Skip to content
← Back to list

Zakon o denacionalizaciji

ZDen

Base

26. 7. 2000

ZDen-C · amendment

New

19. 9. 2023

ZDen-NPB2 · unofficial consolidated text

35articles changed
+2added
+4removed
+29modified
added 1245removed 424words
10paragraphs
1
·
Upravičenci do denacionalizacije po tem zakonu so fizične osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po naslednjih predpisih:
1
·
Upravičenci do denacionalizacije po tem zakonu so fizične osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po naslednjih predpisih:
2
·
1) zakon o agrarni reformi in kolonizaciji (Uradni list DFJ, št. 64/45, Uradni list FLRJ, št. 24/46, 101/47, 105/48, 21/56, 55/57, 10/65),
2
·
1) zakon o agrarni reformi in kolonizaciji (Uradni list DFJ, št. 64/45, Uradni list FLRJ, št. 24/46, 101/47, 105/48, 21/56, 55/57, 10/65),
3
·
2) zakon o agrarni reformi in kolonizaciji (Uradni list SNOS in NVS, št. 62/45, Uradni list LRS, št. 30/46, 10/48, 17/58, 17/59, 18/61, 22/65),
3
·
2) zakon o agrarni reformi in kolonizaciji (Uradni list SNOS in NVS, št. 62/45, Uradni list LRS, št. 30/46, 10/48, 17/58, 17/59, 18/61, 22/65),
4
·
3) zakon o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in viničarji (Uradni list SNOS in NVS, št. 62/45),
4
·
3) zakon o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in viničarji (Uradni list SNOS in NVS, št. 62/45),
5
·
4) zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij (Uradni list LRS, št. 22/53 in 43/57);
5
·
4) zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij (Uradni list LRS, št. 22/53 in 43/57);
6
·
5) zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam (Uradni list FLRJ, št. 22/53),
6
·
5) zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam (Uradni list FLRJ, št. 22/53),
7
·
6) zakon o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS, št. 52/47),
7
·
6) zakon o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS, št. 52/47),
8
·
7) zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/65 - prečiščeno besedilo),
8
·
7) zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/65 - prečiščeno besedilo),
9
·
8) zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46, 35/48) razen po 7/a členu tega zakona,
9
·
8) zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46, 35/48) razen po 7/a členu tega zakona,
10
·
9) zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58),
10
·
9) zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58),
11
·
10) zakon o prenosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo fizkulturnih društev v Sloveniji (Uradni list SNOS in NVS, št. 48/45),
11
·
10) zakon o prenosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo fizkulturnih društev v Sloveniji (Uradni list SNOS in NVS, št. 48/45),
12
−
11) zakon o odpravi zakona o prenosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo, fizkulturnih društev Slovenije ter o ureditvi lastninskih razmerij, ustvarjenih s tem zakonom (Uradni list LRS, št. 10/48),
12
+
11) zakon o odpravi zakona o prenosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo fizkulturnih društev Slovenije ter o ureditvi lastninskih razmerij, ustvarjenih s tem zakonom (Uradni list LRS, št. 10/48),
13
·
12) temeljni zakon o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 28/47), če upravičenci niso dobili kot odškodnine nadomestne nepremičnine,
13
·
12) temeljni zakon o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 28/47), če upravičenci niso dobili kot odškodnine nadomestne nepremičnine,
14
·
13) zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni list DFJ, št. 26/45),
14
·
13) zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni list DFJ, št. 26/45),
15
−
14) zakon o zatiranju nedovoljene trgovine nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni list FLRJ, št. 56/46, 74/46);
15
+
14) zakon o zatiranju nedovoljene trgovine nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni list FLRJ, št. 56/46, 74/46),
16
·
15) zakon o zaščiti in upravljanju narodnega imetja (Uradni list DFJ, št. 36/45),
16
·
15) zakon o zaščiti in upravljanju narodnega imetja (Uradni list DFJ, št. 36/45),
17
·
16) zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (Uradni list FLRJ, št. 86/46),
17
·
16) zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (Uradni list FLRJ, št. 86/46),
18
·
17) zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Uradni list DFJ, št. 66/45 in Uradni list FLRJ, št. 59/46),
18
·
17) zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Uradni list DFJ, št. 66/45 in Uradni list FLRJ, št. 59/46),
19
·
18) zakon o konfiskaciji premoženja in o izvrševanju konfiskacije (Uradni list DFJ, št. 40/45),
19
·
18) zakon o konfiskaciji premoženja in o izvrševanju konfiskacije (Uradni list DFJ, št. 40/45),
20
·
19) zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (Uradni list FLRJ, št. 61/46, 74/46),
20
·
19) zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (Uradni list FLRJ, št. 61/46, 74/46),
21
·
20) odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45),
21
·
20) odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45),
22
·
21) zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (Uradni list FLRJ, št. 63/46, 74/46),
22
·
21) zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (Uradni list FLRJ, št. 63/46, 74/46),
23
·
22) zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (Uradni list FLRJ, št. 64/46),
23
·
22) zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (Uradni list FLRJ, št. 64/46),
24
·
23) zakon o odvzemanju državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, pripadnikov vojnih formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 86/46),
24
·
23) zakon o odvzemanju državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, pripadnikov vojnih formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 86/46),
25
·
24) zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (Uradni list SNOS in NVS, št. 7/45),
