← Back to list
Zakon o ekonomskih conah
ZEC
33articles changed
+3added
+16removed
+14modified
added 2467removed 2476words
143paragraphs
Version history
1
·
(1) S tem zakonom se določajo pogoji in način ustanavljanja ekonomskih con ter vrste dejavnosti v njih in pogoji za njihovo opravljanje.
1
·
(1) S tem zakonom se določajo pogoji in način ustanavljanja ekonomskih con ter vrste dejavnosti v njih in pogoji za njihovo opravljanje.
2
−
(2) Opravljanje gospodarske dejavnosti v ekonomskih conah, določeno na podlagi tega zakona, je zagotovljeno do 1. januarja 2010.
2
+
(2) Opravljanje gospodarske dejavnosti v ekonomskih conah, določeno na podlagi tega zakona, je zagotovljeno do 31. decembra 2013.
1
·
(1) Ekonomska cona so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni poslovni prostori s pripadajočimi zunanjimi površinami, ki omogočajo opravljanje določene vrste gospodarske dejavnosti pod posebnimi pogoji.
1
·
(1) Ekonomska cona so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni poslovni prostori s pripadajočimi zunanjimi površinami, ki omogočajo opravljanje določene vrste gospodarske dejavnosti pod posebnimi pogoji.
2
−
(2) Ekonomska cona je del carinskega območja Republike Slovenije, ki je ločen od preostalega carinskega območja, je označen ter ograjen in na katerem velja poseben carinski režim določen s tem zakonom.
2
+
(2) Ekonomska cona je del carinskega območja Evropske unije, ki je ločen od preostalega carinskega območja, je označen ter ograjen in na katerem velja poseben carinski režim določen s tem zakonom.
3
·
(3) V ekonomski coni se šteje:
3
·
(3) V ekonomski coni se šteje:
4
−
a) da glede plačila carine in drugih ukrepov trgovinske politike carinsko blago ni na carinskem območju, vendar le pod pogojem, da to blago ni deklarirano za sprostitev v prost promet ali ni porabljeno ali uporabljeno drugače, kot pod pogoji in na način, kot ga določa ta zakon;
4
+
a) da glede plačila carine in drugih ukrepov trgovinske politike carinsko blago ni na carinskem območju, vendar le pod pogojem, da to blago ni deklarirano za sprostitev v prosti promet ali ni porabljeno ali uporabljeno drugače, kot pod pogoji in na način, kot ga določa ta zakon;
5
·
b) kot da je domače blago, ki je zaradi nameravanega izvoza vnešeno v ekonomsko cono, izvoženo že v trenutku, ko je vnešeno v cono.
5
·
b) kot da je domače blago, ki je zaradi nameravanega izvoza vnešeno v ekonomsko cono, izvoženo že v trenutku, ko je vnešeno v cono.
6
·
(4) Ekonomske cone, ustanovljene v skladu s tem zakonom se v carinskem smislu štejejo za proste cone, kot so opredeljene v carinskem zakoniku Evropske skupnosti. II. USTANAVLJANJE IN ORGANIZACIJA EKONOMSKIH CON
6
·
(4) Ekonomske cone, ustanovljene v skladu s tem zakonom se v carinskem smislu štejejo za proste cone, kot so opredeljene v carinskem zakoniku Evropske skupnosti. II. USTANAVLJANJE IN ORGANIZACIJA EKONOMSKIH CON
1
·
(1) Ekonomska cona se ustanovi na območju, kjer je pristanišče ali letališče, ki je odprto za mednarodni blagovni promet.
1
·
(1) Ekonomska cona se ustanovi na območju, kjer je pristanišče ali letališče, ki je odprto za mednarodni blagovni promet.
2
·
(2) Ustanovitev ekonomske cone mora biti v skladu s prostorskimi planskimi akti za območje, kjer cona leži.
2
·
(2) Ustanovitev ekonomske cone mora biti v skladu s prostorskimi planskimi akti za območje, kjer cona leži.
3
·
(3) V upravičenih primerih je lahko ekonomska cona sestavljena iz več ločenih delov, vendar mora vsak od njih biti ograjen in ločen od preostalega območja.
3
·
(3) V upravičenih primerih je lahko ekonomska cona sestavljena iz več ločenih delov, vendar mora vsak od njih biti ograjen in ločen od preostalega območja.
4
−
(4) V ekonomski coni in vsakem njenem ločenem delu morajo biti zagotovljeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v skladu s tem zakonom in carinskimi predpisi.
−
1
·
(1) K aktu oziroma pogodbi o ustanovitvi ekonomske cone iz 5. člena tega zakona daje Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) soglasje.
1
·
(1) K aktu oziroma pogodbi o ustanovitvi ekonomske cone iz 5. člena tega zakona daje Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) soglasje.
2
·
(2) Vlada lahko izda soglasje za ustanovitev ekonomske cone na podlagi pisnega zahtevka ustanovitelja, ki mora vsebovati predvsem podatke o:
2
·
(2) Vlada lahko izda soglasje za ustanovitev ekonomske cone na podlagi pisnega zahtevka ustanovitelja, ki mora vsebovati predvsem podatke o:
3
·
1. vložniku zahtevka,
3
·
1. vložniku zahtevka,
4
·
2. dejavnostih, ki se bodo opravljale v ekonomski coni,
4
·
2. dejavnostih, ki se bodo opravljale v ekonomski coni,
5
·
3. lokaciji ekonomske cone, skupaj z uradnim izvlečkom iz prostorske dokumentacije,
5
·
3. lokaciji ekonomske cone, skupaj z uradnim izvlečkom iz prostorske dokumentacije,
6
·
4. velikosti ekonomske cone,
6
·
4. velikosti ekonomske cone,
7
·
5. organizaciji in načinu poslovanja ekonomske cone,
7
·
5. organizaciji in načinu poslovanja ekonomske cone,
8
−
6. tehničnih in drugih pogojih za delo v ekonomski coni,
8
+
6. tehničnih in drugih pogojih za delo v ekonomski coni.
9
−
7. načinu ureditve pogojev za delo carinskih organov v ekonomski coni.
−
10
·
(3) Zahtevku iz prejšnjega odstavka je treba priložiti vse dokumente, ki so potrebni za preverjanje podatkov, ki so navedeni v zahtevku in akt oziroma pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone.
9
·
(3) Zahtevku iz prejšnjega odstavka je treba priložiti vse dokumente, ki so potrebni za preverjanje podatkov, ki so navedeni v zahtevku in akt oziroma pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone.
11
·
(4) Vlada odloči o zahtevku v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka na podlagi mnenja ministrstev, pristojnih za ekonomske odnose s tujino, gospodarske dejavnosti in finance ter mnenja Carinske uprave Republike Slovenije o pogojih za izvajanje carinskega nadzora.
10
·
(4) Vlada odloči o zahtevku v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka na podlagi mnenja ministrstev, pristojnih za ekonomske odnose s tujino, gospodarske dejavnosti in finance ter mnenja Carinske uprave Republike Slovenije o pogojih za izvajanje carinskega nadzora.
