← Back to list
Zakon o gozdovih
ZG
93articles changed
+19added
+10removed
+64modified
added 9021removed 3499words
331paragraphs
Version history
1
−
(1) Ta zakon ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovijo sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij.
1
+
(1) Ta zakon ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovijo trajnostno sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij.
2
−
(2) Ta zakon ureja tudi pogoje gospodarjenja z gozdnim prostorom ter s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij (v nadaljnjem besedilu: zunaj naselij), da se njihova vloga v okolju ohrani in krepi.
2
+
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za druga gozdna zemljišča, če ta zakon ne določa drugače.
+
3
+
(3) Ta zakon ureja tudi pogoje gospodarjenja z gozdnim prostorom ter s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij (v nadaljnjem besedilu: zunaj naselij), da se njihova vloga v okolju ohrani in krepi.
1
·
(1) S tem zakonom se ureja tudi izvajanje:
1
·
(1) S tem zakonom se ureja tudi izvajanje:
2
−
- Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 23), razveljavljene z Uredbo (EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in sveta z dne 31. maja 2023 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 206), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 995/2010/EU);
−
3
−
- Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 607/2012 z dne 6. julija 2012 o podrobnih pravilih v zvezi s sistemom potrebne skrbnosti ter pogostostjo in vrsto pregledov nadzornih organizacij, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 177 z dne 7. 7. 2012, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 607/2012/EU).
−
4
·
- Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 23), razveljavljene z Uredbo (EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in sveta z dne 31. maja 2023 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 206), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 995/2010/EU );
2
·
- Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 23), razveljavljene z Uredbo (EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in sveta z dne 31. maja 2023 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 206), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 995/2010/EU );
5
·
- Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 607/2012 z dne 6. julija 2012 o podrobnih pravilih v zvezi s sistemom potrebne skrbnosti ter pogostostjo in vrsto pregledov nadzornih organizacij, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 177 z dne 7. 7. 2012, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 607/2012/EU ).
3
·
- Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 607/2012 z dne 6. julija 2012 o podrobnih pravilih v zvezi s sistemom potrebne skrbnosti ter pogostostjo in vrsto pregledov nadzornih organizacij, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 177 z dne 7. 7. 2012, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 607/2012/EU ).
6
·
(2) Pristojni organi za izvajanje Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU so ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, gozdarska inšpekcija in Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava), vsak v skladu s svojimi pristojnostmi.
4
·
(2) Pristojni organi za izvajanje Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU so ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, gozdarska inšpekcija in Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava), vsak v skladu s svojimi pristojnostmi.
7
·
(3) Za vodenje evidenc, izmenjavo informacij, opravljanje pregledov nadzornih organizacij ter poročanje Evropski komisiji v skladu z Uredbo 995/2010/EU in Uredbo 607/2012/EU je pristojno ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Gozdarska inšpekcija in finančna uprava posredujeta ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, vse potrebne informacije.
5
·
(3) Za vodenje evidenc, izmenjavo informacij, opravljanje pregledov nadzornih organizacij ter poročanje Evropski komisiji v skladu z Uredbo 995/2010/EU in Uredbo 607/2012/EU je pristojno ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Gozdarska inšpekcija in finančna uprava posredujeta ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, vse potrebne informacije.
1
−
(1) Gozd je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Gozd po tem zakonu so tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta.
1
+
(1) Gozd je:
2
−
(2) Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.
2
+
- zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja;
3
−
(3) Po tem zakonu niso gozd posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov. neavtohtoni obrečni in protivetrni pasovi drevja, drevoredi, parki, plantaže gozdnega drevja, obore za rejo divjadi, pašniki, porasli z gozdnim drevjem, če se za pašo uporabljajo, ne glede, kako so vpisani v kataster.
3
+
- zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 odstotkov;
4
−
(4) Določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov veljajo tudi za gozdno drevje, ki raste zunaj gozda, kadar je to s tem zakonom posebej določeno.
4
+
- obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja.
+
5
+
(2) Druga gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 hektarja, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene. Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu na površini najmanj 0,25 hektarja.
+
6
+
(3) Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.
+
7
+
(4) Gozd oziroma drugo gozdno zemljišče po tem zakonu niso posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 0,25 hektarja, drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja.
+
8
+
(5) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja, ki rastejo zunaj gozda, kadar je to s tem zakonom posebej določeno.
1
·
Pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
1
·
Pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
2
·
1. Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.
2
·
1. Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.
3
·
2. Gozdnogospodarska območja so zaokrožene ozemeljske ekosistemske celote, ki se določijo za zagotavljanje trajnosti gozdov in načrtovanje, usmerjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo. Gozdnogospodarska območja se delijo na gozdnogospodarske enote.
3
·
2. Gozdnogospodarska območja so zaokrožene ozemeljske ekosistemske celote, ki se določijo za zagotavljanje trajnosti gozdov in načrtovanje, usmerjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo. Gozdnogospodarska območja se delijo na gozdnogospodarske enote.
4
·
3. Gozdni ekosistem so življenjske združbe rastlin in živali ter njihovi življenjski prostori z vsemi soodvisnostmi (vplivi okolja na te življenjske združbe in obratno).
4
·
3. Gozdni ekosistem so življenjske združbe rastlin in živali ter njihovi življenjski prostori z vsemi soodvisnostmi (vplivi okolja na te življenjske združbe in obratno).
5
·
4. Biotsko ravnovesje je stanje gozdnega ekosistema, ki zagotavlja obstoj, pestrost in uravnoteženo razmerje ter razvoj rastlinskih in živalskih vrst.
5
·
4. Biotsko ravnovesje je stanje gozdnega ekosistema, ki zagotavlja obstoj, pestrost in uravnoteženo razmerje ter razvoj rastlinskih in živalskih vrst.
6
·
5. Funkcije gozdov so ekološke: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ter klimatska funkcija; socialne: zaščitna funkcija - varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko - zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dediščine, obrambna ter estetska funkcija; proizvodne: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija.
6
·
5. Funkcije gozdov so ekološke: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ter klimatska funkcija; socialne: zaščitna funkcija - varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko - zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dediščine, obrambna ter estetska funkcija; proizvodne: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija.
7
·
6. Sonaravno gospodarjenje je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biotskega ravnovesja.
7
·
6. Sonaravno gospodarjenje je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biotskega ravnovesja.
8
·
7. Izbira dreves za možni posek je gojitveno - negovalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, cilji in z intenzivnostjo gospodarjenja ter s potrebami lastnika gozda določijo posamezna drevesa ali skupine dreves za posek.
8
·
7. Izbira dreves za možni posek je gojitveno - negovalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, cilji in z intenzivnostjo gospodarjenja ter s potrebami lastnika gozda določijo posamezna drevesa ali skupine dreves za posek.
9
·
8. Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje gozdov ter razpolaganje z gozdovi.
9
·
8. Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje gozdov ter razpolaganje z gozdovi.
10
·
9. Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).
10
·
9. Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).
11
·
10. Premena gozda je gojitveno delo, s katerim se spremeni mešanost ali zamenja drevesne vrste v gozdu, kjer rodovitnost rastišča zaradi preteklega čezmernega izkoriščanja gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin pretežno ni izkoriščena.
11
·
10. Premena gozda je gojitveno delo, s katerim se spremeni mešanost ali zamenja drevesne vrste v gozdu, kjer rodovitnost rastišča zaradi preteklega čezmernega izkoriščanja gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin pretežno ni izkoriščena.
12
·
11. Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake in protipožarne preseke), trajna skladišča gozdnih lesnih sortimentov in drugi objekti v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjeni gospodarjenju z gozdovi.
12
·
11. Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake in protipožarne preseke), trajna skladišča gozdnih lesnih sortimentov in drugi objekti v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjeni gospodarjenju z gozdovi.
13
·
12. Območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, so pasišča, grmišča, mirne cone in druga območja, pomembna za razmnoževanje in vzrejo mladičev, v gozdu in ob gozdnem robu.
13
·
12. Območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, so pasišča, grmišča, mirne cone in druga območja, pomembna za razmnoževanje in vzrejo mladičev, v gozdu in ob gozdnem robu.
14
·
13. Krčitev gozda je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.
14
·
13. Krčitev gozda je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.
15
·
14. Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.
15
·
14. Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.
16
·
15. Opustošen gozd je gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij.
16
·
15. Opustošen gozd je gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij.
17
·
16. Priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.
17
·
16. Priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.
18
·
17. Razvrednoten gozd je gozd, v katerem se zaradi negativnih zunanjih vplivov zmanjša njegova rastnost oziroma rodovitnost gozdnega zemljišča ali drugače poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda.
18
·
17. Razvrednoten gozd je gozd, v katerem se zaradi negativnih zunanjih vplivov zmanjša njegova rastnost oziroma rodovitnost gozdnega zemljišča ali drugače poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda.
19
·
18. Poškodovan gozd je gozd, v katerem je zaradi negativnih vplivov onemogočen naraven razvoj ekosistema oziroma onemogočeno zagotavljanje funkcij gozda. Poškodovan gozd je gozd za sanacijo in je ogroženo okolje po predpisih o varstvu okolja.
19
·
18. Poškodovan gozd je gozd, v katerem je zaradi negativnih vplivov onemogočen naraven razvoj ekosistema oziroma onemogočeno zagotavljanje funkcij gozda. Poškodovan gozd je gozd za sanacijo in je ogroženo okolje po predpisih o varstvu okolja.
20
·
19. Varstvena dela so:
20
·
19. Varstvena dela so:
21
·
- preventivna varstvena dela, preprečevalno-zatiralna dela in zatiralna dela (polaganje kontrolnih debel ali dreves, zlaganje kontrolnih kupov, postavljanje kontrolnih pasti, polaganje lovnih nastav in podobno, uporaba atestiranih fitofarmacevtskih sredstev);
21
·
- preventivna varstvena dela, preprečevalno-zatiralna dela in zatiralna dela (polaganje kontrolnih debel ali dreves, zlaganje kontrolnih kupov, postavljanje kontrolnih pasti, polaganje lovnih nastav in podobno, uporaba atestiranih fitofarmacevtskih sredstev);
22
·
- sanitarne sečnje (posek okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja, ki pomeni nevarnost širjenja škodljivih organizmov);
22
·
- sanitarne sečnje (posek okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja, ki pomeni nevarnost širjenja škodljivih organizmov);
23
·
- spravilo in odvoz drevja iz prejšnje alineje na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov;
23
·
- spravilo in odvoz drevja iz prejšnje alineje na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov;
24
·
- dela za varstvo pred požari (izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov, stez, protipožarnih tabel, tabel za označevanje protipožarnih objektov, opazovalna služba, zagotovitev mest za oskrbo helikopterjev z vodo in podobno).
24
·
- dela za varstvo pred požari (izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov, stez, protipožarnih tabel, tabel za označevanje protipožarnih objektov, opazovalna služba, zagotovitev mest za oskrbo helikopterjev z vodo in podobno).
25
·
20. Okrasna drevesa so posekana gozdna drevesa, namenjena za okras ali praznovanje.
25
·
20. Okrasna drevesa so posekana gozdna drevesa, namenjena za okras ali praznovanje.
26
·
21. Krčitev gozda za kmetijske namene je poseg v gozd z namenom spremeniti rabo gozdnega zemljišča v rabo za kmetijske namene.
26
·
21. Krčitev gozda za kmetijske namene je poseg v gozd z namenom spremeniti rabo gozdnega zemljišča v rabo za kmetijske namene.
27
·
22. Zemljišča v zaraščanju so zemljišča, ki se kot taka vodijo v uradni evidenci dejanske rabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
27
·
22. Zemljišča v zaraščanju so zemljišča, ki se kot taka vodijo v uradni evidenci dejanske rabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
28
·
23. Plantaža gozdnega drevja je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi tolikšne kot ob predvidenem končnem razvojnem stanju sestoja.
28
·
23. Plantaža gozdnega drevja je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi tolikšne kot ob predvidenem končnem razvojnem stanju sestoja.
29
·
24. Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove.
29
·
24. Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove.
30
·
25. Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.
30
·
25. Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.
31
·
26. Vozilo je motorno vozilo, skupaj s priklopnim vozilom, ali vprežno vozilo.
31
·
26. Vozilo je motorno vozilo, skupaj s priklopnim vozilom, ali vprežno vozilo.
32
·
27. Cesta je javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, ali gozdna cesta.
32
·
27. Cesta je javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, ali gozdna cesta.
33
·
28. Izrazi javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, motorno vozilo, priklopno vozilo in vprežno vozilo imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste, motorna vozila in pravila cestnega prometa.
33
·
28. Izrazi javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, motorno vozilo, priklopno vozilo in vprežno vozilo imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste, motorna vozila in pravila cestnega prometa.
34
·
29. Pošiljatelj gozdnih lesnih sortimentov je lastnik teh sortimentov, kadar jih prevaža sam ali jih izroči drugemu prevozniku na podlagi sklenjene pogodbe z njim.
34
·
29. Pošiljatelj gozdnih lesnih sortimentov je lastnik teh sortimentov, kadar jih prevaža sam ali jih izroči drugemu prevozniku na podlagi sklenjene pogodbe z njim.
35
·
30. Prejemnik gozdnih lesnih sortimentov je oseba, ki je gozdne lesne sortimente upravičena prevzeti na kraju razkladanja.
35
·
30. Prejemnik gozdnih lesnih sortimentov je oseba, ki je gozdne lesne sortimente upravičena prevzeti na kraju razkladanja.
36
·
31. Mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov je kraj, na katerem se ti sortimenti razložijo z vozila, potem ko se je že opravil prevoz gozdnih lesnih sortimentov po cesti.
36
·
31. Mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov je kraj, na katerem se ti sortimenti razložijo z vozila, potem ko se je že opravil prevoz gozdnih lesnih sortimentov po cesti.
37
·
32. Les in lesni proizvodi so les in lesni proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi 995/2010/EU .
37
·
32. Les in lesni proizvodi so les in lesni proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi 995/2010/EU .
38
·
33. Knjigovodska listina je listina, kot jo določajo pravila, ki urejajo skrbno računovodenje, v povezavi s slovenskimi računovodskimi standardi, in izpolnjuje pogoje iz tega zakona ter se izda v fizični ali elektronski obliki.
38
·
33. Knjigovodska listina je listina, kot jo določajo pravila, ki urejajo skrbno računovodenje, v povezavi s slovenskimi računovodskimi standardi, in izpolnjuje pogoje iz tega zakona ter se izda v fizični ali elektronski obliki.
39
·
34. Rastiščni koeficient (v nadaljnjem besedilu: RK) je koeficient, ki odraža trajno lesno proizvodno spodobnost gozdne združbe v primeru, da gozdna združba ne bi bila spremenjena zaradi delovanja človeka. Rastiščni koeficient je relativni pokazatelj kakovosti gozdne združbe in se izraža v razponih od najslabše do najboljše gozdne združbe v odnosu na povprečni lesno proizvodni potencial drugih gozdnih združb.
39
·
34. Rastiščni koeficient (v nadaljnjem besedilu: RK) je koeficient, ki odraža trajno lesno proizvodno spodobnost gozdne združbe v primeru, da gozdna združba ne bi bila spremenjena zaradi delovanja človeka. Rastiščni koeficient je relativni pokazatelj kakovosti gozdne združbe in se izraža v razponih od najslabše do najboljše gozdne združbe v odnosu na povprečni lesno proizvodni potencial drugih gozdnih združb.
40
·
35. Urejeno kurišče je prostor, na katerem se v gozdu lahko kuri in je urejen ter umeščen v gozd oziroma gozdni prostor v skladu s pogoji iz predpisa, ki ureja varstvo gozdov in protipožarno varstvo.
40
·
35. Urejeno kurišče je prostor, na katerem se v gozdu lahko kuri in je urejen ter umeščen v gozd oziroma gozdni prostor v skladu s pogoji iz predpisa, ki ureja varstvo gozdov in protipožarno varstvo.
41
·
36. Gozdna združba je skupnost različnih rastlinskih vrst, kjer so osnovne graditeljice drevesne vrste. Določen tip gozdne združbe je razvit v podobnih življenjskih razmerah ter ga odlikuje posebna vrstna sestava in struktura.
41
·
36. Gozdna združba je skupnost različnih rastlinskih vrst, kjer so osnovne graditeljice drevesne vrste. Določen tip gozdne združbe je razvit v podobnih življenjskih razmerah ter ga odlikuje posebna vrstna sestava in struktura.
42
·
37. Lokacija, ki ne predstavlja nevarnosti za nadaljnje širjenje podlubnikov, je center za zbiranje oziroma predelavo lesa (v nadaljnjem besedilu: center), ki ga organizira družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. ali druga pravna oseba, mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov ali druga lokacija, ki jo določi Zavod za gozdove Slovenije.
42
·
37. Lokacija, ki ne predstavlja nevarnosti za nadaljnje širjenje podlubnikov, je center za zbiranje oziroma predelavo lesa (v nadaljnjem besedilu: center), ki ga organizira družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. ali druga pravna oseba, mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov ali druga lokacija, ki jo določi Zavod za gozdove Slovenije.
43
·
38. Protipožarne preseke so protipožarne ceste in protipožarne poti.
43
·
38. Protipožarne preseke so protipožarne ceste in protipožarne poti.
44
·
39. Sečni ostanki so ostanki delov dreves, kar vključuje veje, vrhače in različna kratko odrezana debla v dolžini do enega metra, posekana drevesa s prsnim premerom do deset centimetrov in posekane dele grmov.
44
·
39. Sečni ostanki so ostanki delov dreves, kar vključuje veje, vrhače in različna kratko odrezana debla v dolžini do enega metra, posekana drevesa s prsnim premerom do deset centimetrov in posekane dele grmov.
45
·
40. Pridobivanje sečnih ostankov pomeni pridobivanje delov dreves ali grmov, ki v ležečem stanju ostanejo na sečišču po zaključeni sečnji in spravilu lesa.
45
·
40. Pridobivanje sečnih ostankov pomeni pridobivanje delov dreves ali grmov, ki v ležečem stanju ostanejo na sečišču po zaključeni sečnji in spravilu lesa.
46
·
41. Kolo je kolo v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa.
46
·
41. Kolo je kolo v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa.
47
·
42. Skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: skladišče) je prostor ali površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, kjer se skladiščijo gozdni lesni sortimenti (hlodi, les za celulozo, les za kurjavo, drogovi in drugo), pridobljeni neposredno iz gozda. To je površina, na kateri se les odlaga in razvršča pred nadaljnjim prevozom. Skladišča gozdnih lesnih sortimentov so trajna, začasna ali pomožna (ob gozdni cesti).
47
·
42. Skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: skladišče) je prostor ali površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, kjer se skladiščijo gozdni lesni sortimenti (hlodi, les za celulozo, les za kurjavo, drogovi in drugo), pridobljeni neposredno iz gozda. To je površina, na kateri se les odlaga in razvršča pred nadaljnjim prevozom. Skladišča gozdnih lesnih sortimentov so trajna, začasna ali pomožna (ob gozdni cesti).
48
·
43. Trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: trajna skladišča) je utrjena in nepokrita površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjena za zbiranje, hrambo, sortiranje in odpremo gozdnih lesnih sortimentov. Trajno skladišče je gozdna infrastruktura.
48
·
43. Trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: trajna skladišča) je utrjena in nepokrita površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjena za zbiranje, hrambo, sortiranje in odpremo gozdnih lesnih sortimentov. Trajno skladišče je gozdna infrastruktura.
49
·
44. Začasno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je skladišče, ki se vzpostavi v obdobjih prenamnožitve škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, oziroma po obsežnih naravnih ujmah in je namenjeno začasnemu skladiščenju gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih napadli škodljivi organizmi in jih je treba v najkrajšem možnem času odpeljati iz gozda. Začasno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.
49
·
44. Začasno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je skladišče, ki se vzpostavi v obdobjih prenamnožitve škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, oziroma po obsežnih naravnih ujmah in je namenjeno začasnemu skladiščenju gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih napadli škodljivi organizmi in jih je treba v najkrajšem možnem času odpeljati iz gozda. Začasno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.
50
·
45. Pomožno skladišče lesa je namenjeno začasnemu odlaganju, zbiranju in manipulaciji z lesom neposredno po spravilu gozdnih lesnih sortimentov iz gozda, preden se ta odpelje k porabniku. Nahaja se v bližini sečišča ali ob gozdni prometnici. Pomožno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.
50
·
45. Pomožno skladišče lesa je namenjeno začasnemu odlaganju, zbiranju in manipulaciji z lesom neposredno po spravilu gozdnih lesnih sortimentov iz gozda, preden se ta odpelje k porabniku. Nahaja se v bližini sečišča ali ob gozdni prometnici. Pomožno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.
51
·
46. Nacionalna gozdna inventura je postopek velikopovršinskega spremljanja stanja in popisa gozdov, gozdnih ekosistemov in gozdnih tal, ki zagotavlja statistično celostno zbiranje ter obdelavo statističnih podatkov o gozdovih in drugih gozdnih zemljiščih v Republiki Slovenij na nacionalni ravni.
51
·
46. Nacionalna gozdna inventura je postopek velikopovršinskega spremljanja stanja in popisa gozdov, gozdnih ekosistemov in gozdnih tal, ki zagotavlja statistično celostno zbiranje ter obdelavo statističnih podatkov o gozdovih in drugih gozdnih zemljiščih v Republiki Slovenij na nacionalni ravni.
52
·
47. Sečna pot je načrtovana smer gibanja strojev za strojno sečnjo, oziroma se po njej izvaja spravilo lesa s strojem za spravilo znotraj sečišča izven gozdnih vlak. Sečna pot je sestavni del gozda in ni gozdna prometnica.
