← Back to list
Zakon o delovnih razmerjih
ZDR
115articles changed
+35added
+51removed
+29modified
added 5373removed 4674words
365paragraphs
1
−
Ta zakon ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, v skladu z:
1
+
Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) je samostojna poklicna organizacija zdravnikov in zdravnic, zobozdravnikov in zobozdravnic (v nadaljnjem besedilu: zdravnikov), ki opravljajo svoj poklic na območju Republike Slovenije.
2
−
- Direktivo Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L št. 288, 18. 10. 1991),
−
3
−
- Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L št. 175, 10. 7. 1999),
−
4
−
- Direktivo Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC (UL L št. 206, 29. 7. 1991),
−
5
−
- Direktivo Sveta 91/383/ EGS z dne 25. junija 1991, s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (UL L št. 299, 18. 11. 2003),
−
6
−
- Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa - združena verzija (UL L št. 216, 20. 8. 1994),
−
7
−
- Direktivo Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu (UL L št. 216, 20. 8. 1994),
−
8
−
- Direktivo Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti - združena verzija (UL L št. 225, 12. 8. 1998),
−
9
−
- Direktivo Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov - združena verzija (UL L št. 82, 22. 3. 2001),
−
10
−
- Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 18, 21. 1. 1997),
−
11
−
- Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb, ne glede na raso ali narodnost (UL L št. 180, 19. 7. 2000),
−
12
−
- Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L št. 303, 2. 12. 2000),
−
13
−
- Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) direktive 89/391/EGS (UL L št. 348, 28. 11. 1992),
−
14
−
- Direktivo Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske (UL L št. 45, 19. 2. 1975),
−
15
−
- Direktivo Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L št. 39, 14. 2. 1976), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L št. 269, 5. 10. 2002),
−
16
−
- Direktivo Sveta 97/80/ES z dne 15. decembra 1997 o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije zaradi spola (UL L št. 14, 20. 1. 1998),
−
17
−
- Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (UL L št. 80, 23. 3. 2002).
−
1
−
Če ni s posebnim zakonom drugače določeno, ureja ta zakon tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo.
1
+
Zbornica je pravna oseba s sedežem v Ljubljani. Zbornica nadaljuje tradicijo Zdravniške zbornice Slovenije, ustanovljene leta 1923 v Ljubljani, s tem da izvršuje poslanstva in naloge, določene s tem statutom. Zbornica ima znak, ki je okrogle oblike, z besedilom: Zdravniška zbornica Slovenije, s stiliziranim Kaducejevim simbolom zdravništva v sredini znaka, v grafični podobi palice s kačo. Simbol je zaščiten. Zbornično glasilo revija ISIS ima grafični znak, boginjo Isis, z dvema kriloma, ki je zaščiten. Način uporabe žiga določi izvršilni odbor zbornice s posebnim pravilnikom.
1
−
(1) Ta zakon se uporablja za delovna razmerja med delodajalci, ki imajo sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji, in pri njih zaposlenimi delavci.
1
+
Članstvo v zbornici je čast in obveza za vse, ki kot zdravniki delajo neposredno z bolniki na območju Republike Slovenije. Zdravniki, ki živijo v Republiki Sloveniji, pa ne delajo z bolniki, smejo biti člani zbornice, če tako želijo, in če sprejemajo pravice in obveznosti članov po tem statutu. Skupščina Zbornice lahko podeli zdravniku častno članstvo v zbornici.
2
−
(2) Ta zakon se uporablja tudi za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, sklenjena na podlagi pogodbe o zaposlitvi na območju Republike Slovenije.
−
3
−
(3) Za delavce, ki jih tuji delodajalec napoti na delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, se uporablja ta zakon v skladu z določbami, ki urejajo položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo.
−
1
−
(1) Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
1
+
Zbornica ščiti in zastopa interese zdravništva, skrbi za pravilno ravnanje in ugled zdravnikov s tem, da izpolnjuje naslednje naloge in izvaja naslednje dejavnosti:
2
−
(2) V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.
2
+
1. oblikuje kodeks medicinske deontologije, preverja ravnanje zdravnikov in ukrepa v zvezi s kršenjem kodeksa;
+
3
+
2. vodi register svojih članov ter izdaja članske izkaznice;
+
4
+
3. daje, podaljšuje in odvzema dovoljenja za samostojno opravljanje dela zdravnikov;
+
5
+
4. sodeluje pri oblikovanju dodiplomskega izobraževalnega programa za zdravnike;
+
6
+
5. načrtuje, spremlja in nadzoruje sekundarijat, specializacijo in druge oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti;
+
7
+
6. organizira in izvaja strokovne seminarje, strokovna srečanja in druge oblike strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja; 6.a izvaja znanstveno in raziskovalno dejavnost;
+
8
+
7. izvaja strokovni nadzor s svetovanjem;
+
9
+
8. sodeluje pri pripravi zakonskih predpisov, planskih dokumentov in kadrovskih načrtov na področju zdravstva;
+
10
+
9. določa ceno zdravnikovega dela in soodloča pri sprejemanju cen zdravstvenih storitev;
+
11
+
10. zastopa interese zdravnikov pri sklepanju pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
+
12
+
11. sodeluje pri sklepanju kolektivnih pogodb in sklepa kolektivne pogodbe v imenu zasebnih zdravnikov kot delodajalcev ter s tem skrbi za realno vrednotenje zdravniškega poklica;
+
13
+
12. skrbi za pravno pomoč svojim članom in organizira možnosti zavarovanja proti odškodninskim zahtevkom s področja zdravniške dejavnosti;
+
14
+
13. z ustanovitvijo skrbstvenega sklada članov Zdravniške zbornice Slovenije pomaga svojim članom in njihovim družinam;
+
15
+
14. spremlja potrebe po zdravnikih in nezaposlenim zdravnikom pomaga pri iskanju zaposlitve;
+
16
+
15. svojim članom pomaga poiskati primerno nadomeščanje za čas odsotnosti;
+
17
+
16. opravlja založniško in izdajateljsko dejavnost: izdaja in zalaga glasilo zbornice, ki ga svojim članom nudi brezplačno, izdaja in zalaga knjige in druge publikacije;
+
18
+
17. spodbuja sodelovanje med člani ter obravnava in pomirja medsebojne spore;
+
19
+
18. spodbuja kulturno in družabno dejavnost svojih članov, organizira in izvaja kulturne, športne in druge družabne prireditve in dejavnosti;
+
20
+
19. spremlja alternativne načine zdravljenja;
+
21
+
20. svojim članom nudi brezplačno možnost stalnega svetovanja;
+
22
+
21. preprečuje opravljati zdravniško dejavnost na nedovoljen način.
+
23
+
22. prevzema tudi druge naloge v skladu z zakonskimi predpisi in tem statutom.
1
−
(1) Delavec po tem zakonu je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
1
+
Pravice članov zbornice so:
2
−
(2) Delodajalec po tem zakonu je pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
2
+
- pasivna in aktivna volilna pravica in s tem pravica sodelovanja v vseh organih zbornice;
3
−
(3) Manjši delodajalec po tem zakonu je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
3
+
- pravica do uslug zbornice, ki izvirajo iz 4. člena statuta;
4
−
(4) V zakonu uporabljena izraza delavec in delodajalec, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in za moške.
