← Back to list
Zakon o davčnem postopku
ZDavP-2
42articles changed
+1added
+17removed
+24modified
added 802removed 4836words
130paragraphs
Version history
1
−
7. podatke o plačilnih in drugih računih, odprtih v Republiki Sloveniji in zunaj nje,
1
+
(1) Če ni s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju drugače določeno, davčni zavezanec sam izračuna davek, ki ga mora plačati, na podlagi ugotovljene davčne osnove, davčnih olajšav in stopenj.
2
·
(2) Obveznost za izračun davka se sme s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju prenesti na davčni organ ali na plačnika davka.
2
·
(2) Obveznost za izračun davka se sme s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju prenesti na davčni organ ali na plačnika davka.
3
·
(3) Davek se izračuna v obračunu davka ali ugotovi z odločbo o odmeri davka.
3
·
(3) Davek se izračuna v obračunu davka ali ugotovi z odločbo o odmeri davka.
4
·
(4) Obračun davka zajema davčni obračun, obračun davčnega odtegljaja in obračun prispevkov za socialno varnost.
4
·
(4) Obračun davka zajema davčni obračun, obračun davčnega odtegljaja in obračun prispevkov za socialno varnost.
1
−
V 51. členu se črta peti odstavek.
1
+
(1) Če davčni zavezanec sam izračuna davek, ga izračuna v davčnem obračunu.
+
2
+
(2) Če oblika davčnega obračuna, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun in nadzor pravilnosti izračuna davka, ni predpisana z zakonom o obdavčenju, jo predpiše minister, pristojen za finance. Za podatke se štejejo tudi vsi podatki iz evidenc, ki jih davčni zavezanec vodi v skladu z drugimi predpisi in računovodskimi standardi, in iz poročil, ki jih davčni zavezanec sestavlja v skladu s posebnimi predpisi in računovodskimi standardi.
+
3
+
(3) Davčni zavezanec mora predložiti davčni obračun davčnemu organu na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov, ali z zakonom o obdavčenju.
+
4
+
(4) Davčni obračun mora predložiti tudi davčni zavezanec, ki je v skladu z zakonom o obdavčenju oproščen plačila davka, in davčni zavezanec, ki ugotovi, da nista nastali niti davčna obveznost, niti terjatev iz naslova davka.
1
·
Davčni postopek se lahko prekine tudi v primeru, kadar je zaradi ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri pristojnih organih drugih držav in pristojnih organih za izmenjavo podatkov. Davčni postopek se nadaljuje takoj po prejetju zaprošenih podatkov od organa zaprošene države. IV. poglavje Dokazovanje
1
·
Davčni postopek se lahko prekine tudi v primeru, kadar je zaradi ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri pristojnih organih drugih držav in pristojnih organih za izmenjavo podatkov. Davčni postopek se nadaljuje takoj po prejetju zaprošenih podatkov od organa zaprošene države. IV. poglavje Dokazovanje
1
−
(1) Davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek sistema eDavki. Davčni organ vroča dokumente prek sistema eDavki tudi drugim davčnim zavezancem - fizičnim osebam, če se prijavijo v sistem elektronskega vročanja.
1
+
(1) Davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek sistema eDavki.
+
2
+
(2) Davčni organ vroča dokumente prek sistema eDavki tudi drugim davčnim zavezancem - fizičnim osebam, če se prijavijo v sistem elektronskega vročanja. Davčni organ v primerih iz prejšnjega stavka vroča vse dokumente prek sistema eDavki do odjave iz sistema elektronskega vročanja, ki se opravi prek sistema eDavki, o čemer mora biti davčni zavezanec ob prijavi v ta sistem tudi seznanjen. Vročitev dokumenta velja za opravljeno, če je bila odjava dana, ko je bil dokument že odložen in je davčni zavezanec že prejel obvestilo iz tretjega odstavka tega člena o prejemu dokumenta.
2
·
(3) Davčni organ odloži dokument, ki ga je treba vročiti, v sistem eDavki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu in potrdil za namen elektronskega vročanja.
3
·
(3) Davčni organ odloži dokument, ki ga je treba vročiti, v sistem eDavki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu in potrdil za namen elektronskega vročanja.
3
·
(4) Zavezanec za davek dokument prevzame s sistema eDavki tako, da na elektronski način, kot na primer z uporabo uporabniškega imena in gesla, dokaže svojo istovetnost in prevzame dokument v elektronski obliki ter elektronsko podpiše vročilnico.
4
·
(4) Zavezanec za davek dokument prevzame s sistema eDavki tako, da na elektronski način, kot na primer z uporabo uporabniškega imena in gesla, dokaže svojo istovetnost in prevzame dokument v elektronski obliki ter elektronsko podpiše vročilnico.
4
·
(5) Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko zavezanec za davek z elektronskim podpisom vročilnice prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno prek sistema eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Sistem eDavki dokument po preteku šestih mesecev od dneva vročitve izbriše, zavezanec za davek pa ga lahko prevzame pri davčnem organu.
5
·
(5) Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko zavezanec za davek z elektronskim podpisom vročilnice prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo obvestilo puščeno prek sistema eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Sistem eDavki dokument po preteku šestih mesecev od dneva vročitve izbriše, zavezanec za davek pa ga lahko prevzame pri davčnem organu.
5
·
(6) Če ima zavezanec za davek pooblaščenca za vročanje, se dokument temu vroči tako, da se odloži na sistem eDavki, pooblaščencu za vročanje pa se pošlje informativno sporočilo iz tretjega odstavka tega člena. Glede vročitve dokumenta pooblaščencu za vročanje se uporabljata četrti in peti odstavek tega člena.
6
·
(6) Če ima zavezanec za davek pooblaščenca za vročanje, se dokument temu vroči tako, da se odloži na sistem eDavki, pooblaščencu za vročanje pa se pošlje informativno sporočilo iz tretjega odstavka tega člena. Glede vročitve dokumenta pooblaščencu za vročanje se uporabljata četrti in peti odstavek tega člena.
6
·
(7) Podrobnejši način elektronskega vročanja določi minister, pristojen za finance.
7
·
(7) Podrobnejši način elektronskega vročanja določi minister, pristojen za finance.
7
·
(8) Ta člen se ne uporablja, če zakon o obdavčenju določa drugače. VI. poglavje Pravna sredstva
8
·
(8) Ta člen se ne uporablja, če zakon o obdavčenju določa drugače. VI. poglavje Pravna sredstva
8
·
1. podpoglavje Pritožba
9
·
1. podpoglavje Pritožba
1
−
Najmanjši obrok po posamezni vrsti davka sme znašati 200 eurov.
1
+
(1) Davčni organ lahko dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Najmanjši obrok po posamezni vrsti davka sme znašati 200 eurov.
2
·
(2) Davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja, dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če zavezanec za davek predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.
2
·
(2) Davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja, dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če zavezanec za davek predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.
3
·
(3) Vlogo za obročno plačevanje davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca, iz katerih so razvidne okoliščine za nastanek hujše gospodarske škode.
3
·
(3) Vlogo za obročno plačevanje davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca, iz katerih so razvidne okoliščine za nastanek hujše gospodarske škode.
4
·
(4) Davčni organ odloči o obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.
4
·
(4) Davčni organ odloči o obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.
5
·
(5) Davčni organ ne more odobriti obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka ali davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
5
·
(5) Davčni organ ne more odobriti obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka ali davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
6
·
(6) Določbe tega člena se uporabljajo za davčne zavezance, ki so pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se določbe tega člena uporabljajo za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.
6
·
(6) Določbe tega člena se uporabljajo za davčne zavezance, ki so pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se določbe tega člena uporabljajo za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.
7
·
(7) Podrobnejše kriterije in način ugotavljanja hujše gospodarske škode določi minister, pristojen za finance.
7
·
(7) Podrobnejše kriterije in način ugotavljanja hujše gospodarske škode določi minister, pristojen za finance.
8
·
(8) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega zavezanca opozori na posledice zamude.
8
·
(8) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega zavezanca opozori na posledice zamude.
9
·
(9) Ta člen se ne uporablja za skupino DDV.
9
·
(9) Ta člen se ne uporablja za skupino DDV.
1
−
Najmanjši obrok po posamezni vrsti davka sme znašati 20 eurov za fizične osebe in 200 eurov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.
1
+
(1) Če davčni zavezanec predloži kateri koli instrument zavarovanja iz 117. člena tega zakona ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register, se davčnemu zavezancu ne glede na prvi odstavek 101. člena in prvi odstavek 102. člena tega zakona dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 24 mesecev. Najmanjši obrok po posamezni vrsti davka sme znašati 20 eurov za fizične osebe in 200 eurov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.
2
·
(2) Davčni organ fizični osebi dovoli obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih, če se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti. Najmanjši obrok po posamezni vrsti davka sme znašati 20 eurov.
2
·
(2) Davčni organ fizični osebi dovoli obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih, če se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti. Najmanjši obrok po posamezni vrsti davka sme znašati 20 eurov.
3
·
(3) Davčni organ ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka in davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
3
·
(3) Davčni organ ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka in davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
4
·
(4) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega zavezanca opozori na posledice zamude.
4
·
(4) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega zavezanca opozori na posledice zamude.
1
·
(1) Zavezancu za davek se po uradni dolžnosti odpišejo neplačani zapadli davki, če na dan 31. december ne presežejo enega eura.
1
·
(1) Zavezancu za davek se po uradni dolžnosti odpišejo neplačani zapadli davki, če na dan 31. december ne presežejo enega eura.
2
−
(1) Zavezancu za davek se po uradni dolžnosti odpišejo neplačani zapadli davki, če na dan 31. december ne presežejo enega eura.
−
3
·
(2) Odpis se opravi do 31. januarja za prejšnje leto.
2
·
(2) Odpis se opravi do 31. januarja za prejšnje leto.
4
·
(3) Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha.
3
·
(3) Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha.
1
·
(1) Davčni organ zavezancu za davek odpiše davek, ki ob poteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek ne presega 200 eurov, ter davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati.
1
·
(1) Davčni organ zavezancu za davek odpiše davek, ki ob poteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek ne presega 200 eurov, ter davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati.
2
·
(2) Davek iz prejšnjega odstavka, ki ob poteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek ne presega 200 eurov, se odpiše po poteku tega roka. Davek, ki presega navedeni znesek, ter davek, ki ga v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ni treba prijaviti v stečajni postopek ne glede na višino, se odpišeta z dnem pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka, če ju v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati.
2
·
(2) Davek iz prejšnjega odstavka, ki ob poteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek ne presega 200 eurov, se odpiše po poteku tega roka. Davek, ki presega navedeni znesek, ter davek, ki ga v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ni treba prijaviti v stečajni postopek ne glede na višino, se odpišeta z dnem pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka, če ju v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati.
3
−
(1) Davčni organ zavezancu za davek odpiše davek, ki ob poteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek ne presega 200 eurov, ter davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati.
−
4
−
(2) Davek iz prejšnjega odstavka, ki ob poteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek ne presega 200 eurov, se odpiše po poteku tega roka. Davek, ki presega navedeni znesek, ter davek, ki ga v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ni treba prijaviti v stečajni postopek ne glede na višino, se odpišeta z dnem pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka, če ju v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati.
−
5
·
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se v delu, ki se nanaša na odpis davka, ki ne presega 200 eurov, uporabljata tudi v primeru, ko se nad davčnim zavezancem vodi postopek osebnega stečaja. Davek, ki presega navedeni znesek in v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, se odpiše na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
3
·
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se v delu, ki se nanaša na odpis davka, ki ne presega 200 eurov, uporabljata tudi v primeru, ko se nad davčnim zavezancem vodi postopek osebnega stečaja. Davek, ki presega navedeni znesek in v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, se odpiše na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
6
·
(4) Davčni organ odpiše davek, glede katerega v postopku prisilne poravnave ni bilo potrjeno znižano poplačilo, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
4
·
(4) Davčni organ odpiše davek, glede katerega v postopku prisilne poravnave ni bilo potrjeno znižano poplačilo, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
7
·
(5) Davčni organ odpiše davek, glede katerega v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ni bilo potrjeno znižano poplačilo, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.
5
·
(5) Davčni organ odpiše davek, glede katerega v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ni bilo potrjeno znižano poplačilo, in sicer z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.
8
·
(6) Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha.
6
·
(6) Z odpisom po tem členu davčna obveznost preneha.
9
·
(7) Če se razveljavi potrjena prisilna poravnava, potrjena prisilna poravnava v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali odpust obveznosti oziroma najde premoženje zavezanca, ki je s stečajem prenehal, se znova vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, ki je bil odpisan v skladu s tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena.
7
·
(7) Če se razveljavi potrjena prisilna poravnava, potrjena prisilna poravnava v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali odpust obveznosti oziroma najde premoženje zavezanca, ki je s stečajem prenehal, se znova vzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, ki je bil odpisan v skladu s tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena.
1
·
(1) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev obračuna davka (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti) oziroma zavarovanje plačila v primeru odloga ali obročnega plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje plačila davčne obveznosti), če je tako določeno z zakonom o obdavčenju, ali če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi o zavezancu za davek, utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.
1
·
(1) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev obračuna davka (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti) oziroma zavarovanje plačila v primeru odloga ali obročnega plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje plačila davčne obveznosti), če je tako določeno z zakonom o obdavčenju, ali če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi o zavezancu za davek, utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.
2
−
(2) Davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni predložen, kadar pričakovana davčna obveznost, ugotovljena v davčnem nadzoru, presega 50.000 eurov.
2
+
(2) (razveljavljen)
3
·
(3) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti s sklepom. Sklep mora biti obrazložen.
3
·
(3) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti oziroma zavarovanje plačila davčne obveznosti s sklepom. Sklep mora biti obrazložen.
4
·
(4) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba, ki se v roku osmih dni vloži pri davčnem organu, ki je sklep izdal. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.
4
·
(4) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba, ki se v roku osmih dni vloži pri davčnem organu, ki je sklep izdal. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.
1
·
(1) Kdor izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Ugovor se lahko vloži do konca davčne izvršbe.
1
·
(1) Kdor izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Ugovor se lahko vloži do konca davčne izvršbe.
