← Back to list
Zakon o finančnih konglomeratih
ZFK
32articles changed
+4added
+1removed
+27modified
added 1554removed 575words
89paragraphs
Version history
1
·
Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1
·
Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
2
·
1. banka:
2
·
1. banka:
3
·
- je pravna oseba - banka ali hranilnica, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali
3
·
- je pravna oseba - banka ali hranilnica, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali
4
·
- je pravna oseba, ki opravlja storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti in odobravanja kreditov za svoj račun in je pridobila dovoljenje za opravljanje teh storitev v drugih državah članicah ali tretji državi;
4
·
- je pravna oseba, ki opravlja storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti in odobravanja kreditov za svoj račun in je pridobila dovoljenje za opravljanje teh storitev v drugih državah članicah ali tretji državi;
5
·
2. zavarovalnica:
5
·
2. zavarovalnica:
6
·
- je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo ali
6
·
- je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo ali
7
·
- je pravna oseba iz druge države članice, ki opravlja zavarovalne posle in je za to v tej državi članici pridobila dovoljenje nadzornega organa te države članice ali
7
·
- je pravna oseba iz druge države članice, ki opravlja zavarovalne posle in je za to v tej državi članici pridobila dovoljenje nadzornega organa te države članice ali
8
·
- je pravna oseba iz tretje države, v kateri je pridobila dovoljenje, ki bi, če bi bila ustanovljena v državi članici, sodila v okvir opredelitve pravne osebe iz prejšnje alinee, ter za poslovanje katere veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
8
·
- je pravna oseba iz tretje države, v kateri je pridobila dovoljenje, ki bi, če bi bila ustanovljena v državi članici, sodila v okvir opredelitve pravne osebe iz prejšnje alinee, ter za poslovanje katere veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
9
·
3. pozavarovalnica:
9
·
3. pozavarovalnica:
10
·
- je zavarovalnica iz prve alinee 2. točke tega člena, ki opravlja izključno posle pozavarovanja, ali
10
·
- je zavarovalnica iz prve alinee 2. točke tega člena, ki opravlja izključno posle pozavarovanja, ali
11
·
- je pravna oseba iz druge države članice, ki ni zavarovalnica iz druge alinee 2. točke tega člena, in opravlja dejavnost pozavarovanja ter je za to v tej državi članici pridobila dovoljenje nadzornega organa te države članice, ali
11
·
- je pravna oseba iz druge države članice, ki ni zavarovalnica iz druge alinee 2. točke tega člena, in opravlja dejavnost pozavarovanja ter je za to v tej državi članici pridobila dovoljenje nadzornega organa te države članice, ali
12
·
- je pravna oseba iz tretje države, ki ni zavarovalnica iz tretje alinee 2. točke tega člena, in je v tej državi pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti pozavarovanja ter bi, če bi bila ustanovljena v državi članici, spadala v okvir opredelitve pravne osebe iz prejšnje alinee ter za njeno poslovanje veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
12
·
- je pravna oseba iz tretje države, ki ni zavarovalnica iz tretje alinee 2. točke tega člena, in je v tej državi pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti pozavarovanja ter bi, če bi bila ustanovljena v državi članici, spadala v okvir opredelitve pravne osebe iz prejšnje alinee ter za njeno poslovanje veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, ki jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
13
·
4. pokojninska družba:
13
·
4. pokojninska družba:
14
·
- je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali
14
·
- je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali
15
·
- je pravna oseba iz druge države članice, ki opravlja dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in je za to v tej državi članici pridobila dovoljenje nadzornega organa te države članice, ali
15
·
- je pravna oseba iz druge države članice, ki opravlja dejavnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in je za to v tej državi članici pridobila dovoljenje nadzornega organa te države članice, ali
16
·
- je pravna oseba iz tretje države, ki bi, če bi bila ustanovljena v državi članici, spadala v okvir opredelitve pravne osebe iz prejšnje alinee ter za poslovanje katere veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, ki jih določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
16
·
- je pravna oseba iz tretje države, ki bi, če bi bila ustanovljena v državi članici, spadala v okvir opredelitve pravne osebe iz prejšnje alinee ter za poslovanje katere veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, ki jih določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
17
·
5. borzno posredniška družba:
17
·
5. borzno posredniška družba:
18
·
- je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje investicijskih storitev in poslov v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali
18
·
- je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje investicijskih storitev in poslov v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali
19
·
- je investicijsko podjetje iz druge države članice, katerega osnovna dejavnost ali poslovanje je opravljanje investicijskih storitev in poslov za tretje osebe in za katero je v tej drugi državi članici pridobilo dovoljenje nadzornega organa te države članice, ali
19
·
- je investicijsko podjetje iz druge države članice, katerega osnovna dejavnost ali poslovanje je opravljanje investicijskih storitev in poslov za tretje osebe in za katero je v tej drugi državi članici pridobilo dovoljenje nadzornega organa te države članice, ali
20
·
- je investicijsko podjetje iz tretje države, ki bi, če bi bilo ustanovljeno v državi članici, spadalo v okvir opredelitve investicijskega podjetja iz prejšnje alinee in je pooblaščeno v tretji državi ter za poslovanje katerega veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, določena v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
20
·
- je investicijsko podjetje iz tretje države, ki bi, če bi bilo ustanovljeno v državi članici, spadalo v okvir opredelitve investicijskega podjetja iz prejšnje alinee in je pooblaščeno v tretji državi ter za poslovanje katerega veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, določena v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
21
·
6. družba za upravljanje:
21
·
6. družba za upravljanje:
22
·
- je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ali
22
·
- je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ali
23
·
- je pravna oseba iz druge države članice, katere osnovna dejavnost je upravljanje investicijskih skladov, za katero je pridobila dovoljenje nadzornega organa druge države članice ali
23
·
- je pravna oseba iz druge države članice, katere osnovna dejavnost je upravljanje investicijskih skladov, za katero je pridobila dovoljenje nadzornega organa druge države članice ali
24
·
- je pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki bi potrebovala dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, če bi imela svoj sedež v Republiki Sloveniji; 6.a upravitelj alternativnih investicijskih skladov:
24
·
- je pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki bi potrebovala dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, če bi imela svoj sedež v Republiki Sloveniji; 6.a upravitelj alternativnih investicijskih skladov:
25
·
- je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje enega ali več alternativnih investicijskih skladov v skladu z zakonom, ki ureja alternativne investicijske sklade,
25
·
- je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje enega ali več alternativnih investicijskih skladov v skladu z zakonom, ki ureja alternativne investicijske sklade,
26
·
- je pravna oseba iz druge države članice, katere osnovna dejavnost je upravljanje enega ali več alternativnih investicijskih skladov, za katero je pridobila dovoljenje nadzornega organa druge države članice, ali
26
·
- je pravna oseba iz druge države članice, katere osnovna dejavnost je upravljanje enega ali več alternativnih investicijskih skladov, za katero je pridobila dovoljenje nadzornega organa druge države članice, ali
27
·
- je pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki bi potrebovala dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja alternativne investicijske sklade, če bi imela svoj sedež v Republiki Sloveniji;
27
·
- je pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki bi potrebovala dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja alternativne investicijske sklade, če bi imela svoj sedež v Republiki Sloveniji;
28
·
7. nadzorovana oseba je oseba iz 1. do 6.a točke tega člena;
28
·
7. nadzorovana oseba je oseba iz 1. do 6.a točke tega člena;
29
·
8. finančni sektor je sektor, sestavljen iz ene ali več oseb bančnega sektorja, zavarovalniškega sektorja ali sektorja trga vrednostnih papirjev, pri čemer:
29
·
8. finančni sektor je sektor, sestavljen iz ene ali več oseb bančnega sektorja, zavarovalniškega sektorja ali sektorja trga vrednostnih papirjev, pri čemer:
30
·
a) bančni sektor predstavljajo:
30
·
a) bančni sektor predstavljajo:
31
·
- banke iz 1. točke tega člena,
31
·
- banke iz 1. točke tega člena,
32
·
- finančne institucije, ki niso banke iz 1. točke tega člena in katerih osnovna dejavnost je pridobivanje kapitalskih deležev ali opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev iz 2. do 12. in 15. točke iz 10. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11 - ZPlaSS-B, 35/11, 52/11 - popr., 59/11, 85/11, 48/12 in 105/12), ali
32
·
- finančne institucije, ki niso banke iz 1. točke tega člena in katerih osnovna dejavnost je pridobivanje kapitalskih deležev ali opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev iz 2. do 12. in 15. točke iz 10. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11 - ZPlaSS-B, 35/11, 52/11 - popr., 59/11, 85/11, 48/12 in 105/12), ali
33
·
- družbe, ki opravljajo pomožne storitve v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
33
·
- družbe, ki opravljajo pomožne storitve v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
34
·
b) zavarovalniški sektor predstavljajo:
34
·
b) zavarovalniški sektor predstavljajo:
35
·
- zavarovalnice iz 2. točke tega člena,
35
·
- zavarovalnice iz 2. točke tega člena,
36
·
- pozavarovalnice iz 3. točke tega člena,
36
·
- pozavarovalnice iz 3. točke tega člena,
37
·
- zavarovalniški holdingi po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, ali
37
·
- zavarovalniški holdingi po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, ali
38
·
- pokojninske družbe iz 4. točke tega člena;
38
·
- pokojninske družbe iz 4. točke tega člena;
39
·
c) sektor trga vrednostnih papirjev predstavljajo borznoposredniške družbe iz 5. točke tega člena;
39
·
c) sektor trga vrednostnih papirjev predstavljajo borznoposredniške družbe iz 5. točke tega člena;
40
·
d) družbe za upravljanje se zaradi ugotovitve finančnega konglomerata in dopolnilnega nadzora štejejo za del sektorja iz finančnega sektorja iz 8.a, 8.b ali 8.c točke tega člena, v katerega so vključene v skladu s 6. členom tega zakona, ali se štejejo za del najmanjšega sektorja v finančnem sektorju, če ne pripadajo izključno posameznemu finančnemu sektorju iz 8.a, 8.b. ali 8.c točke tega člena;
40
·
d) družbe za upravljanje se zaradi ugotovitve finančnega konglomerata in dopolnilnega nadzora štejejo za del sektorja iz finančnega sektorja iz 8.a, 8.b ali 8.c točke tega člena, v katerega so vključene v skladu s 6. členom tega zakona, ali se štejejo za del najmanjšega sektorja v finančnem sektorju, če ne pripadajo izključno posameznemu finančnemu sektorju iz 8.a, 8.b. ali 8.c točke tega člena;
41
·
e) upravitelji alternativnih investicijskih skladov se zaradi ugotovitve finančnega konglomerata in dopolnilnega nadzora štejejo za del sektorja iz finančnega sektorja iz 8.a, 8.b ali 8.c točke tega člena, v katerega so vključeni v skladu s 6.a členom tega zakona, ali se štejejo za del najmanjšega sektorja v finančnem sektorju, če ne pripadajo izključno posameznemu finančnemu sektorju iz 8.a, 8.b. ali 8.c točke tega člena;
41
·
e) upravitelji alternativnih investicijskih skladov se zaradi ugotovitve finančnega konglomerata in dopolnilnega nadzora štejejo za del sektorja iz finančnega sektorja iz 8.a, 8.b ali 8.c točke tega člena, v katerega so vključeni v skladu s 6.a členom tega zakona, ali se štejejo za del najmanjšega sektorja v finančnem sektorju, če ne pripadajo izključno posameznemu finančnemu sektorju iz 8.a, 8.b. ali 8.c točke tega člena;
42
·
9. sektorska pravila so določbe zakonskih in podzakonskih aktov, ki določajo pravila glede ustanavljanja, poslovanja in nadzora poslovanja nadzorovanih oseb posameznega finančnega sektorja;
42
·
9. sektorska pravila so določbe zakonskih in podzakonskih aktov, ki določajo pravila glede ustanavljanja, poslovanja in nadzora poslovanja nadzorovanih oseb posameznega finančnega sektorja;
43
·
