← Back to list
Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici
ZHKO
32articles changed
+2added
+10removed
+20modified
added 308removed 554words
47paragraphs
1
−
(1) Za hipotekarne in komunalne obveznice se uporablja zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, če ni s tem zakonom drugače določeno.
1
+
(1) Za hipotekarne in komunalne obveznice se uporablja zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2
·
(2) Za izdajatelja hipotekarnih in komunalnih obveznic se uporablja zakon, ki ureja bančništvo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2
·
(2) Za izdajatelja hipotekarnih in komunalnih obveznic se uporablja zakon, ki ureja bančništvo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
3
·
(3) Za hipotekarne kredite, odobrene potrošnikom, se uporablja zakon, ki ureja potrošniške kredite, če ni s tem zakonom drugače določeno.
3
·
(3) Za hipotekarne kredite, odobrene potrošnikom, se uporablja zakon, ki ureja potrošniške kredite, če ni s tem zakonom drugače določeno.
1
−
1. ZBan je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08 in 19/09),
1
+
(1) Kratici, uporabljeni v tem zakonu, imata naslednji pomen:
2
·
1. ZBan je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 - uradno prečiščeno besedilo),
2
·
1. ZBan je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 - uradno prečiščeno besedilo),
3
·
2. ZTVP je zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
3
·
2. ZTVP je zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
4
·
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
4
·
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
5
·
1. Stanovanjske nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, ki so namenjeni za bivanje, ki so: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, stanovanja, stanovanjske hiše, garaže in počitniške hiše.
5
·
1. Stanovanjske nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, ki so namenjeni za bivanje, ki so: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, stanovanja, stanovanjske hiše, garaže in počitniške hiše.
6
·
2. Komercialne nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti, ki so: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, dokončani poslovni prostori, pisarne, trgovine, hoteli, poslovalnice ter skladišča. II. IZDAJA HIPOTEKARNIH IN KOMUNALNIH OBVEZNIC
6
·
2. Komercialne nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti, ki so: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, dokončani poslovni prostori, pisarne, trgovine, hoteli, poslovalnice ter skladišča. II. IZDAJA HIPOTEKARNIH IN KOMUNALNIH OBVEZNIC
1
−
5. da ima, če določa vrednost nepremičnin po metodologiji ocenjevanja hipotekarne vrednosti nepremičnin, izdelana pravila o vrednotenju nepremičnin iz 27. člena tega zakona ter ima v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas vsaj enega neodvisnega cenilca oziroma neodvisno cenilko (v nadaljnjem besedilu: neodvisni cenilec) iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona ali ima z njim sklenjeno podjemno pogodbo.
1
+
Pogoji za pridobitev dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic
2
·
(1) Banka iz prejšnjega člena lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje naslednje pogoje:
2
·
(1) Banka iz prejšnjega člena lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje naslednje pogoje:
3
·
1. da razpolaga z ustreznimi sistemi za upravljanje s tveganji, ki so lastna izdaji hipotekarnih in komunalnih obveznic, ter tveganji, povezanimi s kritnim premoženjem;
3
·
1. da razpolaga z ustreznimi sistemi za upravljanje s tveganji, ki so lastna izdaji hipotekarnih in komunalnih obveznic, ter tveganji, povezanimi s kritnim premoženjem;
4
·
2. da v kvalitativnem in številčnem smislu razpolaga z ustreznimi kadri in je organizacijsko in tehnično usposobljena za izdajo hipotekarnih in komunalnih obveznic ter financiranje nepremičnin in oseb javnega prava;
4
·
2. da v kvalitativnem in številčnem smislu razpolaga z ustreznimi kadri in je organizacijsko in tehnično usposobljena za izdajo hipotekarnih in komunalnih obveznic ter financiranje nepremičnin in oseb javnega prava;
5
·
