Skip to content
← Back to list

Zakon o deviznem poslovanju

ZDP-1

Base

4. 8. 2003

ZDP-1A · amendment

New

2. 10. 2003

ZDP-1-UPB1 · official consolidated text

62articles changed
+9added
+28removed
+25modified
added 1832removed 2571words
151paragraphs
1
−
V zakonu o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99 in 35/2001 - ZOU) se 1., 2. in 5. točka prvega odstavka 2. člena spremenijo tako, da se glasijo: “1. gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;
1
+
(1) Rezidenti po tem zakonu so:
+
2
+
1. gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;
2
·
2. podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;
3
·
2. podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;
3
−
5. fizične osebe, ki začasno bivajo v Republiki Sloveniji na podlagi veljavnega dovoljenja, izdanega za najmanj 6 mesecev, razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih predstavništvih ter njihovih družinskih članov;”.
4
+
3. samostojni podjetniki posamezniki oziroma fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic, s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: zasebniki);
+
5
+
4. fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
+
6
+
5. fizične osebe, ki začasno bivajo v Republiki Sloveniji na podlagi veljavnega dovoljenja, izdanega za najmanj 6 mesecev, razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih predstavništvih ter njihovih družinskih članov;
+
7
+
6. diplomatska, konzularna in druga predstavništva Republike Slovenije v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih in njihovi družinski člani.
+
8
+
(2) Vse druge osebe so nerezidenti.
1
−
Drugi in tretji odstavek 4. člena se spremenita tako, da se glasita: “(2) Devize po tem zakonu so denarne terjatve v tuji valuti do bank izven Republike Slovenije.
1
+
(1) Tuja plačilna sredstva po tem zakonu so devize, tuja gotovina, čeki, kreditna pisma in denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti.
2
−
(3) Tuja gotovina so bankovci in kovanci v tuji valuti, ki jih je izdala centralna banka ali država.”.
2
+
(2) Devize po tem zakonu so denarne terjatve v tuji valuti do bank izven Republike Slovenije.
+
3
+
(3) Tuja gotovina so bankovci in kovanci v tuji valuti, ki jih je izdala centralna banka ali država.
+
4
+
(4) Čeki, kreditna pisma in drugi denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti, so denarne terjatve do izdajateljev.
1
·
(1) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na kapitalskem trgu po tem zakonu, so delnice, obveznice in drugi serijski vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem ali neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev.
1
·
(1) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na kapitalskem trgu po tem zakonu, so delnice, obveznice in drugi serijski vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem ali neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev.
2
·
(2) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na denarnem trgu so kratkoročni vrednostni papirji z ročnostjo manj kot eno leto kot so zakladne menice, blagajniški zapisi, potrdila o depozitih, bančni akcepti in podobno.
2
·
(2) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na denarnem trgu so kratkoročni vrednostni papirji z ročnostjo manj kot eno leto kot so zakladne menice, blagajniški zapisi, potrdila o depozitih, bančni akcepti in podobno.
3
−
(3) Domači vrednostni papirji po tem zakonu so papirji, katerih izdajatelj je rezident. Globalna potrdila o lastništvu izdana na osnovi domačih vrednostnih papirjev se obravnavajo kot domači vrednostni papir. Vsi drugi vrednostni papirji so tuji.
3
+
(3) Domači vrednostni papirji po tem zakonu so papirji, katerih izdajatelj je rezident. Globalna potrdila o lastništvu izdana na podlagi domačih vrednostnih papirjev se obravnavajo kot domači vrednostni papir. Vsi drugi vrednostni papirji so tuji.
1
−
6. člen se spremeni tako, da se glasi: “Izvedeni finančni instrumenti so pravice oziroma obveznosti,
1
+
Izvedeni finančni instrumenti so pravice oziroma obveznosti,
2
·
- katerih vsebina je glede vrednosti posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute ali blaga, višine obrestne mere ali indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk,
2
·
- katerih vsebina je glede vrednosti posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute ali blaga, višine obrestne mere ali indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk,
3
·
- ki ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali ki zahteva le majhno začetno čisto finančno naložbo in
3
·
- ki ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali ki zahteva le majhno začetno čisto finančno naložbo in
4
−
- ki se poravnava v prihodnosti.”.
4
+
- ki se poravnava v prihodnosti.
1
·
(1) Kapitalski posli po tem zakonu so posli med rezidenti in nerezidenti, katerih namen je prenos kapitala.
1
·
(1) Kapitalski posli po tem zakonu so posli med rezidenti in nerezidenti, katerih namen je prenos kapitala.
2
·
(2) Za kapitalske posle iz prvega odstavka tega člena se štejejo predvsem:
2
·
(2) Za kapitalske posle iz prvega odstavka tega člena se štejejo predvsem:
3
−
1. Neposredne naložbe
3
+
1. neposredne naložbe,
4
−
2. Naložbe v nepremičnine
4
+
2. naložbe v nepremičnine,
5
−
3. Posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu
5
+
3. posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu,
6
−
4. Posli z vrednostnimi papirji na denarnem trgu
6
+
4. posli z vrednostnimi papirji na denarnem trgu,
7
−
5. Posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov
7
+
5. posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov,
8
−
6. Kreditni posli
8
+
6. kreditni posli,
9
−
7. Jamstva in garancije
9
+
7. jamstva in garancije,
10
−
8. Depozitni posli
10
+
8. depozitni posli,
11
−
9. Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja.