25
·
24) zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (Uradni list SNOS in NVS, št. 7/45),
26
·
25) zakon o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega (plemenskega) in verskega sovraštva in razprtij (Uradni list DFJ, št. 36/45),
26
·
25) zakon o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega (plemenskega) in verskega sovraštva in razprtij (Uradni list DFJ, št. 36/45),
27
·
26) kazenski zakonik (Uradni list FLRJ, št. 13/51) razen XII. poglavja,
27
·
26) kazenski zakonik (Uradni list FLRJ, št. 13/51) razen XII. poglavja,
28
·
27) uredba o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev (Uradni list FLRJ, št. 99/46), če upravičenci niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč,
28
·
27) uredba o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev (Uradni list FLRJ, št. 99/46), če upravičenci niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč,
29
·
28) uredba o premoženjskih razmerjih in o reorganizaciji kmečkih delovnih, zadrug (Uradni list FLRJ, št. 14/53), če upravičenci niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč,
29
·
28) uredba o premoženjskih razmerjih in o reorganizaciji kmečkih delovnih, zadrug (Uradni list FLRJ, št. 14/53), če upravičenci niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč,
30
−
29) temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 10/65, 25/65 - prečiščeno besedilo, 12/67 in 14/70), če upravičenci niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Pravne osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po predpisih iz prejšnjega odstavka, so upravičenke le, če zakon to izrecno določa.
30
+
29) temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 10/65, 25/65 - prečiščeno besedilo, 12/67 in 14/70), če upravičenci niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. ( delno razveljavljen ) Pravne osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po predpisih iz prejšnjega odstavka, so upravičenke le, če zakon to izrecno določa. ( razveljavljen )
1
−
Ne glede na določbe prejšnjega člena so upravičenci do denacionalizacije tudi fizične osebe, ki jim je bilo premoženje neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963, ki ni naveden v prejšnjem členu, ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova.
1
+
Ne glede na določbe prejšnjega člena so upravičenci do denacionalizacije tudi fizične osebe, ki jim je bilo premoženje neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963, ki ni naveden v prejšnjem členu, ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova. ( delno razveljavljen ) ( delno razveljavljen )
1
−
Za upravičenca do denacionalizacije po tem zakonu se šteje tudi fizična oseba, katere stvari ali premoženje so prešle v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
1
+
Za upravičenca do denacionalizacije po tem zakonu se šteje tudi fizična oseba, katere stvari ali premoženje so prešle v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. ( delno razveljavljen )
1
−
Pridobitev nepremičnin, drugega premoženja oziroma odškodnine po tem zakonu ne zapade plačilu davkov. Dedovanje, ki je povezano z izvajanjem tega zakona, zapade plačilu davka na dediščine.
1
+
Pridobitev nepremičnin, drugega premoženja oziroma odškodnine po tem zakonu ne zapade plačilu davkov. ( delno se preneha uporabljati ) Dedovanje, ki je povezano z izvajanjem tega zakona, zapade plačilu davka na dediščine.
1
−
Fizične osebe iz 3., 4. in. 5. člena tega zakona so upravičenci, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, ki v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, niso bile vpisane v evidenco državljanov (državljansko knjigo) zaradi razlogov iz drugega odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45, in Uradni list FLRJ, št. 54/46 in 105/48), niso upravičenci, razen v primeru, ko je bil posameznik zaradi verskih ali drugih razlogov interniran ali se je boril na strani protifašistične koalicije. Če je bilo premoženje podržavljeno kot posledica prenehanja državljanstva z odvzemom, se šteje, da je bilo podržavljeno jugoslovanskemu državljanu.
1
+
Fizične osebe iz 3., 4. in. 5. člena tega zakona so upravičenci, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, ki v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, niso bile vpisane v evidenco državljanov (državljansko knjigo) zaradi razlogov iz drugega odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45, in Uradni list FLRJ, št. 54/46 in 105/48), niso upravičenci, razen v primeru, ko je bil posameznik zaradi verskih ali drugih razlogov interniran ali se je boril na strani protifašistične koalicije. Prav tako niso upravičenci tiste fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, ki so premoženje pridobile od okupacijskih sil ali njihovih organizacij v času druge svetovne vojne. ( delno razveljavljen ) Če je imela fizična oseba iz 3., 4. in 5. člena tega zakona na dan 9. 5. 1945 jugoslovansko državljanstvo, je tuj državljan upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica na podlagi meddržavne pogodbe priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je upravičenec. ( delno razveljavljen ) Če je bilo premoženje podržavljeno kot posledica prenehanja državljanstva z odvzemom, se šteje, da je bilo podržavljeno jugoslovanskemu državljanu, kar pa ne velja v primerih, ko je bila hkrati z zaplembo premoženja izrečena tudi kazen izgube državljanstva. ( delno razveljavljen )
+
1
+
Pravna oseba iz 3., 4. in 5. člena tega zakona, ki je vložila zahtevo do 13. 5. 1995, je upravičenec, če je imela v času, ko ji je bilo premoženje podržavljeno, sedež na ozemlju Republike Slovenije in če je pravna oseba ali njen pravni naslednik ob uveljavitvi tega zakona dne 7. 12. 1991 delovala na območju Republike Slovenije. Pravno nasledstvo pravnih oseb se presoja po pravu Republike Slovenije.
