Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti

1

−

(1) Ta zakon ureja izvajanje carinskih predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti), ki dajejo pooblastila državam članicam, da področje carinskih predpisov nadalje uredijo v nacionalni zakonodaji ter ureja zadeve s tega področja, katerih ureditev ni v pristojnosti Skupnosti.

1

+

(1) Ta zakon ureja izvajanje carinskih predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost), ki dajejo pooblastila državam članicam, da področje carinskih predpisov nadalje uredijo v nacionalni zakonodaji, ter ureja zadeve s tega področja, katerih ureditev ni v pristojnosti Skupnosti.

2

−

(2) Za namene tega zakona se kot carinski predpisi Skupnosti iz prejšnjega odstavka štejejo predpis, ki ureja uvedbo carinskega zakonika Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik), predpis, ki ureja izvajanje carinskega zakonika (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba), predpis, ki ureja skupnostni sistem carinskih oprostitev (v nadaljnjem besedilu: uredba o carinskih oprostitvah), predpis, ki ureja tarifno in statistično nomenklaturo ter skupno carinsko tarifo (v nadaljnjem besedilu: uredba o tarifi) ter predpisa, ki urejata ukrepe za prepoved sprostitve ponarejenega in piratskega blaga v prost promet, izvoz, ponoven izvoz ali za uvedbo odložnega postopka (v nadaljnjem besedilu: uredba o varstvu pravic intelektualne lastnine), vključno z vsemi bodočimi spremembami, ki so takšne narave, da ne bodo zahtevale spremembe tega zakona.

2

+

(2) Za namene tega zakona se kot carinski predpisi Skupnosti iz prejšnjega odstavka štejejo:

+

3

+

- Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 312 z dne 31. 10. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: uredba o tarifi),

+

4

+

- Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L št. 269 z dne 10. 10. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik),

+

5

+

- Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993, str. 1), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/234 z dne 13. februarja 2015 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede začasnega uvoza prevoznih sredstev, namenjenih uporabi s strani fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na carinskem območju Unije (UL L št. 39 z dne 14. 2. 2015, str13), (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba) in

+

6

+

- Uredba Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L št 324 z dne 10. 12. 2009, str. 23), (v nadaljnjem besedilu: uredba o carinskih oprostitvah).

+

1

+

(1) Carinski organ je Finančna uprava Republike Slovenije, kadar opravlja naloge s področja carinskih predpisov.

+

2

+

(2) Carinski organi so tudi drugi organi in organizacije v Republiki Sloveniji, ki jim je s predpisi določena pristojnost za izvajanje carinskih predpisov.

1

−

Ta zakon se uporablja tudi za plačevanje drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu blaga, če s predpisi, ki določajo te dajatve, ni drugače določeno.

1

+

Ta zakon se uporablja tudi za druge dajatve, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu blaga, če s predpisi, ki določajo te dajatve, ni drugače določeno.

+

1

+

(1) Elektronsko poslovanje s Finančno upravo Republike Slovenije se omogoči le, če so izpolnjeni pogoji in pravila za takšno poslovanje.

+

2

+

(2) Minister, pristojen za finance, izda podrobnejše predpise o pogojih in pravilih za elektronsko poslovanje s Finančno upravo Republike Slovenije.

1

−

Prvi odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če:

1

+

(1) Območje uporabe tega zakona je ozemlje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: območje uporabe), ki obsega ozemlje pod suverenostjo Republike Slovenije, vštevši zračni prostor in morska območja, reke in jezera, nad katerimi ima Republika Slovenija suverenost in jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom.

2

−

1. vnese blago na carinsko območje ali ga iznese s carinskega območja mimo mejnih prehodov ali to stori v času, ko mejni prehod ni odprt, oziroma to poskusi storiti (prvi odstavek 15. člena tega zakona);

2

+

(2) Ta zakon se izvaja enotno na celotnem območju uporabe, če ni s tem zakonom, posebnim zakonom, predpisi Skupnosti ali ratificirano mednarodno pogodbo določeno drugače.

3

−

2. takoj ne predloži blaga iz 47. člena tega zakona carinskemu organu;

3

+

(3) Posamezne določbe tega zakona se lahko v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami izvajajo tudi izven območja uporabe.

4

−

3. začne z delom v prosti coni preden pridobi potrebno soglasje, odločbo in uporabno dovoljenje (50. člen tega zakona);

4

+

(4) Z območjem uporabe so glede uporabe carinskih predpisov izenačena tista območja drugih držav članic EU in tretjih držav držav, v katerih smejo slovenski carinski organi izvajati carinske predpise, in sicer v obsegu svojih pooblastil.

5

−

4. v mejni prodajalni prodaja blago v nasprotju s prvim odstavkom 81. člena tega zakona;

−

6

−

5. ne vodi evidence v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona ali ne vodi evidenc o nabavi in prodaji blaga ter ne hrani dokumentacije o blagu, ki ga imetnik hrani v mejni prodajalni (prvi in drugi odstavek 84. člena tega zakona);

−

7

−

6. ne hrani računa, dokler ne zapusti carinskega območja Skupnosti (drugi odstavek 82. člena tega zakona);

−

8

−

7. prodano neskupnostno blago ne zapečati v vrečki ali ne zapečati tako, da je onemogočena odstranitev pečata brez poškodb (prvi odstavek 83. člena tega zakona);

−

9

−

8. ne poseduje kupljenega neskupnostnega blaga, odstrani ali poškoduje pečat na vrečki oziroma neskupnostno blago porabi oziroma uporabi na carinskem območju Skupnosti (drugi in tretji odstavek 83. člena tega zakona). PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

−

10

−

20. člen

−

11

−

(1) Določbi 4. in 5. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. maja 2016. Do začetka uporabe določb 4. in 5. člena tega zakona se uporabljajo določbe 6. in 8. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04, 28/06 - odl. US in 111/07).

−

12

−

(2) Določbe 68. do 76. člena zakona se uporabljajo do uveljavitve uredbe o izvajanju Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L št. 181 z dne 29. 6. 2013, str. 15).

−

13

−

21. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 437-06/15-1/10 Ljubljana, dne 10. julija 2015 EPA 474-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik

−

1

−

Prvi odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če:

1

+

(1) Posamezni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:

2

−

1. vnese blago na carinsko območje ali ga iznese s carinskega območja mimo mejnih prehodov ali to stori v času, ko mejni prehod ni odprt, oziroma to poskusi storiti (prvi odstavek 15. člena tega zakona);

2

+

1. »carinjenje blaga« je vsako uradno dejanje pri predložitvi blaga v carinski postopek ali pri izpolnjevanju formalnosti za ponovni izvoz blaga v običajnem postopku v skladu z 62. do 75. členom carinskega zakonika ali v poenostavljenem postopku v skladu s točkama a) ali b) prvega odstavka 76. člena carinskega zakonika;

3

−

2. takoj ne predloži blaga iz 47. člena tega zakona carinskemu organu;

3

+

2. »notranja meja« je meja Republike Slovenije z državami članicami Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica);

4

−

3. začne z delom v prosti coni preden pridobi potrebno soglasje, odločbo in uporabno dovoljenje (50. člen tega zakona);

