← Back to list
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih
ZDSS-1
36articles changed
+7added
+12removed
+16modified
+1renumbered
added 632removed 2089words
67paragraphs
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) Razglašam zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. decembra 2003. Št. 001-22-126/03 Ljubljana, dne 29. decembra 2003. Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r. Z A K O N O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČIH (ZDSS-1)
1
+
ZAKON o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) (neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
2
·
1. SPLOŠNE DOLOČBE Predmet urejanja
2
·
1. SPLOŠNE DOLOČBE Predmet urejanja
1
·
(1) Socialno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih socialnih sporih:
1
·
(1) Socialno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih socialnih sporih:
2
·
1. na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
2
·
1. na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
3
·
a) o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
3
·
a) o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
4
·
b) o pravici do in iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
4
·
b) o pravici do in iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
5
·
c) o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje; č) o določitvi ali ukinitvi mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje;
5
·
c) o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje; č) o določitvi ali ukinitvi mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje;
6
·
d) o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
6
·
d) o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
7
·
e) o priznanju in dokupu zavarovalne dobe;
7
·
e) o priznanju in dokupu zavarovalne dobe;
8
·
f) o pravici do državne pokojnine;
8
·
f) o pravici do državne pokojnine;
9
·
g) v zvezi z matično evidenco;
9
·
g) v zvezi z matično evidenco;
10
·
2. na področju zdravstvenega zavarovanja:
10
·
2. na področju zdravstvenega zavarovanja:
11
−
a) o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
11
+
a) o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje; 2.a na področju zavarovanja za dolgotrajno oskrbo:
+
12
+
a) o pravici do in iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
12
·
3. na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja:
13
·
3. na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja:
13
·
a) o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
14
·
a) o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
14
·
b) o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
15
·
b) o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
15
·
c) o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene; č) o posojilu za študij na podlagi jamstev in subvencioniranja obrestne mere, pri dodeljevanju katerega je odločilen premoženjski cenzus;
16
·
c) o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene; č) o posojilu za študij na podlagi jamstev in subvencioniranja obrestne mere, pri dodeljevanju katerega je odločilen premoženjski cenzus;
16
·
4. na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov:
17
·
4. na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov:
17
·
a) o pravici do in iz zavarovanja za starševsko varstvo ter plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
18
·
a) o pravici do in iz zavarovanja za starševsko varstvo ter plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
18
·
b) o pravici do družinskih prejemkov;
19
·
b) o pravici do družinskih prejemkov;
19
·
5. na področju socialnih prejemkov:
20
·
5. na področju socialnih prejemkov:
20
·
a) o socialno varstvenih dajatvah;
21
·
a) o socialno varstvenih dajatvah;
21
·
b) o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus.
22
·
b) o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus.
22
·
(2) Socialno sodišče je na področjih iz prejšnjega odstavka pristojno odločati tudi v naslednjih socialnih sporih:
23
·
(2) Socialno sodišče je na področjih iz prejšnjega odstavka pristojno odločati tudi v naslednjih socialnih sporih:
23
·
- o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev,
24
·
- o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev,
24
·
- o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: zavod) povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) oziroma škode, ki jo je zavarovanec povzročil zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva.
25
·
- o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: zavod) povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) oziroma škode, ki jo je zavarovanec povzročil zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva.
25
·
(3) Socialno sodišče je pristojno odločati tudi v socialnih sporih, za katere tako določa zakon. Krajevna pristojnost v individualnih delovnih sporih
26
·
(3) Socialno sodišče je pristojno odločati tudi v socialnih sporih, za katere tako določa zakon. Krajevna pristojnost v individualnih delovnih sporih
1
−
Za odločanje o imenovanju arbitra oziroma predsednika arbitraže, kadar se arbitraža ne more konstituirati, o razveljavitvi pogodbe o arbitraži zaradi nemožnosti konstituiranja arbitraže in o tožbi za razveljavitev arbitražne odločbe je pristojno delovno sodišče, na območju katerega je sedež arbitraže. Sodišča prve stopnje
1
+
Sodišča prve stopnje
1
·
(1) Sodišča prve stopnje odločajo v delovnih sporih na sedežu sodišča, če ni v tem členu določeno, da odločajo na zunanjih oddelkih.