3. da zagotavlja poslovanje v zvezi z dajanjem hipotekarnih kreditov in kreditov osebam javnega prava ter izdajanjem hipotekarnih in komunalnih obveznic ločeno od ostalega poslovanja banke (v nadaljnjem besedilu: ločeno poslovanje);
5
·
3. da zagotavlja poslovanje v zvezi z dajanjem hipotekarnih kreditov in kreditov osebam javnega prava ter izdajanjem hipotekarnih in komunalnih obveznic ločeno od ostalega poslovanja banke (v nadaljnjem besedilu: ločeno poslovanje);
6
·
4. da ima izdelana pravila o vodenju kritnega registra iz 38. člena tega zakona;
6
·
4. da ima izdelana pravila o vodenju kritnega registra iz 38. člena tega zakona;
7
·
5. da ima izdelana pravila o vrednotenju nepremičnin iz 27. člena tega zakona ter ima v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas vsaj enega pooblaščenega ocenjevalca oziroma ocenjevalko vrednostni nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin), ki ni udeležen v kreditni funkciji banke, z dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo, ali ima sklenjeno podjemno pogodbo z zunanjim pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti nepremičnin z dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo;
7
·
5. da ima izdelana pravila o vrednotenju nepremičnin iz 27. člena tega zakona ter ima v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas vsaj enega pooblaščenega ocenjevalca oziroma ocenjevalko vrednostni nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin), ki ni udeležen v kreditni funkciji banke, z dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo, ali ima sklenjeno podjemno pogodbo z zunanjim pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti nepremičnin z dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo;
8
·
6. da poda izjavo, da ima banka s svojimi upniki ustrezno urejena pogodbena razmerja, kar pomeni, da v teh razmerjih niso določene takšne pogodbene klavzule, ki bi upnikom omogočale odstopiti od pogodb v obsegu, ki bi ogrozil likvidnost ali solventnost banke.
8
·
6. da poda izjavo, da ima banka s svojimi upniki ustrezno urejena pogodbena razmerja, kar pomeni, da v teh razmerjih niso določene takšne pogodbene klavzule, ki bi upnikom omogočale odstopiti od pogodb v obsegu, ki bi ogrozil likvidnost ali solventnost banke.
9
·
(2) Banka Slovenije lahko predpiše način ugotavljanja pogojev iz prejšnjega odstavka.
9
·
(2) Banka Slovenije lahko predpiše način ugotavljanja pogojev iz prejšnjega odstavka.
1
−
in komunalnih obveznic
1
+
Zahteva za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic
2
·
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic je treba priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 9. člena tega zakona.
2
·
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic je treba priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 9. člena tega zakona.
3
·
(2) Za izdajo dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev po ZBan.
3
·
(2) Za izdajo dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev po ZBan.
1
·
Dovoljenje za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic preneha, če banka ne izda obveznic, za katere je pridobila dovoljenje iz 8. člena tega zakona, v enem letu od izdaje dovoljenja.
1
·
Dovoljenje za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic preneha, če banka ne izda obveznic, za katere je pridobila dovoljenje iz 8. člena tega zakona, v enem letu od izdaje dovoljenja.
2
+
Dovoljenje za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic preneha, če:
+
3
+
- banka ne izda obveznic v dveh letih od izdaje dovoljenja,
+
4
+
- skupščina banke sprejme sklep o prenehanju banke in začetku likvidacijskega postopka,
+
5
+
- nastopijo razlogi za prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, ali
+
6
+
- je odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z ZBan.
+
1
−
in komunalnih obveznic
−
2
·
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje iz 8. člena tega zakona, če:
1
·
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje iz 8. člena tega zakona, če:
3
·
- izdajatelj ne izpolnjuje več pogojev iz 9. člena tega zakona;
2
·
- izdajatelj ne izpolnjuje več pogojev iz 9. člena tega zakona;
4
·
- če izdajatelj, potem ko je skrbniku kritnega registra dovoljenje prenehalo ali mu je bilo odvzeto, v roku 30 dni ne imenuje novega skrbnika kritnega registra.