52
·
47. Sečna pot je načrtovana smer gibanja strojev za strojno sečnjo, oziroma se po njej izvaja spravilo lesa s strojem za spravilo znotraj sečišča izven gozdnih vlak. Sečna pot je sestavni del gozda in ni gozdna prometnica.
53
·
48. Odprti ogenj je kurjenje in sežiganje predmetov na priložnostnih kuriščih, uporaba bakel, sveč in podobnih izdelkov ali drugih gorljivih predmetov in snovi, pri katerih ogenj ni zavarovan.
53
·
48. Odprti ogenj je kurjenje in sežiganje predmetov na priložnostnih kuriščih, uporaba bakel, sveč in podobnih izdelkov ali drugih gorljivih predmetov in snovi, pri katerih ogenj ni zavarovan.
54
·
49. Letni program vlaganj v gozdove je nabor del v gozdu, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije in ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije na podlagi gozdnogojitvenega načrta oziroma projekta sanacije.
54
·
49. Letni program vlaganj v gozdove je nabor del v gozdu, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije in ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije na podlagi gozdnogojitvenega načrta oziroma projekta sanacije.
55
+
11. Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake in protipožarne preseke), trajna skladišča gozdnih lesnih sortimentov in drugi objekti v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjeni gospodarjenju z gozdovi.
+
+
1
+
(1) Določitev dela gozda oziroma gozdnega zemljišča za stavbno zemljišče ali za drug namen je mogoča le v prostorskih aktih v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje.
+
2
+
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za graditev gozdne infrastrukture v gozdu oziroma na gozdnih zemljiščih in za izvajanje del, ki se po tem zakonu štejejo za gozdarska investicijska vzdrževalna dela.
+
3
+
(3) Gozdarska investicijska vzdrževalna dela po tem zakonu so rekonstrukcija gozdne infrastrukture, izdelava in rekonstrukcija protipožarnih presek, zidov, stez ter druga podobna dela. Minister oziroma ministrica, pristojna za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za gozdarstvo) podrobneje določi gozdarska investicijska vzdrževalna dela in pogoje za njihovo izvedbo.
+
4
+
(4) Gozdarska investicijska vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka se štejejo za investicijska vzdrževalna dela po predpisih, ki urejajo graditev objektov.
1
−
(1) Lastniki gozdov so pravne oziroma fizične osebe.
1
+
Lastniki gozdov so pravne oziroma fizične osebe.
2
−
(2) Tujci na gozdovih ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogojih vzajemnosti.
−
3
−
(3) Tujci so osebe, ki jih določa predpis, ki ureja pridobivanje stvarnih pravic tujcev na nepremičninah.
−
1
−
(1) Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova eko|oška, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:
1
+
(1) Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:
2
·
- gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem Zakonu;
2
·
- gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem Zakonu;
3
−
- dovoliti v svojem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam;
3
+
- dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;
4
−
- dovoliti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.
4
+
- dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.
5
−
(2) Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati v postopku sprejemanja gozdnogospodarskih in lovskogojitvenih načrtov in pri pripravi gozdnogojitvenih načrtov. Njihove potrebe, predlogi in zahteve se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami.
5
+
(2) Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Njihove potrebe, predlogi in zahteve se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami.
6
·
(3) Republika Slovenija mora v gozdovih v svoji lasti omogočiti praktični pouk kot del izobraževalnega procesa v gozdarstvu.
6
·
(3) Republika Slovenija mora v gozdovih v svoji lasti omogočiti praktični pouk kot del izobraževalnega procesa v gozdarstvu.
1
−
(1) Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so program razvoja gozdov Slovenije in načrti za gospodarjenje z gozdovi.
1
+
(1) Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so nacionalni gozdni program in načrti za gospodarjenje z gozdovi.
2
−
(2) S programom razvoja gozdov Slovenije in z načrti za gospodarjenje z gozdovi se zagotavljajo:
2
+
(2) Z nacionalnim gozdnim programom in z načrti za gospodarjenje z gozdovi se zagotavljajo:
3
·
- ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb in krepitev vsestranske odpornosti gozdov;
3
·
- ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb in krepitev vsestranske odpornosti gozdov;
4
·
- gospodarjenje z gozdovi, ki ohranja vse funkcije gozdov in temelji na uspešnem naravnem obnavljanju sestojev;
4
·
- gospodarjenje z gozdovi, ki ohranja vse funkcije gozdov in temelji na uspešnem naravnem obnavljanju sestojev;
5
·
- ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb;
5
·
- ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb;
6
·
- medsebojna usklajenost gojenja gozdov, pridobivanja lesa ter drugih gozdnih dobrin.
6
·
- medsebojna usklajenost gojenja gozdov, pridobivanja lesa ter drugih gozdnih dobrin.
7
·
(3) Načrti za gospodarjenje z gozdovi so:
7
·
(3) Načrti za gospodarjenje z gozdovi so:
8
−
- gozdnogospodarski in lovskogojitveni načrti območij;
8
+
- gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij;
9
−
- gozdnogospodarski načrti gospodarskih enot;
9
+
- gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot;
10
·
- gozdnogojitveni načrti.
10
·
- gozdnogojitveni načrti.
11
−
(4) Prostorske enote za načrtovanje so gozdnogospodarska in lovskogojitvena območja in gospodarske enote. Gozdnogospodarska in lovskogojitvena območja določi Vlada Republike Slovenije, gospodarske enote pa se določijo z gozdnogospodarskimi načrti območij. II. NAČRTOVANJE
11
+
(4) Prostorske enote za načrtovanje so gozdnogospodarska in lovsko upravljavska območja in gozdnogospodarske enote. Gozdnogospodarska in lovsko upravljavska območja določi Vlada Republike Slovenije, gozdnogospodarske enote pa se določijo z gozdnogospodarskimi načrti območij. II. NAČRTOVANJE
12
−
1. Program razvoja gozdov Slovenije
12
+
1. Nacionalni gozdni program
1
·
(1) Z nacionalnim gozdnim programom se določijo nacionalna politika trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov ter pogoji za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo. Vključuje tudi usmeritve za trajnostno upravljanje prosto živečih živali ter za ohranitev in izboljšanje njihovih življenjskih razmer.
1
·
(1) Z nacionalnim gozdnim programom se določijo nacionalna politika trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov ter pogoji za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo. Vključuje tudi usmeritve za trajnostno upravljanje prosto živečih živali ter za ohranitev in izboljšanje njihovih življenjskih razmer.
2
−
(2) Nacionalni gozdni program se spreminja in dopolnjuje v skladu s spremembami v gozdovih in s spremenjenimi pogoji gospodarjenja. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, vsakih pet let pripravi poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa in njegovih desetletnih operativnih programov, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
2
+
(2) Nacionalni gozdni program se spreminja in dopolnjuje v skladu s spremembami v gozdovih in s spremenjenimi pogoji gospodarjenja. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, vsakih deset let pripravi poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa in njegovih desetletnih operativnih programov, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
3
·
(3) Strokovne podlage za nacionalni gozdni program izdela Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod), predlog nacionalnega gozdnega programa izdela ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, po predhodni obravnavi, v katero je vključena zainteresirana javnost, sprejme pa ga Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.
3
·
(3) Strokovne podlage za nacionalni gozdni program izdela Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod), predlog nacionalnega gozdnega programa izdela ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, po predhodni obravnavi, v katero je vključena zainteresirana javnost, sprejme pa ga Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.
4
−
(4) Za izvedbo nacionalnega gozdnega programa ministrstvo, pristojno za gozdarstvo pripravi petletne operativne programe, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije.
4
+
(4) Za izvedbo nacionalnega gozdnega programa ministrstvo, pristojno za gozdarstvo pripravi desetletne operativne programe, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije.
5
·
2. Načrti za gospodarjenje z gozdovi
5
·
2. Načrti za gospodarjenje z gozdovi
1
·
(1) Z načrti za gospodarjenje z gozdovi se določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor, potreben obseg gojenja in varstva gozdov, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja ter pogoji za gospodarjenje z živalskim svetom.
1
·
(1) Z načrti za gospodarjenje z gozdovi se določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor, potreben obseg gojenja in varstva gozdov, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja ter pogoji za gospodarjenje z živalskim svetom.
2
·
(2) Vsebina načrtov za gospodarjenje z gozdovi je javna.
2
·
(2) Vsebina načrtov za gospodarjenje z gozdovi je javna.
3
·
(3) Načrti za gospodarjenje z gozdovi so po preteku veljavnosti dokumentarno gradivo, ki se mora trajno hraniti.
3
·
(3) Načrti za gospodarjenje z gozdovi so po preteku veljavnosti dokumentarno gradivo, ki se mora trajno hraniti.
4
−
a) Gozdnogospodarski načrti
−
1
−
(1) Gozdnogospodarski načrti so gozdnogospodarski načrti območij in gozdnogospodarski načrti gospodarskih enot. Gozdnogospodarski načrti se izdelajo kot skupni načrti za vse gozdove ne glede na lastništvo ob upoštevanju posebnosti na posameznih območjih.
1
+
(1) Gozdnogospodarski načrti so gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij ter gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot. Gozdnogospodarski načrti se izdelajo kot skupni načrti za vse gozdove ne glede na lastništvo ob upoštevanju posebnosti na posameznih območjih.
2
−
(2) Gozdnogospodarski načrti imajo splošni in prostorski del, ki morata biti med seboj usklajena in se praviloma sprejemata istočasno.
2
+
(2) Gozdnogospodarski načrti imajo splošni in prostorski del.
3
−
(3) Obvezno izhodišče za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov so stopnja varovanja okolja pred obremenitvami in varstveni režimi zavarovanih naravnih bogastev.
3
+
(3) Obvezna izhodišča za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov so okoljska izhodišča po predpisih, ki urejajo varstvo okolja.
4
−
(4) V gozdnogospodarskem načrtu se upoštevajo tudi usmeritve za gospodarjenje z naravno in kulturno dediščino v gozdnem prostoru, vodnogospodarski pogoji in usmeritve za zagotavljanje drugih funkcij gozdov, ki jih pripravijo pristojni organi in organizacije.
4
+
(4) V gozdnogospodarskem načrtu se upoštevajo tudi usmeritve za gospodarjenje z naravnimi vrednotami in kulturno dediščino v gozdnem prostoru, vodnogospodarski pogoji in usmeritve za zagotavljanje drugih funkcij gozdov, ki jih pripravijo pristojni organi in organizacije.
+
5
+
(5) V gozdnogospodarskih načrtih se določijo tudi potrebni ukrepi za ohranitev ugodnega stanja posebnih varstvenih območij, določenih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.
1
−
(1) V splošnem delu gozdnogospodarskega načrta območja se ob upoštevanju usmeritev iz programa razvoja gozdov Slovenije, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v območju določijo:
1
+
(1) V gozdnogospodarskem in lovsko upravljavskem načrtu območja (v nadaljnjem besedilu: območni načrt) se ob upoštevanju usmeritev iz nacionalnega gozdnega programa, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov, ugotovljenega stanja populacij divjadi in njenega okolja ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov na območju določijo:
2
·
- funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje;
2
·
- funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje;
3
−
- cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom;
3
+
- cilji, usmeritve in ukrepi za gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom;
4
−
- usmeritve in ukrepi za doseganje ciljev;
4
+
- cilji, usmeritve in ukrepi za upravljanje z divjadjo v skladu s predpisi o divjadi in lovstvu;
5
−
- na podlagi bioloških kazalnikov usmeritve za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim okoljem, kar je podlaga za izdelavo lovskogojitvenih načrtov območij.
5
+
- usmeritve za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb na podlagi bioloških kazalnikov.
6
−
(2) V prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta območja se prevzamejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd oziroma za gozd s posebnim namenom z zakonom, in določijo: -območja gozdov s posebnim namenom, kjer je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v širšem interesu;
6
+
(2) V prostorskem delu območnega načrta se:
7
−
- gozdovi za sanacijo;
7
+
- prikaže stanje gozdov in drugih gozdnih zemljišč;
8
−
- usmeritve za območja gozdov s posebnim namenom, kjer je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v interesu lokalne skupnosti;
8
+
- v okviru gozdov in drugih gozdnih zemljišč prikažejo območja, ki so po prostorskih planskih aktih namenjena drugim rabam;
9
−
- usmeritve za ureditvena območja gozdov;
9
+
- prikažejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom, ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;
10
−
- druge podlage za usklajevanje interesov v gozdnem prostoru.
10
+
- določijo območja posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj ureditvenih naselij, ki so pomembna za ohranjanje in razvoj krajine ali življenjskega prostora prostoživečih organizmov;
+
11
+
- prikaže zasnova gozdne infrastrukture in drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru;
+
12
+
- določijo območja, na katerih sta mogoči ježa in vožnja s kolesom brez motorja po označenih gozdnih vlakah in drugih poteh.
+
13
+
(3) Funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdovi na kartah in popisih funkcij gozdov v območnem načrtu, se kot strokovne podlage upoštevajo pri prostorskih ureditvah državnega in lokalnega pomena.
1
−
(1) V splošnem delu gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote se ob upoštevanju usmeritev iz splošnega dela gozdnogospodarskega načrta območja, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gospodarski enoti določijo:
1
+
(1) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote se ob upoštevanju usmeritev iz splošnega dela območnega načrta, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski enoti določijo:
2
·
- funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje;
2
·
- funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje;
3
·
- intenzivnost in cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom;
3
·
- intenzivnost in cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom;
4
·
- usmeritve za doseganje ciljev;
4
·
- usmeritve za doseganje ciljev;
5
·
- ukrepi in načini njihove izvedbe po osnovnih načrtovalnih enotah gozdnega prostora;
5
·
- ukrepi in načini njihove izvedbe po osnovnih načrtovalnih enotah gozdnega prostora;
6
−
- usmeritve za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij.
6
+
- usmeritve za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij;
7
−
(2) V prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote se:
7
+
- rastiščni koeficient.
8
−
- prevzamejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd oziroma za gozd s posebnim namenom z zakonom, in območja iz prve alinee drugega odstavka 10. člena tega zakona;
8
+
(2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote se lahko opredeli tudi dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito gospodarjenje z gozdovi.
9
−
- prevzamejo ureditvena območja gozdov iz prostorskih planskih aktov in določijo prostorsko razpršeni gozdovi, ki spadajo v druga ureditvena območja, za katere veljajo določbe gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote, razen njegovega prostorskega dela;
9
+
(3) V prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote se:
10
−
- določijo območja gozdov s posebnim namenom, kjer je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v interesu lokalne skupnosti;
10
+
- prikažejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;
+
11
+
- prikažejo območja, ki so predlagana, da se jih razglasi kot varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma gozd s posebnim namenom;
+
12
+
- prikažejo zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote;
11
·
- določijo območja gozdov za sanacijo;
13
·
- določijo območja gozdov za sanacijo;
12
·
- določi intenzivnost gospodarjenja z gozdovi;
14
·
- določi intenzivnost gospodarjenja z gozdovi;
13
·
- določijo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali;
15
·
- določijo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali;
14
−
- določi raba gozdov in negozdnih zemljišč, ekološko oziroma funkcionalno povezanih z gozdom;
16
+
- določijo območja posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj naselij, za katere je obvezna izdaja strokovnih navodil za ravnanje z njimi;
15
−
- izdelata pregled in zasnova gozdne, infrastrukture in drugih načrtovanih posegov v gozdni prostor ter določijo večfunkcionalna območja;
17
+
- izdelata pregled in zasnova gozdne infrastrukture in drugih načrtovanih posegov v gozdni prostor ter določijo večfunkcionalna območja;
16
−
- v skladu s predpisi o urejanju prostora določijo prostorsko-ureditveni pogoji za posege v gozdni prostor po prostorsko-ureditvenih enotah.
18
+
- območja, na katerih posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna.
17
−
(3) Izpiski gozdnih parcel in podatkov o njih iz gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot so uradna podlaga za vodenje zemljiškega katastra oziroma za določitev katastrskih kultur in katastrskih razredov gozdnih parcel. Zavod po uradni dolžnosti pošlje izpiske gozdnih parcel in podatke o njih organu, pristojnemu za vodenje zemljiškega katastra.
19
+
(4) Površina gozdov in funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdom na kartah in popisih funkcij gozdov v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, se kot strokovne podlage upoštevajo pri urejanju prostora na lokalni ravni.
18
−
(4) Minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za geodetske zadeve, izda predpise o razvrščanju gozdnih zemljišč v katastrsko kulturo ter v kakovostne in katastrske razrede.
20
+
(5) Gozdne parcele in podatki o njih se v zemljiškem katastru evidentirajo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
19
−
b) Lovskogojitveni načrti
21
+
(6) Ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Zavod, lokalno skupnost in lastnike vseh zemljišč v zaraščanju, ki se v kmetijske namene ne rabijo že vsaj 10 let, pisno obvesti, da se bodo zemljišča, ki bodo še naprej prepuščena zaraščanju, ob izdelavi naslednjega gozdnogospodarskega načrta določila kot gozd oziroma drugo gozdno zemljišče.
+
22
+
(7) Gozdne združbe so določene z gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih enot, s katerimi je za vsako gozdno združbo določen tudi RK. Najmanjša površina za določanje gozdne združbe, je 0,25 ha.
+
23
+
(8) Za vsako osnovno načrtovalno enoto se določi najnižji RK gozdne združbe v tej osnovni načrtovalni enoti. Posamezni gozdni parceli se določi RK osnovne načrtovalne enote, v kateri leži. Če se gozdna parcela nahaja v več osnovnih načrtovalnih enotah, se tej parceli določi RK tiste osnovne načrtovalne enote, v kateri je največji delež parcele.
+
24
+
(9) RK gozdne parcele se lahko na pobudo lastnika gozda prouči v postopku sprejema gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in sicer od začetka priprave do konca javne razgrnitve osnutka gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote. Za obravnavo pobude veljajo določbe 14. člena tega zakona.
+
25
+
(10) RK gozdne parcele se lahko spremeni tudi v primeru spremembe meje parcele ali spremembe dejanske rabe zemljišča. Nastale materialne stroške nosi lastnik gozdne parcele.
+
26
+
(11) Natančnejši način določitve gozdne združbe ter natančnejši postopek določitve, proučitve in spremembe RK za gozdno parcelo predpiše minister.
1
−
(1) V lovskogojitvenem načrtu območja se v skladu z zakonom na podlagi ugotovljenih bioloških kazalnikov usklajenosti divjadi z njenim okoljem in ob upoštevanju usmeritev iz splošnih delov gozdnogospodarskih načrtov območij določijo cilji in usmeritve ter ukrepi za ohranitev ogroženih populacij divjadi in za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem.
−
2
−
(2) Nosilec lovskogojitvenega načrtovanja je Zavod. Pri izdelavi lovskogojitvenih načrtov sodelujejo lovci, kmetijci, naravovarstveniki in drugi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo.
−
3
−
c) Gozdnogojitveni načrti
−
1
−
(1) Gozdnogojitveni načrt je izvedbeni načrt splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote, v katerem se po posameznih gozdnih ekosistemih oziroma njihovih delih določijo:
1
+
(1) Gozdnogojitveni načrt je izvedbeni načrt gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, v katerem se po posameznih gozdnih ekosistemih oziroma njihovih delih določijo:
2
·
- gozdnogojitveni cilji, smernice in ukrepi za gospodarjenje;
2
·
- gozdnogojitveni cilji, smernice in ukrepi za gospodarjenje;
3
·
- obseg, intenzivnost in nujnost gojitvenih in varstvenih del;
3
·
- obseg, intenzivnost in nujnost gojitvenih in varstvenih del;
4
−
- območja, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna;
4
+
- območja, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna in so usklajena z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote;
5
−
- časovni in prostorski obseg sečenj;
5
+
- količinski, časovni in prostorski obseg sečenj;
6
·
- načini in pogoji za pridobivanje lesa;
6
·
- načini in pogoji za pridobivanje lesa;
7
·
- smernice in dela za sočasno ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda.
7
·
- smernice in dela za sočasno ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda.
8
−
(2) Na podlagi gozdnogojitvenega načrta se izberejo drevesa za možni posek in s tem določi njegova največja količina.
8
+
(2) Na podlagi gozdnogojitvenega načrta se izberejo drevesa za možni posek.
9
−
(3) Gozdnogojitveni načrti se morajo zaradi sprememb, ki nastajajo z razvojem gozdov ali zaradi zunanjih vplivov na gozd, dopolnjevati oziroma obnavljati tako, da se temu ustrezno prilagodijo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter da se na novo določi obseg gojitvenih in varstvenih del.
9
+
(3) Gozdnogojitveni načrti se morajo zaradi sprememb, ki nastajajo z razvojem gozdov ali zaradi zunanjih vplivov na gozd, dopolnjevati oziroma obnavljati tako, da se temu ustrezno prilagodijo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter da se na novo določi obseg gojitvenih in varstvenih del. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev načrta lahko da tudi lastnik gozda.
10
−
(4) Posegi v prostor niso predmet gozdnogojitvenega načrta.
10
+
(4) Lastnik gozda lahko za svoj gozd, za plačilo materialnih stroškov izdelave, pridobi izvleček iz gozdnogojitvenega načrta.
11
·
3. Postopek priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov
11
·
3. Postopek priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov
1
−
(1) Svet območne enote Zavoda določi osnutek gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote, svet Zavoda pa osnutek gozdnogospodarskega načrta območja.
1
+
(1) Ob začetku priprave gozdnogospodarskega načrta Zavod na krajevno običajen način obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost, ki lahko, med pripravo osnutka, dajo svoje pobude. Osnutek območnega načrta določi Strokovni svet Zavoda, osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa strokovni svet območne enote Zavoda.
2
−
(2) Minister, pristojen za gozdarstvo, odredi javno razgrnitev splošnega dela gozdnogospodarskega načrta. Javna razgrnitev traja 14 dni. Med javno razgrnitvijo splošnega dela gozdnogospodarskega načrta se opravi javna obravnava. O začetku in trajanju ter času javne razgrnitve in javne obravnave morajo biti na primeren način obveščeni lastniki gozdov in zainteresirana javnost.