11
+
9. prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja.
12
−
(3) Kapitalski posli so tudi posli, ki so pravni temelj odtujitve naložbe oziroma vrednostnega papirja iz drugega odstavka tega člena, kakor tudi repatriacija ali drugačna uporaba sredstev na tej osnovi.
12
+
(3) Kapitalski posli so tudi posli, ki so pravni temelj odtujitve naložbe oziroma vrednostnega papirja iz drugega odstavka tega člena, kakor tudi repatriacija ali drugačna uporaba sredstev na tej podlagi.
13
·
(4) Kapitalski posli so tudi odplačila kreditov iz drugega odstavka tega člena.
13
·
(4) Kapitalski posli so tudi odplačila kreditov iz drugega odstavka tega člena.
1
−
V 2. točki drugega odstavka 10. člena se besedilo “več kot deset odstotkov” nadomesti z besedilom “deset ali več kot deset odstotkov”.
1
+
(1) Neposredne naložbe po tem zakonu so vse naložbe, ki jih investitor opravi z namenom vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav in pridobitve učinkovitega vpliva na upravljanje gospodarske družbe ali drugega pravnega subjekta.
+
2
+
(2) Za neposredno naložbo iz prvega odstavka tega člena se šteje zlasti:
+
3
+
1. ustanovitev ali povečanje osnovnega kapitala gospodarske družbe v popolni lasti vlagatelja, ustanovitev podružnice ali pridobitev že obstoječe gospodarske družbe v popolno last vlagatelja ali vlaganje zaradi opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika;
+
4
+
2. udeležba v novo ustanovljeni ali že obstoječi gospodarski družbi, če vlagatelj s tem poseduje ali pridobi deset ali več kot deset odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu gospodarske družbe oziroma deset ali več kot deset odstotkov glasovalnih pravic ob izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena.
+
5
+
3. posojilo z dobo pet let ali več z namenom vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav, če ima posojilo naravo podrejene terjatve in če je posojilo dano med povezanimi osebami.
+
6
+
(3) Natančnejše kriterije in način ugotavljanja namena iz prvega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.
1
−
Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja vključujejo plačila premij ter zavarovalnih vsot na osnovi pogodbe med nerezidentom (zavarovalnico) in rezidentom (koristnikom) ter rezidentom (zavarovalnico) in nerezidentom (koristnikom).
1
+
Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja vključujejo plačila premij ter zavarovalnih vsot na podlagi pogodbe med nerezidentom (zavarovalnico) in rezidentom (koristnikom) ter rezidentom (zavarovalnico) in nerezidentom (koristnikom).
1
·
Za fizični prenos po tem zakonu se šteje prenos plačilnih sredstev in vrednostnih papirjev iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo.
1
·
Za fizični prenos po tem zakonu se šteje prenos plačilnih sredstev in vrednostnih papirjev iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo.
2
−
2. TEMELJNE DOLOČBE
−
1
−
Doda se nov 16.a člen, ki se glasi: “16.a člen
−
2
·
(1) Pogodbeni menjalec je pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja menjalniške posle na podlagi pogodbe s pooblaščeno banko.
1
·
(1) Pogodbeni menjalec je pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja menjalniške posle na podlagi pogodbe s pooblaščeno banko.
3
·
(2) Kvalificirani lastnik pogodbenega menjalca po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki je neposredno imetnik najmanj 20% poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležena v kapitalu pravne osebe z najmanj 20% deležem ali ima obvladujoči položaj pri upravljanju s sredstvi pogodbenega menjalca.
2
·
(2) Kvalificirani lastnik pogodbenega menjalca po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki je neposredno imetnik najmanj 20% poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležena v kapitalu pravne osebe z najmanj 20% deležem ali ima obvladujoči položaj pri upravljanju s sredstvi pogodbenega menjalca.
4
−
(3) Odgovorna oseba pogodbenega menjalca po tem zakonu je oseba, ki jo določi pogodbeni menjalec in je odgovorna za upravljanje in zakonitost menjalniškega poslovanja pri njem.”.
3
+
(3) Odgovorna oseba pogodbenega menjalca po tem zakonu je oseba, ki jo določi pogodbeni menjalec in je odgovorna za upravljanje in zakonitost menjalniškega poslovanja pri njem.
+
4
+
2. TEMELJNE DOLOČBE
1
−
(1) Rezidenti so dolžni v roku 30 dni po sklenitvi kapitalskega posla, ki je pravni temelj pridobitve neposredne naložbe v tujini, vpisati naložbo in vse kasnejše spremembe naložbe v register neposrednih naložb v tujini.
−
2
−
(2) Ministrstvo, pristojno za finance vodi register neposrednih naložb v tujini. Minister, pristojen za finance predpiše način vpisa v register in zbiranja podatkov, ki so potrebni za vodenje tega registra in način vodenja registra.
−
1
−
Prvi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Neposredne naložbe nerezidentov v Republiki Sloveniji v gospodarske družbe ali druge oblike organiziranja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prometa z oborožitvenimi sredstvi in vojaško opremo so dovoljene samo z dovoljenjem, ki ga izda Vlada Republike Slovenije.”.
1
+
(1) Neposredne naložbe nerezidentov v Republiki Sloveniji v gospodarske družbe ali druge oblike organiziranja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prometa z oborožitvenimi sredstvi in vojaško opremo so dovoljene samo z dovoljenjem, ki ga izda Vlada Republike Slovenije.
