Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici · Zakoni Republike Slovenije

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2) Razglašam Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 2021. Št. 003-02-3/2021-142 Ljubljana, dne 21. julija 2021 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI (ZHKO-2) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1.1 Vsebina zakona

1

+

ZAKON O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI (ZHKO-2) (neuradno prečiščeno besedilo št. 1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1.1 Vsebina zakona

1

−

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU (UL L št. 328 z dne 18. 12. 2019, str. 29). 1.2 Opredelitev kratic in oznak

1

+

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU (UL L št. 328 z dne 18. 12. 2019, str. 29), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023). 1.2 Opredelitev kratic in oznak

1

·

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1

·

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

2

·

1. »stanovanjske nepremičnine« so zemljišča s stavbami, ki se v skladu s klasifikacijo vrst objektov CC-SI štejejo za stanovanjske stavbe, deli stavb v etažni lastnini, skupaj s pripadajočimi prostori (klet, garaža), ki so namenjeni za bivanje, ter zemljišča, namenjena za gradnjo stanovanjskih stavb;

2

·

1. »stanovanjske nepremičnine« so zemljišča s stavbami, ki se v skladu s klasifikacijo vrst objektov CC-SI štejejo za stanovanjske stavbe, deli stavb v etažni lastnini, skupaj s pripadajočimi prostori (klet, garaža), ki so namenjeni za bivanje, ter zemljišča, namenjena za gradnjo stanovanjskih stavb;

3

·

2. »poslovne nepremičnine« so vsi drugi objekti in deli objektov v etažni lastnini, ki se ne štejejo za stanovanjske nepremičnine, ter drugi objekti in zemljišča, namenjena gradnji objektov, ki niso stanovanjske nepremičnine;

3

·

2. »poslovne nepremičnine« so vsi drugi objekti in deli objektov v etažni lastnini, ki se ne štejejo za stanovanjske nepremičnine, ter drugi objekti in zemljišča, namenjena gradnji objektov, ki niso stanovanjske nepremičnine;

4

·

3. »hipoteka« je hipoteka ali maksimalna hipoteka, ki daje upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki. Kot hipoteka se za namen tega zakona šteje tudi pravica upnika, ki je ustanovljena na nepremičnini v drugi državi članici Evropske unije oziroma v drugi državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in v skladu s predpisi te države zagotavlja upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki ter je primerljiva z upravičenji na podlagi hipoteke na nepremičnine v Republiki Sloveniji;

4

·

3. »hipoteka« je hipoteka ali maksimalna hipoteka, ki daje upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki. Kot hipoteka se za namen tega zakona šteje tudi pravica upnika, ki je ustanovljena na nepremičnini v drugi državi članici Evropske unije oziroma v drugi državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in v skladu s predpisi te države zagotavlja upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki ter je primerljiva z upravičenji na podlagi hipoteke na nepremičnine v Republiki Sloveniji;

5

·

4. »nepremičnina« je stanovanjska nepremičnina in poslovna nepremičnina;

5

·

4. »nepremičnina« je stanovanjska nepremičnina in poslovna nepremičnina;

6

·

5. »javni nadzor nad kritimi obveznicami« je nadzor nad programi kritih obveznic, s katerim se zagotavljata izpolnjevanje zahtev iz tega zakona, ki veljajo za izdajanje kritih obveznic, in izvrševanje teh zahtev;

6

·

5. »javni nadzor nad kritimi obveznicami« je nadzor nad programi kritih obveznic, s katerim se zagotavljata izpolnjevanje zahtev iz tega zakona, ki veljajo za izdajanje kritih obveznic, in izvrševanje teh zahtev;

7

·

6. »krita obveznica« je obveznica, ki jo izda kreditna institucija v skladu s tem zakonom v obliki hipotekarne ali v obliki komunalne obveznice in je zavarovana s kritnimi sredstvi, v zvezi s katerimi lahko vlagatelji v krite obveznice neposredno uveljavljajo pravice kot prednostni upniki;

7

·

6. »krita obveznica« je obveznica, ki jo izda kreditna institucija v skladu s tem zakonom v obliki hipotekarne ali v obliki komunalne obveznice in je zavarovana s kritnimi sredstvi, v zvezi s katerimi lahko vlagatelji v krite obveznice neposredno uveljavljajo pravice kot prednostni upniki;

8

·

7. »kritno premoženje« je jasno določen nabor sredstev, s katerimi so zavarovane plačilne obveznosti, povezane s kritimi obveznicami, in ki je ločen od drugih sredstev, ki jih poseduje kreditna institucija, ki izda krite obveznice;

8

·

7. »kritno premoženje« je jasno določen nabor sredstev, s katerimi so zavarovane plačilne obveznosti, povezane s kritimi obveznicami, in ki je ločen od drugih sredstev, ki jih poseduje kreditna institucija, ki izda krite obveznice;

9

·

8. »kritna sredstva« so sredstva, vključena v kritno premoženje;

9

·

8. »kritna sredstva« so sredstva, vključena v kritno premoženje;

10

·

9. »ločevanje« so aktivnosti, ki jih izvede kreditna institucija, ki izda krite obveznice, s katerimi izbere kritna sredstva in zagotovi, da upniki, ki niso vlagatelji v krite obveznice, ali nasprotne stranke pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ne morejo zakonito dostopati do njih;

10

·

9. »ločevanje« so aktivnosti, ki jih izvede kreditna institucija, ki izda krite obveznice, s katerimi izbere kritna sredstva in zagotovi, da upniki, ki niso vlagatelji v krite obveznice, ali nasprotne stranke pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ne morejo zakonito dostopati do njih;

11

·

10. »nadomestna kritna sredstva« so kritna sredstva, ki sestavljajo nadomestno kritno premoženje in ki prispevajo k zahtevam glede kritja in niso primarna kritna sredstva;

11

·

10. »nadomestna kritna sredstva« so kritna sredstva, ki sestavljajo nadomestno kritno premoženje in ki prispevajo k zahtevam glede kritja in niso primarna kritna sredstva;

12

·

11. »neto likvidnostni odliv« so vsa izplačila z zapadlostjo na en dan, vključno s plačili glavnice in obresti ter plačili na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v okviru programa kritih obveznic, potem ko se odštejejo vsa vplačila z zapadlostjo na isti dan, iz naslova terjatev, povezanih s kritnimi sredstvi;

