← Nazaj na seznam
Zakon o duševnem zdravju
ZDZdr
38spremenjenih členov
+3dodano
+6odstranjeno
+29spremenjeno
dodano 1825odstranjeno 565besed
133odstavkov
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
2
·
1. Akutno bolnišnično zdravljenje je zdravljenje v bolnišnici zaradi akutne duševne motnje ali akutnega poslabšanja kronične duševne motnje.
2
·
1. Akutno bolnišnično zdravljenje je zdravljenje v bolnišnici zaradi akutne duševne motnje ali akutnega poslabšanja kronične duševne motnje.
3
·
2. Domače okolje osebe je okolje oziroma prostor, kjer oseba živi. Praviloma je to njen dom, lahko pa tudi stanovanjska skupnost ali drug prostor bivanja.
3
·
2. Domače okolje osebe je okolje oziroma prostor, kjer oseba živi. Praviloma je to njen dom, lahko pa tudi stanovanjska skupnost ali drug prostor bivanja.
4
·
3. Duševna motnja je začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Neprilagojenost moralnim, socialnim, političnim ali drugim vrednotam družbe se sama po sebi ne šteje za duševno motnjo.
4
·
3. Duševna motnja je začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Neprilagojenost moralnim, socialnim, političnim ali drugim vrednotam družbe se sama po sebi ne šteje za duševno motnjo.
5
·
4. Duševno zdravje je stanje posameznika oziroma posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki se kaže v njegovem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja.
5
·
4. Duševno zdravje je stanje posameznika oziroma posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki se kaže v njegovem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja.
6
−
5. Koordinator nadzorovane obravnave je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog psihiatrične bolnišnice s sklepom določi sodišče.
6
+
5. Koordinator nadzorovane obravnave je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog izvajalca zdravljenja duševnih motenj s sklepom določi sodišče.
7
·
6. Koordinator obravnave v skupnosti je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo določi center za socialno delo.
7
·
6. Koordinator obravnave v skupnosti je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo določi center za socialno delo.
8
·
7. Načrt nadzorovane obravnave je načrt časovno določenih zdravstvenih, socialno varstvenih in drugih storitev, ki se izvajajo v nadzorovani obravnavi v domačem okolju osebe.
8
·
7. Načrt nadzorovane obravnave je načrt časovno določenih zdravstvenih, socialno varstvenih in drugih storitev, ki se izvajajo v nadzorovani obravnavi v domačem okolju osebe.
9
·
8. Načrt obravnave v skupnosti vsebuje časovno določene zdravstvene, socialno varstvene in druge storitve z njihovimi izvajalci, ki se opravljajo v obravnavi v skupnosti in se sprejme za posamezno osebo.
9
·
8. Načrt obravnave v skupnosti vsebuje časovno določene zdravstvene, socialno varstvene in druge storitve z njihovimi izvajalci, ki se opravljajo v obravnavi v skupnosti in se sprejme za posamezno osebo.
10
·
9. Načrt zdravljenja je načrt zdravstvenih storitev, ki ga glede na zdravstveno stanje posamezne osebe določi zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjemu besedilu: zdravnik) ob njenem sprejemu v psihiatrično bolnišnico in se ga ustrezno prilagaja zdravstvenemu stanju osebe.
10
·
9. Načrt zdravljenja je načrt zdravstvenih storitev, ki ga glede na zdravstveno stanje posamezne osebe določi zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjemu besedilu: zdravnik) ob njenem sprejemu v psihiatrično bolnišnico in se ga ustrezno prilagaja zdravstvenemu stanju osebe.
11
·
10. Najbližja oseba je posameznik, ki ga določi oseba. Če oseba svoje najbližje osebe ne določi, je najbližja oseba po tem zakonu določena po naslednjem izključujočem vrstnem redu:
11
·
10. Najbližja oseba je posameznik, ki ga določi oseba. Če oseba svoje najbližje osebe ne določi, je najbližja oseba po tem zakonu določena po naslednjem izključujočem vrstnem redu:
12
·
- zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti,
12
·
- zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti,
13
·
- polnoletni otroci oziroma posvojenci,
13
·
- polnoletni otroci oziroma posvojenci,
14
·
- starši oziroma posvojitelji,
14
·
- starši oziroma posvojitelji,
15
·
- polnoletni bratje ali sestre,
15
·
- polnoletni bratje ali sestre,
16
·
- stari starši,
16
·
- stari starši,
17
·
- polnoletni vnuki.
17
·
- polnoletni vnuki.
18
·
11. Obravnava je postopek izvajanja zdravstvenih, socialno varstvenih ali drugih storitev in programov.
18
·
11. Obravnava je postopek izvajanja zdravstvenih, socialno varstvenih ali drugih storitev in programov.
1
·
(1) Mrežo izvajalcev, ki izvajajo storitve in programe za duševno zdravje, sestavljajo:
1
·
(1) Mrežo izvajalcev, ki izvajajo storitve in programe za duševno zdravje, sestavljajo:
2
·
- izvajalci zdravljenja duševnih motenj,
2
·
- izvajalci zdravljenja duševnih motenj,
3
·
- izvajalci socialno varstvenih storitev,
3
·
- izvajalci socialno varstvenih storitev,
4
·
- izvajalci dolgotrajne oskrbe v instituciji,
4
·
- izvajalci dolgotrajne oskrbe v instituciji,
5
·
- izvajalci nadzorovane obravnave,
5
·
- izvajalci nadzorovane obravnave,
6
·
- izvajalci obravnave v skupnosti.
6
·
- izvajalci obravnave v skupnosti.
7
·
(2) Izvajalci zdravljenja duševnih motenj so:
7
·
(2) Izvajalci zdravljenja duševnih motenj so:
8
·
- javni zdravstveni zavodi,
8
·
- javni zdravstveni zavodi,
9
·
- pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti s področja duševnega zdravja.
9
·
- pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti s področja duševnega zdravja.
10
·
(3) Izvajalci socialno varstvenih storitev so:
10
·
(3) Izvajalci socialno varstvenih storitev so:
11
·
- javni socialno varstveni zavodi,
11
·
- javni socialno varstveni zavodi,
12
·
- pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje socialno varstvenih storitev,
12
·
- pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje socialno varstvenih storitev,
13
·
- druge pravne in fizične osebe z dovoljenjem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev.
13
·
- druge pravne in fizične osebe z dovoljenjem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev.
14
·
(4) izvajalci dolgotrajne oskrbe v instituciji so:
14
·
(4) izvajalci dolgotrajne oskrbe v instituciji so:
15
·
- javni zavodi, ki izvajajo dolgotrajno oskrbo v instituciji,
15
·
- javni zavodi, ki izvajajo dolgotrajno oskrbo v instituciji,
16
·
- pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, s koncesijo za izvajanje dolgotrajne oskrbe v instituciji.
16
·
- pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, s koncesijo za izvajanje dolgotrajne oskrbe v instituciji.
17
·
(5) Izvajalci nadzorovane obravnave so izvajalci zdravljenja duševnih motenj, ki imajo zaposlenega koordinatorja nadzorovane obravnave.
17
·
(5) Izvajalci nadzorovane obravnave so izvajalci zdravljenja duševnih motenj, ki imajo zaposlenega koordinatorja nadzorovane obravnave.