10. nadrejena oseba po tem zakonu:
43
·
10. nadrejena oseba po tem zakonu:
44
·
- je nadrejena družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe ali
44
·
- je nadrejena družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe ali
45
·
- je oseba, ki po mnenju nadzornih organov dejansko izvaja prevladujoč vpliv nad podrejeno osebo;
45
·
- je oseba, ki po mnenju nadzornih organov dejansko izvaja prevladujoč vpliv nad podrejeno osebo;
46
·
11. podrejena oseba po tem zakonu:
46
·
11. podrejena oseba po tem zakonu:
47
·
- je podrejena družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
47
·
- je podrejena družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
48
·
- je oseba, nad katero nadrejena oseba po mnenju nadzornih organov dejansko izvaja prevladujoč vpliv, ali
48
·
- je oseba, nad katero nadrejena oseba po mnenju nadzornih organov dejansko izvaja prevladujoč vpliv, ali
49
·
- je podrejena oseba podrejene osebe;
49
·
- je podrejena oseba podrejene osebe;
50
·
12. udeležba pomeni, da:
50
·
12. udeležba pomeni, da:
51
·
- je posamezna oseba neposredno ali posredno imetnik najmanj 20% glasovalnih pravic ali najmanj 20% deleža v kapitalu druge osebe ali
51
·
- je posamezna oseba neposredno ali posredno imetnik najmanj 20% glasovalnih pravic ali najmanj 20% deleža v kapitalu druge osebe ali
52
·
- ima posamezna oseba zaradi dolgoročne poslovne povezave vpliv na upravljanje druge osebe;
52
·
- ima posamezna oseba zaradi dolgoročne poslovne povezave vpliv na upravljanje druge osebe;
53
·
13. obvladovanje:
53
·
13. obvladovanje:
54
·
- je upravljavska, kapitalska ali druga povezava med obvladujočo in odvisno osebo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe ali
54
·
- je upravljavska, kapitalska ali druga povezava med obvladujočo in odvisno osebo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe ali
55
·
- je razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo z drugo osebo, ki je podobno razmerju iz prve alinee te točke;
55
·
- je razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo z drugo osebo, ki je podobno razmerju iz prve alinee te točke;
56
·
14. skupina je skupina oseb, ki jo sestavljajo:
56
·
14. skupina je skupina oseb, ki jo sestavljajo:
57
·
- nadrejena oseba,
57
·
- nadrejena oseba,
58
·
- podrejene osebe,
58
·
- podrejene osebe,
59
·
- osebe, v katerih je nadrejena oseba udeležena,
59
·
- osebe, v katerih je nadrejena oseba udeležena,
60
·
- osebe, vključno z morebitnimi podskupinami, v katerih so udeležene podrejene osebe,
60
·
- osebe, vključno z morebitnimi podskupinami, v katerih so udeležene podrejene osebe,
61
·
- osebe, ki so z nadrejeno osebo povezane z upravljanjem na enotni podlagi po pogodbi, sklenjeni z nadrejeno osebo; ali po določbah podjetniške pogodbe ali statuta teh oseb ali drugega pravnega temelja; ali prek istih odgovornih oseb, ki predstavljajo večinski del organov vodenja, nadzora ali poslovodstva nadrejene osebe in ene ali več drugih oseb;
61
·
- osebe, ki so z nadrejeno osebo povezane z upravljanjem na enotni podlagi po pogodbi, sklenjeni z nadrejeno osebo; ali po določbah podjetniške pogodbe ali statuta teh oseb ali drugega pravnega temelja; ali prek istih odgovornih oseb, ki predstavljajo večinski del organov vodenja, nadzora ali poslovodstva nadrejene osebe in ene ali več drugih oseb;
62
·
15. nadzorni organ je organ, ki je na podlagi sektorskih pravil pristojen za opravljanje nadzora nad nadzorovano osebo na posamični ali konsolidirani osnovi;
62
·
15. nadzorni organ je organ, ki je na podlagi sektorskih pravil pristojen za opravljanje nadzora nad nadzorovano osebo na posamični ali konsolidirani osnovi;
63
·
16. pristojni nadzorni organ:
63
·
16. pristojni nadzorni organ:
64
·
- je nadzorni organ, ki je na podlagi sektorskih pravil pristojen za opravljanje konsolidiranega nadzora nad skupino oseb, v kateri je nadzorovana oseba iz finančnega konglomerata, še zlasti nadrejene osebe na vrhu posameznega sektorja;
64
·
- je nadzorni organ, ki je na podlagi sektorskih pravil pristojen za opravljanje konsolidiranega nadzora nad skupino oseb, v kateri je nadzorovana oseba iz finančnega konglomerata, še zlasti nadrejene osebe na vrhu posameznega sektorja;
65
·
- je koordinator po 19., 20. ali 21. členu tega zakona;
65
·
- je koordinator po 19., 20. ali 21. členu tega zakona;
66
·
- je drug nadzorni organ, če tako odločijo nadzorni organi iz prve in druge alinee te točke;
66
·
- je drug nadzorni organ, če tako odločijo nadzorni organi iz prve in druge alinee te točke;
67
·
17. država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP);
67
·
17. država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP);
68
·
18. tretje države so države, ki niso države članice;
68
·
18. tretje države so države, ki niso države članice;
69
·
19. Komisija je Evropska komisija;
69
·
19. Komisija je Evropska komisija;
70
·
20. dopolnilni nadzor je nadzor, ki ga pristojni nadzorni organ opravlja na podlagi tega zakona;
70
·
20. dopolnilni nadzor je nadzor, ki ga pristojni nadzorni organ opravlja na podlagi tega zakona;
71
·
21. konsolidirani nadzor je nadzor na konsolidirani osnovi, ki ga nadzorni organi izvajajo po sektorskih pravilih;
71
·
21. konsolidirani nadzor je nadzor na konsolidirani osnovi, ki ga nadzorni organi izvajajo po sektorskih pravilih;
72
·
22. EBA je Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12; v nadaljnjem besedilu: uredba 1093/2010/EU );
72
·
22. EBA je Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12; v nadaljnjem besedilu: uredba 1093/2010/EU );
73
·
23. EIOPA je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48; v nadaljnjem besedilu: uredba 1094/2010/EU );
73
·
23. EIOPA je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48; v nadaljnjem besedilu: uredba 1094/2010/EU );
74
·
24. ESMA je Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84; v nadaljnjem besedilu: uredba 1095/2010/EU );
74
·
24. ESMA je Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84; v nadaljnjem besedilu: uredba 1095/2010/EU );
75
·
25. ESA je skupni izraz za evropske nadzorne organe, in sicer: EBA, EIOPA in ESMA;
75
·
25. ESA je skupni izraz za evropske nadzorne organe, in sicer: EBA, EIOPA in ESMA;
76
·
26. Skupni odbor je Skupni odbor evropskih nadzornih organov (ESA) ustanovljen s 54. členom naslednjih uredb: uredbe 1093/2010/EU , uredbe 1094/2010/EU in uredbe 1095/2010/EU ;
76
·
26. Skupni odbor je Skupni odbor evropskih nadzornih organov (ESA) ustanovljen s 54. členom naslednjih uredb: uredbe 1093/2010/EU , uredbe 1094/2010/EU in uredbe 1095/2010/EU ;
77
·
27. ESRB je Evropski odbor za sistemska tveganja, ki je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1).
77
·
27. ESRB je Evropski odbor za sistemska tveganja, ki je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1).
78
+
6.a upravitelj alternativnih investicijskih skladov:
+
79
+
- je pravna oseba, ki je v Republiki Sloveniji pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje enega ali več alternativnih investicijskih skladov v skladu z zakonom, ki ureja alternativne investicijske sklade,
+
80
+
- je pravna oseba iz druge države članice, katere osnovna dejavnost je upravljanje enega ali več alternativnih investicijskih skladov, za katero je pridobila dovoljenje nadzornega organa druge države članice, ali
+
81
+
- je pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki bi potrebovala dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja alternativne investicijske sklade, če bi imela svoj sedež v Republiki Sloveniji;
+
+
1
+
(1) Nadzorni organi odločijo, po katerih sektorskih pravilih (bančnih, zavarovalniških ali trga vrednostnih papirjev) se upravitelj alternativnih investicijskih skladov vključi v okvir konsolidiranega nadzora bank ali borznoposredniških družb ali v okvir dopolnilnega nadzora zavarovalnic v zavarovalniški skupini.
+
2
+
(2) Pri sprejetju odločitve iz prejšnjega odstavka nadzorni organi smiselno uporabljajo sektorska pravila glede oblike in obsega vključitve finančnih institucij v okvir konsolidiranega nadzora bank in borznoposredniških družb ali sektorska pravila glede oblike in obsega glede vključitve pozavarovalnic v okvir dodatnega nadzora zavarovalnic v zavarovalniški skupini.
+
3
+
(3) Če je upravitelj alternativnih investicijskih skladov del finančnega konglomerata, ga pristojni nadzorni organ v sodelovanju z nadzornim organom, pristojnim za nadzor nad upraviteljem alternativnih investicijskih skladov, vključi v dopolnilni nadzor po tem zakonu v okviru izbranega sektorja iz finančnega sektorja v skladu s prvim odstavkom tega člena.
1
·
(1) Finančni konglomerat je skupina, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1
·
(1) Finančni konglomerat je skupina, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
2
·
- na vrhu skupine je nadzorovana oseba, ki je nadrejena osebi iz finančnega sektorja ali je v njej udeležena ali je s to osebo povezana na način iz pete alinee 14. točke 2. člena tega zakona;
2
·
- na vrhu skupine je nadzorovana oseba, ki je nadrejena osebi iz finančnega sektorja ali je v njej udeležena ali je s to osebo povezana na način iz pete alinee 14. točke 2. člena tega zakona;
3
·
- v skupini je najmanj ena oseba iz zavarovalniškega sektorja in najmanj ena iz bančnega sektorja ali iz sektorja trga vrednostnih papirjev;
3
·
- v skupini je najmanj ena oseba iz zavarovalniškega sektorja in najmanj ena iz bančnega sektorja ali iz sektorja trga vrednostnih papirjev;
4
·
- konsolidirana oziroma združena dejavnost oseb iz zavarovalniškega sektorja v skupini in konsolidirana oziroma združena dejavnost oseb iz bančnega sektorja in iz sektorja trga vrednostnih papirjev sta pomembni v smislu drugega ali šestega odstavka 9. člena in 10. člena tega zakona.
4
·
- konsolidirana oziroma združena dejavnost oseb iz zavarovalniškega sektorja v skupini in konsolidirana oziroma združena dejavnost oseb iz bančnega sektorja in iz sektorja trga vrednostnih papirjev sta pomembni v smislu drugega ali šestega odstavka 9. člena in 10. člena tega zakona.
5
−
(2) Finančni konglomerat je tudi skupina, na vrhu katere ni nadzorovane osebe, če poleg pogojev iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena izpolnjuje naslednje pogoje:
5
+
(2) Finančni konglomerat je tudi skupina, na vrhu katere ni nadzorovane osebe, če poleg pogojev iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka izpolnjuje naslednje pogoje:
6
·
- najmanj ena podrejena oseba v skupini je nadzorovana oseba;
6
·
- najmanj ena podrejena oseba v skupini je nadzorovana oseba;
7
·
- dejavnosti v skupini se ob upoštevanju meril iz 9. člena tega zakona pretežno opravljajo v finančnem sektorju.
7
·
- dejavnosti v skupini se ob upoštevanju meril iz 9. člena tega zakona pretežno opravljajo v finančnem sektorju.
8
·
(3) Za finančni konglomerat se šteje tudi podskupina v skupini, če izpolnjuje pogoje iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
8
·
(3) Za finančni konglomerat se šteje tudi podskupina v skupini, če izpolnjuje pogoje iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
9
−
(4) Za namen opredelitve finančnega kongomerata iz tega člena so nadzorovane osebe le tiste s sedežem v Evropski uniji.
9
+
(4) Za namen opredelitve finančnega konglomerata iz tega člena so nadzorovane osebe le tiste s sedežem v Evropski uniji.
10
·
2. poglavje UGOTOVITEV FINANČNEGA KONGLOMERATA IN KOORDINATORJA
10
·
2. poglavje UGOTOVITEV FINANČNEGA KONGLOMERATA IN KOORDINATORJA
1
·
(1) V skupini se pretežno opravljajo dejavnosti finančnega sektorja, če seštevek bilančnih vsot nadzorovanih in nenadzorovanih oseb iz posameznih finančnih sektorjev presega prag 40% bilančne vsote celotne skupine (koeficient bilančne vsote).
1
·
(1) V skupini se pretežno opravljajo dejavnosti finančnega sektorja, če seštevek bilančnih vsot nadzorovanih in nenadzorovanih oseb iz posameznih finančnih sektorjev presega prag 40% bilančne vsote celotne skupine (koeficient bilančne vsote).
2
·
(2) Dejavnosti v posameznih sektorjih finančnega sektorja so pomembne, če povprečni koeficient posameznega sektorja iz finančnega sektorja, izračunan iz koeficienta bilančne vsote in koeficienta kapitalskih zahtev posameznih sektorjev iz finančnega sektorja presega 10%.
2
·
(2) Dejavnosti v posameznih sektorjih finančnega sektorja so pomembne, če povprečni koeficient posameznega sektorja iz finančnega sektorja, izračunan iz koeficienta bilančne vsote in koeficienta kapitalskih zahtev posameznih sektorjev iz finančnega sektorja presega 10%.
3
−
(3) Za namen iz prejšnjega odstavka tega člena se bančni sektor in sektor trga vrednostnih papirjev štejeta skupaj kot en sektor finančnega sektorja.
3
+
(3) Za namen iz prejšnjega odstavka se bančni sektor in sektor trga vrednostnih papirjev štejeta skupaj kot en sektor finančnega sektorja.
4
·
(4) Koeficient bilančne vsote posameznega sektorja iz finančnega sektorja se izračuna iz seštevka bilančnih vsot oseb posameznega sektorja iz finančnega sektorja v bilančni vsoti vseh oseb finančnega sektorja v skupini (koeficient bilančne vsote).