2
+
(2) Minister, pristojen za gozdarstvo, s sklepom odredi javno razgrnitev osnutka gozdnogospodarskega načrta. Javna razgrnitev traja 14 dni. Med javno razgrnitvijo se opravi javna obravnava. O začetku in trajanju ter času javne razgrnitve in javne obravnave morajo biti na krajevno običajen način obveščeni lastniki gozdov in zainteresirana javnost. Sklep se objavi tudi na spletni strani ministrstva, pristojnega za gozdarstvo.
3
−
(3) Po opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi svet območne enote Zavoda obravnava pripombe in predloge ter zavzame do njih stališče. Na tej podlagi Zavod pripravi predlog splošnega dela gozdnogospodarskega načrta. Predlog splošnega dela gozdnogospodarskega načrta območja določi svet Zavoda, predlog splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote pa svet območne enote Zavoda.
3
+
(3) Po opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi svet območne enote Zavoda obravnava pripombe in predloge ter zavzame do njih stališče. Na tej podlagi Zavod pripravi predlog gozdnogospodarskega načrta. Predlog območnega načrta določi svet Zavoda, predlog gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa svet območne enote Zavoda.
4
−
(4) Zavod mora k predlogu splošnega dela gozdnogospodarskega načrta območja pridobiti soglasje ministra, pristojnega za okolje, k predlogu splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote pa mnenje organizacije, pristojne za varstvo naravne in kulturne dediščine, in mnenja lokalnih skupnosti, na območju katerih leži gospodarska enota.
4
+
(4) Zavod mora k predlogu območnega načrta pridobiti soglasje ministra, pristojnega za okolje, prostor in vode ter ministra, pristojnega za ohranjanje narave, k predlogu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave in mnenja lokalnih skupnosti, na območju katerih leži gozdnogospodarska enota.
5
−
(5) Soglasje oziroma mnenje se mora izdati v enem mesecu po predložitvi predloga splošnega dela gozdnogospodarskega načrta. Če soglasje oziroma mnenje ni dano ali odrečeno v roku, se šteje, da je dano.
5
+
(5) Soglasje oziroma mnenje se mora izdati v enem mesecu po predložitvi predloga gozdnogospodarskega načrta. Če soglasje oziroma mnenje ni dano ali odrečeno v roku, se šteje, da je dano.
6
−
(6) Zavod predloži predlog splošnega dela gozdnogospodarskega načrta skupaj s predpisanim soglasjem oziroma s predpisanimi mnenji ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo.
6
+
(6) Zavod predloži predlog gozdnogospodarskega načrta skupaj s predpisanim soglasjem oziroma s predpisanimi mnenji ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo lahko predlog gozdnogospodarskega načrta vrne Zavodu, ki ga mora spremeniti oziroma dopolniti v skladu s predlaganimi usmeritvami in v določenem roku.
7
−
(7) Splošni del gozdnogospodarskega načrta območja sprejme Vlada Republike Slovenije, splošni del gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote pa minister, pristojen za gozdarstvo.
7
+
(7) Območni načrt sprejme Vlada Republike Slovenije, gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote pa minister, pristojen za gozdarstvo.
8
−
(8) Prostorske dele gozdnogospodarskih načrtov pripravlja Zavod, sprejemajo pa se po določbah predpisov o urejanju prostora.
−
1
−
(1) Splošni del gozdnogospodarskega načrta se praviloma izdeluje za 10 let. V obdobju, dokler obnovljeni splošni del gozdnogospodarskega načrta še ni sprejet, se uporablja dotedanji načrt.
1
+
(1) Gozdnogospodarski načrt se praviloma izdeluje za obdobje 10 let. Zavod mora predložiti predlog novega gozdnogospodarskega načrta na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, najpozneje do 1. oktobra prvega leta novega obdobja, razen v primeru višje sile. Podaljšanje roka za predložitev predloga načrta odobri minister, pristojen za gozdarstvo, na podlagi obrazložene vloge Zavoda. Do sprejetja novega gozdnogospodarskega načrta se uporablja dotedanji načrt.
2
−
(2) Gozdnogospodarski načrt se med veljavnostjo spremeni ali dopolni, kadar je to potrebno, zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih ali v poudarjenosti njihovih funkcij, zaradi potreb urejanja prostora, zaradi uskladitve z gozdnogospodarskim načrtom višje ravni ali s programom razvoja gozdov Slovenije oziroma s prostorskimi planskimi akti višje ravni.
2
+
(2) Gozdnogospodarski načrt se med veljavnostjo spremeni ali dopolni, kadar je to potrebno, zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih ali v poudarjenosti njihovih funkcij, zaradi potreb urejanja prostora, zaradi uskladitve z gozdnogospodarskim načrtom višje ravni ali z nacionalnim gozdnim programom oziroma s prostorskimi planskimi akti višje ravni.
3
−
(3) O pobudi za spremembo ali dopolnitev splošnega dela gozdnogospodarskega načrta odloči minister, pristojen za gozdarstvo.
3
+
(3) O pobudi za spremembo ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta odloči minister, pristojen za gozdarstvo.
4
·
(4) Spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskih načrtov se sprejemajo na enak način in po enakem postopku kot gozdnogospodarski načrti.
4
·
(4) Spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskih načrtov se sprejemajo na enak način in po enakem postopku kot gozdnogospodarski načrti.
1
−
Minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom,- pristojnim za. okolje in prostor, in ministrom, pristojnim za varstvo naravne oziroma kulturne dediščine, predpiše vsebino načrtov za gospodarjenje z gozdovi, roke in podrobnejši postopek sprejemanja splošnih delov gozdnogospodarskih načrtov ter način spremljanja njihovega izvajanja. III. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
1
+
Minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, prostor in vode ter ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, predpiše vsebino načrtov za gospodarjenje z gozdovi, roke in podrobnejši postopek sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov ter način spremljanja njihovega izvajanja. II.A NACIONALNA GOZDNA INVENTURA
2
−
1. Gojenje in izkoriščanje gozdov
−
+
1
+
(1) Nacionalna gozdna inventura je namenjena nacionalnemu zbiranju podatkov za oceno trajnosti, podporo gozdarski politiki in njeno načrtovanje, spremljanju ekonomskega stanja in strukturnih sprememb gozdov in gozdarstva, obdelavi statističnih podatkov ter pripravi drugih strokovnih analiz.
+
2
+
(2) Na vzorčnih ploskvah statistično reprezentativne mreže se v okviru nacionalne gozdne inventure sistematično zbirajo in obdelujejo podatki o površini in strukturi gozdov, njihovi drevesni sestavi, količini lesnih zalog in njihovi strukturi, količini prirastka lesa, količini in strukturi odmrle biomase, gozdnih tleh ter zalogah ogljika v živi in odmrli nadzemni in podzemni biomasi, ločeno za gospodarske gozdove in gozdove s posebnim namenom.
+
3
+
(3) V okviru izvajanja javne gozdarske službe nacionalno gozdno inventuro vodi Gozdarski inštitut Slovenije in jo izvaja skupaj z Zavodom.
+
4
+
(4) Podatki, pridobljeni v okviru nacionalne gozdne inventure, se hranijo v elektronski obliki.
+
5
+
(5) Zbrani podatki se v okviru izvajanja javne gozdarske službe obdelajo in sporočajo v agregatni obliki ter se lahko posredujejo tudi drugim uporabnikom.
+
6
+
(6) Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše podrobnejšo vsebino, način izvajanja zbiranja in obdelovanja podatkov, metodologijo, roke in objavo rezultatov podatkov iz drugega odstavka tega člena. III. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
+
7
+
1. Gojenje in izkoriščanje gozdov
1
·
(1) Na podlagi gozdnogojitvenega načrta izda Zavod lastniku gozda, po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni posek, odločbo v upravnem postopku. Z odločbo se določijo:
1
·
(1) Na podlagi gozdnogojitvenega načrta izda Zavod lastniku gozda, po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni posek, odločbo v upravnem postopku. Z odločbo se določijo:
2
·
- potrebna gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do vključno nege letvenjaka;
2
·
- potrebna gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do vključno nege letvenjaka;
3
·
- potrebna varstvena dela;
3
·
- potrebna varstvena dela;
4
·
- usmeritve ter roki za izvedbo in ponovitev posameznih gojitvenih in varstvenih del;
4
·
- usmeritve ter roki za izvedbo in ponovitev posameznih gojitvenih in varstvenih del;
5
·
- količina in struktura dreves za največji možni posek;
5
·
- količina in struktura dreves za največji možni posek;
6
·
- usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa;
6
·
- usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa;
7
·
- usmeritve in pogoji za pridobivanje smole in okrasnih dreves;
7
·
- usmeritve in pogoji za pridobivanje smole in okrasnih dreves;
8
·
- obdobje, za katero je odločba izdana. Zoper odločbo je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
8
·
- obdobje, za katero je odločba izdana. Zoper odločbo je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
9
·
(2) Možni posek po prejšnjem odstavku je največja količina drevja v bruto m3, ki jo sme posekati lastnik gozda med veljavnostjo odločbe iz prejšnjega odstavka.
9
·
(2) Možni posek po prejšnjem odstavku je največja količina drevja v bruto m3, ki jo sme posekati lastnik gozda med veljavnostjo odločbe iz prejšnjega odstavka.
10
·
(3) Dela v gozdovih morajo biti opravljena v ustreznem letnem času na način, s katerim se najmanj ogroža gozdni ekosistem in da se zagotavljata varstvo gozdov in varnost ljudi. Nastale posledice poškodb tal je treba odstraniti takoj po končanem spravilu oziroma prevozu.
10
·
(3) Dela v gozdovih morajo biti opravljena v ustreznem letnem času na način, s katerim se najmanj ogroža gozdni ekosistem in da se zagotavljata varstvo gozdov in varnost ljudi. Nastale posledice poškodb tal je treba odstraniti takoj po končanem spravilu oziroma prevozu.
11
·
(4) Sečnja gozdnega drevja ter pridobivanje smole in okrasnih dreves se smeta opravljati le na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena.
11
·
(4) Sečnja gozdnega drevja ter pridobivanje smole in okrasnih dreves se smeta opravljati le na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena.
12
−
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko lastnik gozda brez odločbe iz prvega odstavka tega člena seka gozdno drevje na območjih, določenih v gozdnogojitvenem načrtu, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna.
12
+
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena v postopku izdaje odločbe skupna izbira dreves za možni posek ni obvezna na območjih iz devete alinee drugega odstavka 11. člena tega zakona.
13
·
(6) Če se lastnik gozda odloči za premeno gozdov, mu pogoje za njeno izvedbo določi Zavod z odločbo v upravnem postopku.
13
·
(6) Če se lastnik gozda odloči za premeno gozdov, mu pogoje za njeno izvedbo določi Zavod z odločbo v upravnem postopku.
14
·
(7) Podrobnejše predpise za izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo, prevoz in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov izda minister, pristojen za gozdarstvo.
14
·
(7) Podrobnejše predpise za izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo, prevoz in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov izda minister, pristojen za gozdarstvo.
1
·
(1) Odločba iz prejšnjega člena se izda praviloma za več let, vendar največ za dobo petih let.
1
·
(1) Odločba iz prejšnjega člena se izda praviloma za več let, vendar največ za dobo petih let.
2
·
(2) Pri skupni izbiri drevja za posek lastnik odgovarja za pokazane meje svojega gozda.
2
·
(2) Pri skupni izbiri drevja za posek lastnik odgovarja za pokazane meje svojega gozda.
3
−
(3) Če po izvedeni sečnji lastnik gozda ne uredi sečišča v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ureja izvajanje sečnje, mu lahko Zavod z odločbo določi rok za izvedbo in dela, potrebna za zagotovitev urejenosti sečišča.
3
+
(3) Če po izvedeni sečnji lastnik gozda ne uredi sečišča v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ureja izvajanje sečnje, mu lahko Zavod po uradni dolžnosti z odločbo določi rok za izvedbo in dela, potrebna za zagotovitev urejenosti sečišča.
+
1
+
(1) Gozdne lesne sortimente, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti, zaradi spremljanja sledljivosti prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti in izvajanja nadzora v skladu s tem zakonom spremlja knjigovodska listina iz 17.c člena tega zakona. Prevoznik gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) mora imeti knjigovodsko listino po njihovem nalaganju in med njihovim prevozom pri sebi ali v vozilu ter jo pooblaščeni uradni osebi za nadzor na njeno zahtevo izročiti na vpogled.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek knjigovodska listina ni potrebna za gozdne lesne sortimente, pridobljene iz gozdov v lasti fizičnih oseb, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti, če njihova skupna količina ne presega desetih kubičnih metrov, so namenjeni lastni uporabi in jih prevaža lastnik gozda ali gre za prevoz v obliki sosedske ali sorodstvene pomoči v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Osebe iz prejšnjega stavka morajo imeti po nalaganju in med prevozom gozdnih lesnih sortimentov pri sebi ali v vozilu dovoljenje za posek dreves (odločba o izbiri dreves za posek, odločba o sanitarni sečnji, dovoljenje za krčitev gozda, odločba o negovalnih delih v gozdu) v izvirniku ali kopiji, ki ga je lastniku gozda izdal Zavod. Dokumenti se pooblaščeni uradni osebi za nadzor na njeno zahtevo izročijo na vpogled.
+
3
+
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena knjigovodska listina oziroma dovoljenje za posek dreves nista potrebna, če so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti gozdni lesni sortimenti, premera do največ deset centimetrov na debelejšem koncu (razen za lesne sekance in razcepljen les), če njihova skupna količina ne presega desetih kubičnih metrov in na vozilo niso hkrati naloženi tudi drugi gozdni lesni sortimenti.
+
4
+
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena knjigovodska listina ni potrebna za gozdne lesne sortimente, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti in so predmet prodaje ali darila med dvema fizičnima osebama. V tem primeru prevoz gozdnih lesnih sortimentov spremlja izjava ali druga listina, v kateri je navedena vrsta in količina gozdnih lesnih sortimentov, kraj in datum, pošiljatelj, prevoznik in prejemnik gozdnih lesnih sortimentov. Izjavo ali drugo listino pošiljatelj in prejemnik hranita pet let od datuma opravljenega prevoza gozdnih lesnih sortimentov in jo morata podpisati pošiljatelj in prejemnik.
+
5
+
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za gozdne lesne sortimente, ki se uvažajo iz tretjih držav ali vnašajo iz drugih držav članic Evropske unije. V tem primeru mora prevoznik pooblaščeni uradni osebi za nadzor dokazati, da so uvoženi iz tretje države ali vneseni iz druge države članice Evropske unije.
+
6
+
(6) Določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za gozdne lesne sortimente, pridobljene iz gozdnih drevesnih vrst, ki rastejo zunaj gozda.
+
1
+
(1) Knjigovodska listina, ki jo izda pošiljatelj, mora vsebovati:
+
2
+
- podatke o lastniku dreves, ki mu je bila izdana odločba v upravnem postopku na podlagi katere je izvršil posek dreves. Podatek o lastniku je na knjigovodski listini lahko zapisan z identifikacijsko številko, v tem primeru mora pošiljatelj voditi evidenco identifikacijskih številk ter jo na zahtevo pristojnega organa predložiti na vpogled;
+
3
+
- podatke o pošiljatelju gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: pošiljatelj);
+
4
+
- podatke o prejemniku gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: prejemnik);
+
5
+
- podatke o prevozniku;
+
6
+
- vrsta in registrska številka vozila, kraj, datum in ura nakladanja, kraj in datum razkladanja;
+
7
+
- vrsta in količina gozdnih lesnih sortimentov in zaporedna številka knjigovodske listine. Podatki o pošiljatelju, prejemniku in prevozniku, v primeru fizičnih oseb obsegajo osebno ime, naslov in davčno številko, v primeru pravnih oseb pa firmo in sedež firme ali davčno številko.
+
8
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek podatkov o lastniku dreves, ki mu je bila izdana odločba o poseku, na knjigovodski listini ni treba navesti, če pošiljatelj gozdne lesne sortimente pošilja z mesta skladiščenja, za katero mora biti vodeno materialno knjigovodstvo v skladu s predpisi. V tem primeru se navede mesto skladiščenja.
+
9
+
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primerih gozdnih lesnih sortimentov, pridobljenih iz gozdnih drevesnih vrst, ki rastejo zunaj gozda, na knjigovodsko listino vpišejo osebno ime in naslov ali firma in sedež lastnika parcele, parcelna številka in katastrska občina parcele.
+
10
+
(4) Šteje se, da so na vozilo naloženi gozdni lesni sortimenti ali se prevažajo po cesti brez knjigovodske listine, če:
+
11
+
- na knjigovodski listini niso vpisani podatki o lastniku, ki mu je bila izdana odločba o poseku, pošiljatelju, prevozniku in prejemniku, ali če navedeni podatki niso pravilni oziroma popolni;
+
12
+
- na knjigovodski listini ni vpisana vrsta ali količina gozdnih lesnih sortimentov ali pa se na njej vpisana vrsta ali količina ne ujema z dejanskim stanjem gozdnih lesnih sortimentov, naloženih na vozilo ali pri njihovem prevozu po cesti, pri čemer se šteje, da na knjigovodski listini vpisana količina gozdnih lesnih sortimentov, izražena v kubičnih metrih, prostorninskih metrih ali tonah, ne ustreza dejanskemu stanju, če je odstopanje večje od 10 odstotkov dejanske količine.
+
13
+
(5) Knjigovodska listina se sestavi v treh izvodih, od katerih vse tri izvode podpišejo in po en izvod hranijo pošiljatelj, prevoznik in prejemnik pet let od datuma opravljenega prevoza gozdnih lesnih sortimentov.
+
14
+
(6) Če se pri nadzoru gozdnih lesnih sortimentov, ki so naloženi ali se prevažajo po cesti, ugotovi, da prevoznik nima knjigovodske listine, ali listin iz drugega in četrtega odstavka 17.b člena tega zakona, pristojni organ prepove vožnjo oziroma nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo. Prevoznik je dolžan najkasneje v roku dveh ur od izdaje odredbe nadzornemu organu predložiti knjigovodsko listino oziroma listine iz drugega in četrtega odstavka 17.b člena tega zakona. Ne glede na prejšnji stavek je rok za predložitev listin iz drugega in četrtega ostavka 17.b člena tega zakona v primeru gozdnih lesnih sortimentov, ki izvirajo iz sanitarne sečnje, 48 ur.
+
15
+
(7) Če prevoznik ne predloži listin iz prejšnjega odstavka se šteje, da ni izkazal lastništva gozdnih lesnih sortimetov, ki so naloženi ali se prevažajo z vozilom.
1
·
(1) Dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči.
1
·
(1) Dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči.
2
−
(2) Dela v gozdu lahko opravljajo tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe (V nadaljnjem besedilu: izvajalci), ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
2
+
(2) Dela v gozdu lahko opravljajo tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe (V nadaljnjem besedilu: izvajalci), ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti.
3
−
(3) Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše minimalne pogoje, ki jih morajo za opravljanje del v gozdovih izpolnjevati izvajalci.
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko sečne ostanke ob predhodnem pisnem soglasju lastnika gozda pridobivajo tudi fizične osebe, ki niso registrirane in ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za ta dela.
+
4
+
(4) Sečne ostanke lahko fizične osebe iz prejšnjega odstavka pridobivajo izključno za lastne potrebe.
+
5
+
(5) Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše minimalne pogoje, ki jih morajo za opravljanje del v gozdovih izpolnjevati izvajalci.
1
·
(1) Za pripravo prostorskih planskih aktov za ureditvena območja po drugih predpisih izdela Zavod strokovne podlage za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem oziroma s skupinami gozdnega drevja zunaj naselij.
1
·
(1) Za pripravo prostorskih planskih aktov za ureditvena območja po drugih predpisih izdela Zavod strokovne podlage za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem oziroma s skupinami gozdnega drevja zunaj naselij.
2
−
(2) Za posege v posamično gozdno drevje in v skupine gozdnega drevja zunaj naselij izda Zavod lastniku strokovno navodilo za poseg. Pri pripravi navodila sodelujejo tudi organizacije, pristojne za varstvo okolja in varstvo naravne ter kulturne dediščine.
2
+
(2) Za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, ki so pomembni habitati in se obravnavajo kot življenjsko okolje prosto živečih živali, izda Zavod lastniku strokovno navodilo na podlagi usmeritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, katerega izpolnjevanje se upošteva pri sofinanciranju iz druge alinee drugega odstavka 48. člena tega zakona.
1
−
(1) Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje. za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora. K dovoljenju za poseg v prostor se mora pridobiti soglasje Zavoda.
1
+
(1) Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda.
2
−
(2) Soglasje Zavoda se mora pridobiti tudi k dovoljenju za poseg v prostor za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov.
2
+
(2) Mnenje Zavoda se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
3
−
(3) Soglasja iz prvega in drugega odstavka tega člena ni mogoče izdati, kadar je pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor razvrednotili ali poškodovali gozd.
3
+
(3) Soglasja iz tega člena ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Pri presoji ogroženosti se upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.
+
4
+
(4) Za krčitev gozda v kmetijske namene je treba pridobiti dovoljenje Zavoda.
+
5
+
(5) Zavod izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče.
+
6
+
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izda Zavod dovoljenje tudi za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, čeprav taka krčitev ni predvidena s prostorskim aktom, vendar samo, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 hektarja in če taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s tem zakonom opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom.
+
7
+
(7) Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče kot jo določa občinski prostorski načrt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod. Zavod izda na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja ugotovitveno odločbo, v kateri se določita količina in struktura dreves za posek.