18
·
(6) Izvajalci obravnave v skupnosti so:
18
·
(6) Izvajalci obravnave v skupnosti so:
19
·
- izvajalci zdravljenja duševnih motenj,
19
·
- izvajalci zdravljenja duševnih motenj,
20
·
- javni socialno varstveni zavodi,
20
·
- javni socialno varstveni zavodi,
21
·
- pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje socialno varstvenih storitev,
21
·
- pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje socialno varstvenih storitev,
22
·
- druge pravne in fizične osebe z dovoljenjem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev,
22
·
- druge pravne in fizične osebe z dovoljenjem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev,
23
·
- nevladne organizacije in drugi izvajalci socialno varstvenih in drugih programov na področju duševnega zdravja.
23
·
- nevladne organizacije in drugi izvajalci socialno varstvenih in drugih programov na področju duševnega zdravja.
24
·
(7) Izvajalci iz pete alineje prejšnjega odstavka opravljajo predvsem naslednje vsebine:
24
·
(7) Izvajalci iz pete alineje prejšnjega odstavka opravljajo predvsem naslednje vsebine:
25
·
1. preprečevanje institucionalizacije,
25
·
1. preprečevanje institucionalizacije,
26
·
2. zagovorništvo,
26
·
2. zagovorništvo,
27
·
3. vrstniška podpora,
27
·
3. vrstniška podpora,
28
·
4. podpora v domačem okolju,
28
·
4. podpora v domačem okolju,
29
·
5. svetovanje, samopomoč in izobraževanje,
29
·
5. svetovanje, samopomoč in izobraževanje,
30
·
6. dejavnosti dnevnih centrov,
30
·
6. dejavnosti dnevnih centrov,
31
·
7. dejavnosti pisarn za svetovanje,
31
·
7. dejavnosti pisarn za svetovanje,
32
·
8. stanovanjske in bivalne skupine,
32
·
8. stanovanjske in bivalne skupine,
33
·
9. pomoč ter podpora pri učenju in študiju,
33
·
9. pomoč ter podpora pri učenju in študiju,
34
·
10. delo z družino in socialno mrežo osebe,
34
·
10. delo z družino in socialno mrežo osebe,
35
·
11. treningi socialnih in življenjskih spretnosti,
35
·
11. treningi socialnih in življenjskih spretnosti,
36
·
12. organizacija prostočasnih dejavnosti,
36
·
12. organizacija prostočasnih dejavnosti,
37
·
13. dejavnosti zaposlitvenih centrov s podporno zaposlitvijo,
37
·
13. dejavnosti zaposlitvenih centrov s podporno zaposlitvijo,
38
·
14. usposabljanje za delo.
38
·
14. usposabljanje za delo.
39
+
(1) Mrežo izvajalcev, ki izvajajo storitve in programe za duševno zdravje, sestavljajo:
+
40
+
- izvajalci zdravljenja duševnih motenj,
+
41
+
- izvajalci socialno varstvenih storitev,
+
42
+
- izvajalci nadzorovane obravnave,
+
43
+
- izvajalci obravnave v skupnosti.
+
44
+
(2) Izvajalci zdravljenja duševnih motenj so:
+
45
+
- javni zdravstveni zavodi,
+
46
+
- pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti s področja duševnega zdravja.
+
47
+
(3) Izvajalci socialno varstvenih storitev so:
+
48
+
- javni socialno varstveni zavodi,
+
49
+
- pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje socialno varstvenih storitev,
+
50
+
- druge pravne in fizične osebe z dovoljenjem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev.
+
51
+
(4) Izvajalci nadzorovane obravnave so izvajalci zdravljenja duševnih motenj, ki imajo zaposlenega koordinatorja nadzorovane obravnave.
+
52
+
(5) Izvajalci obravnave v skupnosti so:
+
53
+
- izvajalci zdravljenja duševnih motenj,
+
54
+
- javni socialno varstveni zavodi,
+
55
+
- pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje socialno varstvenih storitev,
+
56
+
- druge pravne in fizične osebe z dovoljenjem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev,
+
57
+
- nevladne organizacije in drugi izvajalci socialno varstvenih in drugih programov na področju duševnega zdravja.
+
58
+
(6) Izvajalci iz pete alineje prejšnjega odstavka opravljajo predvsem naslednje vsebine:
+
59
+
1. preprečevanje institucionalizacije,
+
60
+
2. zagovorništvo,
+
61
+
3. vrstniška podpora,
+
62
+
4. podpora v domačem okolju,
+
63
+
5. svetovanje, samopomoč in izobraževanje,
+
64
+
6. dejavnosti dnevnih centrov,
+
65
+
7. dejavnosti pisarn za svetovanje,
+
66
+
8. stanovanjske in bivalne skupine,
+
67
+
9. pomoč ter podpora pri učenju in študiju,
+
68
+
10. delo z družino in socialno mrežo osebe,
+
69
+
11. treningi socialnih in življenjskih spretnosti,
+
70
+
12. organizacija prostočasnih dejavnosti,
+
71
+
13. dejavnosti zaposlitvenih centrov s podporno zaposlitvijo,
+
72
+
14. usposabljanje za delo.
+
1
−
(1) Kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter postopek njihove verifikacije določi minister oziroma ministrica, pristojna za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).
1
+
(1) Kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev zdravljenja duševnih motenj ter postopek njihove verifikacije določi minister oziroma ministrica, pristojna za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).
2
·
(2) Kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev socialno varstvenih storitev, izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji ter izvajalcev obravnave v skupnosti ter postopek njihove verifikacije določi minister oziroma ministrica, pristojna za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister za socialno varstvo), v soglasju z ministrom.
2
·
(2) Kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev socialno varstvenih storitev, izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji ter izvajalcev obravnave v skupnosti ter postopek njihove verifikacije določi minister oziroma ministrica, pristojna za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister za socialno varstvo), v soglasju z ministrom.
+
1
+
(1) Minister, pristojen za institucionalno varstvo, v soglasju z ministrom določi mrežo izvajalcev z varovanimi oddelki, pri čemer sledi cilju zagotavljanja namestitev za najmanj 12 oseb na 30 000 prebivalcev. Mreža izvajalcev z varovanimi oddelki se objavi na spletnem mestu organov državne uprave.
+
2
+
(2) Mreža iz prejšnjega odstavka se dopolnjuje v skladu s potrebami prebivalstva, pri čemer se šteje, da mreža zadostuje potrebam prebivalstva, če so posamezne vrste varovanih oddelkov v zadnjih dveh letih v povprečju zasedene manj kot 95 %. Mrežo minister, pristojen za institucionalno varstvo, preveri najmanj vsaki dve leti.
+
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, vzpostavi, vodi in upravlja evidenco socialno varstvenih zavodov, pri katerih so organizirani varovani oddelki. Evidenca iz prejšnjega stavka vsebuje naslednje podatke o socialno varstvenih zavodih:
+
4
+
1. naziv in naslov,
+
5
+
2. vrste varovanih oddelkov, ki so pri njem organizirane,
+
6
+
3. datum in številko sklepa o opravljeni verifikaciji posameznih vrst varovanih oddelkov, ki so pri njem organizirani,
+
7
+
4. skupno število razpoložljivih mest v varovanih oddelkih in število razpoložljivih mest za posamezno vrsto varovanega oddelka,
+
8
+
5. skupno število zasedenih mest v varovanih oddelkih in število zasedenih mest za posamezno vrsto varovanega oddelka,
+
9
+
6. skupno število čakajočih na sprejem in čakajočih za posamezno vrsto varovanega oddelka, ki se vodi na podlagi anonimiziranih identifikacijskih podatkov čakajočega,
+
10
+
7. skupno število prostih mest in število prostih mest za posamezno vrsto varovanega oddelka za vse socialno varstvene zavode.