2
−
(2) Če davčni organ oceni, da pravica osebe iz prejšnjega odstavka, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v 8 dneh od vročitve sklepa iz četrtega odstavka tega člena pri sodišču vloži tožbo zoper davčni organ da je davčna izvršba na predmet izvršbe nedopustna. Če oseba ne predloži dokaza o vložitvi tožbe, se davčna izvršba nadaljuje.
2
+
(2) Če davčni organ oceni, da pravica osebe iz prejšnjega odstavka, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v 8 dneh od vročitve sklepa iz šestega odstavka tega člena pri sodišču vloži tožbo zoper davčni organ da je davčna izvršba na predmet izvršbe nedopustna. Če oseba ne predloži dokaza o vložitvi tožbe, se davčna izvršba nadaljuje.
3
·
(3) Z vložitvijo tožbe iz prejšnjega odstavka se zadrži prodaja spornih zarubljenih stvari, in sicer do zaključka postopka pred sodiščem. Sodišče o tožbi po tem členu odloča prednostno.
3
·
(3) Z vložitvijo tožbe iz prejšnjega odstavka se zadrži prodaja spornih zarubljenih stvari, in sicer do zaključka postopka pred sodiščem. Sodišče o tožbi po tem členu odloča prednostno.
4
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ lahko proda sporne zarubljene stvari pred zaključkom postopka pred sodiščem, če:
4
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ lahko proda sporne zarubljene stvari pred zaključkom postopka pred sodiščem, če:
5
·
- gre za hitro pokvarljivo blago;
5
·
- gre za hitro pokvarljivo blago;
6
·
- je hramba povezana z nesorazmernimi stroški ali
6
·
- je hramba povezana z nesorazmernimi stroški ali
7
·
- se vrednost premičnine zmanjšuje.
7
·
- se vrednost premičnine zmanjšuje.
8
·
(5) Davčni organ mora pred prodajo od osebe iz prvega odstavka tega člena pridobiti izjavo glede prodaje. Če se ta s prodajo ne strinja, ji lahko dovoli položitev varščine ter določi pogoje zanjo.
8
·
(5) Davčni organ mora pred prodajo od osebe iz prvega odstavka tega člena pridobiti izjavo glede prodaje. Če se ta s prodajo ne strinja, ji lahko dovoli položitev varščine ter določi pogoje zanjo.
9
·
(6) Davčni organ odloči o ugovoru s sklepom.
9
·
(6) Davčni organ odloči o ugovoru s sklepom.
10
·
(7) Davčni organ tretji osebi povrne prejeto kupnino z zamudnimi obrestmi po določbah zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o neupravičeni pridobitvi, če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena lastninska pravica tretje osebe na premičnini, prodani po četrtem odstavku tega člena. II. poglavje Davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve
10
·
(7) Davčni organ tretji osebi povrne prejeto kupnino z zamudnimi obrestmi po določbah zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o neupravičeni pridobitvi, če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena lastninska pravica tretje osebe na premičnini, prodani po četrtem odstavku tega člena. II. poglavje Davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve
11
·
1. podpoglavje Izvzetje in omejitve predmetov davčne izvršbe
11
·
1. podpoglavje Izvzetje in omejitve predmetov davčne izvršbe
1
·
Iz davčne izvršbe so izvzeti:
1
·
Iz davčne izvršbe so izvzeti:
2
·
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2
·
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
3
·
2. invalidnina za telesno okvaro po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3
·
2. invalidnina za telesno okvaro po predpisih o invalidskem zavarovanju;
4
·
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4
·
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
5
·
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5
·
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
6
·
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6
·
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
7
·
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov;
7
·
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov;
8
·
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dohodek pri prejemniku tega prejemka;
8
·
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dohodek pri prejemniku tega prejemka;
9
·
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9
·
8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
10
·
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
10
·
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
11
·
10. oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti;
11
·
10. oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti;
12
·
11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na podlagi predpisov, ki urejajo odpravo naravnih nesreč;
12
·
11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na podlagi predpisov, ki urejajo odpravo naravnih nesreč;
13
·
12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11 - ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 - odl. US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11 - ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 - odl. US in 50/14);
13
·
12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11 - ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 - odl. US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11 - ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 - odl. US in 50/14);
14
·
13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela;
14
·
13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela;
15
·
14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
15
·
14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
16
·
15. prejemki iz naslova veteranskega dodatka po zakonu, ki ureja varstvo vojnih veteranov;
16
·
15. prejemki iz naslova veteranskega dodatka po zakonu, ki ureja varstvo vojnih veteranov;
17
·
16. prejemki iz naslova invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in invalidskega dodatka po zakonu, ki ureja vojne invalide;
17
·
16. prejemki iz naslova invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in invalidskega dodatka po zakonu, ki ureja vojne invalide;
18
·
17. denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti osebe v ukrepe na področju socialnega varstva, po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
18
·
17. denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti osebe v ukrepe na področju socialnega varstva, po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
19
·
18. denarna sredstva, prejeta iz naslova opravljanja dela v splošno korist po zakonu, ki ureja probacijo;
19
·
18. denarna sredstva, prejeta iz naslova opravljanja dela v splošno korist po zakonu, ki ureja probacijo;
20
·
19. denarna sredstva, prejeta iz naslova povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
20
·
19. denarna sredstva, prejeta iz naslova povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
21
+
18. denarna sredstva, prejeta iz naslova opravljanja dela v splošno korist po zakonu, ki ureja probacijo;
+
22
+
19. denarna sredstva, prejeta iz naslova povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
+
1
·
(1) Davčni organ lahko pred vročitvijo sklepa o izvršbi dolžniku odredi upravljalcu sefa, da dolžniku oziroma pooblaščeni osebi dolžnika takoj onemogoči dostop do vsebine sefa, ker bi bil sicer ogrožen namen izvršbe.
1
·
(1) Davčni organ lahko pred vročitvijo sklepa o izvršbi dolžniku odredi upravljalcu sefa, da dolžniku oziroma pooblaščeni osebi dolžnika takoj onemogoči dostop do vsebine sefa, ker bi bil sicer ogrožen namen izvršbe.
2
·
(2) Davčni organ po vročitvi sklepa o izvršbi od dolžnika zahteva, da mu omogoči vpogled v sef in pri tem zarubi vsebino sefa.
2
·
(2) Davčni organ po vročitvi sklepa o izvršbi od dolžnika zahteva, da mu omogoči vpogled v sef in pri tem zarubi vsebino sefa.
3
·
(3) Če dolžnik na poziv davčnega organa ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, uradna oseba oziroma oseba po njenem pooblastilu odpre sef v navzočnosti dolžnika, predstavnika upravljalca sefa in ene priče, da se lahko opravi rubež. Če dolžnik ni navzoč, se sef odpre v navzočnosti dveh prič.
3
·
(3) Če dolžnik na poziv davčnega organa ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, uradna oseba oziroma oseba po njenem pooblastilu odpre sef v navzočnosti dolžnika, predstavnika upravljalca sefa in ene priče, da se lahko opravi rubež. Če dolžnik ni navzoč, se sef odpre v navzočnosti dveh prič.
4
+
(1) Davčni organ lahko pred vročitvijo sklepa o izvršbi dolžniku odredi upravljalcu sefa, da dolžniku oziroma pooblaščeni osebi dolžnika takoj onemogoči dostop do vsebine sefa, ker bi bil sicer ogrožen namen izvršbe.
+
5
+
(2) Davčni organ po vročitvi sklepa o izvršbi od dolžnika zahteva, da mu omogoči vpogled v sef in pri tem zarubi vsebino sefa.
+
6
+
(3) Če dolžnik na poziv davčnega organa ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, uradna oseba oziroma oseba po njenem pooblastilu odpre sef v navzočnosti dolžnika, predstavnika upravljalca sefa in ene priče, da se lahko opravi rubež. Če dolžnik ni navzoč, se sef odpre v navzočnosti dveh prič.
+
1
·
(1) Zarubljene premičnine se dajo na javno dražbo z začetno izklicno ceno, ki je enaka ocenjeni vrednosti po rubežnem zapisniku.
1
·
(1) Zarubljene premičnine se dajo na javno dražbo z začetno izklicno ceno, ki je enaka ocenjeni vrednosti po rubežnem zapisniku.
2
·
(2) Prva javna dražba se sme opraviti tudi, če se je udeleži en ponudnik.
2
·
(2) Prva javna dražba se sme opraviti tudi, če se je udeleži en ponudnik.
3
·
(3) Šteje se, da je javna dražba uspela, če vsaj en ponudnik ponudi ceno, ki je enaka izklicni ceni.
3
·
(3) Šteje se, da je javna dražba uspela, če vsaj en ponudnik ponudi ceno, ki je enaka izklicni ceni.
4
·
(4) Zarubljene premičnine se prodajo udeležencu javne dražbe, ki je na javni dražbi ponudil najvišjo ceno. Če ta v roku iz 199. člena tega zakona ne plača kupnine, se premičnina lahko proda naslednjemu najboljšemu ponudniku, če se ta s tem strinja.
4
·
(4) Zarubljene premičnine se prodajo udeležencu javne dražbe, ki je na javni dražbi ponudil najvišjo ceno. Če ta v roku iz 199. člena tega zakona ne plača kupnine, se premičnina lahko proda naslednjemu najboljšemu ponudniku, če se ta s tem strinja.
5
·
(5) Če prva javna dražba ne uspe, se napove druga. Oklic druge javne dražbe mora vsebovati iste podatke kot prvi, v oklicu pa mora biti dodatno navedeno, da gre za drugo javno dražbo. Izklicna cena zarubljenih predmetov s prve javne dražbe se lahko ob objavi druge javne dražbe zniža za ustrezen odstotek, vendar največ do polovice ocenjene vrednosti po rubežnem zapisniku.
5
·
(5) Če prva javna dražba ne uspe, se napove druga. Oklic druge javne dražbe mora vsebovati iste podatke kot prvi, v oklicu pa mora biti dodatno navedeno, da gre za drugo javno dražbo. Izklicna cena zarubljenih predmetov s prve javne dražbe se lahko ob objavi druge javne dražbe zniža za ustrezen odstotek, vendar največ do polovice ocenjene vrednosti po rubežnem zapisniku.
6
·
(6) Pri drugi javni dražbi se smiselno uporabljajo drugi, tretji in četrti odstavek tega člena.
6
·
(6) Pri drugi javni dražbi se smiselno uporabljajo drugi, tretji in četrti odstavek tega člena.
7
·
(7) Če je tudi druga javna dražba neuspešna, se zarubljeni predmeti prodajo na enega od načinov prodaje iz prvega odstavka 193. člena tega zakona.
7
·
(7) Če je tudi druga javna dražba neuspešna, se zarubljeni predmeti prodajo na enega od načinov prodaje iz prvega odstavka 193. člena tega zakona.