1
·
(1) Sodišča prve stopnje odločajo v delovnih sporih na sedežu sodišča, če ni v tem členu določeno, da odločajo na zunanjih oddelkih.
2
·
(2) Na zunanjih oddelkih odločajo:
2
·
(2) Na zunanjih oddelkih odločajo:
3
·
1. Delovno sodišče v Kopru:
3
·
1. Delovno sodišče v Kopru:
4
·
a) na zunanjem oddelku v Novi Gorici v zadevah z območja sodnih okrajev Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin;
4
·
a) na zunanjem oddelku v Novi Gorici v zadevah z območja sodnih okrajev Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin;
5
·
2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani:
5
·
2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani:
6
·
a) na zunanjem oddelku v Brežicah v zadevah z območja sodnih okrajev Brežice, Krško in Sevnica;
6
·
a) na zunanjem oddelku v Brežicah v zadevah z območja sodnih okrajev Brežice, Krško in Sevnica;
7
−
b) na zunanjem oddelku v Kranju v zadevah z območja sodnih okrajev Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; c)na zunanjem oddelku v Novem mestu v zadevah z območja sodnih okrajev Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
7
+
b) na zunanjem oddelku v Kranju v zadevah z območja sodnih okrajev Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič;
+
8
+
c) na zunanjem oddelku v Novem mestu v zadevah z območja sodnih okrajev Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
8
·
3. Delovno sodišče v Mariboru:
9
·
3. Delovno sodišče v Mariboru:
9
·
a) na zunanjem oddelku v Murski Soboti v zadevah z območja sodnih okrajev Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota;
10
·
a) na zunanjem oddelku v Murski Soboti v zadevah z območja sodnih okrajev Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota;
10
−
b) na zunanjem oddelku na Ptuju v zadevah z območja sodnih okrajev Ormož in Ptuj; c)na zunanjem oddelku v Slovenj Gradcu v zadevah z območja sodnih okrajev Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec.
11
+
b) na zunanjem oddelku na Ptuju v zadevah z območja sodnih okrajev Ormož in Ptuj;
+
12
+
c) na zunanjem oddelku v Slovenj Gradcu v zadevah z območja sodnih okrajev Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec.
11
·
(3) Delovno in socialno sodišče v Ljubljani odloča v socialnih sporih na sedežu sodišča, naroke pa opravlja tudi na svojih zunanjih oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč pod pogoji, ki jih določa 64. člen tega zakona. Sestava sodišča prve stopnje
13
·
(3) Delovno in socialno sodišče v Ljubljani odloča v socialnih sporih na sedežu sodišča, naroke pa opravlja tudi na svojih zunanjih oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč pod pogoji, ki jih določa 64. člen tega zakona. Sestava sodišča prve stopnje
1
·
(1) V delovnih in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik.
1
·
(1) V delovnih in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik.
2
−
(2) Sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega zneska za dovoljenost revizije, določenega z zakonom, ki ureja pravdni postopek.
2
+
(2) Sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 eurov.
3
·
(3) Ne glede na vrednost spornega predmeta sodnik posameznik odloča:
3
·
(3) Ne glede na vrednost spornega predmeta sodnik posameznik odloča:
4
·
- v individualnih delovnih sporih, ki se nanašajo na suspenz pogodbe o zaposlitvi, poskusno delo, nadurno delo, odmore, počitke in dopuste ter druge odsotnosti z dela, obveznost opravljanja dela zaradi izjemnih okoliščin, izrek disciplinske sankcije, ki trajno ne spreminja delovnopravnega položaja delavca, začasno odstranitev z dela zaradi uvedbe disciplinskega postopka in začasno premestitev;
4
·
- v individualnih delovnih sporih, ki se nanašajo na suspenz pogodbe o zaposlitvi, poskusno delo, nadurno delo, odmore, počitke in dopuste ter druge odsotnosti z dela, obveznost opravljanja dela zaradi izjemnih okoliščin, izrek disciplinske sankcije, ki trajno ne spreminja delovnopravnega položaja delavca, začasno odstranitev z dela zaradi uvedbe disciplinskega postopka in začasno premestitev;
5
·
- v socialnih sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja.
