← Nazaj na seznam
Zakon o davčnem postopku
ZDavP-1
168spremenjenih členov
+23dodano
+20odstranjeno
+125spremenjeno
dodano 6374odstranjeno 2805besed
238odstavkov
Zgodovina različic
1
·
(1) Ta zakon ureja:
1
·
(1) Ta zakon ureja:
2
−
(2) Za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: Slovenija), z zakonom o obdavčenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčno službo, zakonom, ki ureja carinsko službo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
2
+
- pobiranje davkov,
3
·
- pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za davek), državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov,
3
·
- pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za davek), državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov,
4
·
- varovanje podatkov, pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter
4
·
- varovanje podatkov, pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter
5
·
- medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU), in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov.
5
·
- medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU), in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov.
6
·
(2) Za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: Slovenija), z zakonom o obdavčenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčno službo, zakonom, ki ureja carinsko službo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
6
·
(2) Za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: Slovenija), z zakonom o obdavčenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčno službo, zakonom, ki ureja carinsko službo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
7
·
(3) S tem zakonom se v slovenski pravni red prevzema vsebina naslednjih predpisov Evropske skupnosti:
7
·
(3) S tem zakonom se v slovenski pravni red prevzema vsebina naslednjih predpisov Evropske skupnosti:
8
·
- Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin, UL L 73 z dne 19. 3. 1976, s spremembami ter Direktiva Komisije 2002/94/ES z dne 9. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev v zvezi s prelevmani, davki in drugimi ukrepi, UL L 337 z dne 13. 12. 2002 - s I. poglavjem četrtega dela tega zakona;
8
·
- Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin, UL L 73 z dne 19. 3. 1976, s spremembami ter Direktiva Komisije 2002/94/ES z dne 9. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev v zvezi s prelevmani, davki in drugimi ukrepi, UL L 337 z dne 13. 12. 2002 - s I. poglavjem četrtega dela tega zakona;
9
·
- Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja in obdavčevanja zavarovalnih premij, UL L 336 z dne 27. 12. 1977, s spremembami - z II. poglavjem četrtega dela tega zakona;
9
·
- Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja in obdavčevanja zavarovalnih premij, UL L 336 z dne 27. 12. 1977, s spremembami - z II. poglavjem četrtega dela tega zakona;
10
·
- Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, UL L 157 z dne 26. junija 2003 - z 10. podpoglavjem I. poglavja petega dela tega zakona;
10
·
- Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, UL L 157 z dne 26. junija 2003 - z 10. podpoglavjem I. poglavja petega dela tega zakona;
11
·
- Direktiva Sveta 2003/49 z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe različnih držav članic, UL L 157 z dne 26. junija 2003 - s 359. členom tega zakona.
11
·
- Direktiva Sveta 2003/49 z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe različnih držav članic, UL L 157 z dne 26. junija 2003 - s 359. členom tega zakona.
1
·
(1) Pobiranje davka vključuje vse naloge državnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, določenih z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo, in tem zakonom, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca za davek, ki je določena s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, vključno v zvezi z ugotavljanjem kršitev zakona o obdavčenju.
1
·
(1) Pobiranje davka vključuje vse naloge državnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, določenih z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo, in tem zakonom, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca za davek, ki je določena s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, vključno v zvezi z ugotavljanjem kršitev zakona o obdavčenju.
2
·
(2) Davek po tem zakonu je vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske skupnosti ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju.
2
·
(2) Davek po tem zakonu je vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske skupnosti ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju.
3
·
(3) Če ni s tem zakonom drugače določeno, določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za:
3
·
(3) Če ni s tem zakonom drugače določeno, določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za:
4
·
- uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske skupnosti, ter
4
·
- uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske skupnosti, ter
5
·
- prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom.
5
·
- prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom.
6
·
(4) Obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe so pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno.
6
·
(4) Obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe so pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno.
7
·
(5) Določbe, ki se nanašajo na pobiranje davka, se smiselno uporabljajo tudi za pobiranje prispevka za programe RTV Slovenija.
7
·
(5) Določbe, ki se nanašajo na pobiranje davka, se smiselno uporabljajo tudi za pobiranje prispevka za programe RTV Slovenija.
8
·
(6) Določbe, ki se nanašajo na pobiranje davka, se smiselno uporabljajo tudi za pobiranje članskih prispevkov zbornicam, če je z zakonom o njihovi uvedbi tako določeno.
8
·
(6) Določbe, ki se nanašajo na pobiranje davka, se smiselno uporabljajo tudi za pobiranje članskih prispevkov zbornicam, če je z zakonom o njihovi uvedbi tako določeno.
9
−
(7) Za zakone o obdavčenju se štejejo zakoni, ki uvajajo in urejajo davčno obveznost, vključno s predpisi Evropske skupnosti, ki se štejejo za del pravnega reda Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenije).
9
+
(7) Za zakone o obdavčenju se štejejo zakoni, ki uvajajo in urejajo davčno obveznost, vključno s predpisi Evropske skupnosti, ki se štejejo za del pravnega reda Slovenije.
1
−
Drugi odstavek 4. člena se črta.
1
+
Državni organi, pristojni za pobiranje davkov (v nadaljnjem besedilu: davčni organ), po tem zakonu so:
+
2
+
1. Ministrstvo za finance;
+
3
+
2. Carinska uprava Republike Slovenije;
+
4
+
3. Davčna uprava Republike Slovenije;
+
5
+
4. in drugi državni organi, kadar v davčnih in drugih stvareh odločajo o davkih.
1
−
Davčni organ iz 4. člena tega zakona postopa po tem zakonu, kadar odloča o obveznostih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v postopku pobiranja davkov (v nadaljnjem besedilu: davčni postopek), kadar nudi pomoč pri pobiranju davkov ali izmenjavi podatkov drugim državam članicam EU, ali kadar izvaja mednarodno pogodbo o izogibanju dvojni obdavčitvi, ki obvezuje Slovenijo.
1
+
(1) Davčni organ iz 4. člena tega zakona postopa po tem zakonu, kadar odloča o obveznostih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v postopku pobiranja davkov (v nadaljnjem besedilu: davčni postopek), kadar nudi pomoč pri pobiranju davkov ali izmenjavi podatkov drugim državam članicam EU, ali kadar izvaja mednarodno pogodbo o izogibanju dvojni obdavčitvi, ki obvezuje Slovenijo.
+
2
+
(2) Po tem zakonu postopajo tudi nosilci javnih pooblastil, če so z zakonom pooblaščeni za pobiranje davkov, in je z zakonom predpisano, da se za njihovo pobiranje uporabljajo določbe tega zakona.
1
−
(2) Če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, se izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika, če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju določeno drugače.
1
+
(1) Začetka in teka rokov za izpolnitev obveznosti po tem zakonu ali po zakonu o obdavčenju ne ovirajo nedelje in državni prazniki oziroma drugi dela prosti dnevi v Sloveniji.
2
·
(2) Če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik ali drug dela prost dan v Sloveniji, se izteče rok za posamezna dejanja oziroma za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika, če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju drugače določeno.
2
·
(2) Če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik ali drug dela prost dan v Sloveniji, se izteče rok za posamezna dejanja oziroma za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika, če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju drugače določeno.
1
·
(1) Davčni organ je dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko odloči le v primeru, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju.
1
·
(1) Davčni organ je dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko odloči le v primeru, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenju.
2
−
(2) Predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, se vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.
2
+
(2) Če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, se izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika, če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju določeno drugače.
3
·
(3) Če se z nekim dejanjem ali ravnanjem krši zakon, s katerim se prepoveduje ali nalaga neko dejanje ali ravnanje, nastanejo pa gospodarske (ekonomske) posledice, to ne vpliva na obdavčenje.
3
·
(3) Če se z nekim dejanjem ali ravnanjem krši zakon, s katerim se prepoveduje ali nalaga neko dejanje ali ravnanje, nastanejo pa gospodarske (ekonomske) posledice, to ne vpliva na obdavčenje.
4
·
(4) Če je pravni posel neveljaven ali postane neveljaven, to ne vpliva na obdavčenje, če gospodarske (ekonomske) posledice tega pravnega posla kljub njegovi neveljavnosti nastanejo in obstojijo, če ni z zakonom o obdavčenju drugače določeno.
4
·
(4) Če je pravni posel neveljaven ali postane neveljaven, to ne vpliva na obdavčenje, če gospodarske (ekonomske) posledice tega pravnega posla kljub njegovi neveljavnosti nastanejo in obstojijo, če ni z zakonom o obdavčenju drugače določeno.
5
·
(5) Navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel.
5
·
(5) Navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel.
6
·
(6) Z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
6
·
(6) Z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
7
·
(7) Podatki, ki jih davčni zavezanci in druge osebe predložijo ali dajejo davčnemu organu po tem zakonu oziroma zakonu o obdavčenju, morajo biti točni, popolni in resnični, glede na posamezen zakon o obdavčenju, ter ne smejo spraviti davčnega organa v zmoto.
7
·
(7) Podatki, ki jih davčni zavezanci in druge osebe predložijo ali dajejo davčnemu organu po tem zakonu oziroma zakonu o obdavčenju, morajo biti točni, popolni in resnični, glede na posamezen zakon o obdavčenju, ter ne smejo spraviti davčnega organa v zmoto.
1
·
(1) Zavezanec za davek ima pravico:
1
·
(1) Zavezanec za davek ima pravico:
2
−
1. da je pravočasno in na primeren način obveščen o spremembah v zakonih o obdavčenju in v drugih predpisih, ki se tičejo obdavčenja,
2
+
1. da je pravočasno in na primeren način obveščen o spremembah v zakonih o obdavčenju in v drugih predpisih, ki se tičejo obdavčenja ter da mu davčni organ pravočasno, najpozneje pa v 30 dneh po predložitvi vprašanja in vseh informacij, ki so relevantne za pripravo pojasnila, posreduje pojasnila o načinu izvajanja posameznih določb predpisov o obdavčenju;
3
−
2. do pojasnil o načinu izračunavanja in plačevanja davkov ter
3
+
2. do informacij o načinu izračunavanja in plačevanja davkov ter
4
·
3. do podatkov o stanju svojih davčnih obveznosti.
4
·
3. do podatkov o stanju svojih davčnih obveznosti.
5
−
(2) Sistem informiranja mora biti vzpostavljen na način, da omogoča vsem zavezancem za davek čim lažji, enoten in sodoben dostop do informacij in zagotavlja enotno izvajanje zakonov o obdavčenju in tega zakona. II. poglavje Davčna obveznost
5
+
(2) Navodila, ki jih za zagotovitev enotne uporabe predpisov z delovnega področja davčnega organa izda minister, pristojen za finance, generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije oziroma generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije, so zavezujoča za ravnanje davčnega organa v davčnem postopku. Navodila se objavijo na spletnih straneh izdajatelja.
6
−
1. podpoglavje Splošno
6
+
(3) Sistem informiranja mora biti vzpostavljen na način, da omogoča vsem zavezancem za davek čim lažji, enoten in sodoben dostop do informacij in zagotavlja enotno izvajanje zakonov o obdavčenju in tega zakona.
+
1
+
Zavezanec za davek mora v napovedi oziroma obračunu davka navesti podatke, ki so resnični, pravilni in popolni glede na posamezen zakon o obdavčenju ter ne smejo spraviti v zmoto davčnega organa. II. poglavje Davčna obveznost
+
2
+
1. podpoglavje Splošno
1
−
(23. člen)
1
+
(8.a člen)
1
−
šesti odstavek 18. člena
1
+
8.a člen
1
−
Peti odstavek 14. člena se črta.
1
+
(1) Če je s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju določeno, da davčni zavezanec sam izračuna davek, ga izračuna v davčnem obračunu.
+
2
+
(2) Obliko davčnega obračuna, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna davka, predpiše minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance. Za podatke se štejejo tudi vsi podatki iz evidenc, ki jih davčni zavezanec vodi v skladu z drugimi predpisi in računovodskimi standardi, in iz poročil, ki jih davčni zavezanec sestavlja v skladu s posebnimi predpisi in računovodskimi standardi.
+
3
+
(3) Davčni zavezanec mora predložiti davčni obračun pristojnemu davčnemu organu na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavčenju.
+
4
+
(4) Davčni obračun mora predložiti tudi davčni zavezanec, ki je v skladu z zakonom o obdavčenju oproščen plačila davka, ter davčni zavezanec, ki ugotovi, da davčna obveznost, niti terjatev iz naslova davka, ni nastala.
1
−
šesti odstavek 18. člena
1
+
8.a člen
1
·
(1) Davčnemu zavezancu, ki iz opravičljivih razlogov ne more predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku, davčni organ na njegov predlog s sklepom dovoli predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka.
1
·
(1) Davčnemu zavezancu, ki iz opravičljivih razlogov ne more predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku, davčni organ na njegov predlog s sklepom dovoli predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka.
2
−
(4) Predlog iz prvega odstavka tega člena mora davčni zavezanec vložiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev obračuna.
2
+
(2) Za opravičljive razloge iz prvega odstavka tega člena se štejejo utemeljeni razlogi, ki jih davčni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo predložitev davčnega obračuna v predpisanem roku.
3
·
(3) Davčni zavezanec mora v predlogu iz prvega odstavka tega člena navesti razloge iz drugega odstavka tega člena in jih dokazati, če dokazov ne more ali še ne more predložiti, pa to pojasniti.
3
·
(3) Davčni zavezanec mora v predlogu iz prvega odstavka tega člena navesti razloge iz drugega odstavka tega člena in jih dokazati, če dokazov ne more ali še ne more predložiti, pa to pojasniti.
4
·
(4) Predlog iz prvega odstavka tega člena mora davčni zavezanec vložiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev obračuna.
4
·
(4) Predlog iz prvega odstavka tega člena mora davčni zavezanec vložiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev obračuna.
5
·
(5) Če davčni zavezanec zamudi rok za vložitev predloga za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka iz četrtega odstavka tega člena, zaradi zamude tega roka ne more predlagati, da mu davčni organ podaljša rok za predložitev predloga iz prvega odstavka tega člena.
5
·
(5) Če davčni zavezanec zamudi rok za vložitev predloga za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka iz četrtega odstavka tega člena, zaradi zamude tega roka ne more predlagati, da mu davčni organ podaljša rok za predložitev predloga iz prvega odstavka tega člena.
6
·
(6) Davčni obračun, ki je predložen v skladu z dovoljenjem davčnega organa po prvem odstavku tega člena, se šteje za pravočasno vloženega.
6
·
(6) Davčni obračun, ki je predložen v skladu z dovoljenjem davčnega organa po prvem odstavku tega člena, se šteje za pravočasno vloženega.
7
·
(7) Plačilo davka na podlagi davčnega obračuna, ki je predložen po izteku predpisanega roka v skladu z dovoljenjem davčnega organa po prvem odstavku tega člena, se glede obračunavanja obresti šteje kot odloženo plačilo.
7
·
(7) Plačilo davka na podlagi davčnega obračuna, ki je predložen po izteku predpisanega roka v skladu z dovoljenjem davčnega organa po prvem odstavku tega člena, se glede obračunavanja obresti šteje kot odloženo plačilo.
8
·
(8) Rok za vrnitev davka na podlagi davčnega obračuna, predloženega v skladu z dovoljenjem davčnega organa po prvem odstavku tega člena, se šteje od dneva, ko davčni organ prejme davčni obračun.
8
·
(8) Rok za vrnitev davka na podlagi davčnega obračuna, predloženega v skladu z dovoljenjem davčnega organa po prvem odstavku tega člena, se šteje od dneva, ko davčni organ prejme davčni obračun.
1
−
Šesti odstavek 18. člena se črta. Dosedanji sedmi do deveti odstavek postanejo šesti do osmi odstavek.
1
+
(1) Če je s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju določeno, da davek za davčnega zavezanca izračuna, odtegne in plača plačnik davka (v nadaljnjem besedilu: davčni odtegljaj), plačnik davka izračuna davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka izračuna davek na podlagi ugotovljene davčne osnove, davčnih olajšav in davčne stopnje.
+
2
+
(2) Obliko obračuna davčnega odtegljaja, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna davčnega odtegljaja, predpiše minister, pristojen za finance.
+
3
+
(3) Plačnik davka izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj po davčnih stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti, kot je določen v zakonu o obdavčenju ali v tem zakonu.
+
4
+
(4) Plačnik davka mora predložiti obračun davčnih odtegljajev pristojnemu davčnemu organu na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavčenju.
+
5
+
(5) Plačnik davka mora predložiti podatke iz obračuna davčnega odtegljaja tudi davčnemu zavezancu na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavčenju.
+
6
+
(6) Ta člen se smiselno uporablja tudi za pravne naslednike oziroma skrbnike davčnih zavezancev oziroma njihovega premoženja.
+
7
+
(7) Določbe 15. in 16. člena tega zakona se uporabljajo tudi za obračun davčnega odtegljaja.
+
8
+
(8) Če plačnik predloži davčnemu organu popravljen obračun davčnega odtegljaja, mora tudi davčnemu zavezancu predložiti nove podatke iz obračuna davčnega odtegljaja o dohodku, o odtegnjenem in plačanem davčnem odtegljaju ter druge podatke, ki vplivajo na višino davčnega odtegljaja, če so ti podatki v popravljenem obračunu davčnega odtegljaja drugačni od podatkov v obračunu davčnega odtegljaja, ki se je popravljal.
1
−
šesti odstavek 18. člena
1
+
8.a člen
1
−
V prvem odstavku 23. člena se črta zadnji stavek.
1
+
(1) Zavezanec za davek mora v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja določeno davčno ugodnost.
+
2
+
(2) Obliko in podatke, ki jih mora zavezanec za davek navesti v davčni napovedi za posamezne vrste davkov, predpiše minister, pristojen za finance.
+
3
+
(3) K vložitvi davčne napovedi morajo biti davčni zavezanci pozvani z javnim pozivom, če ni s tem zakonom drugače določeno. Poziv k vložitvi davčne napovedi davčni organ objavi najpozneje 60 dni pred iztekom roka za vložitev davčne napovedi.
+
4
+
(4) Zavezanec za davek mora vložiti davčno napoved pri pristojnem davčnem organu na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavčenju.
+
5
+
(5) Če je tako določeno s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, davčni organ ugotovi davek v odmerni odločbi, ne da bi bila davčna napoved vložena, če gre za davke, ki se odmerjajo od letne osnove.
1
−
(23. člen)
1
+
(8.a člen)
1
·
(1) Če zavezanec za davek pri davčnem organu dolguje več vrst davkov in njim pripadajočih dajatev ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov in njim pripadajočih dajatev, se davek in pripadajoče dajatve plačajo po vrstnem redu dospelosti davka pri davčnem organu, pri čemer se najprej poplača najprej dospeli davek. Davčni organ z dopisom obvesti zavezanca za davek o poplačanem davku in njemu pripadajočih dajatev, ki je bil plačan.
1
·
(1) Če zavezanec za davek pri davčnem organu dolguje več vrst davkov in njim pripadajočih dajatev ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov in njim pripadajočih dajatev, se davek in pripadajoče dajatve plačajo po vrstnem redu dospelosti davka pri davčnem organu, pri čemer se najprej poplača najprej dospeli davek. Davčni organ z dopisom obvesti zavezanca za davek o poplačanem davku in njemu pripadajočih dajatev, ki je bil plačan.
2
·
(2) Če davki pri davčnem organu dospejo v plačilo istočasno, vrstni red plačila določi zavezanec za davek. Če zavezanec za davek ne določi vrstnega reda plačila, ga določi davčni organ in pri tem upošteva, da se najprej poravnajo obveznosti, katerih izpolnitev je manj zavarovana.
2
·
(2) Če davki pri davčnem organu dospejo v plačilo istočasno, vrstni red plačila določi zavezanec za davek. Če zavezanec za davek ne določi vrstnega reda plačila, ga določi davčni organ in pri tem upošteva, da se najprej poravnajo obveznosti, katerih izpolnitev je manj zavarovana.
3
−
(3) Če plačani znesek ne zadostuje za poplačilo posamezne vrste davka s pripadajočimi dajatvami, se davek in pripadajoče dajatve plačajo po naslednjem vrstnem redu:
3
+
(3) Če pobrani znesek ne zadostuje za poplačilo posamezne vrste davka s pripadajočimi dajatvami, se davek in pripadajoče dajatve plačajo po naslednjem vrstnem redu:
4
−
1. davek,
4
+
1. stroški postopka pobiranja davka,
5
·
2. obresti,
5
·
2. obresti,
6
−
3. denarne kazni in globe,
6
+
3. davek,
7
−
4. stroški postopka pobiranja davka.
7
+
4. denarne kazni in globe.
1
−
Pri poravnavi dospelih obveznosti zavezanca za davek iz njegovih dohodkov, terjatev, premoženja in premoženjskih oziroma materialnih pravic ima dospela davčna obveznost absolutno prednost pred ostalimi dospelimi obveznostmi zavezanca za davek, ki se izterjujejo, razen pred dospelimi obveznostmi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljalca.
1
+
(1) Pri poravnavi dospelih obveznosti zavezanca za davek iz njegovih dohodkov, terjatev, premoženja in premoženjskih oziroma materialnih pravic ima dospela davčna obveznost absolutno prednost pred ostalimi dospelimi obveznostmi zavezanca za davek, ki se izterjujejo, razen pred dospelimi obveznostmi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljalca.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek poplačilo davčne obveznosti nima absolutne prednosti, kadar se poplačuje iz posamezne stvari oziroma pravice, ki je zavarovana z zastavno pravico, vpisano v ustrezen register.
+
1
+
(1) V primeru, ko davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, se za čas od nastanka davčne obveznosti do izdaje odločbe obračunajo obresti po medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas, ki je pretekel od nastanka davčne obveznosti, v višini, ki je veljala na dan nastanka davčne obveznosti. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo zamudne obresti.
+
2
+
(2) Kadar v primerih iz prejšnjega odstavka od nastanka davčne obveznosti do izdaje odločbe preteče več kakor eno leto, se obresti obračunajo po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta.
1
−
(1) Od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, se plačajo zamudne obresti po 0,039487 odstotni dnevni obrestni meri.
1
+
(1) Od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, se plačajo zamudne obresti po 0,02986 odstotni dnevni obrestni meri.
2
−
(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) lahko spremeni višino obrestne mere iz prvega odstavka tega člena, če se spremenijo gospodarske razmere v državi.
2
+
(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) lahko spremeni višino obrestne mere iz prvega odstavka tega člena, če se spremenijo gospodarske razmere v državi.
3
−
(3) Od zamudnih obresti, ki jih zavezanec za davek ni plačal, se zaračuna zamudne obresti.
3
+
(3) Od zamudnih obresti, ki jih zavezanec za davek ni plačal, in od denarnih kazni, glob ter stroškov postopka pobiranja davka se zamudne obresti ne zaračunavajo.
4
−
(4) Davčni organ zavezancu za davek ne zaračuna zamudnih obresti, dokler znesek obresti ne preseže 2.500 tolarjev.
4
+
(4) Od obresti, zaračunanih na podlagi petega odstavka 12. člena, 30.a in 38. člena, drugega odstavka 121. člena ter četrtega odstavka 142. člena tega zakona, se od zapadlosti dolga naprej obračunajo obresti po obrestni meri iz prvega odstavka tega člena.
5
−
(5) Četrti odstavek tega člena ne velja v primerih pobiranja članskih prispevkov zbornic. Zbornice same določajo znesek iz četrtega odstavka tega člena.
5
+
(5) Davčni organ zavezancu za davek ne zaračuna zamudnih obresti, dokler znesek obresti ne preseže 2.500 tolarjev.
+
6
+
(6) Ne glede na prejšnji odstavek v primeru pobiranja članskih prispevkov zbornic in prispevka za programe RTV Slovenija znesek iz četrtega odstavka tega člena določajo prejemniki teh prispevkov.
6
·
5. podpoglavje Vračilo davka
7
·
5. podpoglavje Vračilo davka
1
·
(1) Zavezancu za davek, ki je na račun davka plačal več, kot je bil dolžan plačati v skladu z zakonom, se preveč plačani znesek, ki presega 2.500 tolarjev, vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva predložitve obračuna davka, če z zakonom ni drugače določeno.
1
·
(1) Zavezancu za davek, ki je na račun davka plačal več, kot je bil dolžan plačati v skladu z zakonom, se preveč plačani znesek, ki presega 2.500 tolarjev, vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva predložitve obračuna davka, če z zakonom ni drugače določeno.
2
·
(2) Če preveč plačani znesek davka iz prvega odstavka tega člena ne presega 2.500 tolarjev, se vrne na zahtevo zavezanca za davek v roku 30 dni od vložitve zahteve, če z zakonom ni drugače določeno. Če zahteva ni podana, se preveč plačani davek šteje v naslednja plačila ali v plačila druge vrste davkov. O tem mora davčni organ obvestiti zavezanca za davek najmanj enkrat letno, in sicer do 31. januarja za preteklo leto.
2
·
(2) Če preveč plačani znesek davka iz prvega odstavka tega člena ne presega 2.500 tolarjev, se vrne na zahtevo zavezanca za davek v roku 30 dni od vložitve zahteve, če z zakonom ni drugače določeno. Če zahteva ni podana, se preveč plačani davek šteje v naslednja plačila ali v plačila druge vrste davkov. O tem mora davčni organ obvestiti zavezanca za davek najmanj enkrat letno, in sicer do 31. januarja za preteklo leto.
3
·
(3) Šteje se, da zahteva iz drugega odstavka tega člena ni podana, če ni podana v 30 dneh od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva vložitve obračuna davka, če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju drugače določeno.
3
·
(3) Šteje se, da zahteva iz drugega odstavka tega člena ni podana, če ni podana v 30 dneh od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva vložitve obračuna davka, če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju drugače določeno.
4
·
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov pri davčnem organu, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, če ni z zakonom drugače določeno. O tem davčni organ z dopisom obvesti zavezanca za davek najmanj enkrat letno, in sicer do 31. januarja za preteklo leto.
4
·
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov pri davčnem organu, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, če ni z zakonom drugače določeno. O tem davčni organ z dopisom obvesti zavezanca za davek najmanj enkrat letno, in sicer do 31. januarja za preteklo leto.
5
−
(5) Po poteku roka iz prvega odstavka tega člena oziroma, če zavezanec za davek zahteva vračilo davka po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, zavezancu za davek pripadajo zamudne obresti v skladu z 31. členom tega zakona.
5
+
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zavezancu za davek, ki mu je pretekel rok za plačilo globe in stroškov postopka o prekršku, za katere izvršbo je pristojen davčni organ, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek neplačane globe in stroškov postopka, ki mu je potekel rok plačila pri davčnem organu.
+
6
+
(6) Po poteku roka iz prvega odstavka tega člena oziroma, če zavezanec za davek zahteva vračilo davka po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, zavezancu za davek pripadajo zamudne obresti v skladu z 31. členom tega zakona.
1
−
(1) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do enega leta oziroma dovoli plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih v obdobju 12 mesecev ali določi, da se davčnemu zavezancu davek v celoti ali deloma odpiše, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
1
+
(1) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev ali določi, da se davčnemu zavezancu davek v celoti ali deloma odpiše, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
2
·
(2) Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka mora davčni zavezanec vložiti pri pristojnem davčnem organu. Davčni organ odloči o zahtevku na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca.
2
·
(2) Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka mora davčni zavezanec vložiti pri pristojnem davčnem organu. Davčni organ odloči o zahtevku na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca.
3
·
(3) Davčni organ odloči o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.
3
·
(3) Davčni organ odloči o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.
4
·
(4) Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila ter obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v vlogi, določi minister, pristojen za finance, upoštevaje raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na področju socialnega varstva.
4
·
(4) Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila ter obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v vlogi, določi minister, pristojen za finance, upoštevaje raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na področju socialnega varstva.
5
·
(5) Davčni organ ne more odobriti odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka ali davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
5
·
(5) Davčni organ ne more odobriti odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka ali davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
+
6
+
(6) Določbe tega člena se uporabljajo za zavezance za davek, ki so fizične osebe oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in ne izpolnjujejo pogojev za odlog ali obročno plačevanje na podlagi 37. člena tega zakona.
1
−
(1) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do enega leta oziroma dovoli plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih v obdobju 12 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi plačilne nezmožnosti in izgube prihodkov ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov, iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda, kot je prenehanje poslovanja, in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejše kriterije za ugotavljanje hujše gospodarske škode določi minister, pristojen za finance.
1
+
(1) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi plačilne nezmožnosti in izgube prihodkov ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov, iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejše kriterije in način ugotavljanja hujše gospodarske škode določi minister, pristojen za finance.
2
·
(2) Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka mora davčni zavezanec vložiti pri pristojnem davčnem organu. Davčni organ odloči na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca, iz katerih so razvidne okoliščine za nastanek hujše gospodarske škode.
2
·
(2) Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka mora davčni zavezanec vložiti pri pristojnem davčnem organu. Davčni organ odloči na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca, iz katerih so razvidne okoliščine za nastanek hujše gospodarske škode.
3
·
(3) Davčni organ odloči o odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.
3
·
(3) Davčni organ odloči o odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.
4
·
(4) Davčni organ ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka ali davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
4
·
(4) Davčni organ ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka ali davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
+
5
+
(5) Določbe tega člena se uporabljajo za zavezance za davek, ki so pravne osebe oziroma združenja oseb po tujem pravu brez pravne osebnosti oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
1
−
Za čas, ko je davčnemu zavezancu odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo, se za odložen znesek davka oziroma neplačane davke zaračunajo obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas, za katerega je bi odobren odlog oziroma obročno plačilo, ki velja na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu.
1
+
(1) Za čas, ko je davčnemu zavezancu odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo, se za odložen znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) zaračunajo obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas, za katerega je bi odobren odlog oziroma obročno plačilo, ki velja na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu.
+
2
+
(2) Kadar je odobren odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka za obdobje, daljše od 12 mesecev, se obresti obračunajo po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta.
1
·
(1) V plačilo dospeli davek, ki po posameznem izvršilnem naslovu v petih letih ne preseže 2.500 tolarjev, se na dan 31. decembra leta, v katerem je poteklo pet let od dospelosti, odpiše. Ne glede na prvi stavek tega odstavka se dolg ne odpiše, če skupni znesek dolgov, ki posamično ne presegajo 2.500 tolarjev, po vseh izvršilnih naslovih zavezanca za davek, na ta dan presega 5.000 tolarjev.
1
·
(1) V plačilo dospeli davek, ki po posameznem izvršilnem naslovu v petih letih ne preseže 2.500 tolarjev, se na dan 31. decembra leta, v katerem je poteklo pet let od dospelosti, odpiše. Ne glede na prvi stavek tega odstavka se dolg ne odpiše, če skupni znesek dolgov, ki posamično ne presegajo 2.500 tolarjev, po vseh izvršilnih naslovih zavezanca za davek, na ta dan presega 5.000 tolarjev.
2
·
(2) Davčni organ o odpisu davka iz prvega odstavka tega člena odloči s sklepom in o tem obvesti zavezanca za davek.
2
·
(2) Davčni organ o odpisu davka iz prvega odstavka tega člena odloči s sklepom in o tem obvesti zavezanca za davek.
3
·
(3) Davčni organ o skupnem znesku odpisanih davkov iz prvega odstavka tega člena obvesti tudi prejemnika davkov.
3
·
(3) Davčni organ o skupnem znesku odpisanih davkov iz prvega odstavka tega člena obvesti tudi prejemnika davkov.
+
4
+
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena, v primeru pobiranja prispevka za programe RTV Slovenija, javni zavod RTV Slovenija sam določi zneske iz prvega odstavka tega člena.