+
2
+
(2) Vlada Republike Slovenije lahko omeji ali prepove neposredne naložbe nerezidentov iz držav, v katerih so neposredne naložbe rezidentov omejene ali prepovedane, razen če ni to v nasprotju z ratificiranim in objavljenim mednarodnim sporazumom.
1
−
(1) Rezidenti, ki niso banke ali hranilnice morajo od Agencije za trg vrednostnih papirjev po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance, pridobiti dovoljenje za vpeljevanje lastniških vrednostnih papirjev v tujini.
−
2
−
(2) Minister, pristojen za finance določi pogoje in način, pod katerimi je možno pridobiti dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Rezidenti vpisujejo, vplačujejo oziroma kupujejo ter prodajajo vrednostne papirje v tujini samo preko pooblaščenega udeleženca.
−
2
−
(2) Banke oziroma zavarovalnice, kadar poslujejo v svojem imenu in za svoj račun, lahko v tujini neomejeno kupujejo vse vrednostne papirje.
−
3
−
(3) Drugi rezidenti, ki niso omenjeni v drugem in četrtem odstavku tega člena, lahko neomejeno kupujejo samo vrednostne papirje, ki jih izdajajo države članice OECD in mednarodne finančne institucije ter druge prvovrstne vrednostne papirje z ustrezno boniteto po oceni vsaj dveh mednarodno priznanih agencij za ocenjevanje tveganja. Druge vrednostne papirje lahko kupujejo samo pod pogoji, ki jih določi Banka Slovenije.
−
4
−
(4) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena lahko investicijski skladi v tujini kupujejo vrednostne papirje, vendar le v skladu s predpisi, ki urejajo razpršitev naložb investicijskih skladov.
−
5
−
(5) Način in navodila v zvezi s posli iz tretjega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.
−
6
−
(6) Zavarovalnice oziroma banke iz drugega odstavka tega člena so dolžne tudi pri nakupu vrednostnih papirjev v tujini upoštevati strukturo in boniteto naložb določeno s predpisi, ki urejajo naložbe zavarovalnic oziroma bank.
−
1
−
(1) Izdaja tujih dolžniških vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji je dovoljena samo s prejšnjim dovoljenjem ministrstva, pristojnega za finance.
−
2
−
(2) Minister, pristojen za finance predpiše pogoje in način, pod katerimi je možno pridobiti soglasje.
−
3
−
(3) Izdaja tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji je dovoljena samo v skladu s predpisi o trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji.
−
1
−
3.4. Posli z vrednostnimi papirji na denarnem trgu
−
1
−
V prvem odstavku 30. člena se za besedilom “Banka Slovenije” doda beseda “lahko”. Drugi odstavek 30. člena se črta.
1
+
(1) Banka Slovenije lahko predpiše pogoje za naložbe nerezidentov v vrednostne papirje na denarnem trgu v Sloveniji. 3.5. Posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov
1
−
Za posle z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov se smiselno uporabljajo določbe za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu, razen kolikor ni v tem poglavju drugače določeno.
−
1
−
Nerezidentski vzajemni skladi lahko prodajajo investicijske kupone v Republiki Sloveniji samo pod pogoji, ki jih določi minister pristojen za finance ter v skladu s predpisi Agencije za trg vrednostnih papirjev. 3.6. Kreditni posli
1
+
3.6. Kreditni posli
1
−
Rezidenti smejo odpreti in imeti račun v tujini samo pod pogoji, ki jih predpiše Banka Slovenije.
−
1
−
4. PLAČILA IN PRENOSI 4.1. Skupne določbe
−
1
−
V 40. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “(3) Gospodarskim družbam, ki so pridobile koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, devizni blagajniški maksimum določi minister, pristojen za finance.”.
1
+
(1) Rezidenti, ki so pravne osebe, zasebniki in podružnice tujih pravnih oseb v Republiki Sloveniji, smejo opraviti plačilo v tuji gotovini v tujino ali sprejeti plačilo iz tujine v tuji gotovini pod pogoji in na način, kot ga predpiše Banke Slovenije.
+
2
+
(2) Plačila nerezidentov v domači gotovini smejo rezidenti, ki so pravne osebe in zasebniki, sprejeti v skladu s predpisi, ki urejajo gotovinsko poslovanje v domačem plačilnem prometu.
+
3
+
(3) Gospodarskim družbam, ki so pridobile koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, devizni blagajniški maksimum določi minister, pristojen za finance. 4.2. Plačila in prenosi na podlagi kapitalskih poslov
1
−
Prvi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Plačilo in prenos premoženja na podlagi kapitalskih poslov je prosto, če je posel sklenjen v skladu s tem zakonom ter so poravnane vse davčne obveznosti iz tega posla v Republiki Sloveniji.”. Tretji odstavek 41. člena se črta.
1
+
(1) Plačilo in prenos premoženja na podlagi kapitalskih poslov je prosto, če je posel sklenjen v skladu s tem zakonom ter so poravnane vse davčne obveznosti iz tega posla v Republiki Sloveniji.
+
2
+
(2) Za plačilo ali prenos premoženja iz prvega odstavka tega člena se šteje prenos premoženja, opravljen zaradi izpolnitve kapitalskega posla in prenos premoženja opravljen zaradi uresničitve pravice lastnika pravne osebe do izplačila udeležbe na dobičku oziroma izplačila ostanka premoženja v primeru stečaja ali likvidacije pravne osebe. 4.3. Enostranski prenosi premoženja
1
−
Banka Slovenije predpiše višino dovoljenega vnosa in iznosa domače in tuje gotovine.