5
·
- v socialnih sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja.
6
·
(4) V delovnih in socialnih sporih je senat sodišča prve stopnje sestavljen iz sodnika kot predsednika senata in dveh sodnikov porotnikov kot članov senata, od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev oziroma zavarovancev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev oziroma zavodov. Sodniki porotniki
6
·
(4) V delovnih in socialnih sporih je senat sodišča prve stopnje sestavljen iz sodnika kot predsednika senata in dveh sodnikov porotnikov kot članov senata, od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev oziroma zavarovancev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev oziroma zavodov. Sodniki porotniki
1
−
(1) Sodišče lahko strankam naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede vseh okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne vloge ter predložijo listine.
1
+
Poravnalni narok
2
−
(2) Po prejemu odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali izvedbi naroka lahko sodišče strankam določi rok, v katerem lahko predložijo naslednjo pripravljalno vlogo.
−
3
−
(3) Sodišče določi rok iz prejšnjih odstavkov glede na zahtevnost dejanja, ki ga je treba opraviti, tako da stranki ostane dovolj časa, da se v postopku izjavi. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni.
−
4
−
(4) Vloge in listine, posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, se upoštevajo le, če stranka izkaže za verjetno, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
−
5
−
(5) Sodišče stranko v pozivu za predložitev vlog in listin opozori na posledice zamude.
−
6
−
(6) Osebam, ki niso stranke v postopku, lahko sodišče določi rok, v katerem morajo predložiti listine. Poravnalni narok
−
1
−
(1) Če se poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, sodišče takoj začne glavno obravnavo.
1
+
Mirovanje postopka
2
−
(2) Če sodišče odloča v senatu, lahko predsednik senata sam opravi poravnalni narok. Če se v tem primeru poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, predsednik senata takoj določi narok za glavno obravnavo. Mirovanje postopka
−
1
−
(1) Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožena stranka, sodišče pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, izda zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo.
1
+
(1) ( razveljavljen )
2
−
(2) Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka, se šteje, da je umaknila tožbo.
2
+
(2) ( razveljavljen )
3
−
(3) Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, se narok preloži. Če tudi na naslednji narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
3
+
(3) (črtan)
4
−
(4) Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, lahko sodišče odloči glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Tako ravna sodišče tudi v primeru, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa.
4
+
(4) (črtan)
5
−
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabijo pod pogojem, da je bila stranka pravilno vabljena in da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok.
5
+
(5) (črtan)
6
−
(6) Sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka. Izpolnitveni rok
6
+
(6) (črtan) Izpolnitveni rok
1
−
(1) Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje.
1
+
Revizija
2
−
(2) Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi v novo sojenje v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je dovoljena pritožba. V tem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.
−
3
−
(3) Na obravnavi lahko sodišče druge stopnje ponovi dokaze v skladu z določbo zakona, ki ureja pravdni postopek, o ponavljanju dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje, izvede nove dokaze, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, in opravi druga procesna dejanja, s katerimi se odpravijo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka. Revizija
−
1
−
Revizija je dovoljena v naslednjih delovnih in socialnih sporih:
1
+
Dopuščena revizija
2
−
1. v premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih, v katerih je dovoljena revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek;
−
3
−
2. v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja;
−
4
−
3. v kolektivnih delovnih sporih;
−
5
−
4. v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja;
−
6
−
5. če jo dopusti sodišče. Dopuščena revizija
−
1
−
(1) Sodišče dopusti revizijo:
1
+
Zahteva za varstvo zakonitosti
2
−
- če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali
−
3
−
- če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
−
4
−
(2) O tem, ali bo dopustilo revizijo, odloči sodišče druge stopnje s sklepom, ki je vsebovan v pravnomočni odločbi, s katero je odločilo o pritožbi. Vrhovno sodišče je vezano na sklep sodišča druge stopnje, s katerim revizijo dopusti ali ne dopusti, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena.