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo:
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo:
2
·
1. država prosilka je država članica EU, ki vloži zaprosilo za pomoč;
2
·
1. država prosilka je država članica EU, ki vloži zaprosilo za pomoč;
3
·
2. upravno sodelovanje pri obdavčevanju je skupni pojem, ki se nanaša na izmenjavo podatkov, prisotnost v davčnih uradih, sočasni davčni nadzor, zaprosilo za vročitev, vse to zaradi pravilne odmere davka;
3
·
2. upravno sodelovanje pri obdavčevanju je skupni pojem, ki se nanaša na izmenjavo podatkov, prisotnost v davčnih uradih, sočasni davčni nadzor, zaprosilo za vročitev, vse to zaradi pravilne odmere davka;
4
·
3. zaprosilo za sodelovanje je skupni pojem, ki se nanaša na vse oblike upravnega sodelovanja iz prejšnje točke;
4
·
3. zaprosilo za sodelovanje je skupni pojem, ki se nanaša na vse oblike upravnega sodelovanja iz prejšnje točke;
5
·
4. centralni urad za zvezo je organ, ki je po tem zakonu pristojen za stike z drugimi državami članicami EU na področju upravnega sodelovanja in stike z Evropsko komisijo v zvezi z izvajanjem Direktive Sveta 2011/16/EU ;
5
·
4. centralni urad za zvezo je organ, ki je po tem zakonu pristojen za stike z drugimi državami članicami EU na področju upravnega sodelovanja in stike z Evropsko komisijo v zvezi z izvajanjem Direktive Sveta 2011/16/EU ;
6
·
5. omrežje CCN je skupna platforma, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (CCN), ki ga je razvila Evropska unija za zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med pristojnimi organi na področju carin in obdavčevanja;
6
·
5. omrežje CCN je skupna platforma, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (CCN), ki ga je razvila Evropska unija za zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med pristojnimi organi na področju carin in obdavčevanja;
7
·
6. avtomatična izmenjava podatkov je za namene prvega odstavka 248. člena ter 248.a do 248.e člena tega zakona sistematično pošiljanje vnaprej opredeljenih podatkov drugi državi članici brez njenega predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih, pri čemer so podatki iz prvega odstavka 248. člena tega zakona, tisti podatki v davčnih evidencah davčnega organa, ki so mu na voljo v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov, in za namene tretjega odstavka 248. člena tega zakona sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov rezidentov drugih držav članic in drugih podatkov drugi državi članici brez predhodnega zaprosila v vnaprej določenih časovnih presledkih;
7
·
6. avtomatična izmenjava podatkov je za namene prvega odstavka 248. člena ter 248.a do 248.e člena tega zakona sistematično pošiljanje vnaprej opredeljenih podatkov drugi državi članici brez njenega predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih, pri čemer so podatki iz prvega odstavka 248. člena tega zakona, tisti podatki v davčnih evidencah davčnega organa, ki so mu na voljo v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov, in za namene tretjega odstavka 248. člena tega zakona sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov rezidentov drugih držav članic in drugih podatkov drugi državi članici brez predhodnega zaprosila v vnaprej določenih časovnih presledkih;
8
·
7. vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom pomeni vsako pisno informacijo, ki jo davčni organ izda ali spremeni za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje, ne glede na to, ali se dejansko uporabi. Pisna informacija vsebuje razlago davčne zakonodaje v zvezi s čezmejno transakcijo ali vprašanjem, ali gre pri dejavnostih, ki jih oseba opravlja v drugi jurisdikciji, za stalno poslovno enoto, ter se izda pred izvedbo transakcij ali dejavnosti v drugi jurisdikciji, pri katerih bi lahko šlo za stalno poslovno enoto, ali pred vložitvijo davčne napovedi za obdobje, v katerem je bila izvedena transakcija ali niz transakcij ali so bile izvedene dejavnosti, oziroma z vprašanjem, ali je fizična oseba rezident za davčne namene v Republiki Sloveniji ali ne;
8
·
7. vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom pomeni vsako pisno informacijo, ki jo davčni organ izda ali spremeni za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje, ne glede na to, ali se dejansko uporabi. Pisna informacija vsebuje razlago davčne zakonodaje v zvezi s čezmejno transakcijo ali vprašanjem, ali gre pri dejavnostih, ki jih oseba opravlja v drugi jurisdikciji, za stalno poslovno enoto, ter se izda pred izvedbo transakcij ali dejavnosti v drugi jurisdikciji, pri katerih bi lahko šlo za stalno poslovno enoto, ali pred vložitvijo davčne napovedi za obdobje, v katerem je bila izvedena transakcija ali niz transakcij ali so bile izvedene dejavnosti, oziroma z vprašanjem, ali je fizična oseba rezident za davčne namene v Republiki Sloveniji ali ne;
9
·
8. vnaprejšnji cenovni sporazum pomeni vsak dogovor, kot je opredeljen v 14.a členu tega zakona, ki ga izda ali spremeni davčni organ za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje, ne glede na to, ali se dejansko uporabi;
9
·
8. vnaprejšnji cenovni sporazum pomeni vsak dogovor, kot je opredeljen v 14.a členu tega zakona, ki ga izda ali spremeni davčni organ za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje, ne glede na to, ali se dejansko uporabi;
10
·
9. osrednja podatkovna zbirka je zbirka držav članic EU za upravno sodelovanje na področju obdavčevanja, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in o vnaprejšnjih cenovnih sporazumih ter o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, beležijo podatki;
10
·
9. osrednja podatkovna zbirka je zbirka držav članic EU za upravno sodelovanje na področju obdavčevanja, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in o vnaprejšnjih cenovnih sporazumih ter o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, beležijo podatki;
11
·
10. čezmejni aranžma pomeni aranžma, ki zadeva več kot eno državo članico EU ali državo članico EU in tretjo državo, pri čemer je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
11
·
10. čezmejni aranžma pomeni aranžma, ki zadeva več kot eno državo članico EU ali državo članico EU in tretjo državo, pri čemer je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
12
·
- vsi udeleženci v aranžmaju niso rezidenti za davčne namene v isti jurisdikciji,
12
·
- vsi udeleženci v aranžmaju niso rezidenti za davčne namene v isti jurisdikciji,
13
·
- vsaj eden od udeležencev v aranžmaju je hkrati rezident za davčne namene v več kot eni jurisdikciji,
13
·
- vsaj eden od udeležencev v aranžmaju je hkrati rezident za davčne namene v več kot eni jurisdikciji,
14
·
- eden ali več udeležencev v aranžmaju izvaja dejavnosti v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v navedeni jurisdikciji, in aranžma predstavlja celotno poslovanje stalne poslovne enote ali njegov del,
14
·
- eden ali več udeležencev v aranžmaju izvaja dejavnosti v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v navedeni jurisdikciji, in aranžma predstavlja celotno poslovanje stalne poslovne enote ali njegov del,
15
·
- eden ali več udeležencev v aranžmaju izvaja dejavnost v drugi jurisdikciji, v kateri ni rezident za davčne namene in nima stalne poslovne enote,
15
·
- eden ali več udeležencev v aranžmaju izvaja dejavnost v drugi jurisdikciji, v kateri ni rezident za davčne namene in nima stalne poslovne enote,
16
·
- tak aranžma bi lahko vplival na avtomatično izmenjavo informacij ali identifikacijo upravičenega lastništva; pri tem pa aranžma vključuje tudi niz aranžmajev, in lahko obsega več delov;
16
·
- tak aranžma bi lahko vplival na avtomatično izmenjavo informacij ali identifikacijo upravičenega lastništva; pri tem pa aranžma vključuje tudi niz aranžmajev, in lahko obsega več delov;
17
·
11. čezmejni aranžma, o katerem se poroča, pomeni vsak čezmejni aranžma, ki ima vsaj eno od prepoznavnih značilnosti iz Priloge IV Direktive 2011/16/EU (v nadaljnjem besedilu: Priloga IV);
17
·
11. čezmejni aranžma, o katerem se poroča, pomeni vsak čezmejni aranžma, ki ima vsaj eno od prepoznavnih značilnosti iz Priloge IV Direktive 2011/16/EU (v nadaljnjem besedilu: Priloga IV);
18
·
12. prepoznavna značilnost pomeni lastnost ali značilnost čezmejnega aranžmaja, ki nakazuje morebitno tveganje za izogibanje davkom, kot so naštete v Prilogi IV;
18
·
12. prepoznavna značilnost pomeni lastnost ali značilnost čezmejnega aranžmaja, ki nakazuje morebitno tveganje za izogibanje davkom, kot so naštete v Prilogi IV;
19
·
13. zadevni davčni zavezanec pomeni udeleženca v aranžmaju, ki se mu čezmejni aranžma, o katerem se poroča, da na voljo za izvajanje ali ki je tak aranžma pripravljen izvajati oziroma je že izvedel njegov prvi del;
19
·
13. zadevni davčni zavezanec pomeni udeleženca v aranžmaju, ki se mu čezmejni aranžma, o katerem se poroča, da na voljo za izvajanje ali ki je tak aranžma pripravljen izvajati oziroma je že izvedel njegov prvi del;
20
·
14. tržni aranžma pomeni čezmejni aranžma, ki je zasnovan, dan na tržišče, pripravljen za izvajanje ali dan na voljo za izvajanje, ne da bi ga bilo treba bistveno prilagoditi za uporabo;
20
·
14. tržni aranžma pomeni čezmejni aranžma, ki je zasnovan, dan na tržišče, pripravljen za izvajanje ali dan na voljo za izvajanje, ne da bi ga bilo treba bistveno prilagoditi za uporabo;
21
·
15. posebej prilagojeni aranžma pomeni vsak čezmejni aranžma, ki ni tržni aranžma;
21
·
15. posebej prilagojeni aranžma pomeni vsak čezmejni aranžma, ki ni tržni aranžma;
22
·
16. kršitev varstva podatkov pomeni kršitev varstva, ki povzroči uničenje, izgubo, spremembo ali kakršen koli neprimeren ali nepooblaščen dostop, razkritje ali uporabo informacij, med drugim osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani, kot posledico namernih nezakonitih dejanj, malomarnosti ali nesreč. Kršitev varstva podatkov lahko zadeva zaupnost, razpoložljivost in celovitost podatkov;
22
·
16. kršitev varstva podatkov pomeni kršitev varstva, ki povzroči uničenje, izgubo, spremembo ali kakršen koli neprimeren ali nepooblaščen dostop, razkritje ali uporabo informacij, med drugim osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani, kot posledico namernih nezakonitih dejanj, malomarnosti ali nesreč. Kršitev varstva podatkov lahko zadeva zaupnost, razpoložljivost in celovitost podatkov;
23
·
17. dohodek od neskrbniških dividend je dividenda ali drug dohodek, ki se obravnava kot dividenda v državi članici plačnika in se izplača ali pripiše na račun, ki ni skrbniški račun, kot je opredeljen v pododstavku C(3) oddelka VIII Priloge I Direktive 2011/16/EU ;
23
·
17. dohodek od neskrbniških dividend je dividenda ali drug dohodek, ki se obravnava kot dividenda v državi članici plačnika in se izplača ali pripiše na račun, ki ni skrbniški račun, kot je opredeljen v pododstavku C(3) oddelka VIII Priloge I Direktive 2011/16/EU ;
24
·
18. produkti življenjskih zavarovanj, ki niso zajeti v drugih pravnih instrumentih v EU o izmenjavi informacij in v drugih podobnih ukrepih, so zavarovalne pogodbe, pri katerih se sredstva po pogodbi izplačajo ob smrti imetnika police, razen zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo, za katere velja poročanje v skladu z oddelkom I Priloge I Direktive 2011/16/EU ;
24
·
18. produkti življenjskih zavarovanj, ki niso zajeti v drugih pravnih instrumentih v EU o izmenjavi informacij in v drugih podobnih ukrepih, so zavarovalne pogodbe, pri katerih se sredstva po pogodbi izplačajo ob smrti imetnika police, razen zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo, za katere velja poročanje v skladu z oddelkom I Priloge I Direktive 2011/16/EU ;
25
·
19. stranka v zvezi s čezmejnim aranžmajem, o katerem se poroča, je vsak posrednik ali davčni zavezanec, ki od posrednika, ki ga zavezuje varovanje zakonsko predpisane poklicne skrivnosti v zvezi s čezmejnim aranžmajem, o katerem se poroča, prejme storitve, vključno s pomočjo, svetovanjem, usmerjanjem ali navodili;
25
·
19. stranka v zvezi s čezmejnim aranžmajem, o katerem se poroča, je vsak posrednik ali davčni zavezanec, ki od posrednika, ki ga zavezuje varovanje zakonsko predpisane poklicne skrivnosti v zvezi s čezmejnim aranžmajem, o katerem se poroča, prejme storitve, vključno s pomočjo, svetovanjem, usmerjanjem ali navodili;
26
·
20. identifikacijska storitev pomeni elektronski postopek, ki ga da država članica EU ali EU brezplačno na voljo poročevalskemu operaterju platforme za identifikacijo prodajalca in države, katere rezident je prodajalec.
26
·
20. identifikacijska storitev pomeni elektronski postopek, ki ga da država članica EU ali EU brezplačno na voljo poročevalskemu operaterju platforme za identifikacijo prodajalca in države, katere rezident je prodajalec.
27
+
6. avtomatična izmenjava podatkov je za namene prvega odstavka 248. člena ter 248.a do 248.e člena tega zakona sistematično pošiljanje vnaprej opredeljenih podatkov drugi državi članici brez njenega predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih, pri čemer so podatki iz prvega odstavka 248. člena tega zakona, tisti podatki v davčnih evidencah davčnega organa, ki so mu na voljo v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov, in za namene tretjega odstavka 248. člena tega zakona sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov rezidentov drugih držav članic in drugih podatkov drugi državi članici brez predhodnega zaprosila v vnaprej določenih časovnih presledkih;
+
1
−
- dohodkih od neskrbniških dividend, razen dohodkov od dividend, ki so oproščeni davka od dohodkov pravnih oseb v skladu z 71. členom ZDPPO-2, ki določa režim obdavčenja, ki velja za matične in odvisne družbe iz različnih držav članic EU.
1
+
(1) Pristojni organ z avtomatično izmenjavo podatkov sporoči organu druge države članice EU podatke o dohodkih in premoženju rezidentov te druge države članice EU, s katerimi razpolaga, in sicer o:
2
·
- dohodkih iz zaposlitve;
2
·
- dohodkih iz zaposlitve;
3
·
- produktih življenjskih zavarovanj, ki niso zajeti v drugih pravnih instrumentih EU o izmenjavi podatkov ali v drugih podobnih ukrepih;
3
·
- produktih življenjskih zavarovanj, ki niso zajeti v drugih pravnih instrumentih EU o izmenjavi podatkov ali v drugih podobnih ukrepih;
4
·
- lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočem dohodku;
4
·
- lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočem dohodku;
5
·
- dohodkih iz prenosa premoženjskih pravic;
5
·
- dohodkih iz prenosa premoženjskih pravic;
6
·
- dohodkih od neskrbniških dividend, razen dohodkov od dividend, ki so oproščeni davka od dohodkov pravnih oseb v skladu z 71. členom ZDPPO-2, ki določa režim obdavčenja, ki velja za matične in odvisne družbe iz različnih držav članic EU.
6
·
- dohodkih od neskrbniških dividend, razen dohodkov od dividend, ki so oproščeni davka od dohodkov pravnih oseb v skladu z 71. členom ZDPPO-2, ki določa režim obdavčenja, ki velja za matične in odvisne družbe iz različnih držav članic EU.
7
·
(2) Pristojni organ v sporočanje podatkov iz prejšnjega odstavka vključi davčno številko, ki jo je izdala država rezidentstva, če je na voljo.
7
·
(2) Pristojni organ v sporočanje podatkov iz prejšnjega odstavka vključi davčno številko, ki jo je izdala država rezidentstva, če je na voljo.
8
·
(3) Pristojni organ pristojnemu organu druge države članice EU, v zvezi z davčnimi obdobji, ki se nanašajo na račun, o katerem se poroča, sporoči naslednje podatke:
8
·
(3) Pristojni organ pristojnemu organu druge države članice EU, v zvezi z davčnimi obdobji, ki se nanašajo na račun, o katerem se poroča, sporoči naslednje podatke:
9
·
1. osebno ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je imetnik računa, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca, izdano v državi rezidentstva, ter datum in kraj rojstva osebe, o kateri se poroča in je imetnik računa, ter ali je imetnik računa predložil veljavno samopotrdilo; 1.a v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII iz Priloge I in Priloge II Direktive 2011/16/EU ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, ime, naslov, državo članico ali države članice in drugo jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je, in davčno številko subjekta ter ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca, izdano v državi rezidentstva, ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča, ter vlogo ali vloge, na podlagi katerih je vsaka oseba, o kateri se poroča, obvladujoča oseba subjekta, ter ali je bilo za vsako osebo, o kateri se poroča, predloženo veljavno samopotrdilo;
9
·
1. osebno ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je imetnik računa, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca, izdano v državi rezidentstva, ter datum in kraj rojstva osebe, o kateri se poroča in je imetnik računa, ter ali je imetnik računa predložil veljavno samopotrdilo; 1.a v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII iz Priloge I in Priloge II Direktive 2011/16/EU ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, ime, naslov, državo članico ali države članice in drugo jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je, in davčno številko subjekta ter ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca, izdano v državi rezidentstva, ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča, ter vlogo ali vloge, na podlagi katerih je vsaka oseba, o kateri se poroča, obvladujoča oseba subjekta, ter ali je bilo za vsako osebo, o kateri se poroča, predloženo veljavno samopotrdilo;
10
·
2. številko računa ali drugo ustrezno oznako, če ni številke računa, vrsto računa, in ali gre za že obstoječi račun ali novi račun, ter ali je račun skupni račun in število imetnikov skupnega računa;
10
·
2. številko računa ali drugo ustrezno oznako, če ni številke računa, vrsto računa, in ali gre za že obstoječi račun ali novi račun, ter ali je račun skupni račun in število imetnikov skupnega računa;
11
·
3. davčno številko, naziv in naslov poročevalske finančne institucije;
11
·
3. davčno številko, naziv in naslov poročevalske finančne institucije;
12
·
4. stanje na računu ali vrednost računa, vključno z odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali pogodbe rentnega zavarovanja, ob koncu koledarskega leta oziroma, če je bil račun zaprt med letom, o zaprtju računa;
12
·
4. stanje na računu ali vrednost računa, vključno z odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali pogodbe rentnega zavarovanja, ob koncu koledarskega leta oziroma, če je bil račun zaprt med letom, o zaprtju računa;
13
·
5. v primeru skrbniškega računa:
13
·
5. v primeru skrbniškega računa:
14
·
- skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se vsakokrat vplačajo ali pripišejo na račun ali v zvezi z računom med koledarskim letom, in
14
·
- skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se vsakokrat vplačajo ali pripišejo na račun ali v zvezi z računom med koledarskim letom, in
15
·
- skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali zastopnik imetnika računa;
15
·
- skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali zastopnik imetnika računa;
16
·
6. v primeru depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, plačanih ali pripisanih na račun v koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalnem obdobju;
16
·
6. v primeru depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, plačanih ali pripisanih na račun v koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalnem obdobju;
17
·
7. v primeru kakršnega koli lastniškega deleža v investicijskem subjektu, ki je brez pravne osebnosti, vlogo, na podlagi katere je oseba, o kateri se poroča, imetnik lastniškega deleža;
17
·
7. v primeru kakršnega koli lastniškega deleža v investicijskem subjektu, ki je brez pravne osebnosti, vlogo, na podlagi katere je oseba, o kateri se poroča, imetnik lastniškega deleža;
18
·
8. v primeru računov, ki niso opisani v 5. ali 6. točki tega odstavka, skupni bruto znesek, plačan ali pripisan imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih imetniku računa med koledarskim letom.