−
1
−
(1) Pošiljanje in prenos vrednostnih papirjev v tujino ali iz tujine sme opraviti pooblaščeni udeleženec.
−
2
−
(2) Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja v primeru začasnega prenosa vrednostnih papirjev v tujino ali iz tujine zaradi izvrševanja pravic iz vrednostnega papirja, potrebna pa je prejšnja prijava Banki Slovenije.
−
3
−
(3) Pošiljanje in prenos vrednostnih papirjev, katerih imetnik je rezident, v tujino je dovoljeno zaradi:
−
4
−
1. uveljavljanja pravic iz vrednostnega papirja,
−
5
−
2. prenosa pravic iz vrednostnega papirja na nerezidenta,
−
6
−
3. hrambe tujih vrednostnih papirjev ali vrednostnih papirjev, ki jih je v tujini izdal rezident, če bodo ti vrednostni papirji shranjeni pri osebi, ki je v tujini pooblaščena za opravljanje teh poslov.
−
1
−
44. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) rezidenti in nerezidenti morajo pri prehodu čez državno mejo organom carinske službe prijaviti vsak vnos oziroma iznos gotovine in vrednostnih papirjev na prinosnika, če znesek gotovine oziroma vrednostnih papirjev na prinosnika presega znesek določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja.
1
+
(1) Rezidenti in nerezidenti morajo pri prehodu čez državno mejo organom carinske službe prijaviti vsak vnos oziroma iznos gotovine in vrednostnih papirjev na prinosnika, če znesek gotovine oziroma vrednostnih papirjev na prinosnika presega znesek določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja.
2
−
(2) Obveznost iz prvega odstavka velja tudi za pooblaščeno osebo pravne osebe, ki preko državne meje prenaša gotovino in vrednostne papirje na prinosnika za pravno osebo.”.
2
+
(2) Obveznost iz prvega odstavka velja tudi za pooblaščeno osebo pravne osebe, ki preko državne meje prenaša gotovino in vrednostne papirje na prinosnika za pravno osebo.
+
3
+
5. TRG IN TEČAJ TUJEGA DENARJA
1
−
Prvi stavek prvega odstavka 70. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Z globo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:”. V prvem odstavku 70. člena se črtajo 2., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 14., 16., 18. in 19. točka. V 17. točki prvega odstavka 70. člena se črtata besedi “in tretjega”.
−
2
−
20. točka prvega odstavka 70. člena se spremeni tako, da se glasi: “20. poskusi sama ali s pomočjo druge osebe prenesti oziroma prenese preko državne meje brez prijave carinski službi gotovino ali vrednostne papirje na prinosnika, ki presegajo znesek določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja (44. člen);”. Drugi, tretji in četrti odstavek 70. člena se spremenijo tako, da se glasijo: “(2) Z globo od 200.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
3
−
(3) Z globo od 200.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zasebnik, ki kot samostojni podjetnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
4
−
(4) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”.
−
1
−
Drugi odstavek 48. člena se črta.
1
+
Srednji devizni tečaj Banke Slovenije se uporablja pri izkazovanju rezultatov poslovanja s tujino po predpisih o računovodstvu in za plačilno bilančne namene.
1
·
(1) Menjalniški posli so posli nakupa in prodaje tuje gotovine in posli nakupa čekov, ki se glasijo in so vnovčljivi v tujem denarju.
1
·
(1) Menjalniški posli so posli nakupa in prodaje tuje gotovine in posli nakupa čekov, ki se glasijo in so vnovčljivi v tujem denarju.
2
·
(2) Menjalniške posle lahko opravljajo rezidenti, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije.
2
·
(2) Menjalniške posle lahko opravljajo rezidenti, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije.
3
·
(3) Banka Slovenije predpiše pogoje in način opravljanja menjalniških poslov ter postopek nadzora nad opravljanjem teh poslov.
3
·
(3) Banka Slovenije predpiše pogoje in način opravljanja menjalniških poslov ter postopek nadzora nad opravljanjem teh poslov.
4
−
6. ZAŠČITNI UKREPI
−
+
1
+
(1) Banka Slovenije ne izda dovoljenja:
+
2
+
1. če je bil kvalificirani lastnik pogodbenega menjalca pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: prikrivanja (221. člen Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 63/94 in 23/99; v nadaljevanju besedila: KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), in kazen še ni bila izbrisana;
+
3
+
2. če je bila odgovorna oseba pogodbenega menjalca pravnomočno obsojena zaradi katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v prejšnji točki tega odstavka, in kazen še ni bila izbrisana;
+
4
+
3. če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi dejavnost in posli, ki jih kvalificirani lastnik pogodbenega menjalca ali odgovorna oseba pogodbenega menjalca opravljata, oziroma dejanja, ki sta jih storila, lahko vplivali na zakonitost poslovanja pogodbenega menjalca.
+
5
+
(2) Podatke o predhodni nekaznovanosti iz prejšnjega odstavka tega člena Banka Slovenije pridobi iz kazenske evidence.
+
1
+
(1) Banka Slovenije odvzame pogodbenemu menjalcu dovoljenje:
+
2
+
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
+
3
+
2. če niso več izpolnjeni pogoji iz 49. in 49.a člena tega zakona.