4
+
- udeležba na seminarjih in drugih strokovnih izpopolnjevanjih, ki jih organizira zbornica;
+
5
+
- pravica do pravne pomoči in organiziranih možnosti zavarovanja proti odškodninskim zahtevkom;
+
6
+
- pravica do pomoči člana ali njegove družine iz naslova skrbstvenega sklada;
+
7
+
- pravica do pomoči pri iskanju zaposlitve in obveščanja o potrebah po zdravnikih;
+
8
+
- pravica do pomoči pri iskanju primernega nadomeščanja za čas odsotnosti;
+
9
+
- pravica do stalnega strokovnega svetovanja in brezplačnega prejemanja glasila zbornice.
1
−
(1) Delodajalec ne sme iskalca zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: kandidata) pri zaposlovanju ali delavca v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi postavljati v neenakopraven položaj zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, članstva v sindikatu, nacionalnega in socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali zaradi drugih osebnih okoliščin.
1
+
Dolžnosti članov zbornice so:
2
−
(2) Ženskam in moškim morajo biti zagotovljene enake možnosti in enaka obravnava pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
2
+
- spoštovanje vseh sklepov in aktov, ki jih zbornica sprejema na svoji skupščini;
3
−
(3) Prepovedana je neposredna, kot tudi posredna diskriminacija, zaradi spola, rase, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega ali drugega prepričanja, spolne usmerjenosti in nacionalnega porekla. Posredna diskriminacija obstaja, če navidezno nevtralne določbe, kriteriji in praksa učinkujejo tako, da postavljajo osebe določenega spola, rase, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega ali drugega prepričanja, spolne usmerjenosti ali nacionalnega porekla v slabši položaj, razen če so te določbe, kriteriji in praksa objektivno upravičeni ter ustrezni in potrebni.
3
+
- redno obveščanje zbornice o vseh podatkih, ki jih predpisuje zbornični pravilnik o vodenju registra zdravnikov;
4
−
(4) Če kandidat oziroma delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz prejšnjega odstavka, je dokazno breme, da različno obravnavo opravičujejo vrsta in narava dela, na strani delodajalca.
4
+
- redno plačevanje prispevkov, ki jih določa pravilnik o finančnem poslovanju zbornice.
5
−
(5) V primeru kršitve prepovedi diskriminacije je delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.
−
1
−
(1) Prepovedano je spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.
−
2
−
(2) Spolno in drugo nadlegovanje iz prejšnjega odstavka se šteje za diskriminacijo po določbah tega zakona.
−
3
−
(3) Odklonitev ravnanj iz prvega odstavka tega člena s strani prizadetega kandidata oziroma delavca ne sme biti razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju in delu.
−
4
−
(4) Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
−
1
−
(1) Pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja sta delodajalec in delavec dolžna upoštevati določbe tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca.
1
+
Organi zbornice so:
2
−
(2) S pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon.
2
+
- skupščina zbornice s predsednikom in podpredsednikom skupščine ter skupščinskim svetom, regijskimi odbori in regijskimi odbori v razširjeni sestavi;
3
−
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primerih iz 52., 53., 91., 120., 143., 158. in 175. člena tega zakona s kolektivno pogodbo določi tudi drugače.
3
+
- predsednik zbornice, ki je tudi član in predsednik izvršilnega odbora;
+
4
+
- izvršilni odbor zbornice z dvema podpredsednikoma zbornice, od katerih je eden predsednik odbora za zobozdravstvo, posameznimi odbori in svetom za izobraževanje zdravnikov;
+
5
+
- razsodišče in tožilec zbornice;
+
6
+
- nadzorni odbor;
+
7
+
- komisija za volitve in imenovanja. Mandat članov skupščine traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Člani opravljajo svoje naloge po izteku mandata, dokler niso izpeljane volitve novih članov.
1
−
(1) Predloge splošnih aktov delodajalca, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni.
1
+
Člani zbornice se, v skladu s pravilnikom o volilnih enotah in regijah, organizacijsko razdelijo na volilna telesa, to je regije, znotraj regije pa na posamezne volilne enote. Razdelitev članstva na regije določa skupščina zbornice s posebnim pravilnikom, razdelitev posamezne regije na volilne enote pa regijski odbor v razširjeni sestavi. V volilno enoto so združeni zdravniki geografsko zaokroženega območja ali zdravniki samostojnega zdravstvenega zavoda ali zdravniki, ki jih povezujejo podobni življenjski ali delovni pogoji. Volilna enota mora vključevati vsaj toliko zdravnikov, da imajo pravico do vsaj enega poslanskega sedeža v skupščini zbornice. Vsaka štiri leta člani zbornice na splošnih in tajnih volitvah, v skladu s poslovnikom o delu skupščine, volijo predsednika zbornice in poslance iz volilnih enot. Za poslance skupščine so izvoljeni kandidati, ki so v volilni enoti prejeli največ glasov. Mandat poslancev traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve. Poslanec v skupščini zbornice zastopa stališča zdravnikov svoje volilne enote. Če poslanec ne opravlja svoje funkcije, ali jo opravlja v nasprotju s stališči zdravnikov svoje volilne enote, se lahko na pisni predlog tretjine zdravnikov njegove volilne enote sproži postopek za njegovo razrešitev. Razreši se ga z izvolitvijo novega poslanca.
2
−
(2) Če je sindikat posredoval mnenje v roku iz prejšnjega odstavka, ga mora delodajalec pred sprejemom splošnih aktov obravnavati in se do njega opredeliti.
−
3
−
(3) Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sindikata, se s splošnim aktom delodajalca lahko določijo pravice, ki se v skladu s tem zakonom lahko urejajo v kolektivnih pogodbah, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.
−
4
−
(4) O vsebini predloga splošnega akta iz prejšnjega odstavka mora delodajalec pred sprejemom akta neposredno obvestiti delavce.
−
5
−
(5) Za sindikat pri delodajalcu v postopkih po tem zakonu se šteje reprezentativni sindikat, ki imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika po 208. členu tega zakona. II. POGODBA O ZAPOSLITVI
−
6
−
1. SPLOŠNO
−
1
−
(1) S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje.
1
+
Skupščina je najvišji organ zbornice. Njene naloge so:
2
−
(2) Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.
2
+
- sprejema statut zbornice, kodeks medicinske deontologije in druge akte, po katerih deluje zbornica;
3
−
(3) Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
3
+
- sprejema finančni načrt zbornice in potrjuje zaključni račun;
4
−
(4) Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja se začnejo uresničevati z datumom nastopa dela tudi v primeru, če delavec tega dne iz opravičenih razlogov ne začne delati.
4
+
- izmed izvoljenih poslancev skupščine voli predsednika in podpredsednika skupščine, tako da so zastopani a) zaposleni zdravniki in b) zasebni zdravniki;
5
−
(5) Opravičeni razlogi po tem zakonu, zaradi katerih delavec ne začne delati, so primeri, ko je delavec opravičeno odsoten z dela po zakonu ali kolektivni pogodbi, lahko pa jih s pogodbo o zaposlitvi določita tudi stranki sami.