18
·
8. v primeru računov, ki niso opisani v 5. ali 6. točki tega odstavka, skupni bruto znesek, plačan ali pripisan imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih imetniku računa med koledarskim letom.
19
·
(4) Pošiljanje podatkov iz prejšnjega odstavka ima prednost pred pošiljanjem podatkov po drugi alineji prvega odstavka tega člena.
19
·
(4) Pošiljanje podatkov iz prejšnjega odstavka ima prednost pred pošiljanjem podatkov po drugi alineji prvega odstavka tega člena.
20
·
(5) Podatki iz prvega odstavka tega člena se sporočajo najmanj enkrat letno, in sicer v šestih mesecih po koncu davčnega leta.
20
·
(5) Podatki iz prvega odstavka tega člena se sporočajo najmanj enkrat letno, in sicer v šestih mesecih po koncu davčnega leta.
21
·
(6) Pristojni organ se lahko dogovori s pristojnim organom druge države članice EU o avtomatični izmenjavi podatkov za dodatne kategorije dohodkov in premoženja.
21
·
(6) Pristojni organ se lahko dogovori s pristojnim organom druge države članice EU o avtomatični izmenjavi podatkov za dodatne kategorije dohodkov in premoženja.
22
·
(7) Pristojni organ vsako leto obvesti Evropsko komisijo o vseh kategorijah dohodkov in premoženja iz prvega odstavka tega člena, v zvezi s katerimi sporoča podatke o rezidentih druge države članice.
22
·
(7) Pristojni organ vsako leto obvesti Evropsko komisijo o vseh kategorijah dohodkov in premoženja iz prvega odstavka tega člena, v zvezi s katerimi sporoča podatke o rezidentih druge države članice.
23
·
(8) Podatki iz tretjega odstavka tega člena se sporočajo letno, in sicer v devetih mesecih po koncu koledarskega leta, na katero se nanašajo.
23
·
(8) Podatki iz tretjega odstavka tega člena se sporočajo letno, in sicer v devetih mesecih po koncu koledarskega leta, na katero se nanašajo.
1
−
1. identifikacijo posrednikov, razen posrednikov, ki so oproščeni obveznosti poročanja zaradi varovanja zakonsko predpisane poklicne skrivnosti v skladu z 255.s členom tega zakona, in davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom, datumom in krajem rojstva v primeru fizičnih oseb, rezidentstvom za davčne namene, davčno številko ter, če je to primerno, osebami, ki so povezana podjetja davčnega zavezanca;
1
+
(1) Pristojni organ z avtomatično izmenjavo podatkov sporoči pristojnim organom vseh drugih držav članic EU in Evropski komisiji podatke o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ki glede na značilnosti posameznega aranžmaja zajemajo naslednje podatke:
2
·
1. identifikacijo posrednikov, razen posrednikov, ki so oproščeni obveznosti poročanja zaradi varovanja zakonsko predpisane poklicne skrivnosti v skladu z 255.s členom tega zakona, in davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom, datumom in krajem rojstva v primeru fizičnih oseb, rezidentstvom za davčne namene, davčno številko ter, če je to primerno, osebami, ki so povezana podjetja davčnega zavezanca;
2
·
1. identifikacijo posrednikov, razen posrednikov, ki so oproščeni obveznosti poročanja zaradi varovanja zakonsko predpisane poklicne skrivnosti v skladu z 255.s členom tega zakona, in davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom, datumom in krajem rojstva v primeru fizičnih oseb, rezidentstvom za davčne namene, davčno številko ter, če je to primerno, osebami, ki so povezana podjetja davčnega zavezanca;
3
·
2. podrobnosti o prepoznavnih značilnostih iz Priloge IV, zaradi katerih se o čezmejnem aranžmaju poroča;
3
·
2. podrobnosti o prepoznavnih značilnostih iz Priloge IV, zaradi katerih se o čezmejnem aranžmaju poroča;
4
·
3. povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, vključno z navedbo imena, pod katerim je znan, če tako ime obstaja, in z opisom aranžmajev, ter vse druge informacije, ki bi bile pristojnemu organu lahko v pomoč pri oceni morebitnega davčnega tveganja, ne da bi to privedlo do razkritja poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali razkritja informacij, ki bi bilo v nasprotju z javnim redom;
4
·
3. povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, vključno z navedbo imena, pod katerim je znan, če tako ime obstaja, in z opisom aranžmajev, ter vse druge informacije, ki bi bile pristojnemu organu lahko v pomoč pri oceni morebitnega davčnega tveganja, ne da bi to privedlo do razkritja poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali razkritja informacij, ki bi bilo v nasprotju z javnim redom;
5
·
4. datum, ko je ali bo storjen prvi korak pri izvajanju čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča;
5
·
4. datum, ko je ali bo storjen prvi korak pri izvajanju čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča;
6
·
5. podrobnosti o določbah nacionalnega prava, ki so podlaga za čezmejni aranžma, o katerem se poroča;
6
·
5. podrobnosti o določbah nacionalnega prava, ki so podlaga za čezmejni aranžma, o katerem se poroča;
7
·
6. vrednost čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča;
7
·
6. vrednost čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča;
8
·
7. identifikacijo države članice EU zadevnega davčnega zavezanca in morebitnih drugih držav članic EU, ki bi jih verjetno zadeval čezmejni aranžma, o katerem se poroča;
8
·
7. identifikacijo države članice EU zadevnega davčnega zavezanca in morebitnih drugih držav članic EU, ki bi jih verjetno zadeval čezmejni aranžma, o katerem se poroča;
9
·
8. identifikacijo morebitne druge osebe v državi ali jurisdikciji, na katero bi verjetno vplival čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ob navedbi, s katerimi državami ali jurisdikcijami je ta oseba povezana.
9
·
8. identifikacijo morebitne druge osebe v državi ali jurisdikciji, na katero bi verjetno vplival čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ob navedbi, s katerimi državami ali jurisdikcijami je ta oseba povezana.
10
·
(2) Avtomatična izmenjava podatkov iz prejšnjega odstavka se izvede v enem mesecu po koncu četrtletja, v katerem so bili podatki predloženi.
10
·
(2) Avtomatična izmenjava podatkov iz prejšnjega odstavka se izvede v enem mesecu po koncu četrtletja, v katerem so bili podatki predloženi.
11
·
(3) Pristojni organ pošlje pristojnemu organu države članice EU in Evropski komisiji podatke iz prvega odstavka tega člena v osrednjo podatkovno zbirko. 248.č člen (avtomatična izmenjava podatkov, ki jih sporočajo operaterji platform)
11
·
(3) Pristojni organ pošlje pristojnemu organu države članice EU in Evropski komisiji podatke iz prvega odstavka tega člena v osrednjo podatkovno zbirko. 248.č člen (avtomatična izmenjava podatkov, ki jih sporočajo operaterji platform)
12
·
(1) Pojmi, uporabljeni v tem členu, imajo enak pomen, kot ga določa oddelek I Priloge V Direktive 2011/16/EU .
12
·
(1) Pojmi, uporabljeni v tem členu, imajo enak pomen, kot ga določa oddelek I Priloge V Direktive 2011/16/EU .
13
·
(2) Pristojni organ z avtomatično izmenjavo pristojnemu organu države članice, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident, kot je določeno na podlagi odstavka D oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU , in - kadar prodajalec, o katerem se poroča, opravlja storitve najema nepremičnin - tudi pristojnemu organu države članice, v kateri se nahaja nepremičnina, sporoči naslednje podatke o vsakem prodajalcu, o katerem se poroča:
13
·
(2) Pristojni organ z avtomatično izmenjavo pristojnemu organu države članice, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident, kot je določeno na podlagi odstavka D oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU , in - kadar prodajalec, o katerem se poroča, opravlja storitve najema nepremičnin - tudi pristojnemu organu države članice, v kateri se nahaja nepremičnina, sporoči naslednje podatke o vsakem prodajalcu, o katerem se poroča:
14
·
1. ime, naslov registriranega sedeža, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca poročevalskega operaterja platforme in po potrebi individualno identifikacijsko številko, dodeljeno na podlagi drugega odstavka 255.aj člena tega zakona, ter poslovno ime platforme, v zvezi s katero poročevalski operater platforme poroča;
14
·
1. ime, naslov registriranega sedeža, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca poročevalskega operaterja platforme in po potrebi individualno identifikacijsko številko, dodeljeno na podlagi drugega odstavka 255.aj člena tega zakona, ter poslovno ime platforme, v zvezi s katero poročevalski operater platforme poroča;
15
·
2. ime in priimek prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik, in naziv prodajalca, o katerem se poroča, ki je subjekt;
15
·
2. ime in priimek prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik, in naziv prodajalca, o katerem se poroča, ki je subjekt;
16
·
3. naslov;
16
·
3. naslov;
17
·
4. davčno številko prodajalca, vključno z državo članico izdajateljico, če ta ne obstaja, pa kraj rojstva prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik;
17
·
4. davčno številko prodajalca, vključno z državo članico izdajateljico, če ta ne obstaja, pa kraj rojstva prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik;
18
·
5. matično številko podjetja prodajalca, o katerem se poroča, ki je subjekt;
18
·
5. matično številko podjetja prodajalca, o katerem se poroča, ki je subjekt;
19
·
6. identifikacijsko številko za DDV prodajalca, o katerem se poroča, če je na voljo;
19
·
6. identifikacijsko številko za DDV prodajalca, o katerem se poroča, če je na voljo;
20
·
7. datum rojstva prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik;
20
·
7. datum rojstva prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik;
21
·
8. identifikator finančnega računa, na katerega se nadomestilo plača ali pripiše, če je na voljo poročevalskemu operaterju platforme in pristojni organ države članice, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident v smislu odstavka D oddelka II Priloge V Direktive 2022/16/EU , ni uradno obvestil pristojnih organov vseh drugih držav članic, da ne namerava v ta namen uporabiti identifikatorja finančnega računa;
21
·
8. identifikator finančnega računa, na katerega se nadomestilo plača ali pripiše, če je na voljo poročevalskemu operaterju platforme in pristojni organ države članice, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident v smislu odstavka D oddelka II Priloge V Direktive 2022/16/EU , ni uradno obvestil pristojnih organov vseh drugih držav članic, da ne namerava v ta namen uporabiti identifikatorja finančnega računa;
22
·
9. če se razlikuje od imena prodajalca, o katerem se poroča, poleg identifikatorja finančnega računa še ime imetnika finančnega računa, na katerega se nadomestilo plača ali pripiše, če je na voljo poročevalskemu operaterju platforme, in vse druge informacije za identifikacijo, ki so poročevalskemu operaterju platforme na voljo v zvezi z imetnikom tega računa;
22
·
9. če se razlikuje od imena prodajalca, o katerem se poroča, poleg identifikatorja finančnega računa še ime imetnika finančnega računa, na katerega se nadomestilo plača ali pripiše, če je na voljo poročevalskemu operaterju platforme, in vse druge informacije za identifikacijo, ki so poročevalskemu operaterju platforme na voljo v zvezi z imetnikom tega računa;
23
·
10. vsako državo članico, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident, kot je določeno na podlagi odstavka D oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU ;
23
·
10. vsako državo članico, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident, kot je določeno na podlagi odstavka D oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU ;
24
·
11. skupno nadomestilo, plačano ali pripisano v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja, in število zadevnih dejavnosti, za katere je bilo plačano ali pripisano;
24
·
11. skupno nadomestilo, plačano ali pripisano v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja, in število zadevnih dejavnosti, za katere je bilo plačano ali pripisano;
25
·
12. vse pristojbine, provizije ali davke, ki jih poročevalski operater platforme zadrži ali zaračuna v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja.
25
·
12. vse pristojbine, provizije ali davke, ki jih poročevalski operater platforme zadrži ali zaračuna v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja.
26
·
(3) Če prodajalec, o katerem se poroča, opravlja storitve dajanja v najem nepremičnin, se sporočijo naslednje dodatne informacije:
26
·
(3) Če prodajalec, o katerem se poroča, opravlja storitve dajanja v najem nepremičnin, se sporočijo naslednje dodatne informacije:
27
·
1. naslov vsake oglaševane nepremičnine, ki je določen na podlagi postopkov iz odstavka E oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU , in identifikacijski znak nepremičnine v katastru, če je na voljo;
27
·
1. naslov vsake oglaševane nepremičnine, ki je določen na podlagi postopkov iz odstavka E oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU , in identifikacijski znak nepremičnine v katastru, če je na voljo;
28
·
2. skupni znesek nadomestila, plačanega ali pripisanega v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja, in število zadevnih dejavnosti, posredovano v zvezi z vsako oglaševano nepremičnino;
28
·
2. skupni znesek nadomestila, plačanega ali pripisanega v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja, in število zadevnih dejavnosti, posredovano v zvezi z vsako oglaševano nepremičnino;
29
·
3. če je na voljo, število dni, ko je bila vsaka oglaševana nepremičnina v poročevalnem obdobju dana v najem, in vrsto vsake oglaševane nepremičnine.