+
1
+
(1) Pred začetkom gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del je treba pridobiti dovoljenje Zavoda. Zavod izda dovoljenje, če izvajalec gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del vlogi za izdajo dovoljenja priloži ustrezen načrt, izdelan v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 3.a člena tega zakona ter predloži soglasje vseh lastnikov gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem namerava izvajati taka dela.
+
2
+
(2) Javni shod in prireditev je dopustno organizirati v gozdu oziroma gozdnem zemljišču v skladu s predpisi, ki urejajo javne shode in prireditve. O shodu oziroma prireditvi organizator obvesti Zavod.
1
−
- potrebno zaradi zaščite vojaških ali policijskih objektov, objektov, pomembnih za nacionalno varnost, in objektov za zaščito in reševanje;
1
+
(1) Ograditev posameznih delov gozda se lahko dovoli, če je to:
2
−
- potrebno zaradi zaščite civilnega strelišča ali strelišča oziroma zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja orožje.
−
3
·
- predvideno v gozdnogojitvenem načrtu zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas. ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem;
2
·
- predvideno v gozdnogojitvenem načrtu zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas. ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem;
4
·
- potrebno zaradi zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj;
3
·
- potrebno zaradi zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj;
5
·
- potrebno zaradi zaščite vojaških ali policijskih objektov, objektov, pomembnih za nacionalno varnost, in objektov za zaščito in reševanje;
4
·
- potrebno zaradi zaščite vojaških ali policijskih objektov, objektov, pomembnih za nacionalno varnost, in objektov za zaščito in reševanje;
6
·
- potrebno zaradi zaščite civilnega strelišča ali strelišča oziroma zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja orožje.
5
·
- potrebno zaradi zaščite civilnega strelišča ali strelišča oziroma zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja orožje.
7
·
(2) Za postavitev ograje iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje Zavod na predlog organa, organizacije ali posameznika v 14 dneh. Z dovoljenjem se lahko določijo tudi ukrepi za omejitev gibanja znotraj ograjenega gozda.
6
·
(2) Za postavitev ograje iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje Zavod na predlog organa, organizacije ali posameznika v 14 dneh. Z dovoljenjem se lahko določijo tudi ukrepi za omejitev gibanja znotraj ograjenega gozda.
8
·
(3) Ogradi se lahko tudi gozd s posebnim namenom, če je to določeno z aktom o razglasitvi gozda za gozd s posebnim namenom.
7
·
(3) Ogradi se lahko tudi gozd s posebnim namenom, če je to določeno z aktom o razglasitvi gozda za gozd s posebnim namenom.
1
−
Zavod mora zagotavljati spremljanje in krepitev biološkega ravnotežja in zato zagotoviti izvajanje preprečevalnih in preprečevalno - zatiralnih ukrepov. Lastniki gozdov izvajanja teh del ne smejo preprečevati.
1
+
(1) Zaradi spremljanja in krepitve biotskega ravnovesja v gozdovih zagotavlja izvajanje varstvenih del:
+
2
+
- v gozdovih, na posamičnem gozdnem drevju zunaj naselij in na skladiščih gozdnih lesnih sortimentov Zavod,
+
3
+
- na posamičnem gozdnem drevju v naseljih gozdarska inšpekcija.
+
4
+
(2) Lastniki gozdov in posamičnega gozdnega drevja ter gozdnih lesnih sortimentov izvajanja del iz prejšnjega odstavka ne smejo ovirati oziroma preprečevati.
1
−
(1) Lastniki in drugi uporabniki gozdov morajo izvajati vse s predpisi o varstvu gozdov predpisane ukrepe za preprečitev in zatrtje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk, ki lahko porušijo biološko ravnotežje v gozdu, ter za preprečitev druge škode v gozdovih.
1
+
(1) Lastniki in drugi uporabniki gozdov oziroma lastniki gozdnih lesnih sortimentov morajo izvajati vse s predpisi o varstvu gozdov predpisane ukrepe za preprečitev in zatrtje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk, ki lahko porušijo biotsko ravnovesje v gozdu, ter za preprečitev druge škode v gozdovih.
2
·
(2) Ukrepe po prejšnjem odstavku morajo zagotoviti tudi lastniki gozdnega drevja, ki raste zunaj gozda, in lastniki ter uporabniki zemljišč, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd, in negozdnih zemljišč v bližini gozda.
2
·
(2) Ukrepe po prejšnjem odstavku morajo zagotoviti tudi lastniki gozdnega drevja, ki raste zunaj gozda, in lastniki ter uporabniki zemljišč, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd, in negozdnih zemljišč v bližini gozda.
1
−
(1) Zavod lastniku gozda z odločbo v upravnem postopku določi sanitarne sečnje in preventivna varstvena dela ter rok, do kdaj jih mora opraviti. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.
1
+
(1) Zavod lastniku gozda in lastniku posamičnega gozdnega drevja zunaj naselij po uradni dolžnosti z odločbo v upravnem postopku določi sanitarne sečnje ter spravilo in odvoz drevja iz teh sečenj na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov, druga varstvena dela ter rok, do kdaj jih mora opraviti. V odločbi se zavezanec opozori, da bo, če z odločbo določenih del ne opravi v določenem roku, odrejena izvršba odločbe v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Zavod postopek iz tega člena vodi tako, da zavezancu ne nastajajo čezmerni in nepotrebni stroški. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Če ima posamično drevo status naravne vrednote, mora Zavod pred izdajo odločbe pridobiti mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave. Lastnik o izvedenih ukrepih obvesti Zavod v treh dneh od zaključka del.
2
−
(2) Lastnik gozda lahko sanitarne sečnje in preventivna varstvena dela opravi tudi brez odločbe iz prejšnjega odstavka, mora pa o tem predhodno pisno obvestiti Zavod.
2
+
(2) Lastnik gozda lahko začne izvajati sanitarno sečnjo in druga varstvena dela že pred izdajo odločbe, mora pa o tem predhodno obvestiti Zavod ter v obvestilu navesti kraj, število in strukturo dreves za posek ter ocenjeno količino drevja v bruto m 3 . Zavod z odločbo v upravnem postopku določi število in strukturo dreves za največji možni posek ter ocenjeno količino drevja v bruto m 3 .
3
−
(3) Če je v gozdovih toliko porušeno biološko ravnotežje, da ga ni mogoče vzpostaviti z ukrepi iz prvega odstavka tega člena, ali če obstaja nevarnost druge velike škode, Zavod obvesti o tem ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Minister, pristojen za gozdarstvo, odredi dodatne ukrepe za varstvo gozdov, in določi izvajalce za njihovo izvedbo.
3
+
(3) Minister, pristojen za gozdarstvo, podrobneje predpiše ukrepe za preprečitev širjenja in zatiranje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk ter sanacijo poškodovanega gozda, načine izvajanja del v gozdovih in pogoje za drugo rabo gozdov.
4
−
(4) Minister, pristojen za gozdarstvo, izda predpise o varstvu gozdov, v katerih podrobneje predpiše načine izvajanja del v gozdovih ter pogoje za drugo rabo gozdov.
−
1
−
V primeru upravne izvršbe po drugi osebi, ki se izvaja na podlagi izvršljive odločbe o sanitarnih sečnjah, spravilu in odvozu okuženega ali z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja iz gozda, in pri izvajanju varstvenih del po drugi osebi se sanitarna sečnja in varstvena dela opravijo, gozdni lesni sortimenti spravijo in odpeljejo ter prodajo v imenu in za račun zavezanca.
1
+
(1) V primeru upravne izvršbe po drugi osebi, ki se izvaja na podlagi izvršljive odločbe o sanitarnih sečnjah, spravilu in odvozu okuženega ali z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja iz gozda, in pri izvajanju varstvenih del po drugi osebi se sanitarna sečnja in varstvena dela opravijo, gozdni lesni sortimenti spravijo in odpeljejo ter prodajo v imenu in za račun zavezanca. Prodajo izvede izvršitelj upravne izvršbe. Kupnino od prodanih gozdno lesnih sortimentov se deponira na poseben podračun, ki ga Zavod za ta namen odpre. Zavod v roku sedmih dni od prejema kupnine na podračun nakaže zavezancu kupnino, zmanjšano za stroške izvršbe (posek, spravilo, izvedba preventivnih varstvenih del), prevoza, vseh del, povezanih s skladiščenjem in stroške skladiščenja ter prodaje. O vseh stroških iz prejšnjega stavka in vrednosti prodanih gozdno lesnih sortimentih izda Zavod poseben sklep. Poseben sklep o stroških izda Zavod v roku, ki je krajši od roka za nakazilo kupnine. Pritožba zoper sklep o stroških ne zadrži njegove izvršitve.
2
·
(2) Če kupnina ne pokrije vseh ugotovljenih stroškov iz prejšnjega odstavka, plačilo razlike krije Zavod, ki jo izterja od zavezanca.
2
·
(2) Če kupnina ne pokrije vseh ugotovljenih stroškov iz prejšnjega odstavka, plačilo razlike krije Zavod, ki jo izterja od zavezanca.
3
·
(3) Gozdne lesne sortimente iz prvega odstavka tega člena se proda centrom, ki jih izbere Zavod. Izbrani centri so gozdne lesne sortimente iz prvega odstavka tega člena dolžni odkupiti vsaj po minimalni ceni.
3
·
(3) Gozdne lesne sortimente iz prvega odstavka tega člena se proda centrom, ki jih izbere Zavod. Izbrani centri so gozdne lesne sortimente iz prvega odstavka tega člena dolžni odkupiti vsaj po minimalni ceni.
4
·
(4) Vlada določi postopek in natančnejše pogoje za izbiro centrov iz prejšnjega odstavka, minimalne cene in podrobnejši postopek prodaje gozdnih lesnih sortimentov.
4
·
(4) Vlada določi postopek in natančnejše pogoje za izbiro centrov iz prejšnjega odstavka, minimalne cene in podrobnejši postopek prodaje gozdnih lesnih sortimentov.
1
−
(1) Lastnik mora gozdne lesne sortimente smreke, bora in bresta oziroma posekana drevesa smreke, bora in bresta in njihove panje po sečnji obeliti ne glede na to, ali so bili posekani v gozdu ali zunaj njega.
1
+
(1) Gozdne lesne sortimente smreke, jelke, bora in bresta, ki jih niso napadli podlubniki, je dovoljeno spravljati, prevažati, skladiščiti in jih predelovati v skorji, če so obeljeni ali predelani in njihovi ostanki porabljeni ali predelani v naslednjih rokih:
2
−
(2) Gozdne lesne sortimente smreke, bora in bresta, ki jih niso napadli podlubniki, je dovoljeno spravljati, prevažati, skladiščiti na skladiščih za strojno lupljenje in obratih za mehansko predelavo lesa ali predelovati izjemoma tudi v lubju, vendar morajo biti obeljeni ali predelani in njihovi ostanki porabljeni ali predelani:
2
+
- pri sortimentih iz zimske sečnje (od 1. novembra do 31. marca) do 15. maja, na Krasu pa do 1. maja;
3
−
- pri sortimentih iz zimske sečnje (od 1. novembra do 31. marca) do 15. maja, na Krasu pa do 1. maja,
3
+
- pri sortimentih iz letne sečnje (od 1. aprila do 31. oktobra) v 30 dneh po sečnji oziroma v 10 dneh po prispetju na skladišče.
4
−
- pri sortimentih iz letne sečnje (od 1. aprila do 31. oktobra) v 30 dneh po sečnji.
4
+
(2) Skladišča morajo biti od 1. marca do 31. oktobra opremljena s kontrolno-lovnimi pastmi.
5
−
(3) Gozdni lesni sortimenti iglavcev in bresta, ki so jih na skladišču napadli podlubniki, se morajo takoj obeliti oziroma strojno olupiti, podlubniki pa se morajo uničiti.
5
+
(3) Gozdni lesni sortimenti, ki so jih napadli podlubniki, se obelijo in podlubniki uničijo ali pa prepeljejo na skladišče in predelajo v določenem roku, kar z odločbo določi Zavod.
6
−
(4) Zavod lahko izda dovoljenje za prevoz gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih napadli podlubniki, na skladišča za strojno lupljenje, če je zagotovljeno, da bodo ti sortimenti v dveh dneh obeljeni in podlubniki uničeni.
−
1
−
(4) Uporaba kemičnih sredstev v gozdu je prepovedana.
1
+
(1) Uporaba kemičnih in fitofarmacevtskih sredstev v gozdu je prepovedana.
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v gozdu izjemoma lahko uporabljajo atestirana kemična sredstva, ki ne ogrožajo biološkega ravnotežja, za zaščito gozdnega mladja pred divjadjo in za zatiranje prenamnoženih populacij žuželk, ki jih ni mogoče drugače številčno zmanjšati.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v gozdu na podlagi dovoljenja za izjemno uporabo lahko uporabljajo atestirana fitofarmacevtska sredstva za zaščito gozdnega mladja pred divjadjo in za zatiranje prenamnoženih populacij žuželk, ki jih ni mogoče drugače številčno zmanjšati, ter za zatiranje bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd.
3
−
(3) Dovoljenje za izjemno uporabo kemičnih sredstev iz prejšnjega odstavka, s katerim se določi tudi način njihove uporabe, izda Zavod v upravnem postopku. Rok za izdajo dovoljenja je dva dni.
3
+
(3) Dovoljenje za izjemno uporabo atestiranih fitofarmacevtskih sredstev iz prejšnjega odstavka, s katerim se določi tudi način njihove uporabe, izda Zavod v upravnem postopku iz 17. in 29. člena tega zakona.
4
−
(4) Ne glede na prepoved iz prvega odstavka tega člena se atestirana kemična sredstva, ki ne ogrožajo biološkega ravnotežja, lahko uporabljajo za gašenje gozdnih požarov.
4
+
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se atestirana kemična sredstva lahko uporabljajo za gašenje gozdnih požarov.
1
−
(1) V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov.
1
+
(1) V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove.
2
−
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za zemljišča, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd.
2
+
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za zemljišča, ki po četrtem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd.
3
·
(3) Prepovedano je požigati travišča in ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. Sežiganje rastlinskih ostankov na njivah je dovoljeno le ob stalni navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom.
3
·
(3) Prepovedano je požigati travišča in ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. Sežiganje rastlinskih ostankov na njivah je dovoljeno le ob stalni navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom.
1
−
(1) V gozdovih se v skladu s splošnimi deli gozdnogospodarskih načrtov ohranjajo oziroma ponovno vzpostavljajo habitati avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. V gozdovih s spremenjeno sestavo gozdnih življenjskih združb se postopno ponovno vzpostavlja njihova naravna sestava.
1
+
(1) V gozdovih se v skladu z gozdnogospodarskimi načrti ohranjajo oziroma ponovno vzpostavljajo habitati avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. V gozdovih s spremenjeno sestavo gozdnih življenjskih združb se postopno ponovno vzpostavlja njihova naravna sestava.
2
−
(2) Številčnost populacij avtohtonih vrst prosto živečih živali v gozdnem ekosistemu mora zagotavljati biološko ravnotežje ter ne sme ogrožati razvoja gozda ali preprečevati uresničevanja ciljev gospodarjenja z njim.
2
+
(2) Številčnost populacij avtohtonih vrst prosto živečih živali v gozdnem ekosistemu mora zagotavljati biotsko ravnovesje ter ne sme ogrožati razvoja gozda ali preprečevati uresničevanja ciljev gospodarjenja z njim.
3
−
3. Gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture
−
+
1
+
V odločbah, izdanih v upravnih zadevah iz prvega odstavka 17. člena, četrtega in sedmega odstavka 21. člena, prvega odstavka 29. člena in osmega odstavka 37. člena tega zakona, Zavod določi količino in strukturo dreves za posek po drevesnih vrstah in debelinskih razredih.
+
2
+
3. Gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture
1
·
(1) Gozdna infrastruktura se mora načrtovati, graditi in vzdrževati tako. da se ob upoštevanju tehničnih, gospodarskih in ekoloških pogojev gozdna tla, rastlinstvo in živalstvo čim manj prizadenejo.
1
·
(1) Gozdna infrastruktura se mora načrtovati, graditi in vzdrževati tako. da se ob upoštevanju tehničnih, gospodarskih in ekoloških pogojev gozdna tla, rastlinstvo in živalstvo čim manj prizadenejo.
2
·
(2) Pri načrtovanju gozdnih cest je treba poleg pomena gozdne ceste za gospodarjenje z gozdovi in prilagajanja naravnemu okolju upoštevati tudi obstoj in razvoj višinskih kmetij ter turistične in rekreativne potrebe.
2
·
(2) Pri načrtovanju gozdnih cest je treba poleg pomena gozdne ceste za gospodarjenje z gozdovi in prilagajanja naravnemu okolju upoštevati tudi obstoj in razvoj višinskih kmetij ter turistične in rekreativne potrebe.
3
−
(3) Gozdne prometnice se morajo graditi, vzdrževati in uporabljati tako, da se ne:
3
+
(3) Gradnja gozdnih prometnic je v javnem interesu. Gozdne prometnice se morajo graditi, vzdrževati in uporabljati tako, da se ne:
4
·
- ogrozijo vodni viri;
4
·
- ogrozijo vodni viri;
5
·
- povzročijo erozijski procesi;
5
·
- povzročijo erozijski procesi;
6
·
- prepreči odtok visokih vod iz hudournikov;
6
·
- prepreči odtok visokih vod iz hudournikov;
7
·
- poveča nevarnost plazov;
7
·
- poveča nevarnost plazov;
8
·
- poruši ravnotežje na labilnih tleh;
8
·
- poruši ravnotežje na labilnih tleh;
9
·
- poslabša odtok padavinskih vod, tako da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj;
9
·
- poslabša odtok padavinskih vod, tako da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj;
10
·
- prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali;
10
·
- prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali;
11
·
- prizadene naravna ali kulturna dediščina;
11
·
- prizadene naravna ali kulturna dediščina;
12
·
- ogrozijo druge funkcije oziroma večnamenska raba gozdov.
12
·
- ogrozijo druge funkcije oziroma večnamenska raba gozdov.
13
−
(4) Minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, izda predpise o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic.
13
+
(4) Prepovedana je uporaba gozdnih prometnic za namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi, s katero se zmanjša ali prepreči uporaba gozdnih prometnic oziroma povečajo stroški njihovega vzdrževanja, če ta zakon ne določa drugače.
+
14
+
(5) Gozdne vlake je treba graditi in vzdrževati v skladu z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu.
+
15
+
(6) Minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, izda predpise o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic.
+
16
+
(7) Za gradnjo gozdnih prometnic se kot dokazilo o pravici graditi po zakonu, ki ureja graditev objektov, šteje overjeno soglasje lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kot tri četrtine površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.
+
17
+
(8) V primerih iz prejšnjega odstavka izda Zavod za posek dreves in izvedbo drugih potrebnih del za gradnjo gozdne prometnice na zemljišču trase predvidene gozdne prometnice, katerega lastnik ni soglašal z gradnjo te prometnice, odločbo v upravnem postopku na predlog lastnikov gozdov iz prejšnjega odstavka.
+
18
+
(9) Ne glede na četrti odstavek tega člena se v skladu z zakonom, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, gozdna cesta lahko uporabi tudi za postavitev in vzdrževanje fotonapetostnih in vetrnih proizvodnih naprav.
1
−
(1) Gozdne ceste so sestavni del gozda in so javnega značaja. Zavod oceni površino neodmerjenih gozdnih cest. ki se odšteje pri osnovi katastrskega dohodka za odmero davka in drugih dajatev.
1
+
(1) Gozdne ceste so gozdne prometnice, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom ter so sestavni del gozda ali drugega zemljišča, čez katero potekajo, in so javnega značaja. Zavod vodi evidenco o gozdnih cestah in oceni površino neodmerjenih gozdnih cest. ki se odšteje pri osnovi katastrskega dohodka za odmero davka in drugih dajatev.
2
·
(2) Gozdne ceste, ki omogočajo tudi dostop do kmetij, zaselkov oziroma vasi. turističnih objektov, izletniških in drugih podobnih objektov in so pretežno javnega značaja, prevzemajo pripadajoče lokalne skupnosti.
2
·
(2) Gozdne ceste, ki omogočajo tudi dostop do kmetij, zaselkov oziroma vasi. turističnih objektov, izletniških in drugih podobnih objektov in so pretežno javnega značaja, prevzemajo pripadajoče lokalne skupnosti.
3
−
(3) Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti iz lastnih sredstev in iz pristojbin iz 49. člena tega zakona ter Republika Slovenija.
3
+
(3) Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti iz lastnih sredstev in iz prihodkov iz 49. člena tega zakona ter Republika Slovenija.
+
4
+
(4) Izvedbo vzdrževanja gozdnih cest zagotavlja lokalna skupnost na podlagi programa vzdrževanja, ki ga pripravi Zavod v sodelovanju z lokalno skupnostjo.
1
−
(1) Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oziroma premoženja.
1
+
(1) Vožnja in ježa v gozdu sta prepovedani zunaj:
2
−
(2) Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je vožnja z vozili nad določeno težo prepovedana. Največjo dovoljeno težo vozil in trajanje prepovedi določi in ju na opozorilnih tablah označi Zavod.
2
+
- gozdnih cest ter
+
3
+
- javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet v skladu s predpisi, ki urejajo ceste.
+
4
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je vožnja po protipožarnih presekah, gozdnih vlakah in sečnih poteh dovoljena za izvedbo sečnje in spravila lesa, za izvedbo gojitvenih in varstvenih del, za upravljanje z divjadjo, potrebe obrambe države ter za zaščito in reševanje ljudi, živali oziroma premoženja.
+
5
+
(3) Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je vožnja z vozili nad določeno maso prepovedana. Največjo dovoljeno maso vozil in trajanje prepovedi določi Zavod ter ju označi na opozorilnih tablah v sodelovanju z lokalno skupnostjo.