1
−
Šteje se, da so upravičenci iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi osebe, ki v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, niso bile jugoslovanski državljani, pa so imele stalno prebivališče na ozemlju današnje Republike Slovenije in jim je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 15. 9. 1947 z zakonom oziroma mednarodno pogodbo. Niso pa upravičenci v smislu tega zakona tiste fizične osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države.
1
+
Šteje se, da so upravičenci iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi osebe, ki v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, niso bile jugoslovanski državljani, pa so imele stalno prebivališče na ozemlju današnje Republike Slovenije in jim je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 15. 9. 1947 z zakonom oziroma mednarodno pogodbo. Niso pa upravičenci v smislu tega zakona tiste fizične osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, ugotavlja pristojni organ po uradni dolžnosti na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov. ( delno razveljavljen ) Odločba, izdana v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična. ( razveljavljen )
1
−
Če fizična oseba iz drugega odstavka 9. člena tega zakona ni upravičenec po tem zakonu, je upravičenec njegov zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.
1
+
Če fizična oseba iz drugega odstavka 9. člena tega zakona ni upravičenec po tem zakonu, je upravičenec njegov zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz prvega odstavka 9. člena tega zakona. ( delno razveljavljen )
1
−
Upravičenci do vrnitve premoženja osebnih in kapitalskih družb so delničarji oziroma družbeniki. Določba prejšnjega odstavka velja samo za upravičence, ki so fizične osebe.
1
+
Upravičenci do vrnitve premoženja osebnih in kapitalskih družb so delničarji oziroma družbeniki. Določba prejšnjega odstavka velja samo za upravičence, ki so fizične osebe. ( razveljavljen )
1
−
Premoženje se vrne z vrnitvijo v last in posest, z vrnitvijo lastninske pravice ali z vrnitvijo lastninskega deleža. Če premoženja ni mogoče vrniti y celoti, se premoženje lahko vrne tudi le deloma, za razliko v vrednosti pa plača odškodnina. Premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. Premoženje pravnih oseb v mešani lastnini se lahko vrača le v obliki lastninskega deleža na pravni osebi do višine deleža družbenega premoženja.
1
+
Premoženje se vrne z vrnitvijo v last in posest, z vrnitvijo lastninske pravice ali z vrnitvijo lastninskega deleža. Če premoženja ni mogoče vrniti v celoti, se premoženje lahko vrne tudi le deloma, za razliko v vrednosti pa plača odškodnina. Premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. Premoženje pravnih oseb v mešani lastnini se lahko vrača le v obliki lastninskega deleža na pravni osebi do višine deleža družbenega premoženja. ( delno razveljavljen )
2
·
a) Vrnitev stvari
2
·
a) Vrnitev stvari
1
−
V zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odločba US, 13/93 - odločba US, 31/93, 24/95 - odločba US, 20/97 - odločba US, 23/97 - odločba US, 65/98, 76/98 - odločba US) se v 17. členu v tretjem odstavku besede: “se vrne lastninska pravica.“ nadomestijo z besedami: “se, po izbiri upravičenca, vrne lastninska pravica, ali zanje plača odškodnina.“
1
+
Premičnine se vračajo le, če gre za predmete kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti. Premičnine iz prejšnjega odstavka, ki so po predpisih o varstvu naravne in kulturne dediščine predmeti kulturne in naravne dediščine, se vrnejo v last in posest le, če niso sestavni del zbirk javnih muzejev, galerij in drugih podobnih ustanov. Na premičninah, ki so sestavni del zbirk iz prejšnjega odstavka, se, po izbiri upravičenca, vrne lastninska pravica, ali zanje plača odškodnina. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se vračajo tudi premičnine večje vrednosti, predmeti ali skupine predmetov osebne rabe upravičencev oziroma predmeti posebne priljubljenosti upravičencev ali njihovih pravnih naslednikov.
1
−
V 54. členu se v 3. točki prvega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo: “kadar so te stvari zavarovane po predpisih o varstvu kulturne dediščine;“ V 54. členu se v prvem odstavku doda nova 4. točka, ki se glasi: “4. ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, o denacionalizaciji stvari iz prvega in drugega odstavka 17. člena ter tretjega odstavka 18. člena tega zakona, kadar so te stvari zavarovane po predpisih o ohranjanju narave.“
−
1
·
Nepremičnine ni mogoče vrniti:
1
·
Nepremičnine ni mogoče vrniti:
2
·
1. če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški;
2
·
1. če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški;
3
·
2. če je neločljiv sestavni del omrežja, objektov, naprav ali drugih sredstev javnih podjetij s področja energetike, komunale, prometa in zvez, ki so po zakonu izvzeta iz privatizacije;
3
·
2. če je neločljiv sestavni del omrežja, objektov, naprav ali drugih sredstev javnih podjetij s področja energetike, komunale, prometa in zvez, ki so po zakonu izvzeta iz privatizacije;
4
−
3. če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice;
4
+
3. če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice, ali če je fevdalnega izvora; ( delno razveljavljena )
5
·
4. če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin;
5
·
4. če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin;
6
−
5. v drugih primerih, ki jih določa ta zakon. Določba 4. točke prejšnjega odstavka in 20. člen tega zakona se ne uporabljata za gozdove, za vračanje kmetijskih zemljišč iz funkcionalnih kompleksov pa se uporabljajo določbe 27. člena tega zakona.