+
4
+
(2) Banka Slovenije lahko podatke, potrebne za presojo ali obstajajo okoliščine iz 3. točke prvega odstavka 49.a člena tega zakona, pridobi od pristojnih državnih organov.
+
5
+
6. ZAŠČITNI UKREPI
1
·
(1) Ko pretok kapitala povzroči ali grozi, da bo povzročil resne težave pri delovanju monetarne ali tečajne politike, lahko Banka Slovenije sprejme zaščitne ukrepe.
1
·
(1) Ko pretok kapitala povzroči ali grozi, da bo povzročil resne težave pri delovanju monetarne ali tečajne politike, lahko Banka Slovenije sprejme zaščitne ukrepe.
2
−
(2) Zaščitne ukrepe lahko Banka Slovenije ali Vlada Republike Slovenije sprejme tudi, če so potrebni zaradi izvajanja sankcij Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija.
−
3
·
(3) Zaščitni ukrepi iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti sprejeti za obdobje, ki je daljše od šest mesecev. Banka Slovenije lahko v izjemnih primerih podaljša rok iz prejšnjega stavka, na podlagi mnenja Vlade Republike Slovenije.O zaščitnih ukrepih morata biti pred začetkom njihove veljavnosti obveščeni Vlada Republike Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev.
2
·
(3) Zaščitni ukrepi iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti sprejeti za obdobje, ki je daljše od šest mesecev. Banka Slovenije lahko v izjemnih primerih podaljša rok iz prejšnjega stavka, na podlagi mnenja Vlade Republike Slovenije.O zaščitnih ukrepih morata biti pred začetkom njihove veljavnosti obveščeni Vlada Republike Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev.
4
·
(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da se je zaradi sklepanja poslov v skladu z 18. členom tega zakona višina deviznih rezerv Republike Slovenije v sedmih zaporednih dneh znižala za več kot 15%, lahko Banka Slovenije določi rok, v katerem morajo vse pravne osebe, ki so kot rezidenti kupili devize na deviznem trgu, uporabiti odkupljena devizna sredstva za odplačilo svojih obveznosti.
3
·
(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da se je zaradi sklepanja poslov v skladu z 18. členom tega zakona višina deviznih rezerv Republike Slovenije v sedmih zaporednih dneh znižala za več kot 15%, lahko Banka Slovenije določi rok, v katerem morajo vse pravne osebe, ki so kot rezidenti kupili devize na deviznem trgu, uporabiti odkupljena devizna sredstva za odplačilo svojih obveznosti.
1
−
53. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Rezidenti so dolžni o poslih iz 1. člena tega zakona poročati Banki Slovenije v primerih in na način, ki ga določi Banka Slovenije.
1
+
(1) Rezidenti so dolžni o poslih iz 1. člena tega zakona poročati Banki Slovenije v primerih in na način, ki ga določi Banka Slovenije.
2
−
(2) Rezidenti, ki so dolžni poročati, morajo omogočiti Banki Slovenije vpogled v svoje poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo, kadar se takšen pregled opravlja zaradi preverjanja podatkov.”.
2
+
(2) Rezidenti, ki so dolžni poročati, morajo omogočiti Banki Slovenije vpogled v svoje poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo, kadar se takšen pregled opravlja zaradi preverjanja podatkov. 7.2. Poročanje o poslih z vrednostnimi papirji
1
−
Prvi stavek prvega odstavka 71. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Z globo od 200.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:”. V prvem odstavku 71. člena se črtajo 6., 8., 9. in 10. točka.
−
2
−
7. točka prvega odstavka 71. člena se spremeni tako, da se glasi: “7. ne poroča o poslih iz 1. člena tega zakona v primerih in na način, ki ga določi Banka Slovenije (prvi odstavek 53. člena);”. Drugi, tretji in četrti odstavek 71. člena se spremenijo tako, da se glasijo: “(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
3
−
(3) Z globo od 200.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zasebnik, ki kot samostojni podjetnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
4
−
(4) Z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”.
−
1
−
7.3. Poročanje o kreditnih poslih
−
1
−
8. NADZOR 8.1. Splošne določbe
−
1
−
61. člen se spremeni tako, da se glasi: “Devizni inšpektorat Republike Slovenije opravlja inšpekcijski nadzor nad poslovanjem rezidentov, razen poslovanja, opredeljenega v 58. členu tega zakona, in nerezidentov v skladu s tem zakonom, zakonom o zunanjetrgovinskem poslovanju, zakonom o inšpekcijskem nadzoru ter drugimi zakoni, če le-ti tako določajo.”.
1
+
Devizni inšpektorat Republike Slovenije opravlja inšpekcijski nadzor nad poslovanjem rezidentov, razen poslovanja, opredeljenega v 58. členu tega zakona, in nerezidentov v skladu s tem zakonom, zakonom o zunanjetrgovinskem poslovanju, zakonom o inšpekcijskem nadzoru ter drugimi zakoni, če le-ti tako določajo.
1
·
(1) Če je s predpisi predviden varstveni ukrep oziroma varstveni ukrep odvzema predmetov v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem ali prekrškom, lahko inšpektor pri opravljanju nadzora začasno zaseže predmete, s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek ali ki so bili namenjeni za storitev ali so nastali s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška. Za zasežene predmete izda inšpektor potrdilo.