3
·
- če izdajatelj, potem ko je skrbniku kritnega registra dovoljenje prenehalo ali mu je bilo odvzeto, v roku 30 dni ne imenuje novega skrbnika kritnega registra.
5
·
(2) Za postopek odvzema dovoljenja se smiselno uporablja ZBan.
4
·
(2) Za postopek odvzema dovoljenja se smiselno uporablja ZBan.
1
·
(1) Prva prodaja hipotekarnih obveznic se lahko opravi z javno ponudbo ali kot ponudba, namenjena največ petdesetim vnaprej znanim osebam, ki se zavežejo, da bodo kupile celotno izdajo.
1
·
(1) Prva prodaja hipotekarnih obveznic se lahko opravi z javno ponudbo ali kot ponudba, namenjena največ petdesetim vnaprej znanim osebam, ki se zavežejo, da bodo kupile celotno izdajo.
2
−
(2) Ne glede na določbe ZTFI dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za prvo javno prodajo hipotekarnih obveznic po tem zakonu ni potrebno.
2
+
(2) Ne glede na določbe ZTVP dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za prvo javno prodajo hipotekarnih obveznic po tem zakonu ni potrebno.
3
·
(3) Prospekt in izvleček prospekta za javno ponudbo hipotekarnih obveznic mora vsebovati izjavo skrbnika kritnega registra, da je izdaja v skladu z določbami tega zakona in pokrita s kritnim premoženjem. III. KRITNO PREMOŽENJE
3
·
(3) Prospekt in izvleček prospekta za javno ponudbo hipotekarnih obveznic mora vsebovati izjavo skrbnika kritnega registra, da je izdaja v skladu z določbami tega zakona in pokrita s kritnim premoženjem. III. KRITNO PREMOŽENJE
1
−
Imetnik hipotekarne in komunalne obveznice nima pravice zahtevati predčasnega unovčenja hipotekarne in komunalne obveznice.
−
1
−
z izdanimi hipotekarnimi obveznicami
1
+
Obseg in usklajenost naložb kritnega premoženja z izdanimi hipotekarnimi obveznicami
2
·
(1) Izdajatelj lahko izda hipotekarne obveznice samo v obsegu, ki zagotavlja, da imajo vse obveznosti iz naslova obveznic v obtoku ves čas kritje v kritnem premoženju, in sicer najmanj v enaki nominalni vrednosti.
2
·
(1) Izdajatelj lahko izda hipotekarne obveznice samo v obsegu, ki zagotavlja, da imajo vse obveznosti iz naslova obveznic v obtoku ves čas kritje v kritnem premoženju, in sicer najmanj v enaki nominalni vrednosti.
3
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti skladnost kritnega premoženja in obveznosti na podlagi hipotekarnih obveznic ves čas zagotovljena tudi na osnovi načela neto sedanje vrednosti.
3
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti skladnost kritnega premoženja in obveznosti na podlagi hipotekarnih obveznic ves čas zagotovljena tudi na osnovi načela neto sedanje vrednosti.
4
·
(3) Izdajatelj mora pri izdaji hipotekarnih obveznic usklajevati roke in obrestovanje ter valutno izpostavljenost kritnega premoženja z obveznostmi iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic.
4
·
(3) Izdajatelj mora pri izdaji hipotekarnih obveznic usklajevati roke in obrestovanje ter valutno izpostavljenost kritnega premoženja z obveznostmi iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic.
5
·
(4) Podrobnejša navodila za usklajevanje kritja iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.
5
·
(4) Podrobnejša navodila za usklajevanje kritja iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.
1
−
Tretji odstavek 24. člena se črta, dosedanji četrti odstavek pa postane tretji odstavek.
1
+
(1) Delež hipotekarnih kreditov, katerih zastavna pravica je ustanovljena na stanovanjskih nepremičninah v gradnji, je lahko največ 5% kritnega premoženja.