29
·
3. če je na voljo, število dni, ko je bila vsaka oglaševana nepremičnina v poročevalnem obdobju dana v najem, in vrsto vsake oglaševane nepremičnine.
30
·
(4) Sporočanje na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena se izvede v dveh mesecih po koncu poročevalnega obdobja, na katerega se nanaša obveznost poročanja poročevalskega operaterja platforme.
30
·
(4) Sporočanje na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena se izvede v dveh mesecih po koncu poročevalnega obdobja, na katerega se nanaša obveznost poročanja poročevalskega operaterja platforme.
31
·
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena podatkov iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka tega člena ni treba sporočiti pristojnemu organu države izdajateljice identifikatorja identifikacijske številke, če se poročevalski operater platforme pri ugotavljanju identitete in rezidentstva prodajalca opre na identifikacijsko storitev, ki jo zagotavlja država članica EU ali EU, in sporoči identifikator identifikacijske storitve in državo članico izdajateljico identifikacijske storitve.
31
·
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena podatkov iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka tega člena ni treba sporočiti pristojnemu organu države izdajateljice identifikatorja identifikacijske številke, če se poročevalski operater platforme pri ugotavljanju identitete in rezidentstva prodajalca opre na identifikacijsko storitev, ki jo zagotavlja država članica EU ali EU, in sporoči identifikator identifikacijske storitve in državo članico izdajateljico identifikacijske storitve.
1
−
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena podatkov iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka tega člena ni treba sporočiti pristojnemu organu države izdajateljice identifikatorja identifikacijske številke, če se poročevalski operater platforme pri ugotavljanju identitete in rezidentstva prodajalca opre na identifikacijsko storitev, ki jo zagotavlja država članica EU ali EU, in sporoči identifikator identifikacijske storitve in državo članico izdajateljico identifikacijske storitve.
−
1
−
(1) Davčni zavezanec vodi posebne evidence o podatkih, potrebnih za zagotovitev pravilnega izpolnjevanja obveznosti v zvezi s poročanjem iz 255.b, 255.č, 255.i, 255.p, 255.ž, 255.aa, 255.au in 255.bl člena tega zakona.
−
2
−
(2) Davčni zavezanec hrani evidence in dokumente, za katere velja obveznost evidentiranja iz prejšnjega odstavka, pet let po koncu poročevalnega obdobja, na katero se nanašajo, na način iz 32. člena tega zakona.
−
1
−
1. osebno ime, naslov, državo članico ali države članice, katerih rezident je imetnik računa, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca ter datum in kraj rojstva osebe, o kateri se poroča in ki je imetnik računa, ter ali je imetnik računa predložil veljavno samopotrdilo;
−
1
−
(1) Če poročevalska finančna institucija izpolnjuje zahteve, opredeljene v pododstavkih B.1(c) ali C.17(g) oddelka VIII Priloge I Direktive 2014/107/EU, in bi jo bilo treba obravnavati kot neporočevalsko finančno institucijo Slovenije, oziroma račune, ki jih vodi, kot izključene račune, ustrezne informacije glede izpolnjevanja zahtev sporoči ministrstvu, pristojnemu za finance.
1
+
(1) Če poročevalska finančna institucija izpolnjuje zahteve, opredeljene v pododstavkih B.1(c) ali C.17(g) oddelka VIII Priloge I Direktive 2014/107/EU , in bi jo bilo treba obravnavati kot neporočevalsko finančno institucijo Slovenije, oziroma račune, ki jih vodi, kot izključene račune, ustrezne informacije glede izpolnjevanja zahtev sporoči ministrstvu, pristojnemu za finance.
2
·
(2) Enotni seznam neporočevalskih finančnih institucij Slovenije in izključenih računov se objavi na spletni strani Ministrstva za finance.
2
·
(2) Enotni seznam neporočevalskih finančnih institucij Slovenije in izključenih računov se objavi na spletni strani Ministrstva za finance.
+
1
+
ki je njegova stranka,
1
−
Davčni zavezanec mora razliko med akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, in predhodno akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem, plačati v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.
1
+
Davčni zavezanec mora razliko med akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, in predhodno akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem, plačati v 30 dneh od dneva za predložitev davčnega obračuna.
1
−
Davčni zavezanec mora razliko med dohodnino od dohodka iz dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, ter akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem plačati v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna. 307.č člen (uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini, ali uveljavljanje oprostitve)
1
+
Davčni zavezanec mora razliko med dohodnino od dohodka iz dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, ter akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem plačati v 30 dneh od dneva za predložitev davčnega obračuna. 307.č člen (uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini, ali uveljavljanje oprostitve)
2
·
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, lahko uveljavlja odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini od dohodka iz dejavnosti, ki je obdavčen v Republiki Sloveniji, ali oprostitev v davčnem obračunu iz 305. člena tega zakona. Kadar davčni zavezanec v davčnem obračunu uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev, vsebuje davčni obračun tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
2
·
(1) Davčni zavezanec, ki je rezident, lahko uveljavlja odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini od dohodka iz dejavnosti, ki je obdavčen v Republiki Sloveniji, ali oprostitev v davčnem obračunu iz 305. člena tega zakona. Kadar davčni zavezanec v davčnem obračunu uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev, vsebuje davčni obračun tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
3
·
(2) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega odstavka se štejejo listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost ali plačilo davka izven Republike Slovenije.
3
·
(2) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega odstavka se štejejo listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost ali plačilo davka izven Republike Slovenije.
4
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni zavezanec zahteva vračilo davka s posebnim zahtevkom, če v davčnem obračunu ni uveljavljal odbitka davka, plačanega v tujini, ali oprostitev za dohodke, vključene v davčno osnovo. Sestavni del zahtevka so ustrezna dokazila glede davčne obveznosti v tujini, zlasti o znesku plačanega davka, osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
4
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni zavezanec zahteva vračilo davka s posebnim zahtevkom, če v davčnem obračunu ni uveljavljal odbitka davka, plačanega v tujini, ali oprostitev za dohodke, vključene v davčno osnovo. Sestavni del zahtevka so ustrezna dokazila glede davčne obveznosti v tujini, zlasti o znesku plačanega davka, osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
1
−
Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugega dohodka mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od dneva prejema dohodka pri davčnem organu.
1
+
Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugega dohodka mora davčni zavezanec vložiti do 15. dne v mesecu za dohodke, dosežene v prejšnjem mesecu, pri davčnem organu.
1
·
(1) Podaritev kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, za katero davčni zavezanec želi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljaviti odlog ugotavljanja davčne obveznosti, mora priglasiti pri davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved.
1
·
(1) Podaritev kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, za katero davčni zavezanec želi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljaviti odlog ugotavljanja davčne obveznosti, mora priglasiti pri davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved.
2
−
(2) Priglasitev iz prvega odstavka tega člena opravi davčni zavezanec najpozneje do roka za vložitev napovedi iz tretjega ali petega odstavka 326. člena tega zakona na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za odlog.
2
+
(2) Priglasitev iz prvega odstavka tega člena opravi davčni zavezanec najpozneje do roka za vložitev napovedi iz prvega ali tretjega odstavka 326. člena tega zakona na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za odlog.
3
−
(3) O odobritvi odloga iz tretjega odstavka tega člena odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od vložitve priglasitve.
3
+
(3) O odobritvi odloga iz prvega odstavka tega člena odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od vložitve priglasitve.
4
·
(4) Če odlog iz prvega odstavka tega člena ni odobren, mora davčni zavezanec vložiti napoved v desetih dneh od vročitve odločbe iz prejšnjega odstavka oziroma do roka iz prvega odstavka 326. člena tega zakona.
4
·
(4) Če odlog iz prvega odstavka tega člena ni odobren, mora davčni zavezanec vložiti napoved v desetih dneh od vročitve odločbe iz prejšnjega odstavka oziroma do roka iz prvega odstavka 326. člena tega zakona.
5
−
(5) V primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, za katero lahko davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, priglasitev za vse zavezance hkrati opravi družba obenem s predložitvijo vloge po 380. oziroma 381. členu tega zakona.
5
+
(5) V primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, za katero lahko davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, priglasitev za vse zavezance hkrati opravi družba obenem s priglasitvijo po 380. oziroma 381. členu tega zakona.
6
·
(6) V primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov pri istem krovnem vzajemnem skladu, za katero lahko davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, priglasitev za vse zavezance hkrati opravi družba za upravljanje, ki upravlja krovni sklad, obenem z dajanjem podatkov po 339. členu tega zakona.
6
·
(6) V primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov pri istem krovnem vzajemnem skladu, za katero lahko davčni zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, priglasitev za vse zavezance hkrati opravi družba za upravljanje, ki upravlja krovni sklad, obenem z dajanjem podatkov po 339. členu tega zakona.
7
·
(7) Družba, ki upravlja krovni sklad, je dolžna zavezance najpozneje v roku 15 dni po zamenjavi pisno obvestiti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti.
7
·
(7) Družba, ki upravlja krovni sklad, je dolžna zavezance najpozneje v roku 15 dni po zamenjavi pisno obvestiti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti.
8
·
(8) Pri zamenjavi investicijskih kuponov vzajemnega sklada z investicijskimi kuponi drugih vzajemnih skladov, za katero lahko davčni zavezanec uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti in pri kateri priglasitev opravi za vse zavezance hkrati družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni oziroma krovni sklad, v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov v okviru priglasitve.
8
·
(8) Pri zamenjavi investicijskih kuponov vzajemnega sklada z investicijskimi kuponi drugih vzajemnih skladov, za katero lahko davčni zavezanec uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti in pri kateri priglasitev opravi za vse zavezance hkrati družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni oziroma krovni sklad, v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov v okviru priglasitve.
1
·
(1) Davek se plača na podlagi davčnega obračuna od davčne osnove, ki se ugotavlja za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta.
1
·
(1) Davek se plača na podlagi davčnega obračuna od davčne osnove, ki se ugotavlja za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta.
2
−
(2) Davčni zavezanec mora razliko med plačano akontacijo in izračunanim davkom plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna, razen če ta zakon določa drugače. Davčni organ vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od dneva za predložitev davčnega obračuna.
2
+
(2) Davčni zavezanec mora razliko med plačano akontacijo in izračunanim davkom plačati v roku 30 dni od dneva za predložitev davčnega obračuna, razen če ta zakon določa drugače. Davčni organ vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od dneva za predložitev davčnega obračuna.
1
−
Priglasitev prenehanja ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, predloženo po roku, določenem v prvem stavku tega odstavka, davčni organ s sklepom zavrže.
−
1
·
Z globo od 400 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1
·
Z globo od 400 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
2
·
1. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena in prvi odstavek 61. člena);
2
·
1. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena in prvi odstavek 61. člena);
3
·
2. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);
3
·
2. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);
4
·
3. na zahtevo davčnega organa ne da podatkov ali dokumentacije, s katero razpolaga, oziroma je ne hrani v skladu s tem zakonom (41. člen); 3.a na poziv davčnega organa ne predloži prijave premoženja ali je ne predloži na predpisan način ali v prijavi navaja neresnične podatke (69. člen); 3.b (črtana) ;
4
·
3. na zahtevo davčnega organa ne da podatkov ali dokumentacije, s katero razpolaga, oziroma je ne hrani v skladu s tem zakonom (41. člen); 3.a na poziv davčnega organa ne predloži prijave premoženja ali je ne predloži na predpisan način ali v prijavi navaja neresnične podatke (69. člen); 3.b (črtana) ;
5
·
4. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, 352., 353. člen);
5
·
4. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, 352., 353. člen);
6
·
5. ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisani način oziroma v predpisanih rokih oziroma v davčnem obračunu navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, 297. člen, drugi odstavek 360. člena, 368. člen, 368.a člen, 369. člen);
6
·
5. ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisani način oziroma v predpisanih rokih oziroma v davčnem obračunu navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, 297. člen, drugi odstavek 360. člena, 368. člen, 368.a člen, 369. člen);
7
·
6. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (31. in 32. člen);
7
·
6. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (31. in 32. člen);
8
·
7. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59. člen);
8
·
7. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59. člen);
9
·
8. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisani način (deveti odstavek 57. člena).
9
·
8. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisani način (deveti odstavek 57. člena).
