← Back to list
Zakon o gostinstvu
ZGos
34articles changed
+5added
+6removed
+23modified
added 2014removed 1136words
36paragraphs
Version history
1
−
Gostinsko dejavnost iz prejšnjega člena opravljajo pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom (v nadaljnjem besedilu: gostinci). Gostinsko dejavnost po tem zakonu lahko opravljajo tudi oddajalci sob, kmetje in društva v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.
1
+
Gostinsko dejavnost iz prejšnjega člena opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnim aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom (v nadaljnjem besedilu: gostinci). Gostinsko dejavnost lahko v obsegu, ki ga določa ta zakon, opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Gostinec lahko brez posebne registracije v svojem gostinskem obratu gostom nudi posamezne izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna (tobačni izdelki, spominki, turistične publikacije, slaščice, slane palčke, žvečilni gumi ipd.) in, ki zaokrožujejo njegovo ponudbo (suhomesnati izdelki, ustekleničene pijače, kava ipd.).
1
−
Priprava in strežba jedi in pijač ter nastanitev, ki jih pravne in fizične osebe ter društva organizirajo na nepridobitni podlagi in za lastne potrebe v svojih prostorih, se ne urejajo s tem zakonom. Pogoje za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka določajo drugi predpisi. II. GOSTINSKI OBRATI
1
+
II. GOSTINSKI OBRATI
1
−
Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskih obratih in na prostem pod pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi. Gostinski obrat so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni prostori, ki omogočajo opravljanje določene vrste gostinske dejavnosti. Vrste gostinskih obratov so: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, hotelska naselja, počitniške hiše in apartmaji, planinski in drugi domovi, kampi, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari ter obrati za pripravo in dostavo jedi.
1
+
Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskih obratih ali zunaj njih pod pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi. Gostinski obrat so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni prostori, ki omogočajo opravljanje določene vrste gostinske dejavnosti. Vrste gostinskih obratov so: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari ter obrati za pripravo in dostavo jedi. Gostinska dejavnost se opravlja zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih oziroma z objekti, s sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen.
1
−
Gostinska dejavnost se lahko opravlja v poslovnem prostoru, v katerem se opravlja kakšna druga dejavnost, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena. Gostinska dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetje, se lahko opravlja v stanovanjskih prostorih na kmetijah, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi.
1
+
Gostinska dejavnost se lahko opravlja v poslovnem prostoru, v katerem se opravlja kakšna druga dejavnost, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena. Gostinska dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetje, se lahko opravlja v stanovanjskih prostorih in na kmetijah, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi.
1
−
Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni. Gostinska dejavnost se lahko med turistično sezono opravlja zunaj gostinskega obrata v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno. Pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z odločbo za gostinstvo pristojna enota upravne enote, glede na razmere in potrebe na določenem območju.
1
+
Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni. Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno, na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta. Za opravljanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi. Samoupravna lokalna skupnost lahko sprejme akt, s katerim opredeli obdobje dneva, v okviru katerega se sme opravljati gostinska dejavnost iz drugega odstavka tega člena. Gostinska dejavnost iz drugega odstavka tega člena se sme opravljati le v skladu z aktom iz prejšnjega odstavka.
1
−
Gostinski obrati so lahko v nepremičnih in premičnih objektih. Premični gostinski obrat je objekt, prirejen na avtomobilskem in podobnem podvozju, na tirnem vozilu ali vodnem oziroma zračnem plovilu, ki se lahko premika z lastnim pogonom ali vleko. III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI
1
+
III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI
1
−
Podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v nepremičnih gostinskih obratih je uporabno dovoljenje, ki ga izda pristojna enota upravne enote na podlagi predpisov o urejanju prostora v skladu z namembnostjo objekta oziroma poslovnega prostora.
1
+
Za objekt, v katerem namerava opravljati gostinsko dejavnost pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
1
·
Za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni:
1
·
Za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni:
2
·
1. minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na:
2
·
1. minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na:
3
·
- poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah;
3
·
- poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah;
4
·
- pogoje glede zunanjih površin gostinskega obrata (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine);
4
·
- pogoje glede zunanjih površin gostinskega obrata (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine);
5
·
- pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata;
5
·
- pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata;
6
·
2. pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah;
6
·
2. pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah;
7
−
3. pogoji, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije prenočitvenih gostinskih obratov in marin;
7
+
3. pogoji, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih ter na kmetijah z nastanitvijo in marin;
8
−
4. minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah ter na osebe, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti;
8
+
4. pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.