6
+
5. v drugih primerih, ki jih določa ta zakon. Določba 4. točke prejšnjega odstavka in 20. člen tega zakona se ne uporabljata za gozdove, za vračanje kmetijskih zemljišč iz funkcionalnih kompleksov pa se uporabljajo določbe 27. člena tega zakona. Šteje se, da bi bili stroški iz 1. točke prvega odstavka tega člena nesorazmerno veliki, če bi bili stroški za nadomestilo nepremičnine za zavezanca za več kot 50% večji od stroškov, ki bi nastali za upravičenca, če bi ta želel podržavljeno nepremičnino nadomestiti z nadomestno in jo usposobiti za namen, za katerega je služila pred podržavljenjem.
1
−
Vrnitev stvari v smislu določb tega poglavja ne vpliva na najemna, zakupna in njim podobna razmerja, ki so bila ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, če pravni posel ali zakon ne določata drugače. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko najemna, zakupna in tem podobna razmerja, katerih trajanje je določeno oziroma dogovorjeno za dobo več kot 10 let, trajajo največ še 10 let od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, razen če se upravičenec in najemojemalec ne sporazumeta drugače. Razmerja iz prejšnjega odstavka zaradi vrnitve stvari ni mogoče odpovedati pred potekom pogodbenega roka, dokler ima najemojemalec, ki je fizična oseba, stvar v najemu kot poglavitni vir preživljanja sebe ali svoje družine. V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko upravičenec vrnitev stvari odkloni. V tem primeru mu pripada odškodnina.
1
+
Vrnitev stvari v smislu določb tega poglavja ne vpliva na najemna, zakupna in njim podobna razmerja, ki so bila ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, če pravni posel ali zakon ne določata drugače. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko najemna, zakupna in tem podobna razmerja, katerih trajanje je določeno oziroma dogovorjeno za dobo več kot 10 let, trajajo največ še 10 let od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, razen če se upravičenec in najemojemalec ne sporazumeta drugače. Razmerja iz prejšnjega odstavka zaradi vrnitve stvari ni mogoče odpovedati pred potekom pogodbenega roka, dokler ima najemojemalec, ki je fizična oseba, stvar v najemu kot poglavitni vir preživljanja sebe ali svoje družine. Najemnega razmerja zoper voljo najemojemalca ni mogoče odpovedati dokler najemodajalec najemojemalcu ne povrne vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine. Najemnina za to obdobje ne more biti višja kot je povprečna najemnina za podobno nepremičnino - poslovni prostor na približno isti lokaciji ob upoštevanju stanja nepremičnine pred najemojemalčevimi vlaganji, najemnina za stanovanja pa ne višja kot najemnina, določena upoštevaje določila stanovanjskega zakona. V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko upravičenec vrnitev stvari odkloni. V tem primeru mu pripada odškodnina.
1
·
Nepremičnina, katere vrednost se po podržavljenju ni bistveno povečala, se pod pogoji, določenimi v tem poglavju, vrne brez poračunavanja razlike v vrednosti. Nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, se po izbiri upravičenca bodisi:
1
·
Nepremičnina, katere vrednost se po podržavljenju ni bistveno povečala, se pod pogoji, določenimi v tem poglavju, vrne brez poračunavanja razlike v vrednosti. Nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, se po izbiri upravičenca bodisi:
2
·
- ne vrne;
2
·
- ne vrne;
3
·
- se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine;
3
·
- se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine;
4
−
- vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Rok plačila odškodnine iz zadnje alinee prejšnjega odstavka, ki ne sme biti krajši od 10 let, in drugi pogoji plačila se določijo z odločbo o denacionalizaciji.
4
+
- vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Rok plačila odškodnine iz zadnje alinee prejšnjega odstavka, ki ne sme biti krajši od 10 let, in drugi pogoji plačila se določijo z odločbo o denacionalizaciji. Za bistveno povečanje vrednosti nepremičnine se po tem zakonu šteje povečanje vrednosti nad 30% vrednosti nepremičnine. Ne glede na določila prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena lahko zavezanec ali najemojemalec iz 60. člena tega zakona zahteva od upravičenca iz naslova večvrednosti vrnjene nepremičnine razliko v vrednosti, če ta presega eno polovico prvo objavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo. Če se zavezanec ali najemojemalec in upravičenec ne sporazumejo glede odškodnin, predvidenih v prejšnjih določbah tega člena, lahko upravičenec zahteva, da se mu nepremičnina vrne še pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti. V takem primeru odloči organ, ki vodi postopek, o višini odškodnine, ki se plača za razliko v vrednosti, naknadno z dopolnilno odločbo. Če je do povečanja vrednosti nepremičnine prišlo zaradi vlaganja fizičnih oseb, lahko te, ne glede na omejitve iz prejšnjih odstavkov, zahtevajo povrnitev vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine, v celoti.