12

·

11. »neto likvidnostni odliv« so vsa izplačila z zapadlostjo na en dan, vključno s plačili glavnice in obresti ter plačili na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v okviru programa kritih obveznic, potem ko se odštejejo vsa vplačila z zapadlostjo na isti dan, iz naslova terjatev, povezanih s kritnimi sredstvi;

13

·

12. »posebni upravitelj kritnega premoženja« je oseba, imenovana za upravljanje programa kritih obveznic v primeru reševanja ali postopka prisilnega prenehanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice v okviru navedenega programa, ali kadar je bilo za to kreditno institucijo v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, ugotovljeno, da propada ali bo verjetno propadla, ali, v izjemnih okoliščinah, kadar ustrezni pristojni organ ugotovi, da je pravilno delovanje te kreditne institucije resno ogroženo v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, in ki predpisuje ukrepe zgodnjega posredovanja;

13

·

12. »posebni upravitelj kritnega premoženja« je oseba, imenovana za upravljanje programa kritih obveznic v primeru reševanja ali postopka prisilnega prenehanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice v okviru navedenega programa, ali kadar je bilo za to kreditno institucijo v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, ugotovljeno, da propada ali bo verjetno propadla, ali, v izjemnih okoliščinah, kadar ustrezni pristojni organ ugotovi, da je pravilno delovanje te kreditne institucije resno ogroženo v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, in ki predpisuje ukrepe zgodnjega posredovanja;

14

·

13. »presežno zavarovanje« je celotno zakonsko, pogodbeno ali prostovoljno zavarovanje, ki presega zahtevo glede kritja iz tega zakona;

14

·

13. »presežno zavarovanje« je celotno zakonsko, pogodbeno ali prostovoljno zavarovanje, ki presega zahtevo glede kritja iz tega zakona;

15

·

14. »primarna kritna sredstva« so prevladujoča kritna sredstva, ki določajo naravo kritnega premoženja;

15

·

14. »primarna kritna sredstva« so prevladujoča kritna sredstva, ki določajo naravo kritnega premoženja;

16

·

15. »program hipotekarnih obveznic« je strukturna značilnost izdaje hipotekarnih obveznic, določena na podlagi tega zakona in pogodbenih pogojev, v skladu z dovoljenjem, izdanim kreditni instituciji, ki izda hipotekarne obveznice;

16

·

15. »program hipotekarnih obveznic« je strukturna značilnost izdaje hipotekarnih obveznic, določena na podlagi tega zakona in pogodbenih pogojev, v skladu z dovoljenjem, izdanim kreditni instituciji, ki izda hipotekarne obveznice;

17

·

16. »program komunalnih obveznic« je strukturna značilnost izdaje komunalnih obveznic, določena na podlagi tega zakona in pogodbenih pogojev, v skladu z dovoljenjem, izdanim kreditni instituciji, ki izda komunalne obveznice;

17

·

16. »program komunalnih obveznic« je strukturna značilnost izdaje komunalnih obveznic, določena na podlagi tega zakona in pogodbenih pogojev, v skladu z dovoljenjem, izdanim kreditni instituciji, ki izda komunalne obveznice;

18

·

17. »samodejna pospešitev« je položaj, v katerem krita obveznica, v primeru reševanja ali postopka prisilnega prenehanja kreditne institucije, v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, samodejno takoj zapade v plačilo in imajo vlagatelji v to krito obveznico izvršljivo terjatev za poplačilo v času pred prvotnim datumom zapadlosti;

18

·

17. »samodejna pospešitev« je položaj, v katerem krita obveznica, v primeru reševanja ali postopka prisilnega prenehanja kreditne institucije, v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, samodejno takoj zapade v plačilo in imajo vlagatelji v to krito obveznico izvršljivo terjatev za poplačilo v času pred prvotnim datumom zapadlosti;

19

·

18. »sredstva zavarovanja« so stvarna sredstva in sredstva v obliki izpostavljenosti, s katerimi so zavarovana kritna sredstva;

19

·

18. »sredstva zavarovanja« so stvarna sredstva in sredstva v obliki izpostavljenosti, s katerimi so zavarovana kritna sredstva;

20

·

19. »struktura zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati« je mehanizem, ki omogoča možnost podaljšanja načrtovane zapadlosti kritih obveznic za vnaprej določeno obdobje, pri čemer ima zakonsko pravico podaljšanja le posebni upravitelj kritnega premoženja, pod pogojem, da oceni dejavnike, določene v petem odstavku 46. člena tega zakona;

20

·

19. »struktura zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati« je mehanizem, ki omogoča možnost podaljšanja načrtovane zapadlosti kritih obveznic za vnaprej določeno obdobje, pri čemer ima zakonsko pravico podaljšanja le posebni upravitelj kritnega premoženja, pod pogojem, da oceni dejavnike, določene v petem odstavku 46. člena tega zakona;

21

·

20. izraza »izvedeni finančni instrument« in »Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA)« se uporabljata, kot sta določena v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;

21

·

20. izraza »izvedeni finančni instrument« in »Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA)« se uporabljata, kot sta določena v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;

22

·

21. izraza »reševanje« in »prisilno prenehanje« se uporabljata, kot sta določena v zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank;

22

·

21. izraza »reševanje« in »prisilno prenehanje« se uporabljata, kot sta določena v zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank;

23

−

22. izrazi »kreditna institucija«, »tržna vrednost«, »hipotekarna kreditna vrednost«, »skupina povezanih strank« in »skupina« se uporabljajo, kot so določeni v prvem odstavku 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 404 z dne 3. 12. 2020, str. 67), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU).

23

+

22. izrazi »kreditna institucija«, »tržna vrednost«, »hipotekarna kreditna vrednost«, »skupina povezanih strank« in »skupina« se uporabljajo, kot so določeni v prvem odstavku 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 404 z dne 3. 12. 2020, str. 67), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU ).

1

·

(1) Oznaka »evropska krita obveznica« in njen uradni prevod v vse uradne jezike Evropske unije se uporabljata samo za programe hipotekarnih obveznic in programe komunalnih obveznic, ki izpolnjujejo zahteve iz tega zakona.

1

·

(1) Oznaka »evropska krita obveznica« in njen uradni prevod v vse uradne jezike Evropske unije se uporabljata samo za programe hipotekarnih obveznic in programe komunalnih obveznic, ki izpolnjujejo zahteve iz tega zakona.

2

−

(2) Oznaka »evropska krita obveznica (premijska)« in njen uradni prevod v vse uradne jezike Evropske unije se uporabljata samo za programe hipotekarnih obveznic in programe komunalnih obveznic, ki izpolnjujejo zahteve iz tega zakona in zahteve iz 129. člena Uredbe 575/2013/EU.

2

+

(2) Oznaka »evropska krita obveznica (premijska)« in njen uradni prevod v vse uradne jezike Evropske unije se uporabljata samo za programe hipotekarnih obveznic in programe komunalnih obveznic, ki izpolnjujejo zahteve iz tega zakona in zahteve iz 129. člena Uredbe 575/2013/EU .

3

·

(3) Besedna zveza »hipotekarna obveznica« ali »komunalna obveznica« in izpeljanke iz teh besed ali drugih označb, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre za hipotekarno obveznico ali komunalno obveznico, se ne smejo uporabljati za noben drug vrednostni papir oziroma finančni instrument. 1.3 Uporaba določb drugih zakonov

3

·

(3) Besedna zveza »hipotekarna obveznica« ali »komunalna obveznica« in izpeljanke iz teh besed ali drugih označb, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre za hipotekarno obveznico ali komunalno obveznico, se ne smejo uporabljati za noben drug vrednostni papir oziroma finančni instrument. 1.3 Uporaba določb drugih zakonov

1

·

Za nadomestno kritno premoženje oziroma nadomestna kritna sredstva se ob upoštevanju zahtev in omejitev glede kreditne kakovosti in višine izpostavljenosti iz prvega in prvega a odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU štejejo naslednja sredstva:

1

·

Za nadomestno kritno premoženje oziroma nadomestna kritna sredstva se ob upoštevanju zahtev in omejitev glede kreditne kakovosti in višine izpostavljenosti iz prvega in prvega a odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU štejejo naslednja sredstva:

2

·

- sredstva na računih pri Banki Slovenije;

2

·

- sredstva na računih pri Banki Slovenije;

3

·

- naložbe v tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala ali zanje jamči država iz tretjega odstavka prejšnjega člena, njena centralna banka ali Evropska centralna banka. Jamstvo izpolnjuje pogoje iz petega odstavka prejšnjega člena;

3

·

- naložbe v tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala ali zanje jamči država iz tretjega odstavka prejšnjega člena, njena centralna banka ali Evropska centralna banka. Jamstvo izpolnjuje pogoje iz petega odstavka prejšnjega člena;

4

−

- naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ali druga multilateralna razvojna banka, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 v skladu s točko b prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU, in

4

+

- naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ali druga multilateralna razvojna banka, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 v skladu s točko b prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU , in

5

−

- naložbe v dolžniške vrednostne papirje kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali 2 v skladu s točko c prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU ob upoštevanju omejitev glede višine vseh izpostavljenosti do kreditnih institucij iz prvega a odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU.

5

+

- naložbe v dolžniške vrednostne papirje kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali 2 v skladu s točko c prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU ob upoštevanju omejitev glede višine vseh izpostavljenosti do kreditnih institucij iz prvega a odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU .

1

·

(1) Nadomestno kritno premoženje lahko sestavlja največ 20 % celotnega kritnega premoženja.

1

·

(1) Nadomestno kritno premoženje lahko sestavlja največ 20 % celotnega kritnega premoženja.

2

·

(2) Delež hipotekarnih kreditov, pri katerih je hipoteka ustanovljena na poslovnih nepremičninah, je lahko največ 20 % kritnega premoženja.

2

·

(2) Delež hipotekarnih kreditov, pri katerih je hipoteka ustanovljena na poslovnih nepremičninah, je lahko največ 20 % kritnega premoženja.

3

·

(3) Delež hipotekarnih kreditov, pri katerih je hipoteka ustanovljena na stanovanjskih nepremičninah v gradnji, je lahko največ 5 % kritnega premoženja.

3

·

(3) Delež hipotekarnih kreditov, pri katerih je hipoteka ustanovljena na stanovanjskih nepremičninah v gradnji, je lahko največ 5 % kritnega premoženja.

4

−

(4) Delež hipotekarnih kreditov posamezni osebi oziroma pravnim osebam, ki se štejejo za skupino povezanih strank, je lahko največ 20 % kritnega premoženja, vendar izpostavljenost kreditne institucije do teh oseb ne sme preseči največje dopustne izpostavljenosti, določene z Uredbo 575/2013/EU.

4

+

(4) Delež hipotekarnih kreditov posamezni osebi oziroma pravnim osebam, ki se štejejo za skupino povezanih strank, je lahko največ 20 % kritnega premoženja, vendar izpostavljenost kreditne institucije do teh oseb ne sme preseči največje dopustne izpostavljenosti, določene z Uredbo 575/2013/EU .

5

·

(5) Delež terjatev, pri katerih zemljiškoknjižni postopek vpisa hipoteke na nepremičnini še ni zaključen, v nobenem trenutku ne sme presegati 10 % kritnega premoženja.

5

·

(5) Delež terjatev, pri katerih zemljiškoknjižni postopek vpisa hipoteke na nepremičnini še ni zaključen, v nobenem trenutku ne sme presegati 10 % kritnega premoženja.

1

·

(1) Izdajatelj lahko izda hipotekarne obveznice in komunalne obveznice znotraj skupine, pri čemer se hipotekarne obveznice in komunalne obveznice izdajatelja, ki je del skupine (v nadaljnjem besedilu: notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice) uporabijo kot kritna sredstva za zunanjo izdajo hipotekarnih obveznic in za zunanjo izdajo komunalnih obveznic drugega izdajatelja, ki sodi v isto skupino (v nadaljnjem besedilu: zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice).

1

·

(1) Izdajatelj lahko izda hipotekarne obveznice in komunalne obveznice znotraj skupine, pri čemer se hipotekarne obveznice in komunalne obveznice izdajatelja, ki je del skupine (v nadaljnjem besedilu: notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice) uporabijo kot kritna sredstva za zunanjo izdajo hipotekarnih obveznic in za zunanjo izdajo komunalnih obveznic drugega izdajatelja, ki sodi v isto skupino (v nadaljnjem besedilu: zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice).

2

·

(2) Izdajatelj mora za uporabo notranje izdanih hipotekarnih obveznic in notranje izdanih komunalnih obveznic za zunanje izdane hipotekarne in zunanje izdane komunalne obveznice izpolniti najmanj naslednje zahteve:

2

·

(2) Izdajatelj mora za uporabo notranje izdanih hipotekarnih obveznic in notranje izdanih komunalnih obveznic za zunanje izdane hipotekarne in zunanje izdane komunalne obveznice izpolniti najmanj naslednje zahteve:

3

·

1. notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice se prodajo izdajatelju zunanje izdanih hipotekarnih obveznic in zunanje izdanih komunalnih obveznic;

3

·

1. notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice se prodajo izdajatelju zunanje izdanih hipotekarnih obveznic in zunanje izdanih komunalnih obveznic;

4

·

2. notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice se uporabljajo kot kritna sredstva v kritnem premoženju za zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice ter se vodijo v računovodskih izkazih izdajatelja zunanje izdanih hipotekarnih obveznic in zunanje izdanih komunalnih obveznic;

4

·

2. notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice se uporabljajo kot kritna sredstva v kritnem premoženju za zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice ter se vodijo v računovodskih izkazih izdajatelja zunanje izdanih hipotekarnih obveznic in zunanje izdanih komunalnih obveznic;

5

·

3. kritno premoženje za zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice vključuje samo notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice, ki jih je izdal en sam izdajatelj v skupini;

5

·

3. kritno premoženje za zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice vključuje samo notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice, ki jih je izdal en sam izdajatelj v skupini;

6

·

4. izdajatelj, ki izda zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice, jih ima namen prodati vlagateljem zunaj skupine;

6

·

4. izdajatelj, ki izda zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice, jih ima namen prodati vlagateljem zunaj skupine;

7

·

5. notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice ter zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice ob izdaji dosegajo stopnjo kreditne kakovosti 1 v skladu z 2. poglavjem drugega naslova tretjega dela Uredbe 575/2013/EU in so zavarovane s primernimi kritnimi sredstvi iz 16. do 20. člena tega zakona;

7

·

5. notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice ter zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice ob izdaji dosegajo stopnjo kreditne kakovosti 1 v skladu z 2. poglavjem drugega naslova tretjega dela Uredbe 575/2013/EU in so zavarovane s primernimi kritnimi sredstvi iz 16. do 20. člena tega zakona;

8

·

6. v primeru čezmejne izdaje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine kritna sredstva za notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice izpolnjujejo zahteve glede primernosti kritnih sredstev in zahtevanega kritja, ki velja za zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice.

8

·

6. v primeru čezmejne izdaje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine kritna sredstva za notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice izpolnjujejo zahteve glede primernosti kritnih sredstev in zahtevanega kritja, ki velja za zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice.

9

−

(3) Banka Slovenije lahko dovoli, da so hipotekarne obveznice in komunalne obveznice iz 5. točke prejšnjega odstavka, ki zaradi znižanja stopnje kreditne kakovosti dosegajo stopnjo kreditne kakovosti 2 v skladu z 2. poglavjem drugega naslova tretjega dela Uredbe 575/2013/EU, še naprej vključene v izdajo hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine, če znižanje stopnje kreditne kakovosti ni posledica kršitev pogojev za pridobitev dovoljenja za izdajo programa hipotekarnih obveznic ali pogojev za izdajo programa komunalnih obveznic. Pred izdajo dovoljenja Banka Slovenije pridobi mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. O dovoljenju Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA).

9

+

(3) Banka Slovenije lahko dovoli, da so hipotekarne obveznice in komunalne obveznice iz 5. točke prejšnjega odstavka, ki zaradi znižanja stopnje kreditne kakovosti dosegajo stopnjo kreditne kakovosti 2 v skladu z 2. poglavjem drugega naslova tretjega dela Uredbe 575/2013/EU , še naprej vključene v izdajo hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine, če znižanje stopnje kreditne kakovosti ni posledica kršitev pogojev za pridobitev dovoljenja za izdajo programa hipotekarnih obveznic ali pogojev za izdajo programa komunalnih obveznic. Pred izdajo dovoljenja Banka Slovenije pridobi mnenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. O dovoljenju Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA).

10

−

(4) Za izdajo hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine se ne uporabljajo omejitve glede višine izpostavljenosti, kot določa prvi a odstavek 129. člena Uredbe 575/2013/EU.

10

+

(4) Za izdajo hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine se ne uporabljajo omejitve glede višine izpostavljenosti, kot določa prvi a odstavek 129. člena Uredbe 575/2013/EU .

1

·

(1) Izdajatelj zagotovi zaščito vlagateljev v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice tako, da program hipotekarnih obveznic in program komunalnih obveznic vedno izpolnjuje zahteve glede kritja, določene v tem členu.

1

·

(1) Izdajatelj zagotovi zaščito vlagateljev v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice tako, da program hipotekarnih obveznic in program komunalnih obveznic vedno izpolnjuje zahteve glede kritja, določene v tem členu.

2

·

(2) Vse obveznosti, ki izhajajo iz posameznega programa hipotekarnih obveznic in posameznega programa komunalnih obveznic, so krite s terjatvami za plačilo, vezanimi na kritna sredstva tega programa hipotekarnih obveznic oziroma programa komunalnih obveznic.

2

·

(2) Vse obveznosti, ki izhajajo iz posameznega programa hipotekarnih obveznic in posameznega programa komunalnih obveznic, so krite s terjatvami za plačilo, vezanimi na kritna sredstva tega programa hipotekarnih obveznic oziroma programa komunalnih obveznic.

3

·

(3) Obveznosti iz prejšnjega odstavka vključujejo:

3

·

(3) Obveznosti iz prejšnjega odstavka vključujejo:

4

·

1. obveznosti za plačilo zneska glavnice neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic;

4

·

1. obveznosti za plačilo zneska glavnice neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic;

5

·

2. obveznosti za plačilo morebitnih obresti od neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic;

5

·

2. obveznosti za plačilo morebitnih obresti od neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic;

6

·

3. plačilne obveznosti iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so vključeni v kritno premoženje hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic v skladu s 24. členom tega zakona, in

6

·

3. plačilne obveznosti iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so vključeni v kritno premoženje hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic v skladu s 24. členom tega zakona, in

7

·

4. oceno oziroma pavšalni izračun pričakovanih operativnih stroškov v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem programa hipotekarnih obveznic oziroma programa komunalnih obveznic.

7

·

4. oceno oziroma pavšalni izračun pričakovanih operativnih stroškov v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem programa hipotekarnih obveznic oziroma programa komunalnih obveznic.

8

·

(4) K izpolnjevanju zahteve glede kritja prispevajo naslednja kritna sredstva:

8

·

(4) K izpolnjevanju zahteve glede kritja prispevajo naslednja kritna sredstva:

9

·

1. primarna kritna sredstva;

9

·

1. primarna kritna sredstva;

10

·

2. nadomestna kritna sredstva;

10

·

2. nadomestna kritna sredstva;

11

·

3. terjatve iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz 24. člena tega zakona in

11

·

3. terjatve iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz 24. člena tega zakona in

12

·

4. sredstva, namenjena za izpolnjevanje zahteve glede likvidnostne rezerve iz 29. člena tega zakona.

12

·

4. sredstva, namenjena za izpolnjevanje zahteve glede likvidnostne rezerve iz 29. člena tega zakona.

13

−

(5) Nezavarovane terjatve, za katere se šteje, da je pri njih prišlo do neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU, ne izpolnjujejo zahteve glede kritja.

13

+

(5) Nezavarovane terjatve, za katere se šteje, da je pri njih prišlo do neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU , ne izpolnjujejo zahteve glede kritja.

14

·

(6) Izračun zahtevanega kritja zagotavlja, da je skupni znesek glavnice vseh kritnih sredstev enak ali višji kot skupni znesek glavnice neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic (v nadaljnjem besedilu: nominalno načelo).

14

·

(6) Izračun zahtevanega kritja zagotavlja, da je skupni znesek glavnice vseh kritnih sredstev enak ali višji kot skupni znesek glavnice neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic (v nadaljnjem besedilu: nominalno načelo).

15

·

(7) Ne glede na prejšnji odstavek izdajatelj zagotovi zahtevo glede obveznega kritja tudi na podlagi načela sedanje vrednosti.

15

·

(7) Ne glede na prejšnji odstavek izdajatelj zagotovi zahtevo glede obveznega kritja tudi na podlagi načela sedanje vrednosti.

16

·

(8) Minimalna raven presežnega zavarovanja pri hipotekarnih obveznicah in komunalnih obveznicah znaša 5 % ob upoštevanju nominalnega načela in načela sedanje vrednosti. Ne glede na to lahko minimalna raven presežnega zavarovanja v primeru vrednotenja kritnih sredstev hipotekarnih obveznic na podlagi hipotekarne kreditne vrednosti znaša 2 % ob upoštevanju nominalnega načela in načela sedanje vrednosti.

16

·

(8) Minimalna raven presežnega zavarovanja pri hipotekarnih obveznicah in komunalnih obveznicah znaša 5 % ob upoštevanju nominalnega načela in načela sedanje vrednosti. Ne glede na to lahko minimalna raven presežnega zavarovanja v primeru vrednotenja kritnih sredstev hipotekarnih obveznic na podlagi hipotekarne kreditne vrednosti znaša 2 % ob upoštevanju nominalnega načela in načela sedanje vrednosti.

17

−

(9) Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ne veljajo omejitve glede višine izpostavljenosti, kot določa prvi a odstavek 129. člena Uredbe 575/2013/EU.

17

+

(9) Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ne veljajo omejitve glede višine izpostavljenosti, kot določa prvi a odstavek 129. člena Uredbe 575/2013/EU .

18

·

(10) Izdajatelj usklajuje roke in obrestovanje ter valutno izpostavljenost kritnega premoženja z obveznostmi iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic in pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz 24. člena tega zakona, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem.

18

·

(10) Izdajatelj usklajuje roke in obrestovanje ter valutno izpostavljenost kritnega premoženja z obveznostmi iz naslova hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic in pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz 24. člena tega zakona, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem.

19

·

(11) Izračuna vrednosti kritnih sredstev in obveznosti temeljita na isti metodologiji.

19

·

(11) Izračuna vrednosti kritnih sredstev in obveznosti temeljita na isti metodologiji.

20

·

(12) Izpolnjevanje pogojev iz tega člena se preverja najmanj v enomesečnih presledkih.

20

·

(12) Izpolnjevanje pogojev iz tega člena se preverja najmanj v enomesečnih presledkih.

21

·

(13) Banka Slovenije po predhodnem mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev s podzakonskim aktom določi podrobnejša navodila za usklajevanje kritja iz tega člena, vključno s pravili za vrednotenje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih.

21

·

(13) Banka Slovenije po predhodnem mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev s podzakonskim aktom določi podrobnejša navodila za usklajevanje kritja iz tega člena, vključno s pravili za vrednotenje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih.

1

·

(1) Izdajatelj zagotovi zaščito vlagateljev v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice tako, da kritno premoženje vedno vključuje likvidnostno rezervo, ki jo sestavljajo likvidna sredstva za potrebe kritja neto likvidnostnih odlivov iz programa hipotekarnih obveznic ali programa komunalnih obveznic.

1

·

(1) Izdajatelj zagotovi zaščito vlagateljev v hipotekarne obveznice in komunalne obveznice tako, da kritno premoženje vedno vključuje likvidnostno rezervo, ki jo sestavljajo likvidna sredstva za potrebe kritja neto likvidnostnih odlivov iz programa hipotekarnih obveznic ali programa komunalnih obveznic.

2

·

(2) Izdajatelj mora v naslednjem 180 dnevnem obdobju dnevno za vsak posamezen dan izračunati neto likvidnostni odliv.

2

·

(2) Izdajatelj mora v naslednjem 180 dnevnem obdobju dnevno za vsak posamezen dan izračunati neto likvidnostni odliv.

3

·

(3) Likvidnostna rezerva kritnega premoženja krije najvišje kumulativne neto likvidnostne odlive za naslednjih 180 dni.

3

·

(3) Likvidnostna rezerva kritnega premoženja krije najvišje kumulativne neto likvidnostne odlive za naslednjih 180 dni.