1
·
(1) Če je s predpisi predviden varstveni ukrep oziroma varstveni ukrep odvzema predmetov v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem ali prekrškom, lahko inšpektor pri opravljanju nadzora začasno zaseže predmete, s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek ali ki so bili namenjeni za storitev ali so nastali s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška. Za zasežene predmete izda inšpektor potrdilo.
2
·
(2) O zasegu predmetov mora inšpektor takoj obvestiti organ, pristojen za postopek.
2
·
(2) O zasegu predmetov mora inšpektor takoj obvestiti organ, pristojen za postopek.
3
−
(3) Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, predlaga njen odvzem.
3
+
(3) Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, predlaga njen odvzem. 8.a ČLANSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI UNIJI
4
−
9. KAZENSKE DOLOČBE
−
+
1
+
Z dnem članstva Republike Slovenije v Evropski uniji prenehajo veljati določbe 50., 51. in 52. člena zakona.
+
1
+
Banka Slovenije in Vlada Republike Slovenije lahko sprejmeta oziroma izvajata zaščitne in druge ukrepe v skladu s 119. in 120. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (“Temeljni akti Evropskih skupnosti”, Uradni list Republike Slovenije, 2002).
+
1
+
V primeru, da Svet EU sprejme zaščitne ukrepe na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Banka Slovenije ali Vlada Republike Slovenije določita način izvajanja le-teh v skladu z 59. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. 69.č člen Določbe 44. člena tega zakona se z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji uporabljajo samo pri prehodu državne meje Republike Slovenije z državo, ki ni država članica Evropske unije in na letališčih ter pristaniščih, preko katerih poteka mednarodni promet, kolikor niso meja z državo članico Evropske unije. 8.b UVEDBA EVRA KOT DENARNE ENOTE REPUBLIKE SLOVENIJE
1
−
Določbe 44. člena tega zakona se z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji uporabljajo samo pri prehodu državne meje Republike Slovenije z državo, ki ni država članica Evropske unije in na letališčih ter pristaniščih, preko katerih poteka mednarodni promet, kolikor niso meja z državo članico Evropske unije. 8.b UVEDBA EVRA KOT DENARNE ENOTE REPUBLIKE SLOVENIJE
−
+
1
+
Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije se v vseh členih zakona beseda “tolar” nadomesti z besedo “evro” v ustreznem sklonu, v kazenskih določbah pa se zneski ustrezno preračunajo v evre.
+
1
+
Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije prenehajo veljati določbe 18. in 34. člena zakona.
+
1
+
Rezidenti med seboj lahko prosto sklepajo posle v tujih plačilnih sredstvih ter posle, katerih predmet je tuje plačilno sredstvo, razen če ni z zakonom drugače določeno.
+
1
+
Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije prenehajo veljati določbe 69.b člena zakona.
+
2
+
9. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
Prvi stavek prvega odstavka 70. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Z globo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:”. V prvem odstavku 70. člena se črtajo 2., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 14., 16., 18. in 19. točka. V 17. točki prvega odstavka 70. člena se črtata besedi “in tretjega”.
1
+
(1) Z globo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
2
−
20. točka prvega odstavka 70. člena se spremeni tako, da se glasi: “20. poskusi sama ali s pomočjo druge osebe prenesti oziroma prenese preko državne meje brez prijave carinski službi gotovino ali vrednostne papirje na prinosnika, ki presegajo znesek določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja (44. člen);”. Drugi, tretji in četrti odstavek 70. člena se spremenijo tako, da se glasijo: “(2) Z globo od 200.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
2
+
1. v poslih, sklenjenih med rezidenti valuta izpolnitve ni tolar (tretji odstavek 18. člena)
3
−
(3) Z globo od 200.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zasebnik, ki kot samostojni podjetnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
3
+
2. (črtana);
4
−
(4) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”.
4
+
3. opravi transfer dobička, prenos kupnine zaradi odtujitve in prenos ostanka likvidacijske mase iz naslova neposredne naložbe nerezidenta v Republiki Sloveniji, ki ni bila opravljena v skladu z zakonom ali niso bile poravnane davčne obveznosti v državi (23. člen);
+
5
+
4. (črtana);
+
6
+
5. (črtana);
+
7
+
6. (črtana);
+
8
+
7. (črtana);
+
9
+
8. (črtana);
+
10
+
9. je naložba vrednostnih papirjev na denarnem trgu, opravljena v nasprotju s pogoji, ki jih določi Banka Slovenije (prvi odstavek 30. člena);
+
11
+
10. (črtana);
+
12
+
11. (črtana);
+
13
+
12. sklepa kreditne posle z nerezidenti v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka 33. člena tega zakona in v nasprotju z načinom, ki ga določi Banka Slovenije (33. člen);
+
14
+
13. odobri kredite v tujem denarju rezidentom v nasprotju z določilom prvega odstavka 34. člena tega zakona ali pogoji, ki jih določi Banka Slovenije na podlagi drugega odstavka 34. člena tega zakona;
+
15
+
14. (črtana);
+
16
+
15. banka ne ugotovi identiteto nerezidenta ali ne hrani podatkov o imetniku računa (drugi in tretji odstavek 37. člena);
+
17
+
16. (črtana);
+
18
+
17. opravi plačilo ali prenos na podlagi kapitalskih poslov v nasprotju z določili prvega odstavka 41. člena tega zakona;
+
19
+
18. (črtana);
+
20
+
19. (črtana);
+
21
+
20. poskusi sama ali s pomočjo druge osebe prenesti oziroma prenese preko državne meje brez prijave carinski službi gotovino ali vrednostne papirje na prinosnika, ki presegajo znesek določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja (44. člen);
+
22
+
21. za opravljanje svoje dejavnosti kupuje in prodaja tuja plačilna sredstva v menjalnicah (tretji odstavek 45. člena);
+
23
+
22. prodaja oziroma kupuje tuj denar v nasprotju s četrtim odstavkom 45. člena;
+
24
+
23. opravlja menjalniške posle v nasprotju z določili drugega odstavka 49. člena tega zakona oziroma v nasprotju s pogoji, ki jih na podlagi 49. člena tega zakona predpiše Banka Slovenije.