1
−
Nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, se upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju. Upravičenec lahko namesto vračila zahteva polno odškodnino.
1
+
Nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, se upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju. Upravičenec lahko namesto vračila zahteva polno odškodnino. Za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine se po tem zakonu šteje zmanjšanje nad 30% vrednosti nepremičnine. Glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko upravičenec zahteva od zavezanca iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine razliko v vrednosti, če ta presega eno polovico prvo objavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo. Če se upravičenec in zavezanec iz prejšnjega odstavka ne sporazumeta glede razlike v vrednosti, odloči o zahtevku organ, ki vodi postopek, naknadno z dopolnilno odločbo.
1
−
Kmetijska zemljišča se vračajo v last in posest:
1
+
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč. Pri tem je dolžan upoštevati določbe iz 1. do 4. točke prvega odstavka 21. člena in 22. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96). Kmetijska zemljišča se vračajo v last in posest:
2
·
- če se s tem ne okrni funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč oziroma kompleksov trajnih nasadov, ali
2
·
- če se s tem ne okrni funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč oziroma kompleksov trajnih nasadov, ali
3
−
- če s tem ne pride do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo. Če v primerih iz prejšnjega odstavka zemljišča ni mogoče vrniti v last in posest, se v korist upravičenca, čigar zemljišče, ki je bilo podržavljeno, leži v območju kompleksa kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, vzpostavi solastninska pravica. Kompleks kmetijskih zemljišč si solastniki razdelijo, upoštevaje tretji odstavek tega člena, sporazumno ali v nepravdnem postopku, ali pa predlagajo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo, uvedbo komasacijskega postopka. Za v solastnino priznana zemljišča se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 22. člena tega zakona. Če upravičenec ne zahteva vrnitve kmetijskih zemljišč, se mu izda priznanica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Priznanica je vrednostni papir, ki se glasi na ime upravičenca in na določeno vrednost, do višine katere se izdajatelj papirja obvezuje odprodati kmetijska zemljišča ali gozdove, ali pa plačati odškodnino. S priznanico, ki je predmet pravnega prometa, lahko upravičenec oziroma njen lastnik kupi kmetijsko zemljišče ali gozd iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ali od drugih lastnikov. Če upravičenec ne kupi kmetijskih zemljišč oziroma gozdov oziroma priznanice ne proda, lahko priznanico zamenja za obveznice pri Slovenskem odškodninskem skladu. Gozdovi se vračajo v last in posest, razen v primerih iz 1., 2., 3. in 5. točke 19. člena tega zakona.
3
+
- če s tem ne pride do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo. Če v primerih iz prejšnjega odstavka zemljišča ni mogoče vrniti v last in posest, se v korist upravičenca, čigar zemljišče, ki je bilo podržavljeno, leži v območju kompleksa kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, vzpostavi solastninska pravica. Kompleks kmetijskih zemljišč si solastniki razdelijo, upoštevaje tretji odstavek tega člena, sporazumno ali v nepravdnem postopku, ali pa predlagajo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo, uvedbo komasacijskega postopka. Za v solastnino priznana zemljišča se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 22. člena tega zakona. Če upravičenec ne zahteva vrnitve kmetijskih zemljišč, se mu izda priznanica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Priznanica je vrednostni papir, ki se glasi na ime upravičenca in na določeno vrednost, do višine katere se izdajatelj papirja obvezuje odprodati kmetijska zemljišča ali gozdove, ali pa plačati odškodnino. S priznanico, ki je predmet pravnega prometa, lahko upravičenec oziroma njen lastnik kupi kmetijsko zemljišče ali gozd iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ali od drugih lastnikov. Če upravičenec ne kupi kmetijskih zemljišč oziroma gozdov oziroma priznanice ne proda, lahko priznanico zamenja za obveznice pri Slovenskem odškodninskem skladu. Kadar zemljiškoknjižno stanje parcel v kompleksu ni usklajeno s stanjem parcel v naravi, se v korist upravičenca vzpostavi na teh parcelah lastninska oziroma solastninska pravica. Gozdovi se vračajo v last in posest, razen v primerih iz 1., 2., 3. in 5. točke 19. člena tega zakona. Določbe tega člena ne veljajo v primerih iz 3. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona.
+
1
+
Premoženje fevdalnega izvora ni predmet denacionalizacije, razen kolikor se nanaša na primere, v katerih so denacionalizacijski upravičenci cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove ali redovi. Za premoženje fevdalnega izvora po prejšnjem odstavku se šteje lastnina podarjena od monarha, ki kasneje ni bila predmet odplačnega pravnega posla.