4

·

(4) Izdajatelj mora zagotavljati likvidnostno rezervo kritnega premoženja iz prvega odstavka tega člena v obliki naslednjih sredstev, ki jih mora v poslovnih knjigah voditi ločeno v skladu s 27. členom tega zakona:

4

·

(4) Izdajatelj mora zagotavljati likvidnostno rezervo kritnega premoženja iz prvega odstavka tega člena v obliki naslednjih sredstev, ki jih mora v poslovnih knjigah voditi ločeno v skladu s 27. členom tega zakona:

5

−

- sredstva, ki ustrezajo stopnji 1, 2A ali 2B v skladu z veljavno delegirano uredbo, sprejeto v skladu s 460. členom Uredbe 575/2013/EU, vrednotena v skladu z navedeno delegirano uredbo in ki jih ne izda kreditna institucija, ki sama izdaja hipotekarne obveznice in komunalne obveznice, njena nadrejena oseba, ki ni subjekt javnega sektorja, ki ni kreditna institucija, njena podrejena družba ali druga podrejena družba nadrejena osebe ali subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, s katerim ima izdajatelj tesne povezave;

5

+

- sredstva, ki ustrezajo stopnji 1, 2A ali 2B v skladu z veljavno delegirano uredbo, sprejeto v skladu s 460. členom Uredbe 575/2013/EU , vrednotena v skladu z navedeno delegirano uredbo in ki jih ne izda kreditna institucija, ki sama izdaja hipotekarne obveznice in komunalne obveznice, njena nadrejena oseba, ki ni subjekt javnega sektorja, ki ni kreditna institucija, njena podrejena družba ali druga podrejena družba nadrejena osebe ali subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, s katerim ima izdajatelj tesne povezave;

6

−

- kratkoročne izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali 2, ali kratkoročne vloge pri kreditnih institucijah, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, 2 ali 3, v skladu s točko c prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU.

6

+

- kratkoročne izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali 2, ali kratkoročne vloge pri kreditnih institucijah, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, 2 ali 3, v skladu s točko c prvega odstavka 129. člena Uredbe 575/2013/EU .

7

−

(5) Nezavarovane terjatve iz izpostavljenosti, za katere se šteje, da je pri njih prišlo do neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU, ne morejo prispevati k likvidnostni rezervi kritnega premoženja.

7

+

(5) Nezavarovane terjatve iz izpostavljenosti, za katere se šteje, da je pri njih prišlo do neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU , ne morejo prispevati k likvidnostni rezervi kritnega premoženja.

8

·

(6) Izračun glavnice neporavnanih obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic ali iz naslova izdanih komunalnih obveznic s strukturo zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, temelji na končnem datumu zapadlosti v skladu s pogodbenimi pogoji teh hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic. IV. KRITNI REGISTER IN SKRBNIK KRITNEGA PREMOŽENJA

8

·

(6) Izračun glavnice neporavnanih obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic ali iz naslova izdanih komunalnih obveznic s strukturo zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, temelji na končnem datumu zapadlosti v skladu s pogodbenimi pogoji teh hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic. IV. KRITNI REGISTER IN SKRBNIK KRITNEGA PREMOŽENJA

1

·

(1) Izdajatelj zagotovi dovolj podrobne informacije o programih hipotekarnih obveznic in programih komunalnih obveznic, ki vlagateljem omogočijo izdelavo ocene profila in tveganosti programa hipotekarnih obveznic in programa komunalnih obveznic ter opravljanje skrbnega pregleda.

1

·

(1) Izdajatelj zagotovi dovolj podrobne informacije o programih hipotekarnih obveznic in programih komunalnih obveznic, ki vlagateljem omogočijo izdelavo ocene profila in tveganosti programa hipotekarnih obveznic in programa komunalnih obveznic ter opravljanje skrbnega pregleda.

2

·

(2) Informacije za vlagatelje iz prejšnjega odstavka, ki jih mora izdajatelj zagotoviti najmanj na četrtletni podlagi, vključujejo vsaj naslednje informacije:

2

·

(2) Informacije za vlagatelje iz prejšnjega odstavka, ki jih mora izdajatelj zagotoviti najmanj na četrtletni podlagi, vključujejo vsaj naslednje informacije:

3

·

1. vrednost kritnega premoženja in vrednost neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic;

3

·

1. vrednost kritnega premoženja in vrednost neporavnanih obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic;

4

·

2. seznam mednarodnih identifikacijskih številk vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: ISIN) za vse izdaje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic v okviru tega programa, ki jim je bil dodeljen ISIN;

4

·

2. seznam mednarodnih identifikacijskih številk vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: ISIN) za vse izdaje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic v okviru tega programa, ki jim je bil dodeljen ISIN;

5

·

3. geografsko razpršitev in vrsto kritnih sredstev, znesek njihovih kreditov in metod vrednotenja;

5

·

3. geografsko razpršitev in vrsto kritnih sredstev, znesek njihovih kreditov in metod vrednotenja;

6

·

4. informacije o tržnem tveganju, vključno s tveganjem glede obrestnih mer in valutnim tveganjem ter kreditnimi in likvidnostnimi tveganji;

6

·

4. informacije o tržnem tveganju, vključno s tveganjem glede obrestnih mer in valutnim tveganjem ter kreditnimi in likvidnostnimi tveganji;

7

·

5. strukturo zapadlosti kritnih sredstev ter hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic, vključno z navedbo dejavnikov za morebitno podaljšanje načrtovane zapadlosti;

7

·

5. strukturo zapadlosti kritnih sredstev ter hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic, vključno z navedbo dejavnikov za morebitno podaljšanje načrtovane zapadlosti;

8

·

6. ravni zahtevanega in razpoložljivega kritja ter ravni zakonskega, pogodbenega in prostovoljnega presežnega zavarovanja;

8

·

6. ravni zahtevanega in razpoložljivega kritja ter ravni zakonskega, pogodbenega in prostovoljnega presežnega zavarovanja;

9

−

7. odstotek kreditov, za katere se šteje, da je pri njih prišlo do neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU, in v vsakem primeru, ko so krediti zapadli za več kot 90 dni.

9

+

7. odstotek kreditov, za katere se šteje, da je pri njih prišlo do neplačila v skladu s 178. členom Uredbe 575/2013/EU , in v vsakem primeru, ko so krediti zapadli za več kot 90 dni.

10

·

(3) Izdajatelj zagotovi vlagateljem v zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice v okviru izdaj hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine iz 25. člena tega zakona informacije iz prejšnjega odstavka za vse notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice skupine najmanj na zbirni podlagi.

10

·

(3) Izdajatelj zagotovi vlagateljem v zunanje izdane hipotekarne obveznice in zunanje izdane komunalne obveznice v okviru izdaj hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic znotraj skupine iz 25. člena tega zakona informacije iz prejšnjega odstavka za vse notranje izdane hipotekarne obveznice in notranje izdane komunalne obveznice skupine najmanj na zbirni podlagi.

11

−

(4) Izdajatelj informacije za vlagatelje, določene v tem členu, objavi na svojem spletnem mestu. VI. NADZOR IN POROČANJE

11

+

(4) Izdajatelj informacije za vlagatelje, določene v tem členu, objavi na svojem spletnem mestu.

+

12

+

(5) Izdajatelj pri objavi katerih koli informacij iz tega člena te informacije hkrati predloži Banki Slovenije, ki je organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v 2. točki 2. člena Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/3005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov ter spremembi uredb (EU) 2019/2088 in (EU) 2023/2859 (UL L št. 2024/3005 z dne 12. 12. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2859/EU ). Banka Slovenije informacije iz prejšnjega stavka predloži evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni na podlagi Uredbe 2023/2859/EU .

+

13

+

(6) Informacije iz prejšnjega odstavka so v skladu s temi zahtevami:

+

14

+

1. predložene so v formatu, ki omogoča izvoz podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU , ali kadar to zahtevajo predpisi, v strojno berljivi obliki, kakor je opredeljena v 4. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU ;

+

15

+

2. vsebujejo te metapodatke:

+

16

+

- vsa imena izdajatelja, na katerega se informacije nanašajo;

+

17

+

- identifikator pravnih subjektov izdajatelja, kakor je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;

+

18

+

- velikost izdajatelja po kategorijah, kakor so določene na podlagi točke (d) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;

+

19

+

- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;

+

20

+

- oznako, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

+

21

+

(7) Za namene druge alineje 2. točke prejšnjega odstavka izdajatelj pridobi identifikator pravnih subjektov, kakor je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU , če tega identifikatorja še nima. VI. NADZOR IN POROČANJE

1

·

(1) Banka Slovenije izrečene ukrepe nadzora objavi na svojih spletnih straneh.

1

·

(1) Banka Slovenije izrečene ukrepe nadzora objavi na svojih spletnih straneh.

2

·

(2) V zvezi z javno objavo ukrepov nadzora Banke Slovenije se smiselno uporablja zakon, ki ureja bančništvo.

2

·

(2) V zvezi z javno objavo ukrepov nadzora Banke Slovenije se smiselno uporablja zakon, ki ureja bančništvo.

3

·

(3) Banka Slovenije o vseh izrečenih ukrepih nadzora, ki jih javno objavi, obvesti EBA.

3

·

(3) Banka Slovenije o vseh izrečenih ukrepih nadzora, ki jih javno objavi, obvesti EBA.

4

·

(4) Banka Slovenije ima dostop tudi do osrednje zbirke podatkov o izrečenih ukrepih nadzora, ki jo hrani in posodablja EBA.

4

·

(4) Banka Slovenije ima dostop tudi do osrednje zbirke podatkov o izrečenih ukrepih nadzora, ki jo hrani in posodablja EBA.

+

5

+

(5) Banka Slovenije informacije iz tega člena predloži evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni na podlagi Uredbe 2023/2859/EU , v formatu, ki omogoča izvoz podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2023/2859/EU , in z metapodatki, ki vključujejo:

+

6

+

- vsa imena izdajatelja, na katerega se informacije nanašajo;

+

7

+

- kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov izdajatelja, kakor je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;

+

8

+

- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2023/2859/EU ;

+

9

+

- oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.

1

·

(1) Banka Slovenije na svojih spletnih straneh objavi posodobljene informacije glede:

1

·

(1) Banka Slovenije na svojih spletnih straneh objavi posodobljene informacije glede:

2

·

- besedil zakonov in podzakonskih aktov, ki v Republiki Sloveniji urejajo izdajanje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic ter nadzor nad njimi;

2

·

- besedil zakonov in podzakonskih aktov, ki v Republiki Sloveniji urejajo izdajanje hipotekarnih obveznic in komunalnih obveznic ter nadzor nad njimi;

3

·

- seznama kreditnih institucij, ki imajo dovoljenje za program hipotekarnih obveznic in dovoljenje za program komunalnih obveznic;

3

·

- seznama kreditnih institucij, ki imajo dovoljenje za program hipotekarnih obveznic in dovoljenje za program komunalnih obveznic;

4

·

- seznam hipotekarnih obveznic in seznam komunalnih obveznic, za katere se lahko uporablja oznaka »evropska krita obveznica«, ter seznam hipotekarnih in seznam komunalnih obveznic, za katere se lahko uporablja oznaka »evropska krita obveznica (premijska)«.

4

·

- seznam hipotekarnih obveznic in seznam komunalnih obveznic, za katere se lahko uporablja oznaka »evropska krita obveznica«, ter seznam hipotekarnih in seznam komunalnih obveznic, za katere se lahko uporablja oznaka »evropska krita obveznica (premijska)«.

5

−

(2) Banka Slovenije vsako leto obvesti EBA o seznamih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka. VII. REŠEVANJE IN POSTOPEK PRISILNEGA PRENEHANJA IZDAJATELJA

5

+

(2) Banka Slovenije vsako leto obvesti EBA o seznamih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.

+

6

+

(3) Banka Slovenije informacije iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni na podlagi Uredbe 2023/2859/EU , v formatu in z metapodatki, kakor je določeno v petem odstavku prejšnjega člena. VII. REŠEVANJE IN POSTOPEK PRISILNEGA PRENEHANJA IZDAJATELJA

1

·

(1) Z globo od 83.500 do 250.000 eurov se kaznuje izdajatelj, če:

1

·

(1) Z globo od 83.500 do 250.000 eurov se kaznuje izdajatelj, če:

2

·

1. izda program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic brez predhodne pridobitve dovoljenja Banke Slovenije na podlagi 6. člena tega zakona oziroma jih izda potem, ko mu je dovoljenje prenehalo na podlagi 9. člena tega zakona ali mu je bilo dovoljenje odvzeto na podlagi 10. člena tega zakona;

2

·

1. izda program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic brez predhodne pridobitve dovoljenja Banke Slovenije na podlagi 6. člena tega zakona oziroma jih izda potem, ko mu je dovoljenje prenehalo na podlagi 9. člena tega zakona ali mu je bilo dovoljenje odvzeto na podlagi 10. člena tega zakona;

3

·

2. je pridobil dovoljenje Banke Slovenije za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic z navajanjem lažnih podatkov ali na druge nedovoljene načine in torej v nasprotju z določbami 7. člena tega zakona;

3

·

2. je pridobil dovoljenje Banke Slovenije za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic z navajanjem lažnih podatkov ali na druge nedovoljene načine in torej v nasprotju z določbami 7. člena tega zakona;

4

·

3. ne izpolnjuje več pogojev iz 7. člena tega zakona, pod katerimi je pridobil dovoljenje Banke Slovenije za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic;

4

·

3. ne izpolnjuje več pogojev iz 7. člena tega zakona, pod katerimi je pridobil dovoljenje Banke Slovenije za program hipotekarnih obveznic ali program komunalnih obveznic;

5

·

4. ne izpolnjuje zahtev iz 11. člena tega zakona glede dvojnega zavarovanja;

5

·

4. ne izpolnjuje zahtev iz 11. člena tega zakona glede dvojnega zavarovanja;

6

·

5. ne izpolnjuje zahtev iz 12. člena tega zakona glede izvzetosti hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic iz postopka reševanja in postopka prisilnega prenehanja izdajatelja;

6

·

5. ne izpolnjuje zahtev iz 12. člena tega zakona glede izvzetosti hipotekarnih obveznic ali komunalnih obveznic iz postopka reševanja in postopka prisilnega prenehanja izdajatelja;

7

·

6. kot kritno premoženje upošteva premoženje v nasprotju s 15. do 20. členom tega zakona;

7

·

6. kot kritno premoženje upošteva premoženje v nasprotju s 15. do 20. členom tega zakona;

8

·

7. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede omejitev sestave kritnega premoženja iz 21. člena tega zakona;

8

·

7. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede omejitev sestave kritnega premoženja iz 21. člena tega zakona;

9

·

8. ne izpolnjuje zahtev skrbnika kritnega premoženja glede nadomestitve terjatev iz naslova hipotekarnega kredita ali kredita z obveznostjo osebe javnega prava iz 22. člena tega zakona;

9

·

8. ne izpolnjuje zahtev skrbnika kritnega premoženja glede nadomestitve terjatev iz naslova hipotekarnega kredita ali kredita z obveznostjo osebe javnega prava iz 22. člena tega zakona;

10

·

9. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v kritnem premoženju iz 24. člena tega zakona;

10

·

9. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v kritnem premoženju iz 24. člena tega zakona;

11

·

10. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice v skupini tako, da krši določbe 25. člena tega zakona;

11

·

10. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice v skupini tako, da krši določbe 25. člena tega zakona;

12

·

11. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje pogojev za skupno financiranje kot je določeno v 26. členu tega zakona;

12

·

11. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje pogojev za skupno financiranje kot je določeno v 26. členu tega zakona;

13

·

12. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede ločevanja kritnih sredstev v skladu z določbami 27. člena tega zakona;

13

·

12. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede ločevanja kritnih sredstev v skladu z določbami 27. člena tega zakona;

14

·

13. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede kritja v skladu z določbami 28. člena tega zakona;

14

·

13. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne izpolnjuje zahtev glede kritja v skladu z določbami 28. člena tega zakona;

15

·

14. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ponavljajoče se ali stalno krši zahteve glede likvidnostne rezerve kritnega premoženja iz 29. člena tega zakona;

15

·

14. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ponavljajoče se ali stalno krši zahteve glede likvidnostne rezerve kritnega premoženja iz 29. člena tega zakona;

16

·

15. ne vodi kritnega registra v skladu z določbami 30., 31. in 34. člena tega zakona;

16

·

15. ne vodi kritnega registra v skladu z določbami 30., 31. in 34. člena tega zakona;

17

·

16. ne obvešča skrbnika kritnega premoženja v skladu z drugim odstavkom 35. člena tega zakona;

17

·

16. ne obvešča skrbnika kritnega premoženja v skladu z drugim odstavkom 35. člena tega zakona;

18

−

17. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne sporoči informacij za vlagatelje ali sporoči nepopolne ali netočne informacije za vlagatelje kot so določene v 37. členu tega zakona;

18

+

17. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice in ne sporoči informacij za vlagatelje ali sporoči nepopolne ali netočne informacije za vlagatelje kot so določene v 37. členu tega zakona; 17.a Banki Slovenije ne predloži informacij ali jih ne predloži v predpisani obliki ali ne predloži metapodatkov, kakor je določeno v petem in šestem odstavku 37. člena tega zakona; 17.b ne pridobi identifikatorja pravnih subjektov v skladu s sedmim odstavkom 37. člena tega zakona;

19

·

18. ne izpolnjuje zahtev glede poročanja Banki Slovenije v skladu s 40. členom tega zakona;

19

·

18. ne izpolnjuje zahtev glede poročanja Banki Slovenije v skladu s 40. členom tega zakona;

20

·

19. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice z zapadlostjo, ki jo je mogoče podaljšati, in ne izpolnjuje pogojev za izdajo tovrstnih obveznic iz 48. člena tega zakona.

20

·

19. izda hipotekarne obveznice ali komunalne obveznice z zapadlostjo, ki jo je mogoče podaljšati, in ne izpolnjuje pogojev za izdajo tovrstnih obveznic iz 48. člena tega zakona.

21

·

(2) Odgovorna oseba izdajatelja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se za prekršek kaznuje z globo od 2.500 do 10.000 eurov.

21

·

(2) Odgovorna oseba izdajatelja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se za prekršek kaznuje z globo od 2.500 do 10.000 eurov.

22

·

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba izdajatelja iz prejšnjega odstavka tega člena in izdajatelj iz prvega odstavka tega člena kaznujeta s trikrat višjo globo od tiste, ki je predpisana v prvem in drugem odstavku tega člena.

22

·

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba izdajatelja iz prejšnjega odstavka tega člena in izdajatelj iz prvega odstavka tega člena kaznujeta s trikrat višjo globo od tiste, ki je predpisana v prvem in drugem odstavku tega člena.

1

−

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 8. julija 2022. Št. 450-12/21-3/11 Ljubljana, dne 13. julija 2021 EPA 2016-VIII Državni zbor Republike Slovenije Tina Heferle podpredsednica

1

+

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 8. julija 2022.