+
25
+
(2) Z globo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
26
+
(3) Z globo od 200.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zasebnik, ki kot samostojni podjetnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
27
+
(4) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Prvi stavek prvega odstavka 71. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Z globo od 200.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:”. V prvem odstavku 71. člena se črtajo 6., 8., 9. in 10. točka.
1
+
(1) Z globo od 200.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
2
−
7. točka prvega odstavka 71. člena se spremeni tako, da se glasi: “7. ne poroča o poslih iz 1. člena tega zakona v primerih in na način, ki ga določi Banka Slovenije (prvi odstavek 53. člena);”. Drugi, tretji in četrti odstavek 71. člena se spremenijo tako, da se glasijo: “(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
2
+
1. odpre račun v tujem denarju v nasprotju s pogoji, ki jih določi Banka Slovenije na podlagi prvega odstavka 37. člena tega zakona;
+
3
+
2. opravlja plačilni promet s tujino v nasprotju z načinom, ki ga predpiše na podlagi določil 39. člena tega zakona Banka Slovenije;
+
4
+
3. opravi plačila v tuji gotovini v tujino ali iz tujine sprejme plačilo v tuji gotovini v nasprotju s pogoji in načinom, kot ga predpiše Banka Slovenije (prvi odstavek 40. člena);
+
5
+
4. sprejme plačila nerezidenta v domači gotovini v nasprotju z drugim odstavkom 40. člena tega zakona;
+
6
+
5. ne omogoči vpogled v poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo na podlagi določil drugega odstavka 53. člena tega zakona;
+
7
+
6. (črtana);
+
8
+
7. ne poroča o poslih iz 1. člena tega zakona v primerih in na način, ki ga določi Banka Slovenije (prvi odstavek 53. člena);
+
9
+
8. (črtana);
+
10
+
9. (črtana);
+
11
+
10. (črtana);
+
12
+
11. inšpektorju ne zagotovi nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva, mu ne zagotovi vpogleda v poslovanje, mu ne da na razpolago ali pošlje potrebno dokumentacijo ali ne da na voljo zahtevane podatke (prvi odstavek 62. člena);
+
13
+
12. ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku, ki ga je odredil inšpektor z odločbo (63. člen);
+
14
+
13. v roku iz odločbe iz 64. člena tega zakona ne vplača depozita pri Banki Slovenije.
+
15
+
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
3
·
(3) Z globo od 200.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zasebnik, ki kot samostojni podjetnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
16
·
(3) Z globo od 200.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zasebnik, ki kot samostojni podjetnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
4
−
(4) Z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”.
17
+
(4) Z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
−
V prvem odstavku 72. člena se besedi “denarne kazni” nadomestita z besedo “globe” in besedi “varstveni ukrep” nadomestita z besedama “stranska sankcija”. Tretji odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi: “(3) Za prekrške iz 20. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona se poleg globe lahko odvzame prevozno ali prenosno sredstvo, če so bili na njegova tajna ali skrivna mesta skriti predmeti prekrška in če je vrednost predmeta prekrška večja od tretjine vrednosti prevoznega sredstva in je lastnik prevoznega ali prenosnega sredstva vedel ali bi moral vedeti, da gre za takšne predmete, četudi jih je tretja oseba prevzela v prevoz ali prenos.”.
1
+
(1) Za prekrške po tem zakonu se lahko poleg globe izreče tudi stranska sankcija odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni oziroma namenjeni za storitev prekrška ali so nastali z njegovo izvršitvijo.
+
2
+
(2) Če v postopku niso predložena ustrezna dokazila o izvoru denarja in vrednostnih papirjev, se lahko predmeti iz 20. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona odvzamejo tudi, če niso storilčeva last.
+
3
+
(3) Za prekrške iz 20. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona se poleg globe lahko odvzame prevozno ali prenosno sredstvo, če so bili na njegova tajna ali skrivna mesta skriti predmeti prekrška in če je vrednost predmeta prekrška večja od tretjine vrednosti prevoznega sredstva in je lastnik prevoznega ali prenosnega sredstva vedel ali bi moral vedeti, da gre za takšne predmete, četudi jih je tretja oseba prevzela v prevoz ali prenos.
+
4
+
(4) Prenosno ali prevozno sredstvo, s katerim se opravljajo prevozne storitve v javnem prometu, se lahko odvzame, če ni lastnina storilca prekrška le, če je njegov lastnik vedel, da je bilo uporabljeno za storitev prekrška.
1
−
73. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Devizni inšpektorat Republike Slovenije odloča o prekrških, storjenih po tem zakonu, kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
1
+
(1) Devizni inšpektorat Republike Slovenije odloča o prekrških, storjenih po tem zakonu, kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
2
·
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, odloča Devizni inšpektorat Republike Slovenije tudi o prekrških, za katere je predpisana poleg globe tudi stranska sankcija.