4
·
(4) Koeficient bilančne vsote posameznega sektorja iz finančnega sektorja se izračuna iz seštevka bilančnih vsot oseb posameznega sektorja iz finančnega sektorja v bilančni vsoti vseh oseb finančnega sektorja v skupini (koeficient bilančne vsote).
5
·
(5) Koeficient kapitalskih zahtev oseb posameznega sektorja iz finančnega sektorja se izračuna iz seštevka kapitalskih zahtev posameznega sektorja iz finančnega sektorja v skupnih kapitalskih zahtevah vseh oseb finančnega sektorja v skupini (koeficient kapitalskih zahtev).
5
·
(5) Koeficient kapitalskih zahtev oseb posameznega sektorja iz finančnega sektorja se izračuna iz seštevka kapitalskih zahtev posameznega sektorja iz finančnega sektorja v skupnih kapitalskih zahtevah vseh oseb finančnega sektorja v skupini (koeficient kapitalskih zahtev).
6
−
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se šteje, da so dejavnosti v posameznih sektorjih finančnega sektorja pomembne, če bilančna vsota najmanjšega finančnega sektorja v skupini presega 1.440.000.000.000 tolarjev.
6
+
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se šteje, da so dejavnosti v posameznih sektorjih finančnega sektorja pomembne, če bilančna vsota najmanjšega finančnega sektorja v skupini presega 6 milijard eurov.
+
7
+
(7) Nadzorni organi vsako leto za posamezni finančni konglomerat ocenijo opustitev uporabe določb dopolnilnega nadzora iz 12., 13. in 14. člena tega zakona in pregledajo količinske kazalnike, določene v 9. in 10. členu tega zakona, ter ocene finančnih skupin z vidika tveganj.
1
·
(1) Pri ugotavljanju obstoja finančnega konglomerata lahko pristojni nadzorni organi s skupnim dogovorom izključijo osebo iz izračuna koeficientov iz 9. člena tega zakona, če gre za osebo, ki glede ciljev dopolnilnega nadzora predstavlja zanemarljivi del poslovanja skupine. Ob izključitvi več oseb na podlagi tega odstavka je treba te kljub temu vključiti, če skupaj presegajo okvir zanemarljivega pomena.
1
·
(1) Pri ugotavljanju obstoja finančnega konglomerata lahko pristojni nadzorni organi s skupnim dogovorom izključijo osebo iz izračuna koeficientov iz 9. člena tega zakona, če gre za osebo, ki glede ciljev dopolnilnega nadzora predstavlja zanemarljivi del poslovanja skupine. Ob izključitvi več oseb na podlagi tega odstavka je treba te kljub temu vključiti, če skupaj presegajo okvir zanemarljivega pomena.
2
·
(2) Pristojni nadzorni organi s skupnim dogovorom lahko izključijo osebo iz izračuna koeficientov iz 9. člena tega zakona tudi, kadar bi bila njena vključitev neustrezna ali zavajajoča glede na cilje dopolnilnega nadzora. V tem primeru se koordinator pred sprejetjem odločitve posvetuje z drugimi pristojnimi nadzornimi organi, razen če gre za nujne primere.
2
·
(2) Pristojni nadzorni organi s skupnim dogovorom lahko izključijo osebo iz izračuna koeficientov iz 9. člena tega zakona tudi, kadar bi bila njena vključitev neustrezna ali zavajajoča glede na cilje dopolnilnega nadzora. V tem primeru se koordinator pred sprejetjem odločitve posvetuje z drugimi pristojnimi nadzornimi organi, razen če gre za nujne primere.
3
·
(3) Pristojni nadzorni organi lahko s skupnim dogovorom izključijo osebo iz izračuna koeficientov iz 9. člena tega zakona tudi, kadar ima sedež v tretji državi, v kateri obstajajo pravne ovire za prenos informacij, potrebnih za izvajanje tega zakona.
3
·
(3) Pristojni nadzorni organi lahko s skupnim dogovorom izključijo osebo iz izračuna koeficientov iz 9. člena tega zakona tudi, kadar ima sedež v tretji državi, v kateri obstajajo pravne ovire za prenos informacij, potrebnih za izvajanje tega zakona.
4
·
(4) Za izognitev nenadni spremembi ureditve nadzora se pristojni nadzorni organi lahko dogovorijo, da se pri ugotavljanju finančnega konglomerata upošteva izpolnjevanje meril iz 9. člena tega zakona za pretekla tri leta glede na leto ugotavljanja finančnega konglomerata oziroma se za izpolnjevanje teh meril upošteva drugo obdobje, če se struktura skupine bistveno spremeni.
4
·
(4) Za izognitev nenadni spremembi ureditve nadzora se pristojni nadzorni organi lahko dogovorijo, da se pri ugotavljanju finančnega konglomerata upošteva izpolnjevanje meril iz 9. člena tega zakona za pretekla tri leta glede na leto ugotavljanja finančnega konglomerata oziroma se za izpolnjevanje teh meril upošteva drugo obdobje, če se struktura skupine bistveno spremeni.
5
−
(5) Pristojni nadzorni organi lahko v izjemnih primerih na podlagi skupnega dogovora v osnovo za izračun izpolnjevanja meril iz 9. in 10. člena tega zakona namesto bilančne vsote vključijo sestavo prihodkov ali oziroma in zunajbilančne dejavnosti oziroma se sestava prihodkov ali oziroma in zunajbilančne dejavnosti prišteva v osnovo poleg bilančne vsote, če presodijo, da je to še posebno pomembno za doseganje ciljev dopolnilnega nadzora.
5
+
(5) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena pristojni nadzorni organi ne smejo izključiti osebe iz izračuna koeficientov iz 9. člena tega zakona, če se je oseba preselila iz države članice v tretjo državo in iz dokazil izhaja, da je oseba zamenjala sedež z namenom izognitve zakonskim zahtevam.
6
−
(6) Če je bil finančni konglomerat že ugotovljen, pristojni nadzorni organi odločitve iz prvega do četrtega odstavka tega člena sprejemajo na podlagi predloga koordinatorja tega finančnega konglomerata.
6
+
(6) Pri ugotavljanju obstoja finančnega konglomerata lahko pristojni nadzorni organi s skupnim dogovorom iz izračuna koeficientov iz 9. člena tega zakona izključijo eno ali več udeležb v osebah iz manjšega sektorja v finančnem sektorju, če so udeležbe v te osebe odločilne za ugotovitev finančnega konglomerata in so skupno zanemarljive glede na cilje dopolnilnega nadzora.
+
7
+
(7) Pristojni nadzorni organi lahko v izjemnih primerih, če presodijo, da je to še posebej pomembno za doseganje ciljev dopolnilnega nadzora, na podlagi skupnega dogovora v osnovo za izračun izpolnjevanja meril iz 9. in 10. člena tega zakona namesto bilančne vsote vključijo ali dodajo enega ali več naslednjih parametrov: sestava prihodkov, zunajbilančne dejavnosti, premoženje v upravljanju.
+
8
+
(8) Če je bil finančni konglomerat že ugotovljen, pristojni nadzorni organi odločitve iz prvega do šestega odstavka tega člena sprejemajo na podlagi predloga koordinatorja tega finančnega konglomerata.
1
·
(1) Pristojni nadzorni organi lahko odločijo, da se za finančni konglomerat, ki je že predmet dopolnilnega nadzora v skladu s tem zakonom, znižata pragova iz prvega in drugega odstavka 9. člena tega zakona, če se njune vrednosti (koeficienti) znižajo pod 40% oziroma pod 10%. Znižani vrednosti pragov 35% oziroma 8% se uporabljata v naslednjih treh letih glede na leto ugotovitve znižanih vrednosti pragov, da se prepreči nenadna sprememba ureditve nadzora.
1
·
(1) Pristojni nadzorni organi lahko odločijo, da se za finančni konglomerat, ki je že predmet dopolnilnega nadzora v skladu s tem zakonom, znižata pragova iz prvega in drugega odstavka 9. člena tega zakona, če se njune vrednosti (koeficienti) znižajo pod 40% oziroma pod 10%. Znižani vrednosti pragov 35% oziroma 8% se uporabljata v naslednjih treh letih glede na leto ugotovitve znižanih vrednosti pragov, da se prepreči nenadna sprememba ureditve nadzora.
2
−
(2) Pristojni nadzorni organi lahko odločijo, da se za finančni konglomerat, ki je že predmet dopolnilnega nadzora v skladu s tem zakonom, zniža prag iz šestega odstavka 9. člena tega zakona, če bilančna vsota najmanjšega finančnega sektorja v skupini pade pod 1.440.000.000.000 tolarjev. Znižana vrednost 5 milijard eurov se uporablja v naslednjih treh letih glede na leto ugotovitve znižanih vrednosti pragov, da se prepreči nenadna sprememba ureditve nadzora.
2
+
(2) Pristojni nadzorni organi lahko odločijo, da se za finančni konglomerat, ki je že predmet dopolnilnega nadzora v skladu s tem zakonom, zniža prag iz šestega odstavka 9. člena tega zakona, če bilančna vsota najmanjšega finančnega sektorja v skupini pade pod 6 milijard eurov. Znižana vrednost 5 milijard eurov se uporablja v naslednjih treh letih glede na leto ugotovitve znižanih vrednosti pragov, da se prepreči nenadna sprememba ureditve nadzora.
3
·
(3) V obdobju, na katero se nanašata prvi in drugi odstavek tega člena, lahko koordinator v dogovoru z drugimi pristojnimi nadzornimi organi odloči, da se znižane vrednosti prenehajo uporabljati.
3
·
(3) V obdobju, na katero se nanašata prvi in drugi odstavek tega člena, lahko koordinator v dogovoru z drugimi pristojnimi nadzornimi organi odloči, da se znižane vrednosti prenehajo uporabljati.
1
−
(4) Koordinator mora o ugotovitvi finančnega konglomerata in imenovanju koordinatorja obvestiti nadzorne organe, ki so izdali dovoljenja nadzorovanim osebam v skupini, pristojne organe v državi članici, v kateri ima mešani finančni holding svoj sedež, in Skupni odbor.
1
+
(1) Nadzorni organi, ki so nadzorovanim osebam izdali dovoljenja, morajo na podlagi tega zakona ugotoviti katero koli skupino, ki bi lahko predstavljala finančni konglomerat po tem zakonu. Nadzorni organi morajo medsebojno sodelovati in si na zahtevo ali na lastno pobudo medsebojno izmenjevati informacije, ki so bistvene za ugotovitev obstoja finančnega konglomerata, v skladu s tem zakonom.
2
·
(2) Če nadzorni organi po medsebojni izmenjavi informacij ne razpolagajo z zadostnimi informacijami, ki jih potrebujejo za ugotovitev obstoja finančnega konglomerata, jih pridobijo od nadzorovanih oseb v skupini.
2
·
(2) Če nadzorni organi po medsebojni izmenjavi informacij ne razpolagajo z zadostnimi informacijami, ki jih potrebujejo za ugotovitev obstoja finančnega konglomerata, jih pridobijo od nadzorovanih oseb v skupini.
3
·
(3) Pristojni nadzorni organi za prilagojeni izračun kapitalskih zahtev v skladu z 11. členom tega zakona zahtevajo ustrezne informacije od nadrejenih nadzorovanih oseb. Kadar na vrhu skupine ni nadzorovane osebe, lahko pristojni nadzorni organi pridobijo takšne informacije od nadrejene osebe.
3
·
(3) Pristojni nadzorni organi za prilagojeni izračun kapitalskih zahtev v skladu z 11. členom tega zakona zahtevajo ustrezne informacije od nadrejenih nadzorovanih oseb. Kadar na vrhu skupine ni nadzorovane osebe, lahko pristojni nadzorni organi pridobijo takšne informacije od nadrejene osebe.
4
·
(4) Koordinator mora o ugotovitvi finančnega konglomerata in imenovanju koordinatorja obvestiti nadzorne organe, ki so izdali dovoljenja nadzorovanim osebam v skupini, pristojne organe v državi članici, v kateri ima mešani finančni holding svoj sedež, in Skupni odbor.
4
·
(4) Koordinator mora o ugotovitvi finančnega konglomerata in imenovanju koordinatorja obvestiti nadzorne organe, ki so izdali dovoljenja nadzorovanim osebam v skupini, pristojne organe v državi članici, v kateri ima mešani finančni holding svoj sedež, in Skupni odbor.
5
·
(5) Podrobnejši predpis v zvezi s posredovanjem informacij v skladu s tem členom izda minister, pristojen za finance, v sodelovanju z Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor.
5
·
(5) Podrobnejši predpis v zvezi s posredovanjem informacij v skladu s tem členom izda minister, pristojen za finance, v sodelovanju z Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor.
1
−
(1) Če nadzorni organ na podlagi meril iz tega zakona ugotovi, da je posamezna nadzorovana oseba del skupine, ki je ali ki bi lahko bila finančni konglomerat v skladu s tem zakonom, je dolžan o tem nemudoma obvestiti druge udeležene nadzorne organe skupine .