9
−
5. pogoji glede minimalne stopnje strokovne izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti.
−
1
−
Minimalne tehnične pogoje iz 1. točke prejšnjega člena in pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah iz 2. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor in ministrom, pristojnim za kmetijstvo. Merila in način kategorizacije prenočitvenih gostinskih obratov in marin iz 3. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo. Minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje iz 4. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za gostinstvo. Pogoje glede minimalne stopnje izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti, predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo.
1
+
Minimalne tehnične pogoje iz 1. točke prejšnjega člena in pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah iz 2. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo. Merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo in marin iz 3. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo. Pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu določajo predpisi, ki urejajo področje varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.
1
−
Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostinski obrati, v katerih se gostom nudi nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe razvrščajo tudi v kategorije. Za gostinstvo pristojna enota upravne enote z odločbo določi vrsto in kategorijo gostinskega obrata. Gostinski obrati morajo poslovati le s tisto vrsto oziroma oznako kategorije, v katero so razvrščeni po odločbi iz prejšnjega odstavka. Zbornice lahko opravijo razvrstitev restavracij in gostiln na osnovi meril za ocenjevanje kakovosti storitev.
1
+
Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostinski obrati, v katerih se gostom nudi nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe razvrščajo tudi v kategorije. V kategorije se razvrstijo tudi prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo. Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno izpolniti vse pogoje, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, za ustrezno vrsto in kategorijo gostinskega obrata ali prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah. Gostinski obrati, sobodajalci in kmetje morajo poslovati le s tisto vrsto oziroma oznako kategorije, za katero izpolnjujejo vse predpisane pogoje. Zbornice lahko opravijo razvrstitev restavracij in gostiln na osnovi meril za ocenjevanje kakovosti storitev.
1
−
Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov predpiše minister, pristojen za gostinstvo. Gostinec določi svoj obratovalni čas v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka in ga prijavi za gostinstvo pristojni enoti upravne enote. Za gostinstvo pristojna enota upravne enote lahko v skladu z merili iz prvega odstavka tega člena, glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja, za posamezen gostinski obrat določi drugačen poslovni čas, pri čemer upošteva tudi mnenje lokalne skupnosti. Gostinec mora poslovati v obratovalnem času, določenem v skladu z drugim oziroma s tretjim odstavkom tega člena.
1
+
Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, predpiše minister, pristojen za gostinstvo. Gostinec oziroma kmet določi svoj obratovalni čas v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka in ga prijavi za gostinstvo pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti. Samoupravna lokalna skupnost lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa. Gostinec oziroma kmet mora poslovati v obratovalnem času, določenem v skladu z drugim oziroma s tretjim odstavkom tega člena. Gostinec oziroma kmet mora obvestilo o razporedu obratovalnega časa objaviti na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat oziroma kmetijo. Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
1
−
Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in vinski karti, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve. V ceniku oziroma na jedilnem listu in vinski karti morajo biti označene vrsta, količina in cena storitve. IV. OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI PRI SOBODAJALCIH IN NA KMETIJAH
1
+
Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve. V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu pa vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih delikatesnih jedeh pa tudi količina. IV. OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI PRI SOBODAJALCIH IN NA KMETIJAH
1
−
Sobodajalec je fizična oseba, ki je registrirana, da v svojem stanovanju ali počitniški hiši trajno ali sezonsko nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez njega. Sobodajalcu ni treba izpolnjevati pogoja o strokovni izobrazbi iz 5. točke 9. člena tega zakona.
1
+
Sobodajalec po tem zakonu je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 5. člena tega zakona, tudi v drugih prostorih. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu), gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije.