+
11
+
(4) Podatke iz 4. do 7. točke prejšnjega odstavka vnese socialno varstveni zavod, pri katerem je organiziran varovani oddelek, in sicer najpozneje v treh dneh od nastanka ali spremembe podatka. Socialno varstveni zavod iz prejšnjega stavka dostopa le do podatkov, ki se nanašajo nanj.
+
12
+
(5) Vpogled v evidenco iz tretjega odstavka tega člena se omogoči sodiščem Republike Slovenije, in sicer za namen odločanja na podlagi tega zakona, ter ministrstvu, pristojnemu za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
+
13
+
(6) V socialno varstvenih zavodih se glede na potrebe oseb organizirajo naslednje vrste varovanih oddelkov:
+
14
+
- varovani oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju,
+
15
+
- varovani oddelek za osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju),
+
16
+
- varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor (v nadaljnjem besedilu: varovani oddelek za osebe z upadom kognitivnih funkcij).
+
1
+
(1) Socialno varstveni zavod za zdravstveno obravnavo največ 12 oseb v varovanem oddelku za osebe s težavami v duševnem zdravju ali v varovanem oddelku za osebe z več motnjami zagotovi najmanj:
+
2
+
1. 0,25 zdravnika specialista psihiatrije (v nadaljnjem besedilu: psihiatra),
+
3
+
2. 1 psihologa v zdravstveni dejavnosti,
+
4
+
3. 4 diplomirane medicinske sestre,
+
5
+
4. 8 tehnikov zdravstvene nege,
+
6
+
5. 3 delovne terapevte in
+
7
+
6. 0,25 fizioterapevta.
+
8
+
(2) Socialno varstveni zavod za storitve socialne oskrbe največ 24 oseb v varovanem oddelku za osebe s težavami v duševnem zdravju ali v varovanem oddelku za osebe z več duševnimi motnjami zagotovi najmanj 13 strokovnih sodelavcev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo (socialni oskrbovalec, animator, varuh, delovni inštruktor in drugi sodelavci v skladu s potrebami oseb).
+
9
+
(3) Socialno varstveni zavod za zdravstveno obravnavo največ 12 oseb v varovanem oddelku za osebe z upadom kognitivnih funkcij zagotovi najmanj:
+
10
+
1. 0,25 psihiatra,
+
11
+
2. 1 psihologa v zdravstveni dejavnosti,
+
12
+
3. 4 diplomirane medicinske sestre,
+
13
+
4. 8 tehnikov zdravstvene nege,
+
14
+
5. 1 delovnega terapevta in
+
15
+
6. 0,25 fizioterapevta.
+
16
+
(4) Socialno varstveni zavod za storitve socialne oskrbe za največ 24 oseb v varovanem oddelku za osebe z upadom kognitivnih funkcij zagotovi najmanj pet strokovnih sodelavcev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo (socialni oskrbovalec, animator, varuh, delovni inštruktor in drugi sodelavci v skladu s potrebami osebe).
+
17
+
(5) V varovanem oddelku mora biti neprekinjeno zagotovljena prisotnost zadostnega števila strokovnih sodelavcev ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev.
+
18
+
(6) Odgovorna oseba v socialno varstvenem zavodu, pri katerem je organiziran varovani oddelek, zagotovi usposabljanje strokovnih sodelavcev ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz tega člena, ki delajo v varovanem oddelku. Delavci in sodelavci iz prejšnjega stavka se v okviru stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja redno usposabljajo na področju splošnih vsebin (zlasti duševne motnje, demenca, motnje v duševnem razvoju, odvisnosti, kodeks etičnih načel v socialnem varstvu in osnove pravne ureditve s poudarkom na pravicah uporabnikov) in postopkov (zlasti analiza tveganja, individualno načrtovanje, postopek sprejema) ter načinov, pristopov oziroma tehnik pomoči (zlasti deeskalacijske tehnike, preprečevanje nasilja, nefarmakološki pristopi, uporabniku prilagojena komunikacija).
+
1
+
(1) Varovani oddelek mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
+
2
+
- sobe za bivanje z največ dvema posteljama,
+
3
+
- dovolj velik in ustrezno opremljen prostor za izvajanje družabnih, psihosocialnih in terapevtskih dnevnih aktivnosti,
+
4
+
- možnost dostopa do gibanja na prostem najmanj dve uri dnevno,
+
5
+
- prostor za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov in
+
6
+
- prostor za kajenje v skladu z zakonom, ki ureja omejevanje uporabe tobačnih izdelkov.
+
7
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora varovani oddelek izpolnjevati tudi minimalne tehnične pogoje za izvajalce socialno varstvenih storitev v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, oziroma minimalne prostorske in tehnične pogoje za izvajalce dolgotrajne oskrbe v skladu s predpisi, ki urejajo dolgotrajno oskrbo.
1
−
(1) Razvojni cilji in potrebe na področju preventive, psihiatričnega zdravljenja, celovite socialno varstvene obravnave, nadzorovane obravnave in obravnave v skupnosti se opredelijo z nacionalnim programom varovanja duševnega zdravja za obdobje najmanj petih let (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program).
1
+
(1) Razvojni cilji in potrebe na področju preventive, zdravljenja duševnih motenj, celovite socialno varstvene obravnave, nadzorovane obravnave in obravnave v skupnosti se opredelijo z nacionalnim programom varovanja duševnega zdravja za obdobje najmanj petih let (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program).
2
·
(2) Nacionalni program vsebuje:
2
·
(2) Nacionalni program vsebuje:
3
·
- strategijo razvoja varovanja duševnega zdravja,
3
·
- strategijo razvoja varovanja duševnega zdravja,
4
·
- akcijski načrt za varovanje duševnega zdravja,
4
·
- akcijski načrt za varovanje duševnega zdravja,
5
·
- cilje, organizacijo, razvoj in naloge izvajalcev,
5
·
- cilje, organizacijo, razvoj in naloge izvajalcev,
6
·
- mrežo izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje,
6
·
- mrežo izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje,
7
·
- nosilce nalog za uresničevanje nacionalnega programa.
7
·
- nosilce nalog za uresničevanje nacionalnega programa.
+
8
+
(3) Nacionalni program sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
+
9
+
(4) Akcijski načrt iz druge alineje drugega odstavka tega člena za obdobje najmanj dveh let sprejme Vlada Republike Slovenije.
1
·
(1) Posebni varovalni ukrep je nujen ukrep, ki se ga uporabi zaradi omogočanja zdravljenja osebe ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom.
1
·
(1) Posebni varovalni ukrep je nujen ukrep, ki se ga uporabi zaradi omogočanja zdravljenja osebe ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom.
2
·
(2) Posebni varovalni ukrepi se uporabljajo v oddelkih pod posebnim nadzorom in varovanih oddelkih.
2
·
(2) Posebni varovalni ukrepi se uporabljajo v oddelkih pod posebnim nadzorom in varovanih oddelkih.
3
·
(3) Posebna varovalna ukrepa sta telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora.
3
·
(3) Posebna varovalna ukrepa sta telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora.