−
5
−
(3) Zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, lahko stranka v 30 dneh vloži pritožbo iz razloga po drugi alinei prvega odstavka tega člena. V tem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.
−
6
−
(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka vrhovno sodišče pritožbi ugodi in dopusti revizijo, začne teči rok za vložitev revizije od vročitve tega sklepa stranki. Zahteva za varstvo zakonitosti
−
1
−
(1) Če tožena stranka ne odgovori na tožbo delavca, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče s sklepom določi delavcu rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če delavec v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
1
+
Vzorčni postopek
2
−
(2) Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči samo delavcu. Zoper sklep ni dovoljena posebna pritožba. Vzorčni postopek
−
1
−
(1) Če je pri sodišču vloženih večje število tožb, v katerih se tožbeni zahtevki opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago, lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbe na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek, ostale postopke pa prekine.
1
+
Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
2
−
(2) Pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka mora sodišče omogočiti tožeči stranki, da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo in o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka.
−
3
−
(3) Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka ni dovoljena pritožba.
−
4
−
(4) Po pravnomočnosti odločbe, izdane v vzorčnem postopku, sodišče o prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru.
−
5
−
(5) Stranka, ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku, v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku.
−
6
−
(6) Vzorčni postopek je prednosten. Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
−
1
·
(1) Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja so prednostni.
1
·
(1) Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja so prednostni.
2
·
(2) Rok za odgovor na tožbo je 15 dni.
2
·
(2) Rok za odgovor na tožbo je 15 dni.
3
·
(3) Sodišče opravi poravnalni narok, oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najkasneje v dveh mesecih od prejema odgovora na tožbo oziroma od izteka roka za odgovor na tožbo.
3
·
(3) Sodišče opravi poravnalni narok, oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najkasneje v dveh mesecih od prejema odgovora na tožbo oziroma od izteka roka za odgovor na tožbo.
4
·
(4) Delavec lahko spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke.
4
·
(4) Delavec lahko spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke.
5
−
(5) Delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Sodno varstvo proti odločbam delodajalca
5
+
(5) Delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
+
6
+
(6) Rok za pritožbo je 15 dni. Sodno varstvo proti odločbam delodajalca
1
−
(1) Če tožena stranka v zakonitem roku ne odgovori na tožbo zavarovanca, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče s sklepom določi zavarovancu rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če zavarovanec v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
1
+
Sodelovalna dolžnost strank
2
−
(2) Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči samo zavarovancu. Zoper sklep ni dovoljena posebna pritožba. Sodelovalna dolžnost strank
−
1
·
(1) Če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona:
1
·
(1) Če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona:
2
·
- izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami;
2
·
- izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami;
3
·
- izpodbijani upravni akt odpravi, odloči o podlagi tožbenega zahtevka in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka, če bi bilo ugotavljanje višine pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami;
3
·
- izpodbijani upravni akt odpravi, odloči o podlagi tožbenega zahtevka in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka, če bi bilo ugotavljanje višine pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami;
4
·
- izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če v primeru, ko je pristojni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče ugotovi, da je izpodbijani upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je bilo pooblastilo dano.
4
·
- izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če v primeru, ko je pristojni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče ugotovi, da je izpodbijani upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je bilo pooblastilo dano.
5
·
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora tožena stranka izdati nov upravni akt v roku, ki ga določi sodišče, vendar najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe. Pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se nanašajo na postopek, prav tako pa ne sme odločiti v škodo stranke, ki je uveljavljala sodno varstvo.