+
2
+
(2) Delež hipotekarnih kreditov, katerih zastavna pravica je ustanovljena na komercialnih nepremičninah, je lahko največ 20% kritnega premoženja.
+
3
+
(3) Delež hipotekarnih kreditov, katerih zastavna pravica je ustanovljena na nepremičninah zunaj Republike Slovenije, je lahko največ 50% kritnega premoženja pod pogojem, da zastavljene nepremičnine zagotavljajo prednostni položaj imetnikov hipotekarnih obveznic ob stečaju izdajatelja v skladu s 46. členom tega zakona.
+
4
+
(4) Delež hipotekarnih kreditov posamezni osebi oziroma medsebojno povezanim osebam je lahko največ 20% kritnega premoženja, vendar izpostavljenost banke do teh oseb ne sme preseči največje dopustne izpostavljenosti, določene z ZBan.
1
−
tretjega odstavka 24. člena
−
1
−
Posplošena tržna vrednost je vrednost stanovanjske nepremičnine, določena z uporabo metod množičnega vrednotenja nepremičnin na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06).
−
1
·
(1) Višina terjatev iz naslova hipotekarnega kredita, ki se lahko upošteva za kritno premoženje, ne sme preseči 60% hipotekarne kreditne vrednosti obremenjene nepremičnine.
1
·
(1) Višina terjatev iz naslova hipotekarnega kredita, ki se lahko upošteva za kritno premoženje, ne sme preseči 60% hipotekarne kreditne vrednosti obremenjene nepremičnine.
2
·
(2) Če višina terjatev iz naslova hipotekarnega kredita presega omejitev iz prejšnjega odstavka, se lahko upošteva za kritno premoženje samo ustrezni del kredita.
2
·
(2) Če višina terjatev iz naslova hipotekarnega kredita presega omejitev iz prejšnjega odstavka, se lahko upošteva za kritno premoženje samo ustrezni del kredita.
1
·
(1) Hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine se ugotavlja individualno za vsako nepremičnino posebej na podlagi pravil vrednotenja nepremičnin.
1
·
(1) Hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine se ugotavlja individualno za vsako nepremičnino posebej na podlagi pravil vrednotenja nepremičnin.
2
·
(2) Hipotekarno kreditno vrednost nepremičnine mora ugotoviti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin z dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo.
2
·
(2) Hipotekarno kreditno vrednost nepremičnine mora ugotoviti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin z dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo.
3
·
(3) Hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine mora biti dokumentirana pregledno in jasno z datumom cenitve in podpisom ocenjevalca.
3
·
(3) Hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine mora biti dokumentirana pregledno in jasno z datumom cenitve in podpisom ocenjevalca.
4
·
(4) Med trajanjem razmerja zavarovanja hipotekarnega kredita z ustanovitvijo hipoteke ali zemljiškega dolga na nepremičnini mora izdajatelj redno spremljati vrednost zastavljene nepremičnine in oceno te vrednosti za poslovne nepremičnine izdelati najmanj enkrat na leto, za stanovanjske nepremičnine pa najmanj enkrat na tri leta. Za spremljanje vrednosti in identifikacijo nepremičnin, pri katerih je treba opraviti prevrednotenje, lahko izdajatelj uporablja tudi statistične metode.
4
·
(4) Med trajanjem razmerja zavarovanja hipotekarnega kredita z ustanovitvijo hipoteke ali zemljiškega dolga na nepremičnini mora izdajatelj redno spremljati vrednost zastavljene nepremičnine in oceno te vrednosti za poslovne nepremičnine izdelati najmanj enkrat na leto, za stanovanjske nepremičnine pa najmanj enkrat na tri leta. Za spremljanje vrednosti in identifikacijo nepremičnin, pri katerih je treba opraviti prevrednotenje, lahko izdajatelj uporablja tudi statistične metode.
5
·
(5) Najmanj vsako tretje leto ali če tržne cene padejo za več kakor 10%, se znova ocenijo temeljne predpostavke hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine.