+
6
+
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena sta vožnja s kolesom in ježa dovoljeni na označenih gozdnih vlakah ter drugih označenih poteh, določenih v območnem načrtu.
+
7
+
(5) Gozdne vlake in poti iz prejšnjega odstavka ter pogoje za njihovo rabo s pisnim dogovorom sporazumno določijo lastnik gozda, Zavod in lokalna skupnost.
+
1
+
(1) Če je prekršek iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ali prvega odstavka prejšnjega člena storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.
+
2
+
(2) Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ali prvega odstavka prejšnjega člena, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njihova odgovorna oseba.
1
−
(1) Uporabniki gozdnih cest, ki z vozili trajno ali začasno čezmerno uporabljajo gozdne ceste, morajo pridobiti dovoljenje lastnika gozdne ceste.
1
+
(1) Čezmerna uporaba gozdne ceste (v nadaljnjem besedilu: čezmerna uporaba) pomeni povečan dnevni promet vozil, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi, temveč je posledica pridobitne dejavnosti.
2
−
(2) Uporabniki gozdnih cest iz prejšnjega odstavka morajo zagotoviti odpravo posledic njihove čezmerne uporabe oziroma plačati povračilo stroškov za odpravo posledic čezmerne uporabe, sorazmerno z uporabo in poškodovanjem cest.
2
+
(2) Čezmerna uporaba je začasna, če traja manj kot 30 dni, sicer gre za trajno čezmerno uporabo.
+
3
+
(3) Za čezmerno uporabo mora uporabnik na podlagi pisnega soglasja lastnikov najmanj polovice lastniških deležev površine gozdne ceste in soglasja Zavoda, da je čezmerna uporaba dopustna glede na poudarjenost funkcij gozda, pridobiti dovoljenje lokalne skupnosti, ki vzdržuje gozdno cesto.
+
4
+
(4) Po končani čezmerni uporabi gozdne ceste mora uporabnik v 14 dneh od zadnjega dneva uporabe gozdne ceste odpraviti morebitne posledice take uporabe na cesti ali plačati odškodnino za morebitno povzročeno škodo na gozdni cesti.
+
5
+
(5) Odškodnino iz prejšnjega odstavka določi lokalna skupnost na predlog Zavoda. Odškodnina je prihodek proračuna lokalne skupnosti in se uporabi za odpravo posledic začasne čezmerne uporabe gozdne ceste.
+
6
+
(6) Merila za določitev odškodnine so predvsem:
+
7
+
- normativi za vzdrževanje gozdnih cest,
+
8
+
- cene, ki veljajo za vzdrževalna dela na gozdnih cestah v lokalni skupnosti,
+
9
+
- stanje gozdne ceste pred začetkom čezmerne uporabe,
+
10
+
- stanje gozdne ceste po končani čezmerni uporabi.
+
11
+
(7) Natančnejše pogoje, postopke in merila iz tega člena predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.
1
·
(1) Kadar sečnje ali druge obdelave gozdnih lesnih sortimentov oziroma spravila ni mogoče opraviti zunaj cestišča, je treba gozdno cesto zapreti. Zaporo s prometno signalizacijo označi izvajalec del, ki mora zato pridobiti dovoljenje Zavoda. Dnevna zapora lahko traja največ 10 ur, označena morata biti njen začetek in konec. Kadar traja zapora več dni, izdela Zavod v sodelovanju z lastnikom gozdne ceste poseben načrt prometa in ga označi na opozorilnih tablah.
1
·
(1) Kadar sečnje ali druge obdelave gozdnih lesnih sortimentov oziroma spravila ni mogoče opraviti zunaj cestišča, je treba gozdno cesto zapreti. Zaporo s prometno signalizacijo označi izvajalec del, ki mora zato pridobiti dovoljenje Zavoda. Dnevna zapora lahko traja največ 10 ur, označena morata biti njen začetek in konec. Kadar traja zapora več dni, izdela Zavod v sodelovanju z lastnikom gozdne ceste poseben načrt prometa in ga označi na opozorilnih tablah.
2
·
(2) Trajno in popolno zaporo gozdnih cest Zavod označi s cestno-prometnimi znaki za prepoved prometa. Zavod določi, katere gozdne ceste se zaprejo z zapornico.
2
·
(2) Trajno in popolno zaporo gozdnih cest Zavod označi s cestno-prometnimi znaki za prepoved prometa. Zavod določi, katere gozdne ceste se zaprejo z zapornico.
3
−
(3) Zapore gozdnih cest, razen zapore po določbi prvega odstavka tega člena, ne veljajo za prebivalce bližnjih naselij, ki dnevno uporabljajo te ceste. IV. VAROVALNI GOZDOVI IN GOZDOVI S POSEBNIM NAMENOM
3
+
(3) Gozdne ceste se lahko, na podlagi predhodnega dovoljenja Zavoda, zaprejo tudi zaradi zagotovitve varnosti, vzdrževanja gozdne ceste, lova in prirejanja javnih shodov oziroma prireditev.
+
4
+
(4) Zapore gozdnih cest iz drugega odstavka tega člena ne veljajo za prebivalce bližnjih naselij, ki dnevno uporabljajo te ceste.
+
1
+
(1) Poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja graditev objektov, mora trajno skladišče izpolnjevati tudi:
+
2
+
- površina trajnega skladišča je lahko od 500 do 5.000 m 2 ;
+
3
+
- medsebojna zračna oddaljenost med dvema trajnima skladiščema je najmanj 20 kilometrov;
+
4
+
- utrditev skladiščnih površin ali notranjih transportnih poti z betonom ali asfaltom ni dovoljena;
+
5
+
- trajno skladišče mora biti ograjeno z žično ograjo, višine do 2,0 metra;
+
6
+
- osvetlitev trajnega skladišča ni dovoljena;
+
7
+
- na vhodu v trajno skladišče mora biti informacijska tabla s podatki o lastniku in kontaktni osebi;
+
8
+
- v času uporabe trajnega skladišča je treba zagotoviti ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov;
+
9
+
- na območju trajnega skladišča ni dovoljeno parkiranje strojev in mehanizacije, ki ni v neposredni uporabi na skladišču;
+
10
+
- na območju trajnega skladišča ni dovoljeno skladiščenje goriv, razen kratkotrajnega dnevnega skladiščenja za sprotno uporabo;
+
11
+
- kadar se trajno skladišče ne uporablja, v njem ne sme biti gozdnih lesnih sortimentov, sečnih ostankov, druge drevnine ali strojev za manipulacijo lesa na trajnem skladišču.
+
12
+
(2) Šteje se, da se trajno skladišče uporablja, če na njem skladiščeni gozdni lesni sortimenti zavzemajo najmanj 25 odstotkov površine.
+
13
+
(3) Vlogi za pridobitev mnenja Zavoda morata biti priloženi najmanj situacija trajnega skladišča na zemljiško katastrskem prikazu v merilu 1 : 5000 in situacija priključitve trajnega skladišča na gozdno oziroma javno cesto. IV. VAROVALNI GOZDOVI IN GOZDOVI S POSEBNIM NAMENOM
1
−
(1) Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, higiensko-zdravstvena funkcija ali funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom.
1
+
(1) Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom.
2
−
(2) Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna, obrambna ali estetska funkcija, se lahko razglasijo za gozdove s posebnim namenom. Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdna zemljišča, na katerih so skladišča ali vadbeni objekti, namenjeni obrambnim potrebam. Z njimi upravlja Ministrstvo za obrambo v skladu s tem zakonom.
2
+
(2) Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna higiensko-zdravstvena funkcija, obrambna ali estetska funkcija, se lahko razglasijo za gozdove s posebnim namenom. Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdna zemljišča, na katerih so skladišča ali vadbeni objekti, namenjeni obrambnim potrebam. Z njimi upravlja Ministrstvo za obrambo v skladu s tem zakonom.
3
−
(3) Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so razglašena za naravne znamenitosti po predpisih o varstvu naravne dediščine.
3
+
(3) Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave.
4
−
(4) Naravne znamenitosti oziroma redkosti v gozdu oziroma v gozdnem prostoru so gozdna drevesa s premerom v prsni višini nad 120 cm in gozdna drevesa z izjemnimi botaničnimi, dendrometričnimi, biotopskimi ali oblikovno estetskimi lastnostmi, deli gozda, ki so posebno pomembni za ohranitev posameznih avtohtonih rastlin ali prosto živečih živali, ter ostali pomembni objekti naravne dediščine in se zavarujejo po predpisih, ki urejajo varstvo naravne dediščine.
4
+
(4) ( prenehal veljati )
1
−
(1) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom iz prvega odstavka 44. člena tega zakona so zavarovano naravno bogastvo in se razglasijo z zakonom.
1
+
(1) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom iz prvega odstavka 44. člena tega zakona se razglasijo z predpisom vlade.
2
−
(2) Gozdovi s posebnim namenom iz drugega odstavka 44: člena tega zakona se razglasijo s prostorskim delom gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote, če je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v interesu lokalne skupnosti, oziroma s prostorskim delom gozdnogospodarskega načrta območja, če je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v širšem interesu.
2
+
(2) Gozdovi s posebnim namenom iz drugega odstavka 44. člena tega zakona se razglasijo s predpisom lokalne skupnosti, če je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v njenem interesu oziroma s predpisom vlade, če je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v državnem interesu.
1
·
(1) S predpisom, s katerim se gozd razglasi za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom, se določijo režim gospodarjenja s takim gozdom, izvajalec tega režima in zavezanec za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastajajo zaradi posebnega režima gospodarjenja ali posebnega režima ureditve in opreme gozda s posebnim namenom.
1
·
(1) S predpisom, s katerim se gozd razglasi za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom, se določijo režim gospodarjenja s takim gozdom, izvajalec tega režima in zavezanec za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastajajo zaradi posebnega režima gospodarjenja ali posebnega režima ureditve in opreme gozda s posebnim namenom.
2
·
(2) Če se z razglasitvijo gozda za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom omeji uživanje lastnine oziroma uveljavljanje lastninske pravice na gozdu, ima lastnik pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi oziroma lahko zahteva, da mu Republika Slovenija ali lokalna skupnost, ki je gozd razglasila za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, ta gozd odkupi. Če lastnik to zahteva, je razglasitelj dolžan odkupiti ta gozd.
2
·
(2) Če se z razglasitvijo gozda za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom omeji uživanje lastnine oziroma uveljavljanje lastninske pravice na gozdu, ima lastnik pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi oziroma lahko zahteva, da mu Republika Slovenija ali lokalna skupnost, ki je gozd razglasila za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, ta gozd odkupi. Če lastnik to zahteva, je razglasitelj dolžan odkupiti ta gozd.
3
−
(3) Dela, potrebna zaradi zagotovitve posamezne izjemno poudarjene socialne funkcije v gozdu, ki ni razglašen za gozd s posebnim namenom, se določijo s pogodbo med lastnikom takega gozda in državo oziroma lokalno skupnostjo. V pogodbi se določi lastniku gozda tudi višina odškodnine za zmanjšano lesnoproizvodno funkcijo in višina povračila za izvedbo v pogodbi določenih del. V. PROMET Z GOZDOVI
3
+
(3) Za razglasitev gozda z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo za gozd s posebnim namenom je treba predhodno pridobiti soglasje lastnika.
+
4
+
(4) Dela, potrebna zaradi zagotovitve posamezne izjemno poudarjene socialne funkcije v gozdu, ki ni razglašen za gozd s posebnim namenom, se določijo s pogodbo med lastnikom takega gozda in državo oziroma lokalno skupnostjo. V pogodbi se določi lastniku gozda tudi višina odškodnine za zmanjšano lesnoproizvodno funkcijo in višina povračila za izvedbo v pogodbi določenih del.
+
5
+
(5) Minister, pristojen za gozdarstvo, lahko ne glede na predpise o urejanju prostora in prostorskem načrtovanju odobri poseg v varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, če se s posegom bistveno ne zmanjšajo funkcije, zaradi katerih je bil gozd razglašen. V. PROMET Z GOZDOVI
1
·
(1) Republika Slovenija ima predkupno pravico pri nakupu gozdov iz 43. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 44. člena tega zakona, razen če je izjemna poudarjenost funkcije, zaradi katere so gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim namenom, v interesu lokalne skupnosti.
1
·
(1) Republika Slovenija ima predkupno pravico pri nakupu gozdov iz 43. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 44. člena tega zakona, razen če je izjemna poudarjenost funkcije, zaradi katere so gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim namenom, v interesu lokalne skupnosti.
2
·
(2) Lokalna skupnost, na območju katere ležijo gozdovi, ki se prodajajo, ima predkupno pravico pri nakupu gozdov iz drugega in tretjega odstavka 44. člena tega zakona, če je izjemna poudarjenost funkcije, zaradi katere so gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim namenom, v interesu lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost predkupne pravice ne uveljavi, jo ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja.
2
·
(2) Lokalna skupnost, na območju katere ležijo gozdovi, ki se prodajajo, ima predkupno pravico pri nakupu gozdov iz drugega in tretjega odstavka 44. člena tega zakona, če je izjemna poudarjenost funkcije, zaradi katere so gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim namenom, v interesu lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost predkupne pravice ne uveljavi, jo ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja.
3
−
(3) Razen v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.
3
+
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena ter predpisov, ki urejajo predkupno pravico na zemljiščih, ima Republika Slovenija oziroma pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, predkupno pravico pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev. Ta pravna oseba mora v primeru zemljišč, ki se nahajajo na zavarovanih območjih po predpisih s področja ohranjanja narave, pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, ki se šteje za izjavo iz 84. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo in 61/06 - ZDru-1).
4
−
(4) Za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov se smiselno uporabljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, če ni s tem zakonom določeno drugače. VI. FINANCIRANJE
4
+
(4) Pri prometu z gozdovi iz 43. in 44. člena tega zakona ter prejšnjega odstavka upravna enota o predkupni pravici obvesti pravno osebo, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, oziroma lokalno skupnost. Če pravna oseba, ki gospodari z gozdovi, v lasti Republike Slovenije, oziroma lokalna skupnost uveljavlja predkupno pravico, objava ponudbe na oglasni deski upravne enote in enotnem državnem portalu e-uprave ni potrebna.
+
5
+
(5) Predkupna pravica po tem zakonu se uveljavi tako, da upravičenec iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od prejema obvestila upravne enote pisno sporoči lastniku nepremičnine in upravni enoti, da ponudbo sprejema.
+
6
+
(6) Zemljiške parcele, ki so gozd in so manjše od 5 hektarjev, se lahko deli samo, če:
+
7
+
- ni v prostorskih aktih na taki zemljiški parceli ali njenem delu določena namenska raba gozd ali
+
8
+
- je to potrebno zaradi gradnje javne infrastrukture ali
+
9
+
- so v solastnini z Republiko Slovenijo ali lokalno skupnostjo.
+
10
+
(7) (prenehal veljati)
+
11
+
(8) (prenehal veljati)
+
12
+
(9) (prenehal veljati)
+
13
+
(10) Razen v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.
+
14
+
(11) Za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov se smiselno uporabljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, če ni s tem zakonom določeno drugače.
+
15
+
(12) (prenehal veljati) VI. FINANCIRANJE
1
−
(1) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za:
1
+
(1) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za financiranje:
2
−
- javno gozdarsko službo;
2
+
- javne gozdarske službe;
3
−
- načrtovana dela v varovalnih gozdovih in hudourniških območjih v zasebnih gozdovih;
3
+
- načrtovanih del v varovalnih gozdovih in hudourniških območjih v zasebnih gozdovih;
4
−
- dela, za katera mora Zavod zagotoviti izvedbo;
4
+
- del, za katera mora Zavod zagotoviti izvedbo;
5
−
- izplačila odškodnin in povračil v skladu s 46. členom tega zakona in za nakup gozdov, ki jih Republika Slovenija razglasi za varovalne gozdove oziroma za gozdove s posebnim namenom.
5
+
- izplačila odškodnin in povračil v skladu s 46. členom tega zakona ter nakupa gozdov, ki jih Republika Slovenija razglasi za varovalne gozdove oziroma gozdove s posebnim namenom;
6
−
(2) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje:
6
+
- izvajanja del za varstvo gozdov pred požari;
7
−
- gojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali v zasebnih gozdovih;
7
+
- preventivnih varstvenih del, preprečevalno-zatiralnih del in zatiralnih del.
+
8
+
(2) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje:
+
9
+
- gozdnogojitvenih in varstvenih del ter del za vzdrževanje življenjskega okolja prosto-živečih živali v zasebnih gozdovih oziroma gozdnem prostoru;
+
10
+
- preventivnih varstvenih del, preprečevalno-zatiralnih del in zatiralnih del za skupine gozdnega drevja ali posamičnega gozdnega drevja na negozdnih površinah zunaj naselij;
+
11
+
- obnove gozdov na pogoriščih in gozdov, poškodovanih zaradi naravnih ujm;
8
·
- semenarske in drevesničarske dejavnosti;
12
·
- semenarske in drevesničarske dejavnosti;
9
·
- razvojno-raziskovalnega dela v gozdarstvu;
13
·
- razvojno-raziskovalnega dela v gozdarstvu;
10
·
- sanacij in premen v zasebnih gozdovih;
14
·
- sanacij in premen v zasebnih gozdovih;
11
−
- ukrepov za varstvo gozdov pred požari na Krasu;
15
+
- vzdrževanja gozdnih cest;
12
−
- gradnje in vzdrževanja gozdnih cest;
16
+
- vlaganj za izboljšanje pogojev pridobivanja in trženja gozdnih proizvodov;
13
−
- obnove gozdov na pogoriščih in v po naravnih ujmah poškodovanih sestojih.
17
+
- začetka dejavnosti združenj lastnikov gozdov, nastalih na podlagi pogodbe.
14
−
(3) Sredstva iz prejšnjih odstavkov se v proračunu Republike Slovenije zagotavljajo po programu vlaganj v gozdove, ki ga na podlagi programa razvoja gozdov Slovenije pripravi Zavod.
18
+
(3) Dela iz druge, pete in šeste alineje prvega odstavka tega člena ter prve, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka, ki se financirajo ali sofinancirajo, morajo biti vključena v letni program vlaganj v gozdove in načrtovana z gozdnogojitvenim načrtom oziroma projektom sanacije.
15
−
(4) Pri sofinanciranju del v gozdovih se upoštevajo vrsta dela, poudarjenost funkcij gozdov, velikost posesti in socialnoekonomski položaj lastnika gozda. Minister, pristojen za gozdarstvo, izda predpise za uveljavljanje sredstev po prvem in drugem odstavku tega člena.
19
+
(4) Dela iz sedme alineje drugega odstavka tega člena morajo biti vključena v program vzdrževanja iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona.
+
20
+
(5) Pri sofinanciranju del iz prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena v gozdovih se upoštevata vrsta dela ter poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
+
21
+
(6) Minister, pristojen za gozdarstvo, podrobneje predpiše uveljavljanje sredstev iz druge, pete in šeste alineje prvega odstavka ter prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena.
1
−
(1) Lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.
1
+
(1) Lokalnim skupnostim se prihodki za vzdrževanje gozdnih cest zagotovijo iz davka, odmerjenega od gozdnih zemljišč, v skladu z zakonom, ki ureja davek na nepremičnine.
2
−
(2) Pristojbina je prihodek proračuna lokalnih skupnosti.
2
+
(2) Višino prihodka, ki pripada posamezni lokalni skupnosti, določi Vlada Republike Slovenije glede na skupno dolžino gozdnih cest, povprečne stroške njihovega vzdrževanja in delež njihove rabe za negozdarske namene.
3
−
(3) Višino pristojbine predpiše Vlada Republike Slovenije v odvisnosti od katastrskega dohodka gozdov in gostote gozdnih cest.
3
+
(3) Lokalna skupnost mora sredstva, ki jih prejme v skladu s prejšnjim odstavkom, nameniti izključno vzdrževanju gozdnih cest. VII. JAVNA GOZDARSKA SLUŽBA I. Dejavnost
4
−
(4) Pristojbino odmeri in za račune lokalnih skupnosti pobira državni organ, pristojen za davčne zadeve, hkrati z davkom od kmetijstva. Glede postopka za odmero, pobiranja in vračanja pristojbine, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, odloga plačila, poroštva in zastaranja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja plačevanje davkov fizičnih oseb. VII. JAVNA GOZDARSKA SLUŽBA
−
5
−
1. Dejavnost
−
1
·
(1) Dejavnosti javne gozdarske službe so:
1
·
(1) Dejavnosti javne gozdarske službe so:
2
·
- spremljanje stanja in razvoja gozdov;
2
·
- spremljanje stanja in razvoja gozdov;
3
·
- varstvo gozdov;
3
·
- varstvo gozdov;
4
·
- usmerjanje gospodarjenja z gozdovi, gozdnim prostorom, posamičnim gozdnim drevjem ter skupinami gozdnega drevja zunaj naselij;
4
·
- usmerjanje gospodarjenja z gozdovi, gozdnim prostorom, posamičnim gozdnim drevjem ter skupinami gozdnega drevja zunaj naselij;
5
·
- usmerjanje gradnje in vzdrževanja gozdnih cest;
5
·
- usmerjanje gradnje in vzdrževanja gozdnih cest;
6
·
- vodenje evidenc in baz podatkov za gozdarstvo;
6
·
- vodenje evidenc in baz podatkov za gozdarstvo;
7
·
- strokovno svetovanje in usposabljanje lastnikov gozdov;
7
·
- strokovno svetovanje in usposabljanje lastnikov gozdov;
8
·
- gozdno semenarstvo vključno s pridelavo semena gozdnih in drevesnih vrst na semenskih plantažah, hranjenjem rezervnih količin semena gozdnih drevesnih in grmovnih vrst in ustanovitvijo in delovanjem semenske banke;
8
·
- gozdno semenarstvo vključno s pridelavo semena gozdnih in drevesnih vrst na semenskih plantažah, hranjenjem rezervnih količin semena gozdnih drevesnih in grmovnih vrst in ustanovitvijo in delovanjem semenske banke;
9
·
- zagotavljanje sadik gozdnih drevesnih in grmovnih vrst;
9
·
- zagotavljanje sadik gozdnih drevesnih in grmovnih vrst;
10
·
- prevzemanje del, ki so bila opravljena v gozdu, če so bila sofinancirana iz proračuna Republike Slovenije.