1
·
(1) Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati, zavezanec za davek pa je s stečajem prenehal.
1
·
(1) Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati, zavezanec za davek pa je s stečajem prenehal.
2
·
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davek ne odpiše, kadar je zavezanec za davek fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ali kadar družbeniki zavezanca za davek tudi po prenehanju družbe odgovarjajo za obveznosti družbe. V tem primeru davek, ki ni bil poplačan v stečajnem postopku, preide na fizično osebo oziroma družbenike.
2
·
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davek ne odpiše, kadar je zavezanec za davek fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ali kadar družbeniki zavezanca za davek tudi po prenehanju družbe odgovarjajo za obveznosti družbe. V tem primeru davek, ki ni bil poplačan v stečajnem postopku, preide na fizično osebo oziroma družbenike.
3
·
(3) Davek iz prvega odstavka tega člena se odpiše oziroma davčna obveznost iz drugega odstavka tega člena preide na fizično osebo oziroma družbenike z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v ustrezen register.
3
·
(3) Davek iz prvega odstavka tega člena se odpiše oziroma davčna obveznost iz drugega odstavka tega člena preide na fizično osebo oziroma družbenike z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v ustrezen register.
4
·
(4) Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku prisilne poravnave ni bilo mogoče izterjati, z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
4
·
(4) Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku prisilne poravnave ni bilo mogoče izterjati, z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
5
−
(4) Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku prisilne poravnave ni bilo mogoče izterjati, z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
−
6
·
(5) Če se potrjena prisilna poravnava razveljavi, se ponovno vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
5
·
(5) Če se potrjena prisilna poravnava razveljavi, se ponovno vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
1
·
(1) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev davčnega obračuna (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti) oziroma zavarovanje plačila v primeru odloga ali obročnega plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje plačila davčne obveznosti), če je tako določeno z zakonom o obdavčenju, ali če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi o zavezancu, utemeljeno pričakuje, da bo zavezanec za davek onemogočil ali znatno otežil izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti.
1
·
(1) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev davčnega obračuna (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti) oziroma zavarovanje plačila v primeru odloga ali obročnega plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje plačila davčne obveznosti), če je tako določeno z zakonom o obdavčenju, ali če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi o zavezancu, utemeljeno pričakuje, da bo zavezanec za davek onemogočil ali znatno otežil izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti.
2
−
(2) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti s sklepom, v katerem tudi določi vrsto zavarovanja, Sklep mora biti obrazložen.
2
+
(2) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti s sklepom, v katerem tudi določi vrsto zavarovanja, pri čemer pri izbiri vrste zavarovanja upošteva načelo sorazmernosti. Sklep mora biti obrazložen.
3
·
(3) Zoper sklep iz drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba, ki se v roku osmih dni vloži pri davčnem organu, ki je sklep izdal. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.
3
·
(3) Zoper sklep iz drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba, ki se v roku osmih dni vloži pri davčnem organu, ki je sklep izdal. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.
4
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena davčni organ ne zahteva predložitve zavarovanja, če bi se z izpolnitvijo te zahteve ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov oziroma če bi se zavezancu za davek povzročila hujša gospodarska škoda.
4
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena davčni organ ne zahteva predložitve zavarovanja, če bi se z izpolnitvijo te zahteve ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov oziroma če bi se zavezancu za davek povzročila hujša gospodarska škoda.
1
·
(1) Z začasnim sklepom za zavarovanje lahko davčni organ:
1
·
(1) Z začasnim sklepom za zavarovanje lahko davčni organ:
2
·
1. naloži banki oziroma hranilnici, pri kateri ima zavezanec za davek denarna sredstva, da denarnih sredstev zavezancu ne izplača, zavezancu za davek pa prepove razpolaganje s temi sredstvi, pri čemer se smiselno upoštevajo omejitve iz 146. člena tega zakona;
2
·
1. naloži banki oziroma hranilnici, pri kateri ima zavezanec za davek denarna sredstva, da denarnih sredstev zavezancu ne izplača, zavezancu za davek pa prepove razpolaganje s temi sredstvi, pri čemer se smiselno upoštevajo omejitve iz 146. člena tega zakona;
3
·
2. dolžniku zavezanca za davek prepove izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec do njega oziroma vrnitev stvari zavezancu ter zavezancu za davek prepove, da sprejme poplačilo terjatve oziroma vračilo stvari; ali
3
·
2. dolžniku zavezanca za davek prepove izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec do njega oziroma vrnitev stvari zavezancu ter zavezancu za davek prepove, da sprejme poplačilo terjatve oziroma vračilo stvari; ali
4
−
3. zavezancu za davek prepove razpolaganje z njegovimi premičninami, pri čemer se smiselno upoštevata 163. in 164. člen tega zakona, nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah.
4
+
3. zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premičninami, pri čemer se smiselno upoštevata 163. in 164. člen tega zakona, nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah.
5
−
(2) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek prepove razpolaganje z njegovimi nepremičninami, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njem vsebovane prepovedi.
5
+
(2) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi nepremičninami, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njem vsebovane prepovedi.
6
·
(3) Zaznamba iz drugega odstavka tega člena se izbriše iz zemljiške knjige na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 50. člena tega zakona.
6
·
(3) Zaznamba iz drugega odstavka tega člena se izbriše iz zemljiške knjige na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 50. člena tega zakona.
7
·
(4) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek prepove razpolaganje z deleži, ki jih ima v družbah, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu registrskemu organu oziroma klirinško depotni družbi, ki v njem vsebovano prepoved po uradni dolžnosti vpišeta v predpisan register.
7
·
(4) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek prepove razpolaganje z deleži, ki jih ima v družbah, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu registrskemu organu oziroma klirinško depotni družbi, ki v njem vsebovano prepoved po uradni dolžnosti vpišeta v predpisan register.
8
·
(5) Vpis iz četrtega odstavka tega člena se izbriše iz zadevnega registra na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 50. člena tega zakona.
8
·
(5) Vpis iz četrtega odstavka tega člena se izbriše iz zadevnega registra na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 50. člena tega zakona.
+
9
+
(6) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premičninami, davčni organ nemudoma pošlje upravljavcu registra neposestnih zastavnih pravic, ta pa po uradni dolžnosti vpiše v register zaznambo omejitve ali prepovedi iz tega sklepa.
+
10
+
(7) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz registra na predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 50. člena tega zakona.
1
−
(1) Če zavezanec za davek ne izpolni oziroma ne plača davčne obveznosti v predpisanem roku, pošlje davčni organ zavezancu za davek in garantu opomin s pregledom zapadlih, neplačanih davčnih obveznosti skupaj z opozorilom, da bo v primeru, če svoje davčne obveznosti ne bo izpolnil oziroma plačal v treh delovnih dneh od vročitve opomina, unovčil predložen instrument zavarovanja oziroma bo začel postopek davčne izvršbe.
1
+
(1) Če zavezanec za davek ne izpolni oziroma ne plača davčne obveznosti v predpisanem roku, pošlje davčni organ zavezancu za davek in garantu opomin s pregledom zapadlih, neplačanih davčnih obveznosti skupaj z opozorilom, da bo v primeru, če svoje davčne obveznosti ne bo izpolnil oziroma plačal v osmih dneh od vročitve opomina, unovčil predložen instrument zavarovanja oziroma bo začel postopek davčne izvršbe.
2
·
(2) Stroške v zvezi z opominom plača zavezanec za davek.
2
·
(2) Stroške v zvezi z opominom plača zavezanec za davek.
1
−
(1) Pravica do odmere davka zastara v petih letih po poteku koledarskega leta, v katerem bi bilo treba ugotoviti davek.
1
+
(1) Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati ali odtegniti.
2
−
(2) Pravica do izterjave davka zastara v petih letih po poteku koledarskega leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati.
2
+
(2) Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati.
3
−
(3) Pravica davčnega zavezanca do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih po poteku koledarskega leta, v katerem je bil davek plačan.
3
+
(3) Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal.
1
·
(1) Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveščen.
1
·
(1) Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za davek obveščen.
2
·
(2) Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen.
2
·
(2) Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen.
3
·
(3) Tek zastaranja pravice do vračila plačanega davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa ali vsako dejanje, ki ga zavezanec za davek opravi pri davčnem organu z namenom, da doseže vračilo davka.
3
·
(3) Tek zastaranja pravice do vračila plačanega davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa ali vsako dejanje, ki ga zavezanec za davek opravi pri davčnem organu z namenom, da doseže vračilo davka.
4
−
(4) Po vsakem pretrganju zastaranja začne naslednji dan znova teči zastaralni rok, vendar pravice do odmere davka, do izterjave davka in do vračila davka ni v nobenem primeru več možno uveljaviti, ko poteče deset let od koledarskega leta, v katerem je prvič začelo teči zastaranje.
4
+
(4) Po vsakem pretrganju zastaranja začne naslednji dan znova teči zastaralni rok, vendar pravice do odmere davka, do izterjave davka in do vračila davka ni v nobenem primeru več možno uveljaviti, ko poteče deset let od trenutka, ko je prvič začelo teči zastaranje.
1
−
(1) Davčni organ tekoče vodi za vsakega davčnega zavezanca enotno davčno evidenco po vrstah davkov, ki jih je dolžan plačevati posamezni davčni zavezanec.
−
2
−
(2) Davčni zavezanec ima pravico vpogleda v davčno evidenco ali pravico pridobitve izpisa iz davčne evidence, ki jo zanj vodi pristojni davčni organ na način in po postopku, ki ga določi minister, pristojen za finance.
−
1
·
(1) Na knjigovodskih listinah, ki se izstavijo kupcem blaga oziroma naročnikom storitev in drugim osebam, mora izdajatelj navesti svojo davčno številko. Davčno številko kupca izdelkov oziroma naročnika storitev pa mora navesti, če je tako določeno z zakonom o obdavčenju ali drugim zakonom.
1
·
(1) Na knjigovodskih listinah, ki se izstavijo kupcem blaga oziroma naročnikom storitev in drugim osebam, mora izdajatelj navesti svojo davčno številko. Davčno številko kupca izdelkov oziroma naročnika storitev pa mora navesti, če je tako določeno z zakonom o obdavčenju ali drugim zakonom.
2
·
(2) Fizična oseba mora predložiti svojo davčno številko izplačevalcu dohodkov v vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede na to v kakšni obliki jih pridobi. Če fizična oseba tega ne stori, se ta dohodek fizični osebi ne sme izplačati.
2
·
(2) Fizična oseba mora predložiti svojo davčno številko izplačevalcu dohodkov v vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede na to v kakšni obliki jih pridobi. Če fizična oseba tega ne stori, se ta dohodek fizični osebi ne sme izplačati.
3
·
(3) Vsaka oseba mora ob odprtju računa pri banki ali hranilnici ali pri izvajalcu plačilnega prometa po zakonu, ki ureja plačilni promet, predložiti svojo davčno številko, razen če v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, ni vpisana v davčni register.
3
·
(3) Vsaka oseba mora ob odprtju računa pri banki ali hranilnici ali pri izvajalcu plačilnega prometa po zakonu, ki ureja plačilni promet, predložiti svojo davčno številko, razen če v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, ni vpisana v davčni register.
4
·
(4) Fizični osebi ni treba predložiti davčne številke v skladu z drugim odstavkom tega člena, če v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, ni vpisana v davčni register, če prejme dohodke od druge fizične osebe ali če je na drugačen način zagotovljena evidenca o teh dohodkih.
4
·
(4) Fizični osebi ni treba predložiti davčne številke v skladu z drugim odstavkom tega člena, če v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, ni vpisana v davčni register, če prejme dohodke od druge fizične osebe ali če je na drugačen način zagotovljena evidenca o teh dohodkih.
5
−
(5) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi, v katerih primerih iz četrtega odstavka tega člena fizični osebi ni potrebno predložiti davčne številke.
5
+
(5) Davčne številke tudi ni treba predložiti izplačevalcu dohodkov pred izplačilom dohodka, če se dohodek izplača fizični osebi, ki se šteje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in slovenske davčne številke nima ter gre za dohodek, pridobljen na mednarodnih prireditvah, oziroma za dohodek, ki ga je pridobila kot udeleženec posebne igre na srečo.
+
6
+
(6) V primeru izplačila dohodka v skladu s prejšnjim odstavkom, mora izplačevalec dohodka ob izplačilu zagotoviti podatke o nerezidentu, najmanj pa osebno ime, rojstne podatke, stalno oziroma začasno prebivališče in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo nerezidenta.
1
−
Davčni organ mora kot zaupna varovati vsa dejstva, okoliščine, podatke (vključno s podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost, in podatki, ki se štejejo za zaupne po drugih predpisih), odločitve in druge dokumente, ki se nanašajo na posameznega zavezanca za davek (v nadaljnjem besedilu: davčna tajnost).
1
+
(1) Davčni organ mora kot zaupna varovati vsa dejstva, okoliščine, podatke (vključno s podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost, in podatki, ki se štejejo za zaupne po drugih predpisih), odločitve in druge dokumente, ki se nanašajo na posameznega zavezanca za davek (v nadaljnjem besedilu: davčna tajnost).
+
2
+
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za davčno tajnost ne šteje davčna številka poslovnih subjektov, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja poslovni register.
1
·
(1) Davčni organ sme razkriti naslednje podatke o zavezancu za davek v primerih, pod pogoji in na način, določen z zakonom o obdavčenju:
1
·
(1) Davčni organ sme razkriti naslednje podatke o zavezancu za davek v primerih, pod pogoji in na način, določen z zakonom o obdavčenju:
2
−
1. ime in priimek, prebivališče in vrsto prebivališča (stalno ali začasno) ter davčno številko;
2
+
1. osebno ime, prebivališče in vrsto prebivališča (stalno ali začasno) ter davčno številko;
3
·
2. ime oziroma naziv osebe, ki ni fizična oseba, njen sedež in naslov ter davčno številko;
3
·
2. ime oziroma naziv osebe, ki ni fizična oseba, njen sedež in naslov ter davčno številko;
4
·
3. identifikacijsko številko za DDV; datum vpisa oziroma izbrisa zavezanosti za DDV;
4
·
3. identifikacijsko številko za DDV; datum vpisa oziroma izbrisa zavezanosti za DDV;
5
·
4. identifikacijsko številka zavezanca za trošarine; datum vpisa oziroma izbrisa zavezanosti za trošarine.
5
·
4. identifikacijsko številka zavezanca za trošarine; datum vpisa oziroma izbrisa zavezanosti za trošarine.
6
·
(2) Oseba, ki dokaže, da je stranka ali udeležena v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem, je upravičena, da ji davčni organ razkrije, poleg podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, tudi naslednje podatke o zavezancu za davek:
6
·
(2) Oseba, ki dokaže, da je stranka ali udeležena v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem, je upravičena, da ji davčni organ razkrije, poleg podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, tudi naslednje podatke o zavezancu za davek:
7
·
1. podatke o znesku neplačanih davkov in o znesku preveč plačanih davkov ter podatke o odloženem in obročnem plačilu davkov;
7
·
1. podatke o znesku neplačanih davkov in o znesku preveč plačanih davkov ter podatke o odloženem in obročnem plačilu davkov;
8
·
2. podatek o tem ali je zavezanec za davek predložil davčno napoved oziroma obračun davka, ali ne.
8
·
2. podatek o tem ali je zavezanec za davek predložil davčno napoved oziroma obračun davka, ali ne.
9
−
(3) Davčni organ na podlagi obrazloženega zahtevka osebe iz drugega odstavka tega člena razkrije podatke iz drugega odstavka tega člena brez soglasja oziroma brez predhodnega obvestila zavezancu za davek, na katerega se nanaša zahtevek.
9
+
(3) Do razkritja podatkov iz prejšnjega odstavka je upravičena tudi uradna oseba, ki vodi upravni postopek, če so ti podatki potrebni za ugotavljanje dejanskega stanja v postopku, v katerem je zavezanec za davek, na katerega se podatki nanašajo, udeležen kot stranka.
+
10
+
(4) Davčni organ na podlagi obrazloženega zahtevka osebe iz drugega ali tretjega odstavka tega člena razkrije podatke iz drugega odstavka tega člena brez soglasja oziroma brez predhodnega obvestila zavezancu za davek, na katerega se nanaša zahtevek.
+
1
+
(1) Generalni davčni urad oziroma Generalni carinski urad sme razkriti podatke o davčnem dolgu, firmi in sedežu zavezanca za davek, ki je poslovni subjekt po zakonu, ki ureja poslovni register, če je davčni postopek pravnomočno končan ali če je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka. Oseba, ki zahteva to informacijo, mora izkazati interes za seznanitev, pri čemer mora v zahtevi navesti konkretnega zavezanca za davek.
+
2
+
(2) Podatke o nepravočasno poravnanem davčnem dolgu oseb iz prvega stavka tega člena, katerih skupna višina presega 1 milijon tolarjev, smeta organa iz prvega odstavka razkriti osebam, ki za to pisno izrazijo poslovni ali javni interes.
+
1
+
Davčni organ vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkrije podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za zaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba.
+
1
+
Ne glede na prejšnji člen sme davčni organ razkriti podatke, ki so davčna tajnost, policiji oziroma državnemu tožilstvu, če se v davčnem postopku ugotovi, da bi lahko bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja.
1
·
(1) Za odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji sta stvarno pristojni Davčna uprava Republike Slovenije ter Carinska uprava Republike Slovenije.
1
·
(1) Za odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji sta stvarno pristojni Davčna uprava Republike Slovenije ter Carinska uprava Republike Slovenije.
2
·
(2) Za odločanje na drugi stopnji je v zadevah iz prvega odstavka tega člena stvarno pristojno Ministrstvo za finance.
2
·
(2) Za odločanje na drugi stopnji je v zadevah iz prvega odstavka tega člena stvarno pristojno Ministrstvo za finance.
3
·
(3) Stvarna pristojnost drugih organov, ki postopajo po tem zakonu, je predpisana s posebnim zakonom.
3
·
(3) Stvarna pristojnost drugih organov, ki postopajo po tem zakonu, je predpisana s posebnim zakonom.
4
·
(4) Za odločanje v postopkih izvajanja mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezujejo Slovenijo, je stvarno pristojno Ministrstvo za finance, v postopkih izvajanja drugih mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo, pa organ, ki je določen z mednarodno pogodbo ali aktom o ratifikaciji.
4
·
(4) Za odločanje v postopkih izvajanja mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezujejo Slovenijo, je stvarno pristojno Ministrstvo za finance, v postopkih izvajanja drugih mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo, pa organ, ki je določen z mednarodno pogodbo ali aktom o ratifikaciji.
5
·
(5) Stvarna pristojnost tujih davčnih organov je določena z mednarodno pogodbo, ki jo je Slovenija uveljavila z zakonom.
5
·
(5) Stvarna pristojnost tujih davčnih organov je določena z mednarodno pogodbo, ki jo je Slovenija uveljavila z zakonom.
6
−
drugi odstavek 91. člena
6
+
92. člen
1
·
Če ni s tem zakonom, zakonom o obdavčenju ali zakonom, ki ureja področje davčne službe, drugače določeno, je za odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji, v primerih, ko je stvarno pristojna Davčna uprava Republike Slovenije, pristojen davčni urad, pri katerem je zavezanec za davek vpisan v davčni register ali na območju katerega je nastala oziroma bi lahko nastala davčna obveznost. Če pristojnega davčnega urada ni mogoče določiti v skladu s prvim stavkom, pristojni davčni urad določi Generalni davčni urad. III. poglavje (črtano)
1
·
Če ni s tem zakonom, zakonom o obdavčenju ali zakonom, ki ureja področje davčne službe, drugače določeno, je za odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji, v primerih, ko je stvarno pristojna Davčna uprava Republike Slovenije, pristojen davčni urad, pri katerem je zavezanec za davek vpisan v davčni register ali na območju katerega je nastala oziroma bi lahko nastala davčna obveznost. Če pristojnega davčnega urada ni mogoče določiti v skladu s prvim stavkom, pristojni davčni urad določi Generalni davčni urad. III. poglavje (črtano)
2
−
drugi odstavek 91. člena
2
+
92. člen
1
−
IV. poglavje Ustna obravnava
−
1
·
(1) Davčni zavezanec mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.
1
·
(1) Davčni zavezanec mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.
2
·
(2) Davčni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane ali ne nastane oziroma se poveča ali zmanjša.
2
·
(2) Davčni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane ali ne nastane oziroma se poveča ali zmanjša.
3
−
(3) Če ta zakon ne določa drugače, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih davčna obveznost ne nastane oziroma se zmanjša.
3
+
(3) Če ta zakon ne določa drugače, mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša.
1
·
(1) Nadzor obračunov davka pri davčnem organu se opravlja v prostorih pristojnega davčnega organa.
1
·
(1) Nadzor obračunov davka pri davčnem organu se opravlja v prostorih pristojnega davčnega organa.
2
·
(2) Nadzor obračunov davka pri davčnem organu obsega:
2
·
(2) Nadzor obračunov davka pri davčnem organu obsega:
3
·
1. preverjanje popolnosti, pravočasnosti, formalne, logične in računske pravilnosti obračunov davka ter zahtevkov za vračilo davka na podlagi obračunov davka,
3
·
1. preverjanje popolnosti, pravočasnosti, formalne, logične in računske pravilnosti obračunov davka ter zahtevkov za vračilo davka na podlagi obračunov davka,
4
·
2. primerjanje podatkov v obračunih davka s podatki iz drugih virov, ki so znani davčnemu organu,
4
·
2. primerjanje podatkov v obračunih davka s podatki iz drugih virov, ki so znani davčnemu organu,
5
·
3. primerjanje podatkov v obračunih davka z listinami in podatki v poslovnih knjigah in drugih evidencah zavezanca za davek, ki se vodijo v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
5
·
3. primerjanje podatkov v obračunih davka z listinami in podatki v poslovnih knjigah in drugih evidencah zavezanca za davek, ki se vodijo v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
6
·
(3) Če iz ugotovitev nadzora iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka tega člena izhajajo nepravilnosti ali možne podlage za spremembe davka oziroma če je obračun davka nepopoln, se s pisnim vabilom ali po telefonu povabi zavezanca za davek, da predloži pojasnila oziroma dokazila v zvezi z zadevo oziroma se ga povabi v prostore davčnega organa.
6
·
(3) Če iz ugotovitev nadzora iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka tega člena izhajajo nepravilnosti ali možne podlage za spremembe davka oziroma če je obračun davka nepopoln, se s pisnim vabilom ali po telefonu povabi zavezanca za davek, da predloži pojasnila oziroma dokazila v zvezi z zadevo oziroma se ga povabi v prostore davčnega organa.
7
·
(4) Nadzor po 3. točki drugega odstavka tega člena se opravi le na podlagi pisnega sklepa o začetku nadzora.
7
·
(4) Nadzor po 3. točki drugega odstavka tega člena se opravi le na podlagi pisnega sklepa o začetku nadzora.
8
·
(5) Zavezanec za davek mora na zahtevo pri nadzoru po 3. točki drugega odstavka tega člena predložiti dokumentacijo ter dajati pojasnila v zvezi s predmetom nadzora.
8
·
(5) Zavezanec za davek mora na zahtevo pri nadzoru po 3. točki drugega odstavka tega člena predložiti dokumentacijo ter dajati pojasnila v zvezi s predmetom nadzora.
9
·
(6) O nadzoru, ki se opravi na podlagi 3. točke drugega odstavka tega člena, se sestavi zapisnik. Zapisnik se vroči zavezancu za davek.
9
·
(6) O nadzoru, ki se opravi na podlagi 3. točke drugega odstavka tega člena, se sestavi zapisnik. Zapisnik se vroči zavezancu za davek.
10
·
(7) Preden se zapisnik iz šestega odstavka tega člena sklene, se zavezanca za davek s pisnim vabilom povabi na razgovor in se ga na razgovoru seznani z ugotovitvami, zavezanec za davek pa lahko poda v zvezi z ugotovitvami pripombe. O pravici do pripomb se mora zavezanca za davek poučiti in to ugotoviti v zapisniku.
10
·
(7) Preden se zapisnik iz šestega odstavka tega člena sklene, se zavezanca za davek s pisnim vabilom povabi na razgovor in se ga na razgovoru seznani z ugotovitvami, zavezanec za davek pa lahko poda v zvezi z ugotovitvami pripombe. O pravici do pripomb se mora zavezanca za davek poučiti in to ugotoviti v zapisniku.
11
·
(8) Ne glede na določbe sedmega odstavka tega člena ima zavezanec za davek pravico podati pripombe na zapisnik še v desetih dneh po vročitvi zapisnika iz sedmega odstavka tega člena. O pravici do pripomb po tem odstavku se mora zavezanca za davek poučiti in to ugotoviti v zapisniku.
11
·
(8) Ne glede na določbe sedmega odstavka tega člena ima zavezanec za davek pravico podati pripombe na zapisnik še v desetih dneh po vročitvi zapisnika iz sedmega odstavka tega člena. O pravici do pripomb po tem odstavku se mora zavezanca za davek poučiti in to ugotoviti v zapisniku.
12
·
(9) Na podlagi ugotovitev nadzora iz 3. točke drugega odstavka tega člena, s katerimi se spreminja davek, ki ga je zavezanec za davek izračunal v obračunu davka, pristojni davčni organ odmeri davek z odločbo.
12
·
(9) Na podlagi ugotovitev nadzora iz 3. točke drugega odstavka tega člena, s katerimi se spreminja davek, ki ga je zavezanec za davek izračunal v obračunu davka, pristojni davčni organ odmeri davek z odločbo.
13
·
(10) Če pri nadzoru po drugem odstavku tega člena ni ugotovljenih nepravilnosti, se o tem naredi uradni zaznamek na obračunu davka, če gre za nadzor po 1. oziroma 2. točki drugega odstavka tega člena, oziroma s sklepom zaključi postopek, če gre za nadzor po 3. točki drugega odstavka tega člena.
13
·
(10) Če pri nadzoru po drugem odstavku tega člena ni ugotovljenih nepravilnosti, se o tem naredi uradni zaznamek na obračunu davka, če gre za nadzor po 1. oziroma 2. točki drugega odstavka tega člena, oziroma s sklepom zaključi postopek, če gre za nadzor po 3. točki drugega odstavka tega člena.
14
·
(11) Glede nadaljevanja postopka na podlagi prejetih pripomb zavezanca za davek na zapisnik v zvezi z nadzorom po 3. točki drugega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru.
14
·
(11) Glede nadaljevanja postopka na podlagi prejetih pripomb zavezanca za davek na zapisnik v zvezi z nadzorom po 3. točki drugega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru.
15
−
(12) Nadzor iz 3. točke prvega odstavka tega člena se lahko opravi le za zavezance za davek, ki so male gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki, oziroma so zavezanci, ki na podlagi predpisov, ki urejajo njihovo ustanavljanje ali delovanje, niso zavezani k reviziji letnih poročil.
15
+
(12) Nadzor iz 3. točke drugega odstavka tega člena se lahko opravi le za zavezance za davek, ki so male gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki, oziroma so zavezanci, ki na podlagi predpisov, ki urejajo njihovo ustanavljanje ali delovanje, niso zavezani k reviziji letnih poročil.
1
−
(1) Davčni inšpekcijski nadzor se začne z dnem izdaje pisnega sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora.
1
+
(1) Inšpektor mora o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora z navadno poštno pošiljko obvestiti zavezanca za davek najmanj osem dni pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma najmanj 15 dni pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora, če gre za zavezanca za davek, ki je velika gospodarska družba, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
2
−
(2) Sklep iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se zavezanec za davek ne obvesti o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, če bi se zaradi tega ogrozil namen inšpekcijskega nadzora.
+
3
+
(3) Inšpektor mora pred začetkom opravljanja dejanj davčnega inšpekcijskega nadzora zavezancu za davek na kraju samem vročiti sklep o inšpekcijskem nadzoru, ki mora vsebovati:
3
·
1. navedbo pristojnega davčnega organa, številko in datum izdaje sklepa;
4
·
1. navedbo pristojnega davčnega organa, številko in datum izdaje sklepa;
4
−
2. polno ime in naslov oziroma firmo in sedež zavezanca za davek, pri katerem bo opravljen davčni inšpekcijski nadzor;
5
+
2. osebno ime in naslov oziroma firmo in sedež zavezanca za davek, pri katerem se opravlja davčni inšpekcijski nadzor;
5
·
3. pravno podlago za davčni inšpekcijski nadzor;
6
·
3. pravno podlago za davčni inšpekcijski nadzor;
6
−
4. obdobje obdavčenja, na katerega se davčni inšpekcijski nadzor nanaša;
7
+
4. obdobje obdavčenja, na katero se davčni inšpekcijski nadzor nanaša;
7
·
5. vrste davkov, ki so predmet davčnega inšpekcijskega nadzora;
8
·
5. vrste davkov, ki so predmet davčnega inšpekcijskega nadzora;
8
−
6. ime pooblaščene osebe, ki bo opravila davčni inšpekcijski nadzor;
9
+
6. osebno ime pooblaščene osebe, ki bo opravila davčni inšpekcijski nadzor;
9
·
7. pouk o pravici sodelovanja zavezanca za davek pri davčnem inšpekcijskem nadzoru;
10
·
7. pouk o pravici sodelovanja zavezanca za davek pri davčnem inšpekcijskem nadzoru;
10
−
8. pouk o pravnih posledicah oviranja inšpekcijskega nadzora;
11
+
8. pouk o pravnih posledicah oviranja davčnega inšpekcijskega nadzora.
11
−
9. pouk o pravnem sredstvu.
12
+
(4) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
12
−
(3) Sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora vroči pooblaščena oseba na kraju samem.
13
+
(5) Če se vročitev sklepa iz tretjega odstavka tega člena ne da opraviti na kraju samem, pusti inšpektor v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, da se sklep nahaja na davčnem uradu. S tem velja vročitev za opravljeno.
1
−
(1) Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnih prostorih zavezanca za davek, ki opravlja dejavnost, lahko pa tudi v poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence, če se te ne vodijo oziroma hranijo pri njem, . Za ta namen mora dati zavezanec za davek na razpolago primeren delovni prostor in potrebne pripomočke.
1
+
(1) Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnih prostorih zavezanca za davek, ki opravlja dejavnost, lahko pa tudi v poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence, če se te ne vodijo oziroma hranijo pri njem, oziroma v prostorih pooblaščenca, ki ga je določil zavezanec za davek. Za ta namen mora dati zavezanec za davek na razpolago primeren delovni prostor in potrebne pripomočke.
2
·
(2) Če poslovni prostor ni primeren za opravljanje davčnega inšpekcijskega nadzora, ali če obstajajo drugi razlogi, kot primeroma narava dejavnosti zavezanca za davek, se inšpekcijski nadzor lahko na predlog davčnega zavezanca ali po odločitvi davčnega organa, opravlja v prostorih davčnega organa.
2
·
(2) Če poslovni prostor ni primeren za opravljanje davčnega inšpekcijskega nadzora, ali če obstajajo drugi razlogi, kot primeroma narava dejavnosti zavezanca za davek, se inšpekcijski nadzor lahko na predlog davčnega zavezanca ali po odločitvi davčnega organa, opravlja v prostorih davčnega organa.
3
·
(3) Davčni inšpekcijski nadzor se ne opravlja v stanovanjskih prostorih, ki jih zavezanec za davek ni določil kot svoj sedež ali poslovni prostor.
3
·
(3) Davčni inšpekcijski nadzor se ne opravlja v stanovanjskih prostorih, ki jih zavezanec za davek ni določil kot svoj sedež ali poslovni prostor.
4
·
(4) Če zavezanec za davek, njegov zastopnik ali pooblaščenec ali zaposleni pri zavezancu za davek ovira pooblaščeno osebo pri pregledu, lahko pooblaščena oseba zahteva, da se le-ta odstrani.