2
·
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, odloča Devizni inšpektorat Republike Slovenije tudi o prekrških, za katere je predpisana poleg globe tudi stranska sankcija.
3
−
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, lahko Devizni inšpektorat Republike Slovenije izreče globo v katerikoli višini predpisanega razpona.”.
3
+
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, lahko Devizni inšpektorat Republike Slovenije izreče globo v katerikoli višini predpisanega razpona.
1
−
74. člen se črta. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju (ZDP-1A) Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju (ZDP-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. julija 2003. Št. 001-22-62/03 Ljubljana, dne 21. julija 2003. dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DEVIZNEM POSLOVANJU (ZDP-1A)
−
1
−
Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije se v vseh členih zakona beseda “tolar” nadomesti z besedo “evro” v ustreznem sklonu, v kazenskih določbah pa se zneski ustrezno preračunajo v evre.
−
1
−
Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije prenehajo veljati določbe 18. in 34. člena zakona.
−
1
−
Rezidenti med seboj lahko prosto sklepajo posle v tujih plačilnih sredstvih ter posle, katerih predmet je tuje plačilno sredstvo, razen če ni z zakonom drugače določeno.
−
1
−
Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije prenehajo veljati določbe 69.b člena zakona.”.
−
1
−
Register neposrednih naložb v tujini iz 21. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99 in 35/2001 - ZOU) se z uveljavitvijo tega zakona ukine. Ministrstvo za finance prenese arhiv in dokumentacijo v zvezi z registrom v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona na Davčno upravo Republike Slovenije. Individualni podatki iz registra se lahko uporabljajo izključno v davčne namene.
−
1
−
Rezidenti, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje menjalniških poslov, morajo najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona pridobiti dovoljenje Banke Slovenije v skladu s tem zakonom.
−
1
−
Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so določene z zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83-popr., 42/85, 2/86-popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 - odločba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/2001).
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba petega odstavka 26. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I in 71/93).
−
1
−
(1) Banka Slovenije izda podzakonske akte po tem zakonu najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
−
2
−
(2) Do izdaje novih podzakonskih aktov iz prejšnjega odstavka tega člena ostanejo v veljavi naslednji podzakonski akti, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona:
−
3
−
- Sklep o opravljanju menjalniških poslov (Uradni list RS, št. 50/99 in 84/2001);
−
4
−
- Navodilo za izvajanje sklepa o opravljanju menjalniških poslov (Uradni list RS, št. 50/99 in 10/2000);
−
5
−
- Navodilo za dostavljanje dnevnih podatkov o odkupu in prodaji tuje gotovine po elektronski pošti (Uradni list RS, št. 10/2000);
−
6
−
- Sklep o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 50/99, 70/99 in 12/2000);
−
7
−
- Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 41/2001, 52/2001 in 7/2003);
−
8
−
- Sklep o poročanju o poslih z vrednostnimi papirji (Uradni list RS, št. 11/2003);
−
9
−
- Sklep o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99 in 41/2001);
−
10
−
- Navodilo za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99, 61/99 in 41/2001).
−
1
−
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
−
2
−
- Pravilnik o vpisu v register neposrednih naložb rezidentov v tujini (Uradni list RS, št. 54/99);
−
3
−
- Obrazec za registracijo neposredne naložbe rezidenta v tujini - Obr. RNN (Uradni list RS, št. 54/99);
−
4
−
- Navodilo za izpolnjevanje obrazca RNN - Registracija neposredne naložbe rezidenta v tujini (Uradni list RS, št. 54/99);
−
5
−
- Pravilnik o pridobitvi predhodnega soglasja in dovoljenja za vpeljevanje lastniških vrednostnih papirjev v tujini (Uradni list RS, št. 54/99);
−
6
−
- Sklep o pogojih in načinu nakupa vrednostnih papirjev v tujini (Uradni list RS, št. 50/99, 44/2001 in 108/2001);
−
7
−
- Pravilnik o pridobitvi dovoljenja za izdajo tujih dolžniških vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 54/99);
−
8
−
- Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o načinu in pogojih, pod katerimi nerezident kupuje vrednostne papirje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 92/2001);
−
9
−
- Sklep o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini RS 119/2002;
−
10
−
- Sklep o višini dovoljenega vnosa in iznosa domače in tuje gotovine (Uradni list RS, št. 92/2001);
−
11
−
- Navodilo o prijavi prenosa vrednostnih papirjev v tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
−
12
−
(1) Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije prenehajo veljati:
−
13
−
- Sklep o postopkih za odpiranje deviznih računov rezidentov pri pooblaščenih bankah (Uradni list RS, št. 50/99 in 15/2000);
−
14
−
- Sklep o pogojih sklepanja kreditnih poslov v tujem denarju med rezidenti (Uradni list RS, št. 50/99 in 39/2000);
−
15
−
- Navodilo za izvajanje sklepa o pogojih sklepanja kreditnih poslov v tujem denarju med rezidenti (Uradni list RS, št. 50/99).
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 26. člena, ki uvajajo 8.a poglavje in začnejo veljati z dnem začetka članstva Republike Slovenije v Evropski uniji, določb 26. člena, ki uvajajo 8.b poglavja in začnejo veljati z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije ter določb 30. in 31. člena tega zakona, ki začnejo veljati s 1. 1. 2005. Št. 440-01/91-5/39 Ljubljana, dne 10. julija 2003. EPA 826-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
−