5
·
(5) Najmanj vsako tretje leto ali če tržne cene padejo za več kakor 10%, se znova ocenijo temeljne predpostavke hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine.
6
·
(6) Pri prenosu hipotekarnih kreditov z drugega kreditodajalca iz 16. člena tega zakona na izdajatelja, mora ta preveriti, da so nepremičnine, na katerih je ustanovljena hipoteka, vrednotene v skladu s tem zakonom.
6
·
(6) Pri prenosu hipotekarnih kreditov z drugega kreditodajalca iz 16. člena tega zakona na izdajatelja, mora ta preveriti, da so nepremičnine, na katerih je ustanovljena hipoteka, vrednotene v skladu s tem zakonom.
7
·
(7) Če drug kreditodajalec nima izdelanih in s strani Slovenskega inštituta za revizijo potrjenih pravil vrednotenja nepremičnin, mora izdajatelj pred prenosom premoženja opraviti vrednotenje nepremičnin na podlagi določb tega zakona.
7
·
(7) Če drug kreditodajalec nima izdelanih in s strani Slovenskega inštituta za revizijo potrjenih pravil vrednotenja nepremičnin, mora izdajatelj pred prenosom premoženja opraviti vrednotenje nepremičnin na podlagi določb tega zakona.
8
+
(1) Hipotekarna kreditna vrednost na podlagi pravil vrednotenja nepremičnin oziroma posplošena tržna vrednost na podlagi metod množičnega vrednotenja nepremičnin se ugotavlja individualno za vsako nepremičnino posebej.
+
9
+
(2) Hipotekarno kreditno vrednost nepremičnine mora ugotoviti neodvisni cenilec iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona.
+
10
+
(3) Vrednost nepremičnine mora biti dokumentirana pregledno in jasno, pri hipotekarni kreditni vrednosti tudi z datumom cenitve in podpisom neodvisnega cenilca iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona.
+
1
−
28. člena
1
+
68. člena
1
−
3. v 30 dneh od prejema pisne zahteve skrbnika, ki mora biti dana takoj po izteku roka za vpis hipoteke v zemljiško knjigo iz petega odstavka 39. člena tega zakona.
1
+
(1) Izdajatelj mora na zahtevo skrbnika kritnega registra nadomestiti terjatve iz naslova hipotekarnega kredita s terjatvami iz naslova drugih hipotekarnih kreditov ali drugim premoženjem, ki izpolnjuje zahteve iz tega zakona glede kritnega premoženja:
2
·
1. v 60 dneh od dneva prejema pisne zahteve skrbnika kritnega registra, če pride v času trajanja hipotekarnega kredita do zmanjšanja vrednosti nepremičnine do te mere, da je vrednost neodplačanega hipotekarnega kredita večja od 60% hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine, ali
2
·
1. v 60 dneh od dneva prejema pisne zahteve skrbnika kritnega registra, če pride v času trajanja hipotekarnega kredita do zmanjšanja vrednosti nepremičnine do te mere, da je vrednost neodplačanega hipotekarnega kredita večja od 60% hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine, ali
3
·
2. v 30 dneh od dneva prejema pisne zahteve skrbnika kritnega registra, če kreditojemalec oziroma kreditojemalka (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec) ne izpolni svoje obveznosti iz kreditne pogodbe.
3
·
2. v 30 dneh od dneva prejema pisne zahteve skrbnika kritnega registra, če kreditojemalec oziroma kreditojemalka (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec) ne izpolni svoje obveznosti iz kreditne pogodbe.
4
·
(2) Če je bila terjatev iz naslova kredita iz prejšnjega odstavka v skladu s 16. členom pridobljena od drugega kreditodajalca, mora ta na zahtevo izdajatelja zagotoviti terjatev iz naslova nadomestnega hipotekarnega kredita oziroma drugo premoženje, ki izpolnjuje zahteve tega zakona glede kritnega premoženja.