12
·
(5) Soglasja vlada ne more izdati, če:
11
·
(5) Soglasja vlada ne more izdati, če:
13
·
1. za območje, na katerem naj bi se ustanovila ekonomska cona, ni sprejet prostorski izvedbeni načrt,
12
·
1. za območje, na katerem naj bi se ustanovila ekonomska cona, ni sprejet prostorski izvedbeni načrt,
14
·
2. ni dokazan splošni ekonomski interes za ustanovitev ekonomske cone (nove gospodarske dejavnosti, nova razvojna podjetja, nova delovna mesta ipd.),
13
·
2. ni dokazan splošni ekonomski interes za ustanovitev ekonomske cone (nove gospodarske dejavnosti, nova razvojna podjetja, nova delovna mesta ipd.),
15
·
3. glede na predlagane rešitve ni mogoče zagotoviti carinskega nadzora v skladu z veljavno zakonodajo.
14
·
3. glede na predlagane rešitve ni mogoče zagotoviti carinskega nadzora v skladu z veljavno zakonodajo.
16
·
(6) V primeru vložitve zahtevka za spremembo soglasja iz drugega odstavka 6. člena tega zakona mora ustanovitelj cone poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena zahtevku priložiti tudi podatke o dosedanjem poslovanju cone. V primeru iz točk d) ali e) drugega odstavka 6. člena tega zakona je treba zahtevku priložiti tudi podatke o novem pogodbeniku oziroma pravni osebi, ki prevzame cono kot novi ustanovitelj.
15
·
(6) V primeru vložitve zahtevka za spremembo soglasja iz drugega odstavka 6. člena tega zakona mora ustanovitelj cone poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena zahtevku priložiti tudi podatke o dosedanjem poslovanju cone. V primeru iz točk d) ali e) drugega odstavka 6. člena tega zakona je treba zahtevku priložiti tudi podatke o novem pogodbeniku oziroma pravni osebi, ki prevzame cono kot novi ustanovitelj.
1
·
(1) Podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti v poslovnih prostorih ekonomske cone je uporabno dovoljenje, izdano v skladu s predpisi o graditvi objektov.
1
·
(1) Podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti v poslovnih prostorih ekonomske cone je uporabno dovoljenje, izdano v skladu s predpisi o graditvi objektov.
2
·
(2) Za opravljanje gospodarske dejavnosti v posameznem poslovnem objektu oziroma coni morajo biti izpolnjeni:
2
·
(2) Za opravljanje gospodarske dejavnosti v posameznem poslovnem objektu oziroma coni morajo biti izpolnjeni:
3
·
1. minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na način in izvedbo ločitve in zavarovanja območja ekonomske cone ter način, izvedbo in pogoje, pod katerimi poteka promet z območjem izven ekonomske cone;
3
·
1. minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na način in izvedbo ločitve in zavarovanja območja ekonomske cone ter način, izvedbo in pogoje, pod katerimi poteka promet z območjem izven ekonomske cone;
4
·
2. minimalni sanitarno zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovne prostore, napeljave, naprave in opremo v zgradbah in pogoje glede zunanjih površin ekonomske cone.
4
·
2. minimalni sanitarno zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovne prostore, napeljave, naprave in opremo v zgradbah in pogoje glede zunanjih površin ekonomske cone.
5
·
(3) Minimalne pogoje iz 1. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom pristojnim za okolje in prostor, minimalne pogoje iz 2. točke prejšnjega odstavka pa predpiše minister, pristojen za zdravstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
5
·
(3) Minimalne pogoje iz 1. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom pristojnim za okolje in prostor, minimalne pogoje iz 2. točke prejšnjega odstavka pa predpiše minister, pristojen za zdravstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
6
−
(4) Zahtevku za izdajo uporabnega dovoljenja je treba priložiti tudi odločbo Carinske uprave, s katero le-ta ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v ekonomski coni.
−
1
−
(1) Carinska uprava izda odločbo iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona na podlagi zahtevka ustanovitelja ekonomske cone, če so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v ekonomski coni ter zagotovljeni ustrezni prostori za delo carinskih organov v ekonomski coni.
−
2
−
(2) Carinska uprava opravi pregled objektov, ki zagotavljajo izvajanje carinskega nadzora v ekonomski coni v roku 30 dni od prejema popolnega zahtevka ustanovitelja.
−
3
−
(3) Carinska uprava v roku 8 dni po opravljenem pregledu izda zapisnik o ugotovitvah glede izpolnjevanja pogojev za carinski nadzor, v katerem določi tudi rok za morebitno odpravo pomanjkljivosti. Na podlagi zapisnika Carinska uprava izda odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v ekonomski coni ali zahtevku za izdajo odločbe ne ugodi.
−
4
−
(4) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za finance.
−
5
−
(5) Ustanovitelj ekonomske cone je prisoten pri pregledu poslovnih prostorov ekonomske cone.
−
1
−
Odločba iz prejšnjega člena mora vsebovati predvsem podatke o:
−
2
−
1. ustanovitelju ekonomske cone,
−
3
−
2. soglasju vlade,
−
4
−
3. dejavnostih, na katere se odločba nanaša,
−
5
−
4. obveznostih ustanovitelja glede carinskega nadzora v ekonomski coni in
−
6
−
5. pogojih, ki jih mora ustanovitelj zagotavljati za delo carinske službe v ekonomski coni.
−
1
−
(1) Postopek za spremembo odločbe Carinske uprave se izpelje v skladu z 10. členom tega zakona tudi, kadar hoče ustanovitelj cone:
−
2
−
1. prostorsko povečati obseg že odobrene ekonomske cone,
−
3
−
2. spremeniti ali dopolniti lokacijo ekonomske cone,
−
4
−
3. določiti nove dejavnosti, ki se bodo opravljale v že odobreni ekonomski coni.
−
5
−
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora ustanovitelj cone zahtevku za spremembo dovoljenja priložiti tudi podatke o dosedanjem poslovanju cone.
−
6
−
(3) Kadar k pogodbi ali drugemu aktu o ustanovitvi ekonomske cone pristopi nov pogodbenik kot soustanovitelj ali ekonomsko cono prevzame drug ustanovitelj, mora dosedanji ustanovitelj o spremembi v petnajstih dneh po sklenitvi pogodbe obvestiti Carinsko upravo. Obvestilu je treba priložiti podatke o novem sopogodbeniku oziroma novem ustanovitelju. Carinska uprava izda ugotovitveno odločbo o spremembi osebe, kateri je bila izdana odločba iz 10. člena tega zakona.
−
7
−
(4) Če so se med poslovanjem ekonomske cone okoliščine izvajanja carinskega nadzora spremenile, Carinska uprava po uradni dolžnosti ali na zahtevo ustanovitelja izda odločbo, s katero spremeni njegove obveznosti glede carinskega nadzora v ekonomski coni ali glede pogojev, ki jih mora zagotavljati za delo carinske službe v coni. V odločbi mora Carinska uprava navesti rok, v katerem mora ustanovitelj predložiti dokazila o izpolnjevanju spremenjenih obveznosti.
−
1
−
(1) Uporabniki ekonomske cone so lahko poleg ustanovitelja še druge pravne osebe in podjetniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti, ki se bodo opravljale v ekonomski coni in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
−
2
−
(2) Uporabnik opravlja gospodarsko dejavnost v ekonomski coni na podlagi pogodbe, ki jo sklene z ustanoviteljem.