10
+
5. ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisani način oziroma v predpisanih rokih oziroma v davčnem obračunu navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, 297. člen, drugi odstavek 360. člena, 368. člen, 368.a člen, 369. člen);
+
1
−
1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna ali druge vloge na predpisani način oziroma v predpisanih rokih (tretji in četrti odstavek 51. člena, prvi odstavek 46.a člena, 297., 297.a, 297.b, 307. člen in 356. do 369. člen);
1
+
(1) Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če:
2
·
1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna ali druge vloge na predpisani način oziroma v predpisanih rokih (tretji in četrti odstavek 51. člena, prvi odstavek 46.a člena, 297., 297.a, 297.b, 307. člen in 356. do 369. člen); 1.a ne vloži davčne napovedi na predpisan način ali v predpisanem roku (četrti odstavek 61. člena);
2
·
1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna ali druge vloge na predpisani način oziroma v predpisanih rokih (tretji in četrti odstavek 51. člena, prvi odstavek 46.a člena, 297., 297.a, 297.b, 307. člen in 356. do 369. člen); 1.a ne vloži davčne napovedi na predpisan način ali v predpisanem roku (četrti odstavek 61. člena);
3
·
2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti in peti odstavek 57. člena, 284., 307.g, 336. člen, drugi in tretji odstavek 352. člena, drugi odstavek 353. člena, 374. člen);
3
·
2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti in peti odstavek 57. člena, 284., 307.g, 336. člen, drugi in tretji odstavek 352. člena, drugi odstavek 353. člena, 374. člen);
4
·
3. ne predloži izjave oziroma ne navede ali ne navede pravilno količine finančnih instrumentov (peti odstavek 58. člena);
4
·
3. ne predloži izjave oziroma ne navede ali ne navede pravilno količine finančnih instrumentov (peti odstavek 58. člena);
5
·
4. izjave ne hrani do poteka predpisanega roka (šesti odstavek 58. člena in četrti odstavek 383.c člena);
5
·
4. izjave ne hrani do poteka predpisanega roka (šesti odstavek 58. člena in četrti odstavek 383.c člena);
6
·
5. prejemnik izjave ne dostavi davčnemu organu podatkov o prenosu obveznosti plačnika davka ali podatkov ne dostavi v zakonsko določenem roku (sedmi odstavek 58. člena);
6
·
5. prejemnik izjave ne dostavi davčnemu organu podatkov o prenosu obveznosti plačnika davka ali podatkov ne dostavi v zakonsko določenem roku (sedmi odstavek 58. člena);
7
·
6. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59., 260. člen, prvi odstavek 283. člena, 285. člen, prvi odstavek 305. člena, četrti odstavek 313. člena, prvi odstavek 317. člena, prvi odstavek 321. člena, prvi, četrti in dvanajsti odstavek 325. člena, drugi in tretji odstavek 352. člena, 353., 374. člen, drugi odstavek 383.c člena in drugi odstavek 383.e člena);
7
·
6. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59., 260. člen, prvi odstavek 283. člena, 285. člen, prvi odstavek 305. člena, četrti odstavek 313. člena, prvi odstavek 317. člena, prvi odstavek 321. člena, prvi, četrti in dvanajsti odstavek 325. člena, drugi in tretji odstavek 352. člena, 353., 374. člen, drugi odstavek 383.c člena in drugi odstavek 383.e člena);
8
·
7. (črtana)
8
·
7. (črtana)
9
·
8. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena);
9
·
8. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena);
10
·
9. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (31. in 32. člen ter peti odstavek 308. člena);
10
·
9. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (31. in 32. člen ter peti odstavek 308. člena);
11
·
10. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (tretji odstavek 31. člena); 10.a ne vzpostavi, vodi ali hrani seznama izdanih računov pri prodaji lastnih izdelkov iz predelave lastnih pridelkov ali ga ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja nadzor izpolnjevanja pogojev za obravnavo dohodkov kot dohodkov v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo ali ne predloži ustreznih zbirnih podatkov iz seznama izdanih računov ali jih ne predloži davčnemu organu v predpisanem roku in na predpisan način (drugi, tretji in četrti odstavek 316.a člena); 10.b ne izdaja ustreznih računov (prvi odstavek 316.a člena);
11
·
10. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (tretji odstavek 31. člena); 10.a ne vzpostavi, vodi ali hrani seznama izdanih računov pri prodaji lastnih izdelkov iz predelave lastnih pridelkov ali ga ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja nadzor izpolnjevanja pogojev za obravnavo dohodkov kot dohodkov v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo ali ne predloži ustreznih zbirnih podatkov iz seznama izdanih računov ali jih ne predloži davčnemu organu v predpisanem roku in na predpisan način (drugi, tretji in četrti odstavek 316.a člena); 10.b ne izdaja ustreznih računov (prvi odstavek 316.a člena);
12
·
11. ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo (šesti odstavek 32. člena);
12
·
11. ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo (šesti odstavek 32. člena);
13
·
12. ne navede davčne številke na davčni napovedi ali obračunu davka (34. člen);
13
·
12. ne navede davčne številke na davčni napovedi ali obračunu davka (34. člen);
14
·
13. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih podatkov o nerezidentu (drugi in šesti odstavek 35. člena);
14
·
13. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih podatkov o nerezidentu (drugi in šesti odstavek 35. člena);
15
·
14. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov (prvi odstavek 36. člena); 14.a v nasprotju z zakonom oseba iz 31. člena tega zakona pri ponudniku plačilnih storitev nima odprtega transakcijskega računa (tretji odstavek 37. člena);
15
·
14. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov (prvi odstavek 36. člena); 14.a v nasprotju z zakonom oseba iz 31. člena tega zakona pri ponudniku plačilnih storitev nima odprtega transakcijskega računa (tretji odstavek 37. člena);
16
·
15. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov ali ne zagotovi pristnosti izdanih dokumentov izdajatelja ter celovitosti vsebine izdanih dokumentov (prvi do tretji odstavek in peti odstavek 38. člena zakona);
16
·
15. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov ali ne zagotovi pristnosti izdanih dokumentov izdajatelja ter celovitosti vsebine izdanih dokumentov (prvi do tretji odstavek in peti odstavek 38. člena zakona);
17
·
16. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc ali ne dokumentira vsake spremembe elektronske rešitve v časovnem zaporedju na predpisan način (šesti in sedmi odstavek 38. člena);
17
·
16. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc ali ne dokumentira vsake spremembe elektronske rešitve v časovnem zaporedju na predpisan način (šesti in sedmi odstavek 38. člena);
18
·
17. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba (prvi in drugi odstavek 39. člena in 40. člen);
18
·
17. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba (prvi in drugi odstavek 39. člena in 40. člen);
19
·
18. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);
19
·
18. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);
20
·
19. (črtana) ;
20
·
19. (črtana) ;
21
·
20. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne in neresnične podatke (147. člen);
21
·
20. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne in neresnične podatke (147. člen);
22
·
21. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);
22
·
21. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);
23
·
22. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (prvi in tretji odstavek 186. člena);
23
·
22. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (prvi in tretji odstavek 186. člena);
24
·
23. odtuji, poškoduje, uniči ali kako drugače onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (prvi odstavek 187. člena);
24
·
23. odtuji, poškoduje, uniči ali kako drugače onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (prvi odstavek 187. člena);
25
·
24. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom (drugi odstavek 298., 307.a člen in sedmi odstavek 371. člena);
25
·
24. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom (drugi odstavek 298., 307.a člen in sedmi odstavek 371. člena);
26
·
25. ne priglasi sprememb članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev ali jih ne priglasi v predpisanem roku (peti odstavek 304. člena);
26
·
25. ne priglasi sprememb članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev ali jih ne priglasi v predpisanem roku (peti odstavek 304. člena);
27
·
26. (črtana) ;
27
·
26. (črtana) ;
28
·
27. (črtana) ;
28
·
27. (črtana) ;
29
·
28. uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje oprostitve od katastrskega dohodka (šesti odstavek 314. člena); 28.a v nasprotju z zakonom ne prijavi kmetijskih in gozdnih zemljišč ter pridelka vina izven Republike Slovenije, jih ne prijavi v predpisanem roku ali prijavi neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (316.b člen);
29
·
28. uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje oprostitve od katastrskega dohodka (šesti odstavek 314. člena); 28.a v nasprotju z zakonom ne prijavi kmetijskih in gozdnih zemljišč ter pridelka vina izven Republike Slovenije, jih ne prijavi v predpisanem roku ali prijavi neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (316.b člen);
30
·
29. (črtana) ;
30
·
29. (črtana) ;
31
·
30. zavezanca ne obvesti pisno o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti (sedmi odstavek 331. člena);
31
·
30. zavezanca ne obvesti pisno o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti (sedmi odstavek 331. člena);
32
·
31. lastnikom ne pošlje vseh podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz preoblikovanja (332. člen);
32
·
31. lastnikom ne pošlje vseh podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz preoblikovanja (332. člen);
33
·
32. davčnemu zavezancu ob unovčitvi investicijskega kupona podsklada pri krovnem skladu oziroma ob prejemu izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji podsklada ne dostavi izpisa iz evidence spremljanja prehodov med podskladi istega krovnega sklada s potrebnimi podatki (332.a člen);
33
·
32. davčnemu zavezancu ob unovčitvi investicijskega kupona podsklada pri krovnem skladu oziroma ob prejemu izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji podsklada ne dostavi izpisa iz evidence spremljanja prehodov med podskladi istega krovnega sklada s potrebnimi podatki (332.a člen);
34
·
33. davčnemu organu ali davčnemu zavezancu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način ali v dostavljenih podatkih navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena, šesti odstavek 331. člena, prvi, drugi, četrti in sedmi odstavek 337. člena, 338. člen, 338.a člen, prvi in tretji odstavek 339. člena ter 340.b člen);
34
·
33. davčnemu organu ali davčnemu zavezancu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način ali v dostavljenih podatkih navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena, šesti odstavek 331. člena, prvi, drugi, četrti in sedmi odstavek 337. člena, 338. člen, 338.a člen, prvi in tretji odstavek 339. člena ter 340.b člen);
35
·
34. (črtana) ;
35
·
34. (črtana) ;
36
·
35. (črtana) ;
36
·
35. (črtana) ;
37
·
36. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi in tretji odstavek 353. člena);
37
·
36. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi in tretji odstavek 353. člena);
38
·
37. davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega obdobja (prvi in drugi odstavek 372. člena);
38
·
37. davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega obdobja (prvi in drugi odstavek 372. člena);
39
·
38. davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov ali jih ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi odstavek 375. člena);
39
·
38. davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov ali jih ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi odstavek 375. člena);
40
·
39. zavezanec ne zagotovi in na zahtevo davčnega organa ne predloži zahtevanih dokazil (376.a člen);
40
·
39. zavezanec ne zagotovi in na zahtevo davčnega organa ne predloži zahtevanih dokazil (376.a člen);
41
·
40. ne predloži dokumentacije o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen oziroma tega ne predloži na predpisan način oziroma v določenih rokih (382. člen);
41
·
40. ne predloži dokumentacije o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen oziroma tega ne predloži na predpisan način oziroma v določenih rokih (382. člen);
42
·
41. družba za upravljanje skrbniku ne zagotovi podatkov, ki jih skrbnik potrebuje za izpolnjevanje obveznosti plačnika davka in z njimi ne razpolaga (enajsti odstavek 58. člena);
42
·
41. družba za upravljanje skrbniku ne zagotovi podatkov, ki jih skrbnik potrebuje za izpolnjevanje obveznosti plačnika davka in z njimi ne razpolaga (enajsti odstavek 58. člena);
43
·
42. družba za upravljanje in skrbnik ne določita, kdo od njiju se šteje za plačnika davka, oziroma ne določita tudi načina zagotavljanja podatkov v pogodbi (enajsti odstavek 58. člena);
43
·
42. družba za upravljanje in skrbnik ne določita, kdo od njiju se šteje za plačnika davka, oziroma ne določita tudi načina zagotavljanja podatkov v pogodbi (enajsti odstavek 58. člena);
44
·
43. pred izdajo vezanih knjig računov od davčnega organa ne pridobi identifikacijske oznake za namene izdaje vezanih knjig računov ali pred izdajo vezanih knjig računov davčnemu organu ne posreduje podatkov o serijskih številkah vezanih knjig računov (drugi odstavek 31.a člena);
44
·
43. pred izdajo vezanih knjig računov od davčnega organa ne pridobi identifikacijske oznake za namene izdaje vezanih knjig računov ali pred izdajo vezanih knjig računov davčnemu organu ne posreduje podatkov o serijskih številkah vezanih knjig računov (drugi odstavek 31.a člena);
45
·
44. davčnemu organu ne poroča o veljavnosti in spremembah kritičnih predpostavk in prilagoditvah, opravljenih skladno z merili, določenimi z APA sporazumom ali v poročilu ali obvestilu ne navede resničnih, pravilnih in popolnih podatkov (14.c člen);
45
·
44. davčnemu organu ne poroča o veljavnosti in spremembah kritičnih predpostavk in prilagoditvah, opravljenih skladno z merili, določenimi z APA sporazumom ali v poročilu ali obvestilu ne navede resničnih, pravilnih in popolnih podatkov (14.c člen);
46
·
45. poročevalec ne predloži poročila po državah ali ga ne predloži na predpisani način oziroma v predpisanih rokih (drugi odstavek 255.i člena);
46
·
45. poročevalec ne predloži poročila po državah ali ga ne predloži na predpisani način oziroma v predpisanih rokih (drugi odstavek 255.i člena);
47
·
46. ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, oziroma ne predloži rednega poročila ali ga ne predloži v roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 255.p člena);
47
·
46. ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, oziroma ne predloži rednega poročila ali ga ne predloži v roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 255.p člena);
48
·
47. ne obvesti drugega posrednika ali zadevnega davčnega zavezanca o uporabi privilegija zaupnosti in o obveznosti poročanja (drugi odstavek 255.s člena);
48
·
47. ne obvesti drugega posrednika ali zadevnega davčnega zavezanca o uporabi privilegija zaupnosti in o obveznosti poročanja (drugi odstavek 255.s člena);
49
·
48. ne predloži podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ali jih ne predloži v predpisanem roku oziroma jih ne predloži za vsako leto, ko aranžma uporablja (prvi in drugi odstavek 255.š člena ter četrti odstavek 255.t člena);
49
·
48. ne predloži podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ali jih ne predloži v predpisanem roku oziroma jih ne predloži za vsako leto, ko aranžma uporablja (prvi in drugi odstavek 255.š člena ter četrti odstavek 255.t člena);
50
·
49. davčnemu organu ali delavcu v nasprotju z zakonom ne posreduje podatkov v zvezi s posebno davčno obravnavo za delavce inovativnih zagonskih podjetij ali ne dostavi teh podatkov v predpisanem roku ali na predpisani način ali posreduje neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi, drugi in tretji odstavek 337.a člena);
50
·
49. davčnemu organu ali delavcu v nasprotju z zakonom ne posreduje podatkov v zvezi s posebno davčno obravnavo za delavce inovativnih zagonskih podjetij ali ne dostavi teh podatkov v predpisanem roku ali na predpisani način ali posreduje neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi, drugi in tretji odstavek 337.a člena);
51
·
50. v priglasitvi navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (četrti odstavek 379. člena, četrti odstavek 380. člena in četrti odstavek 381. člena);
51
·
50. v priglasitvi navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (četrti odstavek 379. člena, četrti odstavek 380. člena in četrti odstavek 381. člena);
52
·
51. zavezanca pisno ne obvesti o opravljeni priglasitvi ter uveljavljanju davčnih upravičenj in obveznosti (šesti odstavek 379. člena, šesti odstavek 380. člena in šesti odstavek 381. člena);
52
·
51. zavezanca pisno ne obvesti o opravljeni priglasitvi ter uveljavljanju davčnih upravičenj in obveznosti (šesti odstavek 379. člena, šesti odstavek 380. člena in šesti odstavek 381. člena);
53
·
52. zavezanca pisno ne obvesti, da odlogu ugotavljanja davčne obveznosti ni bilo ugodeno, oziroma, da so bila upravičenja in obveznosti, določena z ZDDPO-2, zavrnjena (sedmi odstavek 380. člena in sedmi odstavek 381. člena).