4
·
(2) Če je bila terjatev iz naslova kredita iz prejšnjega odstavka v skladu s 16. členom pridobljena od drugega kreditodajalca, mora ta na zahtevo izdajatelja zagotoviti terjatev iz naslova nadomestnega hipotekarnega kredita oziroma drugo premoženje, ki izpolnjuje zahteve tega zakona glede kritnega premoženja.
5
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko izdajatelj oziroma drug kreditodajalec ob zmanjšanju vrednosti nepremičnine iz 1. točke prvega odstavka tega člena dopolni obstoječe terjatve iz naslova hipotekarnega kredita s terjatvami iz naslova drugih hipotekarnih kreditov ali drugim ustreznim premoženjem le v višini primanjkljaja v kritnem premoženju, ki je nastal zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine. IV. HIPOTEKARNI KREDIT
5
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko izdajatelj oziroma drug kreditodajalec ob zmanjšanju vrednosti nepremičnine iz 1. točke prvega odstavka tega člena dopolni obstoječe terjatve iz naslova hipotekarnega kredita s terjatvami iz naslova drugih hipotekarnih kreditov ali drugim ustreznim premoženjem le v višini primanjkljaja v kritnem premoženju, ki je nastal zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine. IV. HIPOTEKARNI KREDIT
1
·
(1) Pogodba o hipotekarnem kreditu mora biti sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa in zavarovana z ustanovitvijo zastavne pravice ali zemljiškega dolga na eni ali več nepremičninah.
1
·
(1) Pogodba o hipotekarnem kreditu mora biti sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa in zavarovana z ustanovitvijo zastavne pravice ali zemljiškega dolga na eni ali več nepremičninah.
2
−
(2) Če je na nepremičnini iz prejšnjega odstavka zgrajena stavba, mora biti stavba zavarovana pri zavarovalnici za ves čas trajanja kreditne pogodbe proti vsem rizikom, ki obstajajo glede na lokacijo in vrsto stavbe, ki je predmet zavarovanja najmanj za zavarovalno vsoto v vrednosti dela kredita, ki je vpisan v kritnem registru, zavarovalna polica pa vinkulirana v korist kreditodajalca.
2
+
(2) Če je na nepremičnini iz prejšnjega odstavka zgrajena stavba, mora biti stavba zavarovana pri zavarovalnici za ves čas trajanja kreditne pogodbe proti vsem rizikom najmanj za zavarovalno vsoto v vrednosti dela kredita, ki je vpisan v kritnem registru, zavarovalna polica pa vinkulirana v korist kreditodajalca.
1
−
kritnega registra Morebitne spore med skrbnikom kritnega registra in izdajateljem glede dolžnosti in pristojnosti skrbnika kritnega registra rešuje Banka Slovenije.
1
+
Morebitne spore med skrbnikom kritnega registra in izdajateljem glede dolžnosti in pristojnosti skrbnika kritnega registra rešuje Banka Slovenije.
1
·
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje skrbniku kritnega registra, če:
1
·
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje skrbniku kritnega registra, če:
2
·
1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2
·
1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
3
−
2. skrbnik huje krši dolžnosti, določene s tem zakonom, pri čemer se za določitev hujših kršitev smiselno uporablja drugi odstavek 68. člena ZBan;
3
+
2. skrbnik huje krši dolžnosti, določene s tem zakonom, pri čemer se za določitev hujših kršitev smiselno uporablja drugi odstavek 28. člena ZBan;
4
·
3. nastopijo okoliščine, ki kažejo na utemeljen dvom o primernosti osebe za opravljanje skrbniške funkcije.
4
·
3. nastopijo okoliščine, ki kažejo na utemeljen dvom o primernosti osebe za opravljanje skrbniške funkcije.