1
+
(1) Če nadzorni organ na podlagi meril iz tega zakona ugotovi, da je posamezna nadzorovana oseba del skupine, ki je ali ki bi lahko bila finančni konglomerat v skladu s tem zakonom, je dolžan o tem nemudoma obvestiti druge udeležene nadzorne organe skupine in Skupni odbor.
2
·
(2) Nadzorni organi, ki so prejeli obvestilo iz prejšnjega odstavka, na podlagi izpolnjevanja meril iz tega zakona ugotovijo ali skupina izpolnjuje pogoje za finančni konglomerat in določijo koordinatorja ali druge pristojne nadzorne organe v skladu s 16. točko 2. člena ter z 19., 20. in 21. členom tega zakona.
2
·
(2) Nadzorni organi, ki so prejeli obvestilo iz prejšnjega odstavka, na podlagi izpolnjevanja meril iz tega zakona ugotovijo ali skupina izpolnjuje pogoje za finančni konglomerat in določijo koordinatorja ali druge pristojne nadzorne organe v skladu s 16. točko 2. člena ter z 19., 20. in 21. členom tega zakona.
3
−
(3) Kadar nadzorovana oseba iz drugega odstavka 22. člena tega zakona ugotovi, da je del skupine, ki bi lahko predstavljala finančni konglomerat, mora v roku 8 dni od dneva ugotovitve o tem pisno obvestiti nadzorni organ. Podrobnejšo vsebino obvestila lahko s predpisom določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor.
3
+
(3) Kadar nadzorovana oseba iz drugega odstavka 22. člena tega zakona ugotovi, da je del skupine, ki bi lahko predstavljala finančni konglomerat, mora v roku osmih dni od dneva ugotovitve o tem pisno obvestiti nadzorni organ. Podrobnejšo vsebino obvestila lahko s predpisom določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor.
1
·
(1) Koordinator mora o ugotovitvi, da je bila neka skupina spoznana za finančni konglomerat, izdati odločbo o ugotovitvi finančnega konglomerata in jo vročiti nadrejeni osebi, ki je na vrhu skupine. Nadrejena oseba v osmih dneh od prejema odločbe o ugotovitvi finančnega konglomerata obvesti o tem vse nadzorovane osebe v skupini.
1
·
(1) Koordinator mora o ugotovitvi, da je bila neka skupina spoznana za finančni konglomerat, izdati odločbo o ugotovitvi finančnega konglomerata in jo vročiti nadrejeni osebi, ki je na vrhu skupine. Nadrejena oseba v osmih dneh od prejema odločbe o ugotovitvi finančnega konglomerata obvesti o tem vse nadzorovane osebe v skupini.
2
·
(2) Če na vrhu skupine ni nadrejene osebe, koordinator vroči odločbo o ugotovitvi finančnega konglomerata nadzorovani osebi z največjo bilančno vsoto v najpomembnejšem sektorju iz finančnega sektorja v skupini. Ta nadzorovana oseba v osmih dneh od prejema odločbe o ugotovitvi finančnega konglomerata obvesti o tem vse nadzorovane osebe v skupini.
2
·
(2) Če na vrhu skupine ni nadrejene osebe, koordinator vroči odločbo o ugotovitvi finančnega konglomerata nadzorovani osebi z največjo bilančno vsoto v najpomembnejšem sektorju iz finančnega sektorja v skupini. Ta nadzorovana oseba v osmih dneh od prejema odločbe o ugotovitvi finančnega konglomerata obvesti o tem vse nadzorovane osebe v skupini.
3
·
(3) Odločba o ugotovitvi finančnega konglomerata mora poleg sestavin, ki jih mora vsebovati vsaka odločba v skladu s prvim odstavkom 42. člena tega zakona, vsebovati tudi:
3
·
(3) Odločba o ugotovitvi finančnega konglomerata mora poleg sestavin, ki jih mora vsebovati vsaka odločba v skladu s prvim odstavkom 42. člena tega zakona, vsebovati tudi:
4
·
- navedbo oseb v skupini;
4
·
- navedbo oseb v skupini;
5
·
- navedbo pristojnega nadzornega organa in koordinatorja;
5
·
- navedbo pristojnega nadzornega organa in koordinatorja;
6
·
- poziv osebi iz prvega ali drugega odstavka tega člena, da v 15 dneh od prejema te odločbe sporoči koordinatorju ime finančnega konglomerata.
6
·
- poziv osebi iz prvega ali drugega odstavka tega člena, da v 15 dneh od prejema te odločbe sporoči koordinatorju ime finančnega konglomerata.
7
−
(4) Koordinator mora o ugotovitvi finančnega konglomerata obvestiti nadzorne organe, ki so izdali dovoljenja nadzorovanim osebam v skupini, organe v državi članici, v kateri ima mešani finančni holding svoj sedež, nadzorne organe v tretjih državah ob izpolnjenem pogoju enakovrednega nadzora, če ima nadrejena oseba sedež zunaj države članice in Komisijo.
7
+
(4) Koordinator mora o ugotovitvi finančnega konglomerata in imenovanju koordinatorja obvestiti nadzorne organe, ki so izdali dovoljenja nadzorovanim osebam v skupini, organe v državi članici, v kateri ima mešani finančni holding svoj sedež, nadzorne organe v tretjih državah ob izpolnjenem pogoju enakovrednega nadzora, če ima nadrejena oseba sedež zunaj države članice, in Skupni odbor.
8
·
(5) Če skupina preneha izpolnjevati merila za finančni konglomerat, mora oseba na vrhu skupine oziroma nadzorovana oseba iz drugega odstavka tega člena o tem pisno obvestiti koordinatorja v roku osmih dni od dneva ugotovitve o prenehanju izpolnjevanja meril za finančni konglomerat.
8
·
(5) Če skupina preneha izpolnjevati merila za finančni konglomerat, mora oseba na vrhu skupine oziroma nadzorovana oseba iz drugega odstavka tega člena o tem pisno obvestiti koordinatorja v roku osmih dni od dneva ugotovitve o prenehanju izpolnjevanja meril za finančni konglomerat.
9
·
(6) Če koordinator ugotovi, da zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 9., 10. ter 12. do 14. člena tega zakona dopolnilni nadzor ne bi bil več primeren, po posvetovanju z drugimi udeleženimi nadzornimi organi vroči osebi iz petega odstavka tega člena odločbo o prenehanju finančnega konglomerata. Koordinator mora o prenehanju finančnega konglomerata obvestiti tudi osebe iz četrtega odstavka tega člena.
9
·
(6) Če koordinator ugotovi, da zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 9., 10. ter 12. do 14. člena tega zakona dopolnilni nadzor ne bi bil več primeren, po posvetovanju z drugimi udeleženimi nadzornimi organi vroči osebi iz petega odstavka tega člena odločbo o prenehanju finančnega konglomerata. Koordinator mora o prenehanju finančnega konglomerata obvestiti tudi osebe iz četrtega odstavka tega člena.
1
·
(1) Za zagotavljanje dopolnilnega nadzora nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu udeleženi nadzorni organi iz Republike Slovenije in drugih držav članic ter nadzorni organi držav članic, v katerih ima svoj sedež mešani finančni holding in nadzorni organi iz Republike Slovenije, če je tam sedež mešanega finančnega holdinga, izmed sebe imenujejo koordinatorja, odgovornega za usklajevanje in opravljanje nalog dopolnilnega nadzora.
1
·
(1) Za zagotavljanje dopolnilnega nadzora nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu udeleženi nadzorni organi iz Republike Slovenije in drugih držav članic ter nadzorni organi držav članic, v katerih ima svoj sedež mešani finančni holding in nadzorni organi iz Republike Slovenije, če je tam sedež mešanega finančnega holdinga, izmed sebe imenujejo koordinatorja, odgovornega za usklajevanje in opravljanje nalog dopolnilnega nadzora.
2
−
(2) Pri imenovanju koordinatorja se upoštevajo zlasti naslednja merila:
2
+
(2) Pri imenovanju koordinatorja se upoštevata zlasti dve merili:
3
−
1. če je na vrhu finančnega konglomerata nadzorovana oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, naloge koordinatorja opravlja nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje tej nadzorovani osebi v skladu s sektorskimi pravili;
3
+
1. če je na vrhu finančnega konglomerata nadzorovana oseba s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, naloge koordinatorja opravlja nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje tej nadzorovani osebi v skladu s sektorskimi pravili;
4
·
2. če na vrhu finančnega konglomerata ni nadzorovane osebe, naloge koordinatorja opravlja nadzorni organ, določen v skladu z dodatnimi merili iz 20. člena tega zakona.
4
·
2. če na vrhu finančnega konglomerata ni nadzorovane osebe, naloge koordinatorja opravlja nadzorni organ, določen v skladu z dodatnimi merili iz 20. člena tega zakona.
1
·
(1) Nadzornim organom iz prvega odstavka 19. člena tega zakona na podlagi skupnega dogovora ni treba upoštevati meril iz 19. ter 20. člena tega zakona, če njihova uporaba ne bi bila primerna glede na strukturo finančnega konglomerata in sorazmerni pomen njegovih dejavnosti v posameznih državah in za koordinatorja določijo drug nadzorni organ.
1
·
(1) Nadzornim organom iz prvega odstavka 19. člena tega zakona na podlagi skupnega dogovora ni treba upoštevati meril iz 19. ter 20. člena tega zakona, če njihova uporaba ne bi bila primerna glede na strukturo finančnega konglomerata in sorazmerni pomen njegovih dejavnosti v posameznih državah in za koordinatorja določijo drug nadzorni organ.
2
·
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka nadzorni organi pred sprejetjem odločitve pozovejo nadzorovano osebo iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, ki je na vrhu finančnega konglomerata, da jim pošlje mnenje glede njihovega predloga iz prejšnjega odstavka.
2
·
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka nadzorni organi pred sprejetjem odločitve pozovejo nadzorovano osebo iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, ki je na vrhu finančnega konglomerata, da jim pošlje mnenje glede njihovega predloga iz prejšnjega odstavka.
3
·
3. poglavje DOPOLNILNI NADZOR 3.1 Obseg dopolnilnega nadzora
3
·
3. poglavje DOPOLNILNI NADZOR 3.1 Obseg dopolnilnega nadzora
4
−
10,000.000 do 50,000.000 tolarjev
4
+
42.000 do 209.000 eurov
5
−
9.a nadzorovana oseba, če ne objavi opisa pravne in organizacijske strukture ter upravljanja ali se namesto objave tega opisa ne sklicuje na enakovredne informacije v skladu s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona;
V drugem odstavku se besedilo »500.000 do 2,000.000 tolarjev
5
+
2.000 do 8.500 eurov
6
−
3,000.000 do 30,000.000 tolarjev
6
+
12.500 do 125.000 eurov
7
−
100.000 do 1,000.000 tolarjev
7
+
400 do 4.200 eurov
8
−
10,000.000 do 50,000.000 tolarjev
8
+
42.000 do 209.000 eurov
9
−
500.000 do 2,000.000 tolarjev
9
+
2.000 do 8.500 eurov
1
·
(1) Nadzorovana oseba, ki ni predmet dopolnilnega nadzora po drugem odstavku 22. člena tega zakona in katere nadrejena oseba je nadzorovana oseba ali mešani finančni holding s sedežem v tretji državi, je predmet dopolnilnega nadzora na ravni finančnega konglomerata v skladu z 52. in 53. členom tega zakona.
1
·
(1) Nadzorovana oseba, ki ni predmet dopolnilnega nadzora po drugem odstavku 22. člena tega zakona in katere nadrejena oseba je nadzorovana oseba ali mešani finančni holding s sedežem v tretji državi, je predmet dopolnilnega nadzora na ravni finančnega konglomerata v skladu z 52. in 53. členom tega zakona.
2
·
(2) Če ima pravna ali fizična oseba udeležbo ali kapitalske povezave v eni ali več nadzorovanih osebah, ki niso navedene v 22. členu tega zakona ali v prejšnjem odstavku ali če ima brez udeležbe ali kapitalskih povezav močan vpliv na te osebe, se pristojni nadzorni organi dogovorijo ali in v kakšnem obsegu bodo v skladu s cilji dopolnilnega nadzora izvajali dopolnilni nadzor nad temi nadzorovanimi osebami, kakor če bi skupaj sestavljale finančni konglomerat.
2
·
(2) Če ima pravna ali fizična oseba udeležbo ali kapitalske povezave v eni ali več nadzorovanih osebah, ki niso navedene v 22. členu tega zakona ali v prejšnjem odstavku ali če ima brez udeležbe ali kapitalskih povezav močan vpliv na te osebe, se pristojni nadzorni organi dogovorijo ali in v kakšnem obsegu bodo v skladu s cilji dopolnilnega nadzora izvajali dopolnilni nadzor nad temi nadzorovanimi osebami, kakor če bi skupaj sestavljale finančni konglomerat.