−
3
−
(3) Uporabnik cone lahko prične s poslovanjem v ekonomski coni potem, ko pridobi potrebna soglasja carinskih organov v zvezi z vodenjem evidenc.
−
1
·
(1) Uporabnik ekonomske cone lahko za namene iz drugega odstavka tega člena in pod pogoji iz tega zakona uveljavlja davčne ugodnosti v obliki znižanja davčne osnove, vendar največ v višini davčne osnove iz 20. člena tega zakona.
1
·
(1) Uporabnik ekonomske cone lahko za namene iz drugega odstavka tega člena in pod pogoji iz tega zakona uveljavlja davčne ugodnosti v obliki znižanja davčne osnove, vendar največ v višini davčne osnove iz 20. člena tega zakona.
2
·
(2) Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom uveljavlja davčne ugodnosti zaradi:
2
·
(2) Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom uveljavlja davčne ugodnosti zaradi:
3
·
1. začetnih investicij v dejavnostih, ki jih opravlja v ekonomski coni, pri čemer pa ne gre za preselitev dejavnosti iz preostalega območja Slovenije v ekonomsko cono ali za nadomestitev že obstoječih osnovnih sredstev z novimi, ter zagotavljanja novih delovnih mest, povezanih z začetno investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih v ekonomski coni ter
3
·
1. začetnih investicij v dejavnostih, ki jih opravlja v ekonomski coni, pri čemer pa ne gre za preselitev dejavnosti iz preostalega območja Slovenije v ekonomsko cono ali za nadomestitev že obstoječih osnovnih sredstev z novimi, ter zagotavljanja novih delovnih mest, povezanih z začetno investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih v ekonomski coni ter
4
·
2. zagotavljanja novih delovnih mest za težje zaposljive osebe, ki niso povezana z začetno investicijo.
4
·
2. zagotavljanja novih delovnih mest za težje zaposljive osebe, ki niso povezana z začetno investicijo.
5
·
(3) Davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom ni mogoče dodeliti:
5
·
(3) Davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom ni mogoče dodeliti:
6
·
1. za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka tega člena za dejavnosti kmetijstva, ribištva, industrije sintetičnih vlaken, ladjedelništva, premogovništva in jeklarstva;
6
·
1. za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka tega člena za dejavnosti kmetijstva, ribištva, industrije sintetičnih vlaken, ladjedelništva, premogovništva in jeklarstva;
7
·
2. za namen iz 2. točke prejšnjega odstavka za dejavnost premogovništva;
7
·
2. za namen iz 2. točke prejšnjega odstavka za dejavnost premogovništva;
8
·
3. uporabniku ekonomske cone, ki je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ali uporabniku ekonomske cone, ki je v finančnih težavah v skladu z Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 - uradno prečiščeno besedilo). Mala in srednja podjetja, ki delujejo manj kot tri leta od vpisa v register, se ne štejejo kot podjetja v težavah po prejšnjem stavku, razen če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
8
·
3. uporabniku ekonomske cone, ki je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ali uporabniku ekonomske cone, ki je v finančnih težavah v skladu z Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 - uradno prečiščeno besedilo). Mala in srednja podjetja, ki delujejo manj kot tri leta od vpisa v register, se ne štejejo kot podjetja v težavah po prejšnjem stavku, razen če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
9
·
4. za aktivnosti povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo;
9
·
4. za aktivnosti povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo;
10
·
5. če pomoč daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega;
10
·
5. če pomoč daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega;
11
·
6. upravičencem, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Evropske unije;
11
·
6. upravičencem, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Evropske unije;
12
·
7. uporabniku ekonomske cone, ki ima sam ali katerega ustanovitelj ima neporavnane zapadle davčne ali carinske obveznosti ali če je pravnomočno sankcioniran za prekršek ali pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ki ga je storil v obdobju, za katero uveljavlja davčno ugodnost po tem zakonu. Ne glede na prejšnji stavek uporabnik ekonomske cone, ki je v postopku zaradi prekrška ali suma kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, kakor je določeno v prejšnjem stavku, lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem zakonom, vendar mora pomoč vrniti z obrestmi, če je pravnomočno sankcioniran za ta prekršek ali pravnomočno obsojen za to kaznivo dejanje.
12
·
7. uporabniku ekonomske cone, ki ima sam ali katerega ustanovitelj ima neporavnane zapadle davčne ali carinske obveznosti ali če je pravnomočno sankcioniran za prekršek ali pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ki ga je storil v obdobju, za katero uveljavlja davčno ugodnost po tem zakonu. Ne glede na prejšnji stavek uporabnik ekonomske cone, ki je v postopku zaradi prekrška ali suma kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, kakor je določeno v prejšnjem stavku, lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem zakonom, vendar mora pomoč vrniti z obrestmi, če je pravnomočno sankcioniran za ta prekršek ali pravnomočno obsojen za to kaznivo dejanje.
13
·
(4) O davčnih ugodnostih iz 20. člena tega zakona odloči davčni organ, pri katerem uporabnik ekonomske cone vlaga obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
13
·
(4) O davčnih ugodnostih iz 20. člena tega zakona odloči davčni organ, pri katerem uporabnik ekonomske cone vlaga obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
14
·
(5) Za opredelitev malega in srednjega podjetja po tem ter 20., 20.a in 20.b členu tega zakona se uporabijo merila iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES).
14
·
(5) Za opredelitev malega in srednjega podjetja po tem ter 20., 20.a in 20.b členu tega zakona se uporabijo merila iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES).
15
·
(6) Če uporabnik ekonomske cone v zvezi s posamezno investicijo ali zaposlitvijo iste osebe prejema za iste upravičene stroške poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč ali pomoč de minimis, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z 20.a, 20.b. in 20.c členom tega zakona.
15
·
(6) Če uporabnik ekonomske cone v zvezi s posamezno investicijo ali zaposlitvijo iste osebe prejema za iste upravičene stroške poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč ali pomoč de minimis, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z 20.a, 20.b. in 20.c členom tega zakona.
16
·
(7) Davčne ugodnosti po tem zakonu se dodelijo kot regionalne državne pomoči in pomoči za zaposlovanje v skladu z Uredbo 800/2008/ES.
16
·
(7) Davčne ugodnosti po tem zakonu se dodelijo kot regionalne državne pomoči in pomoči za zaposlovanje v skladu z Uredbo 800/2008/ES.
17
+
(1) Uporabnik ekonomske cone lahko za namene iz drugega odstavka tega člena in pod pogoji iz tega zakona uveljavlja davčne ugodnosti v obliki znižanja davčne osnove, vendar največ v višini davčne osnove iz 20. člena tega zakona.
+
18
+
(2) Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom uveljavlja davčne ugodnosti zaradi:
+
19
+
1. začetnih investicij v dejavnostih, ki jih opravlja v ekonomski coni, pri čemer pa ne gre za preselitev dejavnosti iz preostalega območja Slovenije v ekonomsko cono ali za nadomestitev že obstoječih osnovnih sredstev z novimi, ter zagotavljanja novih delovnih mest, povezanih z začetno investicijo, s čimer se povečuje skupno število zaposlenih v ekonomski coni ter
+
20
+
2. zagotavljanja novih delovnih mest za težje zaposljive osebe, ki niso povezana z začetno investicijo.