4

+

3. »tretja država« je država, ki ni država članica;

5

−

4. v mejni prodajalni prodaja blago v nasprotju s prvim odstavkom 81. člena tega zakona;

5

+

4. »običajno prebivališče« je kraj, kjer oseba prebiva najmanj 185 dni v koledarskem letu zaradi osebnih ali poslovnih vezi. V primeru, da oseba nima poslovnih vezi ali pa so te vezi v drugi državi, kot njene osebne vezi, se upošteva kraj, kjer ima oseba osebne vezi, če se v ta kraj redno vrača. Bivanje v tujini zaradi šolanja ali študija ne vpliva na spremembo običajnega prebivališča;

6

−

5. ne vodi evidence v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona ali ne vodi evidenc o nabavi in prodaji blaga ter ne hrani dokumentacije o blagu, ki ga imetnik hrani v mejni prodajalni (prvi in drugi odstavek 84. člena tega zakona);

6

+

5. »blago« je vsaka premična opredmetena stvar, ki je v pravnem prometu, vključno z električnim tokom;

7

−

6. ne hrani računa, dokler ne zapusti carinskega območja Skupnosti (drugi odstavek 82. člena tega zakona);

7

+

6. »organ javne uprave« je neposredni uporabnik državnega proračuna, kot je določen v prilogi Seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/03), v podskupinah od 1.1. do 1.3. točke A.I;

8

−

7. prodano neskupnostno blago ne zapečati v vrečki ali ne zapečati tako, da je onemogočena odstranitev pečata brez poškodb (prvi odstavek 83. člena tega zakona);

8

+

7. »sprejem carinske deklaracije« je ugotovitev carinskega organa, da so izpolnjeni pogoji iz 38. člena tega zakona, in če je tako predpisano, evidentiranje carinske deklaracije v predpisano evidenco;

9

−

8. ne poseduje kupljenega neskupnostnega blaga, odstrani ali poškoduje pečat na vrečki oziroma neskupnostno blago porabi oziroma uporabi na carinskem območju Skupnosti (drugi in tretji odstavek 83. člena tega zakona). PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

9

+

8. »dan sporočitve dolgovanega zneska dolžniku ali dolžnici (v nadaljnjem besedilu: dolžnik)« je dan, ko je dolžniku to obvestilo vročeno oziroma dan, ko se šteje, da mu je bil dolgovani znesek sporočen;

10

−

20. člen

10

+

9. »carinski mejni pas na kopnem« je del ozemlja carinskega območja od carinske meje do 15 km v notranjost območja uporabe tega zakona;

11

−

(1) Določbi 4. in 5. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. maja 2016. Do začetka uporabe določb 4. in 5. člena tega zakona se uporabljajo določbe 6. in 8. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04, 28/06 - odl. US in 111/07).

11

+

10. »carinski mejni pas na morju« je pas ozemlja širine 5 km od morske obale v notranjost območja uporabe tega zakona in morsko območje od obale do zunanje meje teritorialnega morja;

12

−

(2) Določbe 68. do 76. člena zakona se uporabljajo do uveljavitve uredbe o izvajanju Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L št. 181 z dne 29. 6. 2013, str. 15).

12

+

11. »uradno mesto« je mesto, kjer se lahko predloži blago ter se opravljajo druga uradna dejanja in carinjenje blaga;

13

−

21. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 437-06/15-1/10 Ljubljana, dne 10. julija 2015 EPA 474-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik

13

+

12. »znesek dajatev« je vsak znesek uvoznih ali izvoznih dajatev, ki so posledica carinskega dolga, ter drugih dajatev iz 2. člena tega zakona.

+

14

+

(2) S carinskimi organi Republike Slovenije so izenačeni organi carinskih uprav drugih držav članic, če so v okviru programov za izmenjavo ali izobraževalnih programov Skupnosti dodeljeni organizacijskim enotam Finančne uprave Republike Slovenije. Aktivnosti po navedenih programih se izvajajo pod nadzorom carinskih organov Republike Slovenije.

+

15

+

2. poglavje Pravice in obveznosti oseb

1

−

(1) Oseba, ki opravlja posle zastopanja v okviru svoje dejavnosti, mora v skladu s 5. členom carinskega zakonika izpolnjevati naslednja pogoja:

−

2

−

1. ima sedež ali stalno prebivališče na območju uporabe tega zakona,

−

3

−

2. ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo in je opravila poseben strokovni izpit ali zaposluje najmanj eno osebo, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo in je opravila poseben strokovni izpit.

−

4

−

(2) Program posebnega strokovnega izpita določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), za izvajanje izpitov pa skrbi Generalni carinski urad. Generalni carinski urad lahko na podlagi javnega razpisa pooblasti za izvajanje posebnih strokovnih izpitov ustrezno usposobljeno organizacijo, ki se ukvarja z izobraževanjem.

−

5

−

(3) Vlada določi natančnejše pogoje, način in postopek dokazovanja pogojev iz prvega odstavka tega člena.

−

6

−

(4) Osebi, ki izpolnjuje pogoje iz tega člena, izda Generalni carinski urad dovoljenje za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah.

−

1

−

(1) Carinski organ iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona lahko zastopniku odvzame dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah zaradi ponavljajočega se malomarnega ravnanja v obdobju zadnjih treh let.

−

2

−

(2) Zastopnik mora biti pred odvzemom dovoljenja pisno opozorjen na možnost odvzema v primeru ponovnega malomarnega ravnanja.

−

3

−

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko carinski organ iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah zastopniku nemudoma odvzame:

−

4

−

- če je zastopnik huje kršil carinske ali druge predpise za nadzor nad izvajanjem katerih so pristojni carinski organi;

−

5

−

- če je bil zastopnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, povezanega z opravljanjem poslov v okviru svoje dejavnosti; ali

−

6

−

- če je nad zastopnikom začet stečajni postopek ali kakšen drug postopek, ki se lahko zaključi z njegovim prenehanjem.

−

7

−

(4) Zastopniku, kateremu je bilo dovoljenje za zastopanje v carinskih zadevah odvzeto, ni mogoče izdati novega dovoljenja za zastopanje v carinskih zadevah v roku dveh let od odvzema.

−

8

−

(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za odvzem licence za opravljanje poslov zastopanja.

−

1

−

Zahtevek za pridobitev zavezujoče tarifne informacije in zavezujoče informacije o poreklu blaga se vloži pri Generalnem carinskem uradu.

1

+

Zavezujoče tarifne informacije in zavezujoče informacije o poreklu blaga izdaja Finančna uprava Republike Slovenije.

1

−

(1) Če je za ugotovitev dejanskega stanja zaradi izdaje zavezujoče tarifne informacije in informacije o poreklu blaga potrebna kemično-fizikalno-tehnološka ali kakšna druga preiskava blaga, ki je ni mogoče opraviti v carinskem laboratoriju, lahko na zahtevo Generalnega carinskega urada opravi preiskavo tega blaga tudi druga strokovna organizacija.