3
·
(3) Za izvajanje dopolnilnega nadzora iz prejšnjega odstavka mora biti najmanj ena oseba nadzorovana oseba s sedežem v državi članici, hkrati pa morata biti izpolnjena pogoja iz druge in tretje alinee prvega odstavka 8. člena tega zakona. Pri sprejetju odločitve o izvajanju dopolnilnega nadzora iz prejšnjega odstavka pristojni nadzorni organi upoštevajo cilje tega nadzora.
3
·
(3) Za izvajanje dopolnilnega nadzora iz prejšnjega odstavka mora biti najmanj ena oseba nadzorovana oseba s sedežem v državi članici, hkrati pa morata biti izpolnjena pogoja iz druge in tretje alinee prvega odstavka 8. člena tega zakona. Pri sprejetju odločitve o izvajanju dopolnilnega nadzora iz prejšnjega odstavka pristojni nadzorni organi upoštevajo cilje tega nadzora.
4
−
(4) Nadzorni organi iz Republike Slovenije pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti po tem zakonu upoštevajo smernice, standarde in druga priporočila Skupnega odbora . 3.2 Obvladovanje tveganj
4
+
(4) Nadzorni organi iz Republike Slovenije pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti po tem zakonu upoštevajo smernice, standarde in druga priporočila Skupnega odbora in regulativne tehnične standarde Evropske komisije. 3.2 Obvladovanje tveganj
1
−
(1) Za izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu minister, pristojen za finance, v sodelovanju z Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor, izda podzakonski akt v skladu s tehničnimi načeli in metodami iz Priloge I k Direktivi 2002/87/ES, upoštevaje sektorske predpise posameznega finančnega sektorja.
1
+
(1) Za izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu minister, pristojen za finance, v sodelovanju z Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor, izda podzakonski akt v skladu s tehničnimi načeli in metodami iz Priloge I k Direktivi 2002/87/ES , upoštevaje sektorske predpise posameznega finančnega sektorja.
2
−
(2) Koordinator posameznega finančnega konglomerata, po posvetovanju z drugimi udeleženimi nadzornimi organi in z nadzorovano osebo na vrhu finančnega konglomerata oziroma z mešanim finančnim holdingom, z odločbo določi, katera metoda iz prejšnjega odstavka se bo uporabljala za ta finančni konglomerat.
2
+
(2) Koordinator posameznega finančnega konglomerata, po posvetovanju z drugimi pristojnimi nadzornimi organi in z nadzorovano osebo na vrhu finančnega konglomerata oziroma z mešanim finančnim holdingom, z odločbo določi, katera metoda iz prejšnjega odstavka se bo uporabljala za ta finančni konglomerat.
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko nadzorni organ, če je na vrhu finančnega konglomerata nadzorovana oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v Republiki Sloveniji ali mešani finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, z odločbo zahteva, da se izračun opravi po metodi, predpisani s podzakonskim aktom iz prvega odstavka tega člena.
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko nadzorni organ, če je na vrhu finančnega konglomerata nadzorovana oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v Republiki Sloveniji ali mešani finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, z odločbo zahteva, da se izračun opravi po metodi, predpisani s podzakonskim aktom iz prvega odstavka tega člena.
1
−
(1) Nadzorovana oseba iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, ki je na vrhu finančnega konglomerata ali mešani finančni holding (če na vrhu konglomerata ni nadzorovane osebe) ali druga nadzorovana oseba v finančnem konglomeratu, ki jo po posvetovanju z drugimi pristojnimi nadzornimi organi in s finančnim konglomeratom z odločbo določi koordinator, mora najmanj enkrat v šestih mesecih poročati koordinatorju o pomembnejših koncentracijah tveganj na ravni finančnega konglomerata in mu predložiti ustrezne podatke. Minister, pristojen za finance, v sodelovanju z Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor, izda predpis o pomembnejših koncentracijah tveganj nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu v skladu s tem zakonom in Prilogo II k Direktivi 2002/87/ES.
1
+
(1) Nadzorovana oseba iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, ki je na vrhu finančnega konglomerata ali mešani finančni holding (če na vrhu konglomerata ni nadzorovane osebe) ali druga nadzorovana oseba v finančnem konglomeratu, ki jo po posvetovanju z drugimi pristojnimi nadzornimi organi in s finančnim konglomeratom z odločbo določi koordinator, mora najmanj enkrat v šestih mesecih poročati koordinatorju o pomembnejših koncentracijah tveganj na ravni finančnega konglomerata in mu predložiti ustrezne podatke. Minister, pristojen za finance, v sodelovanju z Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor, izda predpis o pomembnejših koncentracijah tveganj nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu v skladu s tem zakonom in Prilogo II k Direktivi 2002/87/ES .
2
·
(2) Pri nadzoru spoštovanja določb o koncentraciji tveganj koordinator spremlja predvsem tveganja iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, z namenom ugotavljanja tveganj škodljivih vplivov na nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu, tvaganj konflikta interesov in tveganj nespoštovanja oziroma izogibanja določbam sektorskih pravil ter stopnjo ali obseg navedenih tveganj.
2
·
(2) Pri nadzoru spoštovanja določb o koncentraciji tveganj koordinator spremlja predvsem tveganja iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, z namenom ugotavljanja tveganj škodljivih vplivov na nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu, tvaganj konflikta interesov in tveganj nespoštovanja oziroma izogibanja določbam sektorskih pravil ter stopnjo ali obseg navedenih tveganj.
3
·
(3) Nadzorni organi lahko na ravni finančnega konglomerata uporabljajo določbe sektorskih pravil o koncentraciji tveganj predvsem, da bi preprečili izogibanje določbam sektorskih pravil.
3
·
(3) Nadzorni organi lahko na ravni finančnega konglomerata uporabljajo določbe sektorskih pravil o koncentraciji tveganj predvsem, da bi preprečili izogibanje določbam sektorskih pravil.
4
−
(4) Koordinator mora sproti obveščati Odbor o načelih, ki jih uporablja pri nadzoru koncentracije tveganj v finančnem konglomeratu.
−
1
·
(1) Nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu morajo na ravni finančnega konglomerata skrbeti, da ne sklepajo takšnih poslov v skupini, ki bi imeli škodljiv vpliv na nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu ali ki bi povzročili nastanek konflikta interesov oziroma s katerimi bi se osebe iz skupine lahko izognile določbam sektorskih pravil.
1
·
(1) Nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu morajo na ravni finančnega konglomerata skrbeti, da ne sklepajo takšnih poslov v skupini, ki bi imeli škodljiv vpliv na nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu ali ki bi povzročili nastanek konflikta interesov oziroma s katerimi bi se osebe iz skupine lahko izognile določbam sektorskih pravil.
2
·
(2) Koordinator opravlja dopolnilni nadzor poslov v skupini nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu v skladu z določbami tega zakona, na njegovi podlagi sprejetih predpisov in sektorskih pravil. Koordinator nadzoruje posle v skupini z namenom ugotavljanja tveganj škodljivih vplivov na nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu, tveganja konflikta interesov tveganja nespoštovanja oziroma izogibanja določbam sektorskih pravil ter ugotavljanja stopnje ali obsega navedenih tveganj.
2
·
(2) Koordinator opravlja dopolnilni nadzor poslov v skupini nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu v skladu z določbami tega zakona, na njegovi podlagi sprejetih predpisov in sektorskih pravil. Koordinator nadzoruje posle v skupini z namenom ugotavljanja tveganj škodljivih vplivov na nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu, tveganja konflikta interesov tveganja nespoštovanja oziroma izogibanja določbam sektorskih pravil ter ugotavljanja stopnje ali obsega navedenih tveganj.
3
−
(3) Koordinator po posvetovanju z udeleženimi nadzornimi organi in po posvetovanju z nadzorovano osebo na vrhu finančnega konglomerata oziroma z mešanim finančnim holdingom lahko z odločbo opredeli pomembne posle po vrednosti in vrsti. Do izdaje odločbe se šteje, da je posel v skupini pomemben, če njegova vrednost presega najmanj 5% skupnih kapitalskih zahtev na ravni finančnega konglomerata.
3
+
(3) Koordinator po posvetovanju z pristojnimi nadzornimi organi in po posvetovanju z nadzorovano osebo na vrhu finančnega konglomerata oziroma z mešanim finančnim holdingom lahko z odločbo opredeli pomembne posle po vrednosti in vrsti. Do izdaje odločbe se šteje, da je posel v skupini pomemben, če njegova vrednost presega najmanj 5% skupnih kapitalskih zahtev na ravni finančnega konglomerata.
4
−
(4) Nadzorovana oseba iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, ki je na vrhu finančnega konglomerata ali mešani finančni holding (če na vrhu konglomerata ni nadzorovane osebe) ali druga nadzorovana oseba v finančnem konglomeratu, ki jo po posvetovanju z drugimi pristojnimi nadzornimi organi in s finančnim konglomeratom z odločbo določi koordinator, mora najmanj enkrat v šestih mesecih poročati koordinatorju o vsakem pomembnem poslu nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu. Minister, pristojen za finance, v sodelovanju z Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor, izda predpis o pomembnih poslih nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu v skladu s tem zakonom in Prilogo II k Direktivi 2002/87/ES.
4
+
(4) Nadzorovana oseba iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, ki je na vrhu finančnega konglomerata ali mešani finančni holding (če na vrhu konglomerata ni nadzorovane osebe) ali druga nadzorovana oseba v finančnem konglomeratu, ki jo po posvetovanju z drugimi pristojnimi nadzornimi organi in s finančnim konglomeratom z odločbo določi koordinator, mora najmanj enkrat v šestih mesecih poročati koordinatorju o vsakem pomembnem poslu nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu. Minister, pristojen za finance, v sodelovanju z Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor, izda predpis o pomembnih poslih nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu v skladu s tem zakonom in Prilogo II k Direktivi 2002/87/ES .
5
·
(5) Nadzorni organi lahko na ravni finančnega konglomerata uporabljajo določbe sektorskih pravil o poslih v skupini, predvsem za preprečitev izogibanja določbam sektorskih pravil.
5
·
(5) Nadzorni organi lahko na ravni finančnega konglomerata uporabljajo določbe sektorskih pravil o poslih v skupini, predvsem za preprečitev izogibanja določbam sektorskih pravil.
6
−
(6) Koordinator mora sproti obveščati Odbor o načelih, ki jih uporablja pri nadzoru poslov v skupini v finančnem konglomeratu.
−
1
−
(omejitve in zahteve dopolnilnega nadzora poslov v skupini)
−
2
·
(1) Nadzorni organi lahko v skladu z določbami tega zakona in določbami sektorskih predpisov z odločbo določijo dodatne količinske omejitve oziroma določijo dodatne kvalitativne zahteve ali sprejmejo dodatne nadzorne ukrepe za doseganje ciljev dopolnilnega nadzora poslov v skupini na ravni finančnega konglomerata.
1
·
(1) Nadzorni organi lahko v skladu z določbami tega zakona in določbami sektorskih predpisov z odločbo določijo dodatne količinske omejitve oziroma določijo dodatne kvalitativne zahteve ali sprejmejo dodatne nadzorne ukrepe za doseganje ciljev dopolnilnega nadzora poslov v skupini na ravni finančnega konglomerata.
3
·
(2) Če je na vrhu finančnega konglomerata mešani finančni holding, veljajo sektorska pravila glede poslov v skupini najpomembnejšega finančnega sektorja v finančnem konglomeratu za ta sektor kot celoto, vključno z mešanim finančnim holdingom.
2
·
(2) Če je na vrhu finančnega konglomerata mešani finančni holding, veljajo sektorska pravila glede poslov v skupini najpomembnejšega finančnega sektorja v finančnem konglomeratu za ta sektor kot celoto, vključno z mešanim finančnim holdingom.
4
·
(3) Koordinator od vsake osebe iz finančnega sektorja v finančnem konglomeratu lahko zahteva podatke, ki so potrebni za dopolnilni nadzor poslov v skupini na ravni finančnega konglomerata.
3
·
(3) Koordinator od vsake osebe iz finančnega sektorja v finančnem konglomeratu lahko zahteva podatke, ki so potrebni za dopolnilni nadzor poslov v skupini na ravni finančnega konglomerata.
1
·
(1) Nadzorovane osebe morajo na ravni finančnega konglomerata vzpostaviti ustrezne postopke upravljanja s kapitalom in tveganji ter sisteme notranjih kontrol, ki vključujejo ustrezne administrativne in računovodske postopke.
1
·
(1) Nadzorovane osebe morajo na ravni finančnega konglomerata vzpostaviti ustrezne postopke upravljanja s kapitalom in tveganji ter sisteme notranjih kontrol, ki vključujejo ustrezne administrativne in računovodske postopke.