4
·
(4) Posebni varovalni ukrep se uporabi le izjemoma in lahko traja le toliko časa, kolikor je nujno potrebno glede na razlog njegove uvedbe, pri čemer posebni varovalni ukrep telesnega oviranja s pasovi ne sme trajati več kot štiri ure, posebni varovalni ukrep omejitve svobode gibanja znotraj enega prostora pa ne več kot 12 ur. Po preteku navedenega obdobja zdravnik preveri utemeljenost ponovne uvedbe posebnega varovalnega ukrepa.
4
·
(4) Posebni varovalni ukrep se uporabi le izjemoma in lahko traja le toliko časa, kolikor je nujno potrebno glede na razlog njegove uvedbe, pri čemer posebni varovalni ukrep telesnega oviranja s pasovi ne sme trajati več kot štiri ure, posebni varovalni ukrep omejitve svobode gibanja znotraj enega prostora pa ne več kot 12 ur. Po preteku navedenega obdobja zdravnik preveri utemeljenost ponovne uvedbe posebnega varovalnega ukrepa.
5
−
(5) Osebo, pri kateri je bil uporabljen poseben varovalni ukrep, se nadzoruje, spremlja njene vitalne funkcije in strokovno obravnava ves čas trajanja posebnega varovalnega ukrepa. O izvajanju posebnega varovalnega ukrepa se v zdravstveno dokumentacijo osebe vpišejo natančni podatki o razlogu, namenu, trajanju in nadzoru nad izvajanjem ukrepa. O izvajanju posebnih varovalnih ukrepov psihiatrične bolnišnice in socialno varstveni zavodi vodijo evidenco v skladu z drugim odstavkom 99. člena tega zakona. Glede mladoletnika se obvesti tudi njegovega zakonitega zastopnika.
5
+
(5) Osebo, pri kateri je bil uporabljen poseben varovalni ukrep, se nadzoruje, spremlja njene vitalne funkcije in strokovno obravnava ves čas trajanja posebnega varovalnega ukrepa. O izvajanju posebnega varovalnega ukrepa se v zdravstveno dokumentacijo osebe vpišejo natančni podatki o razlogu, namenu, trajanju in nadzoru nad izvajanjem ukrepa. O izvajanju posebnih varovalnih ukrepov psihiatrične bolnišnice in socialno varstveni zavodi vodijo evidenco v skladu z drugim odstavkom 99. člena tega zakona.
+
6
+
(6) O odreditvi in izvedbi posebnega varovalnega ukrepa zdravnik, ki tak ukrep odredi, najkasneje v 12 urah od odreditve ukrepa pisno obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda, najbližjo osebo, odvetnika in zastopnika. Glede mladoletnika se obvesti tudi njegovega zakonitega zastopnika.
6
·
(7) Če zdravnik ob osebi ni prisoten, lahko posebni varovalni ukrep uvede tudi drug zdravstveni delavec oziroma zdravstvena delavka (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavec) v psihiatrični bolnišnici oziroma strokovni delavec oziroma strokovna delavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec) v socialno varstvenemu zavodu, vendar o tem takoj obvesti zdravnika, ki brez odlašanja odloči o utemeljenosti uvedbe ukrepa. Če zdravnik ukrepa ne odredi, se izvajanje ukrepa takoj opusti. Zdravstveni oziroma strokovni delavec o obvestilu zdravnika napravi pisni zaznamek.
7
·
(7) Če zdravnik ob osebi ni prisoten, lahko posebni varovalni ukrep uvede tudi drug zdravstveni delavec oziroma zdravstvena delavka (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavec) v psihiatrični bolnišnici oziroma strokovni delavec oziroma strokovna delavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec) v socialno varstvenemu zavodu, vendar o tem takoj obvesti zdravnika, ki brez odlašanja odloči o utemeljenosti uvedbe ukrepa. Če zdravnik ukrepa ne odredi, se izvajanje ukrepa takoj opusti. Zdravstveni oziroma strokovni delavec o obvestilu zdravnika napravi pisni zaznamek.
7
·
(8) Oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba in zastopnik lahko predlaga izvedbo upravnega nadzora nad odreditvijo in izvedbo posebnega varovalnega ukrepa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni nadzor v zdravstveni dejavnosti. IV. POSTOPKI PRED SODIŠČEM
8
·
(8) Oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba in zastopnik lahko predlaga izvedbo upravnega nadzora nad odreditvijo in izvedbo posebnega varovalnega ukrepa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni nadzor v zdravstveni dejavnosti. IV. POSTOPKI PRED SODIŠČEM
1
·
(1) O zadevah po tem zakonu odloča pristojno sodišče v nepravdnem postopku.
1
·
(1) O zadevah po tem zakonu odloča pristojno sodišče v nepravdnem postopku.
2
−
- postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve v nujnih primerih za osebe, ki so že vključene v institucionalno varstvo socialno varstvenega zavoda, pri katerem je organiziran varovani oddelek,
2
+
(2) Postopki pred sodiščem po tem zakonu so:
3
·
- postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča,
3
·
- postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča,
4
·
- postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih,
4
·
- postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih,
5
·
- postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča,
5
·
- postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča,
6
·
- postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve v nujnih primerih za osebe, ki so že vključene v institucionalno varstvo socialno varstvenega zavoda, pri katerem je organiziran varovani oddelek,
6
·
- postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve v nujnih primerih za osebe, ki so že vključene v institucionalno varstvo socialno varstvenega zavoda, pri katerem je organiziran varovani oddelek,
7
·
- postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.
7
·
- postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.
1
−
(1) Udeleženec v postopku pred sodiščem je oseba ter posamezniki in organi oziroma organizacije, ki jim ta zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. Sodišče da vsem udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev oziroma da sodelujejo v postopku. Sodišče osebi omogoči, da samostojno opravlja procesna dejanja, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj.
1
+
(1) Udeleženec v postopku pred sodiščem je oseba ter posamezniki in organi oziroma organizacije, ki jim ta zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. Sodišče da vsem udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev oziroma da sodelujejo v postopku.
+
2
+
(2) V postopku morajo biti zavarovane pravice in pravni interesi mladoletnika oziroma osebe, ki zaradi duševne motnje ali drugih okoliščin ni sposobna, da bi sama skrbela za svoje pravice in interese. Sodišče osebi omogoči, da samostojno opravlja procesna dejanja, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj. Sodišče zasliši osebo, razen če na podlagi neposrednega stika z osebo oceni, da to glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče.
1
−
Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom se izvaja s privolitvijo osebe ali brez privolitve osebe pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
1
+
(1) Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom se izvaja s privolitvijo osebe ali brez privolitve osebe pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
+
2
+
(2) Otroka, ki še ni dopolnil 15 let, se lahko v oddelku pod posebnim nadzorom zadrži le na podlagi sklepa sodišča ali v nujnih primerih.
1
·
(1) Oseba je sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom z napotnico ali brez nje, če sprejemni zdravnik ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona ter oseba v sprejem in načrt zdravljenja pisno privoli.
1
·
(1) Oseba je sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom z napotnico ali brez nje, če sprejemni zdravnik ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona ter oseba v sprejem in načrt zdravljenja pisno privoli.
2
−
(2) Privolitev iz prejšnjega odstavka mora biti izraz svobodne volje osebe, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o:
2
+
(2) Za osebo iz prejšnjega odstavka šteje tudi mladoletnik, ki je dopolnil 15 let in je sposoben privolitve v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice.