1

+

(1) Če je za ugotovitev dejanskega stanja zaradi izdaje zavezujoče tarifne informacije ali informacije o poreklu blaga potrebna analiza ali natančen pregled blaga, ki ju ni mogoče opraviti v Finančni upravi Republike Slovenije, lahko na zahtevo Finančne uprave Republike Slovenije analizo ali pregled tega blaga opravi tudi druga strokovna organizacija.

2

−

(2) Generalni carinski urad pošlje vzorce blaga organizaciji v skladu s prejšnjim odstavkom, ko dobi predhodno pisno soglasje vložnika ali vložnice zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vložnik), da bo nosil stroške preiskave.

2

+

(2) Finančna uprava Republike Slovenije pošlje vzorce blaga organizaciji v skladu s prejšnjim odstavkom, ko dobi predhodno pisno soglasje vložnika ali vložnice zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vložnik), da bo nosil stroške analize ali natančnega pregleda blaga.

3

−

(3) Če vložnik ne predloži Generalnemu carinskemu uradu pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni po prejemu obvestila, se zahtevek zavrže. II. DEL ELEMENTI ZA DOLOČITEV VIŠINE UVOZNIH OZIROMA IZVOZNIH DAJATEV TER DRUGIH UKREPOV, PREDPISANIH ZA BLAGOVNO MENJAVO

3

+

(3) Če vložnik ne predloži Finančni upravi Republike Slovenije pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni po prejemu obvestila, se zahtevek zavrže. II. DEL ELEMENTI ZA DOLOČITEV VIŠINE UVOZNIH OZIROMA IZVOZNIH DAJATEV TER DRUGIH UKREPOV, PREDPISANIH ZA BLAGOVNO MENJAVO

1

−

V smislu 35. člena carinskega zakonika se kot menjalni tečaj uporablja srednji tečaj Banke Slovenije.

1

+

(1) V smislu 35. člena carinskega zakonika se kot menjalni tečaj upošteva referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije.

+

2

+

(2) V primeru tujih valut, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev, se v smislu 35. člena carinskega zakonika kot menjalni tečaj upošteva tečaj, ki ga določa in objavlja Banka Slovenije.

1

−

(1) Potrdila o nepreferencialnem poreklu blaga izdaja Gospodarska zbornica Slovenije.

1

+

(1) Potrdila o nepreferencialnem poreklu blaga izdajata Gospodarska zbornica Slovenije ali Trgovinska zbornica Slovenije.

2

−

(2) Gospodarska zbornica Slovenije izda potrdilo o nepreferencialnem poreklu blaga, če so izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila o poreklu blaga in če blago, na katerega se potrdilo nanaša, ustreza kriterijem za pridobitev nepreferencialnega porekla.

2

+

(2) Gospodarska zbornica Slovenije ali Trgovinska zbornica Slovenije izda potrdilo o nepreferencialnem poreklu blaga, če so izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila o poreklu blaga in če blago, na katerega se potrdilo nanaša, ustreza kriterijem za pridobitev nepreferencialnega porekla.

1

·

(1) Preferencialno poreklo blaga se dokazuje s predložitvijo dokazila o poreklu blaga, katerega uporaba je določena s predpisi Skupnosti ali z mednarodnimi pogodbami, ki določajo preferencialno tarifno obravnavanje blaga.

1

·

(1) Preferencialno poreklo blaga se dokazuje s predložitvijo dokazila o poreklu blaga, katerega uporaba je določena s predpisi Skupnosti ali z mednarodnimi pogodbami, ki določajo preferencialno tarifno obravnavanje blaga.

2

−

(2) Generalni carinski urad izda na podlagi pisnega zahtevka upravičenca ali upravičenke (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) dovoljenje za izvajanje poenostavitev, če je s predpisi Skupnosti ali z mednarodno pogodbo, ki določajo preferencialno tarifno obravnavo blaga določeno, da je mogoče posameznim upravičencem dovoliti poenostavitve v zvezi z dokazovanjem porekla blaga.

2

+

(2) Finančna uprava Republike Slovenije izda na podlagi zahtevka upravičenca ali upravičenke (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) dovoljenje za izvajanje poenostavitev, če je s predpisi Skupnosti ali z mednarodno pogodbo, ki določajo preferencialno tarifno obravnavo blaga določeno, da je mogoče posameznim upravičencem dovoliti poenostavitve v zvezi z dokazovanjem porekla blaga.

3

−

(3) Pri izdaji dovoljenj iz prejšnjega odstavka Generalni carinski urad upošteva predvsem:

3

+

(3) Pri izdaji dovoljenj iz prejšnjega odstavka Finančna uprava Republike Slovenije upošteva predvsem:

4

·

a) jamstva vložnika zahtevka v zvezi s pravilnim izvajanjem poenostavljenega postopka,

4

·

a) jamstva vložnika zahtevka v zvezi s pravilnim izvajanjem poenostavljenega postopka,

5

·

b) zanesljivost vložnika zahtevka pri vodenju carinskih postopkov.

5

·

b) zanesljivost vložnika zahtevka pri vodenju carinskih postopkov.

1

·

(1) Vnos in iznos blaga na oziroma iz carinskega območja Skupnosti je mogoč samo preko mejnih prehodov, ki so določeni na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje, v času, ko so odprti za promet.

1

·

(1) Vnos in iznos blaga na oziroma iz carinskega območja Skupnosti je mogoč samo preko mejnih prehodov, ki so določeni na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje, v času, ko so odprti za promet.

2

·

(2) Mejne prehode, preko katerih se opravljata blagovni ali potniški promet v skladu s carinskimi ali drugimi predpisi, določi vlada.

2

·

(2) Mejne prehode, preko katerih se opravljata blagovni ali potniški promet v skladu s carinskimi ali drugimi predpisi, določi vlada.

3

−

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se lahko v skladu z mednarodno pogodbo ali z zakonom, ki ureja nadzor državne meje, dovoli vnos in iznos blaga tudi izven mejnih prehodov iz prejšnjega odstavka.

3

+

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se lahko v skladu z mednarodno pogodbo ali na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje, dovoli vnos in iznos blaga tudi izven mejnih prehodov iz prejšnjega odstavka.

4

−

(4) Gibanje blaga, ki je zavezano fitosanitarni, veterinarski ali drugi predpisani kontroli, je dovoljeno le preko tistih mejnih prehodov, ki so v skladu s posebnimi predpisi določeni za vnos in iznos takšnega blaga.

4

+

(4) Vnos in iznos blaga, ki je zavezano fitosanitarni, veterinarski ali drugi predpisani kontroli, je dovoljeno le preko tistih mejnih prehodov, ki so v skladu s posebnimi predpisi določeni za vnos in iznos takšnega blaga.

5

·

(5) Če je zaradi varnosti javnega reda ali varovanja zdravja ljudi in živali ali splošne varnosti uvoz ali izvoz omejen s predpisi, ki določajo prepovedi in omejitve, lahko vlada določi, da se vnos ali iznos blaga izvaja le preko določenih mejnih prehodov.

5

·

(5) Če je zaradi varnosti javnega reda ali varovanja zdravja ljudi in živali ali splošne varnosti uvoz ali izvoz omejen s predpisi, ki določajo prepovedi in omejitve, lahko vlada določi, da se vnos ali iznos blaga izvaja le preko določenih mejnih prehodov.