4
·
(4) Če zavezanec za davek, njegov zastopnik ali pooblaščenec ali zaposleni pri zavezancu za davek ovira pooblaščeno osebo pri pregledu, lahko pooblaščena oseba zahteva, da se le-ta odstrani.
5
·
(5) Če pooblaščena oseba pri opravljanju nalog davčnega inšpekcijskega nadzora naleti na fizični odpor ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.
5
·
(5) Če pooblaščena oseba pri opravljanju nalog davčnega inšpekcijskega nadzora naleti na fizični odpor ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.
6
·
(6) Policisti nudijo pomoč pooblaščenim osebam skladno z določbami zakona, ki ureja policijo.
6
·
(6) Policisti nudijo pomoč pooblaščenim osebam skladno z določbami zakona, ki ureja policijo.
7
·
(7) Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v običajnem delovnem času. Davčni inšpekcijski nadzor se lahko opravlja tudi izven običajnega delovnega časa, če:
7
·
(7) Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v običajnem delovnem času. Davčni inšpekcijski nadzor se lahko opravlja tudi izven običajnega delovnega časa, če:
8
·
1. zavezanec za davek na to pristane ali
8
·
1. zavezanec za davek na to pristane ali
9
·
2. je to nujno potrebno zaradi namena davčnega inšpekcijskega nadzora.
9
·
2. je to nujno potrebno zaradi namena davčnega inšpekcijskega nadzora.
1
−
V drugem odstavku 108. člena se črta zadnji stavek.
1
+
(1) Pooblaščena oseba, ki izvršuje davčni inšpekcijski nadzor, mora zavezanca za davek pred pričetkom davčnega inšpekcijskega nadzora poučiti o pravici zavezanca za davek, da je prisoten pri davčnem inšpekcijskem nadzoru in da je tekoče obveščen o pomembnih dejstvih in dokazih v inšpekcijskem nadzoru, ter med postopkom, razen če to onemogoča potek ali namen davčnega inšpekcijskega nadzora, obveščati davčnega zavezanca o pomembnih dejstvih in dokazih in vse to navesti v zapisnik.
+
2
+
(2) Pred sestavo zapisnika mora pooblaščena oseba, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, o rezultatu davčnega inšpekcijskega nadzora opraviti sklepni pogovor z zavezancem za davek, v katerem mora zavezanca za davek opozoriti na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, na pravne posledice ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora in na davčne učinke teh ugotovitev.
+
3
+
(3) Sklepni pogovor ni potreben, če:
+
4
+
1. rezultat davčnega inšpekcijskega nadzora ne zahteva spremembe obdavčenja, ali
+
5
+
2. se mu zavezanec za davek odpove ali se mu izogiba.
1
·
Če se pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje drugih oseb na podlagi obnove postopka oziroma v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo pristojnemu davčnemu organu. Šteje se, da je pristojni davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika.
1
·
Če se pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje drugih oseb na podlagi obnove postopka oziroma v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo pristojnemu davčnemu organu. Šteje se, da je pristojni davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika.
2
+
Če se pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje drugih oseb na podlagi obnove postopka oziroma v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo pristojnemu davčnemu organu. Šteje se, da je pristojni davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika.
+
1
−
(1) Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru se sestavi in vroči zavezancu za davek najpozneje v desetih dneh po končanem pregledu. Zavezanec za davek lahko poda nanj pripombe v desetih dneh po vročitvi zapisnika. Rok za pripombe se na utemeljeno pisno zahtevo zavezanca za davek lahko s sklepom podaljša praviloma največ za dodatnih deset dni.
1
+
(1) Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru se sestavi in vroči zavezancu za davek najpozneje v desetih dneh po končanem pregledu. Zavezanec za davek lahko poda nanj pripombe v 20 dneh po vročitvi zapisnika. Rok za pripombe se na utemeljeno pisno zahtevo zavezanca za davek lahko s sklepom podaljša praviloma največ za dodatnih deset dni.
2
·
(2) Pisno zahtevo za podaljšanje roka za pripombe iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec za davek vložiti pred iztekom roka.
2
·
(2) Pisno zahtevo za podaljšanje roka za pripombe iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec za davek vložiti pred iztekom roka.
3
·
(3) Če zavezanec za davek v pripombah navaja nova ali dodatna dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb. Glede vročanja in vlaganja pripomb na dodatni zapisnik se uporablja prvi do tretji odstavek tega člena. VII. poglavje Posebne določbe o odmeri davka
3
·
(3) Če zavezanec za davek v pripombah navaja nova ali dodatna dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb. Glede vročanja in vlaganja pripomb na dodatni zapisnik se uporablja prvi do tretji odstavek tega člena. VII. poglavje Posebne določbe o odmeri davka
1
·
(1) Davčni organ mora pred izdajo odmerne odločbe po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki imajo pomen za odmerno odločbo ter omogočiti strankam, da zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in interese.
1
·
(1) Davčni organ mora pred izdajo odmerne odločbe po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki imajo pomen za odmerno odločbo ter omogočiti strankam, da zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in interese.
2
·
(2) Davčni organ lahko izda odmerno odločbo brez posebnega ugotovitvenega postopka, če spozna, da so podatki iz davčne napovedi popolni in pravilni ali če sam ima ali lahko zbere uradne podatke, ki so potrebni za odločbo tako, da ni potrebno zaslišanja stranke zaradi zavarovanja njenih pravic in interesov.
2
·
(2) Davčni organ lahko izda odmerno odločbo brez posebnega ugotovitvenega postopka, če spozna, da so podatki iz davčne napovedi popolni in pravilni ali če sam ima ali lahko zbere uradne podatke, ki so potrebni za odločbo tako, da ni potrebno zaslišanja stranke zaradi zavarovanja njenih pravic in interesov.
1
·
(1) Če davčni organ ugotovi, da podatki, ki jih je bil davčni zavezanec dolžan predložiti na ustrezen način na podlagi zakona o obdavčenju in tega zakona, ne ustrezajo dejanskemu stanju ali jih davčni zavezanec ni predložil na ustrezen način, pa bi jih moral, ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, pod pogoji in na način, določen s tem členom. Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu, da določi verjetno davčno osnovo.
1
·
(1) Če davčni organ ugotovi, da podatki, ki jih je bil davčni zavezanec dolžan predložiti na ustrezen način na podlagi zakona o obdavčenju in tega zakona, ne ustrezajo dejanskemu stanju ali jih davčni zavezanec ni predložil na ustrezen način, pa bi jih moral, ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, pod pogoji in na način, določen s tem členom. Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu, da določi verjetno davčno osnovo.
2
·
(2) Če je davčnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davčna osnova lahko določi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davčni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem, njegovimi družinskimi člani in povezanimi osebami, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih plačah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih, opravljenih dobavah, nabavah in storitvah, vrednosti premoženja in drugih zunanjih znakov posedovanja premoženja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih in stanovanjskih prostorov, številu najemnikov ter obdobju oddajanja v najem.
2
·
(2) Če je davčnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davčna osnova lahko določi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davčni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem, njegovimi družinskimi člani in povezanimi osebami, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih plačah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih, opravljenih dobavah, nabavah in storitvah, vrednosti premoženja in drugih zunanjih znakov posedovanja premoženja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih in stanovanjskih prostorov, številu najemnikov ter obdobju oddajanja v najem.
3
·
(3) Če davčni organ nima na razpolago podatkov iz drugega odstavka tega člena, oceni davčno osnovo z uporabo podatkov iz drugega odstavka tega člena pri davčnih zavezancih, ki so v istem davčnem obdobju in v podobnih okoliščinah opravljali enako ali podobno dejavnost oziroma opravljali enake ali podobne dobave in storitve oziroma dosegali primerljive vrste dohodkov. V tem primeru davčni organ odmeri davek za davčno obdobje kot je določeno z zakonom o obdavčenju od ocenjene davčne osnove.
3
·
(3) Če davčni organ nima na razpolago podatkov iz drugega odstavka tega člena, oceni davčno osnovo z uporabo podatkov iz drugega odstavka tega člena pri davčnih zavezancih, ki so v istem davčnem obdobju in v podobnih okoliščinah opravljali enako ali podobno dejavnost oziroma opravljali enake ali podobne dobave in storitve oziroma dosegali primerljive vrste dohodkov. V tem primeru davčni organ odmeri davek za davčno obdobje kot je določeno z zakonom o obdavčenju od ocenjene davčne osnove.
4
−
(4) Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec-fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec-fizična oseba oziroma s trošenjem davčnega zavezanca-fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca-fizične osebe, se davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po poprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja.
4
+
(4) Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec- fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec-fizična oseba oziroma s trošenjem davčnega zavezanca-fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca-fizične osebe, se davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po poprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja.
5
·
(5) Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja.
5
·
(5) Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja.
1
·
(1) Izrek odmerne odločbe mora vsebovati:
1
·
(1) Izrek odmerne odločbe mora vsebovati:
2
−
1. davčnega zavezanca in plačnika davka, če sta različni osebi;
2
+
1. davčnega zavezanca oziroma plačnika davka, če sta različni osebi;
3
·
2. vrsto davka;
3
·
2. vrsto davka;
4
·
3. davčno osnovo;
4
·
3. davčno osnovo;
5
·
4. davčno stopnjo;
5
·
4. davčno stopnjo;
6
·
5. znesek odmerjenega davka in obresti, izračunanih do dneva izdaje odločbe;
6
·
5. znesek odmerjenega davka in obresti, izračunanih do dneva izdaje odločbe;
7
·
6. znesek morebitnih(e) plačanih(e) akontacij(e) davka;
7
·
6. znesek morebitnih(e) plačanih(e) akontacij(e) davka;
8
·
7. rok plačila davka in obresti;
8
·
7. rok plačila davka in obresti;
9
·
8. račun, na katerega se plača;
9
·
8. račun, na katerega se plača;
10
·
9. navedbo, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe;
10
·
9. navedbo, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe;
11
·
10. navedbo, da bo davek v primeru, če ne bo plačan v določenem roku, prisilno izterjan.
11
·
10. navedbo, da bo davek v primeru, če ne bo plačan v določenem roku, prisilno izterjan.
12
·
(2) V izreku odmerne odločbe se odloči tudi o stroških postopka.
12
·
(2) V izreku odmerne odločbe se odloči tudi o stroških postopka.
13
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v izreku odmerne odločbe ne navede davčne osnove in davčne stopnje, če glede na vrsto davka v skladu z zakonom o obdavčenju tega ni mogoče navesti.
13
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v izreku odmerne odločbe ne navede davčne osnove in davčne stopnje, če glede na vrsto davka v skladu z zakonom o obdavčenju tega ni mogoče navesti.
14
·
(4) Če davčni organ v odmerni odločbi ugotovi, da je treba vrniti določen znesek davka, mora izrek odločbe, poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, vsebovati tudi znesek davka, ki se vrne, in rok ter način vračila davka.
14
·
(4) Če davčni organ v odmerni odločbi ugotovi, da je treba vrniti določen znesek davka, mora izrek odločbe, poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, vsebovati tudi znesek davka, ki se vrne, in rok ter način vračila davka.
15
·
(5) Izrek odločbe v enostavnih zadevah, v kateri davčnih organ pri odločanju v celoti upošteva davčno napoved, uradne podatke ali ugodi strankini zahtevi, lahko vsebuje le davčno osnovo, stopnjo davka in znesek odmerjenega oziroma vrnjenega davka, če ta zakon ne določa drugače.
15
·
(5) Izrek odločbe v enostavnih zadevah, v kateri davčnih organ pri odločanju v celoti upošteva davčno napoved, uradne podatke ali ugodi strankini zahtevi, lahko vsebuje le davčno osnovo, stopnjo davka in znesek odmerjenega oziroma vrnjenega davka, če ta zakon ne določa drugače.
1
·
V enostavnih zadevah iz prejšnjega člena lahko vloga oziroma dokument predstavlja odločbo, kar davčni organ ugotovi ali odmeri z odtisom štampiljke na tej vlogi oziroma dokumentu in navede predpise, na podlagi katerih je bilo v zadevi odločeno. Poleg štampiljke mora biti podpis pooblaščene osebe.
1
·
V enostavnih zadevah iz prejšnjega člena lahko vloga oziroma dokument predstavlja odločbo, kar davčni organ ugotovi ali odmeri z odtisom štampiljke na tej vlogi oziroma dokumentu in navede predpise, na podlagi katerih je bilo v zadevi odločeno. Poleg štampiljke mora biti podpis pooblaščene osebe.
2
+
V enostavnih zadevah iz prejšnjega člena lahko vloga oziroma dokument predstavlja odločbo, kar davčni organ ugotovi ali odmeri z odtisom štampiljke na tej vlogi oziroma dokumentu in navede predpise, na podlagi katerih je bilo v zadevi odločeno. Poleg štampiljke mora biti podpis pooblaščene osebe.
+
1
·
(1) Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
1
·
(1) Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2
−
(2) Davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Za čas, ko je zavezancu za davek odložena izvršba, se zaračunajo obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas, za katerega je bil odobren odlog davčne izvršbe, ki velja na dan izdaje odločbe,
2
+
(2) Davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Za čas, ko je zavezancu za davek odložena izvršba, se zaračunajo obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas, za katerega je bil odobren odlog davčne izvršbe, ki velja na dan izdaje odločbe, če se pritožbi ne ugodi.
3
·
2. podpoglavje Izredna pravna sredstva
3
·
2. podpoglavje Izredna pravna sredstva
1
−
V prvem odstavku 122. člena se 3. točka črta.
1
+
(1) Davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi odmerno odločbo v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek:
+
2
+
1. če jo je izdal stvarno nepristojen organ;
+
3
+
2. če je bila v isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta stvar drugače rešena.
+
4
+
(2) Odmerno dločbo lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon.
1
−
Če davčni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih, od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po preteku petih let od vročitve odločbe stranki, se obnova po uradni dolžnosti ne more začeti.
1
+
(1) Če davčni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, lahko začne obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolžnosti v šestih mesecih, od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po preteku petih let od vročitve odločbe stranki, se obnova po uradni dolžnosti ne more začeti.
+
2
+
(2) V rokih iz prejšnjega odstavka lahko predlaga obnovo postopka tudi zavezanec za davek.
1
−
(1) Pred začetkom davčne izvršbe davčni organ pošlje dolžniku obvestilo, v katerem navede znesek zapadlega oziroma zapadlih neplačanih davkov in ga pozove, da davek plača v roku osmih dni od dneva vročitve obvestila.
1
+
(1) Pred začetkom davčne izvršbe davčni organ obvesti dolžnika o znesku zapadlega oziroma zapadlih neplačanih davkov in ga opozori, naj davek plača, sicer bo začet postopek davčne izvršbe. Če davčni organ dolžnika obvesti po telefonu, naredi o tem uradni zaznamek.
2
−
(2) Če je plačilo davka zavarovano, se obvestilo iz prvega odstavka tega člena pošlje tudi osebi, ki je izdala instrument zavarovanja.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ ne obvesti dolžnika o znesku zapadle oziroma zapadlih neplačanih denarnih nedavčnih obveznosti, ki se izterjujejo po tem zakonu, če bi dolžnik z odhodom zaradi prebivanja v tujini onemogočil ali preprečil izvršitev oziroma če iz okoliščin primera izhaja, da je treba sklep o izvršbi izdati takoj.
3
−
(3) Če dolžnik ne plača zapadlega davka tudi na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena, davčni organ začne zoper dolžnika davčno izvršbo.
3
+
(3) Če je plačilo davka zavarovano, se obvestilo iz prvega odstavka tega člena pošlje tudi osebi, ki je izdala instrument zavarovanja.
+
4
+
(4) Če dolžnik ne plača zapadlega davka tudi na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena, davčni organ začne zoper dolžnika davčno izvršbo.
1
·
(1) Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova.
1
·
(1) Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova.
2
−
5. izvršljiv plačilni nalog;
2
+
(2) Izvršilni naslovi iz prvega odstavka tega člena so:
3
−
6. izvršljiva odločba o prekršku;
−
4
−
7. izvršljiva sodba sodišča, izdana v zadevah prekrškov;
−
5
−
8. izvršljiv sklep sodišča, izdan v zadevah prekrškov.
−
6
·
1. izvršljiva odločba o odmeri davka;
3
·
1. izvršljiva odločba o odmeri davka;
7
·
2. izvršljiv obračun davka;
4
·
2. izvršljiv obračun davka;
8
·
3. izvršljiva tuja odločba, ki jo davčni organ prejme v izvršbo na podlagi četrtega dela tega zakona;
5
·
3. izvršljiva tuja odločba, ki jo davčni organ prejme v izvršbo na podlagi četrtega dela tega zakona;
9
·
4. izvršljiv sklep davčnega organa;
6
·
4. izvršljiv sklep davčnega organa;
10
·
5. izvršljiv plačilni nalog;
7
·
5. izvršljiv plačilni nalog;
11
·
6. izvršljiva odločba o prekršku;
8
·
6. izvršljiva odločba o prekršku;
12
·
7. izvršljiva sodba sodišča, izdana v zadevah prekrškov;
9
·
7. izvršljiva sodba sodišča, izdana v zadevah prekrškov;
13
·
8. izvršljiv sklep sodišča, izdan v zadevah prekrškov.
10
·
8. izvršljiv sklep sodišča, izdan v zadevah prekrškov.
14
·
(3) Obračun davka postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka po obračunu davka, ki je predpisan z zakonom.
11
·
(3) Obračun davka postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka po obračunu davka, ki je predpisan z zakonom.
15
·
(4) Če izhaja dolžnikova davčna obveznost iz več naslovov, lahko davčni organ sestavi seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov (v nadaljnjem besedilu: seznam izvršilnih naslovov). V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.
12
·
(4) Če izhaja dolžnikova davčna obveznost iz več naslovov, lahko davčni organ sestavi seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov (v nadaljnjem besedilu: seznam izvršilnih naslovov). V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.
1
−
(1) Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika - fizične osebe, se ta izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje kakorkoli dobili od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Za ožje družinske člane se štejejo: zakonec oziroma oseba, s katero živi dolžnik v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji dolžnika.
1
+
(1) Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika - fizične osebe, se ta izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno dobili od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Za ožje družinske člane se štejejo: zakonec oziroma oseba, s katero živi dolžnik v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji dolžnika.
2
·
(2) Če je dolžnik z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odtujil premoženje komu drugemu, se tak pravni posel lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.
2
·
(2) Če je dolžnik z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odtujil premoženje komu drugemu, se tak pravni posel lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.
+
3
+
(3) Če je dolžnik, ki ni fizična oseba, z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odtujil premoženje, se tak pravni posel lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.
1
·
(1) Davčna izvršba se ne začne, če znesek davka po enem izvršilnem naslovu na dan zapadlosti ne presega 2.500 tolarjev. Ne glede na prvi stavek tega odstavka se davčna izvršba začne, če skupni znesek dolgov, ki posamično ne presegajo 2.500 tolarjev, po vseh izvršilnih naslovih zavezanca za davek na ta dan presega 5.000 tolarjev.
1
·
(1) Davčna izvršba se ne začne, če znesek davka po enem izvršilnem naslovu na dan zapadlosti ne presega 2.500 tolarjev. Ne glede na prvi stavek tega odstavka se davčna izvršba začne, če skupni znesek dolgov, ki posamično ne presegajo 2.500 tolarjev, po vseh izvršilnih naslovih zavezanca za davek na ta dan presega 5.000 tolarjev.
2
−
(2) Prvi odstavek tega člena ne velja v primerih izterjave članskih prispevkov zbornic. Zbornice same določajo znesek iz prvega odstavka tega člena.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v primerih izterjave članskih prispevkov zbornic in prispevka za programe RTV Slovenija prejemniki prispevkov sami določajo znesek iz prvega odstavka tega člena.
1
·
(1) Sklep o izvršbi mora vsebovati:
1
·
(1) Sklep o izvršbi mora vsebovati:
2
−
1. ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež dolžnika;
2
+
1. osebno ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež dolžnika;
3
·
2. davčno številko dolžnika;
3
·
2. davčno številko dolžnika;
4
·
3. izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost;
4
·
3. izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost;
5
·
4. znesek davka in pripadajoče obresti;
5
·
4. znesek davka in pripadajoče obresti;
6
·
5. sredstvo in predmet davčne izvršbe;
6
·
5. sredstvo in predmet davčne izvršbe;
7
·
6. stroške davčne izvršbe;
7
·
6. stroške davčne izvršbe;
8
−
7. ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež delodajalca oziroma izplačevalca dohodkov, izvajalca plačilnega prometa v primeru, da so sredstva davčne izvršbe denarna sredstva dolžnika in dolžnikovega dolžnika v primeru drugih terjatev dolžnika;
8
+
7. osebno ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež delodajalca oziroma izplačevalca dohodkov, izvajalca plačilnega prometa v primeru, da so sredstva davčne izvršbe denarna sredstva dolžnika in dolžnikovega dolžnika v primeru drugih terjatev dolžnika;
9
·
8. pouk o pravnem sredstvu.
9
·
8. pouk o pravnem sredstvu.
10
·
(2) V sklepu se navedejo tudi drugi podatki, ki so potrebni, da se davčna izvršba lahko opravi.
10
·
(2) V sklepu se navedejo tudi drugi podatki, ki so potrebni, da se davčna izvršba lahko opravi.
1
·
(1) Davčni organ s sklepom zadrži že začet postopek davčne izvršbe za čas:
1
·
(1) Davčni organ s sklepom zadrži že začet postopek davčne izvršbe za čas:
2
·
1. ko je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka v skladu s tem zakonom, z zakonom o obdavčenju ali drugim zakonom, in sicer za čas odloga oziroma obročnega plačevanja,
2
·
1. ko je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka v skladu s tem zakonom, z zakonom o obdavčenju ali drugim zakonom, in sicer za čas odloga oziroma obročnega plačevanja,
3
−
2. do vročitve odločitve o pritožbi iz četrtega odstavka 142. člena ali ugovora iz 143., 150., 155. ali 160. člena tega zakona oziroma do določitve o zadevi v primeru, če izpodbijanje akta iz 226. člena tega zakona zadrži izvajanje izvršbe.
3
+
2. do vročitve odločbe oziroma sklepa o pritožbi iz četrtega odstavka 142. člena ali ugovora iz 143., 150., 155. ali 160. člena tega zakona oziroma do določitve o zadevi v primeru, če izpodbijanje akta iz 226. člena tega zakona zadrži izvajanje izvršbe.
4
−
(2) Posamezna dejanja, ki so bila izvršena pred zadržanjem postopka davčne izvršbe, razen rubeža na dolžnikove denarne prejemke in dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah , ostanejo v veljavi.
4
+
(2) Posamezna dejanja, ki so bila izvršena pred zadržanjem postopka davčne izvršbe, razen rubeža na dolžnikove denarne prejemke in dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah ter rubeža motornih in priklopnih vozil, ostanejo v veljavi.
1
·
Denarni prejemki, ki so izvzeti iz davčne izvršbe so:
1
·
Denarni prejemki, ki so izvzeti iz davčne izvršbe so:
2
·
1. preživnine, na podlagi zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, in nadomestila preživnine, izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in preživninski sklad;
2
·
1. preživnine, na podlagi zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, in nadomestila preživnine, izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in preživninski sklad;
3
·
2. odškodnine zaradi telesne poškodbe, po zakonu, ki ureja invalidsko zavarovanje;
3
·
2. odškodnine zaradi telesne poškodbe, po zakonu, ki ureja invalidsko zavarovanje;
4
·
3. denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
4
·
3. denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
5
·
4. starševski dodatki, otroški dodatki, dodatki za nego otroka in pomoči ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5
·
4. starševski dodatki, otroški dodatki, dodatki za nego otroka in pomoči ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
6
·
5. štipendije in pomoči učencem in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6
·
5. štipendije in pomoči učencem in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
7
·
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7
·
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
8
·
7. dodatek za pomoč in postrežbo;
8
·
7. dodatek za pomoč in postrežbo;
9
·
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo in jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve;
9
·
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo in jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve;
10
·
9. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
10
·
9. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
11
·
10. denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi nesrečami;
11
·
10. denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi nesrečami;
12
−
11. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja državne pomoči,
12
+
11. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja državne pomoči, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 33. členu ZDoh-1, ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 57. členu ZDoh-1;
13
·
12. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti, državljanov v času opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje.
13
·
12. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti, državljanov v času opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje.
1
−
(omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke)
1
+
(1) Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo.
2
·
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena z davčno izvršbo ni mogoče seči na denarne prejemke iz prvega odstavka tega člena, če le-ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
2
·
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena z davčno izvršbo ni mogoče seči na denarne prejemke iz prvega odstavka tega člena, če le-ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
1
−
Na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe po 144. členu tega zakona oziroma za katere v skladu s 145. členom tega zakona veljajo omejitve, ni mogoče seči z davčno izvršbo, če gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.
1
+
(1) Na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe po 144. členu tega zakona oziroma za katere v skladu s 145. členom tega zakona veljajo omejitve, ni mogoče seči z davčno izvršbo, če gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.
+
2
+
(2) Na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah iz naslova drugih prejemkov je mogoče seči z davčno izvršbo le z upoštevanjem omejitev iz 145. člena tega zakona.
2
·
2. podpoglavje Davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika
3
·
2. podpoglavje Davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika
1
−
(1) Če dolžnik ne prejema več denarnih prejemkov pri delodajalcu oziroma izplačevalcu, kateremu je bil vročen sklep o izvršbi, učinkuje sklep o izvršbi tudi zoper drugega delodajalca oziroma izplačevalca, pri katerem dolžnik prejema denarne prejemke, in sicer od dneva, ko je drugemu delodajalcu oziroma izplačevalcu vročen sklep o izvršbi.
1
+
Če dolžnik ne prejema več denarnih prejemkov pri delodajalcu oziroma izplačevalcu, kateremu je bil vročen sklep o izvršbi, mora delodajalec oziroma izplačevalec o tem takoj obvestiti davčni organ.
2
−
(2) Delodajalec oziroma izplačevalec, pri katerem dolžnik ne prejema več denarnega prejemka, mora brez odlašanja o tem obvestiti davčni organ.
−
1
−
Če se premičnina ne nahaja na območju davčnega organa, ki je izdal sklep o izvršbi, le-ta pošlje sklep o izvršbi davčnemu organu, na območju katerega se premičnina nahaja, da izvrši rubež premičnine.
1
+
Če se premičnina ne nahaja na območju davčnega organa, ki je izdal sklep o izvršbi, le-ta pošlje sklep o izvršbi davčnemu organu, na območju katerega se premičnina nahaja, da izvrši rubež, cenitev in prodajo zarubljene premičnine.
2
·
2. podpoglavje Oprostitve in omejitve glede predmeta davčne izvršbe
2
·
2. podpoglavje Oprostitve in omejitve glede predmeta davčne izvršbe
1
·
(1) Z davčno izvršbo je mogoče seči na vse dolžnikove premičnine, razen na predmete, ki so iz davčne izvršbe izvzeti.
1
·
(1) Z davčno izvršbo je mogoče seči na vse dolžnikove premičnine, razen na predmete, ki so iz davčne izvršbe izvzeti.
2
·
(2) Če dolžnik noče sam odpreti poslovnih prostorov ali drugih prostorov, namenjenih za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in pokazati premičnine, ki se nahajajo v teh prostorih, sme pooblaščena uradna oseba davčnega organa v navzočnosti dveh prič odpreti zaprte prostore, da bi lahko opravil rubež.
2
·
(2) Če dolžnik noče sam odpreti poslovnih prostorov ali drugih prostorov, namenjenih za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in pokazati premičnine, ki se nahajajo v teh prostorih, sme pooblaščena uradna oseba davčnega organa v navzočnosti dveh prič odpreti zaprte prostore, da bi lahko opravil rubež.
3
·
(3) Če pooblaščena uradna oseba davčnega organa ne more sama opraviti rubeža, ker naleti na fizično upiranje ali tako upiranje utemeljeno pričakuje, lahko na podlagi sklepa davčnega organa zahteva pomoč policije, da ga zavaruje pri izvršitvi sklepa. Pomoč policije zahteva pri policijski postaji, ki je krajevno pristojna glede na kraj, kjer se opravlja rubež.
3
·
(3) Če pooblaščena uradna oseba davčnega organa ne more sama opraviti rubeža, ker naleti na fizično upiranje ali tako upiranje utemeljeno pričakuje, lahko na podlagi sklepa davčnega organa zahteva pomoč policije, da ga zavaruje pri izvršitvi sklepa. Pomoč policije zahteva pri policijski postaji, ki je krajevno pristojna glede na kraj, kjer se opravlja rubež.
4
−
(4) Rubež premičnin pri dolžniku-fizični osebi se opravi v navzočnosti dolžnika ali koga od polnoletnih članov njegovega gospodinjstva in ene priče oziroma v navzočnosti dveh prič, če pri rubežu ni navzoč dolžnik ali član njegovega gospodinjstva.
4
+
(4) Rubež premičnin pri dolžniku - fizični osebi se opravi v navzočnosti dolžnika ali koga od polnoletnih članov njegovega gospodinjstva in ene priče oziroma v navzočnosti dveh prič, če pri rubežu ni navzoč dolžnik ali član njegovega gospodinjstva.
5
−
(5) Rubež premičnin pri dolžniku-pravni osebi se opravi v navzočnosti zastopnika pravne osebe in ene priče oziroma v navzočnosti dveh prič, če pri rubežu zastopnik pravne osebe ni navzoč.
5
+
(5) Rubež premičnin pri dolžniku - pravni osebi se opravi v navzočnosti zastopnika pravne osebe in ene priče oziroma v navzočnosti dveh prič, če pri rubežu zastopnik pravne osebe ni navzoč.
1
·
(1) Davčni organ pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah z rubežem.
1
·
(1) Davčni organ pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah z rubežem.
2
·
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primerih, ko se zarubljena premičnina v skladu z uredbo, ki ureja register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, vpisuje v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, zastavna pravica na zadevni premičnini pridobi z vpisom v ta register.
2
·
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primerih, ko se zarubljena premičnina v skladu z uredbo, ki ureja register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, vpisuje v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, zastavna pravica na zadevni premičnini pridobi z vpisom v ta register.
3
−
(3) Če se zarubi premičnina iz drugega odstavka tega člena, se sklep o izvršbi skupaj z rubežnim zapisnikom pošlje tudi v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin v obliki in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.
3
+
(3) Če se zarubi premičnina iz drugega odstavka tega člena, se sklep o izvršbi skupaj z rubežnim zapisnikom pošlje tudi v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
4
·
(4) Če so dolžnikove premične že zarubljene pri kakšni drugi upravni ali sodni izvršbi, se rubež teh premičnin s strani davčnega organa opravi tako, da se na prvem zapisniku o rubežu napravi zaznamek o dodatnem rubežu. O dodatnem rubežu se obvesti dolžnika oziroma njegovega predstavnika, zastopnika ali pooblaščenca ter register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
4
·
(4) Če so dolžnikove premične že zarubljene pri kakšni drugi upravni ali sodni izvršbi, se rubež teh premičnin s strani davčnega organa opravi tako, da se na prvem zapisniku o rubežu napravi zaznamek o dodatnem rubežu. O dodatnem rubežu se obvesti dolžnika oziroma njegovega predstavnika, zastopnika ali pooblaščenca ter register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
5
·
(5) Ne glede na druge predpise so vpisi in izpisi oziroma izbrisi v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin za davčni organ brezplačni.
5
·
(5) Ne glede na druge predpise so vpisi in izpisi oziroma izbrisi v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin za davčni organ brezplačni.
6
·
(6) V primeru prodaje premičnin iz petega odstavka tega člena, se iz preostanka kupnine lahko poplača tudi dolžni davek, če je bil sklep o izvršbi za ta davek izdan pred prodajo.