5
·
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora izdajatelj v roku 30 dni od dneva prejema odločbe o odvzemu dovoljenja imenovati novega skrbnika kritnega registra. VI. STEČAJ IZDAJATELJA
5
·
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora izdajatelj v roku 30 dni od dneva prejema odločbe o odvzemu dovoljenja imenovati novega skrbnika kritnega registra. VI. STEČAJ IZDAJATELJA
1
−
ob stečaju izdajatelja
−
2
·
(1) Imetniki hipotekarnih obveznic imajo pri poplačilu iz kritnega premoženja, vključno s stroški, prednost pred vsemi drugimi upniki izdajatelja.
1
·
(1) Imetniki hipotekarnih obveznic imajo pri poplačilu iz kritnega premoženja, vključno s stroški, prednost pred vsemi drugimi upniki izdajatelja.
3
·
(2) Zahtevke proti stečajni masi v svojem imenu in za račun imetnikov hipotekarnih obveznic uveljavlja upravitelj kritnega premoženja.
2
·
(2) Zahtevke proti stečajni masi v svojem imenu in za račun imetnikov hipotekarnih obveznic uveljavlja upravitelj kritnega premoženja.
4
·
(3) V medsebojnem razmerju imajo vsi imetniki hipotekarnih obveznic isti vrstni red.
3
·
(3) V medsebojnem razmerju imajo vsi imetniki hipotekarnih obveznic isti vrstni red.
1
−
Če je v stečajnem postopku nad drugim kreditodajalcem uspešno izpodbito pravno dejanje odkupa iz 16. člena tega zakona, izdajatelj ne vrača tega, kar je prejel, ampak plača le denarno nadomestilo iz drugega odstavka 278. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 in 40/09).
−
1
·
Uporaba določil tega zakona za komunalno obveznico in kredit osebam javnega prava
1
·
Uporaba določil tega zakona za komunalno obveznico in kredit osebam javnega prava
2
−
(1) Za izdajo komunalnih obveznic se smiselno uporabljajo določbe 17. in 18. člena, 19. do 23. člena, , 2. točke prvega odstavka in drugi odstavek 29. člena, prvega odstavka 31. člena, 32. člena, sedmega odstavka 36. člena, 1. točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 37. člena, 38. člena, prvega, tretjega in četrtega odstavka 39. člena, 40. do 41. člena, prvega do tretjega in petega do šestega odstavka 42. člena ter 43. do 51. člena tega zakona, pri čemer se namesto besed »hipotekarna obveznica« uporabljata besedi »komunalna obveznica« ter namesto »hipotekarni kredit« besede »kredit osebam javnega prava« v ustreznem sklonu.
2
+
(1) Za izdajo komunalnih obveznic se smiselno uporabljajo določbe 17. in 18. člena, 19. do 23. člena, tretjega odstavka 24. člena, 2. točke prvega odstavka in drugi odstavek 29. člena, prvega odstavka 31. člena, 32. člena, sedmega odstavka 36. člena, 1. točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 37. člena, 38. člena, prvega, tretjega in četrtega odstavka 39. člena, 40. do 41. člena, prvega do tretjega in petega do šestega odstavka 42. člena ter 43. do 51. člena tega zakona, pri čemer se namesto besed »hipotekarna obveznica« uporabljata besedi »komunalna obveznica« ter namesto »hipotekarni kredit« besede »kredit osebam javnega prava« v ustreznem sklonu.
3
·
(2) Če izdajatelj izdaja hipotekarne in komunalne obveznice, mora voditi ločena kritna registra.
3
·
(2) Če izdajatelj izdaja hipotekarne in komunalne obveznice, mora voditi ločena kritna registra.