1

−

(1) Pod carinskim nadzorom so:

1

+

(1) Pod carinskim nadzorom je:

2

−

- blago, za katerega je carinski nadzor predviden v carinskem zakoniku ali drugih predpisih Republike Slovenije,

2

+

- blago, za katerega je carinski nadzor predviden v carinskih predpisih Skupnosti, in

3

−

- blago, za katero veljajo prepovedi in omejitve, ob vnosu ali iznosu na oziroma iz območja uporabe tega zakona,

3

+

- blago, za katero veljajo prepovedi in omejitve ob vnosu ali iznosu na oziroma iz območja uporabe tega zakona.

4

−

- neskupnostno blago, ki se nezakonito nahaja na območju uporabe tega zakona.

−

5

·

(2) Pod carinski nadzor spadajo tudi zabojniki, posode in embalaža ter prevozna sredstva in naprave, za katere obstaja utemeljen sum, da se v njih prevaža blago iz prejšnjega odstavka.

4

·

(2) Pod carinski nadzor spadajo tudi zabojniki, posode in embalaža ter prevozna sredstva in naprave, za katere obstaja utemeljen sum, da se v njih prevaža blago iz prejšnjega odstavka.

1

−

Za carinske urade iz točke a) prvega odstavka 38. člena carinskega zakonika se šteje najbližji carinski urad po prestopu meje, upoštevajoč najkrajšo običajno pot.

1

+

Za finančne urade iz točke a) prvega odstavka 38. člena carinskega zakonika se šteje najbližji finančni urad po prestopu meje, upoštevajoč najkrajšo običajno pot.

1

−

Minister ali ministrica (v nadaljevanju besedila: minister), pristojna za finance, lahko za določene vrste blaga, v skladu s četrtim odstavkom 38. člena carinskega zakonika, določi izjeme od obveznosti prevoza od carinske črte do carinskega urada iz prejšnjega člena.

1

+

Minister ali ministrica (v nadaljevanju besedila: minister), pristojna za finance, lahko za določene vrste blaga, v skladu s četrtim odstavkom 38. člena carinskega zakonika, določi izjeme od obveznosti prevoza od carinske črte do finančnega urada iz prejšnjega člena.

1

−

(1) Ukrepe carinskega nadzora in posebnosti glede na obliko transporta lahko določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet oziroma v primeru poštnega prometa, z ministrom, pristojnim za informacijsko družbo.

1

+

(1) Ukrepi carinskega nadzora vključujejo uporabo sredstev za zagotovitev istovetnosti ali zaseg blaga, če bi se na ta način lahko preprečila njegova uporaba ali zagotovilo spoštovanje carinskih predpisov in plačilo zneska dajatev za to blago.

2

−

(2) Kadar carinski predpisi določajo, da je treba za blago, ki je bilo nezakonito vnešeno ali odstranjeno izpod carinskega nadzora, urediti njegov položaj, carinski organi zagotovijo carinski nadzor tako, da prepovejo njegovo uporabo.

2

+

(2) Kadar carinski predpisi določajo, da je treba urediti položaj blaga, ki je bilo nezakonito vnešeno ali odstranjeno izpod carinskega nadzora, lahko carinski organi zagotovijo carinski nadzor tudi tako, da začasno prepovejo njegovo uporabo do odprave nezakonitega stanja.

3

−

(3) Carinski nadzor v smislu prejšnjega odstavka vključuje tudi uporabo sredstev za zagotovitev istovetnosti blaga ali zaseg blaga, če bi se le na ta način lahko preprečila njegova uporaba ali zagotovilo spoštovanje carinskih predpisov in plačilo carinskega dolga za to blago.

3

+

(3) Posebnosti carinskega nadzora glede na obliko transporta lahko določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet oziroma v primeru poštnega prometa, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo.

+

1

+

(1) Ukrepi za zagotovitev istovetnosti blaga se lahko sprejmejo pred prepustitvijo blaga deklarantu ali deklarantki (v nadaljnjem besedilu: deklarant) ali kadar to zahtevajo ukrepi carinskega nadzora, da bi se preprečila neupravičena uporaba tega blaga in zagotovila njegova istovetnost.

+

2

+

(2) Sredstva za zagotovitev istovetnosti blaga se lahko namestijo na blago, tovorke, zabojnike ali tovorne prostore vozil le, če je s tem zagotovljeno, da blaga ne bo mogoče odstraniti ne da bi se poškodovale carinske oznake ali pustile jasno vidne sledi na uporabljenih sredstvih za zagotovitev istovetnosti ali na sredstvu, na katero se nameščajo.

+

3

+

(3) Če je tako predvideno z mednarodno pogodbo, lahko carinski organi predhodno odobrijo tovorne prostore vozil ali vozila za prevoz blaga z uporabo sredstev za zagotovitev istovetnosti. Za izdajo in podaljšanje takega potrdila oziroma dovoljenja je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije.

+

4

+

(4) Če se namestijo sredstva za zagotovitev istovetnosti blaga, se s tem blago ne sme poškodovati niti zmanjšati njegova uporabnost.

+

5

+

(5) Za ohranitev oziroma nepoškodovanje carinskih oznak sta odgovorna prevoznik ali prevoznica ali deklarant oziroma oseba, ki je odgovorna za blago.

1

−

(1) V vsakem carinskem uradu se določijo uradna mesta, na katerih se lahko predloži blago in opravljajo uradna dejanja.

1

+

(1) Uradna mesta se določijo pri carinskem organu, pristojnem za predložitev in carinjenje blaga.

2

−

(2) Pristanišča, železniške postaje, letališča, proste cone, prosta skladišča in druga mesta se štejejo za uradna mesta iz prejšnjega odstavka, če se tam opravlja pretok blaga ali potnikov s tretjimi državami. Na teh uradnih mestih, carinski organi v soglasju z upravljavcem le-teh, določijo mesto za pregled blaga.

2

+

(2) Pristanišča, železniške postaje, letališča, proste cone, prosta skladišča in druga mesta se štejejo za uradna mesta iz 11. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, če tam poteka vnos ali iznos blaga oziroma pretok potnikov med Skupnostjo in tretjimi državami. Na teh uradnih mestih carinski organi v soglasju z upravljavcem le-teh določijo mesto za pregled blaga.

3

−

(3) Kot uradna mesta določena za carinjenje se štejejo tudi prevozna sredstva, v katerih se opravlja carinjenje med vožnjo.

3

+

(3) Kot uradna mesta se štejejo tudi mejni prehodi in prevozna sredstva, v katerih se opravlja carinjenje med vožnjo, v skladu z mednarodnim sporazumom.

1

−

(1) Carinski urad lahko, na zahtevo deklaranta ali deklarantke (v nadaljnjem besedilu: deklarant) ali če tako določajo predpisi, opravi carinjenje blaga tudi izven uradnih mest, če s tem ni prizadeta učinkovitost carinske kontrole. Stroške organa in ostale stroške, ki nastanejo zaradi carinjenja blaga izven uradnih mest krije deklarant.