+
21
+
(3) Davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom ni mogoče dodeliti:
+
22
+
1. za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka tega člena za dejavnosti kmetijstva, ribištva, industrije sintetičnih vlaken, ladjedelništva, premogovništva in jeklarstva;
+
23
+
2. za namen iz 2. točke prejšnjega odstavka za dejavnost premogovništva;
+
24
+
3. uporabniku ekonomske cone, ki je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ali uporabniku ekonomske cone, ki je v finančnih težavah v skladu z Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 - uradno prečiščeno besedilo). Mala in srednja podjetja, ki delujejo manj kot tri leta od vpisa v register, se ne štejejo kot podjetja v težavah po prejšnjem stavku, razen če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
+
25
+
4. za aktivnosti povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo;
+
26
+
5. če pomoč daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega;
+
27
+
6. upravičencem, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Evropske unije;
+
28
+
7. uporabniku ekonomske cone, ki ima sam ali katerega ustanovitelj ima neporavnane zapadle davčne ali carinske obveznosti ali če je pravnomočno sankcioniran za prekršek ali pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ki ga je storil v obdobju, za katero uveljavlja davčno ugodnost po tem zakonu. Ne glede na prejšnji stavek uporabnik ekonomske cone, ki je v postopku zaradi prekrška ali suma kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, kakor je določeno v prejšnjem stavku, lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem zakonom, vendar mora pomoč vrniti z obrestmi, če je pravnomočno sankcioniran za ta prekršek ali pravnomočno obsojen za to kaznivo dejanje.
+
29
+
(4) O davčnih ugodnostih iz 20. člena tega zakona odloči davčni organ, pri katerem uporabnik ekonomske cone vlaga obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
+
30
+
(5) Za opredelitev malega in srednjega podjetja po tem ter 20., 20.a in 20.b členu tega zakona se uporabijo merila iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES).
+
31
+
(6) Če uporabnik ekonomske cone v zvezi s posamezno investicijo ali zaposlitvijo iste osebe prejema za iste upravičene stroške poleg davčnih ugodnosti po tem zakonu še drugo državno pomoč ali pomoč de minimis, skupna državna pomoč ne sme presegati višin, določenih v skladu z 20.a, 20.b. in 20.c členom tega zakona.
+
32
+
(7) Davčne ugodnosti po tem zakonu se dodelijo kot regionalne državne pomoči in pomoči za zaposlovanje v skladu z Uredbo 800/2008/ES.
+
1
−
(1) Ekonomska cona mora biti označena in ograjena.
−
2
−
(2) Ekonomska cona oziroma njen del morata biti opremljena tako, da je promet blaga iz cone oziroma v njo mogoč samo skozi določene izhode oziroma vhode.
−
3
−
(3) Ograja in vhodi ter izhodi morajo biti primerno urejeni, zavarovani in osvetljeni.
−
1
−
(1) Ustanovitelj v soglasju s carinskim organom določi pogoje, pod katerimi lahko fizične osebe in prevozna sredstva vstopajo na območje ekonomske cone.
1
+
III. DEJAVNOSTI, KI SE LAHKO OPRAVLJAJO V EKONOMSKI CONI IN POSEBNI POGOJI ZA NJIHOVO OPRAVLJANJE
2
−
(2) Za osebe in prevozna sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo ukrepi carinskega nadzora, določeni za prehod čez carinsko črto. III. DEJAVNOSTI, KI SE LAHKO OPRAVLJAJO V EKONOMSKI CONI IN POSEBNI POGOJI ZA NJIHOVO OPRAVLJANJE
−
1
·
(1) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati proizvodne in storitvene dejavnosti tudi, če se opravljajo na obrtni način, ki jih ustanovitelj opredeli v aktu oziroma pogodbi iz 5. člena tega zakona in jih je vlada potrdila s soglasjem k ustanovitvi ekonomske cone.
1
·
(1) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati proizvodne in storitvene dejavnosti tudi, če se opravljajo na obrtni način, ki jih ustanovitelj opredeli v aktu oziroma pogodbi iz 5. člena tega zakona in jih je vlada potrdila s soglasjem k ustanovitvi ekonomske cone.
2
·
(2) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati promet blaga na debelo. Promet blaga na drobno sme uporabnik v ekonomski coni opravljati le za druge uporabnike za njihovo uporabo v tej coni ter za oskrbo prevoznih sredstev v mednarodnem prometu in njihovih posadk.
2
·
(2) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati promet blaga na debelo. Promet blaga na drobno sme uporabnik v ekonomski coni opravljati le za druge uporabnike za njihovo uporabo v tej coni ter za oskrbo prevoznih sredstev v mednarodnem prometu in njihovih posadk.
3
·
(3) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati tudi bančne in druge finančne posle, posle premoženjskega in osebnega zavarovanja ter pozavarovanja, vendar le v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
3
·
(3) V ekonomski coni sme uporabnik opravljati tudi bančne in druge finančne posle, posle premoženjskega in osebnega zavarovanja ter pozavarovanja, vendar le v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
4
·
(4) Dejavnosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena ne smejo ogrožati zdravega življenjskega in delovnega okolja ter morajo biti ekološko neoporečne.
4
·
(4) Dejavnosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena ne smejo ogrožati zdravega življenjskega in delovnega okolja ter morajo biti ekološko neoporečne.
5
−
(5) Carinski organ sme, če je to potrebno zaradi ustreznega izvajanja carinskega nadzora, začasno omejiti ali začasno prepovedati opravljanje katere od dejavnosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena, če istočasno zoper uporabnika cone ali ustanovitelja uvede postopek zaradi prekrška v skladu s tem zakonom ali ga ovadi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s poslovanjem v ekonomski coni.
−
6
−
(6) Carinski organ lahko uporabniku cone, ki v roku, določenem s pravnomočno odločbo za uskladitev poslovanja z določbami tega zakona, ne opravi zahtevanih uskladitev, prepove opravljati dejavnost v ekonomski coni.
−
1
·
Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, pridobi davčno ugodnost v naslednjih oblikah:
1
·
Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, pridobi davčno ugodnost v naslednjih oblikah:
2
·
1. uporabnik ekonomske cone lahko v posameznem koledarskem letu za investicije ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z investicijo na območju ekonomske cone, če gre za nova sredstva, pri čemer to ne velja za mala in srednja podjetja in za prevzeme, uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za znesek investicije ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z investicijo, vendar to znižanje ne sme preseči 50% vlaganja v koledarskem letu;
2
·
1. uporabnik ekonomske cone lahko v posameznem koledarskem letu za investicije ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z investicijo na območju ekonomske cone, če gre za nova sredstva, pri čemer to ne velja za mala in srednja podjetja in za prevzeme, uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za znesek investicije ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z investicijo, vendar to znižanje ne sme preseči 50% vlaganja v koledarskem letu;
3
·
2. uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za znesek plač težje zaposljivih oseb, in sicer delavcev, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje, ki jih je uporabnik ekonomske cone zaposlil najmanj za obdobje dvanajst mesecev, vendar to znižanje ne sme preseči 50% zneska bruto plače in traja največ 12 mesecev.