5
·
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora tožena stranka izdati nov upravni akt v roku, ki ga določi sodišče, vendar najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe. Pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se nanašajo na postopek, prav tako pa ne sme odločiti v škodo stranke, ki je uveljavljala sodno varstvo.
6
·
(3) Če tožena stranka novega upravnega akta v določenem roku ne izda in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, mora sodišče, če stranka s tožbo tako zahteva, odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi oziroma v primeru iz druge alinee prvega odstavka tega člena o višini tožbenega zahtevka.
6
·
(3) Če tožena stranka novega upravnega akta v določenem roku ne izda in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, mora sodišče, če stranka s tožbo tako zahteva, odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi oziroma v primeru iz druge alinee prvega odstavka tega člena o višini tožbenega zahtevka.
7
−
4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Zunanji oddelek
−
1
−
Delovno sodišče v Kopru z dnem uveljavitve tega zakona odloča v zadevah z območij sodnih okrajev Ilirska Bistrica in Postojna na sedežu sodišča. Določbe o postopku, ki je v teku
−
1
−
(1) Postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem členu določeno drugače.
−
2
−
(2) Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po določbah zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98 - ZST-G, 42/2002 - ZDR in 63/2003 - odl. US, v nadaljnjem besedilu: zakon o delovnih in socialnih sodiščih).
−
3
−
(3) Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka razveljavljena, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona.
−
4
−
(4) Če je bila tožba oziroma predlog vložen pred uveljavitvijo tega zakona, pa zahtevek ni bil postavljen, mora tožeča stranka oziroma predlagatelj postopka postaviti zahtevek najkasneje do konca prvega naroka po uveljavitvi tega zakona.
−
5
−
(5) Če je bil sklep o začasni odredbi izdan pred uveljavitvijo tega zakona, se postopek v zvezi s pravnimi sredstvi nadaljuje po določbah zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
−
6
−
(6) Če se vloga, ki je vezana na rok in je vložnik delavec oziroma zavarovanec, ki nima pooblaščenca, vrne sodišču po uveljavitvi tega zakona brez popravka oziroma dopolnitve, določi sodišče vložniku nov rok za popravo oziroma dopolnitev s poukom v skladu z določbo 36. oziroma 66. člena tega zakona.
−
7
−
(7) Če je sodišče prejelo odgovor na tožbo oziroma če se je rok za odgovor na tožbo iztekel pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku ne uporablja določba tretjega odstavka 41. člena tega zakona.
−
8
−
(8) Če je bil predlog v kolektivnih delovnih sporih vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se glede stroškov postopka uporablja določba 50. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Oblikovanje liste kandidatov delodajalcev
−
1
−
Do sprejema zakona, ki bo urejal reprezentativnost združenj delodajalcev, se lista kandidatov delodajalcev oblikuje na predlog Združenja delodajalcev Slovenije, Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije in Vlade Republike Slovenije, v sorazmerju s številom zaposlenih pri delodajalcih, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in številom zaposlenih v javnem sektorju. Število kandidatov, ki jih predlagajo Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije, se določi sporazumno v roku, ki ga določi delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije, pristojno za volitve. Če v tem roku sporazum ni dosežen, število kandidatov po posameznih predlagateljih določi delovno telo, pri čemer upošteva število njihovih članov. Pooblaščenci
−
1
−
Glede zastopanja pred sodišči prve stopnje se do 31. decembra 2007 uporablja določba prvega odstavka 16. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Odškodninska odgovornost za poškodbe pri delu in poklicne bolezni
−
1
−
Postopki v zadevah v zvezi z odškodninsko odgovornostjo za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi tega zakona. Prostovoljno zavarovanje
−
1
−
Postopki v zadevah v zvezi s prostovoljnim dodatnim pokojninskim in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi tega zakona. Zakon o pravdnem postopku
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba 500. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/2002 in 58/2003 - odl. US). Zakon o javnih uslužbencih