1

+

(1) Ne glede na določbe o poenostavitvah v carinskih postopkih lahko carinski organ na zahtevo deklaranta ali če tako določajo predpisi, opravi carinjenje blaga tudi izven uradnih mest, če s tem ni prizadeta učinkovitost carinske kontrole. Stroške organa in ostale stroške, ki nastanejo zaradi carinjenja blaga izven uradnih mest, krije deklarant.

2

−

(2) Minister, pristojen za finance, izda cenik stroškov za carinjenje blaga izven uradnih mest.

2

+

(2) Minister, pristojen za finance, izda stroškovnik za carinjenje blaga izven uradnih mest.

1

−

(1) Upravljavci ali upravljavke (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) uradnih mest iz drugega odstavka 20. člena tega zakona so dolžni carinskemu organu brezplačno zagotoviti naslednje:

1

+

(1) Upravljavci uradnih mest iz drugega odstavka 20. člena tega zakona carinskim organom brezplačno zagotavljajo:

2

−

- ustrezne prostore za opravljanje uradnih dejanj, ki so v pristojnosti carinskega organa in za predložitev blaga,

−

3

−

- zadostno število parkirnih mest v bližini le-teh,

−

4

·

- dostop do svojih objektov in naprav,

2

·

- dostop do svojih objektov in naprav,

5

−

- prevoz pri opravljanju uradnih dejanj, in

3

+

- prevoz pri opravljanju uradnih dejanj in

6

−

- takoj, ko je mogoče sporočiti vozne rede, rede letenja in vsa dejanska prometna gibanja.

4

+

- takoj, ko je mogoče, obvestitev o voznih redih, redih letenja in vseh dejanskih prometnih gibanjih.

7

−

(2) Stroške postavitve in vzdrževanja takšnih objektov ter druge stroške, ki nastanejo v zvezi z njimi, krijejo upravljavci uradnih mest.

5

+

(2) Upravljavci uradnih mest iz drugega odstavka 20. člena tega zakona carinskim organom zagotavljajo tudi:

+

6

+

- ustrezne prostore za opravljanje uradnih dejanj, ki so v pristojnosti carinskega organa, in za predložitev blaga in

+

7

+

- zadostno število parkirnih mest v bližini le-teh.

1

−

(1) Carinski organi lahko, za namene izvajanja carinskega nadzora in drugih predpisov, za izvajanje katerih so pristojni, zahtevajo odstranitev objektov, naprav in prevoznih sredstev, ki se brez njihovega soglasja nahajajo na uradnih mestih in na carinski meji.

1

+

(1) Carinski organi lahko za namene izvajanja carinske kontrole in drugih predpisov, za izvajanje katerih so pristojni, zahtevajo odstranitev objektov, naprav in prevoznih sredstev, ki se brez njihovega soglasja nahajajo na uradnih mestih ali na mejnem prehodu, brez pravice do odškodnine.

2

−

(2) Carinski organi lahko zahtevajo od oseb, ki se nahajajo na uradnih mestih ali na carinski meji, kjer se opravlja carinski nadzor ali kontrola, da zapustijo ta mesta, če ovirajo izvajanje carinskega nadzora ali če bi z njihovo prisotnostjo lahko prišlo do kršitev carinskih predpisov ali če bi njihova prisotnost oteževala izvajanje carinskega nadzora.

2

+

(2) Carinski organi lahko zahtevajo od oseb, ki se nahajajo na uradnih mestih ali na mejnem prehodu, kjer se opravlja carinska kontrola, da zapustijo ta mesta, če ovirajo izvajanje carinske kontrole ali če bi z njihovo prisotnostjo lahko prišlo do kršitev carinskih predpisov ali če bi njihova prisotnost oteževala izvajanje carinske kontrole.

3

−

(3) Za osebe iz prejšnjega odstavka ne štejejo uradne osebe organov, ki opravljajo mejno kontrolo.

3

+

(3) Za osebe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo uradne osebe organov, ki opravljajo kontrolo na mejnem prehodu.

4

−

(4) Osebe, ki zadržujejo stvari ali hranijo blago na uradnih mestih ali na carinski meji, četudi gre za skupnostno blago, morajo to blago na zahtevo carinskih organov takoj odstraniti.

4

+

(4) Osebe, ki zadržujejo stvari ali hranijo blago na uradnem mestu ali na mejnem prehodu, četudi gre za skupnostno blago, morajo to blago na zahtevo carinskih organov takoj odstraniti.

1

−

(1) Upravljavci prostorov in naprav, ki služijo za potniški in blagovni promet s tretjimi državami, vključno poštni promet, upravljavci naprav v pretovariščih in skladiščih ter upravljavci daljnovodov in cevovodov, morajo carinskim organom omogočiti izvajanje carinskega nadzora in kontrole blaga ter vpogled v evidence o gibanju tega blaga.

1

+

(1) Upravljavci prostorov in naprav, ki služijo za potniški in blagovni promet s tretjimi državami, vključno poštni promet, upravljavci naprav v pretovariščih, skladiščih in prostih conah ter upravljavci daljnovodov in cevovodov, morajo carinskim organom omogočiti izvajanje carinskega nadzora in kontrole blaga ter vpogled v evidence o gibanju tega blaga.

2

−

(2) Upravljavci naprav in objektov iz prejšnjega odstavka so dolžni na zahtevo carinskih organov omogočiti pregled blaga in določiti prostor, kjer se bo izvedel tak pregled.

2

+

(2) Upravljavci iz prejšnjega odstavka so dolžni na zahtevo carinskih organov omogočiti pregled blaga in določiti prostor, kjer se bo izvedel tak pregled oziroma opravil vpogled v evidence.

+

3

+

(3) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena nosi stroške, ki jih ima zaradi obveznosti nudenja pomoči carinskim organom po tem členu.

1

−

(1) Ne glede na 28. člen tega zakona carinski urad lahko na zahtevo deklaranta ali če tako določajo predpisi opravi carinjenje blaga tudi izven uradnih ur, če s tem ni prizadeta učinkovitost carinske kontrole. Stroške organa in ostale stroške, ki nastanejo zaradi carinjenja blaga izven uradnih ur krije deklarant.

1

+

(1) Ne glede na določbe o poenostavitvah v carinskih postopkih lahko carinski organ na zahtevo deklaranta ali če tako določajo predpisi opravi carinjenje blaga tudi izven uradnih ur, če s tem ni prizadeta učinkovitost carinske kontrole. Stroške organa in ostale stroške, ki nastanejo zaradi carinjenja blaga izven uradnih ur krije deklarant.

2

−

(2) Minister, pristojen za finance, izda cenik stroškov za carinjenje blaga izven uradnih ur.

2

+

(2) Minister, pristojen za finance, izda stroškovnik za carinjenje blaga izven uradnih ur.

1

−

(1) Predložitev blaga je možna samo v času uradnih ur pristojnega carinskega organa in na uradnem mestu oziroma na mestu, ki ga določi pristojni carinski urad.

1

+

(1) Predložitev blaga je možna samo v času uradnih ur pristojnega carinskega organa in na uradnem mestu oziroma na mestu, ki ga določi pristojni finančni urad.