2
·
(2) Postopki upravljanja s kapitalom in tveganji morajo vključevati:
2
·
(2) Postopki upravljanja s kapitalom in tveganji morajo vključevati:
3
·
a) zanesljiv in pregleden sistem vodenja ter upravljanja s kapitalom in tveganji v skladu z odobrenimi strategijami in poslovnimi politikami nadzorovanih oseb iz prejšnjega odstavka ter njihovo periodično preverjanje na ravni finančnega konglomerata, vključujoč vsa predvidena tveganja;
3
·
a) zanesljiv in pregleden sistem vodenja ter upravljanja s kapitalom in tveganji v skladu z odobrenimi strategijami in poslovnimi politikami nadzorovanih oseb iz prejšnjega odstavka ter njihovo periodično preverjanje na ravni finančnega konglomerata, vključujoč vsa predvidena tveganja;
4
·
b) ustrezne politike izpolnjevanja zahtev o kapitalski ustreznosti, ki vključujejo tudi vpliv njihovih poslovnih strategij na obseg in vrsto tveganj, ter na kapitalske zahteve v skladu s predpisi o kapitalski ustreznosti na ravni finančnega konglomerata;
4
·
b) ustrezne politike izpolnjevanja zahtev o kapitalski ustreznosti, ki vključujejo tudi vpliv njihovih poslovnih strategij na obseg in vrsto tveganj, ter na kapitalske zahteve v skladu s predpisi o kapitalski ustreznosti na ravni finančnega konglomerata;
5
·
c) ustrezne postopke, ki zagotavljajo:
5
·
c) ustrezne postopke, ki zagotavljajo:
6
·
- da so njihovi kontrolni sistemi za spremljanje tveganj učinkovito vgrajeni v njihovo organizacijo in
6
·
- da so njihovi kontrolni sistemi za spremljanje tveganj učinkovito vgrajeni v njihovo organizacijo in
7
−
- da so sprejeti vsi ukrepi, ki zagotavljajo, da so vgrajeni sistemi notranjih kontrol v vseh osebah, vključenih v obseg dopolnilnega nadzora, konsistentni ter omogočajo merjenje, spremljanje in nadzor tveganj na ravni finančnega konglomerata.
7
+
- da so sprejeti vsi ukrepi, ki zagotavljajo, da so vgrajeni sistemi notranjih kontrol v vseh osebah, vključenih v obseg dopolnilnega nadzora, konsistentni ter omogočajo merjenje, spremljanje in nadzor tveganj na ravni finančnega konglomerata;
+
8
+
d) ustrezne ureditve za razvoj ter če je potrebno, izdelavo načrtov obnove in reševanja. Ti postopki se morajo redno posodabljati.
1
·
(1) Vse nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu, vključene v dopolnilni nadzor, morajo imeti ustrezne sisteme notranjih kontrol za pripravo in pošiljanje informacij, pomembnih za dopolnilni nadzor.
1
·
(1) Vse nadzorovane osebe v finančnem konglomeratu, vključene v dopolnilni nadzor, morajo imeti ustrezne sisteme notranjih kontrol za pripravo in pošiljanje informacij, pomembnih za dopolnilni nadzor.
2
−
(2) Koordinator nadzira sisteme notranjih kontrol in postopke upravljanja s kapitalom in tveganji v skladu z 32. in 33. členom tega zakona in prejšnjim odstavkom.
2
+
(2) Nadzorovane osebe morajo na ravni finančnega konglomerata svojim nadzornim organom redno sporočati podrobnosti o pravni in organizacijski strukturi ter upravljanju, vključno z navedbo vseh nadzorovanih oseb, nenadzorovanih podrejenih oseb in pomembnih podružnic.
3
−
(3) Koordinator lahko od vsake osebe iz finančnega sektorja v finančnem konglomeratu zahteva podatke, ki so potrebni za dopolnilni nadzor nad delovanjem sistemov notranjih kontrol in postopkov upravljanja s tveganji na ravni finančnega konglomerata.
3
+
(3) Nadzorovane osebe morajo letno na ravni finančnega konglomerata objaviti opis pravne in organizacijske strukture ter upravljanja ali se namesto objave tega opisa sklicevati na enakovredne informacije, ki jih morajo objaviti v skladu s sektorskimi pravili.
+
4
+
(4) Koordinator nadzira sisteme notranjih kontrol in postopke upravljanja s kapitalom in tveganji v skladu z 32. in 33. členom tega zakona in prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena.
+
5
+
(5) Koordinator lahko od vsake osebe iz finančnega sektorja v finančnem konglomeratu zahteva podatke, ki so potrebni za dopolnilni nadzor nad delovanjem sistemov notranjih kontrol in postopkov upravljanja s tveganji na ravni finančnega konglomerata.
+
6
+
(6) Pristojni organi uskladijo uporabo oziroma izvajanje dopolnilnega nadzora v delu sistemov notranjih kontrol in postopkov upravljanja s kapitalom in tveganji s postopki nadzora po zakonu, ki ureja bančništvo.
+
1
+
(1) Nadzorovana oseba pri objavi katerih koli informacij iz prvega do tretjega odstavka prejšnjega člena te informacije hkrati predloži koordinatorju. Koordinator, ki je organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v 2. točki 2. člena Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/3005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov ter spremembi uredb (EU) 2019/2088 in (EU) 2023/2859 (UL L št. 2024/3005 z dne 12. 12. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2859/EU ), informacije iz prejšnjega stavka predloži evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni na podlagi Uredbe 2023/2859/EU .
+
2
+
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka so v skladu s temi zahtevami:
+
3
+
1. predložene so v formatu, ki omogoča izvoz podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU , ali kadar to zahtevajo predpisi, v strojno berljivi obliki, kakor je opredeljena v 4. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
+
4
+
2. vsebujejo te metapodatke:
+
5
+
- vsa imena nadzorovane osebe, na katero se informacije nanašajo;
+
6
+
- identifikator pravnih subjektov nadzorovane osebe, kakor je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
+
7
+
- velikost nadzorovane osebe po kategorijah, kakor so določene na podlagi točke (d) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
+
8
+
- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;
+
9
+
- oznako, ali informacije vsebujejo osebne podatke.
+
10
+
(3) Za namene druge alineje 2. točke prejšnjega odstavka nadzorovana oseba pridobi identifikator pravnih subjektov, kakor je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU , če tega identifikatorja še nima.
1
−
(1) Koordinator in drugi pristojni nadzorni organi iz Republike Slovenije so med seboj in s pristojnimi nadzornimi organi iz drugih držav članic za vzpostavitev in učinkovito opravljanje dopolnilnega nadzora posameznega finančnega konglomerata dolžni skleniti dogovor o koordinaciji.
1
+
(1) Koordinator in drugi pristojni nadzorni organi, ter če je potrebno tudi drugi nadzorni organi, sklenejo za vzpostavitev in učinkovito opravljanje dopolnilnega nadzora nad posameznim finančnim konglomeratom dogovor o koordinaciji.
2
·
(2) Z dogovorom o koordinaciji se lahko določijo koordinatorju dodatne naloge, podrobneje se tudi lahko določijo z zakonom opredeljeni postopki odločanja med pristojnimi nadzornimi organi oziroma postopki sodelovanja z drugimi nadzornimi organi.
2
·
(2) Z dogovorom o koordinaciji se lahko določijo koordinatorju dodatne naloge, podrobneje se tudi lahko določijo z zakonom opredeljeni postopki odločanja med pristojnimi nadzornimi organi oziroma postopki sodelovanja z drugimi nadzornimi organi.
+
1
+
(1) Za sodelovanje in izvajanje nalog koordinatorja in nadzornih organov iz poglavja 3.3 (Opravljanje dopolnilnega nadzora) tega zakona se usklajevanje in sodelovanje z nadzornimi organi v tretjih državah zagotovi prek kolegijev nadzornih organov, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali zakonom, ki ureja zavarovalništvo (v nadaljnjem besedilu: kolegij nadzornih organov), ter ob izpolnjevanju obveznosti varovanja zaupnih podatkov, če bi to omogočilo bolj učinkovito sodelovanje pri izvajanju njihovih nalog.
+
2
+
(2) Ureditev usklajevanja in sodelovanja z nadzornimi organi v tretjih državah iz prejšnjega odstavka, kakor tudi dogovor o koordinaciji iz 38. člena tega zakona, se vključita v pisni dogovor o usklajevanju in sodelovanju, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, sklenejo nadzorni organi, sodelujoči v kolegiju nadzornih organov.
+
3
+
(3) Koordinator kot predsedujoči kolegiju nadzornih organov odloči, kateri drugi nadzorni organi sodelujejo na sestanku ali pri dejavnostih kolegija.
+
1
+
(1) Nadzorni organi iz prvega odstavka 45. člena sodelujejo s Skupnim odborom v skladu z uredbo 1093/2010/EU , uredbo 1094/2010/EU in uredbo 1095/2010/EU .
+
2
+
(2) Nadzorni organi iz prvega odstavka 45. člena Skupnemu odboru nemudoma sporočijo vse informacije, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog v skladu s 35. členom uredbe 1093/2010/EU , uredbe 1094/2010/EU in uredbe 1095/2010/EU .
+
3
+
(3) Koordinator sporoči Skupnemu odboru informacije iz prvega, drugega in tretjega odstavka 34. člena in 1. točke 46. člena tega zakona. Skupni odbor da na voljo nadzornim organom informacije o pravni in organizacijski strukturi finančnega konglomerata ter njegovemu upravljanju.
1
·
Sodelovanje nadzornih organov iz prvega odstavka 45. člena tega zakona mora omogočati zbiranje in izmenjavo informacij zlasti o:
1
·
Sodelovanje nadzornih organov iz prvega odstavka 45. člena tega zakona mora omogočati zbiranje in izmenjavo informacij zlasti o:
2
·
1. pravni in organizacijski strukturi skupine ter njenemu upravljanju, vključno z navedbo vseh nadzorovanih oseb, nenadzorovanih podrejenih oseb in pomembnih podružnic, ki sestavljajo finančni konglomerat, imetnikih kvalificiranih deležev nadrejene osebe na vrhu skupine, ter navedbo nadzornih organov nadzorovanih oseb v skupini;
2
·
1. pravni in organizacijski strukturi skupine ter njenemu upravljanju, vključno z navedbo vseh nadzorovanih oseb, nenadzorovanih podrejenih oseb in pomembnih podružnic, ki sestavljajo finančni konglomerat, imetnikih kvalificiranih deležev nadrejene osebe na vrhu skupine, ter navedbo nadzornih organov nadzorovanih oseb v skupini;
3
·
2. strateški politiki finančnega konglomerata;
3
·
2. strateški politiki finančnega konglomerata;
4
·
3. finančnem položaju finančnega konglomerata, posebno o kapitalski ustreznosti, poslih v skupini, koncentraciji tveganja in donosnosti;
4
·
3. finančnem položaju finančnega konglomerata, posebno o kapitalski ustreznosti, poslih v skupini, koncentraciji tveganja in donosnosti;
5
·
4. večjih delničarjih in članih organov vodenja, nadzora ali poslovodstva oseb finančnega konglomerata;
5
·
4. večjih delničarjih in članih organov vodenja, nadzora ali poslovodstva oseb finančnega konglomerata;
6
·
5. organizaciji, upravljanju tveganja in sistemu notranjih kontrol na ravni finančnega konglomerata;
6
·
5. organizaciji, upravljanju tveganja in sistemu notranjih kontrol na ravni finančnega konglomerata;
7
·
6. postopkih za zbiranje informacij od oseb v finančnem konglomeratu in preveritev teh informacij;
7
·
6. postopkih za zbiranje informacij od oseb v finančnem konglomeratu in preveritev teh informacij;
8
·
7. neustrezni strukturi oziroma povezanosti nadzorovanih oseb in drugih oseb v finančnem konglomeratu, ki bi lahko resneje prizadele poslovanje nadzorovane osebe;
8
·
7. neustrezni strukturi oziroma povezanosti nadzorovanih oseb in drugih oseb v finančnem konglomeratu, ki bi lahko resneje prizadele poslovanje nadzorovane osebe;
9
·
8. večjih sankcijah in izrednih ukrepih nadzornih organov, izrečenih v skladu s sektorskimi pravili in tem zakonom.
9
·
8. večjih sankcijah in izrednih ukrepih nadzornih organov, izrečenih v skladu s sektorskimi pravili in tem zakonom.
10
+
1. pravni in organizacijski strukturi skupine ter njenemu upravljanju, vključno z navedbo vseh nadzorovanih oseb, nenadzorovanih podrejenih oseb in pomembnih podružnic, ki sestavljajo finančni konglomerat, imetnikih kvalificiranih deležev nadrejene osebe na vrhu skupine, ter navedbo nadzornih organov nadzorovanih oseb v skupini;
+
1
−
(1) Nadzorni organi iz prvega odstavka 45. člena tega zakona si lahko s centralnimi bankami, Evropskim sistemom centralnih bank in Evropsko centralno banko izmenjujejo tudi informacije, navedene v 46. členu tega zakona in druge informacije, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog glede nadzora nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu, v skladu z določbami iz sektorskih pravil in tem zakonom.
1
+
(1) Nadzorni organi iz prvega odstavka 45. člena tega zakona si lahko s centralnimi bankami, Evropskim sistemom centralnih bank, Evropsko centralno banko in Evropskim odborom za sistemska tveganja izmenjavajo tudi informacije, navedene v 46. členu tega zakona in druge informacije, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog glede nadzora nad nadzorovanimi osebami v finančnem konglomeratu, v skladu z določbami iz sektorskih pravil in tem zakonom.