10
·
- prevzemanje del, ki so bila opravljena v gozdu, če so bila sofinancirana iz proračuna Republike Slovenije.
11
·
(2) Dejavnosti javne gozdarske službe opravlja Zavod, posamezne naloge iz prve, druge, pete, sedme in osme alinee prejšnjega odstavka Gozdarski inštitut Slovenije, posamezne naloge iz prve, druge, tretje, pete, šeste, sedme in osme alinee prejšnjega odstavka pa lahko opravljajo tudi koncesionarji.
11
·
(2) Dejavnosti javne gozdarske službe opravlja Zavod, posamezne naloge iz prve, druge, pete, sedme in osme alinee prejšnjega odstavka Gozdarski inštitut Slovenije, posamezne naloge iz prve, druge, tretje, pete, šeste, sedme in osme alinee prejšnjega odstavka pa lahko opravljajo tudi koncesionarji.
12
·
(3) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje ustrezne dejavnosti, ki izpolnjuje kadrovske, tehnološke in prostorske pogoje za to dejavnost. Pogoje za opravljanje dejavnosti predpiše minister, pristojen za gozdarstvo. Koncesije podeljuje minister, pristojen za gozdarstvo, na predlog Zavoda.
12
·
(3) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje ustrezne dejavnosti, ki izpolnjuje kadrovske, tehnološke in prostorske pogoje za to dejavnost. Pogoje za opravljanje dejavnosti predpiše minister, pristojen za gozdarstvo. Koncesije podeljuje minister, pristojen za gozdarstvo, na predlog Zavoda.
13
−
(4) Delo Zavoda, Gozdarskega inštituta Slovenije in koncesionarjev nadzira ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.
13
+
(4) Delo Zavoda. Gozdarskega inštituta Slovenije in koncesionarjev nadzira ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.
1
−
Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše podrobnejše pogoje iz 70. člena tega zakona, program pripravništva, program in postopek strokovnega izpita ter program in postopek strokovnega izpopolnjevanja.
−
1
−
- vodi upravne zadeve iz prvega in šestega odstavka 17. člena, tretjega odstavka 17.a člena, prvega, drugega, četrtega in sedmega odstavka 21. člena, 21.a člena, prvega odstavka 23. člena, drugega odstavka 24. člena, drugega odstavka 26. člena, prvega in drugega odstavka 29. člena, tretjega odstavka 30. člena, tretjega odstavka 31. člena, osmega odstavka 37. člena, prvega in tretjega odstavka 42. člena, drugega odstavka 92. člena in drugega odstavka 95. člena ter odloča o teh upravnih zadevah. Upravne zadeve iz prvega odstavka 23. člena in prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona Zavod vodi ter o njih odloča v skrajšanem postopku. Zavod odločbe o izbiri drevja za možni posek vroča tudi po postopku navadne vročitve, pri čemer se šteje, da je vročitev opravljena deseti dan od dneva odprave odločbe;
1
+
(1) Zavod opravlja javno gozdarsko službo v vseh gozdovih, in sicer:
2
·
- zbira podatke o stanju in razvoju gozdov kot ekosistema;
2
·
- zbira podatke o stanju in razvoju gozdov kot ekosistema;
3
·
- vodi evidence kot baze podatkov za svoje delo in za statistično posploševanje;
3
·
- vodi evidence kot baze podatkov za svoje delo in za statistično posploševanje;
4
·
- spremlja biotsko ravnovesje v gozdovih;
4
·
- spremlja biotsko ravnovesje v gozdovih;
5
·
- spremlja razvrednotenje in poškodovanost gozdov;
5
·
- spremlja razvrednotenje in poškodovanost gozdov;
6
·
- izdela program varstva gozdov;
6
·
- izdela program varstva gozdov;
7
·
- zagotavlja izvedbo ukrepov za varstvo gozdov;
7
·
- zagotavlja izvedbo ukrepov za varstvo gozdov;
8
·
- izdeluje načrte požarnega varstva za gozdove in nudi strokovno pomoč pri gašenju požarov;
8
·
- izdeluje načrte požarnega varstva za gozdove in nudi strokovno pomoč pri gašenju požarov;
9
·
- opravlja naloge poročevalsko, prognostično-diagnostične službe;
9
·
- opravlja naloge poročevalsko, prognostično-diagnostične službe;
10
·
- izdela strokovne podlage za nacionalni gozdni program;
10
·
- izdela strokovne podlage za nacionalni gozdni program;
11
·
- pripravi program vlaganj v gozdove;
11
·
- pripravi program vlaganj v gozdove;
12
·
- izdeluje gozdnogospodarske načrte, gozdnogojitvene načrte, lovsko upravljavske načrte območij ter druge strokovne podlage za gospodarjenje z divjadjo v skladu z zakonom;
12
·
- izdeluje gozdnogospodarske načrte, gozdnogojitvene načrte, lovsko upravljavske načrte območij ter druge strokovne podlage za gospodarjenje z divjadjo v skladu z zakonom;
13
·
- pripravlja načrte za premeno in sanacijo gozdov;
13
·
- pripravlja načrte za premeno in sanacijo gozdov;
14
·
- usmerja in spremlja sanacijo hudourniških območij;
14
·
- usmerja in spremlja sanacijo hudourniških območij;
15
·
- sodeluje pri prostorskem načrtovanju;
15
·
- sodeluje pri prostorskem načrtovanju;
16
·
- sodeluje pri usmerjanju, usklajevanju in opravljanju raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu in lovstvu;
16
·
- sodeluje pri usmerjanju, usklajevanju in opravljanju raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu in lovstvu;
17
·
- pripravlja strokovne podlage za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in vodi evidenco o gozdnih cestah in evidenco protipožarnih presek;
17
·
- pripravlja strokovne podlage za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in vodi evidenco o gozdnih cestah in evidenco protipožarnih presek;
18
·
- načrtuje vzdrževanje gozdnih cest;
18
·
- načrtuje vzdrževanje gozdnih cest;
19
·
- spremlja in nadzira izvajanje gradnje, rekonstrukcij in vzdrževanja gozdnih cest ter prevzema opravljena dela
19
·
- spremlja in nadzira izvajanje gradnje, rekonstrukcij in vzdrževanja gozdnih cest ter prevzema opravljena dela
20
·
- pripravlja metodologijo za zbiranje podatkov o stanju in razvoju gozdov;
20
·
- pripravlja metodologijo za zbiranje podatkov o stanju in razvoju gozdov;
21
·
- obdeluje podatke in pripravlja informacije o stanju in razvoju gozdov;
21
·
- obdeluje podatke in pripravlja informacije o stanju in razvoju gozdov;
22
·
- skrbi za popularizacijo gozdov in osveščanje javnosti o pomenu gozdov;
22
·
- skrbi za popularizacijo gozdov in osveščanje javnosti o pomenu gozdov;
23
·
- izvaja svetovanje, izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov;
23
·
- izvaja svetovanje, izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov;
24
·
- zagotavlja seme in sadike gozdnih drevesnih in grmovnih vrst;
24
·
- zagotavlja seme in sadike gozdnih drevesnih in grmovnih vrst;
25
·
- prevzema opravljena dela v gozdovih in hudourniških območjih, če so financirana ali sofinancirana iz proračuna;
25
·
- prevzema opravljena dela v gozdovih in hudourniških območjih, če so financirana ali sofinancirana iz proračuna;
26
·
- vodi upravne zadeve iz prvega in šestega odstavka 17. člena, tretjega odstavka 17.a člena, prvega, drugega, četrtega in sedmega odstavka 21. člena, 21.a člena, prvega odstavka 23. člena, drugega odstavka 24. člena, drugega odstavka 26. člena, prvega in drugega odstavka 29. člena, tretjega odstavka 30. člena, tretjega odstavka 31. člena, osmega odstavka 37. člena, prvega in tretjega odstavka 42. člena, drugega odstavka 92. člena in drugega odstavka 95. člena ter odloča o teh upravnih zadevah. Upravne zadeve iz prvega odstavka 23. člena in prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona Zavod vodi ter o njih odloča v skrajšanem postopku. Zavod odločbe o izbiri drevja za možni posek vroča tudi po postopku navadne vročitve, pri čemer se šteje, da je vročitev opravljena deseti dan od dneva odprave odločbe;
26
·
- vodi upravne zadeve iz prvega in šestega odstavka 17. člena, tretjega odstavka 17.a člena, prvega, drugega, četrtega in sedmega odstavka 21. člena, 21.a člena, prvega odstavka 23. člena, drugega odstavka 24. člena, drugega odstavka 26. člena, prvega in drugega odstavka 29. člena, tretjega odstavka 30. člena, tretjega odstavka 31. člena, osmega odstavka 37. člena, prvega in tretjega odstavka 42. člena, drugega odstavka 92. člena in drugega odstavka 95. člena ter odloča o teh upravnih zadevah. Upravne zadeve iz prvega odstavka 23. člena in prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona Zavod vodi ter o njih odloča v skrajšanem postopku. Zavod odločbe o izbiri drevja za možni posek vroča tudi po postopku navadne vročitve, pri čemer se šteje, da je vročitev opravljena deseti dan od dneva odprave odločbe;
27
·
- opravlja v gozdovih in gozdnem prostoru naloge nadzora v skladu z določbami tega zakona;
27
·
- opravlja v gozdovih in gozdnem prostoru naloge nadzora v skladu z določbami tega zakona;
28
·
- opravlja v gozdu in gozdnem prostoru naloge neposrednega nadzora v naravi v skladu s predpisi o ohranjanju narave in v tej zvezi naloge prekrškovnega organa;
28
·
- opravlja v gozdu in gozdnem prostoru naloge neposrednega nadzora v naravi v skladu s predpisi o ohranjanju narave in v tej zvezi naloge prekrškovnega organa;
29
·
- o nedovoljenih posegih in aktivnostih v gozdu in gozdnem prostoru pisno obvešča pristojne inšpekcijske službe;
29
·
- o nedovoljenih posegih in aktivnostih v gozdu in gozdnem prostoru pisno obvešča pristojne inšpekcijske službe;
30
·
- (črtana) ;
30
·
- (črtana) ;
31
·
- (črtana) ;
31
·
- (črtana) ;
32
·
- daje strokovno pomoč pristojnim organom pri izvajanju nadzora iz tretjega odstavka 75. člena tega zakona;
32
·
- daje strokovno pomoč pristojnim organom pri izvajanju nadzora iz tretjega odstavka 75. člena tega zakona;
33
·
- v sodelovanju z lastniki gozdov določi režim uporabe gozdnih cest in protipožarnih presek;
33
·
- v sodelovanju z lastniki gozdov določi režim uporabe gozdnih cest in protipožarnih presek;
34
·
- opravlja tudi druge naloge v skladu s tem zakonom.
34
·
- opravlja tudi druge naloge v skladu s tem zakonom.
35
·
(2) Naloge iz druge, šeste, osemnajste, štiriindvajsete, petindvajsete, šestindvajsete in sedemindvajsete alinee prejšnjega odstavka Zavod opravlja kot javno pooblastilo.
35
·
(2) Naloge iz druge, šeste, osemnajste, štiriindvajsete, petindvajsete, šestindvajsete in sedemindvajsete alinee prejšnjega odstavka Zavod opravlja kot javno pooblastilo.
+
1
+
(1) Evidenca o izdanih odločbah se vodi za izvajanje nadzora po tem zakonu.
+
2
+
(2) Evidenco o izdanih odločbah v elektronski obliki vodi in upravlja Zavod.
+
3
+
(3) V evidenci o izdanih odločbah se vodijo naslednji podatki:
+
4
+
1. o lastniku ali upravitelju zemljišča za fizično osebo: osebno ime, enotna matična številka občana in davčna številka ter naslov stalnega oziroma začasnega bivališča, elektronski naslov, naslov varnega elektronskega predala, transakcijski račun;
+
5
+
2. o lastniku ali upravitelju zemljišča za pravno osebo ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost: firma in sedež ter matična številka, davčna številka in elektronski naslov ter naslov varnega elektronskega predala;
+
6
+
3. o lastniku ali upravljavcu zemljišča, če gre za nepremičnine v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti: firma in sedež ter matična številka, davčna številka in elektronski naslov ter naslov varnega elektronskega predala;
+
7
+
4. o lastniku ali upravitelju zemljišča za tujca: poleg osebnih podatkov iz prve ali druge točke tega odstavka tudi datum in kraj rojstva tujca;
+
8
+
5. vrsta odločbe;
+
9
+
6. številka in datum izdaje odločbe;
+
10
+
7. datum pravnomočnosti odločbe in obdobje veljavnosti odločbe;
+
11
+
8. drugi podatki, predpisani z zakonom ali podzakonskimi akti, ki niso osebni podatki.
+
12
+
(4) Zavod gozdarskemu in lovskemu inšpektorju zagotavlja neposreden elektronski dostop do podatkov iz evidence iz tega člena.
+
13
+
(5) Podatki iz tretjega odstavka tega člena se hranijo trajno.
1
−
(1) Poleg nalog iz prejšnjega člena Zavod pripravlja strokovne podlage za oddajanje načrtovanih del v državnih gozdovih, nadzira njihovo opravljanje in prevzema opravljena dela, če ga za ta dela pooblasti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
1
+
(1) (prenehal veljati)
2
·
(2) S soglasjem ustanovitelja Zavod lahko opravlja tudi druge naloge.
2
·
(2) S soglasjem ustanovitelja Zavod lahko opravlja tudi druge naloge.
3
−
4. Organiziranost in organi Zavoda
−
+
1
+
(1) Zavod za namen vodenja evidence izdanih odločb iz 56.a člena tega zakona in zagotavljanja točnosti podatkov v tej evidenci ter izvajanja nalog iz drugega odstavka 56. člena tega zakona, ki jih opravlja kot javno pooblastilo, brezplačno pridobiva podatke o lastnikih zemljišč in njihovih upraviteljih iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
+
2
+
- ministrstva, pristojnega za notranje zadeve: podatke iz Centralnega registra prebivalstva - podatke o lastnikih zemljišč in njihovih upraviteljih (osebno ime, podatke o prebivališčih in naslovih, davčna številka) na podlagi podatka o enotni matični številki občana;
+
3
+
- vrhovnega sodišča: iz zbirke podatkov iz informatizirane glavne knjige zemljiške knjige - vpisane podatke, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (enotna matična številka občana, osebno ime in naslov imetnika nepremičnine, delež lastništva za posameznega imetnika, plombe in omejitve) na podlagi podatka o identifikacijskem znaku zemljiške parcele;
+
4
+
- Geodetske uprave Republike Slovenije: iz katastra nepremičnin - podatke o parcelah na podlagi podatka o identifikacijskem znaku zemljiške parcele (identifikacijski znak parcele, parcelna številka, območje služnosti, površina parcele, lastnik - ime in priimek ali firma, enotna matična številka občana, upravljavec);
+
5
+
- Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: iz zbirke Poslovnega registra Slovenije (firma oziroma subjekt, matična številka, davčna številka, popolno ime, kratka firma, poslovni naslov, pravnoorganizacijska oblika, kontaktni podatki) in zbirke Registra transakcijskih računov (davčna številka, matična številka, IBAN številka transakcijskega računa).
+
6
+
(2) Zavodu upravljavci zbirk iz prejšnjega odstavka omogočajo pridobivanje navedenih osebnih podatkov z zagotovitvijo elektronskega dostopa do posameznih zbirk. Z namenom samodejnega usklajevanja sprememb podatkov se evidenca izdanih odločb na podlagi 56.a člena tega zakona povezuje s Centralnim registrom prebivalstva, informatizirano glavno knjigo zemljiške knjige, katastrom nepremičnin, Poslovnim registrom Slovenije in Registrom transakcijskih računov na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka.
+
7
+
(3) Zavod lahko za opravljanje s tem zakonom določenih nalog šteje za lastnika tudi osebo, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, če pridobi listino, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, ali se oseba sama izkaže za lastnika.
+
8
+
4. Organiziranost in organi Zavoda
1
−
Zavod ima območne enote po gozdnogospodarskih območjih.
1
+
Zavod ima območne enote. Število in meje območnih enot določi Vlada Republike Slovenije.
1
−
(1) Svet Zavoda sestavljajo predstavniki svetov območnih enot, ustanovitelja, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva in lastnikov gozdov.
1
+
(1) Svet Zavoda sestavlja 13 članov:
+
2
+
- šest predstavnikov ustanovitelja;
+
3
+
- štirje predstavniki lastnikov gozdov, ki jih predlagajo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije in Slovenski državni gozdovi d.o.o.;
+
4
+
- dva predstavnika znanstvenih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva;
+
5
+
- en predstavnik delavcev Zavoda.
2
·
(2) Svet Zavoda ima naslednje naloge:
6
·
(2) Svet Zavoda ima naslednje naloge:
3
−
- določi osnutek programa razvoja gozdov Slovenije;
7
+
1. določi predlog območnega načrta;
4
−
- določi osnutek gozdnogospodarskega načrta območja in osnutek lovskogojitvenega načrta območja;
8
+
2. sprejme program dela Zavoda;
5
−
- določi predlog splošnega dela gozdnogospodarskega načrta območja in predlog lovskogojitvenega načrta območja;
9
+
3. sprejme finančni načrt in zaključni račun Zavoda;
6
−
- sprejme program dela Zavoda;
10
+
4. sprejema poročila o opravljenem delu Zavoda;
7
−
- sprejme finančni načrt in zaključni račun Zavoda;
11
+
5. sprejme akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Zavodu;
8
−
- sprejema poročila o opravljenem delu Zavoda;
12
+
6. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom Zavoda.
9
−
- opravlja druga dela v skladu s statutom.
13
+
(3) Podrobnejša sestava, način imenovanja in naloge sveta Zavoda se določijo z aktom o ustanovitvi.
10
−
(3) Podrobnejša sestava in naloge sveta Zavoda se določijo s statutom Zavoda.
−
1
−
(1) Strokovni svet Zavoda je kolegijski strokovni organ Zavoda. Strokovni svet Zavoda obravnava strokovna vprašanja, povezana z gozdarstvom in lovstvom, in predlaga rešitve in priporočila.
1
+
(1) Strokovni svet Zavoda je kolegijski strokovni organ Zavoda. Strokovni svet Zavoda določi osnutek območnega načrta, obravnava strokovna vprašanja, povezana z gozdarstvom in lovstvom ter predlaga rešitve in priporočila organom Zavoda.
2
·
(2) Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta Zavoda se določijo s statutom Zavoda v skladu z zakonom.
2
·
(2) Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta Zavoda se določijo s statutom Zavoda v skladu z zakonom.
1
−
(1) Svet območne enote ima naslednje naloge:
1
+
(1) Svet območne enote obravnava pripombe in predloge iz javne razgrnitve in javne obravnave gozdnogospodarskih načrtov ter zavzame do njih stališče, določi predlog gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in predlog dvoletnega lovsko upravljavskega načrta območja, katerega vsebino določajo predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo, ter opravlja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom.
2
−
- določi osnutek gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote;
2
+
(2) Svet območne enote sestavlja devet članov:
3
−
- obravnava pripombe in predloge iz javne razgrnitve in javne obravnave gozdnogospodarskih načrtov in zavzame do njih stališče;
3
+
1. trije člani predstavniki organizacij zasebnih lastnikov gozdov, ki jih predlagajo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije;
4
−
- določi predlog splošnega dela. gozdnogospodarskega načrta, gospodarske enote;
4
+
2. en predstavnik kmetijstva, ki ga predlagajo Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije in Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije;
5
−
- predlaga program dela območne enote;
5
+
3. en predstavnik upravljavca državnih gozdov;
6
−
- predlaga finančni načrt območne enote;
6
+
4. en predstavnik lovstva, ki ga predlaga Lovska zveza Slovenije;
7
−
- sprejema poročila o opravljenem delu v območni enoti;
7
+
5. en predstavnik organizacije, pristojne za ohranjanje narave;
8
−
- opravlja druga dela v skladu s statutom.
8
+
6. en predstavnik lokalnih skupnosti z gozdnogospodarskega območja;
9
−
(2) Po tretjino članov sveta območne enote sestavljajo predstavniki:
9
+
7. en predstavnik Zavoda.
10
−
- lastnikov gozdov;
−
11
−
- lovstva, kmetijstva, varstva narave in varstva naravne ter kulturne dediščine;
−
12
−
- ustanovitelja in lokalnih skupnosti z gozdnogospodarskega območja.
−
1
·
(1) Vodja območne enote organizira in vodi delo ter. poslovanje območne enote in je odgovoren za strokovnost njenega dela.
1
·
(1) Vodja območne enote organizira in vodi delo ter. poslovanje območne enote in je odgovoren za strokovnost njenega dela.
2
·
(2) Vodjo območne enote imenuje in razrešuje direktor Zavoda. V enem letu od nastopa funkcije lahko direktor Zavoda razreši vodjo območne enote. V primeru razrešitve se vodjo območne enote, ki je bil že pred začetkom mandata zaposlen na Zavodu, premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti. Če takšnega delovnega mesta ni, mu delovno razmerje preneha, ima pa pravico do odpravnine, ki mu zaradi prenehanja potrebe po njegovem delu pripada v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
2
·
(2) Vodjo območne enote imenuje in razrešuje direktor Zavoda. V enem letu od nastopa funkcije lahko direktor Zavoda razreši vodjo območne enote. V primeru razrešitve se vodjo območne enote, ki je bil že pred začetkom mandata zaposlen na Zavodu, premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti. Če takšnega delovnega mesta ni, mu delovno razmerje preneha, ima pa pravico do odpravnine, ki mu zaradi prenehanja potrebe po njegovem delu pripada v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
1
−
(1) Strokovni svet območne enote je kolegijski strokovni organ območne enote. Strokovni svet območne enote obravnava strokovna vprašanja, povezana z gozdarstvom in lovstvom v gozdnogospodarskem območju, in predlaga rešitve in priporočila.