1
−
Če podržavljenega podjetja upravičencu ni mogoče vrniti (34. in 35. člen) ali če ni mogoče vzpostaviti lastninskega deleža na podjetju (37. člen) ali če ni mogoče vzpostaviti lastninske pravice na nepremičnini (38. člen), se da upravičencu pod pogoji iz 41. člena tega zakona odškodnina v vrednosti premoženja oziroma lastninskega deleža upravičenca na podržavljenem podjetju. Upravičenec do odškodnine iz prejšnjega odstavka lahko zahteva, da se mu vrednost podržavljenega premoženja povrne v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada ali delnic v lasti Republike Slovenije.
1
+
Če podržavljenega podjetja upravičencu ni mogoče vrniti (34. in 35. člen) ali če ni mogoče vzpostaviti lastninskega deleža na podjetju (37. člen) ali če ni mogoče vzpostaviti lastninske pravice na nepremičnini (38. člen), se da upravičencu pod pogoji iz 41. člena tega zakona odškodnina v vrednosti premoženja oziroma lastninskega deleža upravičenca na podržavljenem podjetju. Upravičenec do odškodnine iz prejšnjega odstavka lahko zahteva, da se mu vrednost podržavljenega premoženja povrne v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada ali delnic v lasti Republike Slovenije. Za podržavljeno premoženje iz 27.a člena tega zakona se prejšnjim lastnikom ne prizna odškodnina.
1
−
V 54. členu se v 3. točki prvega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo: “kadar so te stvari zavarovane po predpisih o varstvu kulturne dediščine;“ V 54. členu se v prvem odstavku doda nova 4. točka, ki se glasi: “4. ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, o denacionalizaciji stvari iz prvega in drugega odstavka 17. člena ter tretjega odstavka 18. člena tega zakona, kadar so te stvari zavarovane po predpisih o ohranjanju narave.“
1
+
O zahtevah na prvi stopnji odločajo:
+
2
+
1. upravne enote;
+
3
+
2. ministrstvo, pristojno za finance, o denacionalizaciji premoženja bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena tega zakona;
+
4
+
3. ministrstvo, pristojno za kulturo, o denacionalizaciji stvari iz prvega in drugega odstavka 17. člena ter tretjega odstavka 18. člena tega zakona, kadar so te stvari zavarovane po predpisih o varstvu kulturne dediščine;
+
5
+
4. ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, o denacionalizaciji stvari iz prvega in drugega odstavka 17. člena ter tretjega odstavka 18. člena tega zakona, kadar so te stvari zavarovane po predpisih o ohranjanju narave. Načelniki upravnih enot ustanovijo strokovne komisije ter imenujejo njihove člane.
1
−
O zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena tega zakona odloča temeljno sodišče v nepravdnem postopku. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena revizija. V postopku iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na stranke v postopku (60. člen), na vsebino zahteve za denacionalizacijo (62. člen), na rok za njeno vložitev (64. člen), na vsebino odločbe o denacionalizaciji (66. in 67. člen), na začasne odredbe (68. člen) in na stroške postopka (71. člen).
1
+
O zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena tega zakona odloča okrajno sodišče v nepravdnem postopku. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena revizija. V postopku iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na način in oblike denacionalizacije (2. člen), na stranke v postopku (60. člen), na vsebino zahteve za denacionalizacijo (62. člen), na rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo (64. člen), na vsebino odločbe o denacionalizaciji (66. in 67. člen), na začasne odredbe (68. člen) in na stroške postopka (71. člen).
1
−
O pritožbah odločajo:
1
+
O pritožbah zoper odločbe upravnih enot iz 54. člena tega zakona odločajo:
2
−
1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zoper odločbe, ki jih izda organ iz 1. točke prvega odstavka 54. člena tega zakona;
2
+
1. ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena tega zakona,
3
−
2. Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo zoper odločbe, ki jih izda organ iz 2. točke prvega odstavka 54. člena tega zakona;
3
+
2. ministrstvo, pristojno za gospodarske dejavnosti, zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena tega zakona,
4
−
3. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora zoper odločbe, ki jih izda organ iz 3. točke prvega odstavka 54. člena tega zakona.
4
+
3. ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena tega zakona.
1
−
Stranke v postopku za denacionalizacijo so upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Za pravno nasledstvo zadošča, da je verjetno izkazano. Stranke iz prvega odstavka tega člena, ki nimajo stalnega prebivališča oziroma sedeža v Republiki Sloveniji, morajo imeti pooblaščenca s prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji, ki zastopa stranko pri vseh dejanjih v postopku. Če se zahtevek glasi na premoženje, s katerim razpolagajo družbenopolitične skupnosti, zastopa interese zavezane stranke pristojno javno pravobranilstvo.
1
+
Stranke v postopku za denacionalizacijo so upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj. Za pravno nasledstvo zadošča, da je verjetno izkazano. Stranke iz prvega odstavka tega člena, ki nimajo stalnega prebivališča oziroma sedeža v Republiki Sloveniji, morajo imeti pooblaščenca s prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji, ki zastopa stranko pri vseh dejanjih v postopku. Če se zahtevek glasi na premoženje, ki je v lasti Republike Slovenije, zastopa interese zavezane stranke Državno pravobranilstvo Republike Slovenije. Stranke v postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku za denacionalizacijo so upravičenec in njegovi pravni nasledniki.