3
·
2. uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za znesek plač težje zaposljivih oseb, in sicer delavcev, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje, ki jih je uporabnik ekonomske cone zaposlil najmanj za obdobje dvanajst mesecev, vendar to znižanje ne sme preseči 50% zneska bruto plače in traja največ 12 mesecev.
4
+
Uporabnik ekonomske cone lahko v skladu s tem zakonom za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, pridobi davčno ugodnost v naslednjih oblikah:
+
5
+
1. uporabnik ekonomske cone lahko v posameznem koledarskem letu za investicije ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z investicijo na območju ekonomske cone, če gre za nova sredstva, pri čemer to ne velja za mala in srednja podjetja in za prevzeme, uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za znesek investicije ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z investicijo, vendar to znižanje ne sme preseči 50% vlaganja v koledarskem letu;
+
6
+
2. uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za znesek plač težje zaposljivih oseb, in sicer delavcev, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje, ki jih je uporabnik ekonomske cone zaposlil najmanj za obdobje dvanajst mesecev, vendar to znižanje ne sme preseči 50% zneska bruto plače in traja največ 12 mesecev.
+
+
1
+
(1) Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za sofinanciranje začetnih investicij ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo v:
+
2
+
- postavitev novega obrata,
+
3
+
- širitev obstoječega obrata,
+
4
+
- začetek nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem obratu,
+
5
+
- nakup obrata, ki se je ukinil oziroma bi se ukinil, če ne bi bil prodan in če ga kupi neodvisen kupec.
+
6
+
(2) Zgornja meja pomoči v obliki davčne ugodnosti za začetno investicijo ali za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 30% upravičenih stroškov investicije ali odprtja novih delovnih mest. Kolikor je uporabnik ekonomske cone majhno podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 20 odstotnih točk, kolikor pa je uporabnik ekonomske cone srednje veliko podjetje, se zgornja meja lahko poveča za 10 odstotnih točk, razen za mala in srednja podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta.
+
7
+
(3) Kot upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo v primeru začetne investicije:
+
8
+
- stroški nakupa zemljišč,
+
9
+
- stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč,
+
10
+
- stroški gradnje ali nakupa objekta oziroma objektov,
+
11
+
- stroški za pridobitev osnovnih sredstev, neposredno povezanih s poslovno enoto, kadar se je poslovna enota zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, sredstva pa kupi neodvisni vlagatelj, pri čemer se v primeru nasledstva malega podjetja v korist družine prvotnega lastnika ali lastnikov oziroma v korist nekdanjih zaposlenih opusti pogoj, da sredstva kupi neodvisni vlagatelj,
+
12
+
- stroški za nakup strojev in opreme, pri čemer pa v podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, stroški nakupa transportne opreme (premično premoženje) ne spadajo med upravičene stroške,
+
13
+
- stroški investiranja v neopredmetena sredstva, pri čemer se za neopredmetena sredstva štejejo sredstva, ki nastanejo s prenosom tehnologije s pridobitvijo patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja. Pri malih in srednjih podjetjih se lahko upoštevajo celotni stroški naložb v neopredmetena sredstva. Za velika podjetja so taki stroški upravičeni le do 50% upravičenih investicijskih stroškov za projekt,
+
14
+
- za mala in srednja velika podjetja tudi stroški svetovanja, povezani z investicijo, v višini 50% dejansko nastalih stroškov, pri čemer pa se za upravičene stroške štejejo stroški pripravljalnih študij in svetovanj, ki jih zagotovijo zunanji izvajalci, vendar največ do zneska 2.000.000 eurov na podjetje in na projekt.
+
15
+
(4) Kot upravičeni stroški iz drugega odstavka tega člena se v primeru odprtja novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo štejejo stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ dveletno obdobje, ki zajemajo bruto plače in obvezne prispevke za socialno varnost.
+
16
+
(5) Stroški, ki so povezani z zakupom sredstev, ki niso zemljišča ali zgradbe, se štejejo za upravičene stroške samo pod pogojem, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.
+
17
+
(6) Stroški zakupa zemljišč in zgradb se štejejo za upravičene stroške, če je zakupna pogodba sklenjena za obdobje najmanj petih let po predvidenem dokončanju investicije za velika podjetja in najmanj treh let za mala in srednja podjetja.
+
18
+
(7) Razen pri malih in srednjih podjetjih in pri prevzemih morajo biti nabavljena osnovna sredstva nova. Pri prevzemu je treba vrednost osnovnih sredstev, pridobljenih z državno pomočjo dodeljeno še pred nakupom, odšteti od vrednosti sredstev, ki so predmet nakupa. V primeru prevzema poslovne enote se upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretje osebe pod pogojem, da je transakcija potekala po tržnih pogojih. Če prevzem spremljajo druge investicije, se stroški, povezani s temi investicijami, prištejejo k stroškom nakupa.
+
19
+
(8) Davčne ugodnosti v skladu s tem členom lahko uveljavlja le uporabnik ekonomske cone, ki zagotovi sofinanciranje začetne investicije (brez državnih pomoči oziroma drugih oblik javnih sredstev), v višini, ki je enaka najmanj 25% upravičenih stroškov.
+
20
+
(9) Kot nova delovna mesta, povezana z začetnimi investicijami, v zvezi s katerimi je mogoče pridobiti državno pomoč, se štejejo delovna mesta, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je bila izvršena začetna investicija in so na novo odprta najpozneje v treh letih po dokončani investiciji ter delovna mesta, ki so na novo odprta v enakem obdobju zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zaradi nove investicije. Povečanje števila delovnih mest pri uporabniku ekonomske cone se ugotavlja kot neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev.
+
21
+
(10) Začetna investicija oziroma novo odprta delovna mesta, povezana z začetno investicijo v zvezi s katero je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona, morajo biti zadržana v okviru ekonomske cone oziroma Slovenije najmanj pet let po zaključku investicije, v primeru majhnih in sredjevelikih podjetij pa najmanj tri leta po zaključku investicije. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji ali prenese osnovno sredstvo iz ekonomske cone ali ukine tako ustvarjena delovna mesta, mora v davčnem obdobju, v katerem izvrši prenos ali odsvojitev oziroma ukinitev delovnega mesta, vrniti sorazmerni del pridobljene državne pomoči. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji ali prenese sredstvo iz Slovenije, mora vrniti prejeto državno pomoč.
+
22
+
(11) Neopredmetena sredstva, v zvezi s katerimi je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona, se morajo uporabljati izključno pri tem uporabniku, obravnavati se morajo kot sredstva, ki se amortizirajo, kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih in morajo biti vključena med sredstva tega uporabnika ter zadržana pri tem uporabniku ekonomske cone najmanj pet let, v primeru majhnih in srednje velikih podjetij pa najmanj tri leta po nakupu. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom tega roka odsvoji sredstvo, mora vrniti prejeto državno pomoč.