5
+
- voli predsednika zbornice, če ni bil izvoljen že v prvem krogu neposrednih in tajnih volitev;
+
6
+
- razrešuje predsednika zbornice in odloča o predčasnih volitvah novega predsednika;
+
7
+
- na predlog predsednika zbornice imenuje člane izvršilnega odbora;
+
8
+
- razrešuje člane izvršilnega odbora;
+
9
+
- voli in razrešuje tožilca zbornice;
+
10
+
- voli in razrešuje predsednika in člane razsodišča zbornice;
+
11
+
- sprejema obdobna poročila vseh organov zbornice in ocenjuje njihovo delo;
+
12
+
- podeljuje odličje “Hipokratovo priznanje“ in naziv “častni član Zdravniške zbornice Slovenije,
+
13
+
- oblikuje sklepe in razpravlja tudi o drugih pomembnih vprašanjih zbornice, zdravništva in slovenskega zdravstva. Za izvajanje javnih pooblastil zbornice skupščina sprejme:
+
14
+
- pravilnik o izdaji, podaljšanju in odvzemu licence;
+
15
+
- pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata;
+
16
+
- pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij;
+
17
+
- pravilnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem. Naloge iz prejšnjega odstavka in naloge iz pete alinee prvega odstavka 35. člena, tretjega odstavka 42. člena ter prvega odstavka 69. člena zakona o zdravstveni dejavnosti izvajajo organi izvršilnega odbora v upravnem postopku. O pritožbah zoper odločbe organov izvršilnega odbora odloča izvršilni odbor zbornice.
1
−
(1) Pogodba o zaposlitvi se sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno.
1
+
Skupščina zaseda praviloma dvakrat na leto, oziroma kadar je potrebno. Sklicuje jo predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo:
2
−
(2) Če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.
2
+
- podpredsednika skupščine,
+
3
+
- predsednika zbornice,
+
4
+
- skupščinskega sveta,
+
5
+
- dvajsetih poslancev skupščine,
+
6
+
- treh regijskih odborov. Predsednik skupščine mora sklicati skupščino najkasneje v tridesetih dneh po prejemu zahteve. Če tega ne stori, lahko skličejo skupščino predlagatelji sami. Seja skupščine oziroma glasovanje lahko, v skladu s poslovnikom in tem statutom, poteka tudi korespondenčno. Naloge predsednika skupščine so:
+
7
+
- sklicuje in vodi skupščino;
+
8
+
- podpisuje sklepe in druge dokumente, ki jih sprejme skupščina. Naloge podpredsednika skupščine so:
+
9
+
- sklicuje in vodi skupščino v odsotnosti predsednika skupščine in po njegovem pooblastilu;
+
10
+
- opravlja vse tiste funkcije, za katere ga pooblasti predsednik skupščine.
1
·
Skupščinski svet je najvišji posvetovalni organ skupščine, vključuje predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednike regijskih odborov in ima zlasti naslednje naloge:
1
·
Skupščinski svet je najvišji posvetovalni organ skupščine, vključuje predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednike regijskih odborov in ima zlasti naslednje naloge:
2
−
(2) Če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 20. oziroma 52. členom tega zakona, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.
2
+
- obravnava aktualna vprašanja zbornice, zdravništva in slovenskega zdravstva;
3
·
- ocenjuje delo izvršilnega odbora in mu predlaga stališča in ukrepe;
3
·
- ocenjuje delo izvršilnega odbora in mu predlaga stališča in ukrepe;
4
·
- obravnava skupščinska gradiva;
4
·
- obravnava skupščinska gradiva;
5
·
- ocenjuje potrebo po sklicu skupščine ter v skladu s poslovnikom odloča o posebnih oblikah skupščinskega dela.
5
·
- ocenjuje potrebo po sklicu skupščine ter v skladu s poslovnikom odloča o posebnih oblikah skupščinskega dela.
1
−
Pri določanju posledic ničnosti in izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ta zakon ne določa drugače.
1
+
Poslovnik o delu skupščine in izvršilnega odbora podrobneje ureja:
+
2
+
- volitve predsednika zbornice in volitve poslancev v skupščino zbornice;
+
3
+
- volitve v organe skupščine in izvršilnega odbora;
+
4
+
- sklicevanje in vodenje sej skupščine, skupščinskih organov, izvršilnega odbora in organov izvršilnega odbora;
+
5
+
- potek razprav in glasovanja v skupščini in izvršilnem odboru;
+
6
+
- potek zaposlovanja v zbornici.
1
−
(1) Na ničnost pogodbe o zaposlitvi pazi sodišče po uradni dolžnosti, nanjo pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba.
1
+
Predsednika zbornice volijo člani zbornice na splošnih in tajnih volitvah. Kandidira lahko vsak član zbornice, če mu kandidaturo odobri izvršilni odbor zbornice ali regijski odbor zbornice ali 50 zdravnikov s podpisom. Izvoljen je kandidat, ki je prejel večino veljavnih glasov članov zbornice. Če že v prvem krogu noben kandidat ni prejel zadostnega števila glasov, se v skupščino prenese drugi krog volitev: izmed dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu volitev prejela največ glasov, skupščina z enostavno večino glasov izbere predsednika zbornice. Mandat predsednika traja štiri leta z enkratno možnostjo ponovne izvolitve.
2
−
(2) Ničnost pogodbe o zaposlitvi se uveljavlja pred pristojnim delovnim sodiščem.
−
3
−
(3) Pravica do uveljavljanja ničnosti pogodbe o zaposlitvi ne preneha.
−
1
−
(1) Izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi se uveljavlja pred pristojnim delovnim sodiščem.
1
+
Naloge predsednika zbornice so:
2
−
(2) Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile.
2
+
- sklicuje in vodi izvršilni odbor;
3
−
(3) Pravica iz prejšnjega odstavka preneha v vsakem primeru po preteku enega leta od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
3
+
- izvršuje sklepe skupščine;
4
−
2. OBLIKA POGODBE
4
+
- predstavlja zbornico in podpisuje akte, ki jih sprejema izvršilni odbor;
+
5
+
- podpisuje pogodbe, ki jih sklepa zbornica;
+
6
+
- začasno, do naslednjega zasedanja skupščine, lahko v soglasju s skupščinskim svetom razreši člana izvršilnega odbora in imenuje njegovega namestnika. Za svoje delo odgovarja skupščini zbornice, ki ocenjuje njegovo delo in ga na njegovo osebno zahtevo ali - kadar deluje v nasprotju s statutom in sklepi skupščine - na predlog izvršilnega odbora, treh regijskih odborov ali 20 poslancev, lahko predčasno razreši dolžnosti predsednika zbornice. Funkcija predsednika zbornice ni združljiva s funkcijami v organih političnih strank. Predsednik zbornice mora to potrditi s pisno izjavo.
1
−
(1) Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki.
1
+
Izvršilni odbor zbornice opravlja, v skladu z zakonom, statutom zbornice, pravilniki in poslovnikom naslednje naloge:
2
−
(2) Delodajalec mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.
2
+
- na predlog predsednika zbornice imenuje generalnega sekretarja in izmed članov izvršilnega odbora dva podpredsednika zbornice, od katerih je eden predsednik odbora za zobozdravstvo;
3
−
(3) Če delavcu ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi, lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva njeno izročitev od delodajalca in sodno varstvo.
3
+
- pripravlja gradivo, analize in predloge za skupščino;
4
−
(4) Če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 29. člena tega zakona, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi.
4
+
- skupščini predlaga ustanovitev odborov oziroma drugih organov in vsebino njihovega dela;
+
5
+
- skupščini predlaga izvolitev ter razrešitev predsednika razsodišča in tožilca zbornice;
+
6
+
- izvaja sklepe in navodila skupščine;
+
7
+
- spremlja in usklajuje delo zborničnih odborov in sveta za izobraževanje zdravnikov ter obravnava druga pomembna vprašanja zbornice in slovenskega zdravstva;
+
8
+
- (črtana) ;
+
9
+
- opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi akti zbornice. Na sejo izvršilnega odbora sta vedno vabljena tudi predsednik in podpredsednik skupščine, ki imata pravico razpravljati, nimata pa pravice glasovati.