53
·
52. zavezanca pisno ne obvesti, da odlogu ugotavljanja davčne obveznosti ni bilo ugodeno, oziroma, da so bila upravičenja in obveznosti, določena z ZDDPO-2, zavrnjena (sedmi odstavek 380. člena in sedmi odstavek 381. člena).
54
·
(2) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
54
·
(2) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
55
·
(3) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 800 do 4.000 eurov.
55
·
(3) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 800 do 4.000 eurov.
1
−
(1) Z globo od 250 do 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če:
−
2
−
1. ne izvaja postopkov dolžne skrbnosti glede zbiranja podatkov o uporabnikih v skladu z oddelkoma II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU (prvi in drugi odstavek 255.at člena);
−
3
−
2. pristojnemu organu ne sporoči predpisanih informacij iz 255.au člena tega zakona ali jih ne sporoči v predpisanemu roku in na predpisani način (prvi in tretji odstavek 255.až člena);
−
4
−
3. pristojnemu organu pri sporočanju navede neresnične, nepravilne ali nepopolne informacije iz 255.au člena tega zakona;
−
5
−
4. pristojnemu organu ne sporoči, da ni identificiral uporabnikov, o katerih se poroča (drugi odstavek 255.až člena);
−
6
−
5. ne vodi evidence o izvedenih ukrepih in vseh informacij, na katere se lahko opre pri izvajanju postopkov dolžne skrbnosti in pri izpolnjevanju zahtev glede poročanja iz oddelkov II, III in IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU, ali evidence ne hrani pet let po koncu poročevalnega obdobja, na katero se nanašajo, na način iz 32. člena tega zakona (255.ba člen);
−
7
−
6. na zahtevo pristojnega organa ne predloži popravka poročila ali v popravku poročila navede nepopolne ali neresnične informacije (drugi odstavek 255.bc člena);
−
8
−
7. ne vloži vloge za enkratno registracijo ali je ne vloži v predpisanem roku ali vloži vlogo z nepravilnimi, nepopolnimi in neresničnimi podatki (prvi in drugi odstavek 255.bd člena);
−
9
−
8. ne predloži ali ne predloži v roku potrdila ali drugega uradnega obvestila (255.be člena).
−
10
−
(2) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
−
11
−
(3) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 4.000 eurov.
−
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2P) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2P), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. novembra 2025. Št. 003-02-1/2025-381 Ljubljana, dne 27. novembra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2P)
−
1
−
V 255.aa členu se na koncu 3. točke pika nadomesti s podpičjem ter doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. Če se poročevalski operater platforme za ugotavljanje identitete in vseh davčnih rezidentstev prodajalca opira na identifikacijsko storitev, ki jo uporablja pristojni organ, namesto informacij iz 1. in 2. točke tega člena sporoči samo ime prodajalca, ki je posameznik, oziroma naziv in sedež prodajalca, ki je subjekt, identifikator identifikacijske storitve in državo članico izdajateljico identifikacijske storitve.«.
−
1
−
V 255.al členu se v napovednem stavku besedilo »zaprosi Evropsko komisijo za izbris« nadomesti z besedo »odstrani«.
−
1
−
Za 255.ar členom se dodajo naslov novega III.D poglavja in novi 255.as, 255.aš, 255.at, 255.au, 255.av, 255.az. 255.až, 255.ba, 255.bb, 255.bc, 255.bč, 255.bd, 255.be, 255.bf, 255.bg, 255.bh, 255.bi in 255.bj člen, ki se glasijo: »III.D poglavje PRAVILA ZA POROČANJE PONUDNIKOV STORITEV V ZVEZI S KRIPTOSREDSTVI 255.as člen (opredelitev izrazov in smiselna uporaba določb glede poročanja)
−
2
−
(1) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo enak pomen, kot ga določa oddelek IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU, razen če so v tem poglavju opredeljeni drugače.
−
3
−
(2) To poglavje se smiselno uporablja tudi za poročanje ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi za namene avtomatične izmenjave podatkov med pristojnim organom in pristojnimi organi jurisdikcij, ki niso države članice EU.
−
4
−
(3) Za namene izvajanja tega poglavja se za kvalificirano jurisdikcijo šteje jurisdikcija, če se med pristojnima organoma te jurisdikcije in Republike Slovenije uporablja sporazum o avtomatični izmenjavi informacij na podlagi okvira poročanja o kriptosredstvih, v skladu s katerim pristojni organ zagotavlja informacije iz 255.au člena tega zakona in je ta jurisdikcija navedena na seznamu jurisdikcij, ki jim Republika Slovenija zagotavlja informacije v zvezi s transakcijami s kriptosredstvi, o katerih se poroča, objavljenem na spletni strani ministrstva za finance.
−
5
−
(4) Oseba, o kateri se poroča, pomeni osebo, ki je posameznik ali subjekt razen izključene osebe, ki je rezident države članice EU, Republike Slovenije ali kvalificirane jurisdikcije, v katero se poroča.
−
6
−
(5) Številka za davčne namene pomeni identifikacijsko številko davčnega zavezanca ali funkcijsko ustreznico identifikacijske številke davčnega zavezanca, ki jo izda država članica EU ali kvalificirana jurisdikcija, kjer je oseba rezident.
−
7
−
(6) Subjekt iz točke F.2 oddelka IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU vključuje tudi samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
−
8
−
(7) Naslov razpršene evidence pomeni naslov razpršene evidence, ki je v skladu z Uredbo 2023/1114/EU opredeljena kot repozitorij informacij, ki hrani evidence poslov in je skupen sklopu omrežnih vozlišč ter sinhroniziran med njimi na podlagi mehanizma soglasja.
−
9
−
(8) Poročevalno obdobje pomeni koledarsko leto, za katero je poročanje izvedeno v skladu z 255.au členom tega zakona. 255.aš člen (seznam dovoljenj ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi) Agencija za trg vrednostnih papirjev najpozneje do 31. decembra ustreznega koledarskega leta, pristojnemu organu pošlje seznam vseh ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. 255.at člen (obveznosti poročevalskih ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi)
−
10
−
(1) Za poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v pododstavku B(3) oddelka IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU in točkah A(1) in A(2) iz oddelka I Priloge VI veljajo zahteve glede poročanja in dolžne skrbnosti iz oddelkov II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU.
−
11
−
(2) Za poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi veljajo zahteve glede poročanja in dolžne skrbnosti iz oddelkov II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU tudi za transakcije, ki se opravljajo prek podružnice v Republiki Sloveniji.
−
12
−
(3) Za poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ne veljajo zahteve glede poročanja in dolžne skrbnosti iz oddelkov II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU, če izpolnjuje zahteve iz točk C, D, E, F, in H oddelka I Priloge VI Direktive 2011/16/EU.
−
13
−
(4) Ne glede na prejšnji odstavek poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, za katerega ne veljajo zahteve glede poročanja in dolžne skrbnosti iz oddelkov II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU, ker izpolnjuje zahteve iz točke G oddelka I Priloge VI Direktive 2011/16/EU, pristojni organ najpozneje v roku iz prvega odstavka 255.až člena tega zakona pisno obvesti, da je te zahteve izpolnil v skladu s pravili druge države članice EU ali kvalificirane jurisdikcije zunaj EU v skladu z zahtevami, ki so zelo podobne zahtevam iz točk (a), (b), (c) oziroma (d) pododstavka A(2) oddelka I Priloge VI Direktive 2011/16/EU.
−
14
−
(5) Za poročevalske ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, osebe ali posrednike, o katerih se poroča, ki izvajajo dejanja, da bi se izognili izvajanju pravil poročanja in dolžne skrbnosti, veljajo določbe tega poglavja, kot da obveznosti poročanja in dolžne skrbnosti niso bile izpolnjene. 255.au člen (podatki, o katerih se poroča)
−
15
−
(1) Poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi za vsako posamezno poročevalno obdobje sporoči naslednje informacije:
−
16
−
1. ime, naslov, jurisdikcija ali jurisdikcije rezidentstva, davčna številka oziroma številka za davčne namene davčnega zavezanca, izdana v državi rezidentstva, ter datum in kraj rojstva (pri posamezniku) vsakega uporabnika, o katerem se poroča, ter pri vsakem subjektu, za katerega se po postopkih dolžne skrbnosti ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, ime, naslov, jurisdikcija ali jurisdikicje ezidentstva in davčna številka oziroma številka za davčne namene subjekta ter osebno ime, naslov, jurisdikcija ali jurisdikcijerezidentstva ter datum in kraj rojstva vsake obvladujoče osebe subjekta, o kateri se poroča, ter vloga ali vloge, zaradi katere ali katerih je ta oseba, o kateri se poroča, obvladujoča oseba subjekta;
−
17
−
2. ime in naslov registriranega sedeža poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki je subjekt;
−
18
−
3. osebno ime in naslov prebivališča poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki je fizična oseba;
−
19
−
4. davčno številko oziroma številko za davčne namene poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi;
−
20
−
5. identifikacijsko številko upravljavca kriptosredstev;
−
21
−
6. globalni identifikator pravnih subjektov poročevalskega ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, če je dodeljen;
−
22
−
7. ime in identifikator identifikacijske storitve ter navedbo države članice EU ali jurisdikcije, ki jo je dodelila, ali če jo je dodelila EU, kadar se poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi zanaša na neposredno potrditev identitete in prebivališča prodajalca prek identifikacijske storitve;
−
23
−
8. za vsako vrsto kriptosredstva, v zvezi s katerim je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi opravil transakcije za uporabnika, o katerem se poroča, v posameznem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju:
−
24
−
a) celo ime vrste kriptosredstva, o katerem se poroča;
−
25
−
b) skupni plačani bruto znesek, izražen v fiat valuti, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi s pridobitvami za fiat valuto;
−
26
−
c) skupni prejeti bruto znesek, izražen v fiat valuti, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi z odsvojitvami v fiat valuti; č) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi s pridobitvami za druga kriptosredstva, o katerih se poroča;
−
27
−
d) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, v zvezi z odsvojitvami za druga kriptosredstva, o katerih se poroča;
−
28
−
e) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število maloprodajnih plačilnih transakcij, o katerih se poroča;
−
29
−
f) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, ter razčlenjeno po vrsti prenosa, če je ta poročevalskemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi znana, v zvezi s prenosi na uporabnike, o katerih se poroča, ki niso zajeti v točkah b) in č) tega odstavka;
−
30
−
g) skupno pošteno tržno vrednost, skupno število enot in število transakcij, o katerih se poroča, ter razčlenjeno po vrsti prenosa, če je ta poročevalskemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi znana, v zvezi s prenosi uporabnikov, o katerih se poroča, ki niso zajeti v točkah c), d) in e) tega odstavka;
−
31
−
h) skupno pošteno tržno vrednost in skupno število enot prenosov, ki jih je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi opravil na naslove razpršene evidence iz Uredbe 2023/1114/EU, za katere ni znano, da so povezani s ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi ali finančno institucijo v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ali z osebo ali subjektom, ki opravlja podobno dejavnost v skladu s tujim pravom.
−
32
−
(2) Kadar transakcija iz prejšnjega odstavka, o kateri se poroča, vsebuje identifikator identifikacijske storitve, ki ga uporablja davčni organ, se v skladu s prejšnjim odstavkom sporoči samo ime fizične osebe ali subjekta, na katerega se identifikator identifikacijske storitve nanaša, in po potrebi vloga, v okviru katere je fizična oseba dejanski lastnik subjekta.
−
33
−
(3) Skupni bruto znesek, prejet ali plačan v skladu s prvim odstavkom tega člena, je skupni znesek, izražen v fiat valuti, plačan za pridobitev kriptosredstev ali prejet za prodajo kriptosredstev, o katerih se poroča. Kadar se ti zneski plačajo v več fiat valutah, se v času transakcije, o kateri se poroča, pretvorijo v eno samo fiat valuto na način, ki ga določi poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi.
−
34
−
(4) Skupna tržna vrednost kriptosredstev, o katerih se poroča, iz prvega odstavka tega člena je skupna tržna vrednost kriptosredstev, o katerih se poroča, določena v času izvršitve transakcije, o kateri se poroča, na način, ki ga dosledno uporablja poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi. Za namene tega izračuna se tržna vrednost pretvori v enotno fiat valuto.
−
35
−
(5) Poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi v poročilu o transakcijah, o katerih se poroča, navede fiat valuto, v kateri se sporočajo posamezni zneski. 255.av člen (sporočanje informacij kvalificiranim jurisdikcijam) Pristojni organ informacije iz prejšnjega člena poleg državam članicam EU v skladu z 248.d členom tega zakona sporoča tudi kvalificiranim jurisdikcijam iz tretjega odstavka 255.as člena tega zakona, za katere se uporablja sporazum med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij na podlagi okvira poročanja o kriptosredstvih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. 255.az člen (seznam kvalificiranih jurisdikcij) Seznam kvalificiranih jurisdikcij, ki jim Republika Slovenija zagotavlja informacije iz prejšnjega člena na podlagi večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij na podlagi okvira poročanja o kriptosredstvih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, se objavi na spletni strani Ministrstva za finance. 255.až člen (sporočanje informacij pristojnemu organu)
−
36
−
(1) Poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi pristojnemu organu sporoči informacije iz 255.au člena tega zakona v zvezi s poročevalnim obdobjem najpozneje do 31. maja leta po koledarskem letu, v katerem je uporabnik identificiran kot uporabnik, o katerem se poroča.
−
37
−
(2) Če poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi v koledarskem letu, za katero se poroča, ni identificiral uporabnikov, o katerih se poroča, to sporoči pristojnemu organu.
−
38
−
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše način in obliko sporočanja informacij iz 255.au člena tega zakona. 255.ba člen (vodenje evidence glede poročanja in postopkov dolžne skrbnosti) Poročevalski ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ukrepov in vseh informacij, na katere se oprejo pri izvajanju postopkov dolžne skrbnosti ter za nadzor davčnega organa nad izvedenimi postopki dolžne skrbnosti vodijo evidenco izvedenih zahtev glede poročanja in postopkov dolžne skrbnosti iz oddelkov II in III Direktive 2011/16/EU, ter pri razvrščanju transakcij, o katerih se poroča in kriptosredstvi, o katerih se poroča, določenih v oddelku IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU. Evidence hranijo pet let po koncu poročevalnega obdobja, na katero se nanašajo, na način iz 32. člena tega zakona. 255.bb člen (zahteva za poročanje) Pristojni organ lahko naslovi zahtevo za poročanje na poročevalske ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, če ti ne sporočijo informacij, ki so potrebne, da pristojni organ lahko izpolni obveznost sporočanja informacij v skladu z 248.d in 255.av členom tega zakona. 255.bc člen (nadzor pristojnega organa)
−
39
−
(1) Pristojni organ preverja, ali poročevalski ponudniki v zvezi s kriptosredstvi izpolnjujejo postopke dolžne skrbnosti in zahteve glede poročanja iz oddelkov II in III Priloge VI Direktive 2011/16/EU.