+
1
+
Ne glede na določbe 12. in 13. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06), sobodajalec iz drugega odstavka prejšnjega člena prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije vloži pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). O vpisu sobodajalca fizične osebe v Poslovni register Slovenije AJPES izda potrdilo o vpisu, ki ga posreduje sobodajalcu in pristojnemu davčnemu uradu. Način vpisa v Poslovni register Slovenije predpiše AJPES v soglasju z ministrom, pristojnim za gostinstvo.
1
−
Kmet lahko na svoji kmetiji nudi gostom nastanitev, pripravlja ali streže jedi ter pijačo. Kmet lahko nudi gostom poleg jedi le doma pridelano in predelano pijačo (kmetije odprtih vrat, vinotoči, osmice in podobno), razen če kmet nudi tem gostom tudi nastanitev. Če gostinska ponudba v kraju oziroma na posameznem območju ni dovolj razvita, lahko za gostinstvo pristojna enota upravne enote izjemoma dovoli kmetu, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena nudi gostom tudi kupljeno pijačo. V. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO IN UPRAVNI UKREPI
1
+
Kmet lahko na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, pod pogoji, ki jih glede obsega in pogojev opravljanja dejavnosti določajo predpisi, ki urejajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Gostom lahko nudi le jedi iz domačega okolja in doma pridelane in predelane pijače (kmetija odprtih vrat, vinotoči in osmice), razen če tem gostom nudi tudi nastanitev. (prenehal veljati) Pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti lahko dovoli kmetu, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka nudi gostom tudi druge domače jedi in kupljeno pijačo. (prenehal veljati)
1
−
Ne glede na določbi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 15. člena tega zakona lahko kmet, ki opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, opravlja gostinsko dejavnost na prireditvi, povezani s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji, pri čemer sme nuditi le jedi in pijače iz domačega okolja. Pri opravljanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 6. člena tega zakona. IV.a REGISTER NASTANITVENIH OBRATOV
1
+
Ne glede na določbi drugega odstavka 5. člena in prejšnjega člena lahko kmet, ki opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, opravlja gostinsko dejavnost na prireditvi, povezani s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji, pri čemer sme nuditi le jedi in pijače iz domačega okolja. Pri opravljanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 6. člena tega zakona. IV.a REGISTER NASTANITVENIH OBRATOV
+
1
+
Nastanitveni obrati po tem zakonu so gostinski obrati iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona, ki gostom nudijo nastanitev (hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi ter kampi), prostori za goste pri sobodajalcih iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, kmetije iz 15. člena tega zakona, ki gostom nudijo nastanitev, in marine. Register nastanitvenih obratov (v nadaljnjem besedilu: register) je informatizirana javna zbirka podatkov o nastanitvenih obratih. Upravlja ga AJPES. V registru se obdelujejo naslednji podatki o nastanitvenih obratih:
+
2
+
- identifikacijska številka nastanitvenega obrata;
+
3
+
- naziv nastanitvenega obrata;
+
4
+
- sedež in naslov nastanitvenega obrata;
+
5
+
- podatki o izvajalcu nastanitvene dejavnosti (matična številka, davčna številka, naziv, sedež in naslov, pravnoorganizacijska oblika, glavna dejavnost po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti in kontaktni podatki iz Poslovnega registra Slovenije);
+
6
+
- vrsta nastanitvenega obrata in podatki o kategoriji, če je ta za nastanitveni obrat določena;
+
7
+
- datum vpisa v register;
+
8
+
- datum vpisa spremembe podatkov v register;
+
9
+
- datum izbrisa iz registra;
+
10
+
- podatek o statusu nastanitvenega obrata (aktiven, neaktiven, izbrisan);
+
11
+
- podatki o zmogljivosti nastanitvenega obrata;
+
12
+
- podatki o dostopnosti nastanitvenega obrata;
+
13
+
- kontaktni podatki nastanitvenega obrata;
+
14
+
- podatki o ponudbi in drugih storitvah nastanitvenega obrata. Minister, pristojen za gostinstvo, podrobneje predpiše vzpostavitev in upravljanje registra nastanitvenih obratov, podatke, ki se vodijo v registru, način, vsebino in obliko prijave vpisa in spremembe podatkov ter izbrisa iz registra, hrambo dokumentacije in podatkov o nastanitvenih obratih ter način dostopa do podatkov iz registra.
+
1
+
Izvajalci nastanitvene dejavnosti po tem zakonu so gostinci, sobodajalci, kmetje in upravljavci marin, ki nudijo gostom nastanitev v nastanitvenih obratih iz prvega odstavka prejšnjega člena in so vpisani v Poslovni register Slovenije. Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora pred pričetkom opravljanja nastanitvene dejavnosti predlagati vpis nastanitvenega obrata v register prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki za izvajalca opravi vpis prek portala AJPES, na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena tega zakona. Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora v roku 15 dni od nastanka spremembe predlagati vpis spremembe podatkov nastanitvenega obrata v register prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki za izvajalca opravi vpis prek portala AJPES, na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Izvajalec nastanitvene dejavnosti lahko zahteva izbris nastanitvenega obrata iz registra, če ta nastanitveni obrat najmanj 12 mesecev ne bo več namenjen opravljanju nastanitvene dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 15.b člena tega zakona. Zahteva se poda prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki opravi izbris prek portala AJPES, na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Predlog za vpis iz drugega oziroma tretjega odstavka ter izbris iz četrtega odstavka tega člena vsebuje za izbrani namen potrebne podatke, določene v tretjem odstavku prejšnjega člena, ki so podrobneje opredeljeni v podzakonskem predpisu iz četrtega odstavka prejšnjega člena. AJPES izvede postopek vpisa, vpisa spremembe podatkov ali izbrisa nastanitvenega obrata iz registra na podlagi popolnega predloga. AJPES nastanitvenemu obratu pri prvem vpisu v register določi enolično identifikacijsko številko. Po izbrisu nastanitvenega obrata iz registra se njegove enolične identifikacijske številke ne sme ponovno uporabiti. Pri nepopolnem predlogu za vpis AJPES izvajalca nastanitvene dejavnosti pozove, da v osmih dneh po prejemu zahteve za dopolnitev predlog dopolni. Po prejemu popolnega predloga za vpis AJPES ravna v skladu s prejšnjim odstavkom. AJPES na podlagi obvestila za gostinstvo pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, izbriše nastanitveni obrat iz registra, če izvajalec nastanitvene dejavnosti ne poroča podatkov prek spletne aplikacije AJPES, kot to določa zakon, ki ureja prijavo prebivališča, neprekinjeno najmanj 12 mesecev. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za gostinstvo. AJPES izvajalcu nastanitvene dejavnosti izda obvestilo o vpisu nastanitvenega obrata v register, o vpisu sprememb podatkov nastanitvenega obrata v register in o izbrisu nastanitvenega obrata iz registra. Podatki o nastanitvenem obratu se ob izbrisu nastanitvenega obrata iz registra prenesejo v arhiv registra pri AJPES. Podatki arhiva so javni še pet let po izbrisu nastanitvenega obrata iz registra, nato pa se zbrišejo. 15.č člen AJPES za upravljanje registra brezplačno in avtomatično pridobiva, uporablja in obdeluje podatke iz Poslovnega registra Slovenije in drugih uradnih evidenc, če so potrebne za vodenje registra. AJPES za zagotavljanje točnosti in ažurnosti podatkov iz tretjega odstavka 15.b člena tega zakona v register iz Poslovnega registra Slovenije in drugih evidenc iz prejšnjega odstavka samodejno prevzema tudi spremembe teh podatkov. Podatki v registru so javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPES. AJPES zagotavlja podatke iz registra na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka 15.b člena tega zakona. V. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO IN UPRAVNI UKREPI
1
−
AJPES za upravljanje registra brezplačno in avtomatično pridobiva, uporablja in obdeluje podatke iz Poslovnega registra Slovenije in drugih uradnih evidenc, če so potrebne za vodenje registra. AJPES za zagotavljanje točnosti in ažurnosti podatkov iz tretjega odstavka 15.b člena tega zakona v register iz Poslovnega registra Slovenije in drugih evidenc iz prejšnjega odstavka samodejno prevzema tudi spremembe teh podatkov. Podatki v registru so javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPES. AJPES zagotavlja podatke iz registra na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka 15.b člena tega zakona.
−
1
−
Uresničevanje določb tega zakona nadzoruje pristojni tržni inšpekcijski organ, razen določb 4. točke 9. člena tega zakona, ki se nanašajo na minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, katerih uresničevanje nadzoruje pristojni sanitarni inšpekcijski organ.
1
+
Uresničevanje določb tega zakona nadzoruje pristojni tržni inšpekcijski organ, razen določb 8. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, in katerega uresničevanje nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ, ter določb 4. točke 9. člena tega zakona, ki se nanašajo na pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu, katerih uresničevanje nadzoruje pristojni zdravstveni inšpekcijski organ.
1
−
Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da pravna ali fizična oseba opravlja gostinsko dejavnost, ne da bi bila registrirana za to, ji opravljanje take dejavnosti prepove. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
−
1
−
Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi:
1
+
Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da prostori, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ne izpolnjujejo pogojev oziroma da niso izpolnjeni pogoji glede storitev, ki jih določajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona ali če ugotovi, da gostinec ni označil cen v skladu z določbami 13. člena tega zakona, izda odločbo, s katero odredi, da je treba ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti odpraviti in določi rok za njihovo odpravo. Če pomanjkljivosti in nepravilnosti iz prejšnjega odstavka niso odpravljene v določenem roku, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero prepove uporabljati prostore, naprave ali opremo za gostinsko dejavnost. Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
2
−
- da prostori, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ne izpolnjujejo pogojev oziroma da niso izpolnjeni pogoji glede storitev, ki jih določajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona,
−
3
−
- da prostori ne izpolnjujejo sanitarno-zdravstvenih pogojev, ki jih določa predpis iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona, z odločbo začasno prepove opravljanje gostinske dejavnosti do odprave nepravilnosti, odredi, da je treba ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in določi rok za njihovo odpravo. Če pomanjkljivosti iz prvega odstavka tega člena niso odpravljene v določenem roku, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero prepove uporabljati prostore, naprave ali opremo za gostinsko dejavnost. Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
−
1
−
Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da pravna ali fizična oseba ponavlja prekrške iz 21. in 22. člena tega zakona, ji lahko v soglasju z organom sanitarne ali urbanistične ali druge pristojne inšpekcije in na predlog pristojnega organa lokalne skupnosti začasno ali trajno prepove opravljanje gostinske dejavnosti. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
1
+
Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona ponavlja prekrške iz 21. in 22. člena tega zakona, ji lahko na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti začasno ali trajno prepove opravljanje gostinske dejavnosti. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
1
−
Če pristojni tržni inšpekcijski organ ugotovi, da gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev glede vrste in kategorije, v katero je razvrščen z odločbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, z odločbo prepove opravljanje take dejavnosti do odprave nepravilnosti. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. VI. KAZENSKE DOLOČBE
1
+
VI. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje gostinec pravna oseba za prekršek:
1
+
Z globo od 1.200 do 40.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za prekršek:
2
−
- če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z odločbo za gostinstvo pristojne enote upravne enote (6. člen);
2
+
- če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju s pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi (prvi in drugi odstavek 6. člena), ali v nasprotju z aktom iz četrtega odstavka 6. člena;
3
−
- če poslovni prostori, v katerih opravlja gostinsko dejavnost, ne ustrezajo predpisanim minimalnim tehničnim ali sanitarno zdravstvenim pogojem oziroma gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev kategorizacije ali ne nudi najmanj minimalnih predpisanih gostinskih storitev (1., 2., 3. in 4. točka 9. člena);
3
+
- če poslovni prostori, v katerih opravlja gostinsko dejavnost, ne ustrezajo predpisanim minimalnim tehničnim pogojem oziroma gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev kategorizacije ali ne nudi najmanj minimalnih predpisanih gostinskih storitev (1., 2., in 3. točka 9. člena);
4
−
- če oseba, ki opravlja dela v gostinski dejavnosti, ne izpolnjuje minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojev (4. točka 9. člena);
4
+
- če ne določi obratovalnega časa oziroma ga ne prijavi za gostinstvo pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti, če ne posluje v določenem obratovalnem času ali če ne objavi obvestila o razporedu obratovalnega časa na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat (drugi, četrti in peti odstavek 12. člena);
5
−
- če oseba, ki opravlja dela v gostinski dejavnosti ne izpolnjuje pogojev o minimalni stopnji strokovne izobrazbe (5. točka 9. člena);
5
+
- če cen gostinskih storitev ne objavi oziroma označi na predpisani način (13. člen). Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
6
−
- če gostinski obrat ne posluje s kategorijo ali vrsto, v katero je razvrščen (tretji odstavek 11. člena);
−
7
−
- če ne posluje v določenem obratovalnem času (četrti odstavek 12. člena);
−
8
−
- če cen gostinskih storitev ne objavi oziroma označi na predpisani način (13. člen);
−
9
−
- če opravlja gostinsko dejavnost kljub začasni prepovedi (drugi odstavek 18. člena). Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz 21. člena tega zakona gostinec fizična oseba. Enako se kaznuje za prekršek tudi fizična oseba, če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 14. oziroma 15. člena tega zakona.
1
+
Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek:
+
2
+
- posameznik (sobodajalec fizična oseba), ki stori dejanje iz druge ali četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena ali če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami drugega odstavka 14. člena tega zakona;
+
3
+
- posameznik (kmet), ki stori dejanje iz druge, tretje ali četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ali če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 15. člena tega zakona;
+
4
+
- posameznik (kmet), če na prireditvi iz prvega odstavka 15.a člena tega zakona opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 15.a člena tega zakona ali v nasprotju s pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi.
+
1
+
Z globo od 500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki izvaja nastanitveno dejavnost in ne predlaga vpisa nastanitvenega obrata v register v skladu z drugim odstavkom 15.c člena tega zakona ali ne predlaga spremembe podatkov v register v skladu s tretjim odstavkom 15.c člena tega zakona. Z globo od 300 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 150 do 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek, kdor opravlja gostinsko dejavnost, za katero ni registriran. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
+
1
+
Pravni ali fizični osebi, ki želi opravljati gostinsko dejavnost v poslovnem prostoru oziroma objektu, za katerega je bilo pred 25. januarjem 1995 na podlagi takrat veljavnih predpisov izdana odločba, da so izpolnjeni zakonski pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, pa zanj ni bilo izdano uporabno dovoljenje, izpolnjuje pa vse druge predpisane pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, za gostinstvo pristojna enota upravne enote izda odločbo, s katero se začasno, do pridobitve uporabnega dovoljenja, vendar največ za tri leta od izdaje te odločbe, dovoli opravljati gostinska dejavnost. Prosilec namesto uporabnega dovoljenja predloži odločbo oziroma obrtno dovoljenje, iz katerega je razvidno, da so bili v teh poslovnih prostorih po takrat veljavnih predpisih izpolnjeni pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, izjavo lastnika objekta oziroma poslovnega prostora, da v poslovnem prostoru po izdaji te odločbe ni bilo gradbenih posegov, in potrdilo, da je vložena zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z določbami zakona o graditvi objektov. Če pristojna enota upravne enote zavrne zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, se po pravnomočnosti takšne zavrnitve šteje, da za te poslovne prostore niso izpolnjeni minimalni tehnični pogoji iz prve točke 9. člena tega zakona.
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 327-01/91-2/6 Ljubljana, dne 21. decembra 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu (ZGos-D) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu (ZGos-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. julija 2016. Št. 003-02-6/2016-13 Ljubljana, dne 22. julija 2016 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSTINSTVU (ZGos-D)
−
1
−
Minister, pristojen za gostinstvo, izda predpis iz četrtega odstavka 15.b člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. AJPES vzpostavi register iz drugega odstavka 15.b člena zakona v enem letu po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega odstavka. Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora predlagati vpis obstoječega nastanitvenega obrata v register iz drugega odstavka 15.b člena zakona v treh mesecih po vzpostavitvi tega registra.
−
1
−
Z globo od 500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki izvaja nastanitveno dejavnost in ne predlaga vpisa obstoječega nastanitvenega obrata v register v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena. Z globo od 300 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 150 do 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 327-01/16-3/10 Ljubljana, dne 14. julija 2016 EPA 1151-VII Državni zbor Republike Slovenije Matjaž Nemec l.r. Podpredsednik
−