+
23
+
(12) Kadar podjetje prejme državno pomoč v obliki tveganega kapitala, ter v prvih treh letih po prejemu tveganega kapitala, zaprosi za pomoč po tem zakonu, lahko znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči do 24% upravičenih stroškov investicij ali stroškov ustvarjenih delovnih mest povezanih z investicijo za velika podjetja. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja poveča za 8 odstotnih točk in za mala podjetja 16 odstotnih točk, razen za mala in srednja podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta.
+
24
+
(13) Za mala in srednja podjetja, ki so prejela pomoč v obliki tveganega kapitala, ter v prvih treh letih po prejemu tveganega kapitala, zaprosijo za pomoč po tem zakonu, znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči do 40% upravičenih stroškov iz sedme alineje tretjega odstavka tega člena.
+
1
+
(1) Uporabnik ekonomske cone lahko pod pogoji iz tega člena uveljavlja davčne ugodnosti iz 20. člena tega zakona za odpiranja novih delovnih mest, ki niso povezana z začetnimi investicijami, nanašajo pa se na zaposlovanje delavcev, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje.
+
2
+
(2) Kot upravičeni stroški se štejejo celotni stroški dela novo zaposlenih delavcev za največ enoletno obdobje, ki zajemajo celotno bruto plačo in obvezne prispevke za socialno varnost. Zgornja meja pomoči ne sme preseči 50% upravičenih stroškov.
+
3
+
(3) Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem členom le, če poveča skupno število delovnih mest v koledarskem letu, pri čemer se kot povečanje števila delovnih mest šteje neto povečanje v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev. Pri ugotavljanju povečanja števila delovnih mest se delovna mesta, odprta za delovni čas, krajši od polnega časa, upoštevajo sorazmerno.
+
4
+
(4) Ne glede na prejšnji odstavek, uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja davčno ugodnost v skladu s tem členom za zaposlovanje težje zaposljive kategorije delavcev tudi v primeru, če ne povečuje skupnega števila delovnih mest v koledarskem letu, pod pogojem, da so ta prosta zaradi prostovoljnega odhoda, nezmožnosti opravljanja dela, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline in ne zaradi presežkov delovne sile.
+
5
+
(5) Novo odprta delovna mesta, v zvezi s katerimi je uporabnik ekonomske cone uveljavil davčno ugodnost v skladu s tem členom, morajo biti ohranjena najmanj eno leto po poteku leta, v katerem jo je uporabnik uveljavil. Če uporabnik ekonomske cone pred potekom roka iz prejšnjega stavka ukine delovno mesto, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena državna pomoč, mora v davčnem obdobju, v katerem je ukinil delovno mesto vrniti sorazmerni del dodeljene davčne ugodnosti.
+
6
+
(6) Uveljavljanje ugodnosti po tem členu se izključuje z uveljavljanjem ugodnosti po 20.a členu tega zakona za odpiranje novih delovnih mest povezanih z začetno investicijo.
+
1
+
(1) Če pri projektu vrednost upravičenih stroškov presega 50.000.000 eurov, se dovoljena intenzivnost regionalnih državnih pomoči iz drugega odstavka 20.a člena tega zakona določi z upoštevanjem naslednje strukture in intenzivnosti:
+
2
+
- do 50.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 30% upravičenih stroškov investicije;
+
3
+
- med 50.000.000 eurov in 100.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 15% upravičenih stroškov investicije;
+
4
+
- nad 100.000.000 eurov je dovoljena intenzivnost 10,2% upravičenih stroškov investicije.
+
5
+
(2) Velik naložbeni projekt je začetna investicija, pri kateri upravičeni stroški presegajo vrednost 50.000.000 eurov. Vrednost upravičenih stroškov mora biti izračunana na podlagi cen oziroma menjalnih tečajev na dan dodelitve regionalne državne pomoči ali pri velikih projektih, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.
+
6
+
(3) Za velik naložbeni projekt se šteje tudi skupina posameznih projektov, ki posamezno ne dosegajo vrednosti 50.000.000 eurov, če podjetje ali podjetja v treh letih začno posamezne investicije v osnovna sredstva, ki se lahko združena obravnavajo na ekonomsko nedeljiv način ali pomenijo ekonomsko celoto, v skupni vrednosti 50.000.000 eurov.
+
7
+
(4) Za uporabo tega člena morajo biti poleg pogojev po tem členu izpolnjeni tudi pogoji, ki so določeni v 15., 20. in 20.a členu tega zakona za uveljavljanje davčne ugodnosti za začetne investicije ali za odpiranje delovnih mest povezanih z začetno investicijo.
+
8
+
(5) Uporabnik ekonomske cone ne more uveljavljati državne pomoči po tem členu, če skupna vrednost državne pomoči iz vseh virov presega 22.500.000 eurov na projekt.
+
9
+
(6) Veliki naložbeni projekti niso upravičeni do dodatkov za mala in srednja podjetja iz 4. člena Uredbe 800/2008/ES.
1
−
(1) Domače blago, ki ni namenjeno izvozu, se sme, kolikor so kapacitete neizkoriščene ali z drugih opravičenih razlogov, ob soglasju carinskega organa, ločeno od drugega blaga, skladiščiti v ekonomski coni.
−
2
−
(2) Carinski organ ne dovoli skladiščenja blaga in opravljanje drugih dejavnosti iz prejšnjega odstavka, če bi to onemogočilo kontrolo poslovanja v ekonomski coni.
−
3
−
(3) Domače blago, ki se nahaja na območju ekonomske cone na podlagi soglasja iz prvega odstavka tega člena, se evidentira v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 30. člena tega zakona.
−
4
−
(4) Blago in dejavnosti v zvezi z blagom iz tega člena ne uživajo posebnih ugodnosti iz 20. člena tega zakona.
−
1
−
(1) Uporabnik lahko prosto in brez vseh carinskih in drugih dajatev vnaša blago v ekonomsko cono iz tujine in iz preostalega carinskega območja Republike Slovenije, iznaša blago iz cone v tujino ter prosto opravlja storitve v ekonomski coni, kakor tudi oskrbuje prevozna sredstva v mednarodnem prometu in njihove posadke.
−
2
−
(2) Blago, vnešeno v ekonomsko cono, lahko ostane v ekonomski coni brez časovnih omejitev.
−
3
−
(3) Uporabniki smejo iznesti blago iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje Republike Slovenije v skladu s carinskimi predpisi.
−
1
−
Iz ekonomske cone se lahko blago začasno iznese na preostalo carinsko območje Republike Slovenije zaradi oplemenitenja (predelava, dodelava in obdelava), preizkušanja, vgradnje, popravil in marketinške predstavitve v skladu s carinskimi predpisi o uvozu blaga za proizvodnjo za izvoz po sistemu začasnega uvoza na oplemenitenje.
−
1
−
(1) Določila zakonov, ki določajo standarde, tehnične normative in norme kakovosti, razen tistih, določenih s predpisi s področja varstva okolja, se ne uporabljajo za blago, ki se v ekonomsko cono vnaša zaradi skladiščenja ali predelave, dodelave oziroma popravila in tam ni sproščeno v prosti promet ter za blago, ki se zaradi predelave, dodelave oziroma popravila v skladu s carinskimi predpisi začasno iznaša iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje Republike Slovenije.