1
+
(1) Strokovni svet območne enote je kolegijski strokovni organ območne enote. Strokovni svet območne enote določi osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in osnutek letnega lovsko upravljavskega načrta območja, obravnava strokovna vprašanja, povezana z gozdarstvom in lovstvom na gozdnogospodarskem območju, ter predlaga rešitve in priporočila organom območne enote Zavoda.
2
·
(2) Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta območne enote se določijo s statutom Zavoda v skladu z zakonom.
2
·
(2) Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta območne enote se določijo s statutom Zavoda v skladu z zakonom.
3
·
5. Pravice, obveznosti in odgovornosti Zavoda v pravnem prometu
3
·
5. Pravice, obveznosti in odgovornosti Zavoda v pravnem prometu
1
·
(1) Ustanovitelj:
1
·
(1) Ustanovitelj:
2
·
- spremlja uresničevanje nacionalnega gozdnega programa;
2
·
- spremlja uresničevanje nacionalnega gozdnega programa;
3
·
- zagotovi ustrezne materialne možnosti za delo Zavoda in njegov razvoj;
3
·
- zagotovi ustrezne materialne možnosti za delo Zavoda in njegov razvoj;
4
·
- izda soglasje k statutu;
4
·
- izda soglasje k statutu;
5
·
- imenuje in razrešuje direktorja;
5
·
- imenuje in razrešuje direktorja;
6
·
- imenuje in razrešuje svoje predstavnike v svetu Zavoda.
6
·
- imenuje in razrešuje svoje predstavnike v svetu Zavoda.
7
−
- spremlja uresničevanje nacionalnega gozdnega programa;
−
8
−
- zagotovi ustrezne materialne možnosti za delo Zavoda in njegov razvoj;
−
9
−
- izda soglasje k statutu;
−
10
−
- imenuje in razrešuje direktorja;
−
11
−
- imenuje in razrešuje svoje predstavnike v svetu Zavoda.
−
12
·
(2) Zavod:
7
·
(2) Zavod:
13
·
- pripravi program dela in finančni načrt;
8
·
- pripravi program dela in finančni načrt;
14
·
- skrbi za uresničevanje nacionalnega gozdnega programa;
9
·
- skrbi za uresničevanje nacionalnega gozdnega programa;
15
·
- daje predloge za podelitev koncesije za opravljanje določenih nalog javne gozdarske službe;
10
·
- daje predloge za podelitev koncesije za opravljanje določenih nalog javne gozdarske službe;
16
·
- poroča o poslovanju.
11
·
- poroča o poslovanju.
17
·
8. Delavci v Zavodu
12
·
8. Delavci v Zavodu
1
−
Naloge javne gozdarske službe v Zavodu opravljajo delavci, ki imajo za to ustrezno izobrazbo, ustrezno strokovno usposobljenost za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
1
+
(1) Naloge javne gozdarske službe v Zavodu opravljajo delavci, ki imajo za to ustrezno izobrazbo, ustrezno strokovno usposobljenost za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
+
2
+
(2) Naloge javne gozdarske službe v Zavodu lahko na delovnih mestih, za katera je predpisana izobrazba, pridobljena po študijskih programih prve stopnje ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, opravljajo tudi delavci, ki imajo višjo izobrazbo, pridobljeno v okviru sistema visokošolskega izobraževanja po višješolskih programih, sprejetih pred 1. 1. 1994, ter najmanj 12 let delovnih izkušenj na delovnih mestih z zahtevano višješolsko izobrazbo v Zavodu.
+
3
+
(3) Delavci Zavoda, ki opravljajo naloge javne gozdarske službe, se v času delovnega razmerja na Zavodu ne smejo ukvarjati z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi, dejavnostjo trženja lesa, zastopanjem oseb, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi ter s skrbništvom nad gozdovi v lastništvu drugih oseb.
+
4
+
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se delavci Zavoda v času delovnega razmerja na Zavodu lahko:
+
5
+
- ukvarjajo z dejavnostjo rabe gozdov,
+
6
+
- ukvarjajo z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi in dejavnostjo trženja lesa v lastnem gozdu ali v gozdu, ki je v lasti osebe, ki je z njimi v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolena ali če je z njimi v zakonu ali v svaštvu do prvega kolena.
1
·
(1) Gozdarski inštitut Slovenije poleg raziskovalne dejavnosti opravlja naslednje naloge javne gozdarske službe:
1
·
(1) Gozdarski inštitut Slovenije poleg raziskovalne dejavnosti opravlja naslednje naloge javne gozdarske službe:
2
·
- usmerja in strokovno vodi spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov;
2
·
- usmerja in strokovno vodi spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov;
3
·
- usmerja in strokovno vodi poročevalsko, prognostično - diagnostično službo za gozdove;
3
·
- usmerja in strokovno vodi poročevalsko, prognostično - diagnostično službo za gozdove;
4
·
- strokovno usmerja gozdno semenarsko in drevesničarsko dejavnost;
4
·
- strokovno usmerja gozdno semenarsko in drevesničarsko dejavnost;
5
·
- razvija in strokovno usmerja informacijski sistem za gozdove;
5
·
- razvija in strokovno usmerja informacijski sistem za gozdove;
6
·
- pripravlja strokovne podlage in predloge normativov za opravljanje del v gozdovih.
6
·
- pripravlja strokovne podlage in predloge normativov za opravljanje del v gozdovih.
7
·
(2) Gozdarski inštitut Slovenije ima naslednja javna pooblastila:
7
·
(2) Gozdarski inštitut Slovenije ima naslednja javna pooblastila:
8
·
- izdaja potrdila za gozdno seme in sadike v skladu s predpisi o semenu in sadikah;
8
·
- izdaja potrdila za gozdno seme in sadike v skladu s predpisi o semenu in sadikah;
9
·
- opravlja strokovni in zdravstveni nadzor nad gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom.
9
·
- opravlja strokovni in zdravstveni nadzor nad gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom.
10
−
(3) Gozdarski inštitut Slovenije opravlja program statističnih raziskav za gozdove in druge naloge, predvidene z aktom o ustanovitvi in statutom. X. NADZOR
10
+
(3) Gozdarski inštitut Slovenije opravlja program statističnih raziskav za gozdove in druge naloge, predvidene z aktom o ustanovitvi in statutom. IX.a ZDRUŽEVANJE
+
1
+
(1) Za povečanje učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi in trženja gozdnih proizvodov ter lesne biomase se spodbuja prostovoljno združevanje lastnikov gozdov v društvih lastnikov gozdov.
+
2
+
(2) Za učinkovitejšo uporabo gozdarske mehanizacije ter opreme, delovne sile in drugih proizvodnih zmogljivosti lahko fizične osebe v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo ustanovijo strojne krožke.
+
1
+
(1) Društvom na področju gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: društva), katerih namen ustanovitve in delovanja presega uresničevanje interesov njihovih članov in pomeni delovanje v javnem interesu na področju gozdarstva, lahko minister pristojen za gozdarstvo podeli status društva, ki deluje v javnem interesu. Delovanje v javnem interesu na področju gozdarstva pomeni, da je pretežni del delovanja društva na podlagi sprejetega programa, v različnih oblikah in vsebinah namenjen popularizaciji gozdov in gozdarstva.
+
2
+
(2) Podrobnejše pogoje za podelitev statusa društva iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za gozdarstvo v skladu z zakonom, ki ureja društva.
+
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo vodi evidenco društev iz prvega odstavka tega člena.
+
4
+
(4) Izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se preverja na vsaka tri leta. X. NADZOR
1
·
(1) Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo gozdarski inšpektorji. Posege v gozdni prostor nadzirajo tudi inšpektorji za lovstvo in ribištvo ter gradbeni inšpektorji, vsak v okviru svojih pooblastil.
1
·
(1) Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo gozdarski inšpektorji. Posege v gozdni prostor nadzirajo tudi inšpektorji za lovstvo in ribištvo ter gradbeni inšpektorji, vsak v okviru svojih pooblastil.
2
−
(1) Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo gozdarski inšpektorji. Posege v gozdni prostor nadzirajo tudi inšpektorji za lovstvo in ribištvo ter gradbeni inšpektorji, vsak v okviru svojih pooblastil.
−
3
·
(2) Uresničevanje določb tega zakona o preprečevanju in gašenju požarov poleg gozdarskih inšpektorjev nadzirajo tudi inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter policija. Uresničevanje določb tega zakona o prepovedi voženj v gozdu zunaj cest poleg gozdarskih inšpektorjev nadzira tudi policija.
2
·
(2) Uresničevanje določb tega zakona o preprečevanju in gašenju požarov poleg gozdarskih inšpektorjev nadzirajo tudi inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter policija. Uresničevanje določb tega zakona o prepovedi voženj v gozdu zunaj cest poleg gozdarskih inšpektorjev nadzira tudi policija.
4
·
(3) Za nadzor nad izvajanjem 17.b in 17.c člena tega zakona sta poleg gozdarskih inšpektorjev pristojni tudi finančna uprava in policija, vsaka v skladu s svojimi pristojnostmi.
3
·
(3) Za nadzor nad izvajanjem 17.b in 17.c člena tega zakona sta poleg gozdarskih inšpektorjev pristojni tudi finančna uprava in policija, vsaka v skladu s svojimi pristojnostmi.
5
·
(4) Za nadzor nad izvajanjem Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU sta pristojni gozdarska inšpekcija in finančna uprava, vsaka v skladu s svojimi pristojnostmi.
4
·
(4) Za nadzor nad izvajanjem Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU sta pristojni gozdarska inšpekcija in finančna uprava, vsaka v skladu s svojimi pristojnostmi.
6
·
(5) Pri izvajanju nadzora v skladu s tem zakonom finančna uprava vodi in odloča o postopkih zaradi kršitev iz 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 77.c člena, 4. in 5. točke prvega odstavka 80. člena, 1. do 3. točke prvega odstavka 81. člena tega zakona. Če finančna uprava pri izvajanju nadzora v skladu s tem zakonom ugotovi kršitev predpisa, ima poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, pravico in dolžnost odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga določi. Policija v okviru izvajanja nadzora v skladu s tem zakonom ugotavlja kršitve iz 2. do 7. točke prvega odstavka 77.c člena tega zakona.
5
·
(5) Pri izvajanju nadzora v skladu s tem zakonom finančna uprava vodi in odloča o postopkih zaradi kršitev iz 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 77.c člena, 4. in 5. točke prvega odstavka 80. člena, 1. do 3. točke prvega odstavka 81. člena tega zakona. Če finančna uprava pri izvajanju nadzora v skladu s tem zakonom ugotovi kršitev predpisa, ima poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, pravico in dolžnost odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga določi. Policija v okviru izvajanja nadzora v skladu s tem zakonom ugotavlja kršitve iz 2. do 7. točke prvega odstavka 77.c člena tega zakona.
7
·
(6) Če pristojni organ pri izvajanju nadzora v skladu s četrtim odstavkom tega člena pri gospodarskem subjektu iz točke (c) 2. člena Uredbe 995/2010/EU ugotovi, da so les ali izdelki iz lesa nezakonitega izvora oziroma, če ta gospodarski subjekt zakonitega izvora ne dokaže, pristojni organ gospodarskemu subjektu z odločbo prepove njihov promet.
6
·
(6) Če pristojni organ pri izvajanju nadzora v skladu s četrtim odstavkom tega člena pri gospodarskem subjektu iz točke (c) 2. člena Uredbe 995/2010/EU ugotovi, da so les ali izdelki iz lesa nezakonitega izvora oziroma, če ta gospodarski subjekt zakonitega izvora ne dokaže, pristojni organ gospodarskemu subjektu z odločbo prepove njihov promet.
8
·
(7) Za izvajanje nadzora iz tretjega odstavka tega člena lahko finančna uprava in policija za ugotavljanje vrste in količine gozdno lesnih sortimentov zaprosita za pomoč gozdarsko inšpekcijo ali javno gozdarsko službo.
7
·
(7) Za izvajanje nadzora iz tretjega odstavka tega člena lahko finančna uprava in policija za ugotavljanje vrste in količine gozdno lesnih sortimentov zaprosita za pomoč gozdarsko inšpekcijo ali javno gozdarsko službo.
1
−
Za gozdarskega inšpektorja je lahko imenovan diplomirani inženir gozdarstva, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju usmerjanja gospodarjenja z gozdovi ali na področju gojenja in izkoriščanja gozdov, opravljen strokovni izpit za delo v državni upravi in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za delavce v državni upravi.
1
+
Za gozdarskega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo gozdarske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju usmerjanja gospodarjenja z gozdovi ali na področju gojenja in izkoriščanja gozdov.
1
−
V 77. členu se drugi odstavek črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
1
+
(1) Pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva ima gozdarski inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
+
2
+
- pregledovati dela v gozdovih ter dokumentacijo za ta dela in vsa mesta, kjer se v gozdovih sekajo oziroma spravljajo, zlagajo in prevažajo gozdni lesni sortimenti iz gozda do potrošnika;
+
3
+
- pregledovati in spremljati uresničevanje gozdnogospodarskih načrtov in gozdnogojitvenih načrtov;
+
4
+
- ustaviti vsa dela, ki niso v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
+
5
+
- določiti rok za obeljenje panjev in neobeljenih gozdnih lesnih sortimentov iglavcev in bresta, za katere je obeljenje predpisano, oziroma odrediti obeljenje na stroške lastnika sortimentov oziroma panjev oziroma skladišča;
+
6
+
- v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda, odrediti ukrepe, da se škoda prepreči;
+
7
+
- pregledovati in spremljati uresničevanje ukrepov za varstvo gozdov;
+
8
+
- preveriti, če izvajalci izpolnjujejo pogoje za opravljanje del v gozdovih;
+
9
+
- nadzirati porabo proračunskih sredstev, ki so namenjena financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove in gozdarstvo, gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic;
+
10
+
- na gozdnih cestah ustaviti vozilo, ki prevaža ali ima naložene gozdno lesne sortimente, na način in po postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za gozdarstvo;
+
11
+
- zahtevati od osebe, ki prevaža ali ima na vozilu naložene gozdno lesne sortimente, na vpogled osebni dokument za ugotavljanje istovetnosti te osebe;
+
12
+
- pregledovati dokumentacijo, ki mora spremljati gozdno lesne sortimente med prevozom ali naložene na vozilo.
+
13
+
(2) Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ugotovi, da so ti predpisi kršeni, ima pravico in dolžnost:
+
14
+
- odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi;
+
15
+
- odrediti, da se sredstva, dodeljena oziroma porabljena v nasprotju s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, vrnejo v proračun Republike Slovenije;
+
16
+
- poročati pristojnim državnim organom o ugotovitvah pri opravljanju inšpekcijskega nadzora in o izrečenih ukrepih.
+
1
+
(1) Delavec Zavoda, ki izpolnjuje pogoje iz šestega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: gozdarski nadzornik), v gozdu opravlja naslednje naloge:
+
2
+
- ugotavljanje storitev dejanj, ki imajo znake kršitev glede zmanjševanja rastnosti sestoja ali rodovitnosti rastišča, stabilnosti ali trajnosti gozda oziroma ogrožanja njegovega obstoja, namena ali funkcij, ki se med drugim povzročajo tudi z zasekovanjem, lupljenjem, zarezovanjem, zažiganjem drevja in grmovja, odvažanjem in zastrupljanjem zemlje, ogrožanjem bivališč živali;
+
3
+
- ugotavljanje storitev dejanj, ki imajo znake kršitev glede omejitev in prepovedi nabiranja živali, plodov, gob in rastlin;
+
4
+
- ugotavljanje storitev dejanj, ki imajo znake kršitev glede rekreativnega nabiranja gob, plodov, zelnatih rastlin in njihovih delov;
+
5
+
- ugotavljanje storitev dejanj, ki imajo znake kršitev glede vožnje v gozdu;
+
6
+
- ugotavljanje storitev dejanj, ki imajo znake kršitev glede zmanjšanja ali preprečitve uporabe gozdnih prometnic oziroma povečanja stroškov njihovega vzdrževanja;
+
7
+
- opozarjanje oseb na dejanja, ki škodijo gozdu.
+
8
+
(2) Pri izvajanju nalog lahko gozdarski nadzornik pregleduje in stehta nabrane gobe, plodove, zelnate rastline in njihove dele ter v primeru presežnih količin poda pisno prijavo pri pristojni inšpekciji.
+
9
+
(3) Gozdarski nadzornik ima pravico od osebe, za katero je ugotovil storitev dejanja, ki ima znake kršitev iz prvega odstavka tega člena, pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost osebe. Gozdarski nadzornik lahko tudi fotodokumentira potek dejanja, ki ima znake kršitve in kršitelja zaradi dokazovanja storitve prekrška. Kršitelja lahko fotodokumentira le, če je zaloten neposredno pri storitvi dejanja, ki ima znake kršitve iz prvega odstavka tega člena, in njegove identitete ni mogoče ugotoviti na drugačen način.
+
10
+
(4) Gozdarski nadzornik lahko v imenu Zavoda v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, vlaga pisne predloge za uvedbo postopka o prekršku pri organih, pristojnih za nadzor nad izvajanjem odločb tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, lahko pa podaja tudi pisne prijave organom, pristojnim za nadzor.
+
11
+
(5) Med opravljanjem zakonsko določenih nalog je gozdarski nadzornik iz prvega odstavka tega člena uradna oseba in ima službeno izkaznico s sliko.
+
12
+
(6) Gozdarski nadzornik je lahko zaposleni Zavoda, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju gozdarstva in najmanj izobrazbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven. Gozdarskega nadzornika imenuje direktor Zavoda.
+
1
+
(1) Pri izvrševanju nadzora v skladu s tem zakonom ima policija poleg pooblastil, določenih v drugih predpisih, pravico pregledovati dokumente, ki morajo spremljati gozdno lesne sortimente med prevozom ali naložene na vozilo.
+
2
+
(2) Če policija pri izvrševanju nadzora ugotovi, da je bil storjen prekršek po tem zakonu, predlaga gozdarskemu inšpektorju ali finančni upravi uvedbo postopka o prekršku. XI. KAZENSKE DOLOČBE
+
1
+
(1) Z globo od 3.750 do 75.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, če:
+
2
+
1. seka ali dovoli sečnjo gozdnega drevja, izvaja ali dopusti spravilo lesa, pridobiva okrasna drevesa ali opravlja premeno gozdov brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi, četrti in šesti odstavek 17. člena, osmi odstavek 37. člena);
+
3
+
2. ne izda prevozniku knjigovodske listine pred nalaganjem ali prevozom gozdnih lesnih sortimentov (prvi odstavek 17.b člena, prvi odstavek 17.c člena);
+
4
+
3. ne vodi materialnega knjigovodstva za mesto skladiščenja, s katerega so bili odpremljeni gozdni lesni sortimenti (drugi odstavek 17.c člena);
+
5
+
4. ima na vozilu naložene ali prevaža gozdne lesne sortimente brez knjigovodske listine (prvi odstavek 17.b člena, četrti odstavek 17.c člena);
+
6
+
5. knjigovodske listine ali listin iz drugega in četrtega odstavka 17.b člena na zahtevo pooblaščene uradne osebe ne izroči na vpogled (prvi, drugi in četrti odstavek 17.b člena);
+
7
+
6. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 17.b člena tega zakona;
+
8
+
7. daje na trg nezakonito pridobljen les ali lesne proizvode oziroma daje na trg les in lesne proizvode, za katere ne dokaže zakonitega izvora (prvi odstavek 4. člena Uredbe 995/2010/EU ), ali
+
9
+
8. ne izkaže lastništva gozdnih lesnih sortimentov po odredbi nadzornega organa (šesti in sedmi odstavek 17.c člena).
+
10
+
(2) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.
+
11
+
(3) Z globo od 600 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
+
12
+
(4) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za prekršek iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.
1
−
(1) Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1
+
(1) Z globo od 4.500 do 75.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
2
−
1. ne opravi potrebnih gojitvenih ali varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo, seka gozdno drevje, spravlja les, pridobiva smolo ali okrasna drevesa brez odločbe ali v nasprotju z njo ali opravlja premeno gozdov v nasprotju s pogoji, ki jih določi Zavod (prvi, četrti in šesti odstavek 17. člena);
2
+
1. v obsegu, ki presega 10-letni možni posek, seka ali dovoli sečnjo gozdnega drevja, izvaja ali dopusti spravilo lesa, pridobiva okrasna drevesa ali opravlja premeno gozdov brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi, četrti in šesti odstavek 17. člena, osmi odstavek 37. člena);
3
−
2. seka, spravlja, prevaža ali zlaga gozdne lesne sortimente oziroma ravna s sečnimi ostanki v nasprotju s predpisi o varstvu gozdov ali ne odstrani posledic poškodb tal takoj po končanem spravilu oziroma prevozu (tretji odstavek 17. člena);
3
+
2. vozi v gozdu zunaj gozdnih cest in javnih ter nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet v skladu s predpisi, ki urejajo ceste (prvi odstavek 40. člena).
4
−
3. s svojim ravnanjem zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen (prvi odstavek 18. člena);
4
+
(2) Z globo od 2.000 do 3.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.