2

−

(2) Blago v poštnem, zračnem in pomorskem prometu, ki carinsko območje le tranzitira, je oproščeno obveznosti predložitve. Oprostitev ne velja za blago, za katero veljajo prepovedi in omejitve v tranzitu.

2

+

(2) Blago, ki carinskemu organu ni očitno vidno, in blago, ki se ne prevaža oziroma prenaša na običajnem mestu, je treba predložiti izrecno.

3

−

(3) Blago, ki carinskemu organu ni očitno vidno in blago, ki se ne prevaža oziroma prenaša na običajnem mestu, je treba predložiti izrecno.

3

+

(3) Minister, pristojen za finance, dovoli izjeme od obveznosti predložitve blaga oziroma olajšave pri predložitvi blaga, če se s tem olajša pretok blaga.

4

−

(4) Minister, pristojen za finance, dovoli izjeme od obveznosti predložitve blaga oziroma olajšave pri predložitvi blaga, če se s tem olajša pretok blaga.

−

1

−

Minister, pristojen za finance, določi obrazec skupne deklaracije.

1

+

Minister, pristojen za finance, lahko določi obrazec skupne deklaracije.

1

−

(1) Neskupnostno blago se začasno hrani le na mestih in pod pogoji, ki jih odobri carinski organ.

1

+

(1) (črtan).

2

·

(2) Minister, pristojen za finance, lahko določi podrobnejša pravila za začasno hrambo blaga.

2

·

(2) Minister, pristojen za finance, lahko določi podrobnejša pravila za začasno hrambo blaga.

1

−

(1) Prostori, kjer je blago začasno hranjeno in prostori carinskih skladišč morajo biti opremljeni tako, da je carinskim organom zagotovljen učinkovit carinski nadzor.

1

+

(1) Prostori, kjer je blago začasno hranjeno, in prostori carinskih skladišč morajo biti opremljeni tako, da je zagotovljen učinkovit carinski nadzor.

2

−

(2) Šteje se, da je nadzor iz prejšnjega odstavka zagotovljen, če je prostor opremljen tako, da fizično onemogoča nedovoljeno odstranitev blaga brez uporabe sile in poškodovanja varovalnih naprav in če se o blagu vodijo evidence, ki omogočajo ugotovitev višine carinskega dolga in carinskega dolžnika.

2

+

(2) Šteje se, da je nadzor iz prejšnjega odstavka zagotovljen, če je prostor opremljen tako, da fizično onemogoča nedovoljeno odstranitev blaga brez uporabe sile in poškodovanja varovalnih naprav oziroma brez vidnih znakov in če se o blagu vodijo evidence, ki omogočajo ugotovitev višine zneska dajatev in dolžnika. IV. DEL CARINSKO DOVOLJENA RABA ALI UPORABA BLAGA

3

−

(3) Minister, pristojen za finance, lahko določi natančnejše pogoje za odprtje carinskega skladišča in prostorov začasne hrambe. IV. DEL CARINSKO DOVOLJENA RABA ALI UPORABA BLAGA

−

4

·

1. poglavje Splošno

3

·

1. poglavje Splošno

1

−

(1) Minister, pristojen za finance, določi način izpolnjevanja carinske deklaracije in kodeks šifer, ki se uporablja pri izpolnitvi carinske deklaracije.

1

+

(1) Minister, pristojen za finance, v skladu z 212. členom izvedbene uredbe dopolni navodila iz priloge 37 izvedbene uredbe in določi sezname nacionalnih šifer, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju carinske deklaracije oziroma drugih obrazcev, zahtevkov in obvestil.

2

−

(2) Kadar se v potniškem prometu uporablja ustna carinska deklaracija, se za obračun dajatev uporablja poseben obrazec obračuna dajatev.

2

+

(2) Kadar se v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti za sprostitev blaga v prost promet uporabi ustna carinska deklaracija in nastane carinski dolg, Finančna uprava Republike Slovenije izda potrdilo o plačilu dolgovanih dajatev na posebnem obrazcu. Vzorec obrazca določi minister, pristojen za finance.

3

−

(3) Obliko in vsebino obrazca iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.

3

+

(3) Finančna uprava Republike Slovenije lahko pooblasti izvajalca prometa s poštnimi pošiljkami, kadar nastopa kot zastopnik v carinskem postopku, da sam izdaja potrdila o plačilu dolgovanih dajatev, ki vsebujejo najmanj podatke iz obrazca iz prejšnjega odstavka.

1

−

(1) Vlaganje carinskih deklaracij s pomočjo sredstev za računalniško izmenjavo podatkov je dovoljeno samo s predhodnim dovoljenjem Generalnega carinskega urada.

−

2

−

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za izvajanje poenostavitev iz točke b) in c) prvega pododstavka prvega odstavka 76. člena carinskega zakonika, deklaracija iz prejšnjega odstavka lahko vloži le na podlagi predhodnega dovoljenja Generalnega carinskega urada, s katerim se dovoli izvajanje poenostavljenega postopka.

−

3

−

(3) Minister, pristojen za finance, izda podrobnejše predpise o pridobitvi dovoljenja in načinu vlaganja deklaracij s sredstvi za računalniško izmenjavo podatkov.

−

1

−

Če vložnik predloži skupaj s carinsko deklaracijo dodatne izvode ali kopije deklaracije, lahko zahteva njihovo potrditev.

1

+

(1) Minister, pristojen za finance, določi pogoje in način za izdelavo in prenos carinskih deklaracij, obrazcev, obvestil in zahtevkov, potrebnih za izvedbo carinskih formalnosti z elektronskimi sredstvi.

+

2

+

(2) Seznam elektronskih sporočil, potrebnih za izvedbo carinskih formalnosti, in način njihove uporabe določi generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije in jih objavi na spletni strani.

+

3

+

(3) Minister, pristojen za finance, določi pogoje in način za prenos spremnih dokumentov, potrebnih za izvedbo carinskih formalnosti z elektronskimi sredstvi.

+

4

+

(4) Kadar se carinska deklaracija vloži s pomočjo sistema za računalniško izmenjavo podatkov, se šteje, da je carinski organ dovolil, da se spremni dokumenti hranijo pri udeležencu in da jih ob vložitvi carinske deklaracije ni treba dostaviti carinskim organom, razen če carinski organ ne odloči drugače ali če ni s posebnim predpisom določeno drugače.

1

−

(1) Zahtevek za izdajo dovoljenja za poenostavljeni postopek iz točke b) in c) prvega pododstavka prvega odstavka 76. člena carinskega zakonika se vloži pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež ali glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka.

1

+

(1) Finančna uprava Republike Slovenije izda na podlagi zahtevka dovoljenje za izvajanje katerega izmed poenostavljenih postopkov, če je s carinskimi predpisi Skupnosti ali mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo in določa poenostavljene postopke, določeno, da je mogoče posameznim upravičencem dovoliti poenostavitve.

2

−

(2) Carinski urad iz prejšnjega odstavka pošlje zahtevek, skupaj s svojimi mnenjem, v pristojno reševanje Generalnemu carinskemu uradu.