−
2
−
(2) Uporabnik pri proizvodnji blaga za izvoz v ekonomski coni lahko, kadar veljajo za tako dejavnost standardi ali normativi že pri proizvodnji, namesto slovenskih upošteva standarde, tehnične normative in norme kakovosti, ki veljajo v državi, kamor je blago namenjeno.
−
1
−
V ekonomski coni se, ne glede na določila ostalih zakonov, šteje za dokazilo o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja, odločbe o dovolitvi priglasitve del in gradbenega dovoljenja, tudi pogodba o dolgoročni oddaji oziroma najemu zemljišča, ki je sklenjena med uporabnikom in ustanoviteljem. IV. RAVNANJE Z BLAGOM IN CARINSKI NADZOR V EKONOMSKI CONI
1
+
V ekonomski coni se, ne glede na določila ostalih zakonov, šteje za dokazilo o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, tudi pogodba o dolgoročni oddaji oziroma najemu zemljišča, ki je sklenjena med uporabnikom in ustanoviteljem. IV. RAVNANJE Z BLAGOM IN CARINSKI NADZOR V EKONOMSKI CONI
1
−
(1) Ustanovitelj mora zagotoviti prostore, potrebne za delo carinske službe v ekonomski coni.
−
2
−
(2) Dostopi, vstopi in izstopi iz ekonomske cone so pod carinsko kontrolo.
−
3
−
(3) V skladu s prejšnjim odstavkom so osebe in transportna sredstva, ki vstopajo ali izstopajo iz ekonomske cone, lahko podvržene carinskemu pregledu.
−
4
−
(4) Carinski organ lahko, v primeru, ko je sprejel ukrepe iz petega oziroma šestega odstavka 18. člena tega zakona ali ko je proti uporabniku ali ustanovitelju ekonomske cone sprožil postopek zaradi prekrška oziroma ga je ovadil pristojnim organom zaradi suma storitve kaznivega dejanja, prepove ali omeji posamezni osebi dostop do ekonomske cone.
−
5
−
(5) Ustanovitelj ali uporabnik mora carinskemu organu ali drugemu pristojnemu organu omogočiti carinski ali drug nadzor.
−
1
−
(1) Blago, ki se vnaša v ekonomsko cono, ni potrebno predložiti carinskim organom, niti zanj vložiti carinske deklaracije.
−
2
−
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka mora biti blago predloženo carinskim organom ter izpeljani s predpisi predvideni carinski postopki, če gre za vnos domačega blaga namenjenega izvozu, če se z vnosom blaga v ekonomsko cono zaključi kateri drug carinski postopek za to blago, razen če je s carinskimi predpisi, ki urejajo ta postopek, določeno, da blaga ni treba predložiti carinskim organom ter če z vnosom blaga v ekonomsko cono blago izpolni pogoje za povračilo oziroma odpust plačila uvoznih dajatev.
−
3
−
(3) Blago, ki se iznaša iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje Republike Slovenije, je potrebno predložiti carinskemu organu ter v skladu s carinskimi predpisi zahtevati odobritev carinsko dovoljene rabe ali uporabe za to blago.
−
4
−
(4) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena se blago iz 21. člena tega zakona ter domače blago, ki ga v ekonomsko cono vnaša uporabnik za svoje potrebe in za potrebe opravljanja dovoljene dejavnosti v ekonomski coni, vnaša oziroma iznaša iz ekonomske cone ob predložitvi blaga carinskemu organu ter na podlagi seznama blaga, ki ga potrdi carinski organ.
−
5
−
(5) Če v zvezi z blagom, ki je bilo iz ekonomske cone vnešeno na preostalo carinsko območje, nastane carinski dolg, in se carinska vrednost za to blago določi na podlagi dejansko plačane cene oziroma cene, ki jo je treba plačati za to blago, cena pa vključuje tudi stroške skladiščenja in ohranjanja blaga medtem, ko je bilo blago v ekonomski coni, se ti stroški ne vštevajo v carinsko vrednost blaga, če so izkazani ločeno od dejansko plačane cene oziroma cene, ki jo je treba plačati.
−
6
−
(6) Če je bilo blago iz prejšnjega odstavka v ekonomski coni predmet običajnih postopkov in ravnanj iz prvega odstavka 83. člena carinskega zakona, se za določitev višine carinskega dolga upoštevajo narava blaga, njegova carinska vrednost in količina, ki bi se upoštevala za to blago v času nastanka carinskega dolga, če ne bi bili predmet običajnih postopkov in ravnanj. To pravilo se lahko upošteva le na predlog carinskega deklaranta in če je carinski organ vnaprej dovolil takšno ravnanje z blagom. Vlada določi izjeme od tega pravila.
−
7
−
(7) Če je bilo blago, predelano oziroma pridobljeno v ekonomski coni, iznešeno iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje Republike Slovenije in je za to blago v skladu s carinskimi predpisi nastal carinski dolg, se carinski dolg obračuna na podlagi podatkov, ki v času sprejema carinske deklaracije, s katero se blago iznese iz ekonomske cone, veljajo za carinsko blago, uporabljeno v predelavi. Količina carinskega blaga, uporabljenega v predelavi, se določi na podlagi normativov porabe.
−
8
−
(8) Uporabnik, ki želi iznesti blago iz prejšnjega odstavka iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje, mora na zahtevo carinskega organa predložiti evidence, iz katerih so razvidni normativi porabe, carinski organ pa je upravičen preveriti točnost podatkov iz evidence.
−
9
−
(9) Uporabnik ekonomske cone lahko uveljavlja ugodnost iz petega, šestega ali sedmega odstavka tega člena samo v primeru, da izvozi vsaj 51% vrednosti blaga, ki ga vnaša v ekonomsko cono zaradi skladiščenja, priprave za trg, predelave ali dodelave. Podrobnosti v zvezi z izvajanjem kontrole tega pogoja določi vlada s predpisom iz 32. člena.
−
1
−
(1) Carinski organ lahko preverja blago, ki se vnaša, iznaša ali zadržuje v ekonomski coni.
−
2
−
(2) Da se omogoči preverjanje v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora uporabnik predložiti carinskemu organu kopijo transportnega dokumenta, ki spremlja blago pri vsakem iznosu in vnosu blaga iz in v ekonomsko cono.
−
3
−
(3) Če se carinski organ odloči za preverjanje v skladu s prvim odstavkom tega člena, so uporabniki dolžni omogočiti carinskemu organu dostop do blaga in dokumentacije o blagu, ki je predmet preverjanja.
−
1
−
(1) Opremo, ki je carinsko blago in je namenjena opravljanju dovoljene dejavnosti v ekonomski coni, mora uporabnik predložiti v postopek za sprostitev v prost promet ali postopek začasnega uvoza, vendar se za takšno opremo ugotovljeni in obračunani carinski dolg ne plača, dokler se oprema nahaja v ekonomski coni.
−
2
−
(2) Če uporabnik iznese opremo iz prejšnjega odstavka iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje, mora carinskemu organu to prijaviti zaradi plačila carinskega dolga.
−
3
−
(3) Carinski dolg, ki je plačljiv pri iznosu opreme iz ekonomske cone na preostalo carinsko območje se plača v skladu s podatki, ki so veljali v času vnosa opreme v ekonomsko cono. Kompenzacijske obresti za čas od vnosa opreme v ekonomsko cono do iznosa na preostalo carinsko območje se ne obračunajo.