2
·
3. oddelek: Zahteva in odločba
2
·
3. oddelek: Zahteva in odločba
1
·
Zahteva iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje podatke o premoženju, na katero se zahteva nanaša, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve, ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev. Zahtevi iz prejšnjega odstavka se priloži:
1
·
Zahteva iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje podatke o premoženju, na katero se zahteva nanaša, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve, ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev. Zahtevi iz prejšnjega odstavka se priloži:
2
·
a) listina o podržavljenju ali pa navedba uradnega glasila, v katerem je bil objavljen akt, s konkretno navedbo predmeta podržavljenja;
2
·
a) listina o podržavljenju ali pa navedba uradnega glasila, v katerem je bil objavljen akt, s konkretno navedbo predmeta podržavljenja;
3
·
b) potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu;
3
·
b) potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu;
4
·
c) navedba razmerja do upravičenca ter kdo pride še v poštev kot pravni naslednik premoženja ter morebitni akt o dedovanju po upravičencu, če zahtevo vlaga pravni naslednik upravičenca; č) ime pooblaščenca, ki bo pred pristojnim organom zastopal interese vlagatelja, če vlagatelj zahteve nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije. Če se zahteva nanaša na nepremičnino, se priloži tudi:
4
·
c) navedba razmerja do upravičenca ter kdo pride še v poštev kot pravni naslednik premoženja ter morebitni akt o dedovanju po upravičencu, če zahtevo vlaga pravni naslednik upravičenca; č) ime pooblaščenca, ki bo pred pristojnim organom zastopal interese vlagatelja, če vlagatelj zahteve nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije. Če se zahteva nanaša na nepremičnino, se priloži tudi:
5
−
- zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izbrisi v zemljiškoknjižnih vložkih, v katerih so bile vpisane podržavljene nepremičnine, od 15. 5. 1945 dalje do dneva vložitve zahtevka, ali overjeno fotokopijo zemljiškoknjižnega vložka s temi podatki,
5
+
- zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izbrisi v zemljiškoknjižnih vložkih, ter historični izpisek “C” lista, v katerih so bile vpisane podržavljene nepremičnine, od 15. 5. 1945 dalje do dneva vložitve zahtevka, ali overjeno fotokopijo zemljiškoknjižnega vložka s temi podatki,
6
·
- zemljiškokatastrske podatke o legi, površini in vrsti rabe parcel po stanju v času podržavljenja. Zahteva mora vsebovati tudi druge podatke, potrebne za ugotavljanje upravičenosti zahteve.
6
·
- zemljiškokatastrske podatke o legi, površini in vrsti rabe parcel po stanju v času podržavljenja. Zahteva mora vsebovati tudi druge podatke, potrebne za ugotavljanje upravičenosti zahteve.
1
−
Zahteva za denacionalizacijo mora biti vložena najkasneje v osemnajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Pravočasno vložena zahteva enega od upravičencev je v korist vseh upravičencev, ki pridejo v poštev za uveljavljanje pravic, na katere se zahteva nanaša.
1
+
Zahteva za denacionalizacijo mora biti vložena najkasneje v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Pravočasno vložena zahteva enega od upravičencev je v korist vseh upravičencev, ki pridejo v poštev za uveljavljanje pravic, na katere se zahteva nanaša.
1
−
Odločba o denacionalizaciji se glasi na ime upravičenca - prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja. Če lastnik podržavljenega premoženja ni upravičenec (12. člen), se odločba o denacionalizaciji glasi na osebo, ki je po tem zakonu upravičenec do denacionalizacije. Če je oseba iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena umrla ali je razglašena za mrtvo, se z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere (211. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 14/89). Za skrbnika za posebne primere je lahko postavljen tudi upravičenčev pravni naslednik.
1
+
Odločba o denacionalizaciji se glasi na ime upravičenca - prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja. Če lastnik podržavljenega premoženja ni upravičenec (11. in 12. člen), se odločba o denacionalizaciji glasi na osebo, ki je po tem zakonu upravičenec do denacionalizacije. Če je oseba iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena umrla ali je razglašena za mrtvo, se z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere (211. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 14/89). Za skrbnika za posebne primere je lahko postavljen tudi upravičenčev pravni naslednik.
1
−
Kadar ta zakon odkazuje na uporabo tujega ali avtonomnega prava, dokazujejo to pravo stranke, ki uveljavljajo denacionalizacijo. Stroški dokazovanja prava niso stroški postopka.
1
+
Kadar ta zakon odkazuje na uporabo tujega ali avtonomnega prava, dokazujejo to pravo stranke, ki uveljavljajo denacionalizacijo. Kadar je ugotovitev državljanstva kot predhodno vprašanje v tem postopku odvisna od dokaza o pravni podlagi pridobitve tujega državljanstva, nosijo dokazno breme o tem dejstvu stranke, ki uveljavljajo denacionalizacijo. Stroški dokazovanja prava niso stroški postopka.