5
−
4. pri pridobivanju semena gozdnih dreves ali drugih gozdnih dobrin povzroči opustošenje (drugi odstavek 18. člena);
5
+
(3) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
6
−
5. seka na golo, čeprav to ni predvideno v splošnem delu gozdnogospodarskega načrta (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 22. člena);
−
7
−
6. ne obnovi gozda, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, v roku, ki ga določi Zavod (prvi odstavek 23. člena);
−
8
−
7. kljub omejitvi ali prepovedi, ki jo določi pristojni organ, v gozdovih nabira živali, plodove, gobe ali rastline (25. člen);
−
9
−
8. preprečuje spremljanje ali krepitev biološkega ravnotežja v gozdu ali izvajanje preprečevalnih ali preprečevalno - zatiralnih ukrepov (27. člen);
−
10
−
9. ne izvede oziroma zagotovi vseh s predpisi o varstvu gozdov predpisanih ukrepov za preprečitev porušenja biološkega ravnotežja ali druge škode v gozdovih (28. člen);
−
11
−
10. ne opravi sanitarnih sečenj ali preventivnih varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo (prvi odstavek 29. člena);
−
12
−
11. ne izvede dodatno predpisanih ukrepov za varstvo gozdov (tretji odstavek 29. člena);
−
13
−
12. ne obeli gozdnih lesnih sortimentov, posekanih dreves ali njihovih panjev, za katere je obeljenje predpisano (prvi odstavek 30. člena);
−
14
−
13. ne obeli ali ne predela gozdnih lesnih sortimentov smreke, bora ali bresta ali ne porabi ali ne predela njihovih ostankov v predpisanem roku (drugi odstavek 30. člena);
−
15
−
14. takoj ne obeli gozdnih lesnih sortimentov iglavcev ali bresta, ki so jih napadli podlubniki (tretji odstavek 30. člena);
−
16
−
15. brez dovoljenja Zavoda v gozdu uporablja kemična sredstva (drugi in tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 31. člena);
−
17
−
16. pase v gozdu, kadar to hi dovoljeno z gozdnogojitvenim načrtom (32. člen);
−
18
−
17. z gradnjo, vzdrževanjem ali uporabo gozdnih prometnic ogrozi vodni vir, povzroči erozijski proces, prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, poveča nevarnost plazu, poruši ravnotežje na labilnih tleh, poslabša odtok padavinskih vod, prizadene območje, pomembno za ohranitev prosto živečih živali, prizadene naravno ali kulturno dediščino ali ogrozi drugo funkcijo ali večnamensko rabo gozdov (tretji odstavek 37. člena);
−
19
−
18. uporablja gozdne ceste v nasprotju z določenim režimom uporabe (drugi odstavek 39. člena);
−
20
−
19. razen za namene gospodarjenja z gozdovi ali reševanja ljudi oziroma premoženja vozi v gozdu zunaj gozdnih cest (prvi odstavek 40. člena);
−
21
−
20. vozi po gozdnih cestah z vozili prevelike teže, kadar je to zaradi razmočenosti tal prepovedano (drugi odstavek 40. člena);
−
22
−
21. brez dovoljenja trajno ali začasno čezmerno uporablja gozdne ceste (prvi odstavek 41. člena);
−
23
−
22. ovira izvajanje nalog javne gozdarske službe (51. člen);
−
24
−
23. ne poroča o poseku gozdnega drevja v preteklem letu (100. člen).
−
25
−
(2) Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
−
26
−
(3) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
−
27
−
1. kuri na neurejenih kuriščih v gozdovih ali na zemljiščih, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd (prvi in drugi odstavek 33. člena);
−
28
−
2. požiga travišča in ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd, oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorstvom (tretji odstavek 33. člena);
−
29
−
3. uporablja odprt ogenj v gozdovih na Krasu oziroma v gozdovih, ki so določeni za požarno ogrožene gozdove (tretji odstavek 34. člena).
−
30
−
(4) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
−
1
−
(1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1
+
(1) Z globo od 1.800 do 63.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
2
−
1. prevaža ali prodaja okrasna drevesa brez plomb (tretji odstavek 18. člena);
2
+
1. ne opravi potrebnih gojitvenih ali varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo, pridobiva smolo brez odločbe ali v nasprotju z njo (četrti odstavek 17. člena);
3
−
2. v gozdu pogozduje negozdna zemljišča, ki z gozdnogospodarskim načrtom niso predvidena za pogozditev (četrti odstavek 18. člena);
3
+
2. seka, spravlja, prevaža ali zlaga gozdne lesne sortimente oziroma ravna s sečnimi ostanki oziroma ta dela zagotovi v nasprotju s predpisi o varstvu gozdov ali ne odstrani posledic poškodb tal takoj po končanem spravilu oziroma prevozu (tretji odstavek 17. člena);
4
−
3. ogradi posamezne dele gozda brez dovoljenja (drugi odstavek 24. člena);
4
+
3. ne ravna v skladu s predpisi za izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, za spravilo, prevoz in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov (sedmi odstavek 17. člena);
5
−
4. predhodno ni pisno obvestil Zavoda o nameravanih sanitarnih sečnjah ali preventivnih varstvenih delih, ki jih je opravil brez odločbe (drugi odstavek 29. člena).
5
+
4. ne zagotovi z odločbo Zavoda odrejenih del (tretji odstavek 17.a člena);
6
−
(2) Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
6
+
5. s svojim ravnanjem zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen (prvi odstavek 18. člena);
+
7
+
6. pri pridobivanju semena gozdnih dreves ali drugih gozdnih dobrin povzroči opustošenje (drugi odstavek 18. člena);
+
8
+
7. opravlja dela v gozdu, čeprav ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede strokovne usposobljenosti za delo v gozdu (drugi odstavek 19. člena);
+
9
+
8. gradi objekt ali izvede poseg v gozd oziroma gozdni prostor brez soglasja Zavoda ali v nasprotju z njim (prvi odstavek 21. člena);
+
10
+
9. gradi objekt zunaj gozda brez mnenja Zavoda (drugi odstavek 21. člena);
+
11
+
10. krči gozd brez dovoljenja Zavoda (četrti odstavek 21. člena);
+
12
+
11. pred začetkom gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del ne pridobi dovoljenja Zavoda (prvi odstavek 21.a člena);
+
13
+
12. seka na golo, čeprav to ni predvideno v gozdnogospodarskem načrtu (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 22. člena);
+
14
+
13. ne obnovi gozda, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo, v roku, ki ga določi Zavod (prvi odstavek 23. člena);
+
15
+
14. kljub omejitvi ali prepovedi, ki jo določi pristojni organ, v gozdovih, kjer lastnik gozda goji drevje zaradi plodov, nabira take plodove (drugi odstavek 25. člena);
+
16
+
15. preprečuje spremljanje ali krepitev biotskega ravnovesja v gozdu ali izvajanje varstvenih del (27. člen);
+
17
+
16. ne izvede oziroma zagotovi vseh s predpisi o varstvu gozdov predpisanih ukrepov za preprečitev porušenja biotskega ravnovesja ali druge škode v gozdovih (28. člen);
+
18
+
17. ne opravi sanitarnih sečenj ali varstvenih del v določenem roku ali jih opravi v nasprotju z odločbo (prvi odstavek 29. člena);
+
19
+
18. ne izvede dodatno predpisanih ukrepov za varstvo gozdov (tretji odstavek 29. člena);
+
20
+
19. ne obeli ali ne predela gozdnih lesnih sortimentov smreke, jelke, bora ali bresta ali ne porabi ali ne predela njihovih ostankov v predpisanem roku (prva in druga alineja prvega odstavka 30. člena);
+
21
+
20. ne opremi skladišč od 1. marca do 31. oktobra z zadostnim številom kontrolno-lovnih pasti (drugi odstavek 30. člena);
+
22
+
21. ne zagotovi izvedbe z odločbo Zavoda določenih del (tretji odstavek 30. člena);
+
23
+
22. brez dovoljenja Zavoda v gozdu uporablja fitofarmacevtska sredstva oziroma zagotovi njihovo uporabo (drugi in tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 31. člena);
+
24
+
23. pase v gozdu, kadar to ni dovoljeno z gozdnogojitvenim načrtom (32. člen);
+
25
+
24. z gradnjo, vzdrževanjem ali uporabo gozdnih prometnic ogrozi vodni vir, povzroči erozijski proces, prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, poveča nevarnost plazu, poruši ravnotežje na labilnih tleh, poslabša odtok padavinskih vod, prizadene območje, pomembno za ohranitev prosto živečih živali, prizadene naravno ali kulturno dediščino, ogrozi drugo funkcijo oziroma večnamensko rabo gozdov (tretji odstavek 37. člena);
+
26
+
25. uporabi gozdno prometnico za namen, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi, s čimer zmanjša ali prepreči uporabo gozdne prometnice oziroma poveča stroške njenega vzdrževanja (četrti odstavek 37. člena);
+
27
+
26. gradi ali vzdržuje gozdne vlake v nasprotju z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu (peti odstavek 37. člena);
+
28
+
27. se vozi po gozdnih cestah z vozili nad določeno težo, kadar je to zaradi razmočenosti tal prepovedano (tretji odstavek 40. člena);
+
29
+
28. brez dovoljenja oziroma v nasprotju z dovoljenjem čezmerno uporablja gozdne ceste (tretji odstavek 41. člena);
+
30
+
29. v predpisanem roku ne odpravi morebitnih posledic čezmerne uporabe ali ne plača odškodnine (četrti odstavek 41. člena);
+
31
+
30. zapre gozdno cesto brez predhodnega dovoljenja Zavoda ali v nasprotju z njim (prvi in tretji odstavek 42. člena);
+
32
+
31. trajno skladišče gradi ali uporablja v nasprotju s pogoji za gradnjo in uporabo trajnih skladišč iz tega zakona (42.a člen);
+
33
+
32. ovira izvajanje nalog javne gozdarske službe (51. člen);
+
34
+
33. na podlagi izdane odločbe ne ustavi vseh del, ki niso v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi (tretja alineja prvega odstavka 77. člena).
+
35
+
(2) Z globo od 900 do 3.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.
+
36
+
(3) Z globo od 600 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
+
37
+
(4) Z globo od 900 do 3.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.
1
−
(1.) Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero od dejanj iz prvega odstavka 78. člena tega zakona.
1
+
(1) Z globo od 1.500 do 45.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
2
−
(2) Gozdarski, kmetijski ali požarni inšpektor oziroma policist takoj na mestu izterja kazen 10.000 tolarjev za prekršek iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona od tistih, ki jih zaloti pri prekršku.
2
+
1. kuri na neurejenih kuriščih v gozdovih ali na zemljiščih, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd (prvi in drugi odstavek 33. člena);
+
3
+
2. požiga travišča in ledine na območju, na katerih ogenj lahko ogrozi gozd, oziroma sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom (tretji odstavek 33. člena);
+
4
+
3. uporablja odprti ogenj v gozdovih na Krasu oziroma v gozdovih, ki so določeni za požarno ogrožene gozdove (tretji odstavek 34. člena);
+
5
+
4. nima vzpostavljenega sistema potrebne skrbnosti v skladu s 6. členom Uredbe 995/2010/EU ali ravna v nasprotju z njim;
+
6
+
5. ne hrani informacij v skladu s 5. členom Uredbe 995/2010/EU ali 5. členom Uredbe 607/2012/EU .
+
7
+
(2) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.
+
8
+
(3) Z globo od 350 do 900 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
+
9
+
(4) Z globo od 900 do 2.250 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.
+
1
+
(1) Z globo od 1.500 do 45.000 eurov se za prekršek kaznuje nadzorna organizacija iz 8. člena Uredbe 995/2010/EU , če:
+
2
+
1. ne preverja pravilne uporabe svojega sistema potrebne skrbnosti pri gospodarskem subjektu (točka (b) prvega odstavka 8. člena Uredbe 995/2010/EU ),
+
3
+
2. ne sprejme ustreznih ukrepov, če gospodarski subjekt sistema potrebne skrbnosti ne uporablja pravilno (točka (c) prvega odstavka 8. člena Uredbe 995/2010/EU ).
+
4
+
(2) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba nadzorne organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 4.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1
+
(1) Z globo od 1.200 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
2
−
1. stori katero od dejanj iz 1. do 4. točke prvega odstavka 79. člena tega zakona;
2
+
1. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 17.c člena tega zakona;
3
−
2. se giblje znotraj ograjenega gozda, kadar je to prepovedano (drugi odstavek 24. člena). XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3
+
2. ne hrani knjigovodskih listin v skladu s petim odstavkom 17.c člena tega zakona;
+
4
+
3. prevaža ali prodaja okrasna drevesa brez plomb (tretji odstavek 18. člena);
+
5
+
4. v gozdu pogozduje negozdna zemljišča, ki z gozdnogospodarskim načrtom niso predvidena za pogozditev (četrti odstavek 18. člena);
+
6
+
5. v gozdu oziroma na gozdnem zemljišču organizira javni shod ali prireditev, ne da bi o tem obvestil Zavod (drugi odstavek 21.a člena);
+
7
+
6. ogradi posamezne dele gozda brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem (drugi odstavek 24. člena);
+
8
+
7. predhodno ne obvesti Zavoda o začetku izvedbe sanitarne sečnje ali varstvenih del (drugi odstavek 29. člena);
+
9
+
8. uporablja gozdne ceste v nasprotju z določenim režimom uporabe (drugi odstavek 39. člena).
+
10
+
(2) Z globo od 600 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.
+
11
+
(3) Z globo od 300 do 600 eurov se za prekršek kaznuje tudi posameznik, ki:
+
12
+
1. stori prekršek iz prvega odstavka tega člena;
+
13
+
2. pri nabiranju živali, plodov, gob ali rastlin preseže dovoljene količine (prvi odstavek 25. člena);
+
14
+
3. se giblje znotraj ograjenega gozda v nasprotju z ukrepi za omejitev gibanja (drugi odstavek 24. člena);
+
15
+
4. jezdi ali se vozi s kolesom v nasprotju s četrtim odstavkom 40. člena tega zakona.
+
16
+
(4) Z globo od 600 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.
+
1
+
(1) Z globo od 1.200 do 22.500 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki v manjšem obsegu seka gozdno drevje ali okrasna drevesa ali dovoli njihovo sečnjo brez odločbe ali v nasprotju z njo (prvi in četrti odstavek 17. člena).
+
2
+
(2) Z globo od 450 do 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnega podjetnika posameznika.
+
3
+
(3) Z globo od 250 do 600 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
+
4
+
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti in odgovorna oseba v državnem organu.
+
1
+
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
+
1
+
(1) Za prekršek iz 8. točke prvega odstavka 77.c člena tega zakona se poleg predpisane globe lahko izreče tudi stranska sankcija odvzem gozdnih lesnih sortimentov.
+
2
+
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka nadzorni organ zaseže gozdne lesne sortimente.
+
3
+
(3) Prevoz, hrambo in razpolaganje v javnem interesu z zaseženimi in odvzetimi gozdnimi lesnimi sortimenti izvaja družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., v imenu in za račun Republike Slovenije. Republika Slovenija sklene z družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., pogodbo, s katero stranki uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem nalog iz tega člena, zlasti glede višine nadomestila za opravljanje storitev, načina in rokov za zagotavljanje finančnih sredstev za opravljanje nalog ter načina in oblike nadzora, ki ga izvaja Republika Slovenija v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti, predvsem porabe sredstev ter kakovosti in pravočasnosti opravljanja nalog.
+
4
+
(4) Sredstva za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka se zagotovijo iz proračunskega sklada za gozdove v skladu z zakonom, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije.
+
5
+
(5) Podrobnejše pogoje za izvajanje določb tretjega in četrtega odstavka tega člena predpiše vlada. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
(1) Prostorski deli gozdnogospodarskih načrtov morajo biti izdelani pri gozdnogospodarskih načrtih z veljavnostjo od 1. 1. 1995 dalje.
1
+
(1) (črtan)
2
·
(2) Določbe 10., 11. in 14. člena tega zakona glede vsebine in postopka sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov se uporabljajo za gozdnogospodarske načrte z veljavnostjo od 1. 1. 1995 dalje, do takrat se uporablja postopek, predpisan z dotedanjimi predpisi.
2
·
(2) Določbe 10., 11. in 14. člena tega zakona glede vsebine in postopka sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov se uporabljajo za gozdnogospodarske načrte z veljavnostjo od 1. 1. 1995 dalje, do takrat se uporablja postopek, predpisan z dotedanjimi predpisi.
3
·
(3) Akti o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove oziroma za gozdove s posebnim namenom se morajo uskladiti s tem zakonom najpozneje v treh letih po uveljavitvi tega zakona. Do uskladitve aktov so zavarovano naravno bogastvo gozdovi, ki so kot gozdovi z izjemno poudarjeno katero koli ekološko funkcijo ali raziskovalno, higiensko-zdravstveno funkcijo ali funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine določeni v gozdnogospodarskih načrtih območij z veljavnostjo od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000.
3
·
(3) Akti o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove oziroma za gozdove s posebnim namenom se morajo uskladiti s tem zakonom najpozneje v treh letih po uveljavitvi tega zakona. Do uskladitve aktov so zavarovano naravno bogastvo gozdovi, ki so kot gozdovi z izjemno poudarjeno katero koli ekološko funkcijo ali raziskovalno, higiensko-zdravstveno funkcijo ali funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine določeni v gozdnogospodarskih načrtih območij z veljavnostjo od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000.
1
−
(1) Izjemoma se lahko kot strokovna podlaga za izkoriščanje, gojenje in varstvo gozdov uporabljajo letni gozdnogospodarski načrti, kadar je to potrebno zaradi časovne premostitve med obdobjema veljavnosti gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote in je to določeno v gozdnogospodarskem načrtu območja.
1
+
(1) Izjemoma se lahko kot strokovna podlaga za izkoriščanje, gojenje in varstvo gozdov uporabljajo letni gozdnogospodarski načrti, kadar je to potrebno zaradi časovne premostitve med obdobjema veljavnosti gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in je to določeno v gozdnogospodarskem načrtu območja.
2
·
(2) Letni gozdnogospodarski načrt iz prejšnjega odstavka sprejme s predpisom minister, pristojen za gozdarstvo, v enem mesecu po njegovi predložitvi.
2
·
(2) Letni gozdnogospodarski načrt iz prejšnjega odstavka sprejme s predpisom minister, pristojen za gozdarstvo, v enem mesecu po njegovi predložitvi.
3
·
(3) Zavod vodi evidenco o uresničevanju letnih gozdnogospodarskih načrtov.
3
·
(3) Zavod vodi evidenco o uresničevanju letnih gozdnogospodarskih načrtov.
4
·
(4) Do sprejetja prostorskih delov gozdnogospodarskih načrtov v skladu s tem zakonom se gozdovi s posebnim namenom iz drugega odstavka 44. člena tega zakona določijo s predpisi lokalnih skupnosti, če je izjemna poudarjenost funkcije gozdov v interesu lokalne skupnosti oziroma s predpisom Vlade Republike Slovenije, če je izjemna poudarjenost funkcije gozdov v širšem interesu.
4
·
(4) Do sprejetja prostorskih delov gozdnogospodarskih načrtov v skladu s tem zakonom se gozdovi s posebnim namenom iz drugega odstavka 44. člena tega zakona določijo s predpisi lokalnih skupnosti, če je izjemna poudarjenost funkcije gozdov v interesu lokalne skupnosti oziroma s predpisom Vlade Republike Slovenije, če je izjemna poudarjenost funkcije gozdov v širšem interesu.
1
−
Lokalne skupnosti prevzamejo v dveh letih po uveljavitvi tega zakona v upravljanje gozdne ceste, ki omogočajo predvsem dostop do kmetij, zaselkov oziroma vasi, turističnih objektov, izletniških in drugih podobnih krajev. Do prevzema gozdnih cest iz tega člena se zanje uporabljajo določbe 37. do 42., 48. in 49. člena tega zakona.
1
+
Lokalne skupnosti prevzamejo v dveh letih po uveljavitvi tega zakona v upravljanje gozdne ceste, ki omogočajo predvsem dostop do kmetij, zaselkov oziroma vasi, turističnih objektov, izletniških in drugih podobnih krajev. Do prevzema gozdnih cest iz tega člena se zanje uporabljajo določbe 37. do 42., 48 . in 49. člena tega zakona.
1
−
Za statistične namene mora lastnik gozda do 31. januarja na posebnem obrazcu sporočiti podatke o poseku gozdnega drevja, ki je bil opravljen v njegovem gozdu v preteklem koledarskem letu. Vsebino obrazca in naslovnika sporočanja predpiše Zavod Republike Slovenije za statistiko v soglasju z ministrom, pristojnim za gozdarstvo.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 323-01/89-1/24 Ljubljana, dne 26. maja 1993. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. oktobra 2025. Št. 003-02-1/2025-273 Ljubljana, dne 31. oktobra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOZDOVIH (ZG-H)
−
1
−
Člani sveta Zavoda in člani svetov območnih enot Zavoda, imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo svojo funkcijo do izteka mandata, za katerega so bili imenovani.
−
1
−
Upravni in inšpekcijski postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
−
1
−
Določbe spremenjenega 57.a člena zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
(1) Podzakonski predpis za izvajanje nacionalne gozdne inventure iz novega 16.a člena zakona se izda v enem letu od uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Akt o ustanovitvi iz 54., 60. in 64. člena zakona se uskladi s spremenjenim 60., 64. in 65. členom zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
−
2
−
- Pravilnik o pripravništvu, strokovnem izpitu in strokovnem izpopolnjevanju za delavce v javni gozdarski službi (Uradni list RS, št. 33/18);
−
3
−
- Pravilnik o podrobnejših pogojih za opravljanje nalog javne gozdarske službe v Zavodu za gozdove Slovenije (Uradni list RS, št. 17/18);
−
4
−
- Pravilnik o službenem znaku, izkaznici in službeni obleki gozdarskih nadzornikov (Uradni list RS, št. 93/10).
−
5
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se predpisi iz prejšnjega odstavka uporabljajo do sprejetja internih aktov Zavoda.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 323-01/25-2/23 Ljubljana, dne 23. oktobra 2025 EPA 2166-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−