2

+

(2) V primeru izdaje potrdila pooblaščenega gospodarskega subjekta se smiselno uporablja prejšnji odstavek.

1

−

Minister, pristojen za finance, lahko določi način izvajanja poenostavljenih postopkov.

−

1

−

(1) Pogoji za sprejem carinske deklaracije so, da:

1

+

(1) Upoštevaje določbe carinskih predpisov Skupnosti, se carinska deklaracija sprejme pod pogoji, da:

2

−

1. je vložena pri carinskem uradu, ki je pristojen za sprejem carinske deklaracije,

2

+

1. je vložena pri finančnem uradu, ki je pristojen za sprejem carinske deklaracije,

3

−

2. je vložena v času uradnih urah in na uradnih mestih carinskih organov,

3

+

2. je ob upoštevanju posebnosti elektronskega poslovanja vložena v času uradnih ur carinskih organov,

4

−

3. ne obstajajo prepovedi in omejitve za sprejem carinske deklaracije,

4

+

3. je carinsko deklaracijo vložila upravičena oseba,

5

−

4. je carinsko deklaracijo vložila upravičena oseba,

5

+

4. je carinska deklaracija za zahtevani postopek vložena v predpisani obliki in pravilno izpolnjena, in

6

−

5. je carinska deklaracija za zahtevani postopek vložena v predpisani obliki in pravilno izpolnjena,

6

+

5. so carinski deklaraciji ob upoštevanju posebnosti elektronskega poslovanja priložene vse predpisane listine, ki so potrebne za odobritev zahtevanega postopka.

7

−

6. so carinski deklaraciji priložene vse listine, ki so potrebne za odobritev zahtevanega postopka, ali so te listine izdali pristojni organi in vsebujejo vse podatke, ki so potrebni za zahtevani postopek.

7

+

(2) Če pogoji iz prejšnjega odstavka za sprejem carinske deklaracije niso izpolnjeni, carinski organ to nemudoma na primeren način sporoči deklarantu.

8

−

(2) Če pogoji iz prejšnjega odstavka za sprejem carinske deklaracije niso izpolnjeni, carinski organ na deklaraciji ali na drug primeren način navede razloge in jo skupaj s prilogami vrne vložniku. Vložnik se z navedenimi razlogi lahko strinja in izpolni pogoje iz prejšnjega odstavka ali pa pisno izjavi, da se z navedenimi razlogi ne strinja. Če vložnik pisno izjavi, da se z navedenimi razlogi ne strinja, carinski organ izda sklep, s katerim se sprejem carinske deklaracije zavrže.

−

1

−

(1) Če carinski organ pri carinjenju blaga ugotovi odstopanja podatkov navedenih v deklaraciji od dejanskega stanja ali da pogoji za zahtevani carinski postopek niso izpolnjeni, to navede v zapisniku in en izvod vroči deklarantu.

1

+

(1) Če carinski organ pri preverjanju sprejete carinske deklaracije ugotovi odstopanja podatkov, navedenih v deklaraciji, od dejanskega stanja ali neizpolnjevanje pogojev za zahtevani carinski postopek, to na primeren način sporoči deklarantu.

2

−

(2) Če se deklarant strinja z ugotovitvami v zapisniku iz prejšnjega odstavka, lahko vloži novo carinsko deklaracijo. V tem primeru se kot datum za določitev dajatev, šteje datum sprejema prvotne carinske deklaracije.

2

+

(2) Na podlagi ugotovitev carinskega organa se prvotno carinsko deklaracijo na primeren način popravi ali pa se na zahtevo carinskega organa vloži nova carinska deklaracija. V tem primeru se kot datum za določitev dajatev šteje datum sprejema prvotne carinske deklaracije.

3

−

(3) Če se deklarant z ugotovitvami v zapisniku iz prvega odstavka tega člena ne strinja, lahko v roku osmih dni od dneva vročitve zapisnika vloži ugovor, razen, če mu je bilo blago na podlagi nove carinske deklaracije že prepuščeno.

3

+

(3) Kadar carinski organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek, o nadzoru in kontroli carinskih organov.

4

−

(4) Carinski organ, po prejemu ugovora, imenuje tričlansko komisijo, ki izvede ponovno preverjanje carinske deklaracije s pregledom predloženih listin in blaga. O rezultatu preverjanja se izdela zapisnik (v nadaljnjem besedilu: zapisnik komisije) in en izvod vroči deklarantu. Zoper zapisnik komisije ni dopusten ugovor.

4

+

(4) Prvi in drugi odstavek tega člena ne izključujeta možnosti uporabe kazenskih določb.

5

−

(5) Na podlagi zapisnika komisije oziroma če deklarant ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, izda carinski organ odločbo, s katero določi nove podlage za obračun uvoznih dajatev in izvoznih nadomestil ali drugih zneskov pri izvozu ter obračuna dajatve.

−

1

−

(1) V primeru odvzema vzorcev blaga zaradi podrobnejše preiskave blaga v Generalnem carinskem uradu, sestavi carinski urad o tem zapisnik in en izvod vroči deklarantu. O rezultatu preiskave izdela Generalni carinski urad strokovno mnenje.

1

+

(1) V primeru odvzema vzorcev blaga zaradi analize ali natančnega pregleda blaga sestavi carinski organ o tem zapisnik in en izvod vroči deklarantu. Če analize ali natančnega pregleda blaga ni mogoče opraviti v Finančni upravi Republike Slovenije, lahko na njeno zahtevo opravi analizo ali pregled tega blaga druga strokovna organizacija.

2

−

(2) Na podlagi strokovnega mnenja iz prejšnjega odstavka carinski urad izda odločbo, s katero določi nove podlage za obračun uvoznih dajatev in izvoznih nadomestil ali drugih zneskov pri izvozu ter obračuna dajatve.

2

+

(2) Kadar carinski organ na podlagi prvega odstavka ugotovi nepravilnosti v zvezi z obračunom zneska dajatev ali ugotovi nepravilnosti, ki vplivajo na pravilno izvajanje predpisov, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek, o nadzoru in kontroli carinskih organov.

3

−

(3) V primeru odvzema vzorcev blaga, izda carinski organ deklarantu obračun stroškov opravljene preiskave. Minister, pristojen za finance, določi način in višino obračunavanja stroškov opravljene preiskave.

−

1

−

(1) Carinski organ izda na zahtevo deklaranta ali po uradni dolžnosti v roku enega leta od dneva prepustitve blaga deklarantu odločbo o spremembi podatkov v carinski deklaraciji, če:

1

+

(1) Carinski organ izda na zahtevo deklaranta ali po uradni dolžnosti v roku enega leta od dneva prepustitve blaga deklarantu odločbo o uskladitvi podatkov v carinski deklaraciji, če:

2

−

a) se podatki v carinski deklaraciji ne ujemajo s podatki iz listin, ki so priložene k carinski deklaraciji oziroma iz naknadno predloženih ali pridobljenih listin, za katere se nedvoumno ugotovi, da se nanašajo na zadevno blago,

2

+

a) se podatki v carinski deklaraciji ne ujemajo s podatki iz listin, ki so priložene k carinski deklaraciji oziroma iz naknadno predloženih ali pridobljenih listin, za katere se nedvoumno ugotovi, da se nanašajo na zadevno blago, ali

3

−

b) se iz naknadno opravljenega pregleda zadevnega blaga ugotovi, da podatki v deklaraciji ne ustrezajo dejanskemu stanju blaga, pa to ne vpliva na višino v deklaraciji že obračunanega carinskega dolga ali izvajanje ukrepov trgovinske politike.