−
40
−
(2) Če so sporočene informacije neresnične ali nepopolne, pristojni organ od poročevalskega ponudnika v zvezi s kriptosredstvi zahteva popravek poročila. 255.bč člen (enkratna registracija upravljavca kriptosredstev)
−
41
−
(1) Za namene izpolnjevanja zahtev glede poročanja na podlagi 248.d in 255.av člena tega zakona se upravljavec kriptosredstev, ki je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, opredeljen v pododstavku B(3) oddelka IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU, registrira pri pristojnem organu pred koncem obdobja, v katerem mora tak upravljavec kriptosredstev sporočiti informacije iz 255.au člena tega zakona.
−
42
−
(2) Če tuji upravljavec kriptosredstev, ki je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, za državo registracije izbere Republiko Slovenijo, mu pristojni organ izda individualno identifikacijsko številko. Pristojni organ sporoči individualno identifikacijsko številko, ki jo je dodelil upravljavcu kriptosredstev, ki je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, pristojnim organom drugih držav članic.
−
43
−
(3) Poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi iz drugega odstavka tega člena pristojnemu organu sporoči informacije iz 255.bd člena in ga obvesti tudi o vseh spremembah sporočenih informacij.
−
44
−
(4) Upravljavec kriptosredstev, ki je poročevalski ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v pododstavku B(3) oddelka IV Priloge VI Direktive 2011/16/EU, se ne registrira pri pristojnem organu, zahteve glede poročanja izpolnjuje v drugi državi članici EU. 255.bd člen (vloga za enkratno registracijo upravljavca kriptosredstev)
−
45
−
(1) Upravljavec kriptosredstev iz prejšnjega člena pri pristojnem organu vloži vlogo za enkratno registracijo najpozneje do roka, v katerem mora sporočiti informacije, o katerih se poroča.
−
46
−
(2) Upravljavec kriptosredstev v vlogi za registracijo sporoči naslednje podatke:
−
47
−
1. ime;
−
48
−
2. poštni naslov;
−
49
−
3. elektronski naslov, vključno z naslovom spletnega mesta;
−
50
−
4. vse davčne številke ali druge identifikacijske številke, ki so mu bile dodeljene v državi članici EU in kvalificirani jurisdikciji;
−
51
−
5. seznam držav članic EU in kvalificiranih jurisdikcij, v katerih so uporabniki, o katerih se poroča, rezidenti po odstavkih A in B oddelka III Priloge VI Direktive Sveta 2011/16/EU državo, v kateri je uporabnik, o katerem se poroča, rezident.
−
52
−
(3) Upravljavec kriptosredstev pristojnemu organu sporoči tudi spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka. Vloga za registracijo in obvestilo o spremembi podatkov o registraciji se predložita v elektronski obliki.
−
53
−
(4) Pristojni organ z odločbo dodeli upravljavcu kriptosredstev individualno identifikacijsko številko, ki je vpisana, in jo sporoči pristojnim organom vseh držav članic EU z elektronskimi sredstvi. 255.be člen (izpolnjevanje obveznosti v drugi državi članici EU ali kvalificirani jurisdikciji) Upravljavec kriptosredstev pristojnemu organu v roku za sporočanje informacij iz 255.až člena tega zakona predloži potrdilo ali drugo uradno obvestilo, da v drugi državi članici EU ali kvalificirani jurisdikciji izpolnjuje obveznosti glede poročanja in izvajanja postopkov dolžne skrbnosti v skladu s pravom te druge države članice EU ali kvalificirane jurisdikcije. 255.bf člen (obvestilo o dodeljeni identifikacijski številki upravljavca kriptosredstev) Pristojni organ sporoči podatke o enkratni registraciji upravljavca kriptosredstev in identifikacijsko številko upravljavca kriptosredstev, ki mu je bila dodeljena, vsem državam članicam EU z elektronskimi sredstvi. 255.bg člen (preklic enkratne registracije na zahtevo upravljavca kriptosredstev)
−
54
−
(1) Pristojni organ prekliče enkratno registracijo upravljavca kriptosredstev na podlagi pisnega obvestila o spremembi podatkov o registraciji, v katerem upravljavec kriptosredstev zahteva preklic registracije, na zadnji dan obdobja poročanja, če upravljavec kriptosredstev predloži tako vlogo do 15. dne pred rokom za poročanje.
−
55
−
(2) Upravljavec kriptosredstev v pisnem obvestilu o spremembi registracijskih podatkov iz prejšnjega odstavka navede, ali ima uporabnika, o katerem se poroča, iz države članice EU ali kvalificirane jurisdikcije, oziroma navede, da v EU ali kvalificirani jurisdikciji nima več uporabnikov, o katerih se poroča.
−
56
−
(3) Davčni organ ne prekliče enkratne registracije upravljavca kriptosredstev, če ima ta upravljavec uporabnika, o katerem se poroča, iz države članice EU ali kvalificirane jurisdikcije. 255.bh člen (preklic enkratne registracije po uradni dolžnosti)
−
57
−
(1) Če upravljavec kriptosredstev po dveh opominih pristojnega organa, ne izpolni obveznosti poročanja v skladu z 255.au členom tega zakona, pristojni organ prekliče enkratno registracijo upravljavca kriptosredstev. Enkratna registracija se prekliče najpozneje po izteku 90 dni od prvega opomina, vendar ne pred iztekom 30 dni po drugem opominu pristojnega organa.
−
58
−
(2) Upravljavec kriptosredstev, katerega enkratna registracija je bila preklicana, se lahko vnovič registrira le pod pogojem, da pristojnemu organu predloži ustrezna jamstva za svojo zavezo o izpolnitvi zahteve glede poročanja v EU ali kvalificirani jurisdikciji, vključno z vsemi še neizpolnjenimi zahtevami glede poročanja najpozneje v 60 dneh po dnevu ponovne registracije. 255.bi člen (izbris iz evidence enkratne registracije upravljavcev kriptosredstev) Davčni organ iz evidence enkratne registracije upravljavcev kriptosredstev izbriše upravljavca kriptosredstev, katerega enkratna registracija je bila preklicana v Republiki Sloveniji, oziroma kadar je mogoče domnevati, da je dejavnost upravljavca kriptosredstev prenehala ali če upravljavec kriptosredstev ne izpolnjuje več pogojev iz pododstavka B(2) oddelka IV ter alinej (b) in (c) 5. točke pododstavka F oddelka V Priloge VI Direktive 2011/16/EU. 255.bj člen (sporočanje v centralni register) Pristojni organ sporoča informacije iz 255.bd, 255.bf in 255.bi člena tega zakona v centralni register, vzpostavljen pri Evropski komisiji.«.
−
1
−
Za novim 255.bj členom se dodajo naslov novega III.E poglavja in novi 255.bk, 255.bl, 255.bm in 255.bn člen, ki se glasijo: »III.E poglavje VLOŽITEV INFORMATIVNEGA OBRAZCA ZA OBRAČUN POVRHNJEGA DAVKA 255.bk člen (opredelitev izrazov in smiselna uporaba določb glede vlaganja informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka)
−
2
−
(1) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo enak pomen, kot ga določata oddelek I Priloge VII Direktive 2011/16/EU in ZMD, razen če so v tem poglavju oziroma z zakonom o obdavčenju opredeljeni drugače.
−
3
−
(2) To poglavje se smiselno uporablja tudi za vložitev informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka za namene izmenjave informacij med pristojnim organom in pristojnimi organi jurisdikcij, ki niso države članice EU.
−
4
−
(3) Informativni obrazec za obračun povrhnjega davka pomeni informativni obrazec za obračun povrhnjega davka iz 65. člena ZMD, ki ga predloži krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt mednarodne skupine podjetij. Oblika in vsebina standardiziranega informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka sta določeni v oddelku IV Priloge VII Direktive 2011/16/EU.
−
5
−
(4) Izvajalska država članica pomeni državo članico EU ali drugo jurisdikcijo, ki je za dano poslovno leto poročanja izvajala bodisi kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov bodisi kvalificirano pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih iz 19. oziroma 44. točke 7. člena ZMD.
−
6
−
(5) Kvalificirani sporazum med pristojnimi organi pomeni dvostranski ali večstranski sporazum ali dogovor med dvema pristojnima organoma ali več pristojnimi organi, ki določa avtomatično izmenjavo informativnih obrazcev za obračun povrhnjega davka, pri čemer velja Direktiva 2025/872/EU za tak kvalificirani sporazum med pristojnimi organi, sklenjen med državami članicami. 255.bl člen (vložitev informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka)
−
7
−
(1) Krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt mednarodne skupine podjetij, ki je v Republiki Sloveniji, na podlagi 65. člena ZMD vloži informativni obrazec za obračun povrhnjega davka preko sistema eDavki z uporabo standardnega obrazca iz oddelka IV Priloge VII Direktive 2011/16/EU.
−
8
−
(2) Krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt mednarodne skupine podjetij iz prejšnjega odstavka, ki vloži informativni obrazec za obračun povrhnjega davka, opredeli ustrezne oddelke ter posamezne države članice EU in druge jurisdikcije, ki se jim pošljejo informacije na podlagi pristopa razširjanja iz drugega in tretjega odstavka 248.e člena tega zakona, in sicer:
−
9
−
a) v splošnem oddelku informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka izvajalsko državo članico EU ali drugo jurisdikcijo, v kateri je krovni matični subjekt ali so subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij;
−
10
−
b) v splošnem oddelku informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, razen povzetka s splošnimi informacijami iz oddelka 1.4 informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, države članice EU ali druge jurisdikcije s samo kvalificiranim domačim povrhnjim davkom:
−
11
−
- v katerih so subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij,
−
12
−
- v katerih je skupni podvig ali član skupine skupnega podviga mednarodne skupine podjetij, če se kvalificirani domači povrhnji davek naloži skupnim podvigom v državi članici EU ali drugi jurisdikciji,
−
13
−
- kadar se kvalificirani domači povrhnji davek naloži v državi članici EU ali drugi jurisdikciji za subjekt v sestavi brez države ali skupno podjetje brez države mednarodne skupine podjetij;
−
14
−
c) enega ali več jurisdikcijskih oddelkov iz informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, ki se pošljejo državam članicam EU ali drugim jurisdikcijam, ki imajo pravice do obdavčitve na podlagi ZMD, vključno s kvalificiranim domačim povrhnjim davkom v zvezi z državami članicami EU ali drugimi jurisdikcijami, na katere se takšni jurisdikcijski oddelki nanašajo.
−
15
−
(3) Kadar ima matični subjekt velike domače skupine v Republiki Sloveniji neposredni ali posredni lastniški delež v skupnem podvigu ali povezanem subjektu skupnega podviga, za katerega se v drugi državi članici EU ali jurisdikciji uporablja kvalificirani domači povrhnji davek v skladu s 47. členom ZMD, ta velika domača skupina za vložitev informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka uporabi standardni obrazec za informativni obrazec za obračun povrhnjega davka, določenega v oddelku IV Priloge VII Direktive 2011/16/EU. 255.bm člen (sporočanje informacij jurisdikcijam) Pristojni organ informacije iz 255.bl člena tega zakona poleg državam članicam EU v skladu z 248.e členom tega zakona sporoča tudi drugim jurisdikcijam, za katere se uporablja kvalificirani sporazum med pristojnimi organi. 255.bn člen (seznam kvalificiranih jurisdikcij) Seznam jurisdikcij, ki jim Republika Slovenija zagotavlja informacije iz 255.bl člena tega zakona na podlagi kvalificiranega sporazuma, se objavi na spletni strani Ministrstva za finance.«.
−
1
−
Ne glede na točko (b) pododstavka A(1) in pododstavek A(6a) oddelka I Priloge I Direktive 2011/16/EU se za vsak račun, o katerem se poroča, ki ga poročevalska finančna institucija vodi na dan 31. december 2025, in za poročevalna obdobja, ki se končajo konec drugega koledarskega leta po tem dnevu, informacije v zvezi z vlogo ali vlogami, na podlagi katerih je vsaka oseba, o kateri se poroča, obvladujoča oseba ali imetnik lastniškega deleža subjekta, sporočajo le, če so na voljo kot podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri poročevalski finančni instituciji.
−
1
−
Pristojni organ za prvo poslovno leto poročanja pošlje informativni obrazec za obračun povrhnjega davka najpozneje šest mesecev po roku za vložitev informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka v skladu z ZMD.
−
1
−
Postopki v zvezi s transakcijami iz 379., 380. in 381. člena zakona, ki so bile pri davčnem organu priglašene pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 22/14 - odl. US, 25/14 - ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 - ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 - odl. US, 203/20 - ZIUPOPDVE, 39/22 - ZFU-A, 52/22 - odl. US, 87/22 - odl. US, 163/22, 109/23 - odl. US, 131/23 - ZORZFS, 100/24 in 40/25 - ZINR).
−
1
−
Minister, pristojen za finance, uskladi predpise iz petega odstavka spremenjenega 379. člena, petega odstavka spremenjenega 380. člena in petega odstavka spremenjenega 381. člena zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Spremenjeni drugi odstavek 270. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2027, do začetka njegove uporabe pa se uporablja drugi odstavek 270. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 22/14 - odl. US, 25/14 - ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 - ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 - odl. US, 203/20 - ZIUPOPDVE, 39/22 - ZFU-A, 52/22 - odl. US, 87/22 - odl. US, 163/22, 109/23 - odl. US, 131/23 - ZORZFS, 100/24 in 40/25 - ZINR).
−
1
−
Novi sedmi odstavek 35. člena in novi 252.e člen zakona se glede obveznosti sporočanja davčne številke pri sporočanju podatkov v skladu z 248.a, 255.i in 255.p členom zakona uporabljata za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2028 ali pozneje, glede obveznosti sporočanja davčne številke pri sporočanju podatkov v skladu s prvim odstavkom 248. člena zakona pa za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2030 ali pozneje.
−
1
−
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2026. Št. 432-01/25-8/11 Ljubljana, dne 19. novembra 2025 EPA 2401-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−