+
3
+
(3) Privolitev iz prvega odstavka tega člena mora biti izraz svobodne volje osebe, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o:
3
·
- zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni,
4
·
- zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni,
4
·
- cilju, vrsti in načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega zdravljenja,
5
·
- cilju, vrsti in načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega zdravljenja,
5
·
- možnih tveganjih, neželenih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve,
6
·
- možnih tveganjih, neželenih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve,
6
·
- morebitnih drugih možnostih zdravljenja.
7
·
- morebitnih drugih možnostih zdravljenja.
7
−
(3) Sprejemni zdravnik da pojasnilo iz prejšnjega odstavka osebi v neposrednem stiku, obzirno, na njej razumljiv način, v celoti in pravočasno.
8
+
(4) Sprejemni zdravnik da pojasnilo iz prejšnjega odstavka osebi v neposrednem stiku, obzirno, na njej razumljiv način, v celoti in pravočasno.
1
−
(2) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko da za mladoletnika tudi zakoniti zastopnik.
1
+
(1) Postopek za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča se začne na predlog izvajalca zdravljenja duševnih motenj, socialno varstvenega zavoda, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane obravnave, najbližje osebe ali državnega tožilstva.
2
·
(2) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko da za mladoletnika tudi zakoniti zastopnik.
2
·
(2) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko da za mladoletnika tudi zakoniti zastopnik.
1
−
(1) Po prejemu predloga sodišče odredi, da osebo pregleda izvedenec oziroma izvedenka psihiatrične stroke (v nadaljnjem besedilu: izvedenec) in v treh dneh poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma obravnave v varovanem oddelku. V odredbi sodišče določi izvajalca psihiatričnega zdravljenja, pri katerem se opravi pregled. Odredbo posreduje osebi, odvetniku, izvedencu in izvajalcu zdravljenja duševnih motenj.
1
+
(1) Po prejemu predloga sodišče odredi, da osebo pregleda izvedenec oziroma izvedenka psihiatrične stroke (v nadaljnjem besedilu: izvedenec) in v treh dneh poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma obravnave v varovanem oddelku. V odredbi sodišče določi izvajalca zdravljenja duševnih motenj, pri katerem se opravi pregled. Odredbo posreduje osebi, odvetniku, izvedencu in izvajalcu zdravljenja duševnih motenj.
2
·
(2) Osebo lahko izvedenec pregleda tudi proti njeni volji, pod pogoji, ki jih določa 44. člen tega zakona.
2
·
(2) Osebo lahko izvedenec pregleda tudi proti njeni volji, pod pogoji, ki jih določa 44. člen tega zakona.
1
·
(1) Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ter psihiatrično bolnišnico, ki naj osebo sprejme.
1
·
(1) Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ter psihiatrično bolnišnico, ki naj osebo sprejme.
2
·
(2) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena tega zakona za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v varovani oddelek. V sklepu se določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta, in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme.
2
·
(2) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena tega zakona za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v varovani oddelek. V sklepu se določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta, in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme.
3
−
(3) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 80. člena tega zakona za sprejem v nadzorovano obravnavo, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v nadzorovano obravnavo za obdobje, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. V sklepu sodišče na predlog psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, določi tudi koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz četrtega odstavka 87. člena tega zakona.
3
+
(3) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 80. člena tega zakona za sprejem v nadzorovano obravnavo, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v nadzorovano obravnavo za obdobje, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. V sklepu sodišče na predlog izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, določi tudi koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz četrtega odstavka 87. člena tega zakona.
4
·
(4) S sklepom iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sodišče osebi lahko omeji pravice iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
4
·
(4) S sklepom iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sodišče osebi lahko omeji pravice iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
5
·
(5) Če sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, s sklepom predlog zavrne.
5
·
(5) Če sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, s sklepom predlog zavrne.
6
·
(6) Sklep iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena sodišče izda najkasneje v treh dneh po koncu naroka.
6
·
(6) Sklep iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena sodišče izda najkasneje v treh dneh po koncu naroka.
1
·
(1) Stroški postopka za izvedbo dokazov, tolmača in odvetnika osebe se predhodno krijejo iz sredstev sodišča.
1
·
(1) Stroški postopka za izvedbo dokazov, tolmača in odvetnika osebe se predhodno krijejo iz sredstev sodišča.
2
−
(2) Če sodišče predlog za sprejem zavrne, krije stroške postopka predlagatelj. Če je predlagatelj izvajalec psihiatričnega zdravljenja, socialno varstveni zavod, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.
2
+
(2) Če sodišče predlog za sprejem zavrne, krije stroške postopka predlagatelj. Če je predlagatelj izvajalec zdravljenja duševnih motenj, socialno varstveni zavod, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.
3
·
(3) Če sodišče predlogu za sprejem ugodi, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, razen stroškov morebitnega pooblaščenca predlagatelja, ki jih krije predlagatelj.
3
·
(3) Če sodišče predlogu za sprejem ugodi, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, razen stroškov morebitnega pooblaščenca predlagatelja, ki jih krije predlagatelj.
1
−
(1) Na podlagi sklepa o sprejemu iz prvega in drugega odstavka 48. člena tega zakona psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod v treh dneh od vročitve sklepa pozove osebo, da se določenega dne, najkasneje v sedmih dneh po pozivu, zglasi v psihiatrični bolnišnici oziroma socialno varstvenemu zavodu. Izvod poziva pošlje tudi sodišču, ki je izdalo sklep, in odvetniku osebe.
1
+
(1) Na podlagi sklepa o sprejemu iz prvega in drugega odstavka 48. člena tega zakona psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod v treh dneh od vročitve sklepa pozove osebo, da se določenega dne, najkasneje v sedmih dneh po pozivu, zglasi v psihiatrični bolnišnici oziroma socialno varstvenemu zavodu. Pozivu se priloži kopija sklepa sodišča o sprejemu. Izvod poziva pošlje tudi sodišču, ki je izdalo sklep, in odvetniku osebe.
2
·
(2) Če oseba določenega dne ne pride v psihiatrično bolnišnico oziroma socialno varstveni zavod in svojega izostanka ne opraviči, direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda o tem obvesti sodišče, ki je izdalo sklep, izbranega osebnega zdravnika in odvetnika osebe ter odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom. Direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda lahko pri izvedbi nujnega prevoza zahteva pomoč policije.
2
·
(2) Če oseba določenega dne ne pride v psihiatrično bolnišnico oziroma socialno varstveni zavod in svojega izostanka ne opraviči, direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda o tem obvesti sodišče, ki je izdalo sklep, izbranega osebnega zdravnika in odvetnika osebe ter odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom. Direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda lahko pri izvedbi nujnega prevoza zahteva pomoč policije.
3
−
(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ni bilo mogoče izvršiti sklepa sodišča, direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda obvesti o tem sodišče. Če sodišče ugotovi, da je bil poziv za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom oziroma v varovani oddelek pravilno vročen, odredi privedbo.
3
+
(3) Odredbo za prevoz osebe iz prejšnjega odstavka izvede mobilna enota nujne medicinske pomoči v skladu s predpisom, ki ureja službo nujne medicinske pomoči, in s predpisom, ki ureja dispečersko službo zdravstva. Nujni prevoz naroči direktor psihiatrične bolnišnice oziroma direktor socialno varstvenega zavoda. Zdravnik iz predpisa, ki ureja službo nujne medicinske pomoči, odloči o vsakokratni sestavi mobilne enote na podlagi pregleda osebe pred prevozom.
+
4
+
(4) Če tudi na način iz drugega odstavka tega člena ni bilo mogoče izvršiti sklepa sodišča, direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda obvesti o tem sodišče. Če sodišče ugotovi, da je bil poziv za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom oziroma v varovani oddelek pravilno vročen, odredi privedbo.
4
·
b) Sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
5
·
b) Sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
1
−
(1) Če policija ob posredovanju na javnem mestu v zasebnih prostorih domneva, da so pri osebi podani razlogi iz 53. člena tega zakona, o tem nemudoma obvesti službo nujne medicinske pomoči.
1
+
(1) Če policija ob posredovanju na javnem mestu ali v zasebnih prostorih domneva, da so pri osebi podani razlogi iz 53. člena tega zakona, o tem nemudoma obvesti službo nujne medicinske pomoči.
2
·
(2) Zdravnik, član enote službe nujne medicinske pomoči, osebo na kraju takoj pregleda in če ugotovi, da so podani razlogi iz 53. člena tega zakona, odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom v najbližjo psihiatrično bolnišnico.
2
·
(2) Zdravnik, član enote službe nujne medicinske pomoči, osebo na kraju takoj pregleda in če ugotovi, da so podani razlogi iz 53. člena tega zakona, odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom v najbližjo psihiatrično bolnišnico.
1
−
(1) Če direktor psihiatrične bolnišnice ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona nujno potrebno nadaljnje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča predlaga sodišču, da se zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša.
1
+
(1) Če direktor psihiatrične bolnišnice ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona nujno potrebno nadaljnje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, najmanj pet dni pred potekom roka iz sklepa sodišča predlaga sodišču, da se zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša.
2
−
(2) V postopku za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.
2
+
(2) V postopku za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.
3
·
(3) Sodišče lahko čas zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša, vsakič največ za šest mesecev.
3
·
(3) Sodišče lahko čas zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša, vsakič največ za šest mesecev.
1
·
(1) Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča.
1
·
(1) Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča.
2
·
(2) Za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena tega zakona, če v tem poglavju ni drugače določeno. Predlog za sprejem osebe v varovani oddelek lahko vloži tudi socialno varstveni zavod.
2
·
(2) Za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena tega zakona, če v tem poglavju ni drugače določeno. Predlog za sprejem osebe v varovani oddelek lahko vloži tudi socialno varstveni zavod.
3
·
(3) Predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se priloži mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem, razen če se je postopek začel na njegov predlog.
3
·
(3) Predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se priloži mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem, razen če se je postopek začel na njegov predlog.
+
4
+
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopke sprejema v varovani oddelek brez privolitve za osebe, ki so že nameščene v socialno varstvenem zavodu, smiselno uporabljajo določbe od 60. do 68. člena tega zakona, ki urejajo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih.
1
−
(1) Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe.
1
+
(1) Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave v domačem okolju osebe.
2
·
(2) Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
2
·
(2) Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
3
·
- če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo,
3
·
- če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo,
4
−
- če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve,
4
+
- če se je že zdravila zaradi duševne motnje pri izvajalcu zdravljenja duševnih motenj,
5
·
- če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
5
·
- če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
6
·
- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in
6
·
- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in
7
·
- če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.
7
·
- če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.
+
8
+
(3) Nadzorovana obravnava se ne izvaja v socialno varstvenem zavodu in v psihiatrični bolnišnici.
1
·
(1) Sodišče lahko na predlog direktorja izvajalca zdravljenja duševnih motenj s sklepom odloči, da se zdravljenje osebe nadaljuje v nadzorovani obravnavi. Predlog sodišču vsebuje tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz 87. člena tega zakona.
1
·
(1) Sodišče lahko na predlog direktorja izvajalca zdravljenja duševnih motenj s sklepom odloči, da se zdravljenje osebe nadaljuje v nadzorovani obravnavi. Predlog sodišču vsebuje tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz 87. člena tega zakona.
2
·
(2) Sodišče lahko čas zdravljenja v nadzorovani obravnavi podaljša, vsakič največ za šest mesecev.
2
·
(2) Sodišče lahko čas zdravljenja v nadzorovani obravnavi podaljša, vsakič največ za šest mesecev.
3
·
(3) Za nadaljevanje zdravljenja in za podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi se vloži predlog najmanj 15 dni pred odpustom osebe iz oddelka pod posebnim nadzorom oziroma pred iztekom roka, določenega za zdravljenje v nadzorovani obravnavi. 3.2 Koordinator nadzorovane obravnave
3
·
(3) Za nadaljevanje zdravljenja in za podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi se vloži predlog najmanj 15 dni pred odpustom osebe iz oddelka pod posebnim nadzorom oziroma pred iztekom roka, določenega za zdravljenje v nadzorovani obravnavi. 3.2 Koordinator nadzorovane obravnave
4
+
(1) Sodišče lahko na predlog direktorja izvajalca zdravljenja duševnih motenj s sklepom odloči, da se zdravljenje osebe nadaljuje v nadzorovani obravnavi. Predlog sodišču vsebuje tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz 87. člena tega zakona.
+
5
+
(2) Sodišče lahko čas zdravljenja v nadzorovani obravnavi podaljša, vsakič največ za šest mesecev.
+
6
+
(3) Za nadaljevanje zdravljenja in za podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi se vloži predlog najmanj 15 dni pred odpustom osebe iz oddelka pod posebnim nadzorom oziroma pred iztekom roka, določenega za zdravljenje v nadzorovani obravnavi.
+
1
−
(1) Koordinator nadzorovane obravnave je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, s sklepom določi sodišče.
1
+
(1) Koordinator nadzorovane obravnave je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, s sklepom določi sodišče.
2
−
(2) Če koordinator nadzorovane obravnave ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 85. člena ali prvega odstavka 86. člena tega zakona ali če svojih nalog ne opravlja v skladu s tem zakonom, sodišče na predlog psihiatrične bolnišnice določi drugega koordinatorja.
2
+
(2) Če koordinator nadzorovane obravnave ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 85. člena ali prvega odstavka 86. člena tega zakona ali če svojih nalog ne opravlja v skladu s tem zakonom, sodišče na predlog izvajalca zdravljenja duševnih motenj določi drugega koordinatorja.
1
·
(1) Koordinator nadzorovane obravnave opravlja predvsem naslednje naloge:
1
·
(1) Koordinator nadzorovane obravnave opravlja predvsem naslednje naloge:
2
−
- v sodelovanju z osebo in zastopnikom ter delovno skupino, ki jo imenuje direktor psihiatrične bolnišnice, in je sestavljena iz zdravnika, socialnega delavca, medicinske sestre in drugih strokovnjakov, najbližje osebe in drugih, ki lahko vplivajo na potek nadzorovane obravnave, pripravi predlog načrta nadzorovane obravnave,
2
+
- v sodelovanju z osebo in zastopnikom ter delovno skupino, ki jo imenuje direktor izvajalca zdravljenja duševnih motenj, in je sestavljena iz zdravnika, socialnega delavca, medicinske sestre in drugih strokovnjakov, najbližje osebe in drugih, ki lahko vplivajo na potek nadzorovane obravnave, pripravi predlog načrta nadzorovane obravnave,
3
·
- koordinira potek izvajanja načrta nadzorovane obravnave,
3
·
- koordinira potek izvajanja načrta nadzorovane obravnave,
4
·
- osebi nudi celostno podporo pri nadzorovani obravnavi.
4
·
- osebi nudi celostno podporo pri nadzorovani obravnavi.
5
·
(2) Koordinator nadzorovane obravnave je dolžan kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.
5
·
(2) Koordinator nadzorovane obravnave je dolžan kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.
6
·
(3) Koordinator nadzorovane obravnave lahko od osebe zahteva, da se udeležuje določenih dejavnosti zaradi zdravljenja in da se v času nadzorovane obravnave zdravi v skladu z načrtom nadzorovane obravnave.
6
·
(3) Koordinator nadzorovane obravnave lahko od osebe zahteva, da se udeležuje določenih dejavnosti zaradi zdravljenja in da se v času nadzorovane obravnave zdravi v skladu z načrtom nadzorovane obravnave.
7
·
(4) Na podlagi sklepa sodišča iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona lahko koordinator nadzorovane obravnave od osebe zahteva, da prebiva v določenem kraju oziroma da zagotovi koordinatorju nadzorovane obravnave dostop do prostorov, kjer biva.
7
·
(4) Na podlagi sklepa sodišča iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona lahko koordinator nadzorovane obravnave od osebe zahteva, da prebiva v določenem kraju oziroma da zagotovi koordinatorju nadzorovane obravnave dostop do prostorov, kjer biva.
1
·
(1) Če oseba ne upošteva navodil koordinatorja nadzorovane obravnave v zvezi z načrtom nadzorovane obravnave in je zaradi tega ogroženo njeno zdravje ali če se njeno zdravstveno stanje poslabša tako, da z nadzorovano obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja, koordinator nadzorovane obravnave o tem takoj pisno obvesti direktorja izvajalca zdravljenja duševnih motenj, ki nadzira potek nadzorovane obravnave. Če gre za mladoletnika, o tem obvesti tudi pristojni center za socialno delo in zakonitega zastopnika.
1
·
(1) Če oseba ne upošteva navodil koordinatorja nadzorovane obravnave v zvezi z načrtom nadzorovane obravnave in je zaradi tega ogroženo njeno zdravje ali če se njeno zdravstveno stanje poslabša tako, da z nadzorovano obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja, koordinator nadzorovane obravnave o tem takoj pisno obvesti direktorja izvajalca zdravljenja duševnih motenj, ki nadzira potek nadzorovane obravnave. Če gre za mladoletnika, o tem obvesti tudi pristojni center za socialno delo in zakonitega zastopnika.
2
·
(2) Izvajalec zdravljenja duševnih motenj takoj po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka o tem obvesti sodišče in predlaga uvedbo postopka za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. V nujnih primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona, direktor izvajalca zdravljenja duševnih motenj po obvestilu iz prejšnjega odstavka zagotovi, da se nemudoma izvedejo ukrepi za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
2
·
(2) Izvajalec zdravljenja duševnih motenj takoj po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka o tem obvesti sodišče in predlaga uvedbo postopka za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. V nujnih primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona, direktor izvajalca zdravljenja duševnih motenj po obvestilu iz prejšnjega odstavka zagotovi, da se nemudoma izvedejo ukrepi za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
3
·
(3) Če je oseba sprejeta v psihiatrično bolnišnico ali socialno varstveni zavod, se izvajanje nadzorovane obravnave s sklepom sodišča zaključi na predlog direktorja psihiatrične bolnišnice ali socialno varstvenega zavoda. 3.3 Načrt nadzorovane obravnave
3
·
(3) Če je oseba sprejeta v psihiatrično bolnišnico ali socialno varstveni zavod, se izvajanje nadzorovane obravnave s sklepom sodišča zaključi na predlog direktorja psihiatrične bolnišnice ali socialno varstvenega zavoda. 3.3 Načrt nadzorovane obravnave
4
+
(1) Če oseba ne upošteva navodil koordinatorja nadzorovane obravnave v zvezi z načrtom nadzorovane obravnave in je zaradi tega ogroženo njeno zdravje ali če se njeno zdravstveno stanje poslabša tako, da z nadzorovano obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja, koordinator nadzorovane obravnave o tem takoj pisno obvesti direktorja izvajalca zdravljenja duševnih motenj, ki nadzira potek nadzorovane obravnave. Če gre za mladoletnika, o tem obvesti tudi pristojni center za socialno delo in zakonitega zastopnika.
+
5
+
(2) Izvajalec zdravljenja duševnih motenj takoj po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka o tem obvesti sodišče in predlaga uvedbo postopka za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. V nujnih primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona, direktor izvajalca zdravljenja duševnih motenj po obvestilu iz prejšnjega odstavka zagotovi, da se nemudoma izvedejo ukrepi za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
+
6
+
(3) Če je oseba sprejeta v psihiatrično bolnišnico ali socialno varstveni zavod, se izvajanje nadzorovane obravnave s sklepom sodišča zaključi na predlog direktorja psihiatrične bolnišnice ali socialno varstvenega zavoda.
+
1
−
(1) Načrt nadzorovane obravnave na predlog koordinatorja nadzorovane obravnave sprejme psihiatrična bolnišnica, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva.
1
+
(1) Načrt nadzorovane obravnave na predlog koordinatorja nadzorovane obravnave sprejme izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva.
2
·
(2) Pri izdelavi načrta nadzorovane obravnave je treba v največji možni meri upoštevati voljo osebe in najbližje osebe.
2
·
(2) Pri izdelavi načrta nadzorovane obravnave je treba v največji možni meri upoštevati voljo osebe in najbližje osebe.
1
−
- naziv izvajalca zdravljenja duševnih motenj, ki ga je predlagal,
1
+
(1) Koordinatorji nadzorovane obravnave za namen spremljanja izvajanja nalog iz 87. člena tega zakona vodijo evidenco, ki vsebuje:
2
·
- naziv izvajalca zdravljenja duševnih motenj, ki ga je predlagal,
2
·
- naziv izvajalca zdravljenja duševnih motenj, ki ga je predlagal,
3
·
- datum določitve koordinatorja nadzorovane obravnave,
3
·
- datum določitve koordinatorja nadzorovane obravnave,
4
·
- datum zaključka nalog oziroma nadzorovane obravnave,
4
·
- datum zaključka nalog oziroma nadzorovane obravnave,
5
·
- število oseb, ki jih je v določenem obdobju obravnaval.
5
·
- število oseb, ki jih je v določenem obdobju obravnaval.
6
·
(2) Koordinator nadzorovane obravnave predloži ministru redno letno poročilo o izvajanju nadzorovane obravnave najpozneje do 15. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
6
·
(2) Koordinator nadzorovane obravnave predloži ministru redno letno poročilo o izvajanju nadzorovane obravnave najpozneje do 15. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
7
·
(3) Poročilo koordinatorja nadzorovane obravnave je dano v anonimizirani obliki in poleg statističnih podatkov lahko vsebuje tudi splošne ugotovitve in priporočila glede varovanja pravic oseb na področju duševnega zdravja.
7
·
(3) Poročilo koordinatorja nadzorovane obravnave je dano v anonimizirani obliki in poleg statističnih podatkov lahko vsebuje tudi splošne ugotovitve in priporočila glede varovanja pravic oseb na področju duševnega zdravja.
1
−
Upravni nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri izvajalcih psihiatričnega zdravljenja opravlja ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost.
1
+
Upravni nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri izvajalcih zdravljenja duševnih motenj opravlja ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost.
1
−
(1) Inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev psihiatričnega zdravljenja opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.
1
+
(1) Inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev zdravljenja duševnih motenj opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.
2
·
(2) Inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev socialno varstvenih storitev in izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
2
·
(2) Inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev socialno varstvenih storitev in izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
3
·
(3) Poleg nadzora iz prejšnjega odstavka socialna inšpekcija izvaja tudi inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev obravnave v skupnosti v delu, ki se nanaša na socialno varstvene storitve.
3
·
(3) Poleg nadzora iz prejšnjega odstavka socialna inšpekcija izvaja tudi inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev obravnave v skupnosti v delu, ki se nanaša na socialno varstvene storitve.
4
·
(4) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora iz drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvo. VIII. KAZENSKE DOLOČBE
4
·
(4) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora iz drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvo. VIII. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
(1) Z globo od 4.100 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je izvajalec psihiatričnega zdravljenja, izvajalec nadzorovane obravnave, izvajalec socialno varstvenih storitev, izvajalec dolgotrajne oskrbe v instituciji ali izvajalec obravnave v skupnosti, če:
1
+
(1) Z globo od 4.100 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je izvajalec zdravljenja duševnih motenj, izvajalec nadzorovane obravnave, izvajalec socialno varstvenih storitev, izvajalec dolgotrajne oskrbe v instituciji ali izvajalec obravnave v skupnosti, če:
2
·
- ne izpolnjuje kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojev iz 5. člena tega zakona,
2
·
- ne izpolnjuje kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojev iz 5. člena tega zakona,
3
·
- omejuje pravice oseb brez sklepa sodišča oziroma v nasprotju s sklepom sodišča (13. člen),
3
·
- omejuje pravice oseb brez sklepa sodišča oziroma v nasprotju s sklepom sodišča (13. člen),
4
·
- nima objavljenega posebnega seznama pravic (drugi odstavek 16. člena),
4
·
- nima objavljenega posebnega seznama pravic (drugi odstavek 16. člena),
5
·
- krši pravice do dopisovanja, sprejemanja in pošiljanja pošiljk, uporabe telefona in sprejemanja obiskov (prvi, drugi in tretji odstavek 19. člena, prvi odstavek 20. člena in prvi odstavek 21. člena),
5
·
- krši pravice do dopisovanja, sprejemanja in pošiljanja pošiljk, uporabe telefona in sprejemanja obiskov (prvi, drugi in tretji odstavek 19. člena, prvi odstavek 20. člena in prvi odstavek 21. člena),
6
·
- krši pravico do gibanja (22. člen),
6
·
- krši pravico do gibanja (22. člen),
7
·
- krši pravico do zastopnika (23. člen),
7
·
- krši pravico do zastopnika (23. člen),
8
·
- ne zagotovi pisarniških prostorov (tretji odstavek 27. člena),
8
·
- ne zagotovi pisarniških prostorov (tretji odstavek 27. člena),
9
·
- ne omogoči zastopniku dostopa do osebe v vseh prostorih (četrti odstavek 27. člena),
9
·
- ne omogoči zastopniku dostopa do osebe v vseh prostorih (četrti odstavek 27. člena),
10
·
- ne sprejme načrta nadzorovane obravnave (prvi odstavek 89. člena),
10
·
- ne sprejme načrta nadzorovane obravnave (prvi odstavek 89. člena),
11
·
- ne vodi evidence v skladu z 99. členom tega zakona,
11
·
- ne vodi evidence v skladu z 99. členom tega zakona,
12
·
- ne vodi evidence v skladu s 100. členom tega zakona.
12
·
- ne vodi evidence v skladu s 100. členom tega zakona.
13
·
(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
13
·
(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
14
·
(3) Z globo od 50 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
14
·
(3) Z globo od 50 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
1
·
(1) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek koordinator nadzorovane obravnave kot posameznik, če:
1
·
(1) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek koordinator nadzorovane obravnave kot posameznik, če:
2
·
- ne pripravi predloga načrta nadzorovane obravnave (prvi odstavek 87. člena),
2
·
- ne pripravi predloga načrta nadzorovane obravnave (prvi odstavek 87. člena),
3
−
- ne obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice oziroma pristojnega centra za socialno delo in zakonitega zastopnika (prvi odstavek 88. člena).
3
+
- ne obvesti direktorja izvajalca zdravljenja duševnih motenj oziroma pristojnega centra za socialno delo in zakonitega zastopnika (prvi odstavek 88. člena).
4
·
(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek zastopnik kot posameznik, če:
4
·
(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek zastopnik kot posameznik, če:
5
·
- ne vodi evidence iz prvega odstavka 97. člena tega zakona,
5
·
- ne vodi evidence iz prvega odstavka 97. člena tega zakona,
6
·
- ne posreduje poročila iz drugega odstavka 97. člena tega zakona.
6
·
- ne posreduje poročila iz drugega odstavka 97. člena tega zakona.
7
·
(3) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek koordinator obravnave v skupnosti kot posameznik, če:
7
·
(3) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek koordinator obravnave v skupnosti kot posameznik, če:
8
·
- ne pripravi načrta obravnave v skupnosti v skladu s prvim odstavkom 96. člena tega zakona,
8
·
- ne pripravi načrta obravnave v skupnosti v skladu s prvim odstavkom 96. člena tega zakona,
9
·
- ne vodi evidence iz prvega odstavka 102. člena tega zakona,
9
·
- ne vodi evidence iz prvega odstavka 102. člena tega zakona,
10
·
- ne posreduje poročila iz drugega odstavka 102. člena tega zakona. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
10
·
- ne posreduje poročila iz drugega odstavka 102. člena tega zakona. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po njegovi uveljavitvi. Št. 501-01/08-6/1 Ljubljana, dne 15. julija 2008 EPA 2042-IV Državni zbor Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r. Predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po njegovi uveljavitvi.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. oktobra 2023. Št. 003-02-3/2022-266 Ljubljana, dne 26. oktobra 2023 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DUŠEVNEM ZDRAVJU (ZDZdr-A)
−
1
−
(1) Socialno varstveni zavod vzpostavi tim iz prvega in tretjega odstavka novega 5.b člena zakona najpozneje do 31. decembra 2026.
−
2
−
(2) Socialno varstveni zavod lahko vzpostavi nov varovani oddelek, če izpolnjuje kadrovski normativ iz prvega in tretjega odstavka novega 5.b člena zakona, najmanj v obsegu 50 % normativa, določenega za psihiatra, psihologa v zdravstveni dejavnosti, diplomirano medicinsko sestro in tehnika zdravstvene nege.
−
3
−
(3) Socialno varstveni zavod v varovanem oddelku iz prejšnjega odstavka vzpostavi tim iz prvega in tretjega odstavka novega 5.b člena zakona najpozneje do 31. decembra 2026.
−
4
−
(4) Plačilo stroškov za storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v varovanih oddelkih se plačuje v sorazmernem delu z realizacijo kadrovskega normativa.
−
1
−
(1) Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih izvajalcev psihiatričnega zdravljenja ter o postopku njihove verifikacije (Uradni list RS, št. 63/09) se uskladi s tem zakonom v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (Uradni list RS, št. 97/09, 84/12 in 85/14) se uskladi s tem zakonom v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
(1) Minister, pristojen za institucionalno varstvo, v soglasju z ministrom določi mrežo izvajalcev z varovanimi oddelki iz novega 5.a člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, vzpostavi evidenco iz tretjega odstavka novega 5.a člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
−
1
−
Ta zakon začne veljati 1. decembra 2023. Št. 500-01/23-28/28 Ljubljana, dne 18. oktobra 2023 EPA 819-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−