−
4
−
(4) Kot oprema iz prvega odstavka tega člena se šteje le oprema, potrebna za opravljanje dovoljenih proizvodnih ali storitvenih dejavnosti v ekonomski coni, če jo uporabnik v skladu z računovodskimi standardi vodi v svojih knjigah kot opremo.
−
5
−
(5) V nobenem primeru se kot oprema iz prejšnjega odstavka ne more šteti:
−
6
−
1. pisarniško pohištvo in oprema za pisarne in druge upravne prostore,
−
7
−
2. osebna motorna vozila in druga motorna vozila, ki niso namenjena izključno uporabi v ekonomski coni.
−
8
−
(6) Za rezervne dele za opremo iz prvega odstavka tega člena ter orodje in pripomočke za to opremo se primerno upoštevajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Uporabnik mora zaradi carinskega nadzora voditi evidence:
−
2
−
- o blagu, ki se vnaša v ekonomsko cono,
−
3
−
- o blagu, ki se iz ekonomske cone iznaša,
−
4
−
- o blagu, ki se v ekonomski coni porabi in
−
5
−
- o spremembah na blagu v coni.
−
6
−
(2) Uporabnik vodi evidence o blagu kronološko na podlagi podatkov iz dokumentov, ki spremljajo blago pri iznosu in vnosu ter na podlagi normativov pri proizvodnji blaga.
−
7
−
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejši način vodenja evidenc iz prvega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Nadzor nad zakonitostjo ravnanja z blagom v ekonomskih conah izvajajo carinski organi v skladu s tem zakonom.
1
+
(1) (črtan)
2
·
(2) Davčni nadzor nad poslovanjem uporabnikov ekonomske cone se izvaja v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi.
2
·
(2) Davčni nadzor nad poslovanjem uporabnikov ekonomske cone se izvaja v skladu z veljavnimi davčnimi predpisi.
3
·
(3) Drugi organi izvajajo nadzor nad poslovanjem ekonomskih con v skladu z veljavnimi predpisi.
3
·
(3) Drugi organi izvajajo nadzor nad poslovanjem ekonomskih con v skladu z veljavnimi predpisi.
4
·
(4) Vlada lahko kadarkoli od ustanovitelja in uporabnikov ekonomske cone zahteva, da predložijo poročilo o poslovanju.
4
·
(4) Vlada lahko kadarkoli od ustanovitelja in uporabnikov ekonomske cone zahteva, da predložijo poročilo o poslovanju.
1
−
(1) Vlada izda podrobnejše predpise o postopku za pridobitev in spremembo predhodnega soglasja za ustanovitev ekonomske cone iz 7. člena tega zakona ter postopku za pridobitev in spremembo odločbe Carinske uprave iz 10. člena tega zakona, kakor tudi o postopku za izdajo odločbe davčnega organa iz 15. člena tega zakona.
1
+
Vlada izda podrobnejše predpise o postopku za pridobitev in spremembo predhodnega soglasja za ustanovitev ekonomske cone iz 7. člena tega zakona ter o uveljavljanju davčnih ugodnosti v skladu s tem zakonom. V. KAZENSKE DOLOČBE
2
−
(2) Vlada izda tudi podrobnejše predpise o izvajanju carinskega nadzora nad blagom v ekonomski coni. V. KAZENSKE DOLOČBE
−
1
−
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti:
1
+
(1) Z globo od 800 do 8.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti:
2
−
1. opravlja gospodarsko dejavnost v ekonomski coni v nasprotju z zakonom, soglasjem vlade ali pogodbo (14. člen, 18. člen)
2
+
1. opravlja gospodarsko dejavnost v ekonomski coni v nasprotju z zakonom, soglasjem vlade ali pogodbo (18. člen),
3
−
2. za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, ne vodi knjigovodstva ločeno (drugi odstavek 19. člena)
3
+
2. za dejavnost, ki jo opravlja v ekonomski coni, ne vodi knjigovodstva ločeno (drugi odstavek 19. člena).
4
−
3. začne s poslovanjem v ekonomski coni prej, preden pridobi potrebna soglasja carinskih organov (tretji odstavek 14. člena).
4
+
(2) Z globo od 200 do 1.800 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
5
−
(2) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
−
1
−
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba - ustanovitelj ekonomske cone, ki:
1
+
(1) Z globo od 800 do 8.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba - ustanovitelj ekonomske cone, ki:
2
−
1. opravlja ali omogoči opravljanje gospodarskih dejavnosti v ekonomski coni v nasprotju z zakonom, soglasjem vlade, odločbo Carinske uprave ali aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone (7., 10. in 18. člen)
2
+
1. opravlja ali omogoči opravljanje gospodarskih dejavnosti v ekonomski coni v nasprotju z zakonom, soglasjem vlade, ali aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi ekonomske cone (7. in 18. člen),
3
−
2. ne zahteva spremembe soglasja vlade kadar je takšna sprememba zahtevana v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 6. člena)
3
+
2. ne zahteva spremembe soglasja vlade kadar je takšna sprememba zahtevana v skladu s tem zakonom (prvi in drugi odstavek 6. člena),
4
−
3. začne z delom v ekonomski coni prej preden vlada izda soglasje, prej preden pridobi uporabno dovoljenje ali prej preden pridobi odločbo Carinske uprave (8. člen)
4
+
3. začne z delom v ekonomski coni prej preden vlada izda soglasje, prej preden pridobi uporabno dovoljenje ali prej preden pridobi odločbo Carinske uprave (8. člen),
5
−
4. ne zahteva spremembe odločbe Carinske uprave v skladu s tem zakonom (prvi odstavek 12. člena)
5
+
4. omogoči opravljanje oziroma opravlja gospodarske dejavnosti v ekonomski coni v nasprotju s splošnimi pogoji in spravlja uporabnike v neenakopraven položaj (13. člen).
6
−
5. ne obvesti Carinske uprave o sklenitvi pogodbe, s katero k pogodbi ali aktu o ustanovitvi ekonomske cone pristopi nov soustanovitelj ali ekonomsko cono prevzame drug ustanovitelj (tretji odstavek 12. člena)
6
+
(2) Z globo od 200 do 1.800 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
7
−
6. ne predloži dokazil o izpolnjevanju spremenjenih obveznosti v skladu z zakonom in odločbo Carinske uprave (četrti odstavek 12. člena)
−
8
−
7. omogoči opravljanje oziroma opravlja gospodarske dejavnosti v ekonomski coni v nasprotju s splošnimi pogoji in spravlja uporabnike v neenakopraven položaj (13. člen).
−
9
−
(2) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah (ZEC-C) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ekonomskih conah (ZEC-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 3. marca 2010. Št. 003-02-3/2010-2 Ljubljana, dne 11. marca 2010 dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O EKONOMSKIH CONAH (ZEC-C)
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, glede uveljavljanja ugodnosti pa se uporablja že od 1. januarja 2010. Št. 310-08/10-13/22 Ljubljana, dne 3. marca 2010 EPA 843-V Državni zbor Republike Slovenije Miran Potrč l.r. Podpredsednik
−