2
·
6. oddelek: Stroški postopka
2
·
6. oddelek: Stroški postopka
1
−
Če je bil v primerih iz tretjega odstavka 67. člena tega zakona zapuščinski postopek po osebi iz prvega ali drugega odstavka istega člena pravnomočno končan, ne da bi bilo v njem odločeno tudi o dedovanju premoženja, ki pripade tej osebi po odločbi o denacionalizaciji, se glede tega premoženja opravi nov zapuščinski postopek. Glede novega zapuščinskega postopka se uporabljajo določbe zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78), če ni v tem poglavju določeno drugače.
1
+
Če je bil v primerih iz tretjega odstavka 67. člena tega zakona zapuščinski postopek po osebi iz prvega ali drugega odstavka istega člena pravnomočno končan, ne da bi bilo v njem odločeno tudi o dedovanju premoženja, ki pripade tej osebi po odločbi o denacionalizaciji, se glede tega premoženja opravi nov zapuščinski postopek. Glede novega zapuščinskega postopka se uporabljajo določbe zakona o dedovanju (Uradni list RS, št. 15/76 in 23/78) ter določbe zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95), če je predmet dedovanja zaščitena kmetija. ( delno razveljavljen )
1
−
Dedovanje po umrlem se v tem postopku uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v tem postopku, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
1
+
Dedovanje po umrlem se v tem postopku uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. ( delno razveljavljen ) Pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v tem postopku, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
1
−
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije lahko s predpisom podrobneje uredi vprašanja, povezana z izvajanjem tega zakona.
1
+
Vlada Republike Slovenije lahko s predpisom podrobneje uredi vprašanja, povezana z izvajanjem tega zakona.
1
−
Organi prve stopnje so dolžni voditi evidenco o vloženih zahtevah, o izdanih odločbah in o izvršitvi odločb. Zbirno evidenco o zadevah iz prejšnjega odstavka vodijo republiški upravni organi, pristojni za področja, na katerih se izvaja ta zakon. Pri tem se uporabljajo za identifikacijo udeležencev v postopku vse identifikacije in vsebine iz centralnega registra prebivalstva in registra organizacij in skupnosti. Za udeležence, ki niso rezidenti Republike Slovenije, se ti predpisi smiselno uporabljajo. Vsebina in obveznosti ter upravitelji podatkovnih zbirk iz prejšnjega odstavka se določijo z odlokom o programu statističnih raziskovanj Republike Slovenije. Vse vloge v postopkih denacionalizacije morajo vsebovati podatke iz drugega odstavka tega člena. IX. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
Organi prve stopnje so dolžni voditi evidenco o vloženih zahtevah, o izdanih odločbah in o izvršitvi odločb. Zbirno evidenco o zadevah iz prejšnjega odstavka vodijo republiški upravni organi, pristojni za področja, na katerih se izvaja ta zakon. Pri tem se uporabljajo za identifikacijo udeležencev v postopku vse identifikacije in vsebine iz centralnega registra prebivalstva in registra organizacij in skupnosti. Za udeležence, ki niso rezidenti Republike Slovenije, se ti predpisi smiselno uporabljajo. Vsebina in obveznosti ter upravitelji podatkovnih zbirk iz prejšnjega odstavka se določijo z odlokom o programu statističnih raziskovanj Republike Slovenije. Vse vloge v postopkih denacionalizacije morajo vsebovati podatke iz drugega odstavka tega člena. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »IX. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 720-01/91-3/16 Ljubljana, dne 20. novembra 1991. Skupščina Republike Slovenije Predsednik dr. France Bučar l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Odločba o razveljavitvi 92. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 56/92 ) spreminja 92. člen zakona tako, da se glasi: »92. člen ( razveljavljen )«; ter v zvezi z razveljavitvijo 92. člena zakona določa: »Ta odločba ima pravne učinke po 414. in 415. členu ustave iz leta 1974.«. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb Zakona o denacionalizaciji in ugotovitvi, da 14. člen ni v neskladju z ustavo (Uradni list RS, št. 13/93 ) v zvezi z delno razveljavitvijo 3., 4., 5., 10. in 13. člena zakona določa: »Razveljavitev začne učinkovati po preteku dveh mesecev od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Glede na prvo točko izreka je treba 64. člen zakona razlagati tako, da za pravne osebe, ki so postale upravičenke do denacionalizacije po tej odločbi, prične teči rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo z dnem, ko bo ta odločba začela učinkovati.«. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 31/93 ) spreminja 88. člen zakona tako, da se glasi: »88. člen Z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nični. Določba prvega odstavka tega člena preneha veljati 30 dni po preteku roka iz prvega odstavka 64. člena tega zakona, razen za nepremičnine oziroma premoženje, za katero je bila vložena zahteva za denacionalizacijo.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo:
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-C) Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 13. julija 2000. Št. 001-22-121/00 Ljubljana, dne 21. julija 2000. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DENACIONALIZACIJI (ZDen-C)
−
1
−
Sodni in upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se končajo po določbah tega zakona. Procesna dejanja, ki so že bila opravljena, se ne ponavljajo.
−
1
−
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 720-01/91-3/252 Ljubljana, dne 13. julija 2000. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.
−