2
·
(2) Nadzorni organi iz prvega odstavka 45. člena tega zakona so se, ob upoštevanju svojih pristojnosti na ravni posamičnega nadzora, dolžni pred sprejetjem vsake odločitve, ki je pomembna za opravljanje nadzora drugih nadzornih organov, posvetovati glede naslednjih vsebin:
2
·
(2) Nadzorni organi iz prvega odstavka 45. člena tega zakona so se, ob upoštevanju svojih pristojnosti na ravni posamičnega nadzora, dolžni pred sprejetjem vsake odločitve, ki je pomembna za opravljanje nadzora drugih nadzornih organov, posvetovati glede naslednjih vsebin:
3
·
- sprememb v delničarski, organizacijski ali vodstveni sestavi nadzorovanih oseb finančnega konglomerata, ki zahtevajo soglasje ali dovoljenje nadzornega organa;
3
·
- sprememb v delničarski, organizacijski ali vodstveni sestavi nadzorovanih oseb finančnega konglomerata, ki zahtevajo soglasje ali dovoljenje nadzornega organa;
4
·
- večjih sankcij ali izrednih ukrepov nadzornih organov.
4
·
- večjih sankcij ali izrednih ukrepov nadzornih organov.
5
·
(3) Če bi posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitve ali v nujnih primerih, se nadzorni organ ni dolžan posvetovati v skladu s prejšnjim odstavkom. O tem mora nemudoma obvestiti druge nadzorne organe iz prvega odstavka 45. člena tega zakona.
5
·
(3) Če bi posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitve ali v nujnih primerih, se nadzorni organ ni dolžan posvetovati v skladu s prejšnjim odstavkom. O tem mora nemudoma obvestiti druge nadzorne organe iz prvega odstavka 45. člena tega zakona.
1
·
(1) Nadzorni organi, ki opravljajo dopolnilni nadzor, imajo pravico dostopa do vseh informacij o nadzorovanih in nenadzorovanih osebah iz finančnega konglomerata, ki bi bile lahko odločilne za potrebe dopolnilnega nadzora.
1
·
(1) Nadzorni organi, ki opravljajo dopolnilni nadzor, imajo pravico dostopa do vseh informacij o nadzorovanih in nenadzorovanih osebah iz finančnega konglomerata, ki bi bile lahko odločilne za potrebe dopolnilnega nadzora.
2
·
(2) Nadzorovane in nenadzorovane osebe iz finančnega konglomerata morajo nadzornim organom omogočiti dostop do informacij iz prejšnjega odstavka ali jim jih poslati na njihovo zahtevo.
2
·
(2) Nadzorovane in nenadzorovane osebe iz finančnega konglomerata morajo nadzornim organom omogočiti dostop do informacij iz prejšnjega odstavka ali jim jih poslati na njihovo zahtevo.
3
−
(3) Fizične ali pravne osebe, nadzorovane ali nenadzorovane osebe, ki so vključene v dopolnilni nadzor v skladu s tem zakonom, ne smejo ovirati medsebojne izmenjave informacij, ki bi bile lahko odločilne za potrebe dopolnilnega nadzora.
3
+
(3) Ne glede na določbe drugih zakonov fizične ali pravne osebe, nadzorovane ali nenadzorovane osebe, ki so vključene v dopolnilni nadzor v skladu s tem zakonom, ne smejo ovirati medsebojne izmenjave vseh informacij, ki bi lahko bile odločilne za dopolnilni nadzor ter izmenjave informacij v skladu s tem zakonom in z ESA v skladu s 35. členom uredbe 1093/2010/EU , uredbe 1094/2010/EU oziroma uredbe 1095/2010/EU oziroma preko Skupnega odbora.
1
·
(1) Nadzorni organ mora preveriti ali so nadzorovane osebe v Republiki Sloveniji, katerih nadrejena oseba ima sedež v tretji državi, pod nadzorom nadzornega organa te države, ki je enakovreden nadzoru v skladu z določbami tega zakona.
1
·
(1) Nadzorni organ mora preveriti ali so nadzorovane osebe v Republiki Sloveniji, katerih nadrejena oseba ima sedež v tretji državi, pod nadzorom nadzornega organa te države, ki je enakovreden nadzoru v skladu z določbami tega zakona.
2
·
(2) Preveritev izvede nadzorni organ, ki bi bil koordinator po merilih iz 19. in 20. člena tega zakona, če bi se uporabila v delu skupine v Republiki Sloveniji, na zahtevo nadrejene osebe s sedežem v tretji državi ali katere izmed nadzorovanih oseb, ki so pridobile dovoljenje v državi članici ali na svojo lastno pobudo.
2
·
(2) Preveritev izvede nadzorni organ, ki bi bil koordinator po merilih iz 19. in 20. člena tega zakona, če bi se uporabila v delu skupine v Republiki Sloveniji, na zahtevo nadrejene osebe s sedežem v tretji državi ali katere izmed nadzorovanih oseb, ki so pridobile dovoljenje v državi članici ali na svojo lastno pobudo.
3
−
(3) Nadzorni organ iz prejšnjega odstavka tega člena se mora pri izvajanju preveritve po tem členu posvetovati z drugimi pristojnimi nadzornimi organi. Pred sprejetjem odločitve glede enakovrednosti nadzora se mora posvetovati tudi z Odborom in upoštevati njegova navodila.
3
+
(3) Nadzorni organ iz prejšnjega odstavka se mora pri preveritvi po tem členu posvetovati z drugimi pristojnimi nadzornimi organi. Pred sprejetjem odločitve glede enakovrednosti nadzora upošteva smernice, ki jih pripravi Skupni odbor v skladu s 16. in 56. členom uredbe 1093/2010/EU , uredbe 1094/2010/EU oziroma uredbe 1095/2010/EU .
+
4
+
(4) Kadar se nadzorni organ ne strinja z odločitvijo pristojnega nadzornega organa iz drugega odstavka tega člena, se uporabi 19. člen uredbe 1093/2010/EU , uredbe 1094/2010/EU ali uredbe 1095/2010/EU .
1
−
(1) Z globo od 10,000.000 do 90,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje nadzorovana oseba:
1
+
(1) Z globo od 42.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje nadzorovana oseba:
2
·
1. če kot nadrejena oseba pristojnemu nadzornemu organu na zahtevo ne sporoči informacij, potrebnih za ugotovitev finančnega konglomerata, oziroma podatkov za prilagojeni izračun kapitalskih zahtev iz tretjega odstavka 15. člena tega zakona in drugih potrebnih podatkov, na način, z vsebino in v rokih, ki so določeni v predpisu, izdanem na podlagi petega odstavka 15. člena tega zakona;
2
·
1. če kot nadrejena oseba pristojnemu nadzornemu organu na zahtevo ne sporoči informacij, potrebnih za ugotovitev finančnega konglomerata, oziroma podatkov za prilagojeni izračun kapitalskih zahtev iz tretjega odstavka 15. člena tega zakona in drugih potrebnih podatkov, na način, z vsebino in v rokih, ki so določeni v predpisu, izdanem na podlagi petega odstavka 15. člena tega zakona;
3
·
2. če pristojnemu nadzornemu organu v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena tega zakona ne sporoči informacij za ugotovitev obstoja finančnega konglomerata;
3
·
2. če pristojnemu nadzornemu organu v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena tega zakona ne sporoči informacij za ugotovitev obstoja finančnega konglomerata;
4
·
3. če ne opravi izračuna kapitala in dopolnilnih kapitalskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona ali koordinatorju v nasprotju s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona ne pošlje rezultata izračuna in ustreznih podatkov, ki so bili podlaga za izračun;
4
·
3. če ne opravi izračuna kapitala in dopolnilnih kapitalskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona ali koordinatorju v nasprotju s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona ne pošlje rezultata izračuna in ustreznih podatkov, ki so bili podlaga za izračun;
5
·
4. oseba na vrhu finančnega konglomerata, ki na zahtevo nadzornega organa države članice, v kateri izključena oseba opravlja dejavnost, temu v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona ne pošlje podatkov o izključeni osebi;
5
·
4. oseba na vrhu finančnega konglomerata, ki na zahtevo nadzornega organa države članice, v kateri izključena oseba opravlja dejavnost, temu v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona ne pošlje podatkov o izključeni osebi;
6
·
5. ki v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena tega zakona koordinatorju ne pošlje podatkov, potrebnih za izračun kapitalskih zahtev;
6
·
5. ki v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena tega zakona koordinatorju ne pošlje podatkov, potrebnih za izračun kapitalskih zahtev;
7
·
6. če ne opravi izračuna dopolnilnih kapitalskih zahtev v skladu z odločbo iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona;
7
·
6. če ne opravi izračuna dopolnilnih kapitalskih zahtev v skladu z odločbo iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona;
8
·
7. če koordinatorju ne poroča o koncentraciji tveganja v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona;
8
·
7. če koordinatorju ne poroča o koncentraciji tveganja v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona;
9
·
8. če koordinatorju ne poroča o podatkih, ki so potrebni za nadzor nad pomembnejšimi koncentracijami tveganja v skladu s tretjim odstavkom 29. člena tega zakona;
9
·
8. če koordinatorju ne poroča o podatkih, ki so potrebni za nadzor nad pomembnejšimi koncentracijami tveganja v skladu s tretjim odstavkom 29. člena tega zakona;
10
−
9. če koordinatorju ne poroča o pomembnih poslih v skupini v skladu s četrtim odstavkom 30. člena tega zakona oziroma mu ne pošlje podatkov v skladu s tretjim odstavkom 31. člena tega zakona;
10
+
9. če koordinatorju ne poroča o pomembnih poslih v skupini v skladu s četrtim odstavkom 30. člena tega zakona oziroma mu ne pošlje podatkov v skladu s tretjim odstavkom 31. člena tega zakona; 9.a če nadzornim organom ne sporoči podrobnosti o pravni in organizacijski strukturi ter upravljanju, vključno z navedbo vseh nadzorovanih oseb, nenadzorovanih podrejenih oseb in pomembnih podružnic v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona;
11
−
10. če koordinatorju ne pošlje podatkov, ki so potrebni za dopolnilni nadzor nad zagotavljanjem sistemov notranjih kontrol in postopkov upravljanja tveganja na ravni finančnega konglomerata v skladu s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona;
11
+
10. če koordinatorju ne pošlje podatkov, ki so potrebni za dopolnilni nadzor nad zagotavljanjem sistemov notranjih kontrol in postopkov upravljanja tveganja na ravni finančnega konglomerata v skladu s petim odstavkom 34. člena tega zakona;
12
·
11. če koordinatorju v predpisanem roku ne dostavi podatkov v skladu s četrtim odstavkom 59. člena tega zakona;
12
·
11. če koordinatorju v predpisanem roku ne dostavi podatkov v skladu s četrtim odstavkom 59. člena tega zakona;
13
·
12. če koordinatorju v predpisanem roku ne dostavi podatkov v skladu s petim odstavkom 59. člena tega zakona.
13
·
12. če koordinatorju v predpisanem roku ne dostavi podatkov v skladu s petim odstavkom 59. člena tega zakona.
14
−
(2) Z globo od 600.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba nadzorovane osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
14
+
(2) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba nadzorovane osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+
15
+
(3) Z globo od 42.000 do 376.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje nadzorovana oseba, če se šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
1
−
(1) Z globo od 3,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje nadzorovana oseba:
1
+
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje nadzorovana oseba:
2
·
1. če v roku in na način, določen s predpisom iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona, ne obvesti nadzornega organa, da je del skupine, ki bi lahko predstavljala finančni konglomerat;
2
·
1. če v roku in na način, določen s predpisom iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona, ne obvesti nadzornega organa, da je del skupine, ki bi lahko predstavljala finančni konglomerat;
3
·
2. če kot oseba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona ali kot oseba na vrhu skupine v nasprotju s petim odstavkom 17. člena tega zakona ne obvesti koordinatorja, da je skupina prenehala izpolnjevati merila za finančni konglomerat;
3
·
2. če kot oseba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona ali kot oseba na vrhu skupine v nasprotju s petim odstavkom 17. člena tega zakona ne obvesti koordinatorja, da je skupina prenehala izpolnjevati merila za finančni konglomerat;
4
·
3. če kot nadrejena oseba oziroma kot oseba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 17. člena tega zakona ne obvesti vseh nadzorovanih oseb v skupini, da ji je bila vročena odločba o ugotovitvi finančnega konglomerata;
4
·
3. če kot nadrejena oseba oziroma kot oseba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 17. člena tega zakona ne obvesti vseh nadzorovanih oseb v skupini, da ji je bila vročena odločba o ugotovitvi finančnega konglomerata;
5
·
4. če ne predloži informacij v skladu s prvim odstavkom 34.a člena tega zakona ali teh informacij ne predloži v skladu z zahtevami iz drugega odstavka 34.a člena tega zakona;
5
·
4. če ne predloži informacij v skladu s prvim odstavkom 34.a člena tega zakona ali teh informacij ne predloži v skladu z zahtevami iz drugega odstavka 34.a člena tega zakona;
6
·
5. če ne pridobi identifikatorja pravnih subjektov v skladu s tretjim odstavkom 34.a člena tega zakona;
6
·
5. če ne pridobi identifikatorja pravnih subjektov v skladu s tretjim odstavkom 34.a člena tega zakona;
7
·
6. če v nasprotju z drugim odstavkom 50. člena tega zakona nadzornemu organu ne omogoči dostopa do informacij za potrebe dopolnilnega nadzora;
7
·
6. če v nasprotju z drugim odstavkom 50. člena tega zakona nadzornemu organu ne omogoči dostopa do informacij za potrebe dopolnilnega nadzora;
8
·
7. če v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena tega zakona ovira medsebojno izmenjavo informacij, ki bi lahko bile odločilne za dopolnilni nadzor ter izmenjavo informacij v skladu s tem zakonom in z ESA v skladu s 35. členom uredbe 1093/2010/EU , uredbe 1094/2010/EU oziroma uredbe 1095/2010/EU oziroma preko Skupnega odbora.