6
·
(6) V primeru prodaje premičnin iz petega odstavka tega člena, se iz preostanka kupnine lahko poplača tudi dolžni davek, če je bil sklep o izvršbi za ta davek izdan pred prodajo.
7
·
(7) V primerih, ko je bila zastavna pravica v skladu s tem členom ustanovljena kot neposestna zastavna pravica, se glede pravic predhodnih zastavnih upnikov smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja stvarne pravice.
7
·
(7) V primerih, ko je bila zastavna pravica v skladu s tem členom ustanovljena kot neposestna zastavna pravica, se glede pravic predhodnih zastavnih upnikov smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja stvarne pravice.
1
·
(1) O opravljenem rubežu in cenitvi mora pooblaščena uradna oseba davčnega organa napraviti zapisnik. V zapisnik se vpišejo:
1
·
(1) O opravljenem rubežu in cenitvi mora pooblaščena uradna oseba davčnega organa napraviti zapisnik. V zapisnik se vpišejo:
2
·
1. davčni organ ter ime osebe, ki je opravila cenitev;
2
·
1. davčni organ ter ime osebe, ki je opravila cenitev;
3
−
2. ime in priimek oziroma firma ter stalno prebivališče oziroma sedež dolžnika, enotna matična številka občana (EMŠO) oziroma davčna številka dolžnika in podatki o drugih osebah iz 170. člena tega zakona, ki sodelujejo pri davčni izvršbi;
3
+
2. osebno ime oziroma firma ter stalno prebivališče oziroma sedež dolžnika, enotna matična številka občana (EMŠO) oziroma davčna številka dolžnika in podatki o drugih osebah iz 170. člena tega zakona, ki sodelujejo pri davčni izvršbi;
4
·
3. kraj in čas rubeža;
4
·
3. kraj in čas rubeža;
5
·
4. znesek davka, za katerega se opravlja rubež;
5
·
4. znesek davka, za katerega se opravlja rubež;
6
·
5. označbo, enolični identifikacijski znak in natančen opis zarubljenih predmetov;
6
·
5. označbo, enolični identifikacijski znak in natančen opis zarubljenih predmetov;
7
·
6. vrednost zarubljenih predmetov, ugotovljena s cenitvijo;
7
·
6. vrednost zarubljenih predmetov, ugotovljena s cenitvijo;
8
−
7. priimek in ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež tistega, ki so mu bile stvari zaupane v hrambo;
8
+
7. osebno ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež tistega, ki so mu bile stvari zaupane v hrambo;
9
·
8. navedba, da bo sklep o izvršbi poslan organu, pristojnemu za registracijo motornih vozil oziroma plovil, in v register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic na premičninah;
9
·
8. navedba, da bo sklep o izvršbi poslan organu, pristojnemu za registracijo motornih vozil oziroma plovil, in v register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic na premičninah;
10
·
9. navedba, da bo sklep o izvršbi poslan klirinško depotni družbi oziroma izdajatelju vrednostnega papirja, če se rubež opravlja v skladu s 197. in 198. členom tega zakona;
10
·
9. navedba, da bo sklep o izvršbi poslan klirinško depotni družbi oziroma izdajatelju vrednostnega papirja, če se rubež opravlja v skladu s 197. in 198. členom tega zakona;
11
·
10. ugotovitev, da sta bila dolžnik in hranitelj zarubljenih stvari opozorjena na kazenskopravne posledice, če bi zarubljene stvari odtujila ali poškodovala;
11
·
10. ugotovitev, da sta bila dolžnik in hranitelj zarubljenih stvari opozorjena na kazenskopravne posledice, če bi zarubljene stvari odtujila ali poškodovala;
12
·
11. morebitne pripombe dolžnika glede osebe cenilca, višine cenitve ali kakšne druge pripombe oziroma morebitne pripombe drugih oseb, ki uveljavljajo kakšno pravico v zvezi s predmetom rubeža.
12
·
11. morebitne pripombe dolžnika glede osebe cenilca, višine cenitve ali kakšne druge pripombe oziroma morebitne pripombe drugih oseb, ki uveljavljajo kakšno pravico v zvezi s predmetom rubeža.
13
·
(2) Če je bila pooblaščena uradna oseba prisiljena uporabljati posebne ukrepe (pomoč policije) iz tretjega odstavka 170. člena tega zakona, se to vpiše v rubežni zapisnik.
13
·
(2) Če je bila pooblaščena uradna oseba prisiljena uporabljati posebne ukrepe (pomoč policije) iz tretjega odstavka 170. člena tega zakona, se to vpiše v rubežni zapisnik.
14
·
(3) Če se pri rubežu ne najdejo predmeti davčne izvršbe, se to vpiše v zapisnik o rubežu.
14
·
(3) Če se pri rubežu ne najdejo predmeti davčne izvršbe, se to vpiše v zapisnik o rubežu.
15
·
(4) Zapisnik o rubežu podpišejo pooblaščena uradna oseba davčnega organa, ki je opravila rubež, dolžnik in njegov zastopnik ali pooblaščenec ali član njegovega gospodinjstva, zastopnik ali pooblaščenec dolžnika - pravne osebe, navzoče priče, cenilec ali druge uradne osebe, ki so bile navzoče pri rubežu.
15
·
(4) Zapisnik o rubežu podpišejo pooblaščena uradna oseba davčnega organa, ki je opravila rubež, dolžnik in njegov zastopnik ali pooblaščenec ali član njegovega gospodinjstva, zastopnik ali pooblaščenec dolžnika - pravne osebe, navzoče priče, cenilec ali druge uradne osebe, ki so bile navzoče pri rubežu.
16
·
(5) Če dolžnik oziroma njegov zastopnik ali pooblaščenec oziroma zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe - dolžnika noče podpisati zapisnika o rubežu, ugotovi pooblaščena uradna oseba davčnega organa to v zapisniku in navede razlog odklonitve oziroma, da je bil podpis odklonjen brez pojasnila.
16
·
(5) Če dolžnik oziroma njegov zastopnik ali pooblaščenec oziroma zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe - dolžnika noče podpisati zapisnika o rubežu, ugotovi pooblaščena uradna oseba davčnega organa to v zapisniku in navede razlog odklonitve oziroma, da je bil podpis odklonjen brez pojasnila.
17
·
(6) Izvod zapisnika o rubežu mora biti vročen dolžniku.
17
·
(6) Izvod zapisnika o rubežu mora biti vročen dolžniku.
18
·
(7) Če v času rubeža cenitev zarubljenih predmetov ni mogoča, se v rubežnem zapisniku navede, da bo cenitev zarubljenih predmetov naknadno opravil posebni cenilec. Cenitev, ki jo opravi posebni cenilec, je sestavni del rubežnega zapisnika in se vroči dolžniku.
18
·
(7) Če v času rubeža cenitev zarubljenih predmetov ni mogoča, se v rubežnem zapisniku navede, da bo cenitev zarubljenih predmetov naknadno opravil posebni cenilec. Cenitev, ki jo opravi posebni cenilec, je sestavni del rubežnega zapisnika in se vroči dolžniku.
1
·
(1) Premičnine zarubljene po tem zakonu se praviloma prodajo na javni dražbi, lahko pa se prodajo tudi po dolžniku, z zbiranjem ponudb, z neposredno pogodbo, ali s komisijsko prodajo.
1
·
(1) Premičnine zarubljene po tem zakonu se praviloma prodajo na javni dražbi, lahko pa se prodajo tudi po dolžniku, z zbiranjem ponudb, z neposredno pogodbo, ali s komisijsko prodajo.
2
·
(2) Način prodaje zarubljenih premičnin izbere davčni organ, pri čemer upošteva najugodnejši izid, ki ga bo lahko dosegel pri prodaji.
2
·
(2) Način prodaje zarubljenih premičnin izbere davčni organ, pri čemer upošteva najugodnejši izid, ki ga bo lahko dosegel pri prodaji.
3
·
(3) Zarubljene predmete, ki imajo ceno na organiziranem trgu prodaja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma pravna oseba, ki jo za to pooblasti ministrstvo, pristojno za finance.
3
·
(3) Zarubljene predmete, ki imajo ceno na organiziranem trgu prodaja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma pravna oseba, ki jo za to pooblasti ministrstvo, pristojno za finance.
1
−
(1) Od skupnega izterjanega zneska se najprej poravnajo stroški davčne izvršbe, potem obresti, davek in nazadnje denarne kazni.
−
2
−
(2) Po poravnavi vseh obveznosti iz prvega odstavka tega člena davčni organ morebitni presežek kupnine izroči dolžniku.
−
3
·
4. podpoglavje Uporaba določb o rubežu, cenitvi in prodaji zarubljenih premičnin za prodajo blaga, ki so ga odvzeli drugi organi
1
·
4. podpoglavje Uporaba določb o rubežu, cenitvi in prodaji zarubljenih premičnin za prodajo blaga, ki so ga odvzeli drugi organi
1
−
Minister, pristojen za finance, predpiše način preverjanja pogojev za prodajo blaga iz 191. člena tega zakona, o drugem ravnanju s tem blagom ter določi višino in način obračunavanja stroškov prevoza, hrambe in cenitve tega blaga, kakor tudi pogoje za uničenje oziroma brezplačen odstop blaga. IV. poglavje Posebna oblika davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje in delež dolžnika v družbi
1
+
Minister, pristojen za finance, predpiše način preverjanja pogojev za prodajo blaga iz 191. člena tega zakona, o drugem ravnanju s tem blagom ter določi višino in način obračunavanja stroškov prevoza, hrambe in cenitve tega blaga, kakor tudi pogoje za uničenje oziroma brezplačen odstop blaga. IV. poglavje Posebna oblika davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje in delež dolžnika v družbi ter iz premoženjskih pravic
1
−
(1) Davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje in delež dolžnika v družbi (v nadaljnjem besedilu: delež družbenika) se lahko opravi le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, ali če tako določa zakon.
1
+
(1) Davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje in delež dolžnika v družbi (v nadaljnjem besedilu: delež družbenika) ter iz premoženjskih pravic se lahko opravi le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, ali če tako določa zakon.
2
−
(2) Davčno izvršbo na dolžnikovem nepremičnem premoženju in deležu družbenika opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje. V. poglavje Davčna izvršba na nematerializirane vrednostne papirje
2
+
(2) Davčno izvršbo na dolžnikovem nepremičnem premoženju in deležu družbenika ter iz premoženjskih pravic opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
+
3
+
(3) Davčni organ pošlje predlog za izvršbo skupaj z izvršilnim naslovom, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga način izvršbe. V. poglavje Davčna izvršba na vrednostne papirje
1
−
Za rubež in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega dela zakona o rubežu in prodaji premičnin, če ni s tem poglavjem drugače določeno.
1
+
Za rubež in prodajo vrednostnih papirjev se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega dela zakona o rubežu in prodaji premičnin, če ni s tem poglavjem določeno drugače.
+
1
+
(1) Davčni organ vroči sklep o izvršbi na materializirane vrednostne papirje dolžniku in upravljavcu registra, v katerega so vpisani ti vrednostni papirji.
+
2
+
(2) Upravljavec registra na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena opravi rubež tako, da pri vrednostnih papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi v register. Vpis vsebuje naslednje podatke:
+
3
+
- davčni organ, ki je izdal sklep,
+
4
+
- datum izdaje sklepa,
+
5
+
- prepoved razpolaganja.
1
·
(1) Davčni organ vroči sklep o izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje dolžniku in klirinško depotni družbi.
1
·
(1) Davčni organ vroči sklep o izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje dolžniku in klirinško depotni družbi.
2
−
(2) Klirinško depotna družba na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena opravi rubež tako, da pri nematerializiranih vrednostnih papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, z vpisom naslednjih podatkov:
2
+
(2) Klirinško depotna družba na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena opravi rubež tako, da pri nematerializiranih vrednostnih papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vpis vsebuje naslednje podatke:
3
−
- davčni organ, ki je sklep izdal;
3
+
- davčni organ, ki je izdal sklep,
4
−
- datum izdaje sklepa.
4
+
- datum izdaje sklepa,
5
−
(3) Z zarubljenimi vrednostnimi papirji iz drugega odstavka tega člena imetnik ne more več razpolagati.
5
+
- prepoved razpolaganja.
6
−
(4) Prepoved razpolaganja iz tretjega odstavka tega člena klirinško depotna družba vpiše v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev hkrati z vpisom sklepa o izvršbi.
−
1
−
(1) Davčni organ pridobi z vpisom sklepa o izvršbi zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet davčne izvršbe.
1
+
(1) Zarubljene vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, prodaja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma pravna oseba, ki jo za to pooblasti ministrstvo, pristojno za finance.
2
−
(2) Zastavno pravico iz prvega odstavka tega člena vpiše klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi.
2
+
(2) V skladu s tem poglavjem klirinško depotna družba v primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, prenese nematerializirane vrednostne papirje na račun kupca.
3
−
(3) V primeru prodaje zarubljenih vrednostnih papirjev v skladu s tem poglavjem, klirinško depotna družba prenese nematerializirane vrednostne papirje na račun kupca na podlagi sklepa, s katerim davčni organ odredi prenos. Ta sklep nadomešča izročitev nematerializiranih vrednostnih papirjev kupcu.
3
+
(3) V skladu s tem poglavjem klirinško depotna družba v primeru prodaje zarubljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, na podlagi naloga za prenos, ki ga izda davčni organ, prenese nematerializirane vrednostne papirje na račun kupca.
4
−
(4) Znesek, pridobljen s prodajo, se nakaže na predpisane račune. ČETRTI DEL MEDNARODNO SODELOVANJE V DAVČNIH ZADEVAH I. poglavje Medsebojna upravna pomoč med državami članicami EU pri izterjavi davščin
4
+
(4) Znesek, pridobljen s prodajo, se nakaže na predpisane račune, določene z aktom iz drugega odstavka 27. člena tega zakona. ČETRTI DEL MEDNARODNO SODELOVANJE V DAVČNIH ZADEVAH I. poglavje Medsebojna upravna pomoč med državami članicami EU pri pobiranju davščin
5
·
1. podpoglavje Skupne določbe
5
·
1. podpoglavje Skupne določbe
1
−
To poglavje ureja načine upravne pomoči med pristojnimi organi držav članic EU pri izterjavi davščin iz 201. člena tega zakona, katerih obveznost za plačilo je nastala v drugi državi članici EU.
1
+
To poglavje ureja načine upravne pomoči med pristojnimi organi držav članic EU pri pobiranju davščin iz 201. člena tega zakona, katerih obveznost za plačilo je nastala v drugi državi članici EU.
1
·
(1) Na podlagi zaprosila organa države prosilke, je pristojni organ dolžan pridobiti in poslati vse podatke, ki so potrebni za izterjavo davščin v državi prosilki.
1
·
(1) Na podlagi zaprosila organa države prosilke, je pristojni organ dolžan pridobiti in poslati vse podatke, ki so potrebni za izterjavo davščin v državi prosilki.
2
·
(2) Za zagotovitev podatkov v skladu z zaprosilom organa države prosilke lahko davčni organ uporabi vsa pooblastila, ki mu jih veljavna zakonodaja daje v zvezi z izterjavo enakovrstnih davščin v Sloveniji.
2
·
(2) Za zagotovitev podatkov v skladu z zaprosilom organa države prosilke lahko davčni organ uporabi vsa pooblastila, ki mu jih veljavna zakonodaja daje v zvezi z izterjavo enakovrstnih davščin v Sloveniji.
3
·
(3) Zaprosilo za pridobitev podatkov mora vsebovati podatke o vrsti in znesku davščine, na katero se zaprosilo nanaša in naslednje podatke o osebi, glede katere se podatke pridobiva:
3
·
(3) Zaprosilo za pridobitev podatkov mora vsebovati podatke o vrsti in znesku davščine, na katero se zaprosilo nanaša in naslednje podatke o osebi, glede katere se podatke pridobiva:
4
−
1. ime, naziv oziroma firmo;
4
+
1. osebno ime, naziv oziroma firmo;
5
·
2. naslov oziroma sedež;
5
·
2. naslov oziroma sedež;
6
·
3. in druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo, do katerih ima organ države prosilke običajno dostop.
6
·
3. in druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo, do katerih ima organ države prosilke običajno dostop.
1
·
(1) Davčni organ mora v skladu z določbami tega zakona, na podlagi zaprosila organa države prosilke naslovniku vročiti akte ali odločbe, vključno s sodnimi, ki izvirajo iz države članice EU, v kateri ima organ države prosilke sedež, in ki se nanašajo na davščino oziroma njeno izterjavo.
1
·
(1) Davčni organ mora v skladu z določbami tega zakona, na podlagi zaprosila organa države prosilke naslovniku vročiti akte ali odločbe, vključno s sodnimi, ki izvirajo iz države članice EU, v kateri ima organ države prosilke sedež, in ki se nanašajo na davščino oziroma njeno izterjavo.
2
·
(2) Zaprosilo mora vsebovati podatke o:
2
·
(2) Zaprosilo mora vsebovati podatke o:
3
−
1. naslovniku (polno ime, naziv oziroma firmo, naslov oziroma sedež in druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo, do katerih ima organ države prosilke običajno dostop);
3
+
1. naslovniku (osebno ime, naziv oziroma firmo, naslov oziroma sedež in druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo, do katerih ima organ države prosilke običajno dostop);
4
·
2. naravi in predmetu akta ali odločbe, ki mora biti vročena;
4
·
2. naravi in predmetu akta ali odločbe, ki mora biti vročena;
5
−
3. dolžniku (ime, naziv oziroma firmo, naslov oziroma sedež in druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo, do katerih ima prosilec običajno dostop) če je glede na okoliščine primera to potrebno in primerno;
5
+
3. dolžniku (osebno ime, naziv oziroma firmo, naslov oziroma sedež in druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo, do katerih ima prosilec običajno dostop) če je glede na okoliščine primera to potrebno in primerno;
6
·
4. davščini, na katero se akt ali odločba nanaša; in
6
·
4. davščini, na katero se akt ali odločba nanaša; in
7
·
5. ostale potrebne podatke.
7
·
5. ostale potrebne podatke.
8
·
(3) Zaprosilo za vročitev se lahko nanaša na katero koli fizično ali pravno osebo, ki ji je, v skladu z veljavno zakonodajo države prosilke, treba vročiti akt ali odločbo.
8
·
(3) Zaprosilo za vročitev se lahko nanaša na katero koli fizično ali pravno osebo, ki ji je, v skladu z veljavno zakonodajo države prosilke, treba vročiti akt ali odločbo.
9
·
(4) Če iz akta ali odločbe, katere vročitev se zaprosi, ni razvidno, v skladu s katero zakonodajo se prosi vročitev, mora zaprosilo za vročitev poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena vsebovati tudi navedbe o veljavnih predpisih države prosilke, ki urejajo postopek izpodbijanja davščine ali njene izterjave.
9
·
(4) Če iz akta ali odločbe, katere vročitev se zaprosi, ni razvidno, v skladu s katero zakonodajo se prosi vročitev, mora zaprosilo za vročitev poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena vsebovati tudi navedbe o veljavnih predpisih države prosilke, ki urejajo postopek izpodbijanja davščine ali njene izterjave.
1
·
(1) Pristojni organ pisno potrdi prejem zaprosila za vročitev najpozneje v roku sedmih dni po prejemu.
1
·
(1) Pristojni organ pisno potrdi prejem zaprosila za vročitev najpozneje v roku sedmih dni po prejemu.
2
·
(2) Pristojni organ takoj po prejemu zaprosila pošlje zaprosilo pristojnemu davčnemu organu, ki sprejme vse potrebne ukrepe za vročitev akta ali odločbe v skladu z veljavno zakonodajo.
2
·
(2) Pristojni organ takoj po prejemu zaprosila pošlje zaprosilo pristojnemu davčnemu organu, ki sprejme vse potrebne ukrepe za vročitev akta ali odločbe v skladu z veljavno zakonodajo.
3
·
(3) Pristojni organ lahko od organa države prosilke zahteva dodatne informacije za izvršitev zaprosila, vendar to ne sme ogroziti izvršitve potrebnih dejanj pred potekom končnega roka za vročitev, ki je določen v zaprosilu. Organ države prosilke mora zagotoviti tiste dodatne informacije, do katerih ima običajno dostop.
3
·
(3) Pristojni organ lahko od organa države prosilke zahteva dodatne informacije za izvršitev zaprosila, vendar to ne sme ogroziti izvršitve potrebnih dejanj pred potekom končnega roka za vročitev, ki je določen v zaprosilu. Organ države prosilke mora zagotoviti tiste dodatne informacije, do katerih ima običajno dostop.
4
·
(4) V nobenem primeru davčni organ ne more izpodbijati ali oporekati veljavnosti akta ali odločbe, katere vročitev se zaprosi.
4
·
(4) V nobenem primeru davčni organ ne more izpodbijati ali oporekati veljavnosti akta ali odločbe, katere vročitev se zaprosi.
5
·
(5) Pristojni organ takoj obvesti organ države prosilke o opravljenih dejanjih v zvezi z zahtevkom za vročitev, predvsem pa mu takoj sporoči datum vročitve akta oziroma odločbe naslovniku, in sicer tako, da mu vrne en izvod pravilno izpolnjenega in overjenega zaprosila.
5
·
(5) Pristojni organ takoj obvesti organ države prosilke o opravljenih dejanjih v zvezi z zahtevkom za vročitev, predvsem pa mu takoj sporoči datum vročitve akta oziroma odločbe naslovniku, in sicer tako, da mu vrne en izvod pravilno izpolnjenega in overjenega zaprosila.
6
−
4. podpoglavje Zaprosilo za izterjavo in zaprosilo za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti
6
+
4. podpoglavje Zaprosilo za izterjavo in zaprosilo za zavarovanje plačila davčne obveznosti
1
−
Na podlagi utemeljenega zaprosila organa države prosilke, davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti v skladu s 45. oziroma 46. členom tega zakona. Uporabijo se določbe tega poglavja, ki se nanašajo na zaprosilo za izterjavo.
1
+
Na podlagi utemeljenega zaprosila organa države prosilke, davčni organ zavaruje plačilo davčne obveznosti v skladu s 45. oziroma 46. členom tega zakona. Uporabijo se določbe tega poglavja, ki se nanašajo na zaprosilo za izterjavo.
1
·
(1) Zaprosilu za izterjavo, ki ga organ države prosilke naslovi na pristojni organ, mora biti priložena uradna ali overjena kopija sklepa oziroma drugega akta, ki dovoljuje izvršbo, ki ga izda organ države prosilke. Če je potrebno, morajo biti priloženi še izvirniki ali overjene kopije drugih aktov, ki so potrebni za izvršbo.
1
·
(1) Zaprosilu za izterjavo, ki ga organ države prosilke naslovi na pristojni organ, mora biti priložena uradna ali overjena kopija sklepa oziroma drugega akta, ki dovoljuje izvršbo, ki ga izda organ države prosilke. Če je potrebno, morajo biti priloženi še izvirniki ali overjene kopije drugih aktov, ki so potrebni za izvršbo.
2
·
(2) Organ države prosilke lahko predloži zaprosilo za izterjavo, če:
2
·
(2) Organ države prosilke lahko predloži zaprosilo za izterjavo, če:
3
·
1. se davščina oziroma sklep ali drug akt, ki dovoljuje izvršbo ne izpodbija v državi prosilki, razen v primerih iz tretjega odstavka 226. člena tega zakona in, če
3
·
1. se davščina oziroma sklep ali drug akt, ki dovoljuje izvršbo ne izpodbija v državi prosilki, razen v primerih iz tretjega odstavka 226. člena tega zakona in, če
4
·
2. je v državi prosilki začel ustrezne postopke za izterjavo, ki so mu na voljo na podlagi sklepov oziroma aktov, ki dovoljujejo izvršbo iz prvega odstavka tega člena, pa do poplačila terjatev ni prišlo v celoti.
4
·
2. je v državi prosilki začel ustrezne postopke za izterjavo, ki so mu na voljo na podlagi sklepov oziroma aktov, ki dovoljujejo izvršbo iz prvega odstavka tega člena, pa do poplačila terjatev ni prišlo v celoti.
5
·
(3) Zaprosilo za izterjavo mora vsebovati:
5
·
(3) Zaprosilo za izterjavo mora vsebovati:
6
−
1. ime, naziv oziroma firmo, naslov oziroma sedež in vse druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo zadevne osebe oziroma tretje osebe, ki poseduje njeno premoženje;
6
+
1. osebno ime, naziv oziroma firmo, naslov oziroma sedež in vse druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo zadevne osebe oziroma tretje osebe, ki poseduje njeno premoženje;
7
·
2. ime, naziv, naslov oziroma sedež in vse druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo organa države prosilke;
7
·
2. ime, naziv, naslov oziroma sedež in vse druge ustrezne podatke v zvezi z identifikacijo organa države prosilke;
8
·
3. sklic na akt, ki dovoljuje izvršbo, ki ga je izdala država prosilka;
8
·
3. sklic na akt, ki dovoljuje izvršbo, ki ga je izdala država prosilka;
9
·
4. vrsto in znesek terjatve, vključno z glavnico, obrestmi in drugimi kaznimi, globami in stroški, izraženimi v valuti države prosilke ter v valuti zaprošene države;
9
·
4. vrsto in znesek terjatve, vključno z glavnico, obrestmi in drugimi kaznimi, globami in stroški, izraženimi v valuti države prosilke ter v valuti zaprošene države;
10
·
5. datum, ko je organ države prosilke oziroma davčni organ naslovniku vročil akt;
10
·
5. datum, ko je organ države prosilke oziroma davčni organ naslovniku vročil akt;
11
·
6. datum izvršljivosti in relativne ter absolutne zastaralne roke, v katerih je izvršba mogoča po veljavni zakonodaji države prosilke;
11
·
6. datum izvršljivosti in relativne ter absolutne zastaralne roke, v katerih je izvršba mogoča po veljavni zakonodaji države prosilke;
12
·
7. vse druge ustrezne podatke.
12
·
7. vse druge ustrezne podatke.
13
·
(4) Zaprosilo za izterjavo mora vsebovati tudi izjavo organa države prosilke, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
13
·
(4) Zaprosilo za izterjavo mora vsebovati tudi izjavo organa države prosilke, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
14
·
(5) Če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena oziroma, če organ države prosilke ne predloži dokazov o tem, da so izpolnjeni, pristojni organ ne izpolni zaprosila in o neizpolnitvi obvesti organ države prosilke.
14
·
(5) Če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena oziroma, če organ države prosilke ne predloži dokazov o tem, da so izpolnjeni, pristojni organ ne izpolni zaprosila in o neizpolnitvi obvesti organ države prosilke.
15
·
(6) Vse davščine, na katere se nanaša sklep oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, se štejejo kot ena terjatev.
15
·
(6) Vse davščine, na katere se nanaša sklep oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, se štejejo kot ena terjatev.
16
·
(7) Če organ države prosilke zaprosi za izterjavo več davščin, ki se nanašajo na isto osebo in za izterjavo katerih je pristojen isti davčni organ, lahko za vse davščine predloži eno zaprosilo za izterjavo.
16
·
(7) Če organ države prosilke zaprosi za izterjavo več davščin, ki se nanašajo na isto osebo in za izterjavo katerih je pristojen isti davčni organ, lahko za vse davščine predloži eno zaprosilo za izterjavo.
17
·
(8) Če organ države prosilke izve za kakršne koli pomembne nove podatke v zvezi z zadevo na katero se nanaša zaprosilo za izterjavo, o tem nemudoma obvesti pristojni organ.
17
·
(8) Če organ države prosilke izve za kakršne koli pomembne nove podatke v zvezi z zadevo na katero se nanaša zaprosilo za izterjavo, o tem nemudoma obvesti pristojni organ.
18
·
(9) Kadar slovenski pristojni organ pošilja zaprosilo v drugo državo članico EU, se kot menjalni tečaj uporabi prodajni tečaj Banke Slovenije na dan izdaje zaprosila.
18
·
(9) Kadar slovenski pristojni organ pošilja zaprosilo v drugo državo članico EU, se kot menjalni tečaj uporabi prodajni tečaj Banke Slovenije na dan izdaje zaprosila.
1
−
Zaprosilo za izterjavo oziroma zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti se lahko nanaša na katerokoli osebo iz 210. člena tega zakona.
1
+
Zaprosilo za izterjavo oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti se lahko nanaša na katerokoli osebo iz 210. člena tega zakona.
1
·
(1) Če upravičena oseba izpodbija davščino oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, ki je bil izdan v državi prosilki, mora postopke v zvezi s tem voditi pristojni organ države prosilke po predpisih te države. Organ države prosilke mora nemudoma pisno obvestiti pristojni organ o takšnem postopku. Pristojni organ lahko obvesti tudi upravičena oseba.
1
·
(1) Če upravičena oseba izpodbija davščino oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, ki je bil izdan v državi prosilki, mora postopke v zvezi s tem voditi pristojni organ države prosilke po predpisih te države. Organ države prosilke mora nemudoma pisno obvestiti pristojni organ o takšnem postopku. Pristojni organ lahko obvesti tudi upravičena oseba.
2
−
(2) Davčni organ, na podlagi obvestila organa države prosilke oziroma upravičene osebe, da se davščina oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, izpodbija, zadrži izvršbo v skladu s tretjim delom tega zakona, in sicer dokler pristojni organ države prosilke ne odloči o zadevi. V skladu s 46. členom tega zakona lahko davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti. Če davčni organ v skladu z določbami tega zakona, ne more sprejeti ukrepov za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, mora pristojni organ o tem nemudoma, najpozneje pa v enem mesecu po pridobitvi obvestila iz prvega odstavka tega člena, obvestiti organ države prosilke.
2
+
(2) Davčni organ, na podlagi obvestila organa države prosilke oziroma upravičene osebe, da se davščina oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, izpodbija, zadrži izvršbo v skladu s tretjim delom tega zakona, in sicer dokler pristojni organ države prosilke ne odloči o zadevi. V skladu s 46. členom tega zakona lahko davčni organ zavaruje plačilo davčne obveznosti. Če davčni organ v skladu z določbami tega zakona, ne more sprejeti ukrepov za zavarovanje plačila davčne obveznosti, mora pristojni organ o tem nemudoma, najpozneje pa v enem mesecu po pridobitvi obvestila iz prvega odstavka tega člena, obvestiti organ države prosilke.
3
·
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena davčni organ, na podlagi zahteve organa države prosilke nadaljuje izvršbo v skladu z določbami tretjega dela tega zakona, če vložitev pravnega sredstva v skladu z veljavno zakonodajo države prosilke ne bi zadržala izvršbe, če bi bila uvedena v tej državi. Če vložnik s pravnim sredstvom uspe, je za vračilo neupravičeno izterjanega zneska odgovoren organ države prosilke, ki vrne vse izterjane zneske, skupaj z zamudnimi obrestmi iz 31. člena tega zakona.
3
·
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena davčni organ, na podlagi zahteve organa države prosilke nadaljuje izvršbo v skladu z določbami tretjega dela tega zakona, če vložitev pravnega sredstva v skladu z veljavno zakonodajo države prosilke ne bi zadržala izvršbe, če bi bila uvedena v tej državi. Če vložnik s pravnim sredstvom uspe, je za vračilo neupravičeno izterjanega zneska odgovoren organ države prosilke, ki vrne vse izterjane zneske, skupaj z zamudnimi obrestmi iz 31. člena tega zakona.
4
·
(4) Pristojni organ mora o ukrepih davčnega organa za povrnitev neupravičeno izterjanih zneskov, sprejetih v skladu s tretjim odstavkom tega člena nemudoma obvestiti organ države prosilke. Država prosilka povrne davčnemu organu sredstva za poplačilo neupravičeno izterjanih zneskov v roku dveh mesecev po prejemu zaprosila za poplačilo.
4
·
(4) Pristojni organ mora o ukrepih davčnega organa za povrnitev neupravičeno izterjanih zneskov, sprejetih v skladu s tretjim odstavkom tega člena nemudoma obvestiti organ države prosilke. Država prosilka povrne davčnemu organu sredstva za poplačilo neupravičeno izterjanih zneskov v roku dveh mesecev po prejemu zaprosila za poplačilo.
5
·
(5) Če o pravnem sredstvu iz prvega odstavka tega člena odloča sodišče in odločba sodišča, če je ugodna za organ države prosilke, omogoča izvršbo v državi prosilki, se ta odločba šteje za akt, ki dovoljuje izvršbo v smislu tega zakona.
5
·
(5) Če o pravnem sredstvu iz prvega odstavka tega člena odloča sodišče in odločba sodišča, če je ugodna za organ države prosilke, omogoča izvršbo v državi prosilki, se ta odločba šteje za akt, ki dovoljuje izvršbo v smislu tega zakona.
6
·
(6) Organi Slovenije lahko odločajo le o pravnih sredstvih zoper odločitve oziroma akte, ki jih tekom izterjave davščine druge države članice EU sprejema oziroma izdaja slovenski davčni organ. O teh pravnih sredstvih se odloča v skladu z veljavno zakonodajo v Sloveniji.
6
·
(6) Organi Slovenije lahko odločajo le o pravnih sredstvih zoper odločitve oziroma akte, ki jih tekom izterjave davščine druge države članice EU sprejema oziroma izdaja slovenski davčni organ. O teh pravnih sredstvih se odloča v skladu z veljavno zakonodajo v Sloveniji.
1
−
(1) Če postane zaprosilo za izterjavo oziroma zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti neveljavno zaradi plačila ali drugačnega prenehanja davčne obveznosti oziroma zaradi razveljavitve akta, ki dovoljuje izvršbo, ali zaradi kakšnega drugega razloga, organ države prosilke o tem nemudoma pisno obvesti pristojni organ.
1
+
(1) Če postane zaprosilo za izterjavo oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti neveljavno zaradi plačila ali drugačnega prenehanja davčne obveznosti oziroma zaradi razveljavitve akta, ki dovoljuje izvršbo, ali zaradi kakšnega drugega razloga, organ države prosilke o tem nemudoma pisno obvesti pristojni organ.
2
−
(2) Kadar se zaradi kakršnega koli razloga spremeni znesek davščine iz zaprosila za izterjavo oziroma za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, organ države prosilke o tem nemudoma pisno obvesti pristojni organ.
2
+
(2) Kadar se zaradi kakršnega koli razloga spremeni znesek davščine iz zaprosila za izterjavo oziroma za zavarovanje plačila davčne obveznosti, organ države prosilke o tem nemudoma pisno obvesti pristojni organ.
3
·
(3) Če se v skladu z drugim odstavkom tega člena zniža znesek dolgovane davščine, davčni organ nadaljuje s postopkom glede še dolgovanega zneska. Če je v času, ko je davčni organ obveščen o znižanju zneska dolgovane davščine, prvotni znesek že izterjal, sredstva pa še niso prenesena v skladu z 224. členom tega zakona, pristojni organ prenese organu države prosilke le dolgovani znesek, preveč plačani znesek pa vrne osebi, od katere je bil znesek neupravičeno izterjan.
3
·
(3) Če se v skladu z drugim odstavkom tega člena zniža znesek dolgovane davščine, davčni organ nadaljuje s postopkom glede še dolgovanega zneska. Če je v času, ko je davčni organ obveščen o znižanju zneska dolgovane davščine, prvotni znesek že izterjal, sredstva pa še niso prenesena v skladu z 224. členom tega zakona, pristojni organ prenese organu države prosilke le dolgovani znesek, preveč plačani znesek pa vrne osebi, od katere je bil znesek neupravičeno izterjan.
4
−
(4) Če se v skladu z drugim odstavkom tega člena zviša znesek dolgovane davščine, organ države prosilke nemudoma naslovi na pristojni organ dodatno zaprosilo za izterjavo oziroma za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti. Davčni oziroma pristojni organ, kolikor je to mogoče glede na okoliščine primera, dodatno zaprosilo reši istočasno s prvotnim zahtevkom. Če to ni možno, pristojni oziroma davčni organ obravnava dodatni zaprosilo kot samostojno zaprosilo, če se glasi na znesek, ki ni manjši od zneska določenega v 208. členu tega zakona.
4
+
(4) Če se v skladu z drugim odstavkom tega člena zviša znesek dolgovane davščine, organ države prosilke nemudoma naslovi na pristojni organ dodatno zaprosilo za izterjavo oziroma za zavarovanje plačila davčne obveznosti. Davčni oziroma pristojni organ, kolikor je to mogoče glede na okoliščine primera, dodatno zaprosilo reši istočasno s prvotnim zahtevkom. Če to ni možno, pristojni oziroma davčni organ obravnava dodatni zaprosilo kot samostojno zaprosilo, če se glasi na znesek, ki ni manjši od zneska določenega v 208. členu tega zakona.
5
·
(5) Ne glede na deveti odstavek 220. člena tega zakona, se, v primerih iz drugega stavka četrtega odstavka tega člena, za pretvorbo spremenjenega zneska dolga v valuto zaprošene države, uporabi menjalni tečaj iz prvotnega zaprosila.
5
·
(5) Ne glede na deveti odstavek 220. člena tega zakona, se, v primerih iz drugega stavka četrtega odstavka tega člena, za pretvorbo spremenjenega zneska dolga v valuto zaprošene države, uporabi menjalni tečaj iz prvotnega zaprosila.
1
·
(1) Ne glede na 58. in 59. člen tega zakona se za izterjavo davčnega dolga v skladu s tem poglavjem upošteva zastaralne roke, določene s predpisi države prosilke.
1
·
(1) Ne glede na 58. in 59. člen tega zakona se za izterjavo davčnega dolga v skladu s tem poglavjem upošteva zastaralne roke, določene s predpisi države prosilke.
2
−
(2) Ukrepi, ki jih davčni organ sprejme za izterjavo davščin na podlagi zaprosila za medsebojno pomoč, in ki bi, če bi jih sprejel organ države prosilke, pretrgali ali zadržali tek zastaranja po predpisih države prosilke, učinkujejo, kot da bi bili izvedeni v tej državi. II. poglavje Medsebojna pomoč pri izmenjavi podatkov med članicami EU za neposredne davke, trošarine in davke na zavarovalne premije
2
+
(2) Ukrepi, ki jih davčni organ sprejme za izterjavo davščin na podlagi zaprosila za medsebojno pomoč, in ki bi, če bi jih sprejel organ države prosilke, pretrgali ali zadržali tek zastaranja po predpisih države prosilke, učinkujejo, kot da bi bili izvedeni v tej državi. II. poglavje Medsebojna pomoč pri izmenjavi podatkov in vročanju dokumentov med članicami EU za neposredne davke in davke na zavarovalne premije
1
−
(1) To poglavje ureja način in postopek izmenjave podatkov med pristojnimi organi držav članic EU zaradi odmere davkov v eni od držav članic EU.
1
+
(1) To poglavje ureja način in postopek izmenjave podatkov med pristojnimi organi držav članic EU zaradi odmere davkov v eni od držav članic EU ter medsebojno pomoč med državami članicami EU pri vročanju dokumentov, povezanih z odmero davkov iz 230. člena tega zakona.
2
·
(2) Pristojni organ Slovenije lahko v skladu s tem poglavjem izmenjuje podatke s pristojnimi organi drugih držav članic EU na podlagi zahteve pristojnega organa (v nadaljnjem besedilu: izmenjava na podlagi zahteve), v skladu s pogoji iz 235. člena tega zakona pa lahko izmenjuje podatke tudi brez zahteve pristojnega organa (v nadaljnjem besedilu: spontana izmenjava podatkov).
2
·
(2) Pristojni organ Slovenije lahko v skladu s tem poglavjem izmenjuje podatke s pristojnimi organi drugih držav članic EU na podlagi zahteve pristojnega organa (v nadaljnjem besedilu: izmenjava na podlagi zahteve), v skladu s pogoji iz 235. člena tega zakona pa lahko izmenjuje podatke tudi brez zahteve pristojnega organa (v nadaljnjem besedilu: spontana izmenjava podatkov).
3
·
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se pristojni organ na podlagi dogovora s pristojnimi organi drugih držav članic EU lahko zaveže, da bo podatke, ki bi jih sicer lahko izmenjaval na podlagi zahteve, poslal zainteresiranemu pristojnemu organu ali organom redno, brez posebnega zaprosila (v nadaljnjem besedilu: avtomatična izmenjava podatkov).
3
·
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se pristojni organ na podlagi dogovora s pristojnimi organi drugih držav članic EU lahko zaveže, da bo podatke, ki bi jih sicer lahko izmenjaval na podlagi zahteve, poslal zainteresiranemu pristojnemu organu ali organom redno, brez posebnega zaprosila (v nadaljnjem besedilu: avtomatična izmenjava podatkov).
4
·
(4) Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi, kadar pristojni slovenski organ zaprosi za podatke oziroma spontano ali avtomatično pridobiva podatke od pristojnih organov drugih držav članic EU.
4
·
(4) Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi, kadar pristojni slovenski organ zaprosi za podatke oziroma spontano ali avtomatično pridobiva podatke od pristojnih organov drugih držav članic EU.
1
−
V prvem odstavku 230. člena se 2. točka črta. Dosedanja 3. točka postane 2. točka.
1
+
(1) Pristojni organ Slovenije lahko v skladu s tem poglavjem izmenjuje podatke z drugimi državami članicami EU zlasti, če se ti podatki nanašajo na odmero:
+
2
+
1. katerega koli davka na celotni dohodek ali celotni kapital ali na del dohodka ali kapitala, vključno z davki na kapitalske dobičke od prodaje premičnega ali nepremičnega premoženja, davki na plačo, ki jih plačujejo delodajalci in davki na prirast kapitala, kot so določeni z veljavnimi predpisi držav članic EU;
+
3
+
2. davkov na zavarovalne premije, kot so določeni z veljavnimi predpisi držav članic EU.
+
4
+
(2) Pristojni organ Slovenije lahko v skladu s tem poglavjem izmenjuje tudi podatke, ki se nanašajo na odmero enakih ali podobnih davkov, kot so davki iz prvega odstavka tega člena, ki bi bili uvedeni naknadno poleg ali namesto davkov iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru minister, pristojen za finance, izda sklep, s katerim določi, na katere davke se, v skladu s tem odstavkom, to poglavje nanaša.
1
·
V Sloveniji ima položaj organa zaprošene države oziroma organa države prosilke iz 231. člena tega zakona ministrstvo, pristojno za finance. Ministrstvo lahko pooblasti Davčno upravo Republike Slovenije, da opravlja posamezne naloge iz tega poglavja.
1
·
V Sloveniji ima položaj organa zaprošene države oziroma organa države prosilke iz 231. člena tega zakona ministrstvo, pristojno za finance. Ministrstvo lahko pooblasti Davčno upravo Republike Slovenije, da opravlja posamezne naloge iz tega poglavja.
1
·
(1) Organ države prosilke sme zaprositi organ zaprošene države, da mu pošlje vse podatke, ki se nanašajo na odmero davkov iz 230. člena tega zakona, ki se nanašajo na posamičen primer.
1
·
(1) Organ države prosilke sme zaprositi organ zaprošene države, da mu pošlje vse podatke, ki se nanašajo na odmero davkov iz 230. člena tega zakona, ki se nanašajo na posamičen primer.
2
·
(2) Organ zaprošene države organ lahko odkloni izpolnitev zaprosila za izmenjavo podatkov, če ugotovi, da organ države prosilke, glede na okoliščine primera, ni izčrpal vseh možnosti za pridobitev informacij v svoji državi brez tveganja, da bi bila ogrožena pridobitev iskanega podatka.
2
·
(2) Organ zaprošene države organ lahko odkloni izpolnitev zaprosila za izmenjavo podatkov, če ugotovi, da organ države prosilke, glede na okoliščine primera, ni izčrpal vseh možnosti za pridobitev informacij v svoji državi brez tveganja, da bi bila ogrožena pridobitev iskanega podatka.
3
·
(3) Organ zaprošene države oziroma z njegove strani pooblaščeni davčni organ lahko v zvezi s pridobivanjem podatkov, za katere v skladu s tem poglavjem zaprosi organ države prosilke, opravi dodatne poizvedbe. Poizvedbe se opravijo v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčno službo.
3
·
(3) Organ zaprošene države oziroma z njegove strani pooblaščeni davčni organ lahko v zvezi s pridobivanjem podatkov, za katere v skladu s tem poglavjem zaprosi organ države prosilke, opravi dodatne poizvedbe. Poizvedbe se opravijo v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčno službo.
1
·
(1) Pristojni organ mora poslati podatke pristojnemu organu druge države članice EU kakor hitro je mogoče. Če zaprosilu pristojnega organa druge države članice EU ne more ugoditi ali če zaprošenih podatkov ne more pridobiti, mora o tem nemudoma obvestiti pristojni organ države prosilke ter v sporočilu navesti razloge za odklonitev izpolnitve zaprosila oziroma ovire, ki onemogočajo pridobitev podatkov.
1
·
(1) Pristojni organ mora poslati podatke pristojnemu organu druge države članice EU kakor hitro je mogoče. Če zaprosilu pristojnega organa druge države članice EU ne more ugoditi ali če zaprošenih podatkov ne more pridobiti, mora o tem nemudoma obvestiti pristojni organ države prosilke ter v sporočilu navesti razloge za odklonitev izpolnitve zaprosila oziroma ovire, ki onemogočajo pridobitev podatkov.
2
·
(2) Pristojni organ ni dolžan pošiljati podatkov v skladu s tem poglavjem, če bi podatke lahko pridobil le s poizvedbami, ki jih v skladu s tem zakonom ne bi mogel izpeljati v postopku odmere enakovrstnega davka v Sloveniji.
2
·
(2) Pristojni organ ni dolžan pošiljati podatkov v skladu s tem poglavjem, če bi podatke lahko pridobil le s poizvedbami, ki jih v skladu s tem zakonom ne bi mogel izpeljati v postopku odmere enakovrstnega davka v Sloveniji.
3
−
(3) Pristojni organ lahko odkloni izmenjavo podatkov, če pristojni organ države prosilke ne more, iz pravnih ali praktičnih razlogov, poslati davčnemu organu podobnih podatkov.
3
+
(3) Pristojni organ v skladu s tem poglavjem ni dolžan poslati podatkov, katerih razkritje bi pomenilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali razkritje poslovnega procesa oziroma podatkov, katerih razkritje bi bilo v nasprotju s pravnim redom Slovenije.
+
4
+
(4) Pristojni organ lahko odkloni izmenjavo podatkov, če pristojni organ države prosilke ne more, iz pravnih ali praktičnih razlogov, poslati davčnemu organu enakovrstnih podatkov.
1
−
Pristojni organ lahko na podlagi posebnega dogovora z organom države prosilke dovoli, da je v postopkih pridobivanja podatkov v skladu s tem poglavjem udeležena tudi uradna oseba države prosilke, vendar le toliko, kolikor je potrebno, da pojasni posebnosti primera.
1
+
(1) Pristojni organ lahko na podlagi posebnega dogovora z organom države prosilke dovoli, da je v postopkih pridobivanja podatkov v skladu s tem poglavjem udeležena tudi uradna oseba države prosilke, vendar le toliko, kolikor je potrebno, da pojasni posebnosti primera.
+
2
+
(2) Pristojni organ lahko na podlagi posebnega dogovora z organom ene ali več držav prosilk določi, da davčni organ sodeluje v sočasnem davčnem nadzoru zavezancev za davek, ki hkrati poteka v več državah članicah EU, z namenom, da si pristojni organi držav članic EU, sodelujočih v sočasnem nadzoru, izmenjajo tako pridobljene informacije. Davčni organ izvršuje naloge v okviru sočasnega davčnega nadzora na območju Slovenije v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčno službo.
1
·
(1) Vsi podatki, pridobljeni v skladu s tem poglavjem se obravnavajo kot davčna tajnost.
1
·
(1) Vsi podatki, pridobljeni v skladu s tem poglavjem se obravnavajo kot davčna tajnost.
2
·
(2) Ne glede na 78. do 87. člen tega zakona, se podatki, pridobljeni skladu s tem poglavjem:
2
·
(2) Ne glede na 78. do 87. člen tega zakona, se podatki, pridobljeni skladu s tem poglavjem:
3
·
1. lahko razkrijejo le osebam, ki neposredno sodelujejo v postopku odmere davka ali v postopku davčnega nadzora;
3
·
1. lahko razkrijejo le osebam, ki neposredno sodelujejo v postopku odmere davka ali v postopku davčnega nadzora;
4
·
2. lahko, poleg primerov iz 1. točke tega odstavka, razkrijejo tudi v okviru sodnega ali upravnega postopka, ki je sprožen v zvezi z odmero davka ali v postopku davčnega nadzora, ne glede na to, ali postopek vključuje tudi določitev kazni ali ne, vendar le osebam, ki neposredno sodelujejo v teh postopkih. Ne glede na prejšnji stavek se pridobljeni podatki lahko razkrijejo na javni obravnavi ali v odločbah oziroma sodbah, če pristojni organ države članice EU, ki je zagotovila podatke, temu ne nasprotuje;
4
·
2. lahko, poleg primerov iz 1. točke tega odstavka, razkrijejo tudi v okviru sodnega ali upravnega postopka, ki je sprožen v zvezi z odmero davka ali v postopku davčnega nadzora, ne glede na to, ali postopek vključuje tudi določitev kazni ali ne, vendar le osebam, ki neposredno sodelujejo v teh postopkih. Ne glede na prejšnji stavek se pridobljeni podatki lahko razkrijejo na javni obravnavi ali v odločbah oziroma sodbah, če pristojni organ države članice EU, ki je zagotovila podatke, temu ne nasprotuje;
5
·
3. pod nobenim pogojem ne smejo uporabiti za druge namene, kot je davčni postopek ali sodni oziroma upravni postopek, vključno z določitvijo kazni v zvezi z odmero davka ali v zvezi s postopkom davčnega nadzora.
5
·
3. pod nobenim pogojem ne smejo uporabiti za druge namene, kot je davčni postopek ali sodni oziroma upravni postopek, vključno z določitvijo kazni v zvezi z odmero davka ali v zvezi s postopkom davčnega nadzora.
6
·
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko pridobljene informacije uporabijo tudi za odmero drugih davščin iz 201. člena tega zakona.
6
·
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko pridobljene informacije uporabijo tudi za odmero drugih davščin iz 201. člena tega zakona.
7
·
(4) Država članica EU, katere zakonodaja ali upravna praksa določa z nacionalnega vidika ožje omejitve kot so določene v drugem odstavku tega člena, lahko zahteva od države članice EU, kateri pošilja podatke, da uporablja pridobljene podatke le za te ožje določene namene. Če država članica EU ne soglaša s takšno ožjo uporabo, druga država članica EU ni dolžna poslati zaprošenih podatkov.
7
·
(4) Država članica EU, katere zakonodaja ali upravna praksa določa z nacionalnega vidika ožje omejitve kot so določene v drugem odstavku tega člena, lahko zahteva od države članice EU, kateri pošilja podatke, da uporablja pridobljene podatke le za te ožje določene namene. Če država članica EU ne soglaša s takšno ožjo uporabo, druga država članica EU ni dolžna poslati zaprošenih podatkov.
8
·
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko pristojni organ dogovori s pristojnim organom druge države članice EU, da se podatki, ki jih je pridobil uporabijo tudi za druge namene, vendar le, če bi v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji takšne podatke v podobnih okoliščinah lahko uporabili tudi za te druge namene.
8
·
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko pristojni organ dogovori s pristojnim organom druge države članice EU, da se podatki, ki jih je pridobil uporabijo tudi za druge namene, vendar le, če bi v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji takšne podatke v podobnih okoliščinah lahko uporabili tudi za te druge namene.
9
−
(6) Če pristojni organ, ki pridobi podatke od pristojnega organa države članice EU, oceni, da bi pridobljeni podatki lahko bili koristni tudi pristojnemu organu druge države članice EU, lahko pošlje podatke tudi temu pristojnemu organu, vendar le v soglasju s pristojnim organom, ki je poslal podatke. III. poglavje Izmenjava podatkov med članicami EU
9
+
(6) Če pristojni organ, ki pridobi podatke od pristojnega organa države članice EU, oceni, da bi pridobljeni podatki lahko bili koristni tudi pristojnemu organu druge države članice EU, lahko pošlje podatke tudi temu pristojnemu organu, vendar le v soglasju s pristojnim organom, ki je poslal podatke.
+
1
+
(1) Davčni organ v skladu s tem zakonom in na podlagi zaprosila organa države prosilke vroči naslovniku akt ali odločbo, ki jo je izdal pristojni organ države prosilke in zadeva izvajanje predpisov o davkih iz 230. člena tega zakona v državi prosilki.
+
2
+
(2) Organ države prosilke mora v zaprosilu za vročitev navesti vsebino akta ali odločbe, ki naj se vroči ter opredeliti osebno ime oziroma firmo ter naslov oziroma sedež naslovnika, vključno z vsemi ostalimi informacijami, ki lahko pomagajo identificirati naslovnika.
+
3
+
(3) Organ zaprošene države nemudoma obvesti organ države prosilke o ukrepih, ki jih je davčni organ sprejel v zvezi z vročitvijo, še posebej pa o datumu vročitve akta ali odločbe naslovniku. III. poglavje Izmenjava podatkov med članicami EU
1
−
Drugi in tretji odstavek 241. člena se črtata.
1
+
Kadar davčni zavezanec meni, da ni bil obdavčen v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljnjem besedilu: mednarodna pogodba) in predlaga ministrstvu, pristojnemu za finance, da prične postopek skupnega dogovora s pristojnim organom druge države, se lahko odločitev, ki je sprejeta v takšnem postopku, uveljavi ne glede na odločitve, ki so že bile sprejete v skladu s tem zakonom.
1
−
(1) To podpoglavje določa način plačila davka od dohodka nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji, v primerih, ko rezidenti uveljavljajo ugodnosti, določene v mednarodni pogodbi.
1
+
(1) To podpoglavje določa način plačila davka od dohodka nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji, v primerih, ko nerezidenti uveljavljajo ugodnosti, določene v mednarodni pogodbi.
2
·
(2) Določbe tega podpoglavja, ki se nanašajo na plačilo davka, se smiselno uporabljajo tudi za akontacije davka.
2
·
(2) Določbe tega podpoglavja, ki se nanašajo na plačilo davka, se smiselno uporabljajo tudi za akontacije davka.
1
·
Minister, pristojen za finance, podrobneje določi izvajanje tega dela zakona, predvsem pa obrazce, ki se uporabljajo in način postopanja pristojnega oziroma davčnega organa, kadar kot organ države prosilke zaproša pristojni organ druge države članice EU za medsebojno pomoč, in obrazce zahtevkov, ki se uporabljajo pri izvajanju IV. poglavja tega dela zakona. PETI DEL POSTOPEK POBIRANJA POSAMEZNIH DAVKOV I. poglavje Dohodnina
1
·
Minister, pristojen za finance, podrobneje določi izvajanje tega dela zakona, predvsem pa obrazce, ki se uporabljajo in način postopanja pristojnega oziroma davčnega organa, kadar kot organ države prosilke zaproša pristojni organ druge države članice EU za medsebojno pomoč, in obrazce zahtevkov, ki se uporabljajo pri izvajanju IV. poglavja tega dela zakona. PETI DEL POSTOPEK POBIRANJA POSAMEZNIH DAVKOV I. poglavje Dohodnina
2
−
1. podpoglavje Odmera in poračun dohodnine na letni ravni
2
+
1. podpoglavje Odmera in poračun dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, na letni ravni
1
·
(1) Davčni zavezanec mora napoved vložiti na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Napoved vsebuje podatke potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun dohodnine in podatke, potrebne za nadzor, uveljavljanje davčnih olajšav in osebne in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčne olajšave.
1
·
(1) Davčni zavezanec mora napoved vložiti na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Napoved vsebuje podatke potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun dohodnine in podatke, potrebne za nadzor, uveljavljanje davčnih olajšav in osebne in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčne olajšave.
2
·
(2) Davčni zavezanec mora napoved vložiti najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
2
·
(2) Davčni zavezanec mora napoved vložiti najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
3
·
(3) Če davčni zavezanec preneha biti rezident, mora vložiti napoved najpozneje do odhoda iz Slovenije, če odide iz Slovenije pred rokom iz drugega odstavka tega člena. Napoved vloži za obdobje davčnega leta, v katerem je bil rezident.
3
·
(3) Če davčni zavezanec preneha biti rezident, mora vložiti napoved najpozneje do odhoda iz Slovenije, če odide iz Slovenije pred rokom iz drugega odstavka tega člena. Napoved vloži za obdobje davčnega leta, v katerem je bil rezident.
4
·
(4) Davčni zavezanec mora napoved vložiti pri pristojnem davčnem organu.
4
·
(4) Davčni zavezanec mora napoved vložiti pri pristojnem davčnem organu.
1
·
Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska akontacije dohodnine in razlika ne presega 500 tolarjev, se razlika dohodnine odpiše.
1
·
Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska akontacije dohodnine in razlika ne presega 500 tolarjev, se razlika dohodnine odpiše.
2
−
2. podpoglavje Akontacije dohodnine - splošno
2
+
2. podpoglavje Akontacije dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, na letni ravni - splošno
+
1
+
(1) Ne glede na 264. člen tega zakona in ne glede na določbe zakona, ki ureja dohodnino, se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, ta ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije ne presega 5.000 tolarjev.
+
2
+
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo davčnega zavezanca, razen za dohodke iz delovnega razmerja in dohodke, dosežene z opravljanjem dejavnosti.
1
·
Akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, določena z odločbo iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 270. člena tega zakona se plačuje v obrokih, ki morajo biti plačani v 30 dneh od prejema dohodka iz zaposlitve ali pokojnine.
1
·
Akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, določena z odločbo iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 270. člena tega zakona se plačuje v obrokih, ki morajo biti plačani v 30 dneh od prejema dohodka iz zaposlitve ali pokojnine.
2
−
4. podpoglavje Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti
−
3
−
1. Akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti 1.1. Davčni obračun
−
+
1
+
(1) Akontacijo dohodnine od dohodkov verskih delavcev izračuna verska skupnost ali njen del kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Akontacija dohodnine se plača do 15. v mesecu za pretekli mesec.
+
2
+
(2) Če akontacijo dohodnine od dohodkov verskih delavcev ne izračuna in plača verska skupnost ali njen del na način iz prejšnjega odstavka, mora verski delavec sam izračunati akontacijo dohodnine v obračunu akontacije dohodnine. Verski delavec mora predložiti davčnemu organu obračun akontacije in akontacijo dohodnine plačati do 15. v mesecu za pretekli mesec.
+
3
+
4. podpoglavje Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti
+
4
+
1. Akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti 1.1. Davčni obračun
1
−
(način in rok predložitve davčnega obračuna)
1
+
(1) Davčni zavezanec mora predložiti davčni obračun davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če je davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, del podatkov, ki so v skladu s tem zakonom sestavni del davčnega obračuna, v rokih, ki jih predpisuje ta zakon, predložil Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v primerih iz prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo podatkov med AJPES in davčnim organom predpiše minister, pristojen za finance.
2
·
(2) Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom mora predložiti davčni obračun davčnemu organu v 30 dneh po zaključku obdobja iz tretjega odstavka 276. člena tega zakona, za katero se obračunava akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. V primeru postopka likvidacije in stečaja sestavi davčni zavezanec davčni obračun v skladu s postopkom, določenim za davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb pri postopku stečaja in likvidacije.
2
·
(2) Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med davčnim letom mora predložiti davčni obračun davčnemu organu v 30 dneh po zaključku obdobja iz tretjega odstavka 276. člena tega zakona, za katero se obračunava akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. V primeru postopka likvidacije in stečaja sestavi davčni zavezanec davčni obračun v skladu s postopkom, določenim za davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb pri postopku stečaja in likvidacije.
1
−
(1) Akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi podatkov o davčnem zavezancu ter katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, vpisanih v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru ter podatkov o priznanih oprostitvah, po stanju na dan 30. junija leta, za katerega se akontacija dohodnine izračunava. Kot stanje se šteje pravnomočen vpis podatkov v navedenih evidencah oziroma pravnomočna odločba o oprostitvi.
1
+
(1) Akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov o katastrskem dohodku kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč, vpisanih v zemljiškem katastru, podatkov o davčnem zavezancu, ki je kot imetnik pravice uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisan v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru, ali davčnem zavezancu kot ugotovljenem dejanskem uporabniku kmetijskih in gozdnih zemljišč ter podatkov o priznanih oprostitvah in znižanjih katastrskega dohodka, ki se priznajo za dobo več let, po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.
2
−
(2) V primeru, da se do 30. junija leta, za katero se akontacija izračunava, s primernimi dokazili dokaže dejanskega uporabnika ali dejanskega uporabnika ugotovi davčni organ, se davčnega zavezanca določi z odločbo o določitvi dejanskega uporabnika. Kot primerno dokazilo se šteje pisni dokument, ki nedvoumno dokazuje dejanskega imetnika pravice uporabe zemljišča.
2
+
(2) Kot stanje se štejejo pravnomočni vpis podatkov v navedenih evidencah, dokazila, ki nedvoumno dokazujejo dejanskega uporabnika zemljišča, ki pravice uporabe nima vpisane v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru, in pravnomočna odločba, s katero se prizna oprostitev oziroma znižanje katastrskega dohodka.
1
−
(1) Odločba o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za tekoče leto, o določitvi prvih dveh obrokov akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za naslednje davčno leto ter o poračunu prvega in drugega obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka tekočega davčnega leta mora biti izdana do 31. avgusta leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.
1
+
(1) Odločba o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za tekoče leto, o določitvi prvih dveh obrokov akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za naslednje davčno leto ter o poračunu prvega in drugega obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka tekočega davčnega leta mora biti izdana do 31. oktobra leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.
2
·
(2) Odločbo o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka izda pristojni davčni organ.
2
·
(2) Odločbo o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka izda pristojni davčni organ.
3
·
(3) Nerezidentu izda odločbo o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ, na območju katerega zemljišče leži.
3
·
(3) Nerezidentu izda odločbo o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ, na območju katerega zemljišče leži.
1
·
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, uveljavlja znižanja katastrskega dohodka in olajšave za investiranje v napovedi za odmero dohodnine. Za uveljavljanje znižanja katastrskega dohodka mora napovedi priložiti oceno o odstotku zmanjšanja pridelka na posameznih parcelah, ki ga v skladu z metodologijo za ocenjevanje škode na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ugotovi cenilec. V primeru uveljavljanja znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč večjih razsežnosti, za katere je zavezancu škodo ocenila komisija, ustanovljena na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, davčni organ pridobi podatek o odstotku zmanjšanja pridelka na posamezni parceli po uradni dolžnosti.
1
·
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, uveljavlja znižanja katastrskega dohodka in olajšave za investiranje v napovedi za odmero dohodnine. Za uveljavljanje znižanja katastrskega dohodka mora napovedi priložiti oceno o odstotku zmanjšanja pridelka na posameznih parcelah, ki ga v skladu z metodologijo za ocenjevanje škode na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ugotovi cenilec. V primeru uveljavljanja znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč večjih razsežnosti, za katere je zavezancu škodo ocenila komisija, ustanovljena na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, davčni organ pridobi podatek o odstotku zmanjšanja pridelka na posamezni parceli po uradni dolžnosti.
2
·
(2) Davčni zavezanec, ki je nerezident, uveljavlja znižanja katastrskega dohodka ali olajšavo za investiranje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, s pisno vlogo pri davčnem organu, pristojnem za izdajo odločbe o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka. Za uveljavljanje znižanja katastrskega dohodka mora vlogi priložiti oceno o odstotku zmanjšanja pridelka na posameznih parcelah, ki ga v skladu z metodologijo za ocenjevanje škode na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ugotovi cenilec. V primeru uveljavljanja znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč večjih razsežnosti, za katere je zavezancu škodo ocenila komisija, ustanovljena na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, davčni organ pridobi podatek o odstotku zmanjšanja pridelka na posamezni parceli po uradni dolžnosti.
2
·
(2) Davčni zavezanec, ki je nerezident, uveljavlja znižanja katastrskega dohodka ali olajšavo za investiranje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, s pisno vlogo pri davčnem organu, pristojnem za izdajo odločbe o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka. Za uveljavljanje znižanja katastrskega dohodka mora vlogi priložiti oceno o odstotku zmanjšanja pridelka na posameznih parcelah, ki ga v skladu z metodologijo za ocenjevanje škode na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ugotovi cenilec. V primeru uveljavljanja znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč večjih razsežnosti, za katere je zavezancu škodo ocenila komisija, ustanovljena na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, davčni organ pridobi podatek o odstotku zmanjšanja pridelka na posamezni parceli po uradni dolžnosti.
3
−
(3) Davčni zavezanec vlogo iz drugega odstavka tega člena vloži do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Obrazec vloge predpiše minister, pristojen za finance.
3
+
(3) Davčni zavezanec vlogo iz drugega odstavka tega člena vloži do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
4
−
(4) Davčni organ na podlagi vloge iz tretjega odstavka tega člena odloči o novi akontaciji dohodnine od katastrskega dohodka in drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter o poračunu akontacije, izračunane v skladu s 295. in 296. členom tega zakona. Odločba mora biti izdana do 31. marca leta po letu, na katero se izračun akontacije nanaša.
4
+
(4) Davčni organ na podlagi vloge iz drugega odstavka tega člena odloči o novi akontaciji dohodnine od katastrskega dohodka in drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter o poračunu akontacije, izračunane v skladu s 295. in 296. členom tega zakona. Odločba mora biti izdana do 31. marca leta po letu, na katero se izračun akontacije nanaša.
+
5
+
(5) Obrazec vloge za uveljavljanje znižanj katastrskega dohodka in olajšave za investiranje predpiše minister, pristojen za finance.
5
·
2. Akontacija dohodnine od drugega dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti
6
·
2. Akontacija dohodnine od drugega dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti
1
·
Na podlagi napovedi iz 301. člena tega zakona davčni organ odloči o višini akontacije dohodnine od drugega dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v 15 dneh od dneva vložitve napovedi.
1
·
Na podlagi napovedi iz 301. člena tega zakona davčni organ odloči o višini akontacije dohodnine od drugega dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v 15 dneh od dneva vložitve napovedi.
2
−
6. podpoglavje Akontacija dohodnine od dohodkov iz premoženja
2
+
6. podpoglavje Akontacija dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in dohodka iz prenosa premoženjske pravice
1
−
(1) Akontacijo dohodnine od dohodkov iz premoženja izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz premoženja.
1
+
(1) Akontacijo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ali dohodka iz prenosa premoženjske pravice izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz premoženja.
2
−
(2) Če dohodek iz premoženja izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka iz premoženja ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
2
+
(2) Če dohodek iz oddajanja premoženja v najem ali dohodek iz prenosa premoženjske pravice izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka iz premoženja ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
1
−
(1) Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz premoženja mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od prejema dohodka iz oddajanja premoženja v najem ali dohodka iz prenosa premoženjske pravice pri pristojnem davčnem organu.
1
+
(1) Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ali dohodka iz prenosa premoženjske pravice mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od prejema dohodka iz oddajanja premoženja v najem ali dohodka iz prenosa premoženjske pravice pri pristojnem davčnem organu.
2
·
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena vloži davčni zavezanec, ki prejema dohodek iz naslova oddajanja premičnega in nepremičnega premoženja v najem za več mesecev v letu, napoved v 15 dneh po poteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, vendar najkasneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto.
2
·
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena vloži davčni zavezanec, ki prejema dohodek iz naslova oddajanja premičnega in nepremičnega premoženja v najem za več mesecev v letu, napoved v 15 dneh po poteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, vendar najkasneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto.
1
−
(1) V primeru iz prvega odstavka 303. člena tega zakona lahko davčni zavezanec uveljavlja natečene nedospele obresti do dneva pridobitve kupona za izplačilo obresti, dosežene ob unovčitvi kupona, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v napovedi za odmero dohodnine, razen nerezidenta, ki jih lahko uveljavlja v 30 dneh od unovčitve kupona pri pristojnem davčnem organu. Nerezident uveljavlja natečene nedospele obresti do dneva pridobitve kupona s pisnim zahtevkom, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
−
2
−
(2) V primerih iz drugega odstavka 303. člena tega zakona lahko davčni zavezanec uveljavlja natečene nedospele obresti do dneva pridobitve kupona za izplačilo obresti, dosežene ob odsvojitvi ali unovčitvi kupona, v napovedi iz drugega odstavka 303. člena tega zakona.
−
1
−
(1) Na podlagi napovedi iz 304. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz premoženja v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.
1
+
(1) Na podlagi napovedi iz 304. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ali dohodka iz prenosa premoženjske pravice v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.
2
·
(2) Davčni organ odloči o novi akontaciji dohodnine od dohodka iz premoženja in o poračunu odtegnjenega davčnega odtegljaja na podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov nerezidenta iz prvega odstavka 305. člena tega zakona v 15 dneh od dneva predložitve zahtevka. 6.a podpoglavje Akontacija dohodnine od drugih dohodkov
2
·
(2) Davčni organ odloči o novi akontaciji dohodnine od dohodka iz premoženja in o poračunu odtegnjenega davčnega odtegljaja na podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov nerezidenta iz prvega odstavka 305. člena tega zakona v 15 dneh od dneva predložitve zahtevka. 6.a podpoglavje Akontacija dohodnine od drugih dohodkov
1
+
6.a podpoglavje Akontacija dohodnine od drugih dohodkov
+
1
−
(1) Kadar želi davčni zavezanec uveljavljati možnost v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, da se v davčno osnovo od obresti, doseženih v primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, z ročnostjo daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti, štejejo obresti, obračunane za obdobje davčnega leta, je dolžan o tem obvestiti banko ali hranilnico v Sloveniji na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
−
2
−
(2) Davčni zavezanec predloži obvestilo iz prvega odstavka tega člena ob sklenitvi pogodbe o vezavi oziroma varčevanju, vendar najpozneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena.
−
3
−
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena predloži davčni zavezanec obvestilo iz prvega odstavka tega člena za pogodbe sklenjene pred 1. januarjem 2005 do 31. januarja 2005.
−
4
−
(4) Predlagano obvestilo zavezuje banko ali hranilnico in davčnega zavezanca, da v davčnem letu obračunane obresti davčnega zavezanca, ki predloži takšno obvestilo, obravnavata enako, kot da so izplačane. Obvestilo zavezuje banko ali hranilnico in davčnega zavezanca do poteka datuma vezave denarnih sredstev oziroma poteka varčevanja ali do prekinitve pogodbe.
−
1
−
(1) Družba za upravljanje, ki upravlja kvalificiran vzajemni sklad, je v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, dolžna mesečno izračunavati in objavljati deleže rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada.
1
+
(1) Akontacijo dohodnine od drugih dohodkov izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom drugega dohodka.
2
−
(2) Družba za upravljanje iz prvega odstavka tega člena je deleže rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada, ki jih izračunava v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, dolžna do 15. dne v mesecu poslati pristojnemu davčnemu organu in javno objaviti na sedežu družbe za upravljanje in vseh podružnicah take družbe na način, da so dostopni vsem imetnikom investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
2
+
(2) Če drug dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od drugega dohodka ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
3
−
(3) Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 3. točke drugega odstavka 81. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04), ki ga zavezanec doseže pri kvalificiranem vzajemnem skladu, se upoštevajo zadnji objavljeni deleži rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada v obdobju imetništva investicijskega kupona.
−
1
−
(1) Davčni zavezanec je dolžan družbi za upravljanje s sedežem v Sloveniji, ki upravlja kvalificirani vzajemni sklad na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje vzajemnega sklada, pri katerem doseže dohodek, dati vse podatke, potrebne za obračun davčnega odtegljaja, s katerimi družba za upravljanje ne razpolaga.
1
+
Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugega dohodka mora davčni zavezanec vložiti v sedmih dneh od dneva prejema dohodka pri pristojnem davčnem organu.
2
−
(2) V primeru, ko zavezanec družbi za upravljanje ne predloži podatkov iz prvega odstavka tega člena, družba za upravljanje davčni odtegljaj odtegne od bruto izplačila.
−
1
−
(1) Če se želi vzajemni sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje druge države članice EU in katerega poslovanje je usklajeno z Direktivo Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, s spremembami, UL L 375/1985 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva o investicijskih skladih), obravnavati kot kvalificirani vzajemni sklad v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, mora svojo odločitev priglasiti pri pristojnem davčnem organu. Priglasitev opravi na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Obrazcu mora priložiti tudi potrdilo pristojnega organa države članice EU o tem, da je njegovo poslovanje usklajeno z Direktivo o investicijskih skladih in izjavo o tem, da bo izpolnjeval vse predpisane obveznosti glede poročanja imetnikom investicijskih kuponov o vrsti razdeljenega ali doseženega dohodka ter poročanja davčnemu organu o izračunanih deležih rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada.
1
+
Na podlagi napovedi iz 309. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od drugega dohodka v 15 dneh od dneva vložitve napovedi.
2
−
(2) O odobritvi statusa kvalificiranega vzajemnega sklada odloči pristojni davčni organ z odločbo v 15 dneh od vložitve priglasitve.
2
+
7. podpoglavje Plačevanje dohodnine od obresti, dividend in dobička iz kapitala
3
−
(3) V primeru, ko vzajemni sklad, ki je pridobil status kvalificiranega vzajemnega sklada v skladu s tem členom zakona, preneha izpolnjevati pogoje za kvalificirani vzajemni sklad, davčni organ po uradni dolžnosti odloči o prenehanju statusa kvalificiranega vzajemnega sklada.
−
4
−
7. podpoglavje Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala
−
1
−
Akontacijo dohodnine od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
1
+
(1) Dohodnino od obresti in dividend izračuna:
+
2
+
1. plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja, davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi zavezanca.
+
3
+
(2) Dohodnina iz prvega odstavka tega člena se izračuna in plača od davčnih osnov in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja dohodnino.
+
4
+
(3) Obrazec obračuna davčnega odtegljaja in davčne napovedi iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun dohodnine, in podatke, potrebne za nadzor in identifikacijo zavezanca za davek.
+
5
+
(4) Dohodnino od obresti in dohodnino od dividend izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom obresti ali dividend.
+
6
+
(5) Če obresti ali dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka, dohodnino od obresti ali dividend ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
+
7
+
(6) Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
+
8
+
(7) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena dohodnino od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
1
−
(1) Napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od odsvojitve kapitala.
1
+
(1) Napoved za odmero dohodnine iz petega odstavka 311. člena tega zakona mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od prejema obresti ali dividend pri pristojnem davčnem uradu.
2
−
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora davčni zavezanec napoved za dobiček od odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, razen davčnega zavezanca, ki je nerezident. Nerezident lahko vloži napoved do 28. februarja za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu v preteklem letu.
2
+
(2) Napoved za odmero dohodnine iz šestega odstavka 311. člena tega zakona mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala.
3
−
(3) Davčni zavezanec mora napoved vložiti pri pristojnem davčnem organu.
3
+
(3) Napoved za odmero dohodnine iz sedmega odstavka 311. člena tega zakona mora davčni zavezanec rezident vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto pri pristojnem davčnem uradu. Napovedi ni dolžan vložiti davčni zavezanec rezident, katerega skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, ne presega zneska, določenega z zakonom, ki ureja dohodnino.
4
−
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena mora davčni zavezanec napoved pri odsvojitvi nepremičnine vložiti pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži.
4
+
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena mora davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, razen davčnega zavezanca, ki je nerezident. Nerezident lahko vloži napoved do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v preteklem letu.
+
5
+
(5) Davčni zavezanec mora napoved iz drugega in četrtega odstavka tega člena vložiti pri pristojnem davčnem organu.
+
6
+
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena mora davčni zavezanec napoved pri odsvojitvi nepremičnine vložiti pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži.
+
1
+
(1) Kadar želi davčni zavezanec uveljavljati možnost v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, da se v davčno osnovo od obresti, doseženih v primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, z ročnostjo, daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti, vštejejo obresti, obračunane za obdobje davčnega leta, je dolžan o tem obvestiti banko ali hranilnico v Sloveniji na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
+
2
+
(2) Davčni zavezanec predloži obvestilo iz prvega odstavka tega člena ob sklenitvi pogodbe o varčevanju oziroma vezavi denarnih sredstev, vendar najpozneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena.
+
3
+
(3) Predlagano obvestilo zavezuje banko ali hranilnico in davčnega zavezanca, da v davčnem letu obračunane obresti davčnega zavezanca, ki predloži takšno obvestilo, obravnavata enako, kot da so bile izplačane. Obvestilo zavezuje banko ali hranilnico in davčnega zavezanca do poteka datuma vezave denarnih sredstev oziroma poteka varčevanja ali do prekinitve pogodbe.
+
1
+
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, lahko uveljavlja odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini od obresti, dividend ali dobičkov iz kapitala, ki so obdavčeni v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: odbitek davka plačanega v tujini), v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov. Kadar davčni zavezanec v napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, so sestavni del napovedi tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
+
2
+
(2) Kot ustrezna dokazila iz prvega, petega in šestega odstavka tega člena se štejejo listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost ali plačilo davka izven Slovenije.
+
3
+
(3) Če davčni zavezanec do roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine iz 312. člena tega zakona še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, lahko ustrezna dokazila predloži naknadno.
+
4
+
(4) Če davčni zavezanec ne predloži dokazil do roka za izdajo odločbe iz 312.d člena tega zakona, izda davčni organ začasno odločbo. Davčni organ začasno odločbo razveljavi in nadomesti z novo odločbo v 15 dneh po predložitvi dokazil. Če davčni zavezanec ne predloži dokazil po preteku petih let po letu, za katero je uveljavljal odbitek davka, plačanega v tujini, se šteje, da je začasna odločba glavna.
+
5
+
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se v primeru, ko dohodnino od obresti in dividend rezidenta izračunava plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja, odbitek davka za ustrezni znesek plačanega davka v tujini od obresti in dividend, ki so obdavčene v Sloveniji, upošteva pri izračunu davčnega odtegljaja, če plačnik davka razpolaga z ustreznimi dokazili glede davčne obveznosti zavezanca rezidenta izven Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Če plačnik davka do roka za obračun davčnega odtegljaja iz 318. člena tega zakona še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, lahko ustrezna dokazila pridobi naknadno. Če plačnik davka ne pridobi ustreznih dokazil po preteku treh let po letu, za katero je bil uveljavljen odbitek davka, plačanega v tujini, davčni odtegljaj v delu, ki ni bil odtegnjen, bremeni plačnika davka. Plačnik davka je dolžan plačati davčni odtegljaj v delu, ki ni bil odtegnjen, s pripadajočimi dajatvami v 30 dneh po poteku navedenega roka.
+
6
+
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko davčni zavezanec rezident v primeru, ko dohodnino od dohodka od prihrankov - ki ga določa Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L št. 157 z dne 26. 6. 2003, str. 38) in je obdavčen v drugi državi članici EU po 1. juliju 2005 - izračunava plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja in odbitek davka za ustrezni znesek plačanega davka v drugi državi članici od takega dohodka od prihrankov presega znesek dohodnine, ki se odmerja po zakonu o dohodnini od takega dohodka, zahteva povrnitev razlike s posebnim zahtevkom. Davčni zavezanec vloži zahtevek v petih letih po poteku koledarskega leta, v katerem je bil davek v drugi državi članici plačan, pri pristojnem davčnem uradu. Sestavni del zahtevka so ustrezna dokazila glede davčne obveznosti v tujini, zlasti o znesku plačanega davka, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
+
1
+
Če je z mednarodno pogodbo določena oprostitev plačila davka za obresti, dividende ali dobiček iz kapitala rezidenta, davčni zavezanec uveljavlja oprostitev v napovedi iz 312. člena.
+
1
+
(1) Na podlagi napovedi iz prvega in drugega odstavka 312. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti, dividend ali dobička iz kapitala v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.
+
2
+
(2) Na podlagi napovedi iz tretjega in četrtega odstavka 312. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti ali dobička iz kapitala do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.
1
·
(1) Podaritev kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, za katero davčni zavezanec želi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljaviti odlog ugotavljanja davčne obveznosti, mora priglasiti pri davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved.
1
·
(1) Podaritev kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, za katero davčni zavezanec želi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljaviti odlog ugotavljanja davčne obveznosti, mora priglasiti pri davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved.
2
−
(2) Priglasitev iz prvega odstavka tega člena opravi davčni zavezanec najpozneje do roka za vložitev napovedi iz 312. člena tega zakona na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za odlog.
2
+
(2) Priglasitev iz prvega odstavka tega člena opravi davčni zavezanec najpozneje do roka za vložitev napovedi iz drugega ali četrtega odstavka 312. člena tega zakona na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za odlog.
3
·
(3) O odobritvi odloga iz prvega odstavka tega člena odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od vložitve priglasitve.
3
·
(3) O odobritvi odloga iz prvega odstavka tega člena odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od vložitve priglasitve.
4
·
(4) Če odlog iz prvega odstavka tega člena ni odobren, mora davčni zavezanec vložiti napoved v desetih dneh od vročitve odločbe iz tretjega odstavka tega člena.
4
·
(4) Če odlog iz prvega odstavka tega člena ni odobren, mora davčni zavezanec vložiti napoved v desetih dneh od vročitve odločbe iz tretjega odstavka tega člena.
5
·
(5) V primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, za katero lahko davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, priglasitev za vse zavezance hkrati opravi družba obenem s predložitvijo vloge po 362. oziroma 363. členu tega zakona.
5
·
(5) V primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, za katero lahko davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, priglasitev za vse zavezance hkrati opravi družba obenem s predložitvijo vloge po 362. oziroma 363. členu tega zakona.
6
·
(6) O odobritvi odloga po petem odstavku tega člena za vse zavezance hkrati odloči davčni organ v odločbi iz 362. oziroma 363. člena tega zakona.
6
·
(6) O odobritvi odloga po petem odstavku tega člena za vse zavezance hkrati odloči davčni organ v odločbi iz 362. oziroma 363. člena tega zakona.
7
·
(7) Družba prejemnica dovoljenja je dolžna zavezance najpozneje v roku 15 dni po prejemu dovoljenja pisno obvestiti o odobritvi odloga iz petega odstavka tega člena.
7
·
(7) Družba prejemnica dovoljenja je dolžna zavezance najpozneje v roku 15 dni po prejemu dovoljenja pisno obvestiti o odobritvi odloga iz petega odstavka tega člena.
1
−
(1) Na podlagi napovedi iz prvega odstavka 312. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dobička iz kapitala v 30 dneh od vložitve napovedi.
1
+
Če davčni zavezanec umre, se določbe, ki se nanašajo na dohodnino po tem podpoglavju zakona, smiselno uporabljajo tudi za pooblaščence za zastopanje, pravne naslednike davčnega zavezanca oziroma skrbnike njegovega premoženja.
2
−
(2) Na podlagi napovedi iz drugega odstavka 312. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dobička iz kapitala do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.
2
+
8. podpoglavje (črtano)
3
−
8. podpoglavje Akontacija dohodnine od drugih dohodkov
−
1
−
(1) Akontacijo dohodnine od drugih dohodkov izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom drugega dohodka.
1
+
Če je davčnemu zavezancu v primeru, ko davčni zavezanec ni znan, ali je poslovno nesposoben, ali je po odločbi o denacionalizaciji, določen skrbnik oziroma skrbnik njegovega premoženja, se določbe, ki se nanašajo na dohodnino po tem podpoglavju zakona, smiselno uporabljajo tudi za skrbnika oziroma upravljalca njegovega premoženja.
2
−
(2) Če drug dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od drugega dohodka ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
−
1
−
Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugega dohodka mora davčni zavezanec vložiti v sedmih dneh od dneva izplačila dohodka pri pristojnem davčnem organu.
1
+
Davčni odtegljaj je dohodnina, ki jo je v skladu s 1. točko prvega odstavka 311. člena tega zakona dolžan izračunati, odtegniti in plačati plačnik davka za davčnega zavezanca od obresti ali dividend, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in s tem zakonom plačuje dohodnina z davčnim odtegljajem.
1
−
Na podlagi napovedi iz 317. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od drugega dohodka v 15 dneh od dneva vložitve napovedi.
1
+
Glede roka predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih podatkov davčnemu zavezancu, veljajo določbe 265. člena tega zakona.
2
·
9. podpoglavje Avtomatično dajanje podatkov
2
·
9. podpoglavje Avtomatično dajanje podatkov
1
·
(1) Pravna oseba, združenje oseb, ki je brez pravne osebnosti in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ki so hkrati plačniki davka, in druge pravne osebe, združenja oseb, ki so brez pravne osebnosti in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo davčnemu organu dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, vključno s podatki, ki se nanašajo na dohodke, ki so oproščeni dohodnine, na določanje davčne osnove in na uveljavljanje davčnih olajšav ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov.
1
·
(1) Pravna oseba, združenje oseb, ki je brez pravne osebnosti in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ki so hkrati plačniki davka, in druge pravne osebe, združenja oseb, ki so brez pravne osebnosti in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo davčnemu organu dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, vključno s podatki, ki se nanašajo na dohodke, ki so oproščeni dohodnine, na določanje davčne osnove in na uveljavljanje davčnih olajšav ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov.
2
·
(2) Za osebo iz prvega odstavka tega člena se ne šteje oseba, ki v skladu z zakonom o obdavčenju nima poslovne enote nerezidenta v Sloveniji in diplomatsko-konzularna predstavništva tujih držav ter predstavništva mednarodnih organizacij. Če se diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države ali predstavništvo mednarodne organizacija odloči, da bo prevzelo obveznosti plačnika davka v skladu z 20. členom tega zakona, je zadolženo tudi za avtomatično dajanje podatkov v skladu s tem členom.
2
·
(2) Za osebo iz prvega odstavka tega člena se ne šteje oseba, ki v skladu z zakonom o obdavčenju nima poslovne enote nerezidenta v Sloveniji in diplomatsko-konzularna predstavništva tujih držav ter predstavništva mednarodnih organizacij. Če se diplomatsko-konzularno predstavništvo tuje države ali predstavništvo mednarodne organizacija odloči, da bo prevzelo obveznosti plačnika davka v skladu z 20. členom tega zakona, je zadolženo tudi za avtomatično dajanje podatkov v skladu s tem členom.
3
·
(3) Dolžnost dajanja podatkov po tem členu se ne nanaša na podatke o nedenarnih dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
3
·
(3) Dolžnost dajanja podatkov po tem členu se ne nanaša na podatke o nedenarnih dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
4
·
(4) Osebe, zavezane za dajanje podatkov, morajo podatke iz tega člena dostaviti davčnemu organu in davčnemu zavezancu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.
4
·
(4) Osebe, zavezane za dajanje podatkov, morajo podatke iz tega člena dostaviti davčnemu organu in davčnemu zavezancu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.
5
·
(5) Šteje se, da je oseba, zavezana za dostavo podatkov, izpolnila obveznost do dajanja podatkov davčnemu organu po tem členu, za tiste dohodke, za katere je davčnemu organu predložila obračun davčnega odtegljaja v skladu s tem zakonom.
5
·
(5) Šteje se, da je oseba, zavezana za dostavo podatkov, izpolnila obveznost do dajanja podatkov davčnemu organu po tem členu, za tiste dohodke, za katere je davčnemu organu predložila obračun davčnega odtegljaja v skladu s tem zakonom.
+
6
+
(6) Za osebe, ki so zavezane za dajanje podatkov po prvem odstavku tega člena, se štejejo tudi osebe oziroma združenja v Sloveniji, ki izplačajo dohodek z virom izven Slovenije in jih tak dohodek ne bremeni.
+
7
+
(7) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena osebe, ki so zavezane za dajanje podatkov, niso dolžne dostaviti davčnemu zavezancu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto podatkov iz tega člena, ki se nanašajo na obresti - razen podatkov, ki se nanašajo na obresti pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU - in dividende, od katerih je bil plačan davčni odtegljaj.
1
−
(avtomatično dajanje podatkov v zvezi s pridobitvijo in odsvojitvijo vrednostnih papirjev, drugih deležev in investicijskih kuponov)
1
+
(1) Pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev in druge pravne osebe, ki so opravljale prenose imetništva vrednostnih papirjev oziroma drugih deležev ali investicijskih kuponov, vključno z njihovimi unovčitvami, morajo davčnemu organu dostaviti podatke, ki se nanašajo na vse pridobitve, odsvojitve in unovčitve vrednostnih papirjev, drugih deležev ali investicijskih kuponov in na uveljavljanje stroškov ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov.
2
·
(2) Podatkov iz prvega odstavka tega člena ni potrebno dajati v primerih odsvojitev, kjer je bil pravni temelj sklep o dedovanju ali drugi pravni posel v zvezi s smrtjo, sodna odločba (sklep o sodni izvršbi) ali upravna izvršba (sklep o prisilni izterjavi).
2
·
(2) Podatkov iz prvega odstavka tega člena ni potrebno dajati v primerih odsvojitev, kjer je bil pravni temelj sklep o dedovanju ali drugi pravni posel v zvezi s smrtjo, sodna odločba (sklep o sodni izvršbi) ali upravna izvršba (sklep o prisilni izterjavi).
3
·
(3) Osebe, zavezane za dajanje podatkov po tem členu, morajo podatke iz tega člena zakona dostaviti pristojnemu davčnemu organu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.
3
·
(3) Osebe, zavezane za dajanje podatkov po tem členu, morajo podatke iz tega člena zakona dostaviti pristojnemu davčnemu organu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto.
1
·
(1) Upravičeni lastnik po tem podpoglavju zakona je fizična oseba, ki je rezident predpisanega ozemlja in prejme plačilo dohodka od prihrankov, ali ji je tako plačilo zagotovljeno.
1
·
(1) Upravičeni lastnik po tem podpoglavju zakona je fizična oseba, ki je rezident predpisanega ozemlja in prejme plačilo dohodka od prihrankov, ali ji je tako plačilo zagotovljeno.
2
·
(2) Fizična oseba iz prvega odstavka tega člena se ne obravnava kot upravičeni lastnik, če plačilnemu zastopniku predloži dokazilo o tem, da plačila ni prejela ali si ga zagotovila v lastno korist, zato ker:
2
·
(2) Fizična oseba iz prvega odstavka tega člena se ne obravnava kot upravičeni lastnik, če plačilnemu zastopniku predloži dokazilo o tem, da plačila ni prejela ali si ga zagotovila v lastno korist, zato ker:
3
·
1. je plačilni zastopnik ali nosilec gospodarske dejavnosti;
3
·
1. je plačilni zastopnik ali nosilec gospodarske dejavnosti;
4
·
2. deluje v imenu subjekta iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona;
4
·
2. deluje v imenu subjekta iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona;
5
·
3. deluje v imenu subjekta:
5
·
3. deluje v imenu subjekta:
6
·
a) ki je pravna oseba,
6
·
a) ki je pravna oseba,
7
·
b) katerega dobiček je obdavčljiv po splošnih pravilih za podjetniško obdavčitev,
7
·
b) katerega dobiček je obdavčljiv po splošnih pravilih za podjetniško obdavčitev,
8
·
c) ki je priznani KNPVP, ali
8
·
c) ki je priznani KNPVP, ali
9
·
d) ki se obravnava kot priznani KNPVP za namene Direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti;
9
·
d) ki se obravnava kot priznani KNPVP za namene Direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti;
10
·
4. deluje v imenu druge fizične osebe, v korist katere prejme ali zagotovi plačilo obresti.
10
·
4. deluje v imenu druge fizične osebe, v korist katere prejme ali zagotovi plačilo obresti.
11
·
(3) Fizična oseba, ki predloži dokazilo o tem, da deluje v imenu subjekta iz 2. točke drugega odstavka tega člena, mora plačilnemu zastopniku predložiti tudi naziv in naslov tega subjekta.
11
·
(3) Fizična oseba, ki predloži dokazilo o tem, da deluje v imenu subjekta iz 2. točke drugega odstavka tega člena, mora plačilnemu zastopniku predložiti tudi naziv in naslov tega subjekta.
12
−
(4) Fizična oseba, ki predloži dokazilo o tem, da deluje v imenu druge fizične osebe, mora plačilnemu zastopniku predložiti tudi ime, priimek in naslov prebivališča, ter davčno številko ali datum in kraj rojstva te druge fizične osebe. Fizična oseba, ki predloži dokazilo, te podatke pridobi v skladu s 331. členom tega zakona.
12
+
(4) Fizična oseba, ki predloži dokazilo o tem, da deluje v imenu druge fizične osebe, mora plačilnemu zastopniku predložiti tudi osebno ime in naslov prebivališča, ter davčno številko ali datum in kraj rojstva te druge fizične osebe. Fizična oseba, ki predloži dokazilo, te podatke pridobi v skladu s 331. členom tega zakona.
13
·
(5) Plačilni zastopnik, ki razpolaga s podatki o tem, da fizična oseba, ki je prejela plačilo dohodka iz prihrankov, ali ji je tako plačilo zagotovljeno, ni upravičeni lastnik obresti iz razloga iz 4. točke drugega odstavka tega člena, je dolžan storiti vse potrebno za ugotovitev identitete upravičenega lastnika. Če plačilni zastopnik ne more ugotoviti identitete upravičenega lastnika, je dolžan fizično osebo, ki prejme plačilo dohodka od prihrankov, ali ji je tako plačilo zagotovljeno, obravnavati kot upravičenega lastnika.
13
·
(5) Plačilni zastopnik, ki razpolaga s podatki o tem, da fizična oseba, ki je prejela plačilo dohodka iz prihrankov, ali ji je tako plačilo zagotovljeno, ni upravičeni lastnik obresti iz razloga iz 4. točke drugega odstavka tega člena, je dolžan storiti vse potrebno za ugotovitev identitete upravičenega lastnika. Če plačilni zastopnik ne more ugotoviti identitete upravičenega lastnika, je dolžan fizično osebo, ki prejme plačilo dohodka od prihrankov, ali ji je tako plačilo zagotovljeno, obravnavati kot upravičenega lastnika.
1
·
(1) Za dohodek od prihrankov po tem podpoglavju zakona se štejejo:
1
·
(1) Za dohodek od prihrankov po tem podpoglavju zakona se štejejo:
2
·
1. obresti,
2
·
1. obresti,
3
·
2. obračunane ali h glavnici pripisane obresti ob prodaji, povračilu ali odkupu dolžniških terjatev,
3
·
2. obračunane ali h glavnici pripisane obresti ob prodaji, povračilu ali odkupu dolžniških terjatev,
4
·
3. dohodek, ki ga razdeli kolektivni investicijski sklad in je dosežen, neposredno ali posredno, preko drugih kolektivnih investicijskih skladov ali subjektov iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, iz naslova obresti,
4
·
3. dohodek, ki ga razdeli kolektivni investicijski sklad in je dosežen, neposredno ali posredno, preko drugih kolektivnih investicijskih skladov ali subjektov iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, iz naslova obresti,
5
·
4. dohodek, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnice ali enot v kolektivnem investicijskem skladu, če ta sklad neposredno ali posredno prek drugih kolektivnih investicijskih skladov ali subjektov iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, investira več kot 25% sredstev v dolžniške terjatve.
5
·
4. dohodek, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnice ali enot v kolektivnem investicijskem skladu, če ta sklad neposredno ali posredno prek drugih kolektivnih investicijskih skladov ali subjektov iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, investira več kot 25% sredstev v dolžniške terjatve.
6
·
(2) Za obresti iz prvega odstavka tega člena se šteje dohodek iz kakršnih koli dolžniških terjatev, ne glede na to ali so zavarovane s hipoteko in ne glede na to ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, vključno z dohodkom iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodkom od obveznic ali zadolžnic.
6
·
(2) Za obresti iz prvega odstavka tega člena se šteje dohodek iz kakršnih koli dolžniških terjatev, ne glede na to ali so zavarovane s hipoteko in ne glede na to ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, vključno z dohodkom iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodkom od obveznic ali zadolžnic.
7
·
(3) V obresti iz prvega odstavka tega člena se vštevajo nagrade v zvezi z dolžniškimi terjatvami ter premije in diskonti iz dolžniških terjatev.
7
·
(3) V obresti iz prvega odstavka tega člena se vštevajo nagrade v zvezi z dolžniškimi terjatvami ter premije in diskonti iz dolžniških terjatev.
8
·
(4) V obresti iz prvega odstavka tega člena se ne vštevajo kazni zaradi zamude pri plačilu (zamudne obresti).
8
·
(4) V obresti iz prvega odstavka tega člena se ne vštevajo kazni zaradi zamude pri plačilu (zamudne obresti).
9
·
(5) Kadar plačilni zastopnik ne razpolaga s podatki o znesku obresti iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se celoten znesek prihodkov od prodaje, povračila ali odkupa dolžniških terjatev, šteje za dohodek od prihrankov.
9
·
(5) Kadar plačilni zastopnik ne razpolaga s podatki o znesku obresti iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se celoten znesek prihodkov od prodaje, povračila ali odkupa dolžniških terjatev, šteje za dohodek od prihrankov.
10
·
(6) Kadar plačilni zastopnik ne razpolaga s podatki o deležu dohodka, ki izhaja iz obresti, iz 3. točke prvega odstavka tega člena, se celotni znesek dohodka šteje za dohodek od prihrankov.
10
·
(6) Kadar plačilni zastopnik ne razpolaga s podatki o deležu dohodka, ki izhaja iz obresti, iz 3. točke prvega odstavka tega člena, se celotni znesek dohodka šteje za dohodek od prihrankov.
11
·
(7) Ne glede na določbe 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena, se šteje, da dohodka od prihrankov ni, kadar je:
11
·
(7) Ne glede na določbe 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena, se šteje, da dohodka od prihrankov ni, kadar je:
12
·
1. kolektivni investicijski sklad, ki je ustanovljen v Sloveniji, investiral 15% ali manj sredstev, neposredno ali posredno preko drugih kolektivnih vzajemnih skladov ali subjektov iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, v dolžniške terjatve;
12
·
1. kolektivni investicijski sklad, ki je ustanovljen v Sloveniji, investiral 15% ali manj sredstev, neposredno ali posredno preko drugih kolektivnih vzajemnih skladov ali subjektov iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, v dolžniške terjatve;
13
·
2. kolektivni investicijski sklad, ki je ustanovljen v drugi državi članici EU, ki je odstopila od točk (c) in (d) prvega odstavka v skladu s šestim odstavkom 6. člena Direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, investiral 15% ali manj sredstev v dolžniške terjatve v skladu z zakonodajo te države članice EU, ki ureja odstop od navedenih določb direktive.
13
·
2. kolektivni investicijski sklad, ki je ustanovljen v drugi državi članici EU, ki je odstopila od točk (c) in (d) prvega odstavka v skladu s šestim odstavkom 6. člena Direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, investiral 15% ali manj sredstev v dolžniške terjatve v skladu z zakonodajo te države članice EU, ki ureja odstop od navedenih določb direktive.
14
·
(8) Ne glede na določbo 4. točke prvega odstavka tega člena se:
14
·
(8) Ne glede na določbo 4. točke prvega odstavka tega člena se:
15
·
1. kadar plačilni zastopnik ne razpolaga s podatki v zvezi z odstotkom sredstev, ki so investirana v dolžniške terjatve ali v delnice ali enote v kolektivnih investicijskih skladih, šteje, da je ta odstotek večji od 25%;
15
·
1. kadar plačilni zastopnik ne razpolaga s podatki v zvezi z odstotkom sredstev, ki so investirana v dolžniške terjatve ali v delnice ali enote v kolektivnih investicijskih skladih, šteje, da je ta odstotek večji od 25%;
16
·
2. kadar plačilni zastopnik ne more določiti zneska dohodka, ki ga je dosegel upravičeni lastnik, šteje, da dohodek ustreza prihodkom od prodaje, povračila ali odkupa delnic ali enot.
16
·
2. kadar plačilni zastopnik ne more določiti zneska dohodka, ki ga je dosegel upravičeni lastnik, šteje, da dohodek ustreza prihodkom od prodaje, povračila ali odkupa delnic ali enot.
17
·
(9) V skladu z desetim odstavkom tega člena se šteje, da dohodka od prihrankov ni:
17
·
(9) V skladu z desetim odstavkom tega člena se šteje, da dohodka od prihrankov ni:
18
·
1. kadar subjekt iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, ki je ustanovljen v Sloveniji, investira 15% ali manj sredstev, neposredno ali posredno preko drugih kolektivnih vzajemnih skladov ali subjektov iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, v dolžniške terjatve;
18
·
1. kadar subjekt iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, ki je ustanovljen v Sloveniji, investira 15% ali manj sredstev, neposredno ali posredno preko drugih kolektivnih vzajemnih skladov ali subjektov iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, v dolžniške terjatve;
19
·
2. kadar je subjekt iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, ki je ustanovljen v drugi državi članici EU, ki je odstopila od točk (c) in (d) prvega odstavka v skladu s šestim odstavkom 6. člena Direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, investiral 15% ali manj sredstev v dolžniške terjatve v skladu z zakonodajo te države članice EU, ki ureja odstop od navedenih določb direktive.
19
·
2. kadar je subjekt iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, ki je ustanovljen v drugi državi članici EU, ki je odstopila od točk (c) in (d) prvega odstavka v skladu s šestim odstavkom 6. člena Direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, investiral 15% ali manj sredstev v dolžniške terjatve v skladu z zakonodajo te države članice EU, ki ureja odstop od navedenih določb direktive.
20
−
(10) Ne glede na določbe sedmega in devetega odstavka tega člena, se kadar plačilni zastopnik ne more ugotoviti, ali je kolektivni investicijski sklad ali subjekt iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, investiral 15% ali manj sredstev v dolžniške terjatve, v skladu z določbami sedmega in devetega odstavka tega člena, šteje da dohodka od prihrankov ni.
20
+
(10) Ne glede na določbe sedmega in devetega odstavka tega člena, se kadar plačilni zastopnik ne more ugotoviti, ali je kolektivni investicijski sklad ali subjekt iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, investiral 15% ali manj sredstev v dolžniške terjatve, v skladu z določbami sedmega in devetega odstavka tega člena, šteje, da dohodek od prihrankov je.
21
·
(11) Odstotki iz tega člena se določajo glede na investicijsko politiko, kot je določena v pravilih sklada ali ustanovnih listinah kolektivnega investicijskega sklada ali subjekta iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, če teh ni, pa glede na dejansko sestavo sredstev kolektivnega investicijskega sklada ali subjekta iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona.
21
·
(11) Odstotki iz tega člena se določajo glede na investicijsko politiko, kot je določena v pravilih sklada ali ustanovnih listinah kolektivnega investicijskega sklada ali subjekta iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona, če teh ni, pa glede na dejansko sestavo sredstev kolektivnega investicijskega sklada ali subjekta iz četrtega odstavka 326. člena tega zakona.
22
·
(12) V tem členu je kolektivni investicijski sklad:
22
·
(12) V tem členu je kolektivni investicijski sklad:
23
·
1. priznani KNPVP;
23
·
1. priznani KNPVP;
24
·
2. subjekt, ki se za namene Direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti obravnava kot priznani KNPVP; ali
24
·
2. subjekt, ki se za namene Direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti obravnava kot priznani KNPVP; ali
25
·
3. kolektivni naložbeni podjem, ustanovljen izven Skupnosti.
25
·
3. kolektivni naložbeni podjem, ustanovljen izven Skupnosti.
26
·
(13) Kadar kolektivni investicijski sklad iz dvanajstega odstavka tega člena razmejuje prispevke udeležencev in dobičke ali dohodke, iz katerih se vršijo plačila tem osebam, v ločene zbire, ter so ti udeleženci upravičeni izmenjevati pravice v enem takem zbiru za pravice v drugem, se vsak ločen zbir obravnava kot ločeni kolektivni investicijski sklad.
26
·
(13) Kadar kolektivni investicijski sklad iz dvanajstega odstavka tega člena razmejuje prispevke udeležencev in dobičke ali dohodke, iz katerih se vršijo plačila tem osebam, v ločene zbire, ter so ti udeleženci upravičeni izmenjevati pravice v enem takem zbiru za pravice v drugem, se vsak ločen zbir obravnava kot ločeni kolektivni investicijski sklad.
1
·
(1) Pristojni davčni organ upravičenemu lastniku, ki je rezident Slovenije in dohodek od prihrankov prejme v državi članici EU, ki od tega dohodka pobira davčni odtegljaj, na zahtevo izda potrdilo o davčnem rezidentstvu za namene uveljavljanja izjem od davčnega odtegljaja v tej državi članici EU.
1
·
(1) Pristojni davčni organ upravičenemu lastniku, ki je rezident Slovenije in dohodek od prihrankov prejme v državi članici EU, ki od tega dohodka pobira davčni odtegljaj, na zahtevo izda potrdilo o davčnem rezidentstvu za namene uveljavljanja izjem od davčnega odtegljaja v tej državi članici EU.
2
·
(2) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke:
2
·
(2) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke:
3
−
1. ime, priimek in naslov prebivališča ter davčno številko upravičenega lastnika;
3
+
1. osebno ime in naslov prebivališča ter davčno številko upravičenega lastnika;
4
−
2. ime, priimek ali naziv in naslov oziroma sedež plačilnega zastopnika;
4
+
2. osebno ime ali naziv in naslov oziroma sedež plačilnega zastopnika;
5
·
3. številko računa upravičenega lastnika ali, če račun ne obstaja, podatke o vrednostnem papirju.
5
·
3. številko računa upravičenega lastnika ali, če račun ne obstaja, podatke o vrednostnem papirju.
6
·
(3) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena se izda v dveh mesecih od vložitve zahteve.
6
·
(3) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena se izda v dveh mesecih od vložitve zahteve.
7
·
(4) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena se izda za obdobje treh let, šteto od dneva izdaje potrdila.
7
·
(4) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena se izda za obdobje treh let, šteto od dneva izdaje potrdila.
8
·
2. Podatki, ki jih je potrebno pridobiti, preveriti in dostaviti
8
·
2. Podatki, ki jih je potrebno pridobiti, preveriti in dostaviti
1
·
(1) Plačilni zastopnik, ki opravi plačilo dohodka od prihrankov fizični osebi ali prejme oziroma zagotovi plačilo dohodka od prihrankov za fizično osebo, ter razpolaga s podatki, ki kažejo na to, da je fizična oseba upravičeni lastnik, mora ugotoviti identiteto in rezidentstvo upravičenega lastnika v skladu s tem poglavjem.
1
·
(1) Plačilni zastopnik, ki opravi plačilo dohodka od prihrankov fizični osebi ali prejme oziroma zagotovi plačilo dohodka od prihrankov za fizično osebo, ter razpolaga s podatki, ki kažejo na to, da je fizična oseba upravičeni lastnik, mora ugotoviti identiteto in rezidentstvo upravičenega lastnika v skladu s tem poglavjem.
2
−
(2) Kadar so bila pogodbena razmerja med plačilnim zastopnikom in upravičenim lastnikom sklenjena pred 1. majem 2004, mora plačilni zastopnik ugotoviti identiteto upravičenega lastnika, tako da pridobi in preveri njegovo ime, naslov in rezidentstvo z uporabo podatkov, ki so mu na razpolago, vključno s podatki, ki jih je pridobil po predpisih, ki urejajo preprečevanje pranja denarja.
2
+
(2) Kadar so bila pogodbena razmerja med plačilnim zastopnikom in upravičenim lastnikom sklenjena pred 1. majem 2004, mora plačilni zastopnik ugotoviti identiteto upravičenega lastnika, tako da pridobi in preveri njegovo osebno ime, naslov in rezidentstvo z uporabo podatkov, ki so mu na razpolago, vključno s podatki, ki jih je pridobil po predpisih, ki urejajo preprečevanje pranja denarja.
3
·
(3) Kadar so bila pogodbena razmerja med plačilnim zastopnikom in upravičenim lastnikom sklenjena, ali transakcije, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. maja 2004 ali po njem, plačilni zastopnik ugotovi identiteto upravičenega lastnika, tako da pridobi in preveri:
3
·
(3) Kadar so bila pogodbena razmerja med plačilnim zastopnikom in upravičenim lastnikom sklenjena, ali transakcije, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. maja 2004 ali po njem, plačilni zastopnik ugotovi identiteto upravičenega lastnika, tako da pridobi in preveri:
4
−
1. ime, priimek, naslov prebivališča in, če obstaja, davčno številko upravičenega lastnika, ki jo je dodelila država članica EU, katere rezident je za davčne namene, in sicer v skladu s četrtim do šestim odstavkom tega člena; ter
4
+
1. osebno ime, naslov prebivališča in, če obstaja, davčno številko upravičenega lastnika, ki jo je dodelila država članica EU, katere rezident je za davčne namene, in sicer v skladu s četrtim do šestim odstavkom tega člena; ter
5
·
2. rezidentstvo upravičenega lastnika, v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega člena.
5
·
2. rezidentstvo upravičenega lastnika, v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega člena.
6
·
(4) Podatki iz 1. točke tretjega odstavka tega člena se pridobijo in preverijo tako, da upravičeni lastnik plačilnemu zastopniku predloži svojo potno listino ali osebno izkaznico.
6
·
(4) Podatki iz 1. točke tretjega odstavka tega člena se pridobijo in preverijo tako, da upravičeni lastnik plačilnemu zastopniku predloži svojo potno listino ali osebno izkaznico.
7
·
(5) Kadar naslov prebivališča na potni listini ali osebni izkaznici ni vpisan, se naslov pridobi in preveri tako, da upravičeni lastnik plačilnemu zastopniku predloži kateri koli drugi dokument, s katerim se dokazuje identiteta. Ta dokument vključuje tudi potrdilo o rezidentstvu za davčne namene.
7
·
(5) Kadar naslov prebivališča na potni listini ali osebni izkaznici ni vpisan, se naslov pridobi in preveri tako, da upravičeni lastnik plačilnemu zastopniku predloži kateri koli drugi dokument, s katerim se dokazuje identiteta. Ta dokument vključuje tudi potrdilo o rezidentstvu za davčne namene.
8
·
(6) Kadar davčna številka na potni listini, osebni izkaznici ali katerem koli drugem dokumentu, s katerim se dokazuje identiteta, ki ga predloži upravičeni lastnik, ni vpisana, plačilni zastopnik namesto tega pridobi in preveri datum in kraj rojstva upravičenega lastnika na podlagi njegove potne listine ali osebne izkaznice.
8
·
(6) Kadar davčna številka na potni listini, osebni izkaznici ali katerem koli drugem dokumentu, s katerim se dokazuje identiteta, ki ga predloži upravičeni lastnik, ni vpisana, plačilni zastopnik namesto tega pridobi in preveri datum in kraj rojstva upravičenega lastnika na podlagi njegove potne listine ali osebne izkaznice.
9
·
(7) Rezidentstvo upravičenega lastnika se ugotovi na podlagi naslova njegovega prebivališča, preverjenega v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena.
9
·
(7) Rezidentstvo upravičenega lastnika se ugotovi na podlagi naslova njegovega prebivališča, preverjenega v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena.
10
·
(8) Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena, plačilni zastopnik v primeru, kadar upravičeni lastnik izjavi, da je rezident države, ki ni članica EU, in predloži potno listino ali osebno izkaznico, ki jo je izdala država članica EU, rezidentstvo ugotovi na podlagi potrdila o davčnem rezidentstvu, ki ga je izdal pristojni organ države, katere rezident je fizična oseba. Kadar upravičeni lastnik ne predloži takega potrdila, se za državo rezidentstva šteje država članica EU, ki je izdala potno listino ali drug uradni osebni dokument.
10
·
(8) Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena, plačilni zastopnik v primeru, kadar upravičeni lastnik izjavi, da je rezident države, ki ni članica EU, in predloži potno listino ali osebno izkaznico, ki jo je izdala država članica EU, rezidentstvo ugotovi na podlagi potrdila o davčnem rezidentstvu, ki ga je izdal pristojni organ države, katere rezident je fizična oseba. Kadar upravičeni lastnik ne predloži takega potrdila, se za državo rezidentstva šteje država članica EU, ki je izdala potno listino ali drug uradni osebni dokument.
11
·
(9) Upravičeni lastnik lahko predloži overjeno kopijo katerega koli dokumenta iz tega poglavja. Overjena kopija je kopija, overjena ali legalizirana na tak način, da bi bila lahko uporabna za namene dokazovanja v postopku pred sodiščem.
11
·
(9) Upravičeni lastnik lahko predloži overjeno kopijo katerega koli dokumenta iz tega poglavja. Overjena kopija je kopija, overjena ali legalizirana na tak način, da bi bila lahko uporabna za namene dokazovanja v postopku pred sodiščem.
12
·
(10) Pristojni organ iz osmega odstavka tega člena je pristojni organ za namene mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali, kadar tega ni, drug organ, ki je pristojen za izdajanje potrdil o rezidentstvu za davčne namene.
12
·
(10) Pristojni organ iz osmega odstavka tega člena je pristojni organ za namene mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali, kadar tega ni, drug organ, ki je pristojen za izdajanje potrdil o rezidentstvu za davčne namene.
1
·
(1) Plačilni zastopnik iz 1. točke prvega odstavka 326. člena tega zakona, ki plačilo dohodka od prihrankov opravi ali zagotovi v neposredno korist upravičenega lastnika, mora pristojnemu davčnemu organu dostaviti naslednje podatke:
1
·
(1) Plačilni zastopnik iz 1. točke prvega odstavka 326. člena tega zakona, ki plačilo dohodka od prihrankov opravi ali zagotovi v neposredno korist upravičenega lastnika, mora pristojnemu davčnemu organu dostaviti naslednje podatke:
2
−
1. ime, priimek ali naziv in naslov oziroma sedež plačilnega zastopnika;
2
+
1. osebno ime ali naziv in naslov oziroma sedež plačilnega zastopnika;
3
−
2. ime, priimek, naslov prebivališča in država rezidentstva upravičenega lastnika, ugotovljeni v skladu s 331. členom tega zakona;
3
+
2. osebno ime, naslov prebivališča in država rezidentstva upravičenega lastnika, ugotovljeni v skladu s 331. členom tega zakona;
4
·
3. kadar so bila pogodbena razmerja med plačilnim zastopnikom in upravičenim lastnikom sklenjena, ali transakcije, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. maja 2004 ali po njem, davčna številka, ali če te ni, datum in kraj rojstva upravičenega lastnika, ugotovljeni v skladu s 331. členom tega zakona;
4
·
3. kadar so bila pogodbena razmerja med plačilnim zastopnikom in upravičenim lastnikom sklenjena, ali transakcije, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. maja 2004 ali po njem, davčna številka, ali če te ni, datum in kraj rojstva upravičenega lastnika, ugotovljeni v skladu s 331. členom tega zakona;
5
·
4. številka računa upravičenega lastnika ali, kadar te ni, opredelitev dolžniške terjatve, v zvezi s katero je dohodek od prihrankov dosežen ali zagotovljen;
5
·
4. številka računa upravičenega lastnika ali, kadar te ni, opredelitev dolžniške terjatve, v zvezi s katero je dohodek od prihrankov dosežen ali zagotovljen;
6
·
5. znesek in vrsta plačil dohodka od prihrankov, opravljenih ali zagotovljenih upravičenemu lastniku, v skladu s 333. členom tega zakona, ter valuta, v kateri so bila plačila opravljena ali zagotovljena.
6
·
5. znesek in vrsta plačil dohodka od prihrankov, opravljenih ali zagotovljenih upravičenemu lastniku, v skladu s 333. členom tega zakona, ter valuta, v kateri so bila plačila opravljena ali zagotovljena.
7
·
(2) Plačilni zastopnik iz 1. točke prvega odstavka 326. člena tega zakona, ki plačilo dohodka od prihrankov opravi ali zagotovi subjektu, ki je ustanovljen na predpisanem ozemlju, mora pristojnemu davčnemu organu dostaviti naslednje podatke:
7
·
(2) Plačilni zastopnik iz 1. točke prvega odstavka 326. člena tega zakona, ki plačilo dohodka od prihrankov opravi ali zagotovi subjektu, ki je ustanovljen na predpisanem ozemlju, mora pristojnemu davčnemu organu dostaviti naslednje podatke:
8
−
1. ime, priimek ali naziv in naslov oziroma sedež plačilnega zastopnika;
8
+
1. osebno ime ali naziv in naslov oziroma sedež plačilnega zastopnika;
9
·
2. naziv in naslov subjekta (vključno z ozemljem, na katerem je ustanovljen); in
9
·
2. naziv in naslov subjekta (vključno z ozemljem, na katerem je ustanovljen); in
10
·
3. skupni znesek in vrsta plačil dohodka od prihrankov, opravljenih ali zagotovljenih subjektu, v skladu s 333. členom tega zakona, ter valuta, v kateri so bila plačila opravljena ali zagotovljena.
10
·
3. skupni znesek in vrsta plačil dohodka od prihrankov, opravljenih ali zagotovljenih subjektu, v skladu s 333. členom tega zakona, ter valuta, v kateri so bila plačila opravljena ali zagotovljena.
11
·
(3) Plačilni zastopnik iz 2. točke prvega odstavka 326. člena tega zakona mora pristojnemu davčnemu organu dostaviti naslednje podatke v zvezi z vsakim upravičenim lastnikom, kateremu dohodek pripada:
11
·
(3) Plačilni zastopnik iz 2. točke prvega odstavka 326. člena tega zakona mora pristojnemu davčnemu organu dostaviti naslednje podatke v zvezi z vsakim upravičenim lastnikom, kateremu dohodek pripada:
12
·
1. izjava, da je plačilo dohodka od prihrankov prejel kot plačilni zastopnik;
12
·
1. izjava, da je plačilo dohodka od prihrankov prejel kot plačilni zastopnik;
13
−
2. ime, priimek ali naziv in naslov oziroma sedež plačilnega zastopnika;
13
+
2. osebno ime ali naziv in naslov oziroma sedež plačilnega zastopnika;
14
−
3. ime, priimek, naslov prebivališča in država rezidentstva upravičenega lastnika, ugotovljeni v skladu s 331. členom tega zakona;
14
+
3. osebno ime, naslov prebivališča in država rezidentstva upravičenega lastnika, ugotovljeni v skladu s 331. členom tega zakona;
15
·
4. kadar so bila pogodbena razmerja med upravičenim lastnikom in plačilnim zastopnikom sklenjena, ali transakcije, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. maja 2004 ali po njem, davčna številka, ali če te ni, datum in kraj rojstva upravičenega lastnika, ugotovljeni v skladu s 331. členom tega zakona;
15
·
4. kadar so bila pogodbena razmerja med upravičenim lastnikom in plačilnim zastopnikom sklenjena, ali transakcije, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. maja 2004 ali po njem, davčna številka, ali če te ni, datum in kraj rojstva upravičenega lastnika, ugotovljeni v skladu s 331. členom tega zakona;
16
·
5. številka računa upravičenega lastnika ali, kadar te ni, opredelitev dolžniške terjatve, v zvezi s katero je dohodek od prihrankov dosežen;
16
·
5. številka računa upravičenega lastnika ali, kadar te ni, opredelitev dolžniške terjatve, v zvezi s katero je dohodek od prihrankov dosežen;
17
·
6. znesek in vrsta dohodka od prihrankov, ki ga je plačilni zastopnik prejel, v skladu s 333. členom tega zakona, ter valuta, v kateri je bil plačan.
17
·
6. znesek in vrsta dohodka od prihrankov, ki ga je plačilni zastopnik prejel, v skladu s 333. členom tega zakona, ter valuta, v kateri je bil plačan.
18
·
(4) Plačilni zastopnik mora pristojnemu davčnemu organu do 28. februarja tekočega leta dostaviti vse podatke iz tega člena v zvezi s plačili dohodka od prihrankov, ki so bila opravljena, ali prejeta oziroma zagotovljena v preteklem letu, v obliki in na način, ki jo predpiše minister, pristojen za finance.
18
·
(4) Plačilni zastopnik mora pristojnemu davčnemu organu do 28. februarja tekočega leta dostaviti vse podatke iz tega člena v zvezi s plačili dohodka od prihrankov, ki so bila opravljena, ali prejeta oziroma zagotovljena v preteklem letu, v obliki in na način, ki jo predpiše minister, pristojen za finance.
19
·
(5) Za postopek nadzora nad dajanjem podatkov po tem poglavju zakona se smiselno uporabljajo določbe VI. poglavja drugega dela tega zakona.
19
·
(5) Za postopek nadzora nad dajanjem podatkov po tem poglavju zakona se smiselno uporabljajo določbe VI. poglavja drugega dela tega zakona.
1
−
Tretji odstavek 333. člena se črta.
1
+
(1) Plačilni zastopnik mora določiti v skladu s katero od točk tega odstavka dostavlja podatke o dohodku od prihrankov in kadar je dohodek od prihrankov vrste, ki je določena:
+
2
+
1. s 1. točko prvega odstavka 329. člena tega zakona, navesti znesek dohodka od prihrankov;
+
3
+
2. z 2. ali 4. točko prvega odstavka 329. člena tega zakona, navesti znesek dohodka od prihrankov ali celotni znesek prejemkov od prodaje, odkupa ali povračila;
+
4
+
3. s 3. točko prvega odstavka 329. člena tega zakona, navesti znesek dohodka ali celotni znesek razdelitve.
+
5
+
(2) Kadar je plačilni zastopnik dostavil podatke o dohodku od prihrankov po 1. ali 3. točki prvega odstavka tega člena, ni potrebno nikakršno nadaljnje dajanje podatkov o istem dohodku po 2. točki prvega odstavka tega člena. II. poglavje Obvezni prispevki za socialno varnost
1
−
Če je davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, del podatkov, ki so v skladu s 340. členom tega zakona sestavni del davčnega obračuna, v rokih, ki jih predpisuje ta zakon, predložil AJPES, lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v primerih iz prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo podatkov med AJPES in davčnim organom predpiše minister, pristojen za finance.
1
+
(1) Davčni zavezanec predloži davčni obračun pristojnemu davčnemu organu. Če je davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, del podatkov, ki so v skladu s 340. členom tega zakona sestavni del davčnega obračuna, v rokih, ki jih predpisuje ta zakon, predložil AJPES, lahko predloži davčnemu organu davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Podrobnejši način predložitve davčnega obračuna v primerih iz prejšnjega stavka in način ter roke za izmenjavo podatkov med AJPES in davčnim organom predpiše minister, pristojen za finance.
2
·
(2) Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, predloži davčni obračun najkasneje v roku treh mesecev od začetka tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto, skupinski davčni obračun pa najkasneje v roku štirih mesecev od začetka tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto.
2
·
(2) Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, predloži davčni obračun najkasneje v roku treh mesecev od začetka tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto, skupinski davčni obračun pa najkasneje v roku štirih mesecev od začetka tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto.
3
·
(3) Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu, predloži davčni obračun najkasneje v roku treh mesecev od začetka tekočega poslovnega leta za preteklo poslovno leto, skupinski davčni obračun pa najkasneje v roku štirih mesecev od začetka tekočega poslovnega leta za preteklo poslovno leto.
3
·
(3) Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu, predloži davčni obračun najkasneje v roku treh mesecev od začetka tekočega poslovnega leta za preteklo poslovno leto, skupinski davčni obračun pa najkasneje v roku štirih mesecev od začetka tekočega poslovnega leta za preteklo poslovno leto.
4
·
(4) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta, davčni zavezanec predloži davčni obračun najkasneje v roku treh mesecev od začetka poslovnega leta, skupinski davčni obračun pa najkasneje v roku štirih mesecev od začetka poslovnega leta. Davčni obračun se v tem primeru nanaša na obdobje od konca koledarskega leta do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta.
4
·
(4) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta, davčni zavezanec predloži davčni obračun najkasneje v roku treh mesecev od začetka poslovnega leta, skupinski davčni obračun pa najkasneje v roku štirih mesecev od začetka poslovnega leta. Davčni obračun se v tem primeru nanaša na obdobje od konca koledarskega leta do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta.
5
·
(5) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, davčni zavezanec predloži davčni obračun najkasneje v roku treh mesecev od začetka koledarskega leta, skupinski davčni obračun pa najkasneje v roku štirih mesecev od začetka koledarskega leta. Davčni obračun se v tem primeru nanaša na obdobje od konca poslovnega leta do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki se ne razlikuje od koledarskega leta.
5
·
(5) Pri prehodu na davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, davčni zavezanec predloži davčni obračun najkasneje v roku treh mesecev od začetka koledarskega leta, skupinski davčni obračun pa najkasneje v roku štirih mesecev od začetka koledarskega leta. Davčni obračun se v tem primeru nanaša na obdobje od konca poslovnega leta do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki se ne razlikuje od koledarskega leta.
6
·
(6) Pri prehodu iz davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, na drugo davčno obdobje, ki se prav tako razlikuje od koledarskega leta, davčni zavezanec predloži davčni obračun najkasneje v roku treh mesecev od začetka drugega davčnega obdobja, skupinski davčni obračun pa najkasneje v roku štirih mesecev od začetka drugega davčnega obdobja. Davčni obračun se v tem primeru nanaša na obdobje od konca prejšnjega davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, do začetka drugega davčnega obdobja, ki se prav tako razlikuje od koledarskega leta.
6
·
(6) Pri prehodu iz davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, na drugo davčno obdobje, ki se prav tako razlikuje od koledarskega leta, davčni zavezanec predloži davčni obračun najkasneje v roku treh mesecev od začetka drugega davčnega obdobja, skupinski davčni obračun pa najkasneje v roku štirih mesecev od začetka drugega davčnega obdobja. Davčni obračun se v tem primeru nanaša na obdobje od konca prejšnjega davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, do začetka drugega davčnega obdobja, ki se prav tako razlikuje od koledarskega leta.
7
·
(7) Davčni zavezanec, ki ni bil davčni zavezanec skozi celotno davčno obdobje, sestavi davčni obračun na dan, ko so prenehali pogoji, po katerih je bil davčni zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, razen če je s tem zakonom določeno drugače. Davčni obračun predloži pristojnemu davčnemu organu najkasneje v roku treh mesecev po dnevu prenehanja pogojev, po katerih je bil davčni zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
7
·
(7) Davčni zavezanec, ki ni bil davčni zavezanec skozi celotno davčno obdobje, sestavi davčni obračun na dan, ko so prenehali pogoji, po katerih je bil davčni zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, razen če je s tem zakonom določeno drugače. Davčni obračun predloži pristojnemu davčnemu organu najkasneje v roku treh mesecev po dnevu prenehanja pogojev, po katerih je bil davčni zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
8
·
(8) Davčni zavezanec, ki je bil davčni zavezanec v preteklem davčnem obdobju in za preteklo davčno obdobje ni predložil davčnega obračuna, ker na zadnji dan preteklega davčnega obdobja še ni izpolnjeval pogojev, da bi bil davčni zavezanec, mora predložiti davčni obračun za preteklo davčno obdobje najkasneje v treh mesecih po prvem dnevu, ko so izpolnjeni pogoji, po katerih se šteje kot davčni zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb.
8
·
(8) Davčni zavezanec, ki je bil davčni zavezanec v preteklem davčnem obdobju in za preteklo davčno obdobje ni predložil davčnega obračuna, ker na zadnji dan preteklega davčnega obdobja še ni izpolnjeval pogojev, da bi bil davčni zavezanec, mora predložiti davčni obračun za preteklo davčno obdobje najkasneje v treh mesecih po prvem dnevu, ko so izpolnjeni pogoji, po katerih se šteje kot davčni zavezanec za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb.
1
·
(1) Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek stečaja ali likvidacije, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka stečaja ali likvidacije.
1
·
(1) Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek stečaja ali likvidacije, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka stečaja ali likvidacije.
2
·
(2) Davčni obračun iz prvega odstavka tega člena predloži davčni zavezanec v stečaju oziroma davčni zavezanec v likvidaciji davčnemu organu najkasneje v 30 dneh od dneva, ko se je začel postopek stečaja ali likvidacije.
2
·
(2) Davčni obračun iz prvega odstavka tega člena predloži davčni zavezanec v stečaju oziroma davčni zavezanec v likvidaciji davčnemu organu najkasneje v 30 dneh od dneva, ko se je začel postopek stečaja ali likvidacije.
3
·
(3) Davčni zavezanec v stečaju, ki po začetku stečajnega postopka nadaljuje ali začne ponovno s proizvajanjem oziroma opravljanjem drugih sprotnih poslov, predloži skupaj z davčnim obračunom za posamezno davčno obdobje tudi mesečna poročila stečajnega upravitelja s prilogami.
3
·
(3) Davčni zavezanec v stečaju, ki po začetku stečajnega postopka nadaljuje ali začne ponovno s proizvajanjem oziroma opravljanjem drugih sprotnih poslov, predloži skupaj z davčnim obračunom za posamezno davčno obdobje tudi mesečna poročila stečajnega upravitelja s prilogami.
4
·
(4) Če se stečajni postopek nadaljuje tudi po 31. decembru leta, v katerem se je začel, mora davčni zavezanec v stečaju poročati, da ne nadaljuje s proizvajanjem oziroma opravljanjem drugih sprotnih poslov, če tega ne dela. V skladu s tem odstavkom mora davčni zavezanec v stečaju poročati za posamezno leto, v roku za predložitev davčnega obračuna iz tretjega odstavka tega člena, do predložitve končnega davčnega obračuna v skladu s petim odstavkom tega člena.
4
·
(4) Če se stečajni postopek nadaljuje tudi po 31. decembru leta, v katerem se je začel, mora davčni zavezanec v stečaju poročati, da ne nadaljuje s proizvajanjem oziroma opravljanjem drugih sprotnih poslov, če tega ne dela. V skladu s tem odstavkom mora davčni zavezanec v stečaju poročati za posamezno leto, v roku za predložitev davčnega obračuna iz tretjega odstavka tega člena, do predložitve končnega davčnega obračuna v skladu s petim odstavkom tega člena.
5
·
(5) Davčni zavezanec v stečaju sestavi končni davčni obračun na dan pred potrditvijo osnutka za glavno razdelitev s strani stečajnega senata. Davčni zavezanec predloži ta davčni obračun davčnemu organu najkasneje v roku 15 dni po dnevu potrditve osnutka za glavno razdelitev s strani stečajnega senata.
5
·
(5) Davčni zavezanec v stečaju sestavi končni davčni obračun na dan pred potrditvijo osnutka za glavno razdelitev s strani stečajnega senata. Davčni zavezanec predloži ta davčni obračun davčnemu organu najkasneje v roku 15 dni po dnevu potrditve osnutka za glavno razdelitev s strani stečajnega senata.
6
·
(6) V primeru prodaje davčnega zavezanca v stečaju se sestavi končni davčni obračun na dan pred izročitvijo prodanega davčnega zavezanca v stečaju kupcu. Stečajni upravitelj davčnega zavezanca v stečaju predloži davčnemu organu ta davčni obračun najkasneje v roku 15 dni po dnevu izročitve prodane pravne osebe v stečaju kupcu. V tem primeru se davčni dolg uveljavlja iz stečajne mase.
6
·
(6) V primeru prodaje davčnega zavezanca v stečaju se sestavi končni davčni obračun na dan pred izročitvijo prodanega davčnega zavezanca v stečaju kupcu. Stečajni upravitelj davčnega zavezanca v stečaju predloži davčnemu organu ta davčni obračun najkasneje v roku 15 dni po dnevu izročitve prodane pravne osebe v stečaju kupcu. V tem primeru se davčni dolg uveljavlja iz stečajne mase.
+
7
+
(7) Davčni zavezanec v likvidaciji, ki po začetku likvidacijskega postopka nadaljuje ali spet začne proizvajati oziroma opravljati druge sprotne posle, predloži davčni obračun tudi na dan pred zaključkom likvidacije.
1
−
(1) Plačnik davka, ki izplača dohodek, od katerega se v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDDPO-1 davek ne izračuna, odtegne in plača, mora o vsakem takšnem izplačilu dohodka pisno obvestiti pristojni davčni organ, kateremu bi, če bi davek izračunal, odtegnil in plačal, predložil obračun davčnega odtegljaja.
−
2
−
(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati vrsto in višino dohodka, datum izplačila, davčno številko plačnika oziroma osebe, ki se v skladu s tem zakonom šteje za plačnika, in davčno številko osebe, ki ji je bil dohodek plačan.
−
3
−
(3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena ima lahko obliko zbirnega obvestila, tako da je viden vsak posamezen dohodek in vsaka posamezna oseba, ki ji je bil ta dohodek plačan, posebej.
−
4
−
(4) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena se predloži pristojnemu davčnemu organu iz prvega odstavka tega člena za vsak mesec posebej, v petih dneh po poteku meseca, za katerega se poroča.
−
5
−
(5) Obliko in podrobnejšo vsebino obvestila iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
−
+
1
+
Določbe 358., 359. in 360. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se davek ne odtegne v skladu s 15. členom Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčenju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L, št. 385 z dne 29. 12. 2004, str. 30; v nadaljevanju: Sporazum). Smiselna uporaba pomeni upoštevanje pogojev iz Sporazuma, vključno z oblikami družb.
1
−
(1) Davčnemu zavezancu, ki ni napovedal davčne obveznosti oziroma, ki ni pravočasno napovedal davčne obveznosti, se od odmerjenega davka zaračunajo obresti za čas od poteka roka za vložitev napovedi do odkritja te obveznosti oziroma do naknadne vložitve napovedi.
1
+
(1) Davčnemu zavezancu, ki ni napovedal davčne obveznosti oziroma, ki ni pravočasno napovedal davčne obveznosti, se od odmerjenega davka zaračunajo zamudne obresti za čas od poteka roka za vložitev napovedi do odkritja te obveznosti oziroma do naknadne vložitve napovedi.
2
·
(2) Zamudne obresti plača tudi davčni zavezanec, ki mu je bila zaradi neustrezne prijavljene prodajne cene nepremičnine začasna odločba nadomeščena z novo odločbo, in davčni zavezanec, ki je dal neresnične podatke o prodajni ceni in mu je bila izdana nova odločba v obnovljenem postopku.
2
·
(2) Zamudne obresti plača tudi davčni zavezanec, ki mu je bila zaradi neustrezne prijavljene prodajne cene nepremičnine začasna odločba nadomeščena z novo odločbo, in davčni zavezanec, ki je dal neresnične podatke o prodajni ceni in mu je bila izdana nova odločba v obnovljenem postopku.
3
·
(3) Zamudne obresti iz drugega odstavka tega člena se obračunajo v skladu z 31. členom tega zakona od zneska davka, ki se obračuna od razlike med ugotovljeno in napovedano vrednostjo nepremičnine. Obresti pričnejo teči po preteku 30 dni od dneva vročitve začasne odločbe oziroma odločbe, ki je bila predmet obnovljenega postopka.
3
·
(3) Zamudne obresti iz drugega odstavka tega člena se obračunajo v skladu z 31. členom tega zakona od zneska davka, ki se obračuna od razlike med ugotovljeno in napovedano vrednostjo nepremičnine. Obresti pričnejo teči po preteku 30 dni od dneva vročitve začasne odločbe oziroma odločbe, ki je bila predmet obnovljenega postopka.
1
−
Ne glede na določbe 58. in 59. člena tega zakona prične v primerih, ko davčni zavezanec ne napove pravočasno davčne obveznosti, teči zastaralni rok za odmero davka na promet nepremičnin po preteku leta, v katerem je bila davčna obveznost napovedana oziroma odkrita. Davka ni mogoče odmeriti po preteku desetih let od dneva, ko je zastaralni rok pričel teči.
−
1
·
(1) Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek na dediščine in darila, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od prejema darila pri pristojnem davčnem organu.
1
·
(1) Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek na dediščine in darila, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od prejema darila pri pristojnem davčnem organu.
2
−
(2) Ne glede na drugi odstavek 91. člena tega zakona, davčni zavezanec, ki prejme v dar nepremičnino, napove prejem darila pri davčnem organu, kjer nepremičnina leži. Če nepremičnina leži na območju več davčnih organov, davčni zavezanec napove prejem darila v skladu s prvim odstavkom tega člena.
2
+
(2) Ne glede na 92. člen tega zakona, davčni zavezanec, ki prejme v dar nepremičnino, napove prejem darila pri davčnem organu, kjer nepremičnina leži. Če nepremičnina leži na območju več davčnih organov, davčni zavezanec napove prejem darila v skladu s prvim odstavkom tega člena.
3
·
(3) Če davčni zavezanec, ki ni rezident Slovenije, napove darilo, ki obsega samo premično premoženje in ni vpisan v davčni register, napove darilo pri davčnem organu, kjer je darovalec vpisan v davčni register. Darilo, ki obsega premično in nepremično premoženje, napove tak zavezanec pri davčnem organu, kjer nepremičnina leži.
3
·
(3) Če davčni zavezanec, ki ni rezident Slovenije, napove darilo, ki obsega samo premično premoženje in ni vpisan v davčni register, napove darilo pri davčnem organu, kjer je darovalec vpisan v davčni register. Darilo, ki obsega premično in nepremično premoženje, napove tak zavezanec pri davčnem organu, kjer nepremičnina leži.
1
−
(1) Davčni zavezanec, ki podeduje premoženje, od katerega se plača davek na dediščine in darila, ne vloži davčne napovedi. Odmera davka se izvrši na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju. Če je predmet dedovanja nepremičnina, pošlje sodišče sklep o dedovanju davčnemu organu, kjer nepremičnina leži. Če zapuščina obsega samo premično premoženje ali če podedovane nepremičinine ležijo na območju več davčnih organov, pošlje sodišče sklep o dedovanju davčnemu organu, pri katerem je bil zapustnik vpisan v davčni register.
1
+
(1) Davčni zavezanec, ki podeduje premoženje, od katerega se plača davek na dediščine in darila, ne vloži davčne napovedi. Odmera davka se izvrši na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju. Če je predmet dedovanja nepremičnina, pošlje sodišče sklep o dedovanju davčnemu organu, kjer nepremičnina leži. Če zapuščina obsega samo premično premoženje ali če podedovane nepremičnine ležijo na območju več davčnih organov, pošlje sodišče sklep o dedovanju davčnemu organu, pri katerem je bil zapustnik vpisan v davčni register.
2
·
(2) Za davčnega zavezanca, ki ni rezident Slovenije, pošlje sodišče sklep o dedovanju, ki obsega premično premoženje, davčnemu organu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register, če ni vpisan, pa davčnemu organu, kjer je bil zapustnik vpisan v davčni register. Za dediščino, ki obsega premično in nepremično premoženje, pošlje sodišče sklep o dedovanju davčnemu organu, kjer nepremičnina leži.
2
·
(2) Za davčnega zavezanca, ki ni rezident Slovenije, pošlje sodišče sklep o dedovanju, ki obsega premično premoženje, davčnemu organu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register, če ni vpisan, pa davčnemu organu, kjer je bil zapustnik vpisan v davčni register. Za dediščino, ki obsega premično in nepremično premoženje, pošlje sodišče sklep o dedovanju davčnemu organu, kjer nepremičnina leži.
1
·
(1) Davek od premoženja na posest stavb odmeri davčni organ na podlagi uradnih podatkov oziroma napovedi davčnega zavezanca z odločbo do 31. marca za tekoče leto. Davek od premoženja na posest plovnih objektov odmeri davčni organ na podlagi podatkov evidence o registraciji plovnih objektov v Sloveniji oziroma davčni napovedi davčnega zavezanca o vpisu v evidenco v Sloveniji ali v tujini z odločbo do 31. marca za tekoče leto. Davek od premoženja se plačuje v trimesečnih obrokih.
1
·
(1) Davek od premoženja na posest stavb odmeri davčni organ na podlagi uradnih podatkov oziroma napovedi davčnega zavezanca z odločbo do 31. marca za tekoče leto. Davek od premoženja na posest plovnih objektov odmeri davčni organ na podlagi podatkov evidence o registraciji plovnih objektov v Sloveniji oziroma davčni napovedi davčnega zavezanca o vpisu v evidenco v Sloveniji ali v tujini z odločbo do 31. marca za tekoče leto. Davek od premoženja se plačuje v trimesečnih obrokih.
2
·
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena plačujejo zavezanci, katerih odmerjeni davek ne presega 50.000 tolarjev, ta davek v dveh polletnih obrokih.
2
·
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena plačujejo zavezanci, katerih odmerjeni davek ne presega 50.000 tolarjev, ta davek v dveh polletnih obrokih.
3
−
(3) Zavezanci, katerim davek za tekoče leto še ni bil odmerjen, plačujejo akontacije davka za tekoče leto na podlagi odločbe iz preteklega leta. VIII. poglavje Plačevanje prispevkov za programe RTV Slovenija
3
+
(3) Zavezanci, katerim davek za tekoče leto še ni bil odmerjen, plačujejo akontacije davka za tekoče leto na podlagi odločbe iz preteklega leta.
+
4
+
(4) Mesečni obroki odmerjenega davka oziroma akontacije davka zapadejo v plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo biti v 15 dneh od zapadlosti. Trimesečni in polletni obroki odmerjenega davka oziroma akontacije davka pa zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju oziroma polletju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti. VIII. poglavje Plačevanje prispevkov za programe RTV Slovenija
1
·
Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1
·
Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če:
2
−
1. v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (23. člen);
2
+
1. v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (8.a člen);
3
·
2. v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi (23., 253., 270., 293., 304., 309., 312., 368., 375., 377. in 381. člen);
3
·
2. v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi (23., 253., 270., 293., 304., 309., 312., 368., 375., 377. in 381. člen);
4
·
3. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (76. člen).
4
·
3. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (76. člen).
+
1
+
(1) Ne glede na 1. točko 389. člena in 1. in 2. točko 390. člena tega zakona se za prekršek ne kaznuje posameznik, ki davčnemu organu predloži resnične, pravilne in popolne podatke, če jih predloži pred izdajo odmerne odločbe.
+
2
+
(2) Za prekršek po členih iz prejšnjega odstavka se ne kaznuje posameznik, ki davčnemu organu predloži resnične, pravilne in popolne podatke, če jih predloži po izdaji odmerne odločbe in davčni organ teh podatkov ni sam pridobil do izdaje odmerne odločbe. V tem primeru mora posameznik od premalo odmerjenega oziroma plačanega davka plačati obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas od izdaje odmerne odločbe do predložitve podatkov, povečani za:
+
3
+
- 1 odstotno točko, če predloži podatke najpozneje v enem mesecu od izdaje odmerne odločbe;
+
4
+
- 2 odstotni točki, če predloži podatke najpozneje v šestih mesecih od izdaje odmerne odločbe;
+
5
+
- 3 odstotne točke, če predloži podatke najpozneje v enem letu od izdaje odmerne odločbe;
+
6
+
- 4 odstotne točke, če predloži podatke po preteku roka iz prejšnje alinee.
1
·
(1) Z globo od 400.000 do 6.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
1
·
(1) Z globo od 400.000 do 6.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
2
−
1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (tretji, četrti ali peti odstavek 14. člena, 277., 339. do 348. člen);
2
+
1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (tretji ali četrti odstavek 14. člena, 277., 339. do 348. člen);
3
·
2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti in peti odstavek 18. člena, 265., 318., 334., 335., 356. in 367. člen);
3
·
2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti in peti odstavek 18. člena, 265., 318., 334., 335., 356. in 367. člen);
4
·
3. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (20., 245., 267., 285., 292., 300., 303., 308., 311., 334., 335., 356. in 367. člen);
4
·
3. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (20., 245., 267., 285., 292., 300., 303., 308., 311., 334., 335., 356. in 367. člen);
5
−
4. ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (8.a, 286., 301. in 368. člen);
5
+
4. ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (23., 286., 301. in 368. člen);
6
·
5. v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (8.a člen);
6
·
5. v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (8.a člen);
7
·
6. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi v redu in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (61. in 63. člen);
7
·
6. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi v redu in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (61. in 63. člen);
8
·
7. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (tretji odstavek 61. člena);
8
·
7. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (tretji odstavek 61. člena);
9
·
8. ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo (peti odstavek 63. člena);
9
·
8. ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo (peti odstavek 63. člena);
10
·
9. ne navede davčne številke na predpisanih dokumentih (65. in 66. člen);
10
·
9. ne navede davčne številke na predpisanih dokumentih (65. in 66. člen);
11
−
10. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke (drugi odstavek 66. člena);
11
+
10. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke (drugi in šesti odstavek 66. člena);
12
·
11. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov (67. člen);
12
·
11. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov (67. člen);
13
·
12. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov oziroma ne zagotoviti elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način ali če ne dokumentira posameznih sprememb elektronskih rešitev na predpisan način (69. člen);
13
·
12. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov oziroma ne zagotoviti elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način ali če ne dokumentira posameznih sprememb elektronskih rešitev na predpisan način (69. člen);
14
·
13. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc (šesti odstavek 69. člena);
14
·
13. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc (šesti odstavek 69. člena);
15
·
14. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo s katero razpolaga povezana oseba (70. in 71. člen);
15
·
14. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo s katero razpolaga povezana oseba (70. in 71. člen);
16
·
15. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (76. člen);
16
·
15. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (76. člen);
17
·
16. davčnemu organu ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor (99. in 107. člen);
17
·
16. davčnemu organu ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor (99. in 107. člen);
18
·
17. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali v seznamu navaja neresnične podatke (133. člen);
18
·
17. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali v seznamu navaja neresnične podatke (133. člen);
19
·
18. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (171. člen);
19
·
18. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (171. člen);
20
·
19. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (172. člen);
20
·
19. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (172. člen);
21
·
20. odtuji, poškoduje, uniči ali na kakšen drug način onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (173. člen);
21
·
20. odtuji, poškoduje, uniči ali na kakšen drug način onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (173. člen);
22
·
21. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom (drugi odstavek 278. člena in sedmi odstavek 350. člena);
22
·
21. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom (drugi odstavek 278. člena in sedmi odstavek 350. člena);
23
·
22. ne priglasi sprememb v zvezi z zemljišči, ki jih uporablja v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (284. člen);
23
·
22. ne priglasi sprememb v zvezi z zemljišči, ki jih uporablja v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (284. člen);
24
·
23. uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje oprostitve od katastrskega dohodka (296. člen);
24
·
23. uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje oprostitve od katastrskega dohodka (296. člen);
25
·
24. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način (319. člen);
25
·
24. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način (319. člen);
26
·
25. kot plačilni zastopnik ne ugotovi identitete in rezidentstva upravičenega lastnika v skladu z zakonom (331. člen);
26
·
25. kot plačilni zastopnik ne ugotovi identitete in rezidentstva upravičenega lastnika v skladu z zakonom (331. člen);
27
·
26. kot plačilni zastopnik davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov ali ne dostavi predpisanih podatkov na predpisan način oziroma v predpisanem roku (332. in 333. člen);
27
·
26. kot plačilni zastopnik davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov ali ne dostavi predpisanih podatkov na predpisan način oziroma v predpisanem roku (332. in 333. člen);
28
·
27. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevka za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (334. in 335. člen);
28
·
27. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevka za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (334. in 335. člen);
29
·
28. davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega obdobja (352. člen);
29
·
28. davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega obdobja (352. člen);
30
·
29. davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov iz prvega odstavka 358. člena tega zakona ali jih ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (358. člen);
30
·
29. davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov iz prvega odstavka 358. člena tega zakona ali jih ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (358. člen);
31
·
30. ne predloži ali ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih predpisanih podatkov in dokumentacije o oblikovanju transfernih cen (365. člen).
31
·
30. ne predloži ali ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih predpisanih podatkov in dokumentacije o oblikovanju transfernih cen (365. člen).
32
·
(2) Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
32
·
(2) Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
1
·
(1) Z globo v višini 20 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša manj kot 100.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
1
·
(1) Z globo v višini 20 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša manj kot 100.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
2
−
1. v davčnem obračunu navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi v zmoto davčni organ (šesti odstavek 18. člena, 277. člen, 339. do 348. člen);
2
+
1. v davčnem obračunu navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi v zmoto davčni organ (8.a člen, 277. člen, 339. do 348. člen);
3
·
2. v obračunu davčnega odtegljaja navede neresnične ali nepravilne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (8.a člen);
3
·
2. v obračunu davčnega odtegljaja navede neresnične ali nepravilne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (8.a člen);
4
·
3. v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (334. člen).
4
·
3. v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (334. člen).
5
·
(2) Z globo v višini 40 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša od 100.000 do 1.000.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
5
·
(2) Z globo v višini 40 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša od 100.000 do 1.000.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
6
·
1. v davčnem obračunu navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi v zmoto davčni organ (8.a člen, 277. člen, 339. do 348. člen);
6
·
1. v davčnem obračunu navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi v zmoto davčni organ (8.a člen, 277. člen, 339. do 348. člen);
7
·
2. v obračunu davčnega odtegljaja navede neresnične ali nepravilne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (8.a člen);
7
·
2. v obračunu davčnega odtegljaja navede neresnične ali nepravilne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (8.a člen);
8
·
3. v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (334. člen).
8
·
3. v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (334. člen).
9
·
(3) Z globo v višini 60 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša več kot 1.000.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
9
·
(3) Z globo v višini 60 odstotkov od premalo plačanega davka, če ta znaša več kot 1.000.000 tolarjev, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
10
·
1. v davčnem obračunu navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi v zmoto davčni organ (8.a člen, 277. člen, 339. do 348. člen);
10
·
1. v davčnem obračunu navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi v zmoto davčni organ (8.a člen, 277. člen, 339. do 348. člen);
11
·
2. v obračunu davčnega odtegljaja navede neresnične ali nepravilne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (8.a člen);
11
·
2. v obračunu davčnega odtegljaja navede neresnične ali nepravilne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (8.a člen);
12
·
3. v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (334. člen).
12
·
3. v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto (334. člen).
13
·
(4) Z globo v višini 20.000 tolarjev se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
13
·
(4) Z globo v višini 20.000 tolarjev se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
14
·
(5) Z globo v višini 400.000 tolarjev se za prekrške iz drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
14
·
(5) Z globo v višini 400.000 tolarjev se za prekrške iz drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
15
·
(6) Z globo v višini najmanj 600.000 tolarjev se za prekrške iz tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
15
·
(6) Z globo v višini najmanj 600.000 tolarjev se za prekrške iz tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
+
1
+
(1) Ne glede na 1. do 3. točko prvega odstavka ter drugi odstavek 391. člena in 391.a člen tega zakona se za prekršek ne kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki davčnemu organu predloži resnične, pravilne in popolne podatke, če jih predloži pred začetkom davčnega nadzora oziroma preden je podana ovadba za kaznivo dejanje, povezano z izpolnjevanjem davčnih obveznosti.
+
2
+
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, od premalo plačanega davka plačati obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas od izteka roka za vložitev obračuna davka do predložitve podatkov, povečani za:
+
3
+
- 1 odstotno točko, če predloži podatke najpozneje v enem mesecu po preteku roka za vložitev obračuna davka;
+
4
+
- 2 odstotni točki, če predloži podatke najpozneje v šestih mesecih po preteku roka za vložitev obračuna davka;
+
5
+
- 3 odstotne točke, če predloži podatke najpozneje v enem letu po preteku roka za vložitev obračuna davka;
+
6
+
- 4 odstotne točke, če predloži podatke po preteku roka iz prejšnje alinee.
+
7
+
(3) Ne glede na 4. in 5. točko prvega odstavka ter drugi odstavek 391. člena in 391.a člen tega zakona se za prekršek ne kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki davčnemu organu predloži resnične, pravilne in popolne podatke, če jih predloži pred izdajo odmerne odločbe.
+
8
+
(4) Za prekršek po členih iz prejšnjega odstavka se ne kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki davčnemu organu predloži resnične, pravilne in popolne podatke, če jih predloži po izdaji odmerne odločbe in davčni organ teh podatkov ni sam pridobil do izdaje odmerne odločbe. V tem primeru mora pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika od premalo odmerjenega oziroma plačanega davka plačati obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas od izdaje odmerne odločbe do predložitve podatkov, povečani za:
+
9
+
- 1 odstotno točko, če predloži podatke najpozneje v enem mesecu od izdaje odmerne odločbe;
+
10
+
- 2 odstotni točki, če predloži podatke najpozneje v šestih mesecih od izdaje odmerne odločbe;
+
11
+
- 3 odstotne točke, če predloži podatke najpozneje v enem letu od izdaje odmerne odločbe;
+
12
+
- 4 odstotne točke, če predloži podatke po preteku roka iz prejšnje alinee.
1
−
(1) Z globo 400.000 do 6,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec plačilnega prometa, če:
1
+
(1) Z globo 400.000 do 6.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec plačilnega prometa, če:
2
·
1. odpre transakcijski račun pravnih oziroma fizičnih oseb brez predložitve davčne številke prosilca (1. točka prvega odstavka 68. člena);
2
·
1. odpre transakcijski račun pravnih oziroma fizičnih oseb brez predložitve davčne številke prosilca (1. točka prvega odstavka 68. člena);
3
·
2. izvrši predložen plačilni nalog kljub temu, da na njem ni navedene davčne številke nalogodajalca in drugih potrebnih podatkov (2. točka prvega odstavka 68. člena);
3
·
2. izvrši predložen plačilni nalog kljub temu, da na njem ni navedene davčne številke nalogodajalca in drugih potrebnih podatkov (2. točka prvega odstavka 68. člena);
4
·
3. v predpisanem roku ne izvrši naloga za plačilo davka (3. točka prvega odstavka 68. člena);
4
·
3. v predpisanem roku ne izvrši naloga za plačilo davka (3. točka prvega odstavka 68. člena);
5
·
4. davčnemu organu ne pošilja ali ne pošilja na predpisan način podatkov o transakcijskih računih oseb in o poslovanju preko transakcijskih računov (drugi odstavek 68. člena).
5
·
4. davčnemu organu ne pošilja ali ne pošilja na predpisan način podatkov o transakcijskih računih oseb in o poslovanju preko transakcijskih računov (drugi odstavek 68. člena).
6
−
(2) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca plačilnega prometa.
6
+
(2) Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca plačilnega prometa.
1
−
(1) Izvajalec pokojninskih načrtov, ki zbira premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vodi osebne račune zavarovancev, se kaznuje za prekršek z globo od 400.000 do 6,000.000 tolarjev, če davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov, ki so potrebni za pobiranje dohodnine oziroma teh podatkov ne dostavi v predpisanem roku oziroma na predpisan način (320. člen).
1
+
(1) Izvajalec pokojninskih načrtov, ki zbira premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vodi osebne račune zavarovancev, se kaznuje za prekršek z globo od 400.000 do 6.000.000 tolarjev, če davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov, ki so potrebni za pobiranje dohodnine oziroma teh podatkov ne dostavi v predpisanem roku oziroma na predpisan način (320. člen).
2
−
(2) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca pokojninskih načrtov.
2
+
(2) Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca pokojninskih načrtov.
1
−
veljavne na dan 1. januarja leta
1
+
ki veljata na dan 1. januarja leta
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-1B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. novembra 2005. Št. 001-22-125/05 Ljubljana, dne 1. decembra 2005 dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-1B)
−
1
−
Naslov IV. poglavja tretjega dela zakona se spremeni tako, da se glasi: »Posebna oblika davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje in delež družbenika v družbi ter iz premoženjskih pravic«.
−
1
−
Naslov V. poglavja tretjega dela zakona se spremeni tako, da se glasi: »Davčna izvršba na vrednostne papirje«.
−
1
−
V naslovu II. poglavja četrtega dela zakona se za besedama »neposredne davke« črtata vejica in beseda »trošarine«.
−
1
−
Naslov 1. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona se spremeni tako, da se glasi »Odmera in poračun dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, na letni ravni«.
−
1
−
Naslov 2. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona se spremeni tako, da se glasi »Akontacija dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, na letni ravni - splošno«.
−
1
−
Naslov 6. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona se spremeni tako, da se glasi »Akontacija dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in dohodka iz prenosa premoženjske pravice«.
−
1
−
Naslov 7. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona se spremeni tako, da se glasi: »Plačevanje dohodnine od obresti, dividend in dobička iz kapitala«.
−
1
−
Naslov 8. podpoglavja I. poglavja petega dela zakona se črta.
−
1
−
S 1. in 64. do 67. členom tega zakona se v slovenski pravni red prevzema vsebina Direktive Sveta 2004/106/ES z dne 16. novembra 2004 o spremembah Direktive 77/799/EGS o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja, nekaterih trošarin in obdavčevanja zavarovalnih premij in Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L, št. 359 z dne 4. 12. 2004, str. 30).
−
1
−
(1) Terjatve iz naslova sodb in sklepov sodišča oziroma odločb o prekršku in plačilnih nalogov, ki se izterjujejo po zakonu in se vodijo v knjigovodskih evidencah sodišča oziroma prekrškovnega organa, se z dnem izdaje sklepa o prisilni izterjavi prenesejo iz analitičnih evidenc sodišča oziroma prekrškovnega organa v analitične evidence davčnega organa.
−
2
−
(2) Prenos terjatev v skladu s tem členom se opravi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
−
3
−
(3) Način prenosa terjatev v skladu s tem členom podrobneje določi minister, pristojen za finance.
−
1
−
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
−
2
−
- Pravilnik o primerih, v katerih ni potrebno predložiti davčne številke izplačevalcu dohodkov (Uradni list RS, št. 142/04),
−
3
−
- Pravilnik o obrazcu za obvestilo v primeru, ko ni davčnega odtegljaja, in o načinu predložitve obrazca davčnemu organu (Uradni list RS, št. 125/04).
−
4
−
(2) Določba 357. člen zakona in pravilnik iz druge alinee prvega odstavka tega člena se uporabljata še za obveščanje pristojnega davčnega organa o izplačilih dohodka za mesec december 2005.
−
1
−
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se v peti alinei drugega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05) črta besedilo »ki se nanašajo na fizične osebe, in za podatke vseh oseb iz iste točke do dokončnosti davčnega postopka«.
−
2
−
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 40. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05).
−
1
−
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2006, razen tretjega odstavka 101. člena tega zakona, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja že za dostavo podatkov davčnemu organu za leto 2005. Št. 432-01/94-8/43 Ljubljana, dne 23. novembra 2005 EPA 510-IV Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Vasja Klavora l.r.
−