4
·
(3) Ob stečaju izdajatelja se terjatve imetnikov komunalnih obveznic lahko poplačajo le iz kritnega premoženja komunalnih obveznic. VIII. POROČANJE BANKI SLOVENIJE
4
·
(3) Ob stečaju izdajatelja se terjatve imetnikov komunalnih obveznic lahko poplačajo le iz kritnega premoženja komunalnih obveznic. VIII. POROČANJE BANKI SLOVENIJE
1
−
(1) Z globo od 4.200 do 125.200 eurov se za prekršek kaznuje izdajatelj, če:
1
+
(1) Z globo od 1.000.000 do 30.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izdajatelj, če:
2
·
1. ne sklene pogodbe iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
2
·
1. ne sklene pogodbe iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
3
·
2. ne upošteva določil glede vsebine hipotekarne pogodbe iz 31. člena tega zakona;
3
·
2. ne upošteva določil glede vsebine hipotekarne pogodbe iz 31. člena tega zakona;
4
·
3. ne upošteva določil glede kreditnih pogojev iz 32. člena tega zakona;
4
·
3. ne upošteva določil glede kreditnih pogojev iz 32. člena tega zakona;
5
·
4. pri prevzemu kreditnih pogodb in dokumentov drugega kreditodajalca ne ravna na način, določen v 36. in 37. členu tega zakona;
5
·
4. pri prevzemu kreditnih pogodb in dokumentov drugega kreditodajalca ne ravna na način, določen v 36. in 37. členu tega zakona;
6
·
5. ne poroča Banki Slovenije na način, določen v 53. členu tega zakona.
6
·
5. ne poroča Banki Slovenije na način, določen v 53. členu tega zakona.
7
−
(2) Z globo od 500 do 4.200 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
7
+
(2) Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
1
−
Z globo od 100 do 3.800 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik kritnega registra, če:
1
+
Z globo od 10.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje skrbnik kritnega registra, če:
2
·
1. pri vpisu premoženja v kritni register ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 39. člena tega zakona;
2
·
1. pri vpisu premoženja v kritni register ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 39. člena tega zakona;
3
·
2. ne ravna v skladu z določili 42. člena tega zakona.
3
·
2. ne ravna v skladu z določili 42. člena tega zakona.
1
·
(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
1
·
(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
2
·
(2) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka.
2
·
(2) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Ne glede na določbo 330. člena ZBan se postopek o prekršku vodi v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
3
+
(3) Ne glede na določbo 172. člena ZBan se postopek o prekršku vodi v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
4
·
(4) Za prekrške, določene s tem zakonom, se v hitrem postopku lahko izreče globa v znesku, ki je višji od najnižjega zneska globe, predpisane v razponu.
4
·
(4) Za prekrške, določene s tem zakonom, se v hitrem postopku lahko izreče globa v znesku, ki je višji od najnižjega zneska globe, predpisane v razponu.
5
·
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek o prekrških, o katerem odločajo pooblaščene osebe Agencije za trg vrednostnih papirjev. XI. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
5
·
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek o prekrških, o katerem odločajo pooblaščene osebe Agencije za trg vrednostnih papirjev. XI. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
1
−
(1) Postopek o prekršku za prekršek iz 12. točke prvega odstavka 55. člena in 1. točke prvega odstavka 58. člena tega zakona vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
−
2
−
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo agencije iz prejšnjega odstavka.
−
3
−
(3) Postopek o prekršku iz prvega odstavka tega člena se vodi v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
−
1
−
Za prekrške, določene s tem zakonom, se v hitrem postopku lahko izreče globa v znesku, ki je višji od najnižje globe, predpisane v razponu.
−
1
−
28. člena
1
+
68. člena
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2009. Št. 003-02-7/2009-4 Ljubljana, dne 23. julija 2009 dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI (ZHKO-A)
−
1
−
Naslov VI. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »VI. STEČAJ IZDAJATELJA IN STEČAJ DRUGEGA KREDITODAJALCA«.
−
1
−
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na posplošeno tržno vrednost in metode množičnega vrednotenja nepremičnin, se začnejo uporabljati po prvem pripisu vrednosti nepremičnin na podlagi predpisa vlade o določitvi modela vrednotenja in v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-12/09-5/8 Ljubljana, dne 15. julija 2009 EPA 355-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
−