1
−
V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.
1
+
Člani izvršilnega odbora so:
2
−
3. STRANKE POGODBE
2
+
- predsednik zbornice, ki vodi delo izvršilnega odbora;
+
3
+
- dva podpredsednika zbornice, ki nadomeščata predsednika zbornice v času njegove odsotnosti in v skladu z njegovimi pooblastili vodita delo izvršilnega odbora;
+
4
+
- predsednik odbora za osnovno zdravstvo;
+
5
+
- predsednik odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo;
+
6
+
- predsednik odbora za zobozdravstvo, ki je hkrati eden od podpredsednikov zbornice;
+
7
+
- predsednik sveta za izobraževanje zdravnikov;
+
8
+
- predsednik odbora za strokovno-medicinska vprašanja;
+
9
+
- predsednik odbora za pravno-etična vprašanja;
+
10
+
- predsednik odbora za socialno-ekonomska vprašanja;
+
11
+
- predsednik odbora za zasebno dejavnost. Predsednike odborov in predsednika sveta za izobraževanje zdravnikov imenuje skupščina na predlog predsednika zbornice.
1
−
Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delodajalec in delavec.
1
+
Sejo izvršilnega odbora sklicuje predsednik zbornice na lastno pobudo ali na zahtevo treh članov izvršilnega odbora. Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov odbora. Izvršilni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov. Za svoje delo odgovarja skupščini zbornice.
1
−
(1) Če je delodajalec pravna oseba, lokalna skupnost, podružnica tuje družbe ali druge organizacije, nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba.
1
+
Tožilec zbornice je samostojni organ zbornice in ima pravico in dolžnost, v skladu s posebnim pravilnikom, samostojno zahtevati uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev kodeksa medicinske deontologije, statuta zbornice in drugih nepravilnosti pri opravljanju zdravniške službe. Tožilec ima namestnika. Mandat tožilca razsodišča traja 4 leta, z možnostjo ponovne izvolitve.
2
−
(2) Če je delodajalec državni organ, nastopa v imenu delodajalca njegov predstojnik oziroma od njega pisno pooblaščena oseba, če z zakonom ni drugače določeno.
−
3
−
(3) Kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, nastopa v imenu delodajalca organ, določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali statutom, če le-tega ni, pa lastnik.
−
4
−
(4) Kadar se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo v času ustanavljanja delodajalca, nastopa v imenu delodajalca ustanovitelj.
−
1
−
(1) Pogodbo o zaposlitvi smejo skleniti osebe, ki so dopolnile starost 15 let.
1
+
Razsodišče zbornice je samostojen organ, ki na zahtevo tožilca zbornice ali predsednika skupščine ali predsednika zbornice, pa tudi na predlog posameznega člana zbornice ali na zahtevo Ministrstva za zdravstvo in v skladu s posebnim pravilnikom, odloča o odgovornosti zdravnikov za kršitve, navedene v prejšnjem členu. Mandat članov razsodišča traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.
2
−
(2) Pogodba o zaposlitvi z osebo, ki še ni dopolnila 15 let starosti, je nična.
−
1
−
(2) Delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela. Ta obveznost ne velja za manjše delodajalce.
1
+
Poslanci posamezne regije na neposrednih in tajnih volitvah izmed sebe izvolijo tričlanski regijski odbor, to je predsednika in dva člana. Kandidira lahko vsak izvoljen poslanec ustrezne regije. Za predsednika je izvoljen tisti kandidat, ki prejme največ glasov. Če izvoljeni kandidat odkloni predsedništvo, člani regijskega odbora izmed sebe izvolijo drugega predsednika. Mandat traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.
2
−
(3) Če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali izvršilnim predpisom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.
−
1
−
(1) Tujec ali oseba brez državljanstva lahko sklene pogodbo o zaposlitvi, če izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom, in pogoje, določene s posebnim zakonom, ki ureja zaposlovanje tujcev.
1
+
Regijski odbor zbornice je organ skupščine in ima zlasti naslednje naloge:
2
−
(2) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.
2
+
- sodeluje pri oblikovanju zdravstvene politike svoje regije;
3
−
4. POGODBENA SVOBODA
3
+
- neguje dobre medsebojne odnose in poravnava spore med zdravniki;
+
4
+
- sprejema in obravnava želje, podbude in zahteve zdravnikov svoje regije in jih posreduje skupščini in izvršilnemu odboru zbornice. Regijski odbor v razširjeni sestavi vključuje vse poslance iz regije in ima zlasti naslednje naloge:
+
5
+
- pripravlja stališča do zdravstvene politike svoje regije;
+
6
+
- obravnava gradiva za skupščino;
+
7
+
- imenuje in razrešuje predsednika in člane regijskega odbora;
+
8
+
- usmerja delo regijskega odbora.
1
−
Delodajalec ima ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi.
1
+
Vsak regijski odbor lahko za posamezna vprašanja imenuje stalne komisije, ki se povežejo z ustreznim odborom izvršilnega odbora. Predsednik te komisije prejema gradiva in vabila na sestanke ustreznega odbora. Predsednik komisije ima pravico do udeležbe na sestankih odbora.
2
−
5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK PRI SKLEPANJU POGODB O ZAPOSLITVI
−
1
−
Skupščina imenuje komisijo za volitve in imenovanja s tem, da imenuje šest poslancev, ki nato izmed sebe izberejo predsednika in dva člana komisije, ostali trije so namestniki. Mandat komisije traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve oziroma dokler nova skupščina ne izvoli nove komisije. V skladu s posebnim pravilnikom komisija za volitve in imenovanja: (objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela)
1
+
Skupščina imenuje komisijo za volitve in imenovanja s tem, da imenuje šest poslancev, ki nato izmed sebe izberejo predsednika in dva člana komisije, ostali trije so namestniki. Mandat komisije traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve oziroma dokler nova skupščina ne izvoli nove komisije. V skladu s posebnim pravilnikom komisija za volitve in imenovanja:
+
2
+
- spremlja, nadzira in ocenjuje splošne volitve in razrešitve po volilnih enotah in regijah ter volitve in razrešitve v skupščini zbornice;
2
·
- daje zaključna poročila in objavlja rezultate volitev;
3
·
- daje zaključna poročila in objavlja rezultate volitev;
3
·
- ocenjuje pritožbe na kandidature, volilne postopke in volilne razultate in presoja veljavnost posameznih volitev. Komisija je neposredno odgovorna le skupščini zbornice.
4
·
- ocenjuje pritožbe na kandidature, volilne postopke in volilne razultate in presoja veljavnost posameznih volitev. Komisija je neposredno odgovorna le skupščini zbornice.
1
·
Skupščina imenuje nadzorni odbor s tem, da izbere šest poslancev skupščine, ki nato izmed sebe izberejo predsednika in dva člana odbora, ostali so namestniki. Mandat odbora traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve. V skladu s posebnim pravilnikom nadzorni odbor:
1
·
Skupščina imenuje nadzorni odbor s tem, da izbere šest poslancev skupščine, ki nato izmed sebe izberejo predsednika in dva člana odbora, ostali so namestniki. Mandat odbora traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve. V skladu s posebnim pravilnikom nadzorni odbor:
2
·
- nadzira materialno in finančno poslovanje zbornice in Skrbstvenega sklada;
2
·
- nadzira materialno in finančno poslovanje zbornice in Skrbstvenega sklada;
3
·
- skupščini posreduje svoje ocene letnega zaključnega računa;
3
·
- skupščini posreduje svoje ocene letnega zaključnega računa;
4
·
- po svoji presoji ali na zahtevo skupščine ali predsednika skupščine kadarkoli v vmesnem obdobju preverja finančno poslovanje zbornice. Nadzorni odbor je neposredno odgovoren le skupščini.