8
·
7. če v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena tega zakona ovira medsebojno izmenjavo informacij, ki bi lahko bile odločilne za dopolnilni nadzor ter izmenjavo informacij v skladu s tem zakonom in z ESA v skladu s 35. členom uredbe 1093/2010/EU , uredbe 1094/2010/EU oziroma uredbe 1095/2010/EU oziroma preko Skupnega odbora.
9
−
(2) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba nadzorovane osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
9
+
(2) Z globo od 400 do 4.200 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba nadzorovane osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
1
−
(1) Z globo od 10,000.000 do 50,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje:
1
+
(1) Z globo od 42.000 do 209.000 eurov se za prekršek kaznuje:
2
·
1. mešani finančni holding, ki kot nadrejena oseba pristojnemu nadzornemu organu ne pošlje informacij za potrebe prilagojenega izračuna kapitalskih zahtev v skladu s tretjim in petim odstavkom 15. člena tega zakona;
2
·
1. mešani finančni holding, ki kot nadrejena oseba pristojnemu nadzornemu organu ne pošlje informacij za potrebe prilagojenega izračuna kapitalskih zahtev v skladu s tretjim in petim odstavkom 15. člena tega zakona;
3
·
2. mešani finančni holding, ki ne opravi izračuna kapitala in dopolnilnih kapitalskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona ali koordinatorju v nasprotju s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona ne pošlje rezultata izračuna in ustreznih podatkov, ki so bili podlaga za izračun;
3
·
2. mešani finančni holding, ki ne opravi izračuna kapitala in dopolnilnih kapitalskih zahtev v skladu s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona ali koordinatorju v nasprotju s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona ne pošlje rezultata izračuna in ustreznih podatkov, ki so bili podlaga za izračun;
4
·
3. mešani finančni holding, ki je na vrhu finančnega konglomerata, ki na zahtevo nadzornega organa države članice, v kateri izključena oseba opravlja dejavnost, temu v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona ne pošlje podatkov o izključeni osebi;
4
·
3. mešani finančni holding, ki je na vrhu finančnega konglomerata, ki na zahtevo nadzornega organa države članice, v kateri izključena oseba opravlja dejavnost, temu v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona ne pošlje podatkov o izključeni osebi;
5
·
4. oseba iz finančnega sektorja, ki v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena tega zakona koordinatorju ne pošlje podatkov, potrebnih za izračun kapitalskih zahtev;
5
·
4. oseba iz finančnega sektorja, ki v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena tega zakona koordinatorju ne pošlje podatkov, potrebnih za izračun kapitalskih zahtev;
6
·
5. mešani finančni holding, ki ne opravi izračuna dopolnilnih kapitalskih zahtev v skladu z odločbo iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona;
6
·
5. mešani finančni holding, ki ne opravi izračuna dopolnilnih kapitalskih zahtev v skladu z odločbo iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona;
7
·
6. mešani finančni holding, ki je na vrhu skupine, ki koordinatorju ne poroča o koncentraciji tveganja v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona;
7
·
6. mešani finančni holding, ki je na vrhu skupine, ki koordinatorju ne poroča o koncentraciji tveganja v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona;
8
·
7. oseba iz finančnega sektorja v finančnem konglomeratu, ki v nasprotju s tretjim odstavkom 29. člena tega zakona koordinatorju ne pošlje podatkov, ki so potrebni za nadzor nad pomembnejšimi koncentracijami tveganja na ravni finančnega konglomerata;
8
·
7. oseba iz finančnega sektorja v finančnem konglomeratu, ki v nasprotju s tretjim odstavkom 29. člena tega zakona koordinatorju ne pošlje podatkov, ki so potrebni za nadzor nad pomembnejšimi koncentracijami tveganja na ravni finančnega konglomerata;
9
·
8. mešani finančni holding, ki je na vrhu skupine, ki koordinatorju ne poroča o pomembnih poslih v skupini v skladu s četrtim odstavkom 30. člena tega zakona;
9
·
8. mešani finančni holding, ki je na vrhu skupine, ki koordinatorju ne poroča o pomembnih poslih v skupini v skladu s četrtim odstavkom 30. člena tega zakona;
10
·
9. oseba iz finančnega sektorja v finančnem konglomeratu, ki v nasprotju s tretjim odstavkom 31. člena tega zakona koordinatorju ne pošlje podatkov, potrebnih za dopolnilni nadzor poslov v skupini na ravni finančnega konglomerata; 9.a nadzorovana oseba, če ne objavi opisa pravne in organizacijske strukture ter upravljanja ali se namesto objave tega opisa ne sklicuje na enakovredne informacije v skladu s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona;
10
·
9. oseba iz finančnega sektorja v finančnem konglomeratu, ki v nasprotju s tretjim odstavkom 31. člena tega zakona koordinatorju ne pošlje podatkov, potrebnih za dopolnilni nadzor poslov v skupini na ravni finančnega konglomerata; 9.a nadzorovana oseba, če ne objavi opisa pravne in organizacijske strukture ter upravljanja ali se namesto objave tega opisa ne sklicuje na enakovredne informacije v skladu s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona;
11
·
10. mešani finančni holding, ki v nasprotju z drugim odstavkom 50. člena tega zakona nadzornemu organu ne omogoči dostopa do informacij iz prvega odstavka 50. člena tega zakona;
11
·
10. mešani finančni holding, ki v nasprotju z drugim odstavkom 50. člena tega zakona nadzornemu organu ne omogoči dostopa do informacij iz prvega odstavka 50. člena tega zakona;
12
·
11. mešani finančni holding, ki v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena tega zakona ovira medsebojno izmenjavo informacij, ki bi bile lahko relevantne za potrebe dopolnilnega nadzora;
12
·
11. mešani finančni holding, ki v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena tega zakona ovira medsebojno izmenjavo informacij, ki bi bile lahko relevantne za potrebe dopolnilnega nadzora;
13
·
12. mešani finančni holding, katerega organ, pristojen za imenovanje članov uprave, v nasprotju s prvim stavkom petega odstavka 36. člena tega zakona ne zavrne kandidature za člana uprave mešanega finančnega holdinga;
13
·
12. mešani finančni holding, katerega organ, pristojen za imenovanje članov uprave, v nasprotju s prvim stavkom petega odstavka 36. člena tega zakona ne zavrne kandidature za člana uprave mešanega finančnega holdinga;
14
·
13. mešani finančni holding, katerega organ, pristojen za imenovanje članov uprave, v nasprotju s prvim stavkom šestega odstavka 36. člena tega zakona ne odpokliče člana uprave mešanega finančnega holdinga.
14
·
13. mešani finančni holding, katerega organ, pristojen za imenovanje članov uprave, v nasprotju s prvim stavkom šestega odstavka 36. člena tega zakona ne odpokliče člana uprave mešanega finančnega holdinga.
15
−
(2) Z globo od 9.a nadzorovana oseba, če ne objavi opisa pravne in organizacijske strukture ter upravljanja ali se namesto objave tega opisa ne sklicuje na enakovredne informacije v skladu s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona;
V drugem odstavku se besedilo »500.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
15
+
(2) Z globo od 2.000 do 8.500 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
16
−
(3) Z globo od 3,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje:
16
+
(3) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje:
17
·
1. mešani finančni holding, katerega organ, pristojen za imenovanje članov uprave, v nasprotju z drugim stavkom četrtega odstavka 36. člena tega zakona ne obvesti koordinatorja o svoji odločitvi o imenovanju kandidata za člana uprave mešanega finančnega holdinga;
17
·
1. mešani finančni holding, katerega organ, pristojen za imenovanje članov uprave, v nasprotju z drugim stavkom četrtega odstavka 36. člena tega zakona ne obvesti koordinatorja o svoji odločitvi o imenovanju kandidata za člana uprave mešanega finančnega holdinga;
18
·
2. mešani finančni holding, katerega organ, pristojen za imenovanje članov uprave, v nasprotju z drugim stavkom petega odstavka 36. člena tega zakona ne obvesti koordinatorja o zavrnitvi kandidata za člana uprave mešanega finančnega holdinga;
18
·
2. mešani finančni holding, katerega organ, pristojen za imenovanje članov uprave, v nasprotju z drugim stavkom petega odstavka 36. člena tega zakona ne obvesti koordinatorja o zavrnitvi kandidata za člana uprave mešanega finančnega holdinga;
19
·
3. mešani finančni holding, katerega organ, pristojen za imenovanje članov uprave, v nasprotju z drugim stavkom šestega odstavka 36. člena tega zakona ne obvesti koordinatorja o ugotovljenem neizpolnjevanju pogojev za članstvo v upravi mešanega finančnega holdinga.
19
·
3. mešani finančni holding, katerega organ, pristojen za imenovanje članov uprave, v nasprotju z drugim stavkom šestega odstavka 36. člena tega zakona ne obvesti koordinatorja o ugotovljenem neizpolnjevanju pogojev za članstvo v upravi mešanega finančnega holdinga.
20
−
(4) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
20
+
(4) Z globo od 400 do 4.200 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
21
−
10,000.000 do 50,000.000 tolarjev
21
+
42.000 do 209.000 eurov
22
−
500.000 do 2,000.000 tolarjev
22
+
2.000 do 8.500 eurov
1
−
(1) Z globo od 10,000.000 do 50,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje:
1
+
(1) Z globo od 42.000 do 209.000 eurov se za prekršek kaznuje:
2
·
1. revizorska družba, ki opravlja revizijo nadzorovane osebe in ki koordinatorju na podlagi zahteve iz drugega odstavka 35. člena tega zakona ne predloži dodatnih pojasnil v zvezi z revizijskim pregledom;
2
·
1. revizorska družba, ki opravlja revizijo nadzorovane osebe in ki koordinatorju na podlagi zahteve iz drugega odstavka 35. člena tega zakona ne predloži dodatnih pojasnil v zvezi z revizijskim pregledom;
3
·
2. nenadzorovana oseba iz finančnega konglomerata, ki nadzornemu organu v nasprotju z drugim odstavkom 50. člena tega zakona ne omogoči dostopa do informacij iz prvega odstavka 50. člena tega zakona;
3
·
2. nenadzorovana oseba iz finančnega konglomerata, ki nadzornemu organu v nasprotju z drugim odstavkom 50. člena tega zakona ne omogoči dostopa do informacij iz prvega odstavka 50. člena tega zakona;
4
·
3. nenadzorovana oseba, vključena v dopolnilni nadzor v skladu s tem zakonom, ki v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena tega zakona ovira medsebojno izmenjavo informacij, ki bi bile lahko relevantne za potrebe dopolnilnega nadzora.
4
·
3. nenadzorovana oseba, vključena v dopolnilni nadzor v skladu s tem zakonom, ki v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena tega zakona ovira medsebojno izmenjavo informacij, ki bi bile lahko relevantne za potrebe dopolnilnega nadzora.
5
−
(2) Z globo od 9.a nadzorovana oseba, če ne objavi opisa pravne in organizacijske strukture ter upravljanja ali se namesto objave tega opisa ne sklicuje na enakovredne informacije v skladu s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona;
V drugem odstavku se besedilo »500.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
5
+
(2) Z globo od 2.000 do 8.500 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
6
·
5. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6
·
5. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7
−
3,000.000 do 30,000.000 tolarjev
7
+
12.500 do 125.000 eurov
8
−
100.000 do 1,000.000 tolarjev
8
+
400 do 4.200 eurov
9
−
10,000.000 do 50,000.000 tolarjev
9
+
42.000 do 209.000 eurov
10
−
500.000 do 2,000.000 tolarjev
10
+
2.000 do 8.500 eurov
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-02/05-11/1 Ljubljana, dne 4. aprila 2006 EPA 661-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih konglomeratih (ZFK-B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih konglomeratih (ZFK-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. junija 2013. Št. 003-02-6/2013-7 Ljubljana, dne 28. junija 2013 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNIH KONGLOMERATIH (ZFK-B)
−