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba tretjega odstavka 136. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002) v delu, ki določa uveljavljanje odškodninskega zahtevka delodajalca pri sodišču splošne pristojnosti. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba četrtega odstavka 252. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 81/2000 - ZPSV-C, 124/2000, 109/2001, 108/2002, 110/2002 - ZISDU-1, 40/2003 - odl. US, 63/2003 - ZIPRS0304-A in 63/2003 - odl. US). Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba tretjega odstavka 45. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 80/97 - odl. US, 69/98 in 67/2002) v delu, ki določa osemdnevni rok za vložitev tožbe. Prenehanje veljavnosti zakona
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98 - ZST-G, 42/2002 - ZDR in 63/2003 - odl. US). Uveljavitev zakona
−
1
−
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2005. Št. 714-01/92-4/12 Ljubljana, dne 19. decembra 2003. EPA 1018-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
−
1
·
Delovno sodišče v Kopru z dnem uveljavitve tega zakona odloča v zadevah z območij sodnih okrajev Ilirska Bistrica in Postojna na sedežu sodišča. Določbe o postopku, ki je v teku
1
·
Delovno sodišče v Kopru z dnem uveljavitve tega zakona odloča v zadevah z območij sodnih okrajev Ilirska Bistrica in Postojna na sedežu sodišča. Določbe o postopku, ki je v teku
+
1
+
Postopki v zadevah v zvezi z odškodninsko odgovornostjo za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi tega zakona. Prostovoljno zavarovanje
+
1
+
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2005.«.
+
1
+
Ta zakon začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
1
+
Določbi 2. in 4. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. januarja 2010. Do začetka uporabe teh določb se uporabljajo dosedanje določbe 30. in 32. člena Zakona o pravdnem postopku.
+
1
+
Ta zakon začne veljati 1. oktobra 2008.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (Ur adni list RS, št. 10/17 ) vsebuje naslednjo končno določbo:
+
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi, razen 107., 108. in 109. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«.
+
1
+
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne en mesec po uveljavitvi, razen 145., 146., 147., 148., 150., 151., 152., 153., 154., 155. in 156. člen tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2023, in v primerih iz 130. člena tega zakona ter drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena.
+
2
+
(2) Prva alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona, ki urejata pravico do DO v instituciji iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, se začneta uporabljati 1. januarja 2023.
+
3
+
(3) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30. člen, četrti odstavek 34. člena, peti odstavek 35. člena, četrti odstavek 39. člena, tretji odstavek 57. člena, 6. točka tretjega odstavka in peti odstavek 65. člena tega zakona, ki urejajo pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 5. oddelka tega zakona, se začnejo uporabljati 1. januarja 2023.
+
4
+
(4) 34. člen tega zakona in četrta alineja drugega odstavka 39. člena tega zakona, ki urejata možnost alternativnega izvajanja pravice do DO, se začneta uporabljati 1. julija 2024.
+
5
+
(5) Druga alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, drugi in četrti odstavek 15. člena, drugi odstavek 34. člena tega zakona, ki urejajo pravico do DO na domu v skladu s petim odstavkom 58. člena tega zakona, se začnejo uporabljati 1. julija 2024.
+
6
+
(6) 32. člen tega zakona se za upravičence, ki pravico do DO koristijo v načinu:
+
7
+
- DO v instituciji v skladu z drugim odstavkom 58. člena tega zakona, začne uporabljati 1. januarja 2023;
+
8
+
- DO na domu v skladu s petim odstavkom 58. člena tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024;
+
9
+
- denarnega prejemka v skladu z 18. členom tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024;
+
10
+
- oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024.
+
11
+
(7) 33. člen tega zakona se za upravičence, ki pravico do DO koristijo v skladu s petim odstavkom 58. člena, 18. členom in 19. členom tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024.
+
12
+
(8) 84., 85., 86., 87. in 88. člen tega zakona, ki urejajo delovanje ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja 2023.«.