4
·
- po svoji presoji ali na zahtevo skupščine ali predsednika skupščine kadarkoli v vmesnem obdobju preverja finančno poslovanje zbornice. Nadzorni odbor je neposredno odgovoren le skupščini.
1
·
Za svoje delo zbornica pridobiva sredstva:
1
·
Za svoje delo zbornica pridobiva sredstva:
2
·
- s članarino in drugimi prispevki svojih članov;
2
·
- s članarino in drugimi prispevki svojih članov;
3
·
- z organizacijo in izvajanjem strokovnih nalog;
3
·
- z organizacijo in izvajanjem strokovnih nalog;
4
·
- z vlaganjem svojih sredstev v komercialne posle;
4
·
- z vlaganjem svojih sredstev v komercialne posle;
5
·
- iz proračuna;
5
·
- iz proračuna;
6
·
- iz donatorstva. Delo regijskih odborov se financira iz skupnih sredstev, v skladu s finančnim načrtom zbornice.
6
·
- iz donatorstva. Delo regijskih odborov se financira iz skupnih sredstev, v skladu s finančnim načrtom zbornice.
7
−
delovnega mesta
7
+
dela
8
−
razen če je določen spol nujen pogoj za opravljanje dela
8
+
razen če določen spol predstavlja bistven in odločilen pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem
9
−
delovnega mesta
9
+
dela
1
·
Organi izvršilnega odbora so:
1
·
Organi izvršilnega odbora so:
2
·
- odbor za osnovno zdravstvo;
2
·
- odbor za osnovno zdravstvo;
3
·
- odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo;
3
·
- odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo;
4
·
- odbor za zobozdravstvo;
4
·
- odbor za zobozdravstvo;
5
·
- svet za izobraževanje zdravnikov;
5
·
- svet za izobraževanje zdravnikov;
6
·
- odbor za strokovno-medicinska vprašanja;
6
·
- odbor za strokovno-medicinska vprašanja;
7
·
- odbor za pravno-etična vprašanja;
7
·
- odbor za pravno-etična vprašanja;
8
·
- odbor za socialno-ekonomska vprašanja;
8
·
- odbor za socialno-ekonomska vprašanja;
9
·
- odbor za zasebno dejavnost; Skupščina spremlja in nadzira delo izvršilnega odbora, s tem da:
9
·
- odbor za zasebno dejavnost; Skupščina spremlja in nadzira delo izvršilnega odbora, s tem da:
10
·
- potrjuje in razrešuje predsednike odborov in sveta;
10
·
- potrjuje in razrešuje predsednike odborov in sveta;
11
·
- vsakemu odboru in svetu določi naloge in pooblastila;
11
·
- vsakemu odboru in svetu določi naloge in pooblastila;
12
·
- potrjuje poslovnik o delu izvršilnega odbora,
12
·
- potrjuje poslovnik o delu izvršilnega odbora,
13
·
- ustanavlja tudi druge odbore in komisije, če je potrebno.
13
·
- ustanavlja tudi druge odbore in komisije, če je potrebno.
14
−
pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi
14
+
pri zaposlovanju
15
−
dela na delovnem mestu, za katerega se sklepa
15
+
dela, za katero se sklepa
1
−
(1) Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je kandidat dolžan predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik.
1
+
Akti zbornice so:
2
−
(2) Kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
2
+
- statut Zdravniške zbornice Slovenije;
+
3
+
- kodeks medicinske deontologije Slovenije;
+
4
+
- pravilnik o izdaji, podaljšanju in odvzemu licence;
+
5
+
- pravilnik o vodenju registra zdravnikov in zobozdravnikov;
+
6
+
- pravilnik o volilnih enotah in regijah;
+
7
+
- pravilnik o zasebni zdravniški dejavnosti;
+
8
+
- pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata;
+
9
+
- pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij;
+
10
+
- pravilnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem;
+
11
+
- pravilnik o finančnem poslovanju zbornice;
+
12
+
- pravilnik o delovanju skrbstvenega sklada članov zbornice;
+
13
+
- pravilnik o organizaciji in delu razsodišča zbornice;
+
14
+
- poslovnik o delu skupščine in izvršilnega odbora zbornice;
+
15
+
- pravilnik o delu pravno-etične komisije zbornice;
+
16
+
- pravilnik o delu odbora za zobozdravstvo;
+
17
+
- pravilnik o delu nadzornega odbora;
+
18
+
- pravilnik o delu komisije za volitve in imenovanja;
+
19
+
- pravilnik o posebnih znanjih;
+
20
+
- pravilnik o zdravniški tarifi;
+
21
+
- pravilnik o delu odbora za strokovno-medicinska vprašanja;
+
22
+
- pravilnik o nadzoru upoštevanja zdravniške tarife.
1
−
(1) Delodajalec mora v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran.
1
+
Statut zbornice je temeljni akt in z njim morajo biti usklajeni vsi drugi akti zbornice. Akte zbornice iz 27. člena sprejema skupščina zbornice na redni seji. Statut zbornice in kodeks medicinske deontologije sprejema skupščina zbornice z dvetretjinsko večino vseh poslancev. Drugi akti se sprejemajo v skladu s poslovnikom o delu skupščine in izvršilnega odbora. K pravilnikom iz drugega odstavka 9. člena tega statuta, ki urejajo izvajanje javnih pooblastil, da soglasje minister, pristojen za zdravje. Pobudo za spremembo statuta ali drugega akta zbornice lahko da vsak član zbornice. Skupščina je dolžna o pobudi spremembe razpravljati, če pobudo podprejo pravno-etična komisija, regijski zbor zdravnikov ali trije regijski odbori.
2
−
(2) Delodajalec je dolžan neizbranemu kandidatu na njegovo zahtevo vrniti vse dokumente, ki mu jih je predložil kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela.
−
3
−
6. VSEBINA POGODBE
−
1
−
- naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 20. členom tega zakona,
1
+
Zbornica ima poleg aktov iz 27. člena statuta tudi druge splošne akte, in sicer:
2
·
- pravilnik o organizaciji strokovne službe zbornice,
2
·
- pravilnik o organizaciji strokovne službe zbornice,
3
·
- pravilnik o delovnih razmerjih delavcev zbornice,
3
·
- pravilnik o delovnih razmerjih delavcev zbornice,
4
·
- pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in napredovanju,
4
·
- pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in napredovanju,
5
·
- pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje in posredovanje osebnih in zaupnih podatkov, ki jih vodi zbornica,
5
·
- pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje in posredovanje osebnih in zaupnih podatkov, ki jih vodi zbornica,
6
·
- pravilnik o organizaciji in izvedbi popisa sredstev in virov sredstev zbornice,
6
·
- pravilnik o organizaciji in izvedbi popisa sredstev in virov sredstev zbornice,
7
·
- druge akte, ki so potrebni za delo strokovne službe zbornice. Pravilnik iz prve alinee prejšnjega odstavka sprejme izvršilni odbor po predhodni obravnavi na skupščinskem svetu, pravilnik iz druge alinee sprejme izvršilni odbor, pravilnike iz tretje, četrte, pete in šeste alinee pa izda predsednik zbornice.
7
·
- druge akte, ki so potrebni za delo strokovne službe zbornice. Pravilnik iz prve alinee prejšnjega odstavka sprejme izvršilni odbor po predhodni obravnavi na skupščinskem svetu, pravilnik iz druge alinee sprejme izvršilni odbor, pravilnike iz tretje, četrte, pete in šeste alinee pa izda predsednik zbornice.
+
1
+
Zbornica zdravnikom in zobozdravnikom podeljuje za izjemne dosežke na področju dela zbornice Hipokratovo priznanje. Podrobnejša določila o priznanju in postopku za podelitev se uredijo s posebnim pravilnikom. Pravilnik sprejme izvršilni odbor po predhodni obravnavi na skupščinskem svetu. Statut Zdravniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 65/94 ) vsebuje naslednjo končno določbo:
1
−
na delovnem mestu
−
+
1
+
in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.
1
−
in le v primerih, ko delavcu preneha pogodba o zaposlitvi po njegovi volji ali krivdi
1
+
in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz pete alineje prvega odstavka 111. člena tega zakona.
1
−
(2) Delodajalec mora strokovnega delavca oziroma strokovno službo, ki opravlja strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu, obvestiti o zaposlitvi delavcev za določen čas oziroma začetku opravljanja začasnega dela delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.
−
1
+
(1) Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.
+
2
+
(2) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je dokazno breme na strani delodajalca.
+
3
+
(3) V primeru nezagotavljanja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom tega člena, je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.
+
1
−
(2) Če se spremenijo pogoji iz tretje, četrte, pete ali šeste alineje prvega odstavka 29. člena ter v primerih iz 90. člena tega zakona, se sklene nova pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko gre za spremembe, ki so posledica uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu.
−
+
1
+
prve, druge in četrte alineje
1
−
(1) V primerih, ko delavec zaradi prestajanja zaporne kazni, izrečenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek, zaradi katerih ne more opravljati dela šest mesecev ali manj, obveznega ali prostovoljnega služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, pripora in v drugih primerih, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi, začasno preneha opravljati delo, pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca (suspenz pogodbe o zaposlitvi).
−
+
1
+
in za tistega vodilnega delavca, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
1
−
(3) Ne glede na omejitev iz prejšnjega odstavka, se lahko v primeru iz desete alineje prvega odstavka prejšnjega člena pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za obdobje, daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določi, kaj se šteje za projektno delo.
−
1
−
na podlagi pogodbe o koncesiji
−
+
2
+
če zagotavljajo večje varstvo delavcev ali jih narekujejo zahteve varnosti in zdravja delavcev.
1
−
v skladu z dogovorom med
1
+
v dogovoru z
+
1
+
, pravico do regresa za letni dopust pa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v skladu s petim odstavkom 131. člena tega zakona.
1
−
(2) Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.
−
1
−
(1) Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.
−
1
−
Če poslovodna oseba ali prokurist sklepa pogodbo o zaposlitvi, lahko v pogodbi o zaposlitvi stranki ne glede na drugi odstavek 7. člena tega zakona drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s:
−
2
−
- pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas,
−
3
−
- delovnim časom,
−
4
−
- zagotavljanjem odmorov in počitkov,
−
5
−
- plačilom za delo,
−
6
−
- disciplinsko odgovornostjo,
−
7
−
- prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
−
1
−
(4) Delodajalec prenosnik je skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi po prejšnjem odstavku.
−
1
+
- s sporazumom
+
1
−
3. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
−
1
+
(1) Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani.
+
2
+
(2) V primeru izredne odpovedi je dokazno breme na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.
+
1
+
(1) Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih.
+
2
+
(2) Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, kot npr. v primerih, ko je delodajalec sam žrtev kršitve, v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor.
+
3
+
(3) V pisnem vabilu na zagovor mora biti naveden obrazložen razlog, zaradi katerega delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ter datum, ura in kraj zagovora. Vabilo na zagovor mora delodajalec delavcu vročiti v skladu s 87. členom tega zakona. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba.
+
4
+
(4) O nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga mora delodajalec pisno obvestiti delavca.
+
1
−
Delodajalec mora navesti odpovedni razlog in ga pisno obrazložiti
1
+
Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti odpovedni razlog
1
−
na naslovu prebivališča, s katerega delavec dnevno prihaja na delo
1
+
na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov.
1
+
(1) Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca so:
+
2
+
- prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (v nadaljnjem besedilu: poslovni razlog), ali
+
3
+
- nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: razlog nesposobnosti),
+
4
+
- kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: krivdni razlog),
+
5
+
- nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
+
6
+
(2) Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
+
7
+
(3) Delodajalec mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine po 109. členu tega zakona.
+
8
+
(4) Delodajalec mora ravnati v skladu s prejšnjim odstavkom le v primeru, če pogodba o zaposlitvi, ki se odpoveduje, traja več kot šest mesecev. Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja za manjše delodajalce.
+
9
+
(5) Če delodajalec delavcu v primeru odpovedi iz poslovnega razloga ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom tega člena, lahko delodajalec že v času odpovednega roka obvesti zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.
+
10
+
(6) Delodajalec mora podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. V primeru krivdnega razloga mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Če ima krivdni razlog na strani delavca vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi v 60 dneh od takrat, ko je delodajalec ugotovil utemeljen krivdni razlog za redno odpoved, in za storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon.
+
11
+
(7) V primeru odpovedi iz krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec za čas trajanja postopka delavcu prepove opravljati delo. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.
+
1
+
- udeležba delavca v stavki, organizirani v skladu z zakonom,
+
1
−
(2) Če delavec sprejme ponudbo delodajalca po prejšnjem odstavku, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni od prejema pisne ponudbe.
−
1
−
Kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca oziroma zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena pri drugem delodajalcu in delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine po 109. členu tega zakona, če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.
−
1
−
(1) Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok en mesec. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot tri mesece.
−
2
−
(2) Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena, je odpovedni rok:
−
3
−
- 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu,
−
4
−
- 45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu,
−
5
−
- 60 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
−
6
−
- 120 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
−
7
−
(3) Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi krivdnih razlogov na strani delavca, je odpovedni rok en mesec.
−
8
−
(4) Za delovno dobo pri delodajalcu se šteje tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih.
−
+
1
+
ali kasneje z dnem, ki ga v skladu s programom razreševanja presežnih delavcev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi določi delodajalec.
1
−
(denarno povračilo namesto odpovednega roka)
−
1
−
se mora predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetovati
1
+
se predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetuje
1
−
upravitelj v prisilni poravnavi
1
+
delodajalec
1
−
(2) Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi po prejšnjem odstavku, imajo pravico do odpravnine po 109. členu tega zakona.
−
1
−
v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved
1
+
v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved
2
−
v 15 dneh, odkar se je izvedelo za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja
2
+
v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved
1
−
- če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
−
1
−
- mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
−
2
−
- delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 45. členom tega zakona.
−
1
+
(1) Delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
+
2
+
(2) Varstvo po prejšnjem odstavku ne velja:
+
3
+
- če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino,
+
4
+
- če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s tretjim odstavkom 88. člena tega zakona,
+
5
+
- v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.
+
1
−
(3) Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.
−
1
−
(1) Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
−
2
−
(2) V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu po prejšnjem odstavku se glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
−
1
−
(1) Če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
−
1
−
(3) Pogodba o zaposlitvi preneha po samem zakonu tudi v primerih, ko po predpisih, ki urejajo stečajni postopek, ni postavljen stečajni upravitelj, in sicer z dnem vpisa sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka v sodni register.
−
1
−
(4) Če delodajalec ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
−
1
−
(4) Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se lahko v kolektivni pogodbi določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.
−
1
−
- za nadurno delo
−
1
−
(5) V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom tega zakona.
−
1
+
(1) Če se delavec upokoji, mu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delodajalec lahko izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja.
+
2
+
(2) Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine po prejšnjem odstavku.
+
3
+
(3) Če se delavec delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.
+
4
+
(4) Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima v primeru upokojitve pravico do odpravnine sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom tega zakona.
+
5
+
(5) Delavec ni upravičen do odpravnine po prvem odstavku tega člena, če ima pravico do odpravnine po 109. členu tega zakona in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu tega zakona oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine po prvem odstavku tega člena.
+
1
−
(7) Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
−
1
+
Delavec je lahko udeležen pri dobičku v skladu z zakonom.
+
1
−
(1) Pripravnik oziroma delavec, ki se usposablja oziroma uvaja v delo, ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja.
−
2
−
(2) Plača pripravnika oziroma delavca, ki se usposablja oziroma uvaja v delo, ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom.
−
1
−
(4) Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
−
2
−
(5) V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.
−
1
−
na svojem delovnem mestu
1
+
v skladu s pogodbo o zaposlitvi
1
−
- delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju pooblaščenega zdravnika, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
−
1
−
(3) Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.
−
1
−
(2) Delodajalec mora na zahtevo inšpekcije za delo posredovati podatke o nočnem delu delavcev, zlasti o številu delavcev, ki delajo ponoči več kot tretjino delovnega časa, o številu delavcev, ki delajo ponoči na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, o številu delavcev, ki delajo ponoči ločeno po spolu, ter o časovni opredelitvi nočne izmene.
−
1
+
Delavec in delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede na določbe tega zakona, uredita delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi:
+
2
+
- s poslovodno osebo ali prokuristom,
+
3
+
- z vodilnim delavcem iz pete alineje prvega odstavka 52. člena tega zakona,
+
4
+
- z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
+
+
1
+
, vrsto dela
1
−
(2) Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
−
1
−
(2) Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.
−
1
−
V 163. členu se v tretjem odstavku črta drugi stavek.
−
1
−
Ob prenehanju delovnega razmerja je delodajalec dolžan dati delavcu potrdilo o izrabi letnega dopusta.
−
1
−
(2) Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
−
+
1
+
ali lokalnih
1
−
delo na delovnem mestu ter ohranitve zaposlitve
1
+
opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti
1
−
(3) Sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, je izvršilni naslov.
−
1
−
Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba.
−
1
+
Če bi ugotavljanje višine dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, določenem s kolektivno pogodbo, razen v primerih iz sedmega odstavka 6. člena in iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona.
+
1
+
Starejši delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji.
+
1
−
(2) Če je s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca in delavca, predvidena arbitraža za reševanje individualnih delovnih sporov, se lahko delavec in delodajalec najkasneje v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo.
−
1
−
- dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini,
−
1
−
(4) Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja v delu, ki se nanaša na plačo, če opravljanje začasnega dela napotenih delavcev ni daljše od enega meseca v posameznem koledarskem letu.
−
+
1
+
prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol
1
−
4. podpoglavje z naslovom Delovna knjižica in 224., 225. in 226. člen se črtajo.
−
1
−
4. podpoglavje z naslovom Delovna knjižica in 224., 225. in 226. člen se črtajo.
−
1
−
4. podpoglavje z naslovom Delovna knjižica in 224., 225. in 226. člen se črtajo.
−
1
+
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, izvršilnih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, opravlja inšpektorat za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, ima inšpektor za delo po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu pravico in dolžnost z odločbo delodajalcu odrediti, da zagotovi izvajanje zakona v primerih kršitev določb drugega odstavka 20., 28., prvega odstavka 142., tretjega odstavka 143., 145., 147., 150., 151., 154., 155., 156., 159., 189., 190., prvega odstavka 193., 195., 196., 197., 198., 203., 214., 215., 217., tretjega, četrtega in petega odstavka 226. člena tega zakona.
+
3
+
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko inšpektor za delo, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda, zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do poteka roka za arbitražo oziroma sodno varstvo oziroma do izvršljive arbitražne odločitve, oziroma če delavec v sodnem postopku najkasneje ob vložitvi tožbe zahteva izdajo začasne odredbe, do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.
+
1
−
(6) Sporazum o razrešitvi spora med delavcem in delodajalcem, sklenjen v skladu z zakonom, je izvršilni naslov.
−
1
+
(1) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
+
2
+
1. iskalca zaposlitve ali delavca postavlja v neenakopraven položaj (6. člen);
+
3
+
2. pri njem opravlja delavec delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena tega zakona;
+
4
+
3. sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki še ni dopolnila 15. leta starosti (19. člen);
+
5
+
4. sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela (20. člen), razen če sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 20. člena tega zakon;
+
6
+
5. objavi prosto delo v nasprotju s 25. členom tega zakona;
+
7
+
6. pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ravna v nasprotju s 26. členom tega zakona;
+
8
+
7. ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 45. člena tega zakona;
+
9
+
8. sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zunaj primerov iz prvega odstavka 52. člena tega zakona;
+
10
+
9. sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 53. členom tega zakona;
+
11
+
10. pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne upošteva posledice iz 54. člena tega zakona;
+
12
+
11. napoti delavce na delo k drugemu uporabniku v nasprotju z drugim odstavkom 57. člena tega zakona;
+
13
+
12. zagotavlja delo delavca uporabniku v nasprotju z 59. členom tega zakona;
+
14
+
13. delavcem ne zagotavlja pravic v skladu z drugim odstavkom 73. člena tega zakona;
+
15
+
14. pisno ne obvesti sindikata o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (prvi odstavek 84. člena);
+
16
+
15. ne izrazi v pisni obliki redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (86. člen) ali delavcu ne vroči redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu s 87. členom tega zakona;
+
17
+
16. v nasprotju z določbo 83. člena ter tretjega, četrtega in šestega odstavka 88. člena odpove pogodbo o zaposlitvi;
+
18
+
17. izvede postopek odpovedi večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov v nasprotju z določbami 96., 97., 98., 99., 100. in 101. člena tega zakona;
+
19
+
18. v nasprotju z drugim odstavkom 110. člena izredno odpove pogodbo o zaposlitvi;
+
20
+
19. delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi v nasprotju s 113., 114., 115. in 116. členom tega zakona;
+
21
+
20. pri določitvi plače delavca ne upošteva minimuma, določenega s posebnim zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca (prvi odstavek 126. člena);
+
22
+
21. napotenim delavcem, ki začasno opravljajo delo v Republiki Sloveniji, ne zagotovi pravic iz drugega odstavka 213. člena tega zakona;
+
23
+
22. omogoči delo otrok pod 15. letom starosti, dijakov in študentov v nasprotju z 214., 215. in 217. členom tega zakona.
+
24
+
(2) Z globo od 1500 do 8000 evrov se kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+
25
+
(3) Z globo od 450 do 1200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
26
+
(4) Z globo od 450 do 2000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
1
+
(1) Z globo od 1500 do 4000 eurov se kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
+
2
+
1. ne obvesti strokovnega delavca oziroma strokovne službe o zaposlenih za določen čas in o začasnih delavcih v skladu z drugim odstavkom 43. člena tega zakona;
+
3
+
2. naloži delavcu, ki dela krajši delovni čas, delo preko dogovorjenega delovnega časa v nasprotju s šestim odstavkom 64. člena tega zakona;
+
4
+
3. ne zagotavlja varnih delovnih pogojev pri delu na domu (drugi odstavek 69. člena);
+
5
+
4. pred prenosom ne obvesti sindikatov oziroma se ne posvetuje s sindikati v skladu s 74. členom tega zakona;
+
6
+
5. določi polni delovni čas v nasprotju s prvim odstavkom 142. člena tega zakona;
+
7
+
6. uvede oziroma odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 143. členom tega zakona;
+
8
+
7. odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 145. členom tega zakona;
+
9
+
8. razporedi delovni čas v nasprotju s 147. členom tega zakona;
+
10
+
9. ne posreduje podatkov o nočnem delu delavcev v skladu z drugim odstavkom 149. člena tega zakona;
+
11
+
10. ne zagotavlja posebnega varstva delavcev pri delu ponoči ali ne upošteva časovnih omejitev dela ponoči (150. in 151. člen);
+
12
+
11. se pred uvedbo nočnega dela ne posvetuje s sindikatom v skladu s 152. členom tega zakona;
+
13
+
12. uvede nočno delo žensk brez soglasja ministra, pristojnega za delo (tretji odstavek 153. člena);
+
14
+
13. delavcu ne zagotovi odmora med delovnim časom, počitka med zaporednima delovnima dnevoma in tedenskega počitka (154., 155. in 156. člen);
+
15
+
14. delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta v skladu s tem zakonom (tretji odstavek 65. člena, 159. člen, tretji, četrti in peti odstavek 160. člena, 161., 162., 163. in 165. člen);
+
16
+
15. izreče disciplinsko sankcijo v nasprotju s 175. in 176. členom tega zakona;
+
17
+
16. v disciplinskem postopku ne ravna v skladu s 177. členom tega zakona;
+
18
+
17. disciplinskem postopku ne obvesti sindikata in ne obravnava pisnega mnenja sindikata v skladu s 179. členom tega zakona;
+
19
+
18. delavcu ne vroči sklepa o disciplinski odgovornosti v skladu s 180. členom tega zakona;
+
20
+
19. ne zagotovi delavki, ki doji otroka, odmora med delovnim časom v skladu s prvim odstavkom 193. člena tega zakona;
+
21
+
20. ne zagotovi pravic do posebnega varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18. leta starosti (196., 197. in 198. člen).
+
22
+
(2) Z globo od 300 do 2000 eurov se kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+
23
+
(3) Z globo od 150 do 1000 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
24
+
(4) Z globo od 150 do 1000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
1
+
(1) Z globo od 750 do 2000 eurov se kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
+
2
+
1. delavcu ne izroči fotokopije prijave v zavarovanje v 15 dneh od nastopa dela (drugi odstavek 9. člena);
+
3
+
2. delavcu ne izroči pisnega predloga pogodbe in pogodbe o zaposlitvi v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega zakona;
+
4
+
3. ne določi pogojev za opravljanje del delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi za posamezno delovno mesto ali za vrsto dela v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona;
+
5
+
4. ne objavi prostega dela v skladu s prvim in četrtim odstavkom 23. člena tega zakona;
+
6
+
5. neizbranega kandidata ne obvesti v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi o tem, da ni bil izbran (prvi odstavek 28. člena);
+
7
+
6. nameravanem organiziranju dela na domu ne obvesti inšpekcije za delo pred začetkom dela delavca (četrti odstavek 67. člena);
+
8
+
7. delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, ne izplača odpravnine v skladu s 109. členom tega zakona;
+
9
+
8. delavcu ne zagotavlja dodatkov v skladu s 128. členom tega zakona;
+
10
+
9. delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom tega zakona;
+
11
+
10. delavcu ne izplača plače v skladu s 134. in 135. členom tega zakona;
+
12
+
11. pobota svojo terjatev do delavca s svojo obveznostjo plačila brez delavčevega pisnega soglasja (drugi odstavek 136. člena);
+
13
+
12. delavcu ne izplača nadomestila plače v skladu s 137. členom tega zakona;
+
14
+
13. pripravniku oziroma delavcu na usposabljanju ne izplača plače v skladu s 140. členom tega zakona;
+
15
+
14. delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z drugim odstavkom 160. člena tega zakona;
+
16
+
15. delavki naloži opravljanje dela v nasprotju z zakonom in posebnim predpisom, izdanim na podlagi zakona (189. in 190. člen);
+
17
+
16. delavcu, ki še ni dopolnil 18. leta starosti, naloži opravljanje dela v nasprotju z zakonom in posebnim predpisom, izdanim na podlagi zakona (195. člen);
+
18
+
17. starejšemu delavcu brez njegovega soglasja odredi nadurno ali nočno delo (203. člen);
+
19
+
18. ne vpiše podatkov v delovno knjižico (četrti odstavek 226. člena);
+
20
+
19. na zahtevo delavca ne izroči delavcu delovne knjižice med trajanjem delovnega razmerja ali ne vrne delovne knjižice delavcu po prenehanju delovnega razmerja (tretji in peti odstavek 226. člena).
+
21
+
(2) Z globo od 200 do 1000 eurov se kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+
22
+
(3) Z globo od 100 do 800 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
23
+
(4) Z globo od 100 do 800 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
1
−
V 236. členu se datum »1. 1. 2014« nadomesti z datumom »1. januarja 2015«. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. oktobra 2007. Št. 001-22-128/07 Ljubljana, dne 6. novembra 2007 dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-A)
−
1
−
(1) Določbe 39. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve in začetka uporabe spremembe pravice do nadomestila za primer brezposelnosti za osebe, ki so starejše od 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.
−
2
−
(2) Do dneva začetka uporabe 39. člena tega zakona se uporabljajo določbe 92. člena zakona, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.
−
1
−
(1) S 1. januarjem 2009 preneha veljati drugi odstavek 227. člena zakona v delu, ki se nanaša na 226. člen zakona, ter 18. in 19. točka prvega odstavka 231. člena zakona.
−
2
−
(2) Delovne knjižice, izdane do datuma iz prejšnjega odstavka, z izvedenimi vpisi v skladu z veljavnim zakonom in izvršilnim predpisom, imajo naravo javne listine.
−
3
−
(3) Delodajalec obdrži v hrambi delovne knjižice, ki so na datum iz prvega odstavka tega člena pri njem v hrambi, na izrecno zahtevo delavca pa mu jo mora proti podpisu o prejemu izročiti.
−
4
−
(4) Delodajalec mora takoj ob prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi delavcu proti potrdilu o prejemu vrniti delovno knjižico.
−
5
−
(5) Če delodajalec po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v 30 dneh delavcu ne more vročiti delovne knjižice, to pošlje pristojni upravni enoti po stalnem prebivališču delavca, če pa je stalno prebivališče delavca neznano, jo pošlje upravni enoti, ki je izdala delovno knjižico.
−
6
−
(6) Po datumu iz prvega odstavka tega člena se za kršitve določb tretjega in četrtega odstavka tega člena kaznuje delodajalec z globo, določeno z določbo 231. člena zakona.
−
7
−
(7) Po datumu iz prvega odstavka tega člena ima v skladu s drugim odstavkom 227. člena zakona inšpektor za delo po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu pravico in dolžnost z odločbo delodajalcu odrediti, da zagotovi izvajanje zakona v primeru kršitve določb tretjega in četrtega odstavka tega člena.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 83. člena tega zakona, ki začnejo veljati 1. januarja 2009. Št. 102-01/89-3/169 Ljubljana, dne 29. oktobra 2007 EPA 1604-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
−