3

+

b) se iz naknadno opravljenega pregleda zadevnega blaga ugotovi, da podatki v carinski deklaraciji ne ustrezajo dejanskemu stanju blaga, pa to ne vpliva na višino v deklaraciji že obračunanega zneska dajatev ali izvajanje ukrepov trgovinske politike.

4

−

(2) Sprememba podatkov v carinski deklaraciji na podlagi tega člena, se lahko nanaša le na blago, ki je bilo prvotno navedeno v carinski deklaraciji. S spremembo podatkov se ne more uveljaviti ugodnejše carinske stopnje ali oprostitve pri obračunu carinskega dolga, ki pred prepustitvijo blaga ni bila zahtevana, in se ne more zahtevati drugačnega carinskega postopka, kot je bil prvotno odobren.

4

+

(2) Sprememba podatkov v carinski deklaraciji na podlagi tega člena, se lahko nanaša le na blago, ki je bilo prvotno navedeno v carinski deklaraciji. S spremembo podatkov se ne more uveljaviti ugodnejše carinske stopnje ali oprostitve pri obračunu zneska dajatev, ki pred prepustitvijo blaga ni bila zahtevana, in se ne more zahtevati drugačnega carinskega postopka, kot je bil prvotno odobren.

5

−

(3) Prejšnja odstavka se uporabljata tudi za poenostavljene in dopolnilne carinske deklaracije.

5

+

(3) Na zahtevo deklaranta se odločba izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku, na predpisanem obrazcu. Vzorec obrazca izda minister, pristojen za finance.

+

6

+

(4) Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za poenostavljene in dopolnilne carinske deklaracije.

1

−

(1) Ukrepi za zagotovitev istovetnosti blaga se lahko sprejmejo pred prepustitvijo blaga deklarantu ali kadar to zahtevajo ukrepi carinskega nadzora, da bi se preprečila neupravičena uporaba tega blaga ali zagotovila njegova istovetnost.

−

2

−

(2) Sredstva za zagotovitev istovetnosti blaga se lahko namestijo na tovorke, zabojnike ali tovorne prostore vozil le, če je s tem zagotovljeno, da blaga s tem ne bo mogoče odstraniti brez, da bi se poškodovale carinske oznake ali pustile jasno vidne sledi na uporabljenih sredstvih istovetnosti ali sredstvu, na katero se namešča.

−

3

−

(3) Če je tako predvideno z mednarodno pogodbo, lahko carinski organi predhodno odobrijo tovorne prostore vozil ali vozila za prevoz blaga z uporabo sredstev za zagotovitev istovetnosti. Za izdajo takega dovoljenja je pristojen carinski urad, kjer ima vložnik zahtevka svoj sedež oziroma stalno prebivališče.

−

4

−

(4) Če se namestijo sredstva za zagotovitev istovetnosti blaga, se s tem blago ne sme poškodovati niti zmanjšati njegova uporabnost.

−

5

−

(5) Za ohranitev oziroma nepoškodovanje carinskih oznak sta odgovorna prevoznik ali prevoznica (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) ali carinski deklarant oziroma oseba, ki je odgovorna za blago.

−

1

−

(1) Po preteku roka iz prvega odstavka 49. člena carinskega zakonika ali če grozi, da se bo blago, ki je v začasni hrambi, pokvarilo, se blago zaseže in nato proda po drugem odstavku tega člena.

1

+

(1) Carinski organ lahko v skladu s 182. členom carinskega zakonika dovoli odstop blaga v korist proračuna Republike Slovenije, ob pogoju, da odstop ne povzroči nobenih stroškov za proračun Republike Slovenije.

2

−

(2) Prodaja blaga se mora opraviti v skladu z 867a členom izvedbene uredbe in v skladu s predpisi, ki urejajo prodajo neskupnostnega blaga. Če zaradi posebnih okoliščin v posameznem primeru takšna prodaja ni možna, zlasti ker ni nobenega kupca, ali če bi se s prodajo negativno poseglo v konkurenčna razmerja, je mogoče začasno hranjeno blago nameniti za dobrodelne namene. Prodaja je nedopustna, če bi to škodljivo vplivalo na življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin ali če veljajo za to blago pri sprostitvi v prost promet druge prepovedi in omejitve, pa to blago teh pogojev ali omejitev ne izpolnjuje.

2

+

(2) Po preteku roka iz prvega odstavka 49. člena carinskega zakonika ali če grozi, da se bo blago, ki je v začasni hrambi, pokvarilo, se blago lahko odvzame in proda v skladu z tretjim odstavkom tega člena.

+

3

+

(3) Prodaja blaga se mora opraviti v skladu z 867.a členom izvedbene uredbe in v skladu s predpisi, ki urejajo prodajo neskupnostnega blaga. Če zaradi posebnih okoliščin v posameznem primeru takšna prodaja ni možna, zlasti ker ni nobenega kupca, ali če bi se s prodajo negativno poseglo v konkurenčna razmerja, se lahko takšno blago brezplačno odstopi humanitarnim organizacijam. Pred prevzemom brezplačno odstopljenega neskupnostnega blaga mora pridobitelj urediti carinski status tega blaga. Prodaja ni dopustna, če bi to škodljivo vplivalo na življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin ali če veljajo za to blago pri sprostitvi v prost promet druge prepovedi in omejitve, pa to blago teh pogojev ali omejitev ne izpolnjuje.

+

4

+

(4) Odvzeto blago in blago, odstopljeno v korist proračuna Republike Slovenije, se lahko brezplačno odstopi državnim organom ali javnim zavodom, če ti blago potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti. Minister, pristojen za finance, izda podrobnejše predpise o brezplačnem odstopu odvzetega blaga in blaga, odstopljenega v korist proračuna Republike Slovenije.

+

5

+

(5) O brezplačnem odstopu blaga iz 3. in 4. odstavka tega člena odloči minister, pristojen za finance, s sklepom.

1

−

Blago, ki ga ni mogoče prodati v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, se uniči.

1

+

Blago, ki ga ni mogoče prodati v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena, se uniči pod carinskim nadzorom.

1

·

(1) Če lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) blaga iz 57. člena carinskega zakonika ni znan, carinski organ na svoji oglasni deski objavi seznam z opisom tega blaga, ki mora ostati izobešen najmanj 20 dni.

1

·

(1) Če lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) blaga iz 57. člena carinskega zakonika ni znan, carinski organ na svoji oglasni deski objavi seznam z opisom tega blaga, ki mora ostati izobešen najmanj 20 dni.

2

·

(2) Ne glede na prejšnji odstavek, če za blago iz 57. člena carinskega zakonika grozi, da se bo pokvarilo, carