← Back to list
Zakon o državnem tožilstvu
ZDT-1
91articles changed
+16added
+11removed
+64modified
added 3857removed 2967words
146paragraphs
Version history
+
1
+
(1) S tem zakonom se za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L št. 295 z dne 21. 11. 2018, str. 138; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1727/EU ) določajo postopek in pogoji za imenovanje ter pooblastila in pravice nacionalnega predstavnika, njegovega namestnika in pomočnika v Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.
+
2
+
(2) S tem zakonom se za izvajanje Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1939/EU ) določajo kandidacijski postopek in pogoji za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje evropskega tožilca in evropskih delegiranih tožilcev v Evropskem javnem tožilstvu, njihovo število, pristojnosti, položaj in pravice.
1
−
(1) Pred okrajnimi sodišči lahko nastopajo državni tožilci, ki imajo najmanj naziv okrajnega državnega tožilca.
1
+
(1) Pred okrožnimi sodišči lahko nastopajo državni tožilci, ki imajo kateri koli državnotožilski naziv (v nadaljnjem besedilu: naziv).
2
−
(2) Pred okrožnimi sodišči lahko nastopajo državni tožilci, ki imajo najmanj naziv okrožnega državnega tožilca.
2
+
(2) Pred višjimi sodišči lahko nastopajo državni tožilci, ki imajo najmanj naziv višjega državnega tožilca.
3
−
(3) Pred višjimi sodišči lahko nastopajo državni tožilci, ki imajo najmanj naziv višjega državnega tožilca.
3
+
(3) Pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče) lahko nastopajo samo državni tožilci, ki imajo naziv vrhovnega državnega tožilca.
4
−
(4) Pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno sodišče) lahko nastopajo samo vrhovni državni tožilci.
4
+
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko v postopku pred pritožbenim sodiščem druge stopnje po pooblastilu, ki ga za posamezno zadevo določi vodja pristojnega pritožbenega oddelka s soglasjem vodje pristojnega državnega tožilstva, nastopajo skupaj z višjim državnim tožilcem tudi okrožni državni tožilci, ki so vložili oziroma zastopali kazensko obtožbo v postopku na prvi stopnji.
5
−
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko pred okrožnimi sodišči nastopajo tudi okrajni državni tožilci, a le v okviru pooblastil, ki jih za določene vrste zadev, za posamezno zadevo, za določene vrste procesnih dejanj ali za posamezno procesno dejanje posebej določi vodja državnega tožilstva. Za posamezno procesno dejanje posebej lahko pooblasti okrajnega državnega tožilca za nastopanje pred okrožnim sodiščem tudi pristojni državni tožilec. Drugo poglavje DRŽAVNOTOŽILSKA SLUŽBA
5
+
(5) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena lahko evropski tožilec ali evropska tožilka (v nadaljnjem besedilu: evropski tožilec) in evropski delegirani tožilec ali evropska delegirana tožilka (v nadaljnjem besedilu: evropski delegirani tožilec) nastopata pred vsemi sodišči v Republiki Sloveniji, pred vrhovnim sodiščem pa le, če ne gre za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko po pooblastilu, ki ga za posamezno zadevo določi generalni državni tožilec, nastopata skupaj z vrhovnim državnim tožilcem. Drugo poglavje DRŽAVNOTOŽILSKA SLUŽBA
6
·
1. oddelek Splošna določba
6
·
1. oddelek Splošna določba
1
−
(1) Za državnega tožilca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo po zakonu, ki ureja sodniško službo (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji), ter posebne pogoje za imenovanje na državnotožilsko mesto, ki jih določa ta zakon.
1
+
(1) Za državnega tožilca je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo po zakonu, ki ureja sodnike (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji), ter posebne pogoje za imenovanje na državnotožilsko mesto, ki jih določa ta zakon.
2
·
(2) Za imenovanje državnega tožilca, ki bo opravljal državnotožilsko službo na mestu, za katero je skladno z odredbo o številu mest državnih tožilcev v razpisu določeno znanje italijanskega oziroma madžarskega jezika, se poleg pogojev iz prejšnjega odstavka določi tudi pogoj višje ravni znanja tega jezika.
2
·
(2) Za imenovanje državnega tožilca, ki bo opravljal državnotožilsko službo na mestu, za katero je skladno z odredbo o številu mest državnih tožilcev v razpisu določeno znanje italijanskega oziroma madžarskega jezika, se poleg pogojev iz prejšnjega odstavka določi tudi pogoj višje ravni znanja tega jezika.
1
−
Oseba, ki izpolnjuje splošne pogoje, je lahko imenovana na mesto okrajnega državnega tožilca, če izpolnjuje posebne pogoje za izvolitev na sodniško mesto na okrajnem sodišču (okrajni sodnik) po zakonu, ki ureja sodniško službo.
−
1
−
Oseba, ki izpolnjuje splošne pogoje, je lahko imenovana na državnotožilsko mesto, ki se opravlja v državnotožilskem nazivu okrožni državni tožilec, če:
1
+
Oseba, ki izpolnjuje splošne pogoje, je lahko imenovana na državnotožilsko mesto, ki se opravlja v nazivu okrožni državni tožilec, če izpolnjuje posebni pogoj za izvolitev na sodniško mesto na okrožnem sodišču (okrožni sodnik) po zakonu, ki ureja sodnike.
2
−
- izpolnjuje posebne pogoje za izvolitev na sodniško mesto na okrožnem sodišču (okrožni sodnik) po zakonu, ki ureja sodniško službo, ali
−
3
−
- je najmanj tri leta opravljala državnotožilsko službo v nazivu okrajni državni tožilec.
−
1
·
(1) Ministrstvo najpozneje v petih dneh od prejema podatkov iz naslednjega odstavka pošlje vodji državnega tožilstva, pri katerem je razpisano prosto mesto, vse prijave, ki jih ni zavrglo (razpisno gradivo).
1
·
(1) Ministrstvo najpozneje v petih dneh od prejema podatkov iz naslednjega odstavka pošlje vodji državnega tožilstva, pri katerem je razpisano prosto mesto, vse prijave, ki jih ni zavrglo (razpisno gradivo).
2
·
(2) Prijavam kandidatov ministrstvo priloži te podatke o usposabljanju, delu, ocenah službe, priznanjih ali morebitnih pravnomočno izrečenih disciplinskih sankcijah kandidatov:
2
·
(2) Prijavam kandidatov ministrstvo priloži te podatke o usposabljanju, delu, ocenah službe, priznanjih ali morebitnih pravnomočno izrečenih disciplinskih sankcijah kandidatov:
3
·
- pripravništvu, če je bilo opravljeno v pravosodju;
3
·
- pripravništvu, če je bilo opravljeno v pravosodju;
4
·
- pravniškem državnem izpitu;
4
·
- pravniškem državnem izpitu;
5
−
- iz osebne evidence in osebnega spisa kandidatov, ki so že opravljali službo ali delo na državnem tožilstvu, sodišču ali državnem pravobranilstvu;
5
+
- iz osebne evidence in osebnega spisa kandidatov, ki so že opravljali službo ali delo na državnem tožilstvu, sodišču ali državnem odvetništvu;
6
·
- za kandidata, ki je opravljal poklic odvetnika, notarja, izvršitelja ali stečajnega upravitelja oziroma za kandidata, ki je bil javni uslužbenec, podatke, navedene v prejšnjih alinejah, iz evidenc, ki se vodijo pri pristojnih organih.
6
·
- za kandidata, ki je opravljal poklic odvetnika, notarja, izvršitelja ali stečajnega upravitelja oziroma za kandidata, ki je bil javni uslužbenec, podatke, navedene v prejšnjih alinejah, iz evidenc, ki se vodijo pri pristojnih organih.
7
·
(3) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo na zahtevo ministrstva brezplačno predložiti podatke o kandidatih iz prejšnjega odstavka, če z njimi razpolagajo.
7
·
(3) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo na zahtevo ministrstva brezplačno predložiti podatke o kandidatih iz prejšnjega odstavka, če z njimi razpolagajo.
8
·
(4) Podatke, ki jih ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjih odstavkov, predloži kandidat sam najpozneje v 15 dneh od prejema poziva ministrstva.
8
·
(4) Podatke, ki jih ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjih odstavkov, predloži kandidat sam najpozneje v 15 dneh od prejema poziva ministrstva.
9
·
(5) Ministrstvo pridobi podatke iz prejšnjih odstavkov za namene oblikovanja mnenja o ustreznosti kandidatov za razpisano mesto.
9
·
(5) Ministrstvo pridobi podatke iz prejšnjih odstavkov za namene oblikovanja mnenja o ustreznosti kandidatov za razpisano mesto.
1
−
(1) Vodja državnega tožilstva najpozneje v 20 dneh od dneva, ko prejme razpisno gradivo, po predhodnem posvetovanju s kolegijem državnega tožilstva oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata, pri čemer se mora ravnati po kriterijih iz zakona, ki se uporablja za izbiro in napredovanje državnega tožilca. Mnenje vroči kandidatu, ta pa lahko nanj poda obrazložene pripombe v osmih dneh od prejema mnenja.
1
+
(1) Vodja državnega tožilstva najpozneje v 20 dneh od dneva, ko prejme razpisno gradivo, oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata, pri čemer se mora ravnati po kriterijih iz zakona, ki se uporablja za izbiro in napredovanje državnega tožilca. Mnenje vroči kandidatu, ta pa lahko nanj poda obrazložene pripombe v osmih dneh od prejema mnenja.
2
·
(2) Najpozneje v osmih dneh po prejemu pripomb oziroma poteku roka iz prejšnjega odstavka vodja državnega tožilstva oblikuje dokončno mnenje, ki ga z razpisnim gradivom in morebitnimi kandidatovimi pripombami pošlje Državnotožilskemu svetu.
2
·
(2) Najpozneje v osmih dneh po prejemu pripomb oziroma poteku roka iz prejšnjega odstavka vodja državnega tožilstva oblikuje dokončno mnenje, ki ga z razpisnim gradivom in morebitnimi kandidatovimi pripombami pošlje Državnotožilskemu svetu.
3
·
(3) Obrazložitev mnenja vodje o ustreznosti kandidatov mora zajemati kandidatove osebne podatke ter podatke in oceno o strokovnem znanju, drugih sposobnostih in izkušnjah, ki se zahtevajo za opravljanje državnotožilske službe (v nadaljnjem besedilu: strokovna usposobljenost).
3
·
(3) Obrazložitev mnenja vodje o ustreznosti kandidatov mora zajemati kandidatove osebne podatke ter podatke in oceno o strokovnem znanju, drugih sposobnostih in izkušnjah, ki se zahtevajo za opravljanje državnotožilske službe (v nadaljnjem besedilu: strokovna usposobljenost).
4
·
(4) Vodja državnega tožilstva lahko posebej navede, katere kandidate šteje kot najustreznejše za zasedbo prostega mesta, in to obrazloži.
4
·
(4) Vodja državnega tožilstva lahko posebej navede, katere kandidate šteje kot najustreznejše za zasedbo prostega mesta, in to obrazloži.
1
−
(1) Nepopolne prijave, ki jih ni zavrglo ministrstvo, in prijave kandidatov, ki ne izpolnjujejo splošnih ali posebnih pogojev za razpisano državnotožilsko mesto, zavrže oziroma zavrne Državnotožilski svet s sklepom.
1
+
(1) Nepopolne ali prepozne prijave, ki jih ni zavrglo ministrstvo, in prijave kandidatov, ki ne izpolnjujejo splošnih ali posebnih pogojev za razpisano državnotožilsko mesto, zavrže oziroma zavrne Državnotožilski svet.
2
·
(2) Državnotožilski svet v postopku podaje mnenja ni vezan na mnenje vodje državnega tožilstva o ustreznosti kandidata.
2
·
(2) Državnotožilski svet v postopku podaje mnenja ni vezan na mnenje vodje državnega tožilstva o ustreznosti kandidata.
3
−
(3) Državnotožilski svet povabi prijavljene kandidate na razgovor.
3
+
(3) Na podlagi ugotovitev, ki temeljijo na razpisnem gradivu in mnenju vodje državnega tožilstva, lahko Državnotožilski svet opravi preizkuse strokovnega znanja, osebnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebni za opravljanje državnotožilske službe, psihološke preizkuse ter razgovore s kandidati, in oblikuje mnenje o predlogih za imenovanje. V mnenju razvrsti kandidate glede na oceno o primernosti za imenovanje in utemelji razloge za sprejeto razvrstitev.
4
−
(4) Na podlagi ugotovitev, ki temeljijo na razpisnem gradivu in mnenju vodje državnega tožilstva, in na podlagi razgovora s kandidati oblikuje Državnotožilski svet mnenje o predlogih za imenovanje. V mnenju razvrsti kandidate glede na oceno o primernosti za imenovanje in utemelji razloge za sprejeto razvrstitev.
4
+
(4) Mnenje iz prejšnjega odstavka vroči Državnotožilski svet kandidatu in vodji državnega tožilstva, pri katerem je prosto mesto razpisano. Kandidat in vodja državnega tožilstva lahko predložita obrazložene pripombe k mnenju v osmih dneh od njegovega prejema.
5
−
(5) Mnenje iz prejšnjega odstavka vroči Državnotožilski svet kandidatu in vodji državnega tožilstva, pri katerem je prosto mesto razpisano. Kandidat in vodja državnega tožilstva lahko predložita obrazložene pripombe k mnenju v osmih dneh od njegovega prejema.
5
+
(5) Merila in metode za preizkus strokovne usposobljenosti in drugih sposobnosti kandidatov iz tretjega odstavka tega člena sprejme Državnotožilski svet.
1
·
(1) Z nastopom državnotožilske službe pridobi državni tožilec pravico do napredovanja v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon.
1
·
(1) Z nastopom državnotožilske službe pridobi državni tožilec pravico do napredovanja v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon.
2
·
(2) Napredovanje zajema:
2
·
(2) Napredovanje zajema:
3
−
(2) Napredovanje zajema:
−
4
·
- napredovanje okrožnih in višjih državnih tožilcev v plačnih razredih;
3
·
- napredovanje okrožnih in višjih državnih tožilcev v plačnih razredih;
5
−
- napredovanje na položaj svetnika;
−
6
−
- napredovanje okrožnega državnega tožilca v naziv višjega državnega tožilca na istem državnotožilskem mestu;
−
7
−
- napredovanje na višje državnotožilsko mesto.
−
8
−
(3) O napredovanju v plačnih razredih, na položaj svetnika in v naziv višjega državnega tožilca odloča Državnotožilski svet.
−
9
·
- napredovanje na položaj svetnika;
4
·
- napredovanje na položaj svetnika;
10
·
- napredovanje okrožnega državnega tožilca v naziv višjega državnega tožilca na istem državnotožilskem mestu;
5
·
- napredovanje okrožnega državnega tožilca v naziv višjega državnega tožilca na istem državnotožilskem mestu;
11
·
- napredovanje na višje državnotožilsko mesto.
6
·
- napredovanje na višje državnotožilsko mesto.
12
·
(3) O napredovanju v plačnih razredih, na položaj svetnika in v naziv višjega državnega tožilca odloča Državnotožilski svet.
7
·
(3) O napredovanju v plačnih razredih, na položaj svetnika in v naziv višjega državnega tožilca odloča Državnotožilski svet.
13
·
(4) O napredovanju se odloča po izvedenem postopku ugotavljanja uspešnosti, kakovosti in strokovnosti dela državnega tožilca na predlog državnega tožilca ali pristojnega vodje državnega tožilstva.
8
·
(4) O napredovanju se odloča po izvedenem postopku ugotavljanja uspešnosti, kakovosti in strokovnosti dela državnega tožilca na predlog državnega tožilca ali pristojnega vodje državnega tožilstva.
14
·
(5) Napredovanje na višje državnotožilsko mesto se izvede smiselno po določbah prejšnjega oddelka tega zakona.
9
·
(5) Napredovanje na višje državnotožilsko mesto se izvede smiselno po določbah prejšnjega oddelka tega zakona.
15
·
(6) Za izdelavo ocene državnotožilske službe je pristojen Državnotožilski svet.
10
·
(6) Za izdelavo ocene državnotožilske službe je pristojen Državnotožilski svet.
16
·
(7) Če ta zakon ne določa drugače, se glede napredovanja državnih tožilcev, kriterijev za izbiro in napredovanje ter za ocenjevanje dela državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodnike.
11
·
(7) Če ta zakon ne določa drugače, se glede napredovanja državnih tožilcev, kriterijev za izbiro in napredovanje ter za ocenjevanje dela državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodnike.
17
·
5. oddelek Dolžnosti državnega tožilca in nezdružljivost funkcije državnega tožilca
12
·
5. oddelek Dolžnosti državnega tožilca in nezdružljivost funkcije državnega tožilca
+
1
+
(1) Kodeks državnotožilske etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje državnih tožilcev zaradi varovanja samostojnosti, nepristranskosti in poštenosti državnih tožilcev ter ugleda državnotožilske službe.
+
2
+
(2) Državni tožilci so dolžni spoštovati Kodeks državnotožilske etike pri opravljanju državnotožilske službe ali zunaj nje.
+
3
+
(3) Kodeks državnotožilske etike mora biti objavljen v notranjem tožilskem glasilu in na spletnih straneh Vrhovnega državnega tožilstva.
+
1
+
(1) Generalni državni tožilec sprejme politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev v soglasju z Državnotožilskim svetom.
+
2
+
(2) Državnotožilski svet lahko predlaga potrebne spremembe ali dopolnitve politike zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev.
+
3
+
(3) Politika zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev, njene spremembe in dopolnitve se objavijo v notranjem tožilskem glasilu in na spletnih straneh Vrhovnega državnega tožilstva.
1
·
(1) Državni tožilci opravljajo državnotožilsko službo v poslovnem času državnega tožilstva, določenem v Državnotožilskem redu, v dežurstvu in pripravljenosti.
1
·
(1) Državni tožilci opravljajo državnotožilsko službo v poslovnem času državnega tožilstva, določenem v Državnotožilskem redu, v dežurstvu in pripravljenosti.
2
·
(2) V izjemnih primerih lahko državni tožilec pisno soglaša, da bo opravljanje državnotožilske službe preseglo omejitve, ki izhajajo iz pravice do dnevnega in tedenskega počitka.
2
·
(2) V izjemnih primerih lahko državni tožilec pisno soglaša, da bo opravljanje državnotožilske službe preseglo omejitve, ki izhajajo iz pravice do dnevnega in tedenskega počitka.
3
·
(3) Državno tožilstvo vodi posebno evidenco o opravljanju pripravljenosti in dežurstva ter evidenco delovnega časa državnih tožilcev, ki so dali soglasje po prejšnjem odstavku.
3
·
(3) Državno tožilstvo vodi posebno evidenco o opravljanju pripravljenosti in dežurstva ter evidenco delovnega časa državnih tožilcev, ki so dali soglasje po prejšnjem odstavku.
4
·
(4) Evidenca o opravljanju pripravljenosti in dežurstva vsebuje osebno ime državnega tožilca, trajanje pripravljenosti oziroma dežurstva, opravljeno dejanje oziroma usmerjanje. Evidenca delovnega časa državnih tožilcev, ki so dali soglasje, vsebuje osebno ime državnega tožilca in vsebino soglasja.
4
·
(4) Evidenca o opravljanju pripravljenosti in dežurstva vsebuje osebno ime državnega tožilca, trajanje pripravljenosti oziroma dežurstva, opravljeno dejanje oziroma usmerjanje. Evidenca delovnega časa državnih tožilcev, ki so dali soglasje, vsebuje osebno ime državnega tožilca in vsebino soglasja.
5
−
(5) Vodja državnega tožilstva mora evidenco na podlagi zahteve predložiti generalnemu državnemu tožilcu ali ministrstvu.
−
1
−
(1) S pripravljenostjo in dežurstvom se zunaj poslovnega časa državnega tožilstva zagotavlja opravljanje nujnih procesnih dejanj, določenih v zakonu, ter usmerjanje policije in drugih pristojnih organov v predkazenskem postopku (usmerjanje).
1
+
(1) Za sodelovanje državnega tožilstva s policijo ter drugimi pristojnimi državnimi organi v predkazenskem postopku, ki obsega medsebojno obveščanje in usmerjanje predkazenskega postopka, za zagotovitev udeležbe pri nujnih procesnih dejanjih in drugih opravilih predkazenskega ali kazenskega postopka ter za druga nujna dejanja v predkazenskem postopku se zunaj poslovnega časa državnega tožilstva organizira dežurna služba.
2
−
(2) Pripravljenost pomeni dosegljivost državnega tožilca po telefonu ali z uporabo drugih sredstev za potrebe opravljanja nujnih procesnih dejanj oziroma usmerjanja. Ure pripravljenosti se ne štejejo v delovni čas.
2
+
(2) Dežurna služba se zagotavlja s pripravljenostjo za delo in dežurstvom.
3
−
(3) V času dežurstva državni tožilec opravlja nujna procesna dejanja oziroma usmerjanje na delovnem mestu ali na drugem kraju, kjer je to potrebno. Ure dežurstva se štejejo v delovni čas.
3
+
(3) Pripravljenost za delo pomeni dosegljivost državnega tožilca po telefonu ali z uporabo drugih komunikacijskih sredstev za potrebe opravljanja dejanj iz prvega odstavka tega člena oziroma prihod na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje. Ure pripravljenosti za delo se ne štejejo v delovni čas.
4
−
(4) Vodja državnega tožilstva lahko zaradi njihove pogostosti odredi opravljanje nujnih procesnih dejanj oziroma usmerjanje izključno z dežurstvom. Načrt opravljanja dežurstva mora predhodno odobriti generalni državni tožilec na podlagi obrazloženega pisnega predloga vodje državnega tožilstva in o tem obvestiti ministrstvo.
4
+
(4) V času dežurstva državni tožilec opravlja dejanja iz prvega odstavka tega člena na delovnem mestu ali na drugem kraju, kjer je treba opraviti dejanje iz prvega odstavka tega člena. Ure dežurstva se štejejo v delovni čas.
5
−
(5) Ko državni tožilec v času dežurstva ne opravlja nujnih procesnih dejanj, mora biti dosegljiv na delovnem mestu.
5
+
(5) Vodja državnega tožilstva lahko zaradi njihove pogostosti odredi opravljanje dejanj iz prvega odstavka tega člena izključno z dežurstvom. Načrt opravljanja dežurstva mora predhodno odobriti generalni državni tožilec na podlagi obrazloženega pisnega predloga vodje državnega tožilstva in o tem obvestiti ministrstvo.
6
−
(6) Izvajanje pripravljenosti in dežurstva, pogoji in način odrejanja se natančneje določijo z Državnotožilskim redom.
6
+
(6) Ko državni tožilec v času odrejenega dežurstva iz prejšnjega odstavka ne opravlja dejanj iz prvega odstavka tega člena, mora biti dosegljiv na delovnem mestu.
+
7
+
(7) Izvajanje pripravljenosti za delo in dežurstva, najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto ali kraj, kjer se opravlja nujno procesno dejanje, pogoji in način odrejanja se natančneje določijo z Državnotožilskim redom.
1
−
(1) Če je državni tožilec izvoljen za predsednika republike, poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, sodnika ustavnega sodišča, sodnika mednarodnega sodišča ali na drugo mednarodno pravosodno funkcijo, predsednika Vlade Republike Slovenije, varuha človekovih pravic oziroma njegovega namestnika, imenovan za ministra ali državnega sekretarja ministrstva, predsednika ali namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije, mu državnotožilska funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz državnotožilske službe mirujejo.
1
+
(1) Če je državni tožilec izvoljen za predsednika republike, poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, sodnika ustavnega sodišča, sodnika mednarodnega sodišča ali na drugo mednarodno pravosodno funkcijo, predsednika Vlade Republike Slovenije, varuha človekovih pravic oziroma njegovega namestnika, imenovan na ministrsko funkcijo ali funkcijo državnega sekretarja, predsednika ali namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije, mu državnotožilska funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz državnotožilske službe mirujejo.
2
−
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi, če je državni tožilec izvoljen za poslanca evropskega parlamenta ali evropskega varuha človekovih pravic ali imenovan za člana Evropske komisije ali mednarodne civilne misije.
2
+
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi, če je državni tožilec izvoljen za poslanca evropskega parlamenta ali evropskega varuha človekovih pravic, imenovan za člana Evropske komisije, imenovan za evropskega glavnega tožilca ali napoten v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo.
1
·
(1) Za ure pripravljenosti pripada državnemu tožilcu dodatek za pripravljenost v višini, kakršno določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
1
·
(1) Za ure pripravljenosti pripada državnemu tožilcu dodatek za pripravljenost v višini, kakršno določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
2
−
(2) Če državni tožilec med pripravljenostjo prevzame opravljanje nujnih procesnih dejanj oziroma usmerjanje, se ta čas evidentira in vrednoti kot ure med dežurstvom.
2
+
(2) Če državni tožilec med pripravljenostjo za delo prevzame opravljanje dejanj iz prvega odstavka 45. člena tega zakona, se ta čas evidentira in vrednoti kot delovni čas.
3
·
(3) Za ure dežurstva, ki presegajo polni delovni čas, pripada državnemu tožilcu dodatek za delo prek polnega delovnega časa v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
3
·
(3) Za ure dežurstva, ki presegajo polni delovni čas, pripada državnemu tožilcu dodatek za delo prek polnega delovnega časa v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
1
·
(1) Državni tožilec ima za čas letnega dopusta in izrednega plačanega dopusta pravico do nadomestila plače v višini 100 % plače za pretekli mesec za polni delovni čas.
1
·
(1) Državni tožilec ima za čas letnega dopusta in izrednega plačanega dopusta pravico do nadomestila plače v višini 100 % plače za pretekli mesec za polni delovni čas.
2
−
(2) Državnemu tožilcu se za zadržanost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačuje nadomestilo plače v višini 80 % plače državnega tožilca v preteklem mesecu, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu.
2
+
(2) (prenehal veljati)
1
·
(1) Če ni s tem zakonom določeno drugače, ima državni tožilec poleg pravice do plače tudi pravico do prejemkov, dodatkov, plačil, nadomestil in povračil v enakih primerih ter v enaki višini, kakor sodnik ustreznega naziva oziroma položaja.
1
·
(1) Če ni s tem zakonom določeno drugače, ima državni tožilec poleg pravice do plače tudi pravico do prejemkov, dodatkov, plačil, nadomestil in povračil v enakih primerih ter v enaki višini, kakor sodnik ustreznega naziva oziroma položaja.
2
−
(2) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za odločanje o pravicah iz prejšnjega odstavka smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo.
2
+
(2) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za odločanje o pravicah iz prejšnjega odstavka smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodnike.
1
−
(1) Državni tožilec ima pravico do letnega dopusta najmanj 30, vendar ne več kakor 40 delovnih dni.
1
+
(1) Glede pravice državnega tožilca do letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodnike.
2
−
(2) Državni tožilec ima pravico do izrednega plačanega dopusta do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu iz osebnih razlogov.
2
+
(2) Merila za trajanje letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela določi minister v soglasju z Državnotožilskim svetom.
3
−
(3) Če državni tožilec kandidira za poslanca ali predsednika republike, ima od dneva potrditve kandidature pravico do izrednega plačanega dopusta 30 delovnih dni za pripravo na volitve.
−
4
−
(4) V drugih izjemnih primerih se lahko državnemu tožilcu odobri izredni neplačani dopust do 30 dni v koledarskem letu.
−
5
−
(5) Merila za trajanje dopusta ter primere in pogoje iz prejšnjih odstavkov določi minister v soglasju z Državnotožilskim svetom.
−
1
·
(1) Za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje državnih tožilcev se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško izobraževanje.
1
·
(1) Za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje državnih tožilcev se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško izobraževanje.
2
−
(2) Za štipendiranje državnih tožilcev se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniške štipendije.
2
+
(2) Za štipendiranje državnih tožilcev se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniške štipendije. Podrobnejši postopek in pogoje za podeljevanje štipendij državnim tožilcem predpiše minister.
3
−
(3) Pedagoško delo v izobraževalnih dejavnostih Centra za izobraževanje v pravosodju ali v okviru državnega tožilstva, ki ga opravlja državni tožilec, šteje kot dodatna delovna naloga državnega tožilca v njegovem delovnem času, če pri tem ni ovirano opravljanje državnotožilske službe in je o tem predhodno pisno obveščen vodja državnega tožilstva.
3
+
(3) Pedagoško delo v izobraževalnih dejavnostih Centra za izobraževanje v pravosodju pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: Center za izobraževanje v pravosodju), ministrstva ali v okviru državnega tožilstva, ki ga opravlja državni tožilec, šteje kot dodatna delovna naloga državnega tožilca v njegovem delovnem času, če pri tem ni ovirano opravljanje državnotožilske službe in je o tem predhodno pisno obveščen vodja državnega tožilstva.
4
·
7. oddelek Premestitev in dodelitev državnega tožilca
4
·
7. oddelek Premestitev in dodelitev državnega tožilca
1
−
(1) Državni tožilec je lahko dodeljen za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog ali za opravljanje nalog generalnega direktorja na Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno državno tožilstvo), ter za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog v strokovno službo Državnotožilskega sveta ali v ministrstvo.
1
+
(1) Državni tožilec je lahko dodeljen za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog ali za opravljanje nalog generalnega direktorja na Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno državno tožilstvo), ter za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog v strokovno službo Državnotožilskega sveta in v ministrstvo.
2
·
(2) Državni tožilec je lahko dodeljen za vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog v tem uradu, v Komisiji za preprečevanje korupcije ali v Uradu za preprečevanje pranja denarja.
2
·
(2) Državni tožilec je lahko dodeljen za vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog v tem uradu, v Komisiji za preprečevanje korupcije ali v Uradu za preprečevanje pranja denarja.
3
·
(3) Poziv k prijavam za dodelitev in predvideni čas dodelitve objavi ministrstvo v 15 dneh od prejema predloga predstojnika organa iz prvega in drugega odstavka tega člena.
3
·
(3) Poziv k prijavam za dodelitev in predvideni čas dodelitve objavi ministrstvo v 15 dneh od prejema predloga predstojnika organa iz prvega in drugega odstavka tega člena.
4
·
(4) O dodelitvi odloča Državnotožilski svet na predlog predstojnika organa, ki mu bo državni tožilec dodeljen. Državnotožilski svet pred odločitvijo pridobi pisno soglasje državnega tožilca in mnenje vodje državnega tožilstva, na katerem opravlja državnotožilsko službo. Prijava državnega tožilca na poziv k prijavam za dodelitev šteje za pisno soglasje.
4
·
(4) O dodelitvi odloča Državnotožilski svet na predlog predstojnika organa, ki mu bo državni tožilec dodeljen. Državnotožilski svet pred odločitvijo pridobi pisno soglasje državnega tožilca in mnenje vodje državnega tožilstva, na katerem opravlja državnotožilsko službo. Prijava državnega tožilca na poziv k prijavam za dodelitev šteje za pisno soglasje.
5
·
(5) Dodelitev po tem členu lahko, glede na potrebe, traja največ tri leta, s soglasjem državnega tožilca pa se lahko enkrat podaljša za največ tri leta.
5
·
(5) Dodelitev po tem členu lahko, glede na potrebe, traja največ tri leta, s soglasjem državnega tožilca pa se lahko enkrat podaljša za največ tri leta.
6
−
(6) Če s tem ali drugim zakonom ni določeno drugače, se s smiselno uporabo tega člena ureja tudi dodelitev državnega tožilca za opravljanje državnotožilske službe ali strokovnih nalog v mednarodnih civilnih misijah in mednarodnih organizacijah, kamor jih na podlagi povabila ali razpisa mednarodne organizacije napoti državni ali drug organ za določen čas.
−
1
·
(1) Trajanje dodelitve se lahko skrajša na dobo, ki je krajša od dobe, za katero je bil državni tožilec dodeljen, oziroma mu dodelitev predčasno preneha:
1
·
(1) Trajanje dodelitve se lahko skrajša na dobo, ki je krajša od dobe, za katero je bil državni tožilec dodeljen, oziroma mu dodelitev predčasno preneha:
2
·
1. če prenehajo razlogi ali se spremenijo okoliščine, zaradi katerih je bila izvedena dodelitev;
2
·
1. če prenehajo razlogi ali se spremenijo okoliščine, zaradi katerih je bila izvedena dodelitev;
3
·
2. če dodeljeni tožilec iz utemeljenih razlogov umakne soglasje za dodelitev v primerih, pri katerih je bilo potrebno to soglasje;
3
·
2. če dodeljeni tožilec iz utemeljenih razlogov umakne soglasje za dodelitev v primerih, pri katerih je bilo potrebno to soglasje;
4
·
3. če tako iz utemeljenih razlogov predlaga predstojnik organa, ki mu je bil državni tožilec dodeljen;
4
·
3. če tako iz utemeljenih razlogov predlaga predstojnik organa, ki mu je bil državni tožilec dodeljen;
5
·
4. če tako sporazumno predlagata predstojnik organa, ki mu je bil državni tožilec dodeljen, in državni tožilec.
5
·
4. če tako sporazumno predlagata predstojnik organa, ki mu je bil državni tožilec dodeljen, in državni tožilec.
6
·
(2) Predlog iz prve alineje prejšnjega odstavka da predstojnik organa, ki mu je bil državni tožilec dodeljen.
6
·
(2) Predlog iz prve alineje prejšnjega odstavka da predstojnik organa, ki mu je bil državni tožilec dodeljen.
7
·
(3) O skrajšanju trajanja dodelitve oziroma predčasnem prenehanju odloča organ, ki je odločal o dodelitvi, s smiselno uporabo določb postopka za dodelitev.
7
·
(3) O skrajšanju trajanja dodelitve oziroma predčasnem prenehanju odloča organ, ki je odločal o dodelitvi, s smiselno uporabo določb postopka za dodelitev.
8
·
(4) Pred odločitvijo iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje predstojnika organa, ki mu je bil državni tožilec dodeljen.
8
·
(4) Pred odločitvijo iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje predstojnika organa, ki mu je bil državni tožilec dodeljen.
9
−
8. oddelek Nacionalni predstavnik v Eurojustu
9
+
8. oddelek Nacionalni predstavnik, njegov namestnik in pomočnik v Eurojustu
+
1
+
(1) Nacionalni člani v Eurojustu so nacionalni predstavnik, njegov namestnik in pomočnik.
+
2
+
(2) Nacionalni predstavnik in njegov namestnik opravljata naloge na sedežu Eurojusta, pomočnik pa na vrhovnem državnem tožilstvu. Če je to potrebno, lahko na obrazložen predlog nacionalnega predstavnika pomočnik opravlja naloge tudi na sedežu Eurojusta.
1
−
(1) Nacionalni predstavnik, namestnik in pomočnik nacionalnega predstavnika za izvajanje pooblastil in strokovnih nalog Eurojusta se imenujejo za štiri leta ter so po poteku navedene dobe lahko ponovno imenovani.
1
+
Nacionalni predstavnik, njegov namestnik in pomočnik se za izvajanje pooblastil in strokovnih nalog Eurojusta imenujejo za pet let. Po poteku navedene dobe sta nacionalni predstavnik in njegov namestnik lahko še enkrat ponovno imenovana.
2
−
(2) Odpoklic (predčasno prenehanje izvajanja pooblastil in strokovnih nalog Eurojusta) nacionalnega predstavnika pred potekom dobe, za katero je imenovan, je mogoč samo pod pogoji, ki jih določajo sklepi Sveta Evropske unije o vzpostavitvi in delovanju Eurojusta.
−
+
1
+
(1) Nacionalnega predstavnika in njegovega namestnika imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog Državnotožilskega sveta po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca.
+
2
+
(2) Poziv k prijavam za imenovanje nacionalnega predstavnika ali njegovega namestnika objavi ministrstvo v Uradnem listu Republike Slovenije po prejemu predloga generalnega državnega tožilca za uvedbo postopka imenovanja. Pozivni rok ne sme biti krajši od 15 dni.
+
3
+
(3) Ministrstvo najpozneje v petih dneh po izteku pozivnega roka Državnotožilskemu svetu pošlje vse prijave, ki jih ni zavrglo.
+
4
+
(4) Za postopek z nepopolnimi prijavami in prijavami, vloženimi po izteku pozivnega roka se smiselno uporablja določba 71.č člena tega zakona.
+
5
+
(5) Državnotožilski svet se po pridobitvi mnenja generalnega državnega tožilca do prijavljenih kandidatov opredeli in oblikuje predlog za imenovanje nacionalnega predstavnika in njegovega namestnika ter o tem obvesti prijavljene kandidate in predlog posreduje Vladi Republike Slovenije.
+
6
+
(6) Vlada Republike Slovenije vroči in objavi odločbo o imenovanju nacionalnega predstavnika in njegovega namestnika v skladu s 34. členom tega zakona.
+
1
+
(1) Pomočnika nacionalnega predstavnika imenuje Državnotožilski svet na predlog generalnega državnega tožilca po predhodnem mnenju nacionalnega predstavnika.
+
2
+
(2) Generalni državni tožilec se po pridobitvi mnenja nacionalnega predstavnika do prijavljenih kandidatov opredeli in oblikuje predlog za imenovanje pomočnika nacionalnega predstavnika ter o tem obvesti prijavljene kandidate in predlog posreduje Državnotožilskemu svetu.
+
3
+
(3) Za postopek s pozivom k prijavam, z nepopolnimi prijavami in prijavami vloženimi po izteku pozivnega roka ter za vročitev odločbe o imenovanju pomočnika nacionalnega predstavnika se uporabljajo drugi, tretji, četrti in šesti odstavek prejšnjega člena.
+
1
+
(1) Nacionalnemu predstavniku, njegovemu namestniku in pomočniku preneha članstvo v Eurojustu pred potekom mandata:
+
2
+
1. z odstopom;
+
3
+
2. s prenehanjem državnotožilske funkcije ali razrešitvijo državnega tožilca;
+
4
+
3. če mu je izrečena disciplinska sankcija zaradi hujše disciplinske kršitve.
+
5
+
(2) Nacionalnemu predstavniku, njegovemu namestniku in pomočniku preneha članstvo v Eurojustu:
+
6
+
- po 1. točki prejšnjega odstavka z dnem, ki ga državni tožilec predlaga v odstopni izjavi, vendar ne prej kot 30. dan po prispetju odstopne izjave k organu, ki je pristojen za imenovanje;
+
7
+
- po 2. točki prejšnjega odstavka z dnem, ko je nastopilo prenehanje ali z dnem pravnomočnosti odločitve o razrešitvi in
+
8
+
- po 3. točki prejšnjega odstavka z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa.
+
9
+
(3) O prenehanju članstva pred potekom mandata nacionalnemu predstavniku, njegovemu namestniku in pomočniku organ pristojen za imenovanje, izda ugotovitveno odločbo.
1
·
(1) Policija, državna tožilstva in ministrstvo morajo nacionalnemu predstavniku, njegovemu namestniku in pomočniku zagotavljati potrebno pomoč v skladu s tem zakonom, z zakonom, ki ureja kazenski postopek, zakonom, ki ureja sodelovanje v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, predpisi izdanimi na njihovi podlagi ter v skladu s sklepi Sveta Evropske unije o vzpostavitvi in delovanju Eurojusta.
1
·
(1) Policija, državna tožilstva in ministrstvo morajo nacionalnemu predstavniku, njegovemu namestniku in pomočniku zagotavljati potrebno pomoč v skladu s tem zakonom, z zakonom, ki ureja kazenski postopek, zakonom, ki ureja sodelovanje v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, predpisi izdanimi na njihovi podlagi ter v skladu s sklepi Sveta Evropske unije o vzpostavitvi in delovanju Eurojusta.
2
−
(2) Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta in nacionalne korespondente Eurojusta določi generalni državni tožilec s splošnim navodilom po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta in objavi na spletnih straneh državnega tožilstva.
2
+
(2) Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta in nacionalne korespondente Eurojusta določi generalni državni tožilec s splošnim navodilom po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta in objavi na spletnih straneh državnega tožilstva. 8.a oddelek Evropski tožilec in evropski delegirani tožilec
3
−
9. oddelek Prenehanje funkcije in razrešitev državnega tožilca
−
+
1
+
Za evropskega tožilca in evropskega delegiranega tožilca se, če z Uredbo 2017/1939/EU in določbami tega oddelka ni določeno drugače, smiselno uporablja ta zakon.
+
1
+
(1) Evropski tožilec in evropski delegirani tožilec opravljata funkcijo pregona v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in Uredbo 2017/1939/EU .
+
2
+
(2) Z imenovanjem za evropskega delegiranega tožilca je državni tožilec za čas mandata dodeljen na Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
+
3
+
(3) Državnemu tožilcu z imenovanjem za evropskega tožilca mirujejo pravice in dolžnosti iz državnotožilske službe, razen državnotožilska funkcija, varovane so vse njegove pravice do napredovanja v skladu s tem zakonom. Državni tožilec obdrži pravico uporabljati doseženi naziv in položaj. Pri oceni državnotožilske službe za čas imenovanja se upoštevata poročilo o delu, ki ga izdela evropski tožilec, in mnenje o delu evropskega tožilca, ki ga za namene ocene državnotožilske službe izdela predstojnik Evropskega javnega tožilstva (v nadaljnjem besedilu: EJT) ali od njega pooblaščena oseba.
+
4
+
(4) Državnemu tožilcu, ki je imenovan za evropskega delegiranega tožilca, za čas, ko opravlja delo v zadevah iz pristojnosti EJT, mirujejo pravice in dolžnosti iz državnotožilske službe, razen državnotožilska funkcija, varovane so vse njegove pravice do napredovanja v skladu s tem zakonom. Državni tožilec obdrži pravico uporabljati doseženi naziv in položaj. Pri oceni državnotožilske službe se v delu, v katerem opravlja delo v zadevah iz pristojnosti EJT, upoštevata poročilo o delu, ki ga izdela evropski delegirani tožilec, in mnenje o delu evropskega delegiranega tožilca, ki ga za namene ocene državnotožilske službe izdela predstojnik EJT ali od njega pooblaščena oseba.
+
5
+
(5) Če državni tožilec, ki je imenovan za evropskega delegiranega tožilca, dela v zadevah iz pristojnosti EJT ne opravlja za polni delovni čas, lahko državnotožilsko službo iz pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije opravlja, le in kolikor to ne preprečuje izpolnjevanja njegovih obveznosti, ki jih ima v skladu z Uredbo 2017/1939/EU .
+
6
+
(6) Osebni prejemki in druge pravice iz delovnega razmerja evropskega delegiranega tožilca za čas, ko opravlja delo v zadevah iz pristojnosti EJT, so določeni s predpisi Evropske unije, in, če tako določajo predpisi Evropske unije, s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
+
7
+
(7) Evropskemu delegiranemu tožilcu z imenovanjem pripada najmanj plača, kot jo določa drugi odstavek 196. člena tega zakona.
+
8
+
(8) Za čas, v katerem evropski delegirani tožilec rešuje zadeve iz pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, se šteje čas, v katerem opravlja delo v zadevah iz pristojnosti tega državnega tožilstva. Čas se evidentira v delovnih dneh.
+
9
+
(9) Evidenco, ki je podlaga za obračun časa iz prejšnjega odstavka in za izračun plače iz sedmega odstavka tega člena, vodi Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije. 71.ba člen (plačilo prispevkov za socialno varnost)
+
10
+
(1) Evropski delegirani tožilec je v času, ko je dodeljen na Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in zakonom, ki ureja trg dela (v nadaljnjem besedilu: predpisi o socialni varnosti), razen če ta zakon določa drugače.
+
11
+
(2) Za namen vključitve v obvezna socialna zavarovanja se v skladu s predpisi o socialni varnosti in 54. členom tega zakona evropski delegirani tožilec za čas, v katerem opravlja delo v zadevah iz pristojnosti EJT, šteje kot oseba v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji.
+
12
+
(3) Za čas, v katerem evropski delegirani tožilec opravlja delo v zadevah iz pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, je za namen vključitve v obvezna socialna zavarovanja izenačen z državnimi tožilci, dodeljenimi na Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
+
13
+
(4) Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca v skladu s predpisi o socialni varnosti za evropskega delegiranega tožilca za čas, v katerem evropski delegirani tožilec opravlja delo v zadevah iz pristojnosti EJT, od osnove iz petega odstavka tega člena je Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
+
14
+
(5) Osnova za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka je bruto znesek plače, nadomestil in vseh drugih prejemkov, ki jih evropski delegirani tožilec prejme od EJT za čas, v katerem opravlja delo v zadevah iz pristojnosti EJT, in ki se v skladu s predpisi o socialni varnosti štejejo v osnovo za osebe v delovnem razmerju. 71.bb člen (sodelovanje in izmenjava podatkov)
+
15
+
(1) EJT in Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije skleneta dogovor o izmenjavi podatkov, potrebnih za obračun prispevkov za socialno varnost in za obračun nadomestila plače, načinu refundacije osebnih prejemkov in izmenjavi drugih potrebnih podatkov za izvajanje določb Uredbe 2017/1939/EU ter Sklepa kolegija Evropskega javnega tožilstva z dne 29. septembra 2020 o določitvi pravil o pogojih za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev, s katerim uredita tudi druga vprašanja, ki izvirajo iz razmerja evropskega delegiranega tožilca z EJT.
+
16
+
(2) Evropski delegirani tožilec, ki dela v zadevah iz pristojnosti EJT ne opravlja za polni delovni čas, in Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije skleneta dogovor o načinu vračila dela osebnega prejemka, ki ga Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije v skladu s predpisi Evropske unije povrne EJT za čas, v katerem je evropski delegirani tožilec opravljal delo v zadevah iz pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva.
+
17
+
(3) Evidenco, ki je podlaga za obračun prispevkov in nadomestil ter izračun refundacije osebnih prejemkov iz prvega odstavka tega člena in o vračilih dela osebnega prejemka iz prejšnjega odstavka, vodi Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
1
−
Za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje evropskega tožilca lahko kandidira vrhovni ali višji državni tožilec ali okrožni državni tožilec, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv višjega državnega tožilca, ima znanje delovnega jezika EJT najmanj na ravni C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira in izpolnjuje posebne pogoje, ki jih določajo pravila EJT in pravila, ki urejajo pogoje za zaposlitev uradnikov in drugih zaposlenih v institucijah Evropske unije, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. 71.č člen (kandidacijski postopek)
1
+
Za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje evropskega tožilca lahko kandidira vrhovni ali višji državni tožilec ali okrožni državni tožilec, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv višjega državnega tožilca, ima znanje delovnega jezika EJT najmanj na ravni B2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira in izpolnjuje posebne pogoje, ki jih določajo pravila EJT in pravila, ki urejajo pogoje za zaposlitev uradnikov in drugih zaposlenih v institucijah Evropske unije, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. 71.č člen (kandidacijski postopek)
2
·
(1) Poziv k vložitvi kandidatur za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje evropskega tožilca objavi ministrstvo v Uradnem listu Republike Slovenije po prejemu obvestila pristojne institucije Evropske unije. Pozivni rok ne sme biti krajši od 15 dni.
2
·
(1) Poziv k vložitvi kandidatur za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje evropskega tožilca objavi ministrstvo v Uradnem listu Republike Slovenije po prejemu obvestila pristojne institucije Evropske unije. Pozivni rok ne sme biti krajši od 15 dni.
3
·
(2) Kandidature, vložene po izteku pozivnega roka, in kandidature, ki niso popolne, ministrstvo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljeno v osmih dneh od njegove vročitve sprožiti upravni spor. Pristojno sodišče mora o tožbi odločiti v tridesetih dneh od njene vložitve. Postopek za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje za evropskega tožilca se prekine do pravnomočnosti sodne odločbe.
3
·
(2) Kandidature, vložene po izteku pozivnega roka, in kandidature, ki niso popolne, ministrstvo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljeno v osmih dneh od njegove vročitve sprožiti upravni spor. Pristojno sodišče mora o tožbi odločiti v tridesetih dneh od njene vložitve. Postopek za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje za evropskega tožilca se prekine do pravnomočnosti sodne odločbe.
4
·
(3) Ministrstvo najpozneje v petih dneh po izteku pozivnega roka pošlje Državnotožilskemu svetu vse kandidature, ki jih ni zavrglo.
4
·
(3) Ministrstvo najpozneje v petih dneh po izteku pozivnega roka pošlje Državnotožilskemu svetu vse kandidature, ki jih ni zavrglo.
5
·
(4) Državnotožilski svet se po pridobitvi mnenja generalnega državnega tožilca do prijavljenih kandidatur opredeli in oblikuje listo treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca ter o tem obvesti prijavljene kandidate in ministrstvo. Ministrstvo listo treh kandidatov posreduje Vladi Republike Slovenije v seznanitev. Vlada Republike Slovenije predloži listo treh kandidatov pristojni instituciji Evropske unije.
5
·
(4) Državnotožilski svet se po pridobitvi mnenja generalnega državnega tožilca do prijavljenih kandidatur opredeli in oblikuje listo treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca ter o tem obvesti prijavljene kandidate in ministrstvo. Ministrstvo listo treh kandidatov posreduje Vladi Republike Slovenije v seznanitev. Vlada Republike Slovenije predloži listo treh kandidatov pristojni instituciji Evropske unije.
6
·
(5) Poziv po tem členu se šteje kot neuspešen, če kandidatur, ki niso bile zavržene, niso vložili vsaj trije kandidati, ali če Državnotožilski svet na podlagi prejetih kandidatur oceni, da ne more oblikovati liste treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca.
6
·
(5) Poziv po tem členu se šteje kot neuspešen, če kandidatur, ki niso bile zavržene, niso vložili vsaj trije kandidati, ali če Državnotožilski svet na podlagi prejetih kandidatur oceni, da ne more oblikovati liste treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca.
+
1
+
O sporu glede pristojnosti med državnim tožilstvom in Evropskim javnim tožilstvom v primerih iz drugega in tretjega odstavka 22. in 25. člena Uredbe 2017/1939/EU odloča generalni državni tožilec.
+
1
+
Število evropskih delegiranih tožilcev v Republiki Sloveniji in funkcionalno ter teritorialno delitev njihove pristojnosti uskladi in dogovori z EJT generalni državni tožilec po predhodnem mnenju ministra.
+
2
+
9. oddelek Prenehanje funkcije in razrešitev državnega tožilca
1
·
(1) Državnemu tožilcu preneha funkcija:
1
·
(1) Državnemu tožilcu preneha funkcija:
2
·
1. z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti;
2
·
1. z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti;
3
·
2. če izgubi državljanstvo Republike Slovenije;
3
·
2. če izgubi državljanstvo Republike Slovenije;
4
·
3. če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost za opravljanje službe;
4
·
3. če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost za opravljanje službe;
5
·
4. če se odpove službi državnega tožilca s pisno vlogo, ki se pošlje Vladi Republike Slovenije prek vodje pristojnega državnega tožilstva;
5
·
4. če se odpove službi državnega tožilca s pisno vlogo, ki se pošlje Vladi Republike Slovenije prek vodje pristojnega državnega tožilstva;
6
·
5. če se odpravi državno tožilstvo in državnemu tožilcu ni mogoče zagotoviti, da nadaljuje delo v drugem državnem tožilstvu;
6
·
5. če se odpravi državno tožilstvo in državnemu tožilcu ni mogoče zagotoviti, da nadaljuje delo v drugem državnem tožilstvu;
7
−
6. če državni tožilec sprejme funkcijo, začne opravljati dejavnost ali sklene delovno razmerje oziroma kljub prepovedi opravlja dejavnost ali delo, ki ni združljivo s funkcijo državnega tožilca;
7
+
6. če državni tožilec sprejme funkcijo, razen če gre za primere, ko mu državnotožilska funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz državnotožilske službe mirujejo v skladu s 46. členom tega zakona; 6.a če državni tožilec začne opravljati dejavnost ali sklene delovno razmerje oziroma kljub prepovedi opravlja dejavnost ali delo, ki ni združljivo s funkcijo državnega tožilca;
8
·
7. če iz ocene njegove službe izhaja, da ne ustreza državnotožilski službi;
8
·
7. če iz ocene njegove službe izhaja, da ne ustreza državnotožilski službi;
9
·
8. če mu je izrečena disciplinska sankcija prenehanja državnotožilske funkcije.
9
·
8. če mu je izrečena disciplinska sankcija prenehanja državnotožilske funkcije.
10
·
(2) Šteje se, da je razlog iz prejšnjega odstavka nastopil:
10
·
(2) Šteje se, da je razlog iz prejšnjega odstavka nastopil:
11
·
- iz 1. točke: s potekom leta, v katerem je državni tožilec dosegel starostno mejo za upokojitev;
11
·
- iz 1. točke: s potekom leta, v katerem je državni tožilec dosegel starostno mejo za upokojitev;
12
·
- iz 2. točke: z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa;
12
·
- iz 2. točke: z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa;
13
·
- iz 3. točke: z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa;
13
·
- iz 3. točke: z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa;
14
·
- iz 5. točke: z dnem prenehanja dela državnega tožilstva;
14
·
- iz 5. točke: z dnem prenehanja dela državnega tožilstva;
15
·
- iz 7. točke: z dnem, ko je državnemu tožilcu vročena dokončna negativna ocena;
15
·
- iz 7. točke: z dnem, ko je državnemu tožilcu vročena dokončna negativna ocena;
16
·
- iz 8. točke: z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa.
16
·
- iz 8. točke: z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa.
17
·
(3) Državnotožilska funkcija iz razloga po:
17
·
(3) Državnotožilska funkcija iz razloga po:
18
·
- 4. točki prvega odstavka tega člena preneha z dnem, ki je določen z odločbo o prenehanju, najpozneje pa 60. dan po prispetju vloge o odpovedi na Vlado Republike Slovenije;
18
·
- 4. točki prvega odstavka tega člena preneha z dnem, ki je določen z odločbo o prenehanju, najpozneje pa 60. dan po prispetju vloge o odpovedi na Vlado Republike Slovenije;
19
−
- 6. točki prvega odstavka tega člena preneha z dnem nastopa funkcije oziroma dela, ki ni združljivo z državnotožilsko funkcijo.
19
+
- 6. točki prvega odstavka tega člena preneha z dnem nastopa funkcije;
+
20
+
- 6.a točki prvega odstavka tega člena preneha z dnem nastopa dela, ki ni združljivo z državnotožilsko funkcijo.
1
·
(1) S prenehanjem državnotožilske funkcije iz razloga po 3. ali 5. točki prvega odstavka prejšnjega člena pridobi državni tožilec pravico do predčasne upokojitve, če izpolnjuje pogoje, ki jih za takšno upokojitev določajo predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
1
·
(1) S prenehanjem državnotožilske funkcije iz razloga po 3. ali 5. točki prvega odstavka prejšnjega člena pridobi državni tožilec pravico do predčasne upokojitve, če izpolnjuje pogoje, ki jih za takšno upokojitev določajo predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
2
−
(2) Glede pravic upokojenega državnega tožilca, če sodeluje pri odpravi državnotožilskih zaostankov ali povečanih delovnih obremenitev, se za opravljanje službe smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo sodniško službo.
2
+
(2) Glede pravic upokojenega državnega tožilca, če sodeluje pri odpravi državnotožilskih zaostankov ali povečanih delovnih obremenitev, se za opravljanje službe smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodnike.
1
−
O nastopu razlogov za prenehanje državnotožilske funkcije pristojni vodja državnega tožilstva obvesti Vlado Republike Slovenije, ki izda ugotovitveno odločbo o prenehanju državnotožilske funkcije.
1
+
(1) O nastopu razlogov za prenehanje državnotožilske funkcije pristojni vodja državnega tožilstva obvesti Vlado Republike Slovenije, ki izda ugotovitveno odločbo o prenehanju državnotožilske funkcije.
+
2
+
(2) O prenehanju državnotožilske funkcije državnemu tožilcu, ki je bil imenovan za evropskega tožilca ali evropskega delegiranega tožilca, ministrstvo obvesti EJT.
1
·
(1) Državni tožilec se razreši, če je pravnomočno obsojen:
1
·
(1) Državni tožilec se razreši, če je pravnomočno obsojen:
2
·
- za kaznivo dejanje, storjeno z zlorabo državnotožilske funkcije, ali
2
·
- za kaznivo dejanje, storjeno z zlorabo državnotožilske funkcije, ali
3
·
- za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
3
·
- za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
4
·
(2) Državni tožilec se lahko razreši, če je pravnomočno obsojen:
4
·
(2) Državni tožilec se lahko razreši, če je pravnomočno obsojen:
5
·
- za naklepno ali nenaklepno kaznivo dejanje na kazen zapora do šestih mesecev ali na drugo kazen ali mu je bila izrečena pogojna obsodba, ali
5
·
- za naklepno ali nenaklepno kaznivo dejanje na kazen zapora do šestih mesecev ali na drugo kazen ali mu je bila izrečena pogojna obsodba, ali
6
·
- za nenaklepno kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, in je zaradi te obsodbe osebnostno neprimeren za opravljanje državnotožilske funkcije.
6
·
- za nenaklepno kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, in je zaradi te obsodbe osebnostno neprimeren za opravljanje državnotožilske funkcije.
7
·
(3) Sodišče mora v primerih iz prejšnjih odstavkov poslati pravnomočno sodbo ministrstvu, Državnotožilskemu svetu in generalnemu državnemu tožilcu.
7
·
(3) Sodišče mora v primerih iz prejšnjih odstavkov poslati pravnomočno sodbo ministrstvu, Državnotožilskemu svetu in generalnemu državnemu tožilcu.
8
·
(4) Državnotožilski svet in generalni državni tožilec v primeru iz drugega odstavka tega člena v enem mesecu od prejema sodbe posredujeta ministru mnenje o osebnostni primernosti oziroma neprimernosti obsojenega državnega tožilca za opravljanje državnotožilske funkcije.
8
·
(4) Državnotožilski svet in generalni državni tožilec v primeru iz drugega odstavka tega člena v enem mesecu od prejema sodbe posredujeta ministru mnenje o osebnostni primernosti oziroma neprimernosti obsojenega državnega tožilca za opravljanje državnotožilske funkcije.
9
·
(5) Državnega tožilca razreši Vlada Republike Slovenije na predlog ministra.
9
·
(5) Državnega tožilca razreši Vlada Republike Slovenije na predlog ministra.
+
10
+
(6) O nastopu razlogov za razrešitev državnega tožilca, ki je bil imenovan za evropskega delegiranega tožilca, ministrstvo obvesti EJT.
1
·
(1) Za urejanja položaja, pravic, dolžnosti in odgovornosti državnih tožilcev ter omogočanje opravljanja zadev pravosodne in državnotožilske uprave, ministrstvo upravlja osebno evidenco državnih tožilcev ter obdeluje podatke v njej.
1
·
(1) Za urejanja položaja, pravic, dolžnosti in odgovornosti državnih tožilcev ter omogočanje opravljanja zadev pravosodne in državnotožilske uprave, ministrstvo upravlja osebno evidenco državnih tožilcev ter obdeluje podatke v njej.
2
·
(2) Ministrstvo lahko za opravljanje nalog pravosodne uprave in nadzora nad pravilnostjo vpisanih podatkov, ki jih vsebuje osebna evidenca, v slednjo vpogleduje ter podatke izpiše, kopira, prepiše ali jih v skladu z zakonitimi pristojnostmi posreduje drugim organom oziroma uporabi v drugih postopkih.
2
·
(2) Ministrstvo lahko za opravljanje nalog pravosodne uprave in nadzora nad pravilnostjo vpisanih podatkov, ki jih vsebuje osebna evidenca, v slednjo vpogleduje ter podatke izpiše, kopira, prepiše ali jih v skladu z zakonitimi pristojnostmi posreduje drugim organom oziroma uporabi v drugih postopkih.
3
·
(3) Osebna evidenca se lahko upravlja z uporabo informacijske tehnologije.
3
·
(3) Osebna evidenca se lahko upravlja z uporabo informacijske tehnologije.
4
·
(4) V osebni evidenci se obdelujejo naslednji osebni in drugi podatki:
4
·
(4) V osebni evidenci se obdelujejo naslednji osebni in drugi podatki:
5
·
1. ime in priimek, datum rojstva, EMŠO, stalno prebivališče, šolanje, izobraževanje in znanje tujih jezikov;
5
·
1. ime in priimek, datum rojstva, EMŠO, stalno prebivališče, šolanje, izobraževanje in znanje tujih jezikov;
6
·
2. odločbe o imenovanju državnega tožilca;
6
·
2. odločbe o imenovanju državnega tožilca;
7
·
3. podatki o uspešnosti v času študija;
7
·
3. podatki o uspešnosti v času študija;
8
·
4. podatki o pripravništvu;
8
·
4. podatki o pripravništvu;
9
·
5. ocene državnotožilske službe in podatki o učinkovitosti državnotožilskega dela;
9
·
5. ocene državnotožilske službe in podatki o učinkovitosti državnotožilskega dela;
10
·
6. evidenco napredovanj;
10
·
6. evidenco napredovanj;
11
·
7. odločitve disciplinskih organov;
11
·
7. odločitve disciplinskih organov;
12
·
8. podatki o vloženih nadzorstvenih pritožbah in rokovnih predlogih državnega tožilca pred sodiščem;
12
·
8. podatki o vloženih nadzorstvenih pritožbah in rokovnih predlogih državnega tožilca pred sodiščem;
13
·
9. podatke o nadzorstvenih pritožbah po določbah tega zakona, ki niso bile očitno neutemeljene ter o ukrepih v zvezi z njimi;
13
·
9. podatke o nadzorstvenih pritožbah po določbah tega zakona, ki niso bile očitno neutemeljene ter o ukrepih v zvezi z njimi;
14
·
10. podatke o zadevah, ki jih je reševal oziroma jih rešuje državni tožilec, v katerih je Evropsko sodišče za človekove pravice dokončno odločilo, da je do kršitve pravice ali svoboščine stranke prišlo zaradi postopanja državnega tožilca, ali je zaradi take kršitve bila sklenjena poravnava v postopku pred navedenim sodiščem.
14
·
10. podatke o zadevah, ki jih je reševal oziroma jih rešuje državni tožilec, v katerih je Evropsko sodišče za človekove pravice dokončno odločilo, da je do kršitve pravice ali svoboščine stranke prišlo zaradi postopanja državnega tožilca, ali je zaradi take kršitve bila sklenjena poravnava v postopku pred navedenim sodiščem.
15
−
(5) Podatki iz osebne evidence so tajni, razen podatkov iz 2. in 6. točke prejšnjega odstavka. Organi, ki so pristojni sprejemati odločitve, glede katerih se po določbi prejšnjega odstavka vodi osebna evidenca in organi, ki upravljajo zbirke osebnih podatkov oziroma evidence, ki vsebujejo te podatke, morajo podatke brezplačno posredovati ministrstvu, če podatki niso javno dostopni. Vodje državnih tožilstev morajo ministrstvu dvakrat letno posredovati podatke o obsegu državnotožilskega dela, ki jih ministrstvo lahko uporablja za izvajanje nalog pravosodne uprave, ki jih določa zakon. Državno pravobranilstvo posreduje ministrstvu podatke iz 10. točke prejšnjega odstavka.
15
+
(5) Podatki iz osebne evidence so tajni, razen podatkov iz 2. in 6. točke prejšnjega odstavka. Organi, ki so pristojni sprejemati odločitve, glede katerih se po določbi prejšnjega odstavka vodi osebna evidenca in organi, ki upravljajo zbirke osebnih podatkov oziroma evidence, ki vsebujejo te podatke, morajo podatke brezplačno posredovati ministrstvu, če podatki niso javno dostopni. Vodje državnih tožilstev morajo ministrstvu dvakrat letno posredovati podatke o obsegu državnotožilskega dela, ki jih ministrstvo lahko uporablja za izvajanje nalog pravosodne uprave, ki jih določa zakon. Državno odvetništvo posreduje ministrstvu podatke iz 10. točke prejšnjega odstavka.
16
·
(6) Podatki iz osebne evidence se lahko uporabijo le za izvajanje tega zakona, zlasti glede urejanja položaja, pravic, dolžnosti in odgovornosti državnih tožilcev ter opravljanja zadev pravosodne in državnotožilske uprave.
16
·
(6) Podatki iz osebne evidence se lahko uporabijo le za izvajanje tega zakona, zlasti glede urejanja položaja, pravic, dolžnosti in odgovornosti državnih tožilcev ter opravljanja zadev pravosodne in državnotožilske uprave.
17
·
(7) Pravico do brezplačnega vpogleda v podatke osebne evidence ima državni tožilec, na katerega se podatki nanašajo, Državnotožilski svet, disciplinsko sodišče, disciplinski tožilec in vodja državnega tožilstva, zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu. Podatki iz 1., 5. in 7. točke prvega odstavka se pošiljajo in vračajo v zapečateni pisemski ovojnici z oznako »zaupno«.
17
·
(7) Pravico do brezplačnega vpogleda v podatke osebne evidence ima državni tožilec, na katerega se podatki nanašajo, Državnotožilski svet, disciplinsko sodišče, disciplinski tožilec in vodja državnega tožilstva, zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu. Podatki iz 1., 5. in 7. točke prvega odstavka se pošiljajo in vračajo v zapečateni pisemski ovojnici z oznako »zaupno«.
18
·
(8) Podatki iz osebne evidence se hranijo še deset let po prenehanju službenega razmerja državnega tožilca. Po poteku teh rokov se podatki arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.
18
·
(8) Podatki iz osebne evidence se hranijo še deset let po prenehanju službenega razmerja državnega tožilca. Po poteku teh rokov se podatki arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.
1
·
(1) Državnemu tožilcu, ki je z naklepom ali iz malomarnosti kršil državnotožilske dolžnosti, predpisane z zakonom in Državnotožilskim redom, se lahko izreče disciplinska sankcija.
1
·
(1) Državnemu tožilcu, ki je z naklepom ali iz malomarnosti kršil državnotožilske dolžnosti, predpisane z zakonom in Državnotožilskim redom, se lahko izreče disciplinska sankcija.
2
·
(2) Dejanja, ki pomenijo kršitev državnotožilske dolžnosti, so:
2
·
(2) Dejanja, ki pomenijo kršitev državnotožilske dolžnosti, so:
3
·
1. dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju državnotožilske funkcije;
3
·
1. dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju državnotožilske funkcije;
4
·
2. neizpolnitev ali odklonitev izvršitve državnotožilske dolžnosti brez zakonitega razloga;
4
·
2. neizpolnitev ali odklonitev izvršitve državnotožilske dolžnosti brez zakonitega razloga;
5
·
3. nevestno, nepravočasno, neustrezno ali malomarno opravljanje državnotožilske službe;
5
·
3. nevestno, nepravočasno, neustrezno ali malomarno opravljanje državnotožilske službe;
6
·
4. ravnanje v nasprotju s splošnimi navodili, izdanimi po določbah tega zakona;
6
·
4. ravnanje v nasprotju s splošnimi navodili, izdanimi po določbah tega zakona;
7
·
5. nezakonito ali nesmotrno razpolaganje s finančnimi ali materialnimi sredstvi;
7
·
5. nezakonito ali nesmotrno razpolaganje s finančnimi ali materialnimi sredstvi;
8
·
6. izdajanje uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali Državnotožilskim redom;
8
·
6. izdajanje uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali Državnotožilskim redom;
9
·
7. zloraba položaja ali prekoračitev uradnih pooblastil;
9
·
7. zloraba položaja ali prekoračitev uradnih pooblastil;
10
·
8. zloraba pravice do odsotnosti z dela;
10
·
8. zloraba pravice do odsotnosti z dela;
11
·
9. nedoseganje pričakovanih delovnih dosežkov po obsegu, kakovosti ali uspešnosti ali pričakovanega časa za posamezna procesna opravila več kakor tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov;
11
·
9. nedoseganje pričakovanih delovnih dosežkov po obsegu, kakovosti ali uspešnosti ali pričakovanega časa za posamezna procesna opravila več kakor tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov;
12
·
10. kršitev z zakonom in Državnotožilskim redom določenega vrstnega reda oziroma prednostnega obravnavanja zadev;
12
·
10. kršitev z zakonom in Državnotožilskim redom določenega vrstnega reda oziroma prednostnega obravnavanja zadev;
13
·
11. opustitev obvestila o prekoračitvi pričakovanega časa za rešitev zadeve, določenega z merili za kakovost dela državnih tožilcev, ali opustitev dolžne uporabe pospešitvenega pravnega sredstva ali opustitev obvestila vodji državnega tožilstva o uporabi pospešitvenega pravnega sredstva;
13
·
11. opustitev obvestila o prekoračitvi pričakovanega časa za rešitev zadeve, določenega z merili za kakovost dela državnih tožilcev, ali opustitev dolžne uporabe pospešitvenega pravnega sredstva ali opustitev obvestila vodji državnega tožilstva o uporabi pospešitvenega pravnega sredstva;
14
·
12. opustitev obvestila o zadevah posebej hudih kaznivih dejanj, o zadevah, ki so širšega javnega pomena, ki imajo posebno odmevnost, o zahtevnih pravnih vprašanjih, ki so pomembna za državnotožilsko in sodno prakso, o stanju teh zadev in načrtovanih ukrepih ter opustitev obvestila in posredovanja spisov zadeve, glede katere so podani razlogi za dodelitev Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ali Posebnemu oddelku;
14
·
12. opustitev obvestila o zadevah posebej hudih kaznivih dejanj, o zadevah, ki so širšega javnega pomena, ki imajo posebno odmevnost, o zahtevnih pravnih vprašanjih, ki so pomembna za državnotožilsko in sodno prakso, o stanju teh zadev in načrtovanih ukrepih ter opustitev obvestila in posredovanja spisov zadeve, glede katere so podani razlogi za dodelitev Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ali Posebnemu oddelku;
15
·
13. opravljanje funkcij, dela ali dejavnosti, ki so po ustavi in zakonu nezdružljive z državnotožilsko funkcijo;
15
·
13. opravljanje funkcij, dela ali dejavnosti, ki so po ustavi in zakonu nezdružljive z državnotožilsko funkcijo;
16
·
14. kršitev določb o omejitvi pravice do stavke;
16
·
14. kršitev določb o omejitvi pravice do stavke;
17
·
15. opustitev obvestila vodji državnega tožilstva o sprejemu dela zaradi ocene nezdružljivosti z državnotožilsko funkcijo;
17
·
15. opustitev obvestila vodji državnega tožilstva o sprejemu dela zaradi ocene nezdružljivosti z državnotožilsko funkcijo;
18
·
16. opustitev sporočila o podanih zakonskih razlogih za izločitev državnega tožilca ali nadaljevanje dela v zadevi, v kateri obstaja izločitveni razlog;
18
·
16. opustitev sporočila o podanih zakonskih razlogih za izločitev državnega tožilca ali nadaljevanje dela v zadevi, v kateri obstaja izločitveni razlog;
19
·
17. vnaprejšnje javno izražanje v tožilski zadevi, o kateri na državnem tožilstvu še ni dokončno oziroma na sodišču še ni pravnomočno odločeno oziroma v kateri je vloženo izredno pravno sredstvo, v nasprotju z zakonom;
19
·
17. vnaprejšnje javno izražanje v tožilski zadevi, o kateri na državnem tožilstvu še ni dokončno oziroma na sodišču še ni pravnomočno odločeno oziroma v kateri je vloženo izredno pravno sredstvo, v nasprotju z zakonom;
20
·
18. vedenje ali ravnanje državnega tožilca, ki je v nasprotju s samostojnostjo državnega tožilca ali tožilstva ali s katerim se krši ugled poklica državnega tožilca;
20
·
18. vedenje ali ravnanje državnega tožilca, ki je v nasprotju s samostojnostjo državnega tožilca ali tožilstva ali s katerim se krši ugled poklica državnega tožilca;
21
·
19. neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov in pravnih oseb v zvezi z opravljanjem državnotožilske službe ali zunaj nje;
21
·
19. neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov in pravnih oseb v zvezi z opravljanjem državnotožilske službe ali zunaj nje;
22
·
20. oviranje delovanja državnega tožilstva zaradi uveljavljanja lastnih pravic;
22
·
20. oviranje delovanja državnega tožilstva zaradi uveljavljanja lastnih pravic;
23
·
21. sprejemanje daril ali drugih koristi v zvezi z državnotožilsko službo, izraba položaja ali ugleda državnega tožilstva zaradi uveljavljanja pravic ali koristi;
23
·
21. sprejemanje daril ali drugih koristi v zvezi z državnotožilsko službo, izraba položaja ali ugleda državnega tožilstva zaradi uveljavljanja pravic ali koristi;
24
·
22. nepredložitev ali nepravočasna predložitev podatkov o premoženjskem stanju;
24
·
22. nepredložitev ali nepravočasna predložitev podatkov o premoženjskem stanju;
25
·
23. zanemarjanje ali opustitev mentorskih nalog;
25
·
23. zanemarjanje ali opustitev mentorskih nalog;
26
·
24. nespoštovanje izdanih odločb o premestitvi ali dodelitvi državnega tožilca;
26
·
24. nespoštovanje izdanih odločb o premestitvi ali dodelitvi državnega tožilca;
27
·
25. onemogočanje ali oviranje izvajanja določb zakona o strokovnem nadzoru nad delom, pravosodnem nadzoru in nadzorstvenih pritožbah;
27
·
25. onemogočanje ali oviranje izvajanja določb zakona o strokovnem nadzoru nad delom, pravosodnem nadzoru in nadzorstvenih pritožbah;
28
·
26. poslovanje z drugimi organi, strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami v nasprotju z določbami zakona ali Državnotožilskega reda;
28
·
26. poslovanje z drugimi organi, strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami v nasprotju z določbami zakona ali Državnotožilskega reda;
29
·
27. neupoštevanje ukrepov za redno in učinkovito opravljanje nalog državnega tožilstva;
29
·
27. neupoštevanje ukrepov za redno in učinkovito opravljanje nalog državnega tožilstva;
30
·
28. kršitev ali opustitev ukrepov po posebnih programih reševanja zadev;
30
·
28. kršitev ali opustitev ukrepov po posebnih programih reševanja zadev;
31
·
29. neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja;
31
·
29. neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja;
32
·
30. kršitev predpisov o varstvu in zdravju pri delu, ter o varstvu pred požarom in eksplozijo ali ukrepov za zagotavljanje varnosti na državnem tožilstvu v skladu z Državnotožilskim redom in drugimi podzakonskimi predpisi;
32
·
30. kršitev predpisov o varstvu in zdravju pri delu, ter o varstvu pred požarom in eksplozijo ali ukrepov za zagotavljanje varnosti na državnem tožilstvu v skladu z Državnotožilskim redom in drugimi podzakonskimi predpisi;
33
·
31. kršitev določb podzakonskega akta o uporabi službenega oblačila.
33
·
31. kršitev določb podzakonskega akta o uporabi službenega oblačila.
34
−
(3) Hujše disciplinske kršitve po tem zakonu so dejanja po 1., 2., 3., 4., 6., 7., 9., 13., 14., 16., 17., 21., 22., 24., 25., 27. in 28. točki prejšnjega odstavka, dejanje po 5. točki prejšnjega odstavka le, če gre za nezakonito razpolaganje s finančnimi ali materialnimi sredstvi, dejanje po 12. točki prejšnjega odstavka pa le, če je zaradi tega prišlo do opustitve ukrepov vodje državnega tožilstva, ki bi bili potrebni glede na pomen zadeve.
34
+
(3) Hujše disciplinske kršitve po tem zakonu so dejanja po 1., 2., 3., 4., 6., 7., 9., 13., 14., 16., 17., 21., 22., 24., 25., 27. in 28. točki prejšnjega odstavka, dejanje po 5. točki prejšnjega odstavka le, če gre za nezakonito razpolaganje s finančnimi ali materialnimi sredstvi, dejanje po 12. točki prejšnjega odstavka pa le, če je zaradi tega prišlo do opustitve ukrepov vodje državnega tožilstva, ki bi bili potrebni glede na pomen zadeve, ter dejanje po 18. točki prejšnjega odstavka, če ima hujše posledice za samostojnost oziroma ugled poklica državnega tožilca.
35
·
(4) Če minister po določbah tega zakona predlaga Vladi Republike Slovenije razrešitev državnega tožilca zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, vlada pa ga ne razreši, mora minister podati zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.
35
·
(4) Če minister po določbah tega zakona predlaga Vladi Republike Slovenije razrešitev državnega tožilca zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, vlada pa ga ne razreši, mora minister podati zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.
1
·
(1) Disciplinsko sodišče prve stopnje ima devet članov, in sicer:
1
·
(1) Disciplinsko sodišče prve stopnje ima devet članov, in sicer:
2
·
- šest državnih tožilcev, ki jih na predlog generalnega državnega tožilca z njihovim soglasjem imenuje Državnotožilski svet;
2
·
- šest državnih tožilcev, ki jih na predlog generalnega državnega tožilca z njihovim soglasjem imenuje Državnotožilski svet;
3
−
- tri sodnike, ki jih na predlog predsednika disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike izmed članov tega sodišča z njihovim soglasjem imenuje Državnotožilski svet.
3
+
- tri sodnike, ki jih na predlog Sodnega sveta z njihovim soglasjem imenuje Državnotožilski svet.
4
·
(2) Državnotožilski svet izmed državnih tožilcev določi predsednika disciplinskega sodišča in dva namestnika ter vrstni red, po katerem namestnika nadomeščata predsednika disciplinskega sodišča v njegovi odsotnosti.
4
·
(2) Državnotožilski svet izmed državnih tožilcev določi predsednika disciplinskega sodišča in dva namestnika ter vrstni red, po katerem namestnika nadomeščata predsednika disciplinskega sodišča v njegovi odsotnosti.
5
·
(3) Disciplinsko sodišče prve stopnje v posamezni zadevi odloča v senatu treh članov. Predsednik senata je predsednik disciplinskega sodišča ali njegov namestnik, en član je sodnik, en član pa državni tožilec. Sestavo senata določi predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje.
5
·
(3) Disciplinsko sodišče prve stopnje v posamezni zadevi odloča v senatu treh članov. Predsednik senata je predsednik disciplinskega sodišča ali njegov namestnik, en član je sodnik, en član pa državni tožilec. Sestavo senata določi predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje.
1
·
(1) Disciplinsko sodišče druge stopnje ima šest članov, in sicer:
1
·
(1) Disciplinsko sodišče druge stopnje ima šest članov, in sicer:
2
−
- predsednika, namestnika predsednika in dva člana, ki jih na predlog predsednika drugostopnega disciplinskega sodišča za sodnike izmed članov tega sodišča z njihovim soglasjem imenuje Državnotožilski svet, ter
2
+
- predsednika in namestnika predsednika, ki sta vrhovna sodnika in dva člana iz vrst sodnikov, ki jih na predlog Sodnega sveta z njihovim soglasjem imenuje Državnotožilski svet, ter
3
·
- dva vrhovna državna tožilca, ki ju na predlog generalnega državnega tožilca z njunim soglasjem imenuje Državnotožilski svet.
3
·
- dva vrhovna državna tožilca, ki ju na predlog generalnega državnega tožilca z njunim soglasjem imenuje Državnotožilski svet.
4
·
(2) Predsednika disciplinskega sodišča v njegovi odsotnosti nadomešča namestnik.
4
·
(2) Predsednika disciplinskega sodišča v njegovi odsotnosti nadomešča namestnik.
5
·
(3) Disciplinsko sodišče druge stopnje v posamezni zadevi odloča v senatu treh članov. Predsednik senata je predsednik disciplinskega sodišča ali njegov namestnik, en član je sodnik, en član pa vrhovni državni tožilec. Sestavo senata določi predsednik disciplinskega sodišča druge stopnje.
5
·
(3) Disciplinsko sodišče druge stopnje v posamezni zadevi odloča v senatu treh članov. Predsednik senata je predsednik disciplinskega sodišča ali njegov namestnik, en član je sodnik, en član pa vrhovni državni tožilec. Sestavo senata določi predsednik disciplinskega sodišča druge stopnje.
1
·
(1) Disciplinski postopek se uvede z vložitvijo predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali z neposredno vložitvijo obrazloženega predloga za izrek disciplinske sankcije.
1
·
(1) Disciplinski postopek se uvede z vložitvijo predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali z neposredno vložitvijo obrazloženega predloga za izrek disciplinske sankcije.
2
·
(2) Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo vodja državnega tožilstva, pri katerem državni tožilec opravlja državnotožilsko službo, generalni državni tožilec, Državnotožilski svet in minister.
2
·
(2) Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo vodja državnega tožilstva, pri katerem državni tožilec opravlja državnotožilsko službo, generalni državni tožilec, Državnotožilski svet in minister.
3
·
(3) Če disciplinski tožilec ne uvede postopka, mora o razlogih obvestiti pobudnika. Če ta vztraja pri pobudi, dokončno odloči o uvedbi postopka disciplinsko sodišče prve stopnje.
3
·
(3) Če disciplinski tožilec ne uvede postopka, mora o razlogih obvestiti pobudnika. Če ta vztraja pri pobudi, dokončno odloči o uvedbi postopka disciplinsko sodišče prve stopnje.
4
·
(4) Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo generalni državni tožilec, Državnotožilski svet in minister. Na podlagi pisno vložene zahteve iz prejšnjega stavka mora disciplinski tožilec zahtevati uvedbo disciplinskega postopka.
4
·
(4) Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo generalni državni tožilec, Državnotožilski svet in minister. Na podlagi pisno vložene zahteve iz prejšnjega stavka mora disciplinski tožilec zahtevati uvedbo disciplinskega postopka.
5
·
(5) Ob vložitvi predloga za izrek disciplinske sankcije lahko generalni državni tožilec glede na naravo in težo očitane disciplinske kršitve izreče državnemu tožilcu začasno odstranitev iz državnotožilske službe v skladu s tem zakonom.
5
·
(5) Ob vložitvi predloga za izrek disciplinske sankcije lahko generalni državni tožilec glede na naravo in težo očitane disciplinske kršitve izreče državnemu tožilcu začasno odstranitev iz državnotožilske službe v skladu s tem zakonom.
+
6
+
(6) O uvedbi disciplinskega postopka zoper državnega tožilca, ki je bil imenovan za evropskega delegiranega tožilca, pristojni disciplinski organ obvesti EJT.
6
·
4. oddelek Začasna odstranitev iz državnotožilske službe
7
·
4. oddelek Začasna odstranitev iz državnotožilske službe
1
·
(1) Državnotožilski svet ima devet članov, ki so imenovani oziroma izvoljeni za šest let in po poteku mandata ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni oziroma imenovani.
1
·
(1) Državnotožilski svet ima devet članov, ki so imenovani oziroma izvoljeni za šest let in po poteku mandata ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni oziroma imenovani.
2
−
- štirje člani, ki jih izvolijo državni tožilci izmed državnih tožilcev, ki niso na vodstvenih položajih, in sicer po enega izmed tistih, ki imajo naziv vrhovnega državnega tožilca in višjega državnega tožilca, ter dva izmed tistih, ki imajo naziv okrožnega državnega tožilca;
2
+
(2) Državnotožilski svet sestavljajo:
3
·
- štirje člani, ki jih izvolijo državni tožilci izmed državnih tožilcev, ki niso na vodstvenih položajih, in sicer po enega izmed tistih, ki imajo naziv vrhovnega državnega tožilca in višjega državnega tožilca, ter dva izmed tistih, ki imajo naziv okrožnega državnega tožilca;
3
·
- štirje člani, ki jih izvolijo državni tožilci izmed državnih tožilcev, ki niso na vodstvenih položajih, in sicer po enega izmed tistih, ki imajo naziv vrhovnega državnega tožilca in višjega državnega tožilca, ter dva izmed tistih, ki imajo naziv okrožnega državnega tožilca;
4
·
- štirje člani, ki jih izvoli Državni zbor Republike Slovenije na predlog predsednika republike izmed pravnih strokovnjakov;
4
·
- štirje člani, ki jih izvoli Državni zbor Republike Slovenije na predlog predsednika republike izmed pravnih strokovnjakov;
5
·
- en član, ki ga imenuje minister izmed vodij okrožnih državnih tožilstev.
5
·
- en član, ki ga imenuje minister izmed vodij okrožnih državnih tožilstev.
1
·
(1) Državnotožilski svet ima te pristojnosti:
1
·
(1) Državnotožilski svet ima te pristojnosti:
2
·
- daje mnenje k politiki pregona državnega tožilstva;
2
·
- daje mnenje k politiki pregona državnega tožilstva;
3
·
- daje pobude za sprejetje ali spremembo splošnih navodil;
3
·
- daje pobude za sprejetje ali spremembo splošnih navodil;
4
·
- podaja mnenja o predlogih za imenovanje državnih tožilcev;
4
·
- podaja mnenja o predlogih za imenovanje državnih tožilcev;
5
·
- izdeluje ocene državnotožilske službe in odloča o napredovanju državnih tožilcev v skladu s tem zakonom;
5
·
- izdeluje ocene državnotožilske službe in odloča o napredovanju državnih tožilcev v skladu s tem zakonom;
6
·
- podaja predlog za imenovanje generalnega državnega tožilca in mnenje k imenovanju njegovega namestnika ter imenuje vodje okrožnih državnih tožilstev in njihove namestnike;
6
·
- podaja predlog za imenovanje generalnega državnega tožilca in mnenje k imenovanju njegovega namestnika ter imenuje vodje okrožnih državnih tožilstev in njihove namestnike;
7
·
- odloča o premestitvah in dodelitvah državnih tožilcev v skladu s tem zakonom;
7
·
- odloča o premestitvah in dodelitvah državnih tožilcev v skladu s tem zakonom;
8
·
- odloča o nezdružljivosti funkcije državnega tožilca;
8
·
- odloča o nezdružljivosti funkcije državnega tožilca;
9
−
- daje mnenje k predlogu skupnega finančnega načrta za državna tožilstva in mnenje Državnemu zboru Republike Slovenije po zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti državnih tožilcev;
9
+
- daje mnenje k predlogu skupnega finančnega načrta za državna tožilstva in mnenje Državnemu zboru Republike Slovenije o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti državnih tožilcev;
10
·
- sprejme merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe in merila za uspešnost pregona državnih tožilstev;
10
·
- sprejme merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe in merila za uspešnost pregona državnih tožilstev;
11
·
- daje mnenje k številu mest državnih tožilcev na državnih tožilstvih;
11
·
- daje mnenje k številu mest državnih tožilcev na državnih tožilstvih;
12
·
- daje mnenje k skupnemu letnemu poročilu o delu državnih tožilstev;
12
·
- daje mnenje k skupnemu letnemu poročilu o delu državnih tožilstev;
13
·
- daje mnenje o izvedbi pravosodnega nadzora;
13
·
- daje mnenje o izvedbi pravosodnega nadzora;
14
·
- predlaga ali zahteva odpravo kršitve oziroma odpravi kršitev, s katero je bila prizadeta samostojnost državnega tožilca, in po potrebi objavi svojo ugotovitev;
14
·
- predlaga ali zahteva odpravo kršitve oziroma odpravi kršitev, s katero je bila prizadeta samostojnost državnega tožilca, in po potrebi objavi svojo ugotovitev;
15
·
- imenuje in razrešuje disciplinske organe po tem zakonu;
15
·
- imenuje in razrešuje disciplinske organe po tem zakonu;
+
16
+
- sprejme merila in metode za preizkus strokovne usposobljenosti in drugih sposobnosti kandidatov;
+
17
+
- sprejme Kodeks državnotožilske etike;
+
18
+
- imenuje Komisijo za etiko in integriteto;
+
19
+
- daje soglasje k politiki zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev in spremlja njeno uresničevanje;
+
20
+
- predlaga spremembe ali dopolnitve politike zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev.
16
·
- odloča o drugih zadevah, če zakon tako določa.
21
·
- odloča o drugih zadevah, če zakon tako določa.
17
·
(2) Podatke, ki se nanašajo na posameznika, Državnotožilski svet hrani 15 let po dnevu prenehanja funkcije oziroma razrešitve, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.
22
·
(2) Podatke, ki se nanašajo na posameznika, Državnotožilski svet hrani 15 let po dnevu prenehanja funkcije oziroma razrešitve, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.
1
·
(1) Državnotožilski svet odloča na sejah.
1
·
(1) Državnotožilski svet odloča na sejah.
2
−
(2) Odločitve sprejema z večino glasov vseh članov. Z dvotretjinsko večino glasov vseh članov odloča o podajanju predloga za imenovanje generalnega državnega tožilca, o sprejetju meril za kakovost dela in o mnenju k skupnemu letnemu poročilu.
2
+
(2) Odločitve sprejema z večino glasov vseh članov. Z dvotretjinsko večino glasov vseh članov odloča o podajanju predloga za imenovanje generalnega državnega tožilca, o oblikovanju liste treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca, o sprejetju meril za kakovost dela in o mnenju k skupnemu letnemu poročilu.
3
·
(3) Sejo Državnotožilskega sveta skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik Državnotožilskega sveta. Če tako pisno zahtevajo najmanj štirje člani sveta ali generalni državni tožilec, mora sejo sklicati najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve.
3
·
(3) Sejo Državnotožilskega sveta skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik Državnotožilskega sveta. Če tako pisno zahtevajo najmanj štirje člani sveta ali generalni državni tožilec, mora sejo sklicati najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve.
4
·
(4) Odločitve Državnotožilskega sveta, ki se nanašajo na položaj, pravice in dolžnosti državnih tožilcev, morajo biti obrazložene in po izkazani vročitvi objavljene na spletni strani Državnotožilskega sveta v anonimizirani obliki.
4
·
(4) Odločitve Državnotožilskega sveta, ki se nanašajo na položaj, pravice in dolžnosti državnih tožilcev, morajo biti obrazložene in po izkazani vročitvi objavljene na spletni strani Državnotožilskega sveta v anonimizirani obliki.
5
·
(5) Državnotožilski svet pošilja vabila in dnevne rede za seje generalnemu državnemu tožilcu, ki ima pravico udeležiti se seje ter dati svoja stališča in predloge o obravnavnih zadevah.
5
·
(5) Državnotožilski svet pošilja vabila in dnevne rede za seje generalnemu državnemu tožilcu, ki ima pravico udeležiti se seje ter dati svoja stališča in predloge o obravnavnih zadevah.
6
·
(6) Državnotožilski svet k obravnavanju zadev državnotožilske ali pravosodne uprave, imenovanja vodij in namestnikov vodij okrožnih državnih tožilstev, skupnega letnega poročila, predlogov zakonov in predloga skupnega finančnega načrta za državna tožilstva povabi ministra, ki ima pravico udeležiti se seje ter dati svoja stališča in predloge o obravnavnih zadevah.
6
·
(6) Državnotožilski svet k obravnavanju zadev državnotožilske ali pravosodne uprave, imenovanja vodij in namestnikov vodij okrožnih državnih tožilstev, skupnega letnega poročila, predlogov zakonov in predloga skupnega finančnega načrta za državna tožilstva povabi ministra, ki ima pravico udeležiti se seje ter dati svoja stališča in predloge o obravnavnih zadevah.
7
·
(7) Državnotožilski svet k obravnavanju vprašanj iz svoje pristojnosti lahko povabi predstavnike sodišč in drugih državnih organov, institucij, društev in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na posameznih področjih, povezanih z izvrševanjem pristojnosti državnih tožilstev.
7
·
(7) Državnotožilski svet k obravnavanju vprašanj iz svoje pristojnosti lahko povabi predstavnike sodišč in drugih državnih organov, institucij, društev in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na posameznih področjih, povezanih z izvrševanjem pristojnosti državnih tožilstev.
+
1
+
(1) Pri Državnotožilskem svetu se imenuje Komisija za etiko in integriteto, ki ima te naloge:
+
2
+
- sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev Kodeksa državnotožilske etike;
+
3
+
- izdaja priporočila za spoštovanje pravil državnotožilske etike in integritete v skladu s Kodeksom državnotožilske etike;
+
4
+
- sprejema smernice s področja državnotožilske etike in integritete v skladu s Kodeksom državnotožilske etike;
+
5
+
- v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju skrbi za izobraževanje in usposabljanje državnih tožilcev na področju državnotožilske etike in integritete.
+
6
+
(2) Člani Komisije za etiko in integriteto so le državni tožilci. Podrobnejša sestava, imenovanje in način dela Komisije za etiko in integriteto so določeni s poslovnikom Državnotožilskega sveta.
+
7
+
(3) Načelna mnenja glede vrste kršitev Kodeksa državnotožilske etike se objavijo v notranjem tožilskem glasilu in na spletnih straneh Vrhovnega državnega tožilstva.
1
·
(1) Državnotožilskemu svetu ni treba imenovati kandidata, ki ga je predlagal minister, niti ni vezan na mnenje generalnega državnega tožilca.
1
·
(1) Državnotožilskemu svetu ni treba imenovati kandidata, ki ga je predlagal minister, niti ni vezan na mnenje generalnega državnega tožilca.
2
−
(2) Vodja okrožnega državnega tožilstva mora najpozneje v šestih mesecih od imenovanja opraviti program usposabljanja za vodstveno funkcijo v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju. Po opravljenem usposabljanju predloži Državnotožilskemu svetu in ministru potrdilo o tem. Če strokovnega usposabljanja ne opravi v predpisanem roku, mu funkcija vodje preneha.
2
+
(2) Vodja okrožnega državnega tožilstva mora najpozneje v šestih mesecih od imenovanja opraviti program usposabljanja za vodstveno funkcijo v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju, ki mora v zvezi s tem glede izvedbe organizacije in določitve vsebine programa usposabljanja za vodstveno funkcijo predhodno pridobiti soglasje ministra. Po opravljenem usposabljanju predloži Državnotožilskemu svetu in ministru potrdilo o tem. Če strokovnega usposabljanja ne opravi v predpisanem roku, mu funkcija vodje preneha.
3
−
(3) Vsebino in trajanje programa za vodstveno funkcijo s podzakonskim aktom predpiše minister.
3
+
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka funkcija vodje okrožnega državnega tožilstva ne preneha, če vodja, ki iz opravičenih razlogov ni mogel opraviti programa usposabljanja do izteka zakonskega roka, pred iztekom tega roka vloži prošnjo za njegovo podaljšanje. O prošnji vodje okrožnega državnega tožilstva odloči generalni državni tožilec. Če prošnji ni ugodeno, se vodja lahko pritoži v osmih dneh od vročitve odločitve o prošnji. O pritožbi odloči državnotožilski svet. Z dnem pravnomočnosti odločbe o zavrženju ali zavrnitvi prošnje za podaljšanje roka iz prejšnjega odstavka funkcija vodje okrožnega državnega tožilstva preneha.
+
4
+
(4) Vsebino in trajanje programa za vodstveno funkcijo s podzakonskim aktom predpiše minister.
1
·
(1) Vodja okrožnega državnega tožilstva ima namestnika, ki ga na obrazložen predlog vodje, po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca, imenuje Državnotožilski svet za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.
1
·
(1) Vodja okrožnega državnega tožilstva ima namestnika, ki ga na obrazložen predlog vodje, po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca, imenuje Državnotožilski svet za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.
2
·
(2) Namestnik vodje državnega tožilstva opravlja funkcije in naloge iz pristojnosti vodje državnega tožilstva, če je ta odsoten ali zadržan, v drugih primerih pa na podlagi in v okviru pooblastila, ki ga za obravnavanje posameznih zadev državnotožilske uprave lahko izda vodja okrožnega državnega tožilstva.
2
·
(2) Namestnik vodje državnega tožilstva opravlja funkcije in naloge iz pristojnosti vodje državnega tožilstva, če je ta odsoten ali zadržan, v drugih primerih pa na podlagi in v okviru pooblastila, ki ga za obravnavanje posameznih zadev državnotožilske uprave lahko izda vodja okrožnega državnega tožilstva.
3
−
(3) Okrožno državno tožilstvo, pri katerem je določeno najmanj 50 državnotožilskih mest, ima lahko dva namestnika vodje okrožnega državnega tožilstva.
3
+
(3) Na okrožnem državnem tožilstvu, pri katerem je določeno najmanj 50 državnotožilskih mest, ima lahko vodja tega tožilstva dva namestnika. Če ima okrožno državno tožilstvo več kot enega namestnika vodje, vodja okrožnega državnega tožilstva pooblasti enega izmed njiju za nadomeščanje, če pooblastila ni, vodjo nadomešča namestnik vodje, ki dalj časa opravlja državnotožilsko službo.
4
·
(4) Za namestnika vodje okrožnega državnega tožilstva je lahko imenovan državni tožilec, ki izpolnjuje pogoje za višjega državnega tožilca. Državni tožilec, ki ni imel naziva višji državni tožilec, ga pridobi z imenovanjem.
4
·
(4) Za namestnika vodje okrožnega državnega tožilstva je lahko imenovan državni tožilec, ki izpolnjuje pogoje za višjega državnega tožilca. Državni tožilec, ki ni imel naziva višji državni tožilec, ga pridobi z imenovanjem.
5
−
(5) V preostalem se za imenovanje namestnika vodje državnega tožilstva uporabljajo določbe tega zakona o vodji državnega tožilstva.
5
+
(5) V preostalem se za imenovanje in usposabljanje namestnika vodje državnega tožilstva uporabljajo določbe tega zakona o vodji državnega tožilstva.
6
·
4. oddelek Začasno vodenje
6
·
4. oddelek Začasno vodenje
1
−
(1) Za razrešitev funkcije namestnika generalnega državnega tožilca se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo razrešitev generalnega državnega tožilca.
1
+
(1) O razrešitvi namestnika generalnega državnega tožilca odloči Vlada Republike Slovenije na obrazložen predlog generalnega državnega tožilca po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta.
2
−
(2) Za razrešitev funkcije namestnika vodje okrožnega državnega tožilstva se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo razrešitev vodje okrožnega državnega tožilstva.
2
+
(2) O razrešitvi namestnika vodje okrožnega državnega tožilstva odloči Državnotožilski svet na obrazložen predlog vodje okrožnega državnega tožilstva po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca.
1
−
(1) Člani kolegija posameznega državnega tožilstva so vodja državnega tožilstva in vsi državni tožilci, ki opravljajo državnotožilsko službo na tem državnem tožilstvu. Pri delu kolegija lahko sodelujejo strokovni sodelavci in direktor, če tako odloči vodja državnega tožilstva.
1
+
(1) Člani kolegija posameznega državnega tožilstva so vodja državnega tožilstva in vsi državni tožilci, ki opravljajo državnotožilsko službo na tem državnem tožilstvu. Pri delu kolegija lahko sodelujejo direktor in strokovni sodelavci, če tako odloči vodja državnega tožilstva.
2
·
(2) Kolegij državnega tožilstva:
2
·
(2) Kolegij državnega tožilstva:
3
−
- je pristojen za predhodno posvetovanje z vodjo v zvezi z razpisnim gradivom pred oblikovanjem obrazloženega predhodnega mnenja vodje o ustreznosti kandidatov za državne tožilce;
3
+
- (črtana) ;
4
·
- daje predhodno mnenje o predlogu splošnih navodil;
4
·
- daje predhodno mnenje o predlogu splošnih navodil;
5
·
- daje predhodno mnenje o predlogu letnega razporeda dela državnih tožilcev;
5
·
- daje predhodno mnenje o predlogu letnega razporeda dela državnih tožilcev;
6
·
- obravnava pomembnejša vprašanja državnotožilske prakse;
6
·
- obravnava pomembnejša vprašanja državnotožilske prakse;
7
·
- na predlog vodje obravnava vprašanja državnotožilske uprave, ki so splošne narave;
7
·
- na predlog vodje obravnava vprašanja državnotožilske uprave, ki so splošne narave;
8
·
- obravnava druge zadeve, določene s tem zakonom ali Državnotožilskim redom.
8
·
- obravnava druge zadeve, določene s tem zakonom ali Državnotožilskim redom.
9
·
(3) Vodja državnega tožilstva sestavo kolegija oziroma način kolegijskega dela za obravnavanje drugih vprašanj določi v skladu z njihovo naravo.
9
·
(3) Vodja državnega tožilstva sestavo kolegija oziroma način kolegijskega dela za obravnavanje drugih vprašanj določi v skladu z njihovo naravo.
1
·
(1) Člani razširjenega kolegija Vrhovnega državnega tožilstva so vsi državni tožilci, ki opravljajo državnotožilsko službo na tem državnem tožilstvu, in vodje okrožnih državnih tožilstev.
1
·
(1) Člani razširjenega kolegija Vrhovnega državnega tožilstva so vsi državni tožilci, ki opravljajo državnotožilsko službo na tem državnem tožilstvu, in vodje okrožnih državnih tožilstev.
2
−
(2) Pri delu razširjenega kolegija lahko sodelujejo strokovni sodelavci, če tako odloči generalni državni tožilec.
2
+
(2) Pri delu razširjenega kolegija lahko sodelujejo generalni direktor in strokovni sodelavci, če tako odloči generalni državni tožilec.
3
·
(3) Razširjeni kolegij Vrhovnega državnega tožilstva:
3
·
(3) Razširjeni kolegij Vrhovnega državnega tožilstva:
4
·
- sprejema načelna stališča o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov;
4
·
- sprejema načelna stališča o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov;
5
·
- sprejema pravna mnenja o vprašanjih državnotožilske prakse;
5
·
- sprejema pravna mnenja o vprašanjih državnotožilske prakse;
6
·
- daje mnenje o predlogih zakonov in podzakonskih aktov;
6
·
- daje mnenje o predlogih zakonov in podzakonskih aktov;
7
·
- daje mnenje o predlogih splošnih navodil;
7
·
- daje mnenje o predlogih splošnih navodil;
8
·
- določa način spremljanja in evidentiranja državnotožilske prakse na državnih tožilstvih;
8
·
- določa način spremljanja in evidentiranja državnotožilske prakse na državnih tožilstvih;
9
·
- opravlja druge zadeve na podlagi zakona ali Državnotožilskega reda.
9
·
- opravlja druge zadeve na podlagi zakona ali Državnotožilskega reda.
10
·
(4) Na podlagi sprejetih načelnih stališč ali pravnih mnenj morajo generalni državni tožilec in vodje okrožnih državnih tožilstev preučiti potrebo po izdaji splošnih navodil.
10
·
(4) Na podlagi sprejetih načelnih stališč ali pravnih mnenj morajo generalni državni tožilec in vodje okrožnih državnih tožilstev preučiti potrebo po izdaji splošnih navodil.
11
·
(5) Razširjeni kolegij Vrhovnega državnega tožilstva sklepa, če je navzoča več kakor polovica članov kolegija.
11
·
(5) Razširjeni kolegij Vrhovnega državnega tožilstva sklepa, če je navzoča več kakor polovica članov kolegija.
1
−
(1) Za opravljanje pravnega dela ima državno tožilstvo potrebno število strokovnih sodelavcev, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki.
1
+
(1) Za opravljanje pravnega dela ima državno tožilstvo potrebno število strokovnih sodelavcev, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki in imajo opravljen pravniški državni izpit.
2
·
(2) Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izdelujejo osnutke tožilskih aktov, pod vodstvom državnega tožilca vodijo postopke pogojno odloženega pregona in opravljajo drugo strokovno delo po odredbi državnega tožilca.
2
·
(2) Strokovni sodelavci v posameznih zadevah izdelujejo osnutke tožilskih aktov, pod vodstvom državnega tožilca vodijo postopke pogojno odloženega pregona in opravljajo drugo strokovno delo po odredbi državnega tožilca.
3
−
(3) Strokovni sodelavci lahko samostojno nastopajo pred sodiščem v vseh zadevah, v katerih strokovni sodelavci na sodišču v skladu z zakonom, ki ureja sodišča samostojno vodijo postopke oziroma opravljajo procesna opravila.
3
+
(3) Strokovni sodelavci lahko samostojno nastopajo pred sodiščem v vseh zadevah, v katerih lahko strokovni sodelavci na sodišču v skladu z zakonom, ki ureja sodišča samostojno vodijo postopke oziroma opravljajo procesna opravila.
4
·
(4) Glede pogojev za zasedbo, napredovanje in ocenjevanje javnih uslužbencev se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
4
·
(4) Glede pogojev za zasedbo, napredovanje in ocenjevanje javnih uslužbencev se uporablja zakon, ki ureja položaj javnih uslužbencev, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
5
·
(5) Pri okrožnih državnih tožilstvih je treba določiti ustrezno število pripravniških mest za univerzitetne diplomirane pravnike oziroma magistre prava po končanem petletnem pravniškem študiju, ki se v skladu z zakonom, ki ureja pripravništvo in pravniški državni izpit, usposabljajo za opravljanje pravniškega državnega izpita.
5
·
(5) Pri okrožnih državnih tožilstvih je treba določiti ustrezno število pripravniških mest za univerzitetne diplomirane pravnike oziroma magistre prava po končanem petletnem pravniškem študiju, ki se v skladu z zakonom, ki ureja pripravništvo in pravniški državni izpit, usposabljajo za opravljanje pravniškega državnega izpita.
6
·
(6) Število pripravniških mest iz prejšnjega odstavka, upoštevajoč tudi tretji odstavek prejšnjega člena, določi minister na predlog generalnega državnega tožilca in po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta.
6
·
(6) Število pripravniških mest iz prejšnjega odstavka, upoštevajoč tudi tretji odstavek prejšnjega člena, določi minister na predlog generalnega državnega tožilca in po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta.
+
1
+
(1) Državnotožilskemu osebju, ki sodeluje pri opravljanju nujnih procesnih dejanj izven delovnega časa, se lahko odredita opravljanje dela v manj ugodnem delovnem času in pripravljenost za delo.
+
2
+
(2) Delo v manj ugodnem delovnem času je:
+
3
+
- izmensko delo,
+
4
+
- delo v neenakomerno razporejenem delovnem času,
+
5
+
- delo prek polnega delovnega časa in
+
6
+
- delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik.
+
7
+
(3) Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, ki pomeni dosegljivost po telefonu ali drugih komunikacijskih sredstvih za potrebe sodelovanja pri opravljanju nujnih procesnih dejanj. Pripravljenost za delo se ne šteje v delovni čas.
+
8
+
(4) Čas, ko državnotožilsko osebje sodeluje pri opravljanju nujnih procesnih dejanj, se šteje v delovni čas.
+
9
+
(5) Najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto ali kraj, kjer se opravlja nujno procesno dejanje, se določi z Državnotožilskim redom.
+
10
+
(6) Za opravljeno delo v manj ugodnem delovnem času in za čas pripravljenosti za delo državnotožilskemu osebju pripadajo dodatki v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Višina dodatkov iz tega člena se določi s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Dodatki iz tega člena pripadajo državnotožilskemu osebju le za čas opravljanja dela v času, ki je manj ugoden oziroma le za čas pripravljenosti za delo.
1
·
(1) Določene naloge državnotožilske uprave lahko samostojno opravljajo direktorji, imenovani za eno ali več okrožnih državnih tožilstev.
1
·
(1) Določene naloge državnotožilske uprave lahko samostojno opravljajo direktorji, imenovani za eno ali več okrožnih državnih tožilstev.
2
·
(2) Direktor samostojno opravlja naloge državnotožilske uprave, ki se nanašajo na:
2
·
(2) Direktor samostojno opravlja naloge državnotožilske uprave, ki se nanašajo na:
3
·
- kadrovsko poslovanje državnotožilskega osebja ter izvajanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu;
3
·
- kadrovsko poslovanje državnotožilskega osebja ter izvajanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu;
4
−
- odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih tožilskega osebja;
4
+
- odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih državnotožilskega osebja;
5
·
- finančno, računovodsko in materialno poslovanje ter vodenje postopkov javnih naročil.
5
·
- finančno, računovodsko in materialno poslovanje ter vodenje postopkov javnih naročil.
6
·
(3) Na podlagi pooblastila vodje okrožnega državnega tožilstva direktor lahko samostojno opravlja naloge državnotožilske uprave, ki se nanašajo na:
6
·
(3) Na podlagi pooblastila vodje okrožnega državnega tožilstva direktor lahko samostojno opravlja naloge državnotožilske uprave, ki se nanašajo na:
7
·
- vpisovanje, evidentiranje in statistično spremljanje zadev;
7
·
- vpisovanje, evidentiranje in statistično spremljanje zadev;
8
·
- pisarniško in tehnično poslovanje;
8
·
- pisarniško in tehnično poslovanje;
9
·
- dejavnosti, povezane s stvarnim premoženjem, ki ga ima državno tožilstvo neposredno v uporabi;
9
·
- dejavnosti, povezane s stvarnim premoženjem, ki ga ima državno tožilstvo neposredno v uporabi;
10
·
- skrb in ukrepe za varnost oseb, dokumentacije in premoženja na državnem tožilstvu in
10
·
- skrb in ukrepe za varnost oseb, dokumentacije in premoženja na državnem tožilstvu in
11
·
- druge naloge državnotožilske uprave, razen tistih, ki se nanašajo na opravljanje državnotožilske službe.
11
·
- druge naloge državnotožilske uprave, razen tistih, ki se nanašajo na opravljanje državnotožilske službe.
1
−
(1) Vodja državnega tožilstva z letnim razporedom dela določi razporeditev državnih tožilcev v oddelke oziroma notranje organizacijske enote, njihovo pravno področje dela, vodje oddelkov oziroma notranjih organizacijskih enot, nadomeščanje, razpored dežurstev in čas izrabe letnih dopustov.
1
+
(1) Vodja državnega tožilstva z letnim razporedom dela določi razporeditev državnih tožilcev v oddelke oziroma notranje organizacijske enote, njihovo pravno področje dela, vodje in namestnike vodij oddelkov oziroma notranjih organizacijskih enot. V letnem razporedu vodja državnega tožilstva določi tudi izhodišča in okvirni način odrejanja razporeda dežurstev ter časa izrabe letnih dopustov.
2
·
(2) Letni razpored dela mora vsebovati poimensko navedbo vseh državnih tožilcev, ki se jim zadeve dodeljujejo v delo, ne glede na njihov naziv, položaj ali vodstveno funkcijo.
2
·
(2) Letni razpored dela mora vsebovati poimensko navedbo vseh državnih tožilcev, ki se jim zadeve dodeljujejo v delo, ne glede na njihov naziv, položaj ali vodstveno funkcijo.
3
·
(3) Zoper razporeditev na določeno pravno področje dela lahko razporejeni državni tožilec v treh dneh po objavi letnega razporeda na oglasni deski državnega tožilstva napove pritožbo vodji državnega tožilstva, ki določa letni razpored, ta pa mora v nadaljnjih treh dneh obrazložiti svojo odločitev. Državni tožilec lahko v osmih dneh od prejema obrazložitve vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve. O pritožbi v 30 dneh odloči Državnotožilski svet po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca.
3
·
(3) Zoper razporeditev na določeno pravno področje dela lahko razporejeni državni tožilec v treh dneh po objavi letnega razporeda na oglasni deski državnega tožilstva napove pritožbo vodji državnega tožilstva, ki določa letni razpored, ta pa mora v nadaljnjih treh dneh obrazložiti svojo odločitev. Državni tožilec lahko v osmih dneh od prejema obrazložitve vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve. O pritožbi v 30 dneh odloči Državnotožilski svet po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca.
4
·
(4) Letni razpored mora biti določen in objavljen najpozneje do 15. decembra za naslednje koledarsko leto.
4
·
(4) Letni razpored mora biti določen in objavljen najpozneje do 15. decembra za naslednje koledarsko leto.
1
·
(1) Z letnim programom dela se predvidijo pričakovani pripad zadev, obseg rešenih zadev, časovna merila za tipična procesna dejanja, časovna merila reševanja zadev ter kazalce učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti.
1
·
(1) Z letnim programom dela se predvidijo pričakovani pripad zadev, obseg rešenih zadev, časovna merila za tipična procesna dejanja, časovna merila reševanja zadev ter kazalce učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti.
2
−
(2) Učinkovitost se izkaže tako, da se število načrtovanih rešenih zadev deli s številom državnih tožilcev in številom tožilskega osebja; uspešnost tako, da se načrtovani čas trajanja reševanja tožilskih zadev izrazi v mesecih od časa pripada do rešitve zadeve in gospodarnost tako, da se znesek proračunskih sredstev za delo tožilstva deli s številom načrtovanih rešenih zadev.
2
+
(2) Učinkovitost se izkaže tako, da se število načrtovanih rešenih zadev deli s številom državnih tožilcev in številom državnotožilskega osebja; uspešnost tako, da se načrtovani čas trajanja reševanja tožilskih zadev izrazi v mesecih od časa pripada do rešitve zadeve in gospodarnost tako, da se znesek proračunskih sredstev za delo tožilstva deli s številom načrtovanih rešenih zadev.
3
·
(3) Z letnim programom dela se natančneje določi izvajanje politike pregona.
3
·
(3) Z letnim programom dela se natančneje določi izvajanje politike pregona.
4
·
(4) Letni program dela je sestavni del obrazložitve finančnega načrta državnega tožilstva.
4
·
(4) Letni program dela je sestavni del obrazložitve finančnega načrta državnega tožilstva.
5
·
(5) Obliko in navodilo za pripravo letnega programa dela s podzakonskim predpisom predpiše minister.
5
·
(5) Obliko in navodilo za pripravo letnega programa dela s podzakonskim predpisom predpiše minister.
1
·
(1) Letna poročila o poslovanju državnega tožilstva vsebujejo:
1
·
(1) Letna poročila o poslovanju državnega tožilstva vsebujejo:
2
·
1. navedbo podatkov o organizaciji državnega tožilstva:
2
·
1. navedbo podatkov o organizaciji državnega tožilstva:
3
·
- podatek o številu državnih tožilcev, ki so dejansko opravljali državnotožilsko službo v preteklem letu;
3
·
- podatek o številu državnih tožilcev, ki so dejansko opravljali državnotožilsko službo v preteklem letu;
4
−
- podatek o številu tožilskega osebja, ki so dejansko opravljali delo v preteklem letu;
4
+
- podatek o številu državnotožilskega osebja, ki so dejansko opravljali delo v preteklem letu;
5
·
2. navedbo naslednjih podatkov:
5
·
2. navedbo naslednjih podatkov:
6
·
- podatek o številu prenesenih nerešenih zadev iz prejšnjih let;
6
·
- podatek o številu prenesenih nerešenih zadev iz prejšnjih let;
7
·
- podatek o številu zadev, ki predstavljajo letni pripad;
7
·
- podatek o številu zadev, ki predstavljajo letni pripad;
8
·
- podatek o skupnem številu zadev v delu;
8
·
- podatek o skupnem številu zadev v delu;
9
·
- podatek o številu rešenih zadev in načinu rešitve;
9
·
- podatek o številu rešenih zadev in načinu rešitve;
10
·
- podatek o številu nerešenih zadev;
10
·
- podatek o številu nerešenih zadev;
11
·
- podatke o udeležbi državnih tožilcev na narokih in obravnavah;
11
·
- podatke o udeležbi državnih tožilcev na narokih in obravnavah;
12
·
- podatke o opravljenih procesnih dejanjih in vloženih predlogih, ki niso zajeti med rešenimi zadevami;
12
·
- podatke o opravljenih procesnih dejanjih in vloženih predlogih, ki niso zajeti med rešenimi zadevami;
13
·
- podatke o izidu obtoževanja po vrsti odločitve in izrečeni kazenski sankciji;
13
·
- podatke o izidu obtoževanja po vrsti odločitve in izrečeni kazenski sankciji;
14
·
- število zadev, v katerih je bilo vloženo pravno sredstvo, in odločitev o pravnem sredstvu;
14
·
- število zadev, v katerih je bilo vloženo pravno sredstvo, in odločitev o pravnem sredstvu;
15
·
- podatke o številu dni prisotnosti državnega tožilca na delovnem mestu;
15
·
- podatke o številu dni prisotnosti državnega tožilca na delovnem mestu;
16
·
- druge podatke, ki pripomorejo k določitvi njegove učinkovitosti;
16
·
- druge podatke, ki pripomorejo k določitvi njegove učinkovitosti;
17
·
- podatek o številu zadev, ki niso bile rešene v predvidenem času;
17
·
- podatek o številu zadev, ki niso bile rešene v predvidenem času;
18
·
- vse zgoraj navedene podatke za vsakega posameznega državnega tožilca;
18
·
- vse zgoraj navedene podatke za vsakega posameznega državnega tožilca;
19
·
- dejanski čas trajanja postopkov;
19
·
- dejanski čas trajanja postopkov;
20
·
- podatke o številu zadev, v katerih je prišlo do odveze nadaljnjega dela in prevzema zadeve;
20
·
- podatke o številu zadev, v katerih je prišlo do odveze nadaljnjega dela in prevzema zadeve;
21
·
3. primerjavo med podatki o številu in načinu rešitve ter dejanskem času trajanja postopkov za vse državne tožilce za zadeve iste vrste;
21
·
3. primerjavo med podatki o številu in načinu rešitve ter dejanskem času trajanja postopkov za vse državne tožilce za zadeve iste vrste;
22
·
4. analizo vzrokov za morebitne razlike glede primerjave deležev iz prejšnje točke;
22
·
4. analizo vzrokov za morebitne razlike glede primerjave deležev iz prejšnje točke;
23
·
5. oceno doseganja ciljev iz sprejetega letnega programa dela za preteklo leto in oceno izvajanja politike pregona za posamezna področja ter glede na sprejeta merila za kakovost dela državnih tožilcev in uspešnost pregona državnih tožilcev.
23
·
5. oceno doseganja ciljev iz sprejetega letnega programa dela za preteklo leto in oceno izvajanja politike pregona za posamezna področja ter glede na sprejeta merila za kakovost dela državnih tožilcev in uspešnost pregona državnih tožilcev.
24
·
(2) Letno poročilo o poslovanju posameznega državnega tožilstva pripravi vodja državnega tožilstva.
24
·
(2) Letno poročilo o poslovanju posameznega državnega tožilstva pripravi vodja državnega tožilstva.
25
·
(3) Podrobnejšo obliko letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva predpiše s podzakonskim aktom minister.
25
·
(3) Podrobnejšo obliko letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva predpiše s podzakonskim aktom minister.
1
·
(1) Generalni državni tožilec pripravi skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za preteklo leto ter ga do 15. aprila pošlje ministru, Državnemu zboru Republike Slovenije in Državnotožilskemu svetu.
1
·
(1) Generalni državni tožilec pripravi skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev za preteklo leto ter ga do 15. aprila pošlje ministru, Državnemu zboru Republike Slovenije in Državnotožilskemu svetu.
2
·
(2) Skupno letno poročilo mora vsebovati skupne podatke iz prejšnjega člena in analizo vzrokov za morebitne razlike glede primerjave odstopanj posameznih državnih tožilstev od državnega povprečja ter oceno doseganja načrtovanih ciljev politike pregona.
2
·
(2) Skupno letno poročilo mora vsebovati skupne podatke iz prejšnjega člena in analizo vzrokov za morebitne razlike glede primerjave odstopanj posameznih državnih tožilstev od državnega povprečja ter oceno doseganja načrtovanih ciljev politike pregona.
3
·
(3) Skupno letno poročilo mora na podlagi podatkov in analize iz prejšnjega odstavka obsegati:
3
·
(3) Skupno letno poročilo mora na podlagi podatkov in analize iz prejšnjega odstavka obsegati:
4
·
- ukrepe za izboljšanje učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti dela ter izvajanja politike pregona za posamezna in za vsa državna tožilstva skupaj;
4
·
- ukrepe za izboljšanje učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti dela ter izvajanja politike pregona za posamezna in za vsa državna tožilstva skupaj;
5
·
- ukrepe za izboljšanje učinkovitosti za državna tožilstva, pri katerih dosežki bistveno odstopajo od načrtovanih;
5
·
- ukrepe za izboljšanje učinkovitosti za državna tožilstva, pri katerih dosežki bistveno odstopajo od načrtovanih;
6
−
- oceno primernosti števila državnotožilskih mest in tožilskega osebja ter drugih pogojev za delo državnih tožilstev z ustreznimi predlogi za njihovo izboljšanje.
6
+
- oceno primernosti števila državnotožilskih mest in državnotožilskega osebja ter drugih pogojev za delo državnih tožilstev z ustreznimi predlogi za njihovo izboljšanje.
7
·
(4) V skupnem letnem poročilu se na podlagi ugotovitev pri spremljanju državnotožilske prakse lahko opozori na vzroke in okoliščine za nastanek, povečevanje, spreminjanje ali razvoj kriminalitete na določenem področju in na možne zakonske in druge ustrezne ukrepe za njihovo odpravo ali zmanjševanje.
7
·
(4) V skupnem letnem poročilu se na podlagi ugotovitev pri spremljanju državnotožilske prakse lahko opozori na vzroke in okoliščine za nastanek, povečevanje, spreminjanje ali razvoj kriminalitete na določenem področju in na možne zakonske in druge ustrezne ukrepe za njihovo odpravo ali zmanjševanje.
8
·
(5) Pri obravnavanju v Državnem zboru Republike Slovenije ali na njegovih delovnih telesih lahko podata stališča do skupnega letnega poročila tudi Državnotožilski svet in minister. Sedmo poglavje DRŽAVNOTOŽILSKA UPRAVA
8
·
(5) Pri obravnavanju v Državnem zboru Republike Slovenije ali na njegovih delovnih telesih lahko podata stališča do skupnega letnega poročila tudi Državnotožilski svet in minister. Sedmo poglavje DRŽAVNOTOŽILSKA UPRAVA
9
·
1. oddelek Državnotožilska uprava
9
·
1. oddelek Državnotožilska uprava
1
·
(1) Državnotožilska uprava obsega odločanje in druga opravila, s katerimi so na podlagi zakona, Državnotožilskega reda in drugih podzakonskih aktov zagotovljeni pogoji za redno, pravilno, vestno in učinkovito delovanje državnega tožilstva.
1
·
(1) Državnotožilska uprava obsega odločanje in druga opravila, s katerimi so na podlagi zakona, Državnotožilskega reda in drugih podzakonskih aktov zagotovljeni pogoji za redno, pravilno, vestno in učinkovito delovanje državnega tožilstva.
2
·
(2) Zadeve državnotožilske uprave obsegajo zlasti:
2
·
(2) Zadeve državnotožilske uprave obsegajo zlasti:
3
·
- notranjo organizacijo in organizacijo poslovanja državnih tožilstev;
3
·
- notranjo organizacijo in organizacijo poslovanja državnih tožilstev;
4
·
- pripravo letnih programov in letnih poročil;
4
·
- pripravo letnih programov in letnih poročil;
5
·
- organizacija udeležbe na glavnih obravnavah, narokih in drugih dejanjih;
5
·
- organizacija udeležbe na glavnih obravnavah, narokih in drugih dejanjih;
6
·
- zagotavljanje in nadzor nad zakonitostjo, strokovno pravilnostjo in pravočasnostjo poslovanja državnega tožilstva v zadevah državnotožilske uprave;
6
·
- zagotavljanje in nadzor nad zakonitostjo, strokovno pravilnostjo in pravočasnostjo poslovanja državnega tožilstva v zadevah državnotožilske uprave;
7
·
- izdajanje in izpolnjevanje splošnih navodil;
7
·
- izdajanje in izpolnjevanje splošnih navodil;
8
·
- obravnavanje nadzorstvenih pritožb;
8
·
- obravnavanje nadzorstvenih pritožb;
9
·
- kadrovsko poslovanje ter izvajanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu;
9
·
- kadrovsko poslovanje ter izvajanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu;
10
−
- odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih državnih tožilcev in tožilskega osebja;
10
+
- odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih državnih tožilcev in državnotožilskega osebja;
11
·
- poročanje o delu državnega tožilstva;
11
·
- poročanje o delu državnega tožilstva;
12
·
- oblikovanje pobud in mnenj o zakonih in podzakonskih aktih;
12
·
- oblikovanje pobud in mnenj o zakonih in podzakonskih aktih;
13
·
- izobraževanje ter spremljanje sodne in državnotožilske prakse;
13
·
- izobraževanje ter spremljanje sodne in državnotožilske prakse;
14
·
- vpisovanje, evidentiranje in statistično spremljanje zadev;
14
·
- vpisovanje, evidentiranje in statistično spremljanje zadev;
15
·
- pisarniško in tehnično poslovanje;
15
·
- pisarniško in tehnično poslovanje;
16
·
- finančno, računovodsko in materialno poslovanje ter vodenje postopkov javnih naročil;
16
·
- finančno, računovodsko in materialno poslovanje ter vodenje postopkov javnih naročil;
17
·
- dejavnosti, povezane s stvarnim premoženjem, ki ga ima državno tožilstvo neposredno v uporabi;
17
·
- dejavnosti, povezane s stvarnim premoženjem, ki ga ima državno tožilstvo neposredno v uporabi;
18
·
- skrb in ukrepe za varnost oseb, dokumentacije in premoženja na državnem tožilstvu;
18
·
- skrb in ukrepe za varnost oseb, dokumentacije in premoženja na državnem tožilstvu;
19
·
- druge zadeve, ki so določene v predpisih iz prejšnjega odstavka.
19
·
- druge zadeve, ki so določene v predpisih iz prejšnjega odstavka.
20
·
(3) Zagotavljanje in nadzor nad zakonitostjo, strokovno pravilnostjo in pravočasnostjo dela državnega tožilca se izvaja po določbah tega zakona o strokovnem nadzoru.
20
·
(3) Zagotavljanje in nadzor nad zakonitostjo, strokovno pravilnostjo in pravočasnostjo dela državnega tožilca se izvaja po določbah tega zakona o strokovnem nadzoru.
+
1
+
(1) V okviru izvajanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu Vrhovno državno tožilstvo zagotavlja strokovno psihološko pomoč in psihološko podporo državnim tožilcem in državnotožilskemu osebju v primeru hujših psihičnih obremenitev pri opravljanju državnotožilske službe oziroma dela ter udeležbo v programih za obvladovanje psihičnih obremenitev.
+
2
+
(2) Generalni državni tožilec določi vrste in način izvajanja strokovne psihološke pomoči in psihološke podpore.
1
·
(1) V zadeve pravosodne uprave sodi zagotavljanje splošnih pogojev za uspešno izvajanje državnotožilske funkcije, zlasti:
1
·
(1) V zadeve pravosodne uprave sodi zagotavljanje splošnih pogojev za uspešno izvajanje državnotožilske funkcije, zlasti:
2
−
- priprava zakonov in drugih predpisov s področja organizacije in poslovanja državnih tožilstev, položaja, pravic in obveznosti državnih tožilcev in tožilskega osebja;
2
+
- priprava zakonov in drugih predpisov s področja organizacije in poslovanja državnih tožilstev, položaja, pravic in obveznosti državnih tožilcev in državnotožilskega osebja;
3
·
- skrb za izobraževanje in strokovno usposabljanje;
3
·
- skrb za izobraževanje in strokovno usposabljanje;
4
·
- zagotavljanje kadrovskih, materialnih in tehničnih pogojev;
4
·
- zagotavljanje kadrovskih, materialnih in tehničnih pogojev;
5
·
- obravnavanje nadzorstvenih pritožb;
5
·
- obravnavanje nadzorstvenih pritožb;
6
·
- zbiranje statističnih in drugih podatkov o delovanju državnih tožilstev in
6
·
- zbiranje statističnih in drugih podatkov o delovanju državnih tožilstev in
7
·
- opravljanje drugih upravnih nalog, kadar tako določa zakon.
7
·
- opravljanje drugih upravnih nalog, kadar tako določa zakon.
8
·
(2) Če zakon ne določa drugače, sodi v zadeve pravosodne uprave tudi zagotavljanje prostorskih pogojev, vključno z zagotavljanjem sredstev za najemnine za najete prostore državnih tožilstev.
8
·
(2) Če zakon ne določa drugače, sodi v zadeve pravosodne uprave tudi zagotavljanje prostorskih pogojev, vključno z zagotavljanjem sredstev za najemnine za najete prostore državnih tožilstev.
9
·
(3) Ministrstvo lahko za namene izvrševanja pristojnosti po tem zakonu zahteva od državnih tožilstev pojasnila, podatke, poročila, v prostorih državnega tožilstva lahko vpogleda v spise ter od državnih tožilstev zahteva izpise iz vpisnikov in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na izvrševanje posamezne zadeve ali vrste zadev državnotožilske uprave.
9
·
(3) Ministrstvo lahko za namene izvrševanja pristojnosti po tem zakonu zahteva od državnih tožilstev pojasnila, podatke, poročila, v prostorih državnega tožilstva lahko vpogleda v spise ter od državnih tožilstev zahteva izpise iz vpisnikov in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na izvrševanje posamezne zadeve ali vrste zadev državnotožilske uprave.
10
·
(4) Če vodja državnega tožilstva zavrne zahtevo iz prejšnjega odstavka, ker meni, da gre za nedovoljen poseg v samostojnost državnega tožilca, se postopa po določbah o zavrnitvi pravosodnega nadzora.
10
·
(4) Če vodja državnega tožilstva zavrne zahtevo iz prejšnjega odstavka, ker meni, da gre za nedovoljen poseg v samostojnost državnega tožilca, se postopa po določbah o zavrnitvi pravosodnega nadzora.
+
11
+
(5) Izobraževanje in strokovno usposabljanje državnih tožilcev izvaja Center za izobraževanje v pravosodju.
+
12
+
(6) Posamezna izobraževanja in strokovna usposabljanja državnih tožilcev se lahko izvedejo v okviru državnega tožilstva.
11
·
2. oddelek Pravosodni nadzor
13
·
2. oddelek Pravosodni nadzor
1
−
(1) Minister lahko javnim uslužbencem državnih tožilstev, generalni državni tožilec pa državnim tožilcem, podeljuje priznanja za posebne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte iz njihove pristojnosti oziroma opravljanje nalog ali pooblastil.
1
+
(1) Minister lahko javnim uslužbencem državnih tožilstev, generalni državni tožilec pa državnim tožilcem podeljuje priznanja za posebne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte iz njihove pristojnosti oziroma opravljanje nalog ali pooblastil.
2
−
(2) Za podeljevanje priznanj državnim tožilcem in tožilskemu osebju se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo priznanja za Dan pravosodja. Deveto poglavje SPLOŠNA NAVODILA IN STROKOVNI NADZOR
2
+
(2) Za potrebe izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka ministrstvo oziroma Vrhovno državno tožilstvo obdeluje naslednje osebne podatke o državnih tožilcih in javnih uslužbencih državnih tožilstev, ki jim je podeljeno priznanje: osebno ime, strokovni naslov, znanstveni naslov, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča, funkcijo, naziv ali delovno mesto, razlog podelitve in vrsto priznanja. Zaradi zagotavljanja obveščanja javnosti, podelitve javnih priznanj državnim tožilcem in javnim uslužbencem državnih tožilstev ter preglednega delovanja in spoštovanja ugleda državnega tožilstva so osebno ime, strokovni naslov, znanstveni naslov, funkcija, naziv ali delovno mesto, razlog podelitve in vrsta priznanja javni.
+
3
+
(3) Vrste priznanj, podrobnejše pogoje in postopek podeljevanja priznanj ter oblike priznanj državnim tožilcem in javnim uslužbencem državnih tožilstev predpiše minister. Deveto poglavje SPLOŠNA NAVODILA IN STROKOVNI NADZOR
1
·
(1) Strokovni nadzor nad delom okrožnih državnih tožilstev izvaja Vrhovno državno tožilstvo s splošnim, delnim ali posamičnim strokovnim pregledom dela državnih tožilstev in državnih tožilcev ter tožilskega osebja, s pregledovanjem spisov, vpisnikov in druge dokumentacije ter na drug primeren način.
1
·
(1) Strokovni nadzor nad delom okrožnih državnih tožilstev izvaja Vrhovno državno tožilstvo s splošnim, delnim ali posamičnim strokovnim pregledom dela državnih tožilstev in državnih tožilcev ter tožilskega osebja, s pregledovanjem spisov, vpisnikov in druge dokumentacije ter na drug primeren način.
2
·
(2) Izvedbo strokovnega nadzora pripravi, usklajuje in evidentira oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor pri Vrhovnem državnem tožilstvu.
2
·
(2) Izvedbo strokovnega nadzora pripravi, usklajuje in evidentira oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor pri Vrhovnem državnem tožilstvu.
3
·
(3) Spise lahko pregledujejo le vrhovni ali višji državni tožilci, vpisnike in drugo dokumentacijo pa tožilsko osebje Vrhovnega državnega tožilstva, po pisnem pooblastilu generalnega državnega tožilca, ki je sestavni del odredbe o nadzoru.
3
·
(3) Spise lahko pregledujejo le vrhovni ali višji državni tožilci, vpisnike in drugo dokumentacijo pa tožilsko osebje Vrhovnega državnega tožilstva, po pisnem pooblastilu generalnega državnega tožilca, ki je sestavni del odredbe o nadzoru.
4
·
(4) V okviru strokovnega nadzora se pregleduje in ocenjuje zakonitost in pravočasnost dela, smotrnost uporabe procesnih pooblastil in možnosti ter pravilnost strokovnih odločitev glede na uveljavljeno politiko pregona in izdana splošna navodila. Ugotovljene pomanjkljivosti ali napake se obrazložijo z navedbo konkretnih primerov.
4
·
(4) V okviru strokovnega nadzora se pregleduje in ocenjuje zakonitost in pravočasnost dela, smotrnost uporabe procesnih pooblastil in možnosti ter pravilnost strokovnih odločitev glede na uveljavljeno politiko pregona in izdana splošna navodila. Ugotovljene pomanjkljivosti ali napake se obrazložijo z navedbo konkretnih primerov.
5
−
(5) Državni tožilci in tožilsko osebje pri okrožnem državnem tožilstvu, katerih delo oziroma poslovanje je bilo pregledano, morajo biti seznanjeni z ugotovitvami pregleda in imajo pravico posredovati pojasnila ali vložiti ugovor pri Vrhovnemu državnemu tožilstvu v 15 dneh od prejema poročila o pregledu.
5
+
(5) Državni tožilci in državnotožilsko osebje pri okrožnem državnem tožilstvu, katerih delo oziroma poslovanje je bilo pregledano, morajo biti seznanjeni z ugotovitvami pregleda in imajo pravico posredovati pojasnila ali vložiti ugovor pri Vrhovnemu državnemu tožilstvu v osmih dneh od prejema poročila o pregledu.
6
·
(6) O ugovoru iz prejšnjega odstavka odloča vrhovni državni tožilec, ki ni opravljal pregleda in ki ga posebej določi generalni državni tožilec. Odločitev o ugovoru mora biti obrazložena in je dokončna.
6
·
(6) O ugovoru iz prejšnjega odstavka odloča vrhovni državni tožilec, ki ni opravljal pregleda in ki ga posebej določi generalni državni tožilec. Odločitev o ugovoru mora biti obrazložena in je dokončna.
1
·
(1) Državno tožilstvo upravlja vpisnike, imenike in evidence državnega tožilstva. Državna tožilstva obdelujejo v vpisnikih, imenikih in evidencah tudi osebne in druge podatke, ki so po zakonu, ki ureja kazenski postopek, po zakonu, ki ureja postopek pred organi za prekrške, po tem zakonu ali po drugih zakonih potrebni za odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj in prekrškov oziroma za opravljanje drugih povezanih pristojnosti državnega tožilstva iz prvega odstavka 19. člena tega zakona ter osebne in druge podatke, ki omogočajo delovanje državnega tožilca kot stranke v postopku pred sodišči ali upravnimi organi, kadar je v drugih zakonih določeno, da ima ta položaj. Državno tožilstvo in državni tožilci obdelujejo osebne podatke, ki so vsebovani v spisih državnega tožilstva, dodeljenih v reševanje državnim tožilcem ter v spisih državnotožilske uprave, le za izvrševanje pristojnosti, nalog ali obveznosti po tem ali drugem zakonu.
1
·
(1) Državno tožilstvo upravlja vpisnike, imenike in evidence državnega tožilstva. Državna tožilstva obdelujejo v vpisnikih, imenikih in evidencah tudi osebne in druge podatke, ki so po zakonu, ki ureja kazenski postopek, po zakonu, ki ureja postopek pred organi za prekrške, po tem zakonu ali po drugih zakonih potrebni za odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj in prekrškov oziroma za opravljanje drugih povezanih pristojnosti državnega tožilstva iz prvega odstavka 19. člena tega zakona ter osebne in druge podatke, ki omogočajo delovanje državnega tožilca kot stranke v postopku pred sodišči ali upravnimi organi, kadar je v drugih zakonih določeno, da ima ta položaj. Državno tožilstvo in državni tožilci obdelujejo osebne podatke, ki so vsebovani v spisih državnega tožilstva, dodeljenih v reševanje državnim tožilcem ter v spisih državnotožilske uprave, le za izvrševanje pristojnosti, nalog ali obveznosti po tem ali drugem zakonu.
2
·
(2) Državna tožilstva in državni tožilci čezmejno in brezplačno posredujejo osebne podatke iz spisov, vpisnikov, imenikov in evidenc organom držav članic Evropske unije, tretjih držav in pristojnim organom mednarodnih organizacij, če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali neposredno uporaben pravni akt ali odločitev mednarodne organizacije, na katero je Republika Slovenija prenesla izvrševanje dela suverenih pravic Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: čezmejna izmenjava). Državna tožilstva in državni tožilci so dolžni pri posredovanju podatkov, če je to glede na vsebino podatkov potrebno, posebej navesti stanje točnosti, popolnosti, posodobljenosti in zanesljivosti posredovanih podatkov ter zaprositi za enako delovanje s strani organov, ki njim posredujejo potrebne osebne podatke v okviru čezmejne izmenjave. Pri obdelavi prejetih podatkov in druge dokumentacije sta državni tožilec in državno tožilstvo vezana na omejitve, ki jih je določil organ, ki jih je posredoval.
2
·
(2) Državna tožilstva in državni tožilci čezmejno in brezplačno posredujejo osebne podatke iz spisov, vpisnikov, imenikov in evidenc organom držav članic Evropske unije, tretjih držav in pristojnim organom mednarodnih organizacij, če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali neposredno uporaben pravni akt ali odločitev mednarodne organizacije, na katero je Republika Slovenija prenesla izvrševanje dela suverenih pravic Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: čezmejna izmenjava). Državna tožilstva in državni tožilci so dolžni pri posredovanju podatkov, če je to glede na vsebino podatkov potrebno, posebej navesti stanje točnosti, popolnosti, posodobljenosti in zanesljivosti posredovanih podatkov ter zaprositi za enako delovanje s strani organov, ki njim posredujejo potrebne osebne podatke v okviru čezmejne izmenjave. Pri obdelavi prejetih podatkov in druge dokumentacije sta državni tožilec in državno tožilstvo vezana na omejitve, ki jih je določil organ, ki jih je posredoval.
3
·
(3) Pri izvajanju čezmejne izmenjave po prejšnjem odstavku se osebni podatki posredujejo le organom pregona ali drugim podobnim organom drugih držav ali mednarodnih organizacij, ki so potrebni za delovanje oziroma odločanje teh organov in, če njihova obdelava ni v neskladju z nameni iz prvega odstavka 19. člena tega zakona. Če gre za tretje države, se podatki lahko posredujejo le na podlagi mednarodne pogodbe ali v skladu z odločbo državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organi iz prvega stavka so vezani na omejitve obdelave podatkov, ki jih na podlagi pravnega reda Republike Slovenije določi državno tožilstvo ali državni tožilec, zlasti zaradi varstva interesov postopkov, tajnosti postopkov, zasebnosti oseb ali varstva domneve nedolžnosti in pravic do poštenega sojenja.
3
·
(3) Pri izvajanju čezmejne izmenjave po prejšnjem odstavku se osebni podatki posredujejo le organom pregona ali drugim podobnim organom drugih držav ali mednarodnih organizacij, ki so potrebni za delovanje oziroma odločanje teh organov in, če njihova obdelava ni v neskladju z nameni iz prvega odstavka 19. člena tega zakona. Če gre za tretje države, se podatki lahko posredujejo le na podlagi mednarodne pogodbe ali v skladu z odločbo državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organi iz prvega stavka so vezani na omejitve obdelave podatkov, ki jih na podlagi pravnega reda Republike Slovenije določi državno tožilstvo ali državni tožilec, zlasti zaradi varstva interesov postopkov, tajnosti postopkov, zasebnosti oseb ali varstva domneve nedolžnosti in pravic do poštenega sojenja.
4
−
(4) Vpisniki, imeniki, evidence ter spisi se trajno hranijo na državnih tožilstvih oziroma arhivirajo v prostorih državnega tožilstva.
4
+
(4) Roke hrambe dokumentarnega gradiva, ki se hrani na državnem tožilstvu, določa Državnotožilski red s klasifikacijskim načrtom.
5
·
(5) Podrobnejša oblika in vsebina posameznih vpisnikov, imenikov in evidenc se predpiše z Državnotožilskim redom.
5
·
(5) Podrobnejša oblika in vsebina posameznih vpisnikov, imenikov in evidenc se predpiše z Državnotožilskim redom.
1
·
(1) Generalni državni tožilec lahko za postopanje v posamezni zadevi določi drugo krajevno pristojno državno tožilstvo, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če obstajajo za to drugi tehtni razlogi, zlasti varovanje nepristranskosti, samostojnega delovanja ali ugleda državnega tožilstva.
1
·
(1) Generalni državni tožilec lahko za postopanje v posamezni zadevi določi drugo krajevno pristojno državno tožilstvo, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če obstajajo za to drugi tehtni razlogi, zlasti varovanje nepristranskosti, samostojnega delovanja ali ugleda državnega tožilstva.
2
−
(2) O določitvi drugega pristojnega državnega tožilstva odloči z odločbo generalni državni tožilec na lastno pobudo ali na podlagi obrazloženega predloga pristojnega državnega tožilca, vodje okrožnega državnega tožilstva, vodje Specializiranega državnega tožilstva ali vodje Oddelka za preiskovanje in pregon zlorabe policijskih pooblastil. Odločba se vroči državnemu tožilstvu, ki je bilo krajevno pristojno v posamezni zadevi, in državnemu tožilstvu, ki mu je določena krajevna pristojnost v posamezni zadevi.
2
+
(2) O določitvi drugega pristojnega državnega tožilstva odloči z odločbo generalni državni tožilec na lastno pobudo ali na podlagi obrazloženega predloga pristojnega državnega tožilca, vodje okrožnega državnega tožilstva, vodje Specializiranega državnega tožilstva ali vodje Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili. Odločba se vroči državnemu tožilstvu, ki je bilo krajevno pristojno v posamezni zadevi, in državnemu tožilstvu, ki mu je določena krajevna pristojnost v posamezni zadevi.
3
·
(3) Če državno tožilstvo zaradi posebnih okoliščin, ki onemogočajo izvajanje njegovih funkcij, ne more delovati na sedežu, lahko generalni državni tožilec po predhodno pridobljenem soglasju ministra z odločbo določi začasni sedež državnega tožilstva.
3
·
(3) Če državno tožilstvo zaradi posebnih okoliščin, ki onemogočajo izvajanje njegovih funkcij, ne more delovati na sedežu, lahko generalni državni tožilec po predhodno pridobljenem soglasju ministra z odločbo določi začasni sedež državnega tožilstva.
1
·
(1) Okrožno državno tožilstvo lahko deluje na svojem območju tudi zunaj sedeža na enem ali več zunanjih oddelkih, ki so njegove organizacijske enote.
1
·
(1) Okrožno državno tožilstvo lahko deluje na svojem območju tudi zunaj sedeža na enem ali več zunanjih oddelkih, ki so njegove organizacijske enote.
2
·
(2) Zunanji oddelek okrožnega državnega tožilstva ustanovi ali ukine minister na predlog generalnega državnega tožilca po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta.
2
·
(2) Zunanji oddelek okrožnega državnega tožilstva ustanovi ali ukine minister na predlog generalnega državnega tožilca po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta.
3
−
(1) Okrožno državno tožilstvo lahko deluje na svojem območju tudi zunaj sedeža na enem ali več zunanjih oddelkih, ki so njegove organizacijske enote.
−
4
−
(2) Zunanji oddelek okrožnega državnega tožilstva ustanovi ali ukine minister na predlog generalnega državnega tožilca po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta.
−
5
·
(3) Vodjo zunanjega oddelka določi vodja posameznega okrožnega državnega tožilstva z letnim razporedom dela.
3
·
(3) Vodjo zunanjega oddelka določi vodja posameznega okrožnega državnega tožilstva z letnim razporedom dela.
6
·
(4) V upravnem in nadzornem pogledu je zunanji oddelek državnega tožilstva neposredno podrejen vodji državnega tožilstva.
4
·
(4) V upravnem in nadzornem pogledu je zunanji oddelek državnega tožilstva neposredno podrejen vodji državnega tožilstva.
7
·
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za posebne pristojnosti iz prejšnjega člena.
5
·
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za posebne pristojnosti iz prejšnjega člena.
1
·
(1) Državno tožilstvo lahko zaradi specializacije, boljše učinkovitosti ali usklajenega delovanja na posameznih ožjih področjih organizira oddelke.
1
·
(1) Državno tožilstvo lahko zaradi specializacije, boljše učinkovitosti ali usklajenega delovanja na posameznih ožjih področjih organizira oddelke.
2
·
(2) Oddelek ima najmanj tri državne tožilce, njegovo delo vodi namestnik vodje državnega tožilstva ali drug državni tožilec, ki ga z razporedom dela določi vodja državnega tožilstva.
2
·
(2) Oddelek ima najmanj tri državne tožilce, njegovo delo vodi namestnik vodje državnega tožilstva ali drug državni tožilec, ki ga z razporedom dela določi vodja državnega tožilstva.
3
·
(3) Vodja državnega tožilstva lahko prenese pristojnost za razporejanje dela med državne tožilce na vodjo oddelka, vodjo zunanjega oddelka ali drugega državnega tožilca, ki ga za to pooblasti.
3
·
(3) Vodja državnega tožilstva lahko prenese pristojnost za razporejanje dela med državne tožilce na vodjo oddelka, vodjo zunanjega oddelka ali drugega državnega tožilca, ki ga za to pooblasti.
4
−
(4) Pri okrožnih državnih tožilstvih na sedežih višjih sodišč so organizirani oddelki za usklajevanje in razporejanje zadev, ki se obravnavajo pred višjimi sodišči (pritožbeni oddelki). Vodenje in sestava teh oddelkov, način dodeljevanja zadev, posredovanje spisov in strokovnega usklajevanja ter razpored udeležbe pri delu višjih sodišč se določijo z Državnotožilskim redom.
4
+
(4) Pri Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije in pri okrožnih državnih tožilstvih na sedežih višjih sodišč so organizirani oddelki za usklajevanje in razporejanje zadev, ki se obravnavajo pred višjimi sodišči (pritožbeni oddelki). Vodenje in sestava teh oddelkov, način dodeljevanja zadev, posredovanje spisov in strokovnega usklajevanja ter razpored udeležbe pri delu višjih sodišč se določijo z Državnotožilskim redom.
5
−
(5) Pri Vrhovnem državnem tožilstvu so organizirani: oddelek za kazenske zadeve, oddelek za civilne in upravne zadeve ter oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor, v okviru katerega lahko v skladu z letnim razporedom dela opravljajo naloge vsi vrhovni in višji državni tožilci. Z letnim razporedom dela se lahko organizirajo tudi drugi oddelki v skladu s potrebami dela. Drugo poglavje SPECIALIZIRANO DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
5
+
(5) Pri Vrhovnem državnem tožilstvu so organizirani oddelki za reševanje kazenskih zadev, civilnih in upravnih zadev, za strokovni nadzor, za izobraževanje, za spremljanje in razvoj državnotožilske uprave in za druga področja v skladu s potrebami dela. Z letnim razporedom dela se lahko določi, da v posameznih oddelkih opravljajo naloge vsi vrhovni državni tožilci in dodeljeni državni tožilci na vrhovnem državnem tožilstvu. Drugo poglavje SPECIALIZIRANO DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
1
·
(1) Najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti, obravnava Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SDT).
1
·
(1) Najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti, obravnava Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SDT).
2
·
(2) SDT je pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj:
2
·
(2) SDT je pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj:
3
·
- zoper gospodarstvo, za katera se lahko izreče kazen petih let zapora ali hujša kazen, razen poslovne goljufije, izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice, uporabe ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice;
3
·
- zoper gospodarstvo, za katera se lahko izreče kazen petih let zapora ali hujša kazen, razen poslovne goljufije, izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice, uporabe ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice;
4
·
- za katera se lahko izreče kazen desetih let zapora ali hujša kazen, če je bilo dejanje izvršeno v hudodelski združbi;
4
·
- za katera se lahko izreče kazen desetih let zapora ali hujša kazen, če je bilo dejanje izvršeno v hudodelski združbi;
5
·
- jemanja podkupnine, dajanja podkupnine, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dajanja daril za nezakonito posredovanje, nedovoljenega sprejemanja daril, nedovoljenega dajanja daril;
5
·
- jemanja podkupnine, dajanja podkupnine, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dajanja daril za nezakonito posredovanje, nedovoljenega sprejemanja daril, nedovoljenega dajanja daril;
6
·
- terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem;
6
·
- terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem;
7
·
- spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi.
7
·
- spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi.
8
·
(3) SDT je pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj, ki so povezana s kaznivimi dejanji iz prejšnjega odstavka, če so podani isti dokazi (povezane zadeve).
8
·
(3) SDT je pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj, ki so povezana s kaznivimi dejanji iz prejšnjega odstavka, če so podani isti dokazi (povezane zadeve).
9
−
(4) SDT je izključno pristojno za usmerjanje preiskovanja, vlaganje in zastopanje predlogov za začasno zavarovanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, v skladu z zakonom.
9
+
(4) SDT je izključno pristojen za vložitev tožbe in zastopanje v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim ter za vložitev predloga in zastopanje v postopku izvršbe.
10
−
(5) Če nastane dvom o določitvi pristojnega državnega tožilstva, velja, da je podana pristojnost SDT.
10
+
(5) SDT je pristojno tudi za pregon storilcev kaznivih dejanj:
11
−
(6) Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za SDT uporabljajo določbe zakona, podzakonskih predpisov in drugih aktov, ki veljajo za okrožno državno tožilstvo.
11
+
- iz 22. in 25. člena Uredbe 2017/1939/EU , in sicer do prevzema pristojnosti EJT v skladu s 27. členom Uredbe 2017/1939/EU in
+
12
+
- iz 22. in 25. člena Uredbe 2017/1939/EU , in sicer po odstopu zadeve in prenosu pristojnosti z EJT na pristojne nacionalne organe v skladu s 34. členom Uredbe 2017/1939/EU .
+
13
+
(6) Če nastane dvom o določitvi pristojnega državnega tožilstva, velja, da je podana pristojnost SDT.
1
·
(1) Na SDT opravljajo državnotožilsko službo državni tožilci, ki so imenovani na državnotožilska mesta na SDT ter državni tožilci, ki so dodeljeni na SDT.
1
·
(1) Na SDT opravljajo državnotožilsko službo državni tožilci, ki so imenovani na državnotožilska mesta na SDT ter državni tožilci, ki so dodeljeni na SDT.
2
−
(3) Imenovani in dodeljeni državni tožilci opravljajo delo na sedežu SDT ali na sedežu drugega okrožnega državnega tožilstva po predhodnem soglasju vodje SDT in vodje tega državnega tožilstva.
2
+
(2) Na državnotožilskih mestih državnih tožilcev, ki so imenovani na SDT, opravlja državnotožilsko službo najmanj deset državnih tožilcev.
3
·
(3) Imenovani in dodeljeni državni tožilci opravljajo delo na sedežu SDT ali na sedežu drugega okrožnega državnega tožilstva po predhodnem soglasju vodje SDT in vodje tega državnega tožilstva.
3
·
(3) Imenovani in dodeljeni državni tožilci opravljajo delo na sedežu SDT ali na sedežu drugega okrožnega državnega tožilstva po predhodnem soglasju vodje SDT in vodje tega državnega tožilstva.
4
·
(4) Vodja SDT lahko predlaga, da se po določbah tega zakona, ki urejajo dodelitev na drugo državno tožilstvo, za sodelovanje pri obravnavanju posamezne zadeve dodatno dodeli na SDT državni tožilec iz okrožnega državnega tožilstva, ki bi bilo sicer krajevno pristojno za obravnavanje zadeve, ali da se posamezne naloge izvajajo na območju tega okrožnega državnega tožilstva.
4
·
(4) Vodja SDT lahko predlaga, da se po določbah tega zakona, ki urejajo dodelitev na drugo državno tožilstvo, za sodelovanje pri obravnavanju posamezne zadeve dodatno dodeli na SDT državni tožilec iz okrožnega državnega tožilstva, ki bi bilo sicer krajevno pristojno za obravnavanje zadeve, ali da se posamezne naloge izvajajo na območju tega okrožnega državnega tožilstva.
5
·
(5) SDT deluje po načelu timskega dela praviloma tako, da pri obravnavanju posameznih zadev združuje znanje, usposobljenost in izkušnje posameznih članov za določena pravna področja v obsegu, ki je potreben za učinkovito usmerjanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pripravo obtožnega akta.
5
·
(5) SDT deluje po načelu timskega dela praviloma tako, da pri obravnavanju posameznih zadev združuje znanje, usposobljenost in izkušnje posameznih članov za določena pravna področja v obsegu, ki je potreben za učinkovito usmerjanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pripravo obtožnega akta.
1
−
(1) Pri imenovanju, premestitvi in dodelitvi na SDT se upoštevajo:
1
+
(1) Pri imenovanju, premestitvi in dodelitvi državnih tožilcev na SDT se posebej upošteva trajanje državnotožilske službe, zadnja ocena državnotožilske službe in pridobljene izkušnje s področja obravnavanja zadev iz pristojnosti SDT, za kandidate za imenovanje, ki niso državni tožilci, pa opravljanje primerljive službe in pridobljene primerljive izkušnje s področja obravnavanja zadev iz pristojnosti SDT.
2
−
1. trajanje državnotožilske službe, zlasti na področju obravnavanja zadev iz pristojnosti SDT;
2
+
(2) Imenovanje na prosto državnotožilsko mesto na SDT se opravi po postopku za imenovanje državnega tožilca v skladu z določbami 28. do 36. člena tega zakona.
3
−
2. pravnomočna ocena tožilske službe o izpolnjevanju pogojev za napredovanje, ki ne sme biti starejša od enega leta in
3
+
(3) O premestitvi in dodelitvi državnega tožilca na SDT odloča Državnotožilski svet na predlog generalnega državnega tožilca, po predhodnem mnenju vodje SDT.
4
−
3. dokazila o strokovnem usposabljanju oziroma izkušnjah na področju obravnavanja zadev iz pristojnosti SDT.
4
+
(4) Dodelitev na SDT traja štiri leta in se lahko s soglasjem dodeljenega državnega tožilca ponovi. Če se čas dodelitve izteče pred pravnomočnostjo sodne odločbe v zadevi, dodeljeni državnemu tožilcu, se dodelitev lahko podaljša do pravnomočnosti sodne odločbe, vendar najdalj za šest mesecev.
5
−
(2) O imenovanju, premestitvi in dodelitvi državnega tožilca na SDT odloča Državnotožilski svet na predlog generalnega državnega tožilca, po predhodnem mnenju vodje SDT.
5
+
(5) Glede predčasnega prenehanja dodelitve na SDT se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki ureja predčasno prenehanje dodelitve.
6
−
(3) Dodelitev na SDT traja štiri leta in se lahko s soglasjem dodeljenega državnega tožilca ponovi. Če se čas dodelitve izteče pred pravnomočnostjo sodne odločbe v zadevi, dodeljeni državnemu tožilcu, se dodelitev lahko podaljša do pravnomočnosti sodne odločbe, vendar najdalj za šest mesecev.
−
7
−
(4) Glede predčasnega prenehanja dodelitve na SDT se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki ureja predčasno prenehanje dodelitve.
−
1
·
(1) Državnemu tožilcu, ki je imenovan na SDT, pripada:
1
·
(1) Državnemu tožilcu, ki je imenovan na SDT, pripada:
2
−
(1) Državnemu tožilcu, ki je imenovan na SDT, pripada:
−
3
·
- okrožnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca in
2
·
- okrožnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca in
4
−
- okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu, višjemu državnemu tožilcu svetniku ter vrhovnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca svetnika.
−
5
−
(2) Dodeljenemu državnemu tožilcu pripada za čas, v katerem rešuje zadeve iz pristojnosti SDT:
−
6
−
- okrožnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca in
−
7
−
- okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu, višjemu državnemu tožilcu svetniku ter vrhovnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca svetnika.
−
8
·
- okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu, višjemu državnemu tožilcu svetniku ter vrhovnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca svetnika.
3
·
- okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu, višjemu državnemu tožilcu svetniku ter vrhovnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca svetnika.
9
·
(2) Dodeljenemu državnemu tožilcu pripada za čas, v katerem rešuje zadeve iz pristojnosti SDT:
4
·
(2) Dodeljenemu državnemu tožilcu pripada za čas, v katerem rešuje zadeve iz pristojnosti SDT:
10
·
- okrožnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca in
5
·
- okrožnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca in
11
·
- okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu, višjemu državnemu tožilcu svetniku ter vrhovnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca svetnika.
6
·
- okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu, višjemu državnemu tožilcu svetniku ter vrhovnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca svetnika.
12
·
(3) Način evidentiranja in obračunavanje časa iz prejšnjega odstavka se določi z Državnotožilskim redom.
7
·
(3) Način evidentiranja in obračunavanje časa iz prejšnjega odstavka se določi z Državnotožilskim redom.
13
·
(4) Če državni tožilec, ki je imenovan ali dodeljen na SDT, po prenehanju takšnega imenovanja ali dodelitve, nadaljuje z delom v posameznih zadevah iz pristojnosti SDT, se višina njegove plače določi po drugem odstavku tega člena.
8
·
(4) Če državni tožilec, ki je imenovan ali dodeljen na SDT, po prenehanju takšnega imenovanja ali dodelitve, nadaljuje z delom v posameznih zadevah iz pristojnosti SDT, se višina njegove plače določi po drugem odstavku tega člena.
14
·
(5) Premestitev in dodelitev državnega tožilca na SDT ne posegata v njegov naziv in položaj.
9
·
(5) Premestitev in dodelitev državnega tožilca na SDT ne posegata v njegov naziv in položaj.
15
·
(6) Glede položaja in napredovanja državnega tožilca se za čas trajanja dodelitve na SDT smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dodelitev državnega tožilca na drugo državno tožilstvo.
10
·
(6) Glede položaja in napredovanja državnega tožilca se za čas trajanja dodelitve na SDT smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dodelitev državnega tožilca na drugo državno tožilstvo.
16
·
(7) Državnemu tožilcu, ki je dodeljen na SDT, se lahko izjemoma dodelijo v delo zadeve iz pristojnosti državnega tožilstva, pri katerem je imenovan, ob upoštevanju obsega dela, ki ga državni tožilec opravlja pri SDT.
11
·
(7) Državnemu tožilcu, ki je dodeljen na SDT, se lahko izjemoma dodelijo v delo zadeve iz pristojnosti državnega tožilstva, pri katerem je imenovan, ob upoštevanju obsega dela, ki ga državni tožilec opravlja pri SDT.
1
−
(1) SDT obravnava vse zadeve iz drugega in četrtega odstavka 192. člena tega zakona, druge zadeve pa le, če so podani pogoji iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona.
1
+
(1) SDT obravnava vse zadeve iz drugega, četrtega in petega odstavka 192. člena tega zakona, druge zadeve pa le, če so podani pogoji iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona.
2
−
(2) Vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva oziroma vodja pristojne uprave oziroma enote Policije morata nemudoma obvestiti vodjo SDT o zadevah, glede katerih je podana pristojnost SDT po drugem odstavku 192. člena, in mu brez odlašanja posredovati spise zadeve z vsemi zbranimi dokazi.
2
+
(2) Vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva oziroma vodja pristojne uprave oziroma enote Policije morata nemudoma obvestiti vodjo SDT o zadevah, glede katerih je podana pristojnost SDT po drugem in petem odstavku 192. člena tega zakona, in mu brez odlašanja izročiti spise zadev z vsemi zbranimi dokazi. Evropski delegirani tožilec mora pred odstopom zadeve, glede katere je po 22. in 25. člena Uredbe 2017/1939/EU podana pristojnost EJT, in pred prenosom pristojnosti z EJT na pristojni organ v skladu s 34. členom Uredbe 2017/1939/EU obvestiti vodjo SDT in mu brez odlašanja izročiti spis zadeve z vsemi zbranimi dokazi.
3
−
(3) Vodja SDT lahko odredi, da se zadeva, za katero je pristojno SDT, dodeli krajevno pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu, če ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za dodelitev zadeve SDT ali iz razlogov smotrnosti. Če se vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva ne strinja z dodelitvijo, lahko ta predlaga, da o utemeljenosti predloga odloči generalni državni tožilec.
3
+
(3) Vodja SDT lahko odredi, da se zadeva, za katero je pristojno SDT, dodeli krajevno pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu, če ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za dodelitev zadeve SDT ali iz razlogov smotrnosti. Če se vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva ne strinja z dodelitvijo, lahko ta predlaga, da o utemeljenosti predloga odloči generalni državni tožilec. Vodja SDT na zahtevo generalnega državnega tožilca, lahko pa tudi na lastno pobudo, pred odločitvijo generalnega državnega tožilca poda dodatno pojasnilo o razlogih za dodelitev.
4
·
(4) Če je zadeva v skladu s prejšnjim odstavkom dodeljena krajevno pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu, se mu odstopijo spisi zadeve in o tem obvesti pristojnega vodjo uprave oziroma enote Policije.
4
·
(4) Če je zadeva v skladu s prejšnjim odstavkom dodeljena krajevno pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu, se mu odstopijo spisi zadeve in o tem obvesti pristojnega vodjo uprave oziroma enote Policije.
5
·
(5) Če krajevno pristojno državno tožilstvo obravnava zadevo iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona, lahko vodja SDT na lastno pobudo ali na pobudo državnega tožilca, kateremu je zadeva dodeljena, z obrazloženim predlogom zaprosi vodjo krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva, da se zadeva dodeli v obravnavo SDT. Če se vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva ne strinja s predlogom, lahko vodja SDT predlaga, da o utemeljenosti predloga odloči generalni državni tožilec. Če je zadeva dodeljena SDT, se mu odstopijo spisi zadeve in o tem obvesti pristojnega vodjo uprave oziroma enote Policije.
5
·
(5) Če krajevno pristojno državno tožilstvo obravnava zadevo iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona, lahko vodja SDT na lastno pobudo ali na pobudo državnega tožilca, kateremu je zadeva dodeljena, z obrazloženim predlogom zaprosi vodjo krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva, da se zadeva dodeli v obravnavo SDT. Če se vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva ne strinja s predlogom, lahko vodja SDT predlaga, da o utemeljenosti predloga odloči generalni državni tožilec. Če je zadeva dodeljena SDT, se mu odstopijo spisi zadeve in o tem obvesti pristojnega vodjo uprave oziroma enote Policije.
6
−
(6) Če krajevno pristojno državno tožilstvo obravnava zadevo, za katero meni, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 192. člena tega zakona za dodelitev zadeve SDT, lahko vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva na lastno pobudo ali na pobudo državnega tožilca, kateremu je zadeva dodeljena, z obrazloženim predlogom zaprosi vodjo SDT, da se zadeva dodeli v obravnavo SDT. Če se vodja SDT ne strinja s predlogom, lahko vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva predlaga, da o utemeljenosti predloga odloči generalni državni tožilec. Če je zadeva dodeljena SDT, se mu odstopijo spisi zadeve in o tem obvesti pristojnega vodjo uprave oziroma enote Policije.
6
+
(6) Podrobnejša navodila o dodeljevanju zadev in o organiziranju dela na SDT določa Državnotožilski red.
7
−
(7) Podrobnejša navodila o dodeljevanju zadev in o organiziranju dela na SDT določa Državnotožilski red.
7
+
(7) Okrožno državno tožilstvo, ki bi bilo krajevno pristojno za obravnavanje zadeve, mora sodelovati s SDT pri opravljanju njegovih nalog, zagotavljati potrebno administrativno in tehnično pomoč ter druge pogoje za delo.
8
−
(8) Okrožno državno tožilstvo, ki bi bilo krajevno pristojno za obravnavanje zadeve, mora sodelovati s SDT pri opravljanju njegovih nalog, zagotavljati potrebno administrativno in tehnično pomoč ter druge pogoje za delo. Tretje poglavje ODDELEK ZA PREISKOVANJE IN PREGON URADNIH OSEB S POSEBNIMI POOBLASTILI
−
+
1
+
Če s tem ali drugim zakonom ni določeno drugače, se za SDT uporabljajo določbe tega zakona ter podzakonskih predpisov in drugih aktov izdanih na podlagi določb tega zakona, ki veljajo za okrožno državno tožilstvo. Tretje poglavje ODDELEK ZA PREISKOVANJE IN PREGON URADNIH OSEB S POSEBNIMI POOBLASTILI
1
·
(1) Pri SDT deluje kot samostojna notranja organizacijska enota s posebnim položajem Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: Posebni oddelek). Posebni oddelek deluje po načelu strokovne in operativne avtonomnosti v skladu z določbami tega zakona.
1
·
(1) Pri SDT deluje kot samostojna notranja organizacijska enota s posebnim položajem Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: Posebni oddelek). Posebni oddelek deluje po načelu strokovne in operativne avtonomnosti v skladu z določbami tega zakona.
2
·
(2) Posebni oddelek je izključno krajevno in stvarno pristojen za obravnavo kaznivih dejanj, če jih storijo uradne osebe:
2
·
(2) Posebni oddelek je izključno krajevno in stvarno pristojen za obravnavo kaznivih dejanj, če jih storijo uradne osebe:
3
·
- Policije;
3
·
- Policije;
4
−
- notranjih zadev, ki imajo policijska pooblastila v okviru izvajanja nadzora po zakonu, ki ureja Policijo;
4
+
- (prenehala veljati) ;
5
·
- vojaške policije, ki imajo pooblastila policije v predkazenskem postopku;
5
·
- vojaške policije, ki imajo pooblastila policije v predkazenskem postopku;
6
·
- s pooblastili policije v predkazenskem postopku, ki so napotene na misijo v tujini;
6
·
- s pooblastili policije v predkazenskem postopku, ki so napotene na misijo v tujini;
7
·
- Obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo;
7
·
- Obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo;
8
·
- Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
8
·
- Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
9
·
(3) Posebni oddelek je pristojen tudi za obravnavo zadev, ki jih obravnava drugo okrožno državno tožilstvo, če so te zadeve vsebinsko povezane z zadevo, ki jo obravnava Posebni oddelek.
9
·
(3) Posebni oddelek je pristojen tudi za obravnavo zadev, ki jih obravnava drugo okrožno državno tožilstvo, če so te zadeve vsebinsko povezane z zadevo, ki jo obravnava Posebni oddelek.
10
·
(4) Če nastane dvom o določitvi pristojnega državnega tožilstva, velja, da je podana pristojnost Posebnega oddelka.
10
·
(4) Če nastane dvom o določitvi pristojnega državnega tožilstva, velja, da je podana pristojnost Posebnega oddelka.
11
·
(5) Za obveščanje, dodelitev in prenos zadev Posebnega oddelka se smiselno uporabljajo določbe o obveščanju, dodelitvi in prenosu zadev SDT. Če so ovadbo, ki jo obravnava Posebni oddelek, podali policisti ali če so jo podale druge osebe, policisti pa so zbirali obvestila v zvezi z njo, mora državni tožilec o obravnavanju zadeve seznaniti policijo.
11
·
(5) Za obveščanje, dodelitev in prenos zadev Posebnega oddelka se smiselno uporabljajo določbe o obveščanju, dodelitvi in prenosu zadev SDT. Če so ovadbo, ki jo obravnava Posebni oddelek, podali policisti ali če so jo podale druge osebe, policisti pa so zbirali obvestila v zvezi z njo, mora državni tožilec o obravnavanju zadeve seznaniti policijo.
1
−
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra in na podlagi predhodnega predloga generalnega državnega tožilca ter mnenja generalnega direktorja Policije, izda odredbo, s katero določi število delovnih mest policistov, začasno premeščenih v Posebni oddelek. Četrto poglavje STROKOVNO INFORMACIJSKI CENTER
1
+
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra in na podlagi predhodnega predloga generalnega državnega tožilca ter mnenja generalnega direktorja Policije, izda odredbo, s katero določi število delovnih mest policistov, začasno premeščenih v Posebni oddelek. Tretje a) poglavje ODDELEK ZA POSTOPKE V ZVEZI Z ODVZEMOM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA
+
1
+
(1) Pri SDT deluje oddelek za postopke v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora (v nadaljnjem besedilu: Civilno finančni oddelek).
+
2
+
(2) V skladu z določbami zakona, ki ureja odvzem premoženja nezakonitega izvora, Civilno finančni oddelek sodeluje s krajevno in stvarno pristojnimi državnimi tožilstvi, ki vodijo predkazenske ali kazenske postopke, povezane s sumom obstoja premoženja nezakonitega izvora, oziroma finančne preiskave po zakonu, ki ureja odvzem premoženja nezakonitega izvora. Četrto poglavje STROKOVNO INFORMACIJSKI CENTER
1
·
(1) Pri Vrhovnem državnem tožilstvu kot notranja organizacijska enota Vrhovnega državnega tožilstva deluje Strokovno informacijski center (v nadaljnjem besedilu: SIC).
1
·
(1) Pri Vrhovnem državnem tožilstvu kot notranja organizacijska enota Vrhovnega državnega tožilstva deluje Strokovno informacijski center (v nadaljnjem besedilu: SIC).
2
·
(2) SIC vodi državni tožilec, ki ga z letnim razporedom imenuje generalni državni tožilec.
2
·
(2) SIC vodi državni tožilec, ki ga z letnim razporedom imenuje generalni državni tožilec.
3
−
(3) Naloge iz pristojnosti SIC opravljajo vsi vrhovni, višji in dodeljeni državni tožilci na Vrhovnem državnem tožilstvu ter tožilsko osebje.
3
+
(3) Naloge iz pristojnosti SIC opravljajo vsi vrhovni, višji in dodeljeni državni tožilci na Vrhovnem državnem tožilstvu ter državnotožilsko osebje.
4
−
(4) Sredstva za delovanje centra se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
−
1
·
Strokovno informacijski center je pristojen za:
1
·
Strokovno informacijski center je pristojen za:
2
·
- zagotavljanje strokovne pomoči s področja davčne, finančne, računovodske in drugih strok, ki je potrebna za strokovno in učinkovito delovanje državnih tožilcev pri usmerjanju odkrivanja in pregonu storilcev kaznivih dejanj,
2
·
- zagotavljanje strokovne pomoči s področja davčne, finančne, računovodske in drugih strok, ki je potrebna za strokovno in učinkovito delovanje državnih tožilcev pri usmerjanju odkrivanja in pregonu storilcev kaznivih dejanj,
3
·
- razvoj, enotnost ter delovanje informacijske podpore poslovanja državnih tožilstev in njeno usklajevanje z drugimi informacijskimi sistemi na kazenskem področju,
3
·
- razvoj, enotnost ter delovanje informacijske podpore poslovanja državnih tožilstev in njeno usklajevanje z drugimi informacijskimi sistemi na kazenskem področju,
4
·
- pripravo ter izdajo tožilskega glasila in strokovne literature, za urejanje intraneta in spletnih strani državnih tožilstev in
4
·
- pripravo ter izdajo tožilskega glasila in strokovne literature, za urejanje intraneta in spletnih strani državnih tožilstev in
5
·
- evidentiranje pravnih problemov strokovne narave ter priprava in organiziranje usklajevanja in strokovnega sodelovanja pri njihovem obravnavanju.
5
·
- evidentiranje pravnih problemov strokovne narave ter priprava in organiziranje usklajevanja in strokovnega sodelovanja pri njihovem obravnavanju.
+
6
+
(2) Za potrebe poenostavitve neposrednih stikov in sodelovanja med pristojnimi organi, ki vodijo postopke v zadevah iz prvega odstavka 206. člena tega zakona v Republiki Sloveniji in organi drugih držav članic, deluje SIC kot kontaktna točka. Naloga kontaktne točke je spodbujanje in pomoč pri izvajanju mednarodnega sodelovanja med pristojnimi domačimi in tujimi organi z aktivnim posredovanjem in vzpostavljanjem neposrednih stikov s pristojnimi kontaktnimi točkami ali službami drugih držav članic.
1
·
(1) SIC vodi centralno evidenco vseh zadev in zagotavlja državnim tožilcem strokovno pomoč v vseh zadevah, v katerih je bilo predlagano oziroma odrejeno začasno zavarovanje, zaseg ali odvzem predmetov in premoženjske koristi ter premoženja nezakonitega izvora, na podlagi podatkov, ki jih po uradni dolžnosti takoj po izdaji pobude, usmeritve, procesnega akta državnega tožilca in sodne odločbe posredujejo vsa državna tožilstva.
1
·
(1) SIC vodi centralno evidenco vseh zadev in zagotavlja državnim tožilcem strokovno pomoč v vseh zadevah, v katerih je bilo predlagano oziroma odrejeno začasno zavarovanje, zaseg ali odvzem predmetov in premoženjske koristi ter premoženja nezakonitega izvora, na podlagi podatkov, ki jih po uradni dolžnosti takoj po izdaji pobude, usmeritve, procesnega akta državnega tožilca in sodne odločbe posredujejo vsa državna tožilstva.
2
−
(2) Državni tožilci dodeljeni v SIC so izključno pristojni za zadeve mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah zaradi začasnega zavarovanja, zasega in odvzema predmetov in premoženjske koristi ter premoženja nezakonitega izvora (kontaktna točka).
2
+
(2) (prenehal veljati ) .
3
·
(3) Vsebina evidence in način posredovanja podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi z Državnotožilskim redom.
3
·
(3) Vsebina evidence in način posredovanja podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi z Državnotožilskim redom.
4
·
(4) Pri izdelavi ocene dela državnih tožilcev po tem zakonu se za vse državne tožilce kot merilo sposobnosti in učinkovitost upošteva tudi prizadevnost in uspešnost v okviru usmerjanja, medsebojnega državnotožilskega usklajevanja, mednarodnega sodelovanja ter predlaganja ustreznih ukrepov v kazenskih zadevah zaradi začasnega zavarovanja, zasega in odvzema predmetov, premoženjske koristi in premoženja nezakonitega izvora.
4
·
(4) Pri izdelavi ocene dela državnih tožilcev po tem zakonu se za vse državne tožilce kot merilo sposobnosti in učinkovitost upošteva tudi prizadevnost in uspešnost v okviru usmerjanja, medsebojnega državnotožilskega usklajevanja, mednarodnega sodelovanja ter predlaganja ustreznih ukrepov v kazenskih zadevah zaradi začasnega zavarovanja, zasega in odvzema predmetov, premoženjske koristi in premoženja nezakonitega izvora.
5
·
(5) Mnenje o izpolnjevanju merila iz prejšnjega odstavka za potrebe izdelave ocene državnotožilske službe poda vodja SIC. Peto poglavje PORAVNALCI V KAZENSKIH ZADEVAH
5
·
(5) Mnenje o izpolnjevanju merila iz prejšnjega odstavka za potrebe izdelave ocene državnotožilske službe poda vodja SIC. Peto poglavje PORAVNALCI V KAZENSKIH ZADEVAH
1
·
(1) Kandidat za poravnalca mora izpolnjevati te pogoje:
1
·
(1) Kandidat za poravnalca mora izpolnjevati te pogoje:
2
·
1. da je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora ter izkaže visoko raven aktivnega znanja slovenščine, na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi višjo raven znanja jezika narodne skupnosti;
2
·
1. da je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora ter izkaže visoko raven aktivnega znanja slovenščine, na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi višjo raven znanja jezika narodne skupnosti;
3
·
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;
3
·
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;
4
−
3. da ima v Republiki Sloveniji zaključeno najmanj visokošolsko izobraževanje prve stopnje ali je končal enako raven izobraževanja v tujini, priznano v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja;
4
+
3. da ima v Republiki Sloveniji zaključeno najmanj visokošolsko izobraževanje prve stopnje ali je v tujini končal primerljivo izobraževanje, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja;
5
·
4. da poda izjavo, da bo v primeru imenovanja zagotovil opremo in prostore, ki bodo potrebni in primerni za opravljanje poravnavanja;
5
·
4. da poda izjavo, da bo v primeru imenovanja zagotovil opremo in prostore, ki bodo potrebni in primerni za opravljanje poravnavanja;
6
·
5. da je osebnostno primeren za opravljanje poravnavanja;
6
·
5. da je osebnostno primeren za opravljanje poravnavanja;
7
·
6. da je ob prijavi dopolnil 30 let.
7
·
6. da je ob prijavi dopolnil 30 let.
8
·
(2) Za opravljanje poravnavanja ni osebnostno primeren tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da poravnavanja ne bo opravljal strokovno, pošteno ali vestno ali da kot poravnalec ne bo varoval ugleda instituta poravnavanja in nepristranskosti, ali ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden opravljati poravnavanje.
8
·
(2) Za opravljanje poravnavanja ni osebnostno primeren tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da poravnavanja ne bo opravljal strokovno, pošteno ali vestno ali da kot poravnalec ne bo varoval ugleda instituta poravnavanja in nepristranskosti, ali ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden opravljati poravnavanje.
9
·
(3) Poravnalci se morajo strokovno izpopolnjevati v okviru izobraževalnih dejavnosti, ki jih organizira Center za izobraževanje v pravosodju ali drug državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje.
9
·
(3) Poravnalci se morajo strokovno izpopolnjevati v okviru izobraževalnih dejavnosti, ki jih organizira Center za izobraževanje v pravosodju ali drug državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje.
1
·
(1) Kolikor ni v drugih določbah tega zakona drugače določeno, se Državnotožilski red in drugi podzakonski akti, ki so določeni s tem zakonom, izdajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
1
·
(1) Kolikor ni v drugih določbah tega zakona drugače določeno, se Državnotožilski red in drugi podzakonski akti, ki so določeni s tem zakonom, izdajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
2
·
(2) Do izdaje podzakonskih aktov po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe podzakonskih aktov, izdanih na podlagi dosedanjega Zakona o državnem tožilstvu, in sicer:
2
·
(2) Do izdaje podzakonskih aktov po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe podzakonskih aktov, izdanih na podlagi dosedanjega Zakona o državnem tožilstvu, in sicer:
3
·
- Pravilnik o obliki in načinu nošenja službenega oblačila državnega tožilca (Uradni list RS, št. 32/95),
3
·
- Pravilnik o obliki in načinu nošenja službenega oblačila državnega tožilca (Uradni list RS, št. 32/95),
4
·
- Poslovnik Državnotožilskega sveta (Uradni list RS, št. 34/03),
4
·
- Poslovnik Državnotožilskega sveta (Uradni list RS, št. 34/03),
5
·
- Pravilnik o pravosodnem nadzoru nad državnimi tožilstvi (Uradni list RS, št. 37/03),
5
·
- Pravilnik o pravosodnem nadzoru nad državnimi tožilstvi (Uradni list RS, št. 37/03),
6
·
- Pravilnik o štipendiranju sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev (Uradni list RS, št. 74/04),
6
·
- Pravilnik o štipendiranju sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev (Uradni list RS, št. 74/04),
7
·
- Državnotožilski red (Uradni list RS, št. 109/04, 65/06, 98/07 in 4/10),
7
·
- Državnotožilski red (Uradni list RS, št. 109/04, 65/06, 98/07 in 4/10),
8
·
- Splošno navodilo o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja (Uradni list RS, št. 128/04, 136/04 popr. in 43/06),
8
·
- Splošno navodilo o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja (Uradni list RS, št. 128/04, 136/04 popr. in 43/06),
9
·
- Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona (Uradni list RS, št. 128/04),
9
·
- Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona (Uradni list RS, št. 128/04),
10
·
- Navodilo o delu skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (Uradni list RS, št. 53/06 in 70/08),
10
·
- Navodilo o delu skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (Uradni list RS, št. 53/06 in 70/08),
11
·
- Odredba o številu mest državnih tožilcev in pomočnikov državnega tožilca (Uradni list RS, št. 64/06, 16/07, 26/07, 84/07, 18/08 in 98/08),
11
·
- Odredba o številu mest državnih tožilcev in pomočnikov državnega tožilca (Uradni list RS, št. 64/06, 16/07, 26/07, 84/07, 18/08 in 98/08),
12
·
- Odredba o številu mest policistov specializiranega oddelka v Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (Uradni list RS, št. 57/07),
12
·
- Odredba o številu mest policistov specializiranega oddelka v Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (Uradni list RS, št. 57/07),
13
·
- Pravilnik o priznanjih na področju pravosodja (Uradni list RS, št. 90/07 in 61/08),
13
·
- Pravilnik o priznanjih na področju pravosodja (Uradni list RS, št. 90/07 in 61/08),
14
·
- Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpita iz poznavanja Državnotožilskega reda (Uradni list RS, št. 104/07),
14
·
- Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpita iz poznavanja Državnotožilskega reda (Uradni list RS, št. 104/07),
15
·
- Pravilnik o določitvi števila pripravniških delovnih mest na posameznih okrožnih državnih tožilstvih (Uradni list RS, št. 32/08), in
15
·
- Pravilnik o določitvi števila pripravniških delovnih mest na posameznih okrožnih državnih tožilstvih (Uradni list RS, št. 32/08), in
16
·
- Pravilnik o državnotožilskem pripravništvu (Uradni list RS, št. 106/08), kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, ter
16
·
- Pravilnik o državnotožilskem pripravništvu (Uradni list RS, št. 106/08), kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, ter
17
·
- Pravilnik o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 114/04), kolikor ni v prvem odstavku 244. člena tega zakona drugače določeno.
17
·
- Pravilnik o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 114/04), kolikor ni v prvem odstavku 244. člena tega zakona drugače določeno.
18
−
(3) Do izdaje splošnih navodil iz 168. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe podzakonskih aktov, izdanih na podlagi sedmega odstavka 161.a člena in šestega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07 - ZSKZDČEU, 23/08 - ZBPP-B, 68/08, 77/09, 88/09 - odločba US in 29/10 - odločba US), kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.
18
+
(3) Do izdaje splošnih navodil iz 168. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe podzakonskih aktov, izdanih na podlagi sedmega odstavka 161.a člena in šestega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07 - ZSKZDČEU, 23/08 - ZBPP-B, 68/08 , 77/09 , 88/09 - odločba US in 29/10 - odločba US), kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.
19
·
(4) Državnotožilski svet sprejme merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe in merila za uspešnost pregona državnih tožilstev v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Razveljavitev predpisov
19
·
(4) Državnotožilski svet sprejme merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe in merila za uspešnost pregona državnih tožilstev v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Razveljavitev predpisov
1
−
Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi. Št. 700-07/11-1/26 Ljubljana, dne 12. julija 2011 EPA 1718-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1F) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025. Št. 003-02-1/2025-390 Ljubljana, dne 29. novembra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU (ZDT-1F)
−
1
−
(1) Postopki za imenovanje na prosto mesto okrajnega državnega tožilca, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona in se bodo končali po začetku uporabe tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo kot postopki za imenovanje na mesto okrožnega državnega tožilca, o čemer ministrstvo, pristojno za pravosodje, obvesti kandidate.
−
2
−
(2) V postopkih iz prejšnjega odstavka se šteje, da kandidat izpolnjuje posebni pogoj iz spremenjenega 25. člena zakona, če ga izpolni najpozneje na dan začetka uporabe tega zakona.
−
3
−
(3) Prijave kandidatov, ki pogoja iz prejšnjega odstavka ne izpolnjujejo na dan začetka uporabe tega zakona, se zavrnejo.
−
1
−
(1) Osnovna plača funkcije okrajnega državnega tožilca svetnika (šifra A047471) se določi z uvrstitvijo funkcije v 54. plačni razred iz Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24).
−
2
−
(2) Za postopno pridobitev pravice do višje plače okrajnega državnega tožilca svetnika se uporabljata 101. in 102. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24).
−
3
−
(3) Za okrajnega državnega tožilca svetnika se od imenovanja do vključno 31. decembra 2026 ugotovi razlika med vrednostjo plačnega razreda funkcije okrajnega državnega tožilca svetnika iz prvega odstavka tega člena na dan 1. januarja 2025 in vrednostjo osnovne plače funkcije okrajnega sodnika svetnika na dan 31. decembra 2024.
−
1
−
(1) Okrajni državni tožilci, ki so na dan 31. decembra 2026 državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrajni državni tožilec in so bili v skladu s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) uvrščeni v 49., 50. ali 51. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni državni tožilec in njihova funkcija se uvrsti v 52. plačni razred.
−
2
−
(2) Okrajni državni tožilci, ki so na dan 31. decembra 2026 državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrajni državni tožilec in so bili v skladu s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) uvrščeni v 52. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni državni tožilec in njihova funkcija se uvrsti v 52. plačni razred.
−
3
−
(3) Okrajni državni tožilci, ki so na dan 31. decembra 2026 državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrajni državni tožilec in so bili v skladu s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) uvrščeni v 53. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni državni tožilec in njihova funkcija se uvrsti v 53. plačni razred.
−
4
−
(4) Okrajni državni tožilci svetniki, ki so na dan 31. decembra 2026 državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrajni državni tožilec svetnik in so bili v skladu s prejšnjim členom uvrščeni v 54. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni državni tožilec in njihova funkcija se uvrsti v 54. plačni razred.
−
5
−
(5) Spremembo naziva in uvrstitev v plačni razred z odločbo ugotovi Državnotožilski svet.
−
1
−
(1) Okrožnim državnim tožilcem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrožni državni tožilec, se za pridobitev državnotožilskega položaja svetnik upoštevajo ocene državnotožilske službe, izdelane v skladu z Zakonom o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 - popr., 95/14 - ZUPPJS15, 17/15, 23/17, 36/19 - ZDT-1C, 34/23 - odl. US, 76/23 in 57/25 - ZF) v zvezi z osmim odstavkom 37. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 - ZDU-1F, 47/12, 15/13 - ZODPol, 47/13 - ZDU-1G, 48/13 - ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 - ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21, 105/22 - ZZNŠPP in 57/25 - ZF), in napredujejo na državnotožilski položaj okrožni državni tožilec svetnik, ko izpolnijo pogoje v skladu z zakonom, ki ureja sodnike.
−
2
−
(2) Višjim državnim tožilcem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona državnotožilsko službo opravljali v nazivu višji državni tožilec, se za pridobitev državnotožilskega položaja svetnik upoštevajo ocene državnotožilske službe, izdelane v skladu z Zakonom o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 - popr., 95/14 - ZUPPJS15, 17/15, 23/17, 36/19 - ZDT-1C, 34/23 - odl. US, 76/23 in 57/25 - ZF) v zvezi z osmim odstavkom 37. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 - ZDU-1F, 47/12, 15/13 - ZODPol, 47/13 - ZDU-1G, 48/13 - ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 - ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21, 105/22 - ZZNŠPP in 57/25 - ZF), in napredujejo na državnotožilski položaj višji državni tožilec svetnik, ko izpolnijo pogoje v skladu z zakonom, ki ureja sodnike.
−
3
−
(3) Vrhovni državni tožilci, ki so na dan začetka uporabe tega zakona državnotožilsko službo opravljali v nazivu vrhovni državni tožilec že šest let ali več in še niso pridobili državnotožilskega položaja svetnik, se z dnem začetka uporabe tega zakona imenujejo na državnotožilski položaj vrhovni državni tožilec svetnik in uvrstijo v plačni razred, določen s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) za funkcijo vrhovni državni tožilec svetnik.
−
1
−
(1) Za okrajne državne tožilce iz prvega odstavka 26. člena tega zakona, ki do začetka uporabe tega zakona državnotožilske službe še ne opravljajo tri leta, se ocena njihovega dela do poteka obdobja prvih treh let po njihovem imenovanju izdela vsako leto. Ti državni tožilci lahko prvič napredujejo na podlagi prve redne ocene državnotožilske službe, ki bo izdelana v skladu z določbami o rednem ocenjevanju sodnikov po zakonu, ki ureja sodnike.
−
2
−
(2) Okrajnim državnim tožilcem iz prvega odstavka 26. člena tega zakona, ki državnotožilsko službo na dan začetka uporabe tega zakona opravljajo več kot tri leta, se časovno obdobje za izdelavo ocene državnotožilske službe prekine in začne teči znova z začetkom uporabe tega zakona. Ti državni tožilci lahko napredujejo na podlagi prve redne ocene državnotožilske službe, ki bo izdelana v skladu z določbami o rednem ocenjevanju sodnikov po zakonu, ki ureja sodnike.
−
3
−
(3) Okrajnim državnim tožilcem iz drugega do četrtega odstavka 26. člena tega zakona, okrožnim in višjim državnim tožilcem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrožni ali višji državni tožilec, se časovno obdobje za izdelavo ocene državnotožilske službe iz prvega in drugega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 - popr., 95/14 - ZUPPJS15, 17/15, 23/17, 36/19 - ZDT-1C, 34/23 - odl. US, 76/23 in 57/25 - ZF) v zvezi z osmim odstavkom 37. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 - ZDU-1F, 47/12, 15/13 - ZODPol, 47/13 - ZDU-1G, 48/13 - ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 - ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21, 105/22 - ZZNŠPP in 57/25 - ZF), ki je preteklo od poteka obdobja za izdelavo zadnje ocene državnotožilske službe do dneva začetka uporabe tega zakona, všteje v časovno obdobje za izdelavo ocene državnotožilske službe, ki bo izdelana v skladu z določbami o rednem ocenjevanju sodnikov po zakonu, ki ureja sodnike.
−
1
−
Do uskladitve Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) v Prilogi 2 pod d) Plačni razredi funkcij v drugih državnih organih s tem zakonom se šifra funkcije A047470 ne uporablja.
−
1
−
(1) Odredba o številu mest državnih tožilcev (Uradni list RS, št. 76/11, 69/12, 52/13, 52/14, 71/15, 14/19, 102/20, 135/22, 14/23 in 30/24) in Odredba o ustanovitvi zunanjih oddelkov okrožnih državnih tožilstev (Uradni list RS, št. 43/12, 45/12 - popr., 52/13, 54/18 in 69/18) se uskladita s tem zakonom do začetka uporabe tega zakona.
−
2
−
(2) Generalni državni tožilec izda akt iz drugega odstavka 152.a člena zakona do 15. decembra 2026.
−
1
−
(1) Ta zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027, razen spremenjenega 71.c člena zakona, spremenjenega prvega odstavka 71.d člena zakona v delu, ki določa raven znanja delovnega jezika EJT, spremenjenega tretjega odstavka 193. člena zakona in 25. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 - ZDU-1F, 47/12, 15/13 - ZODPol, 47/13 - ZDU-1G, 48/13 - ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 - ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21, 105/22 - ZZNŠPP in 57/25 - ZF).
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-07/25-6/29 Ljubljana, dne 21. novembra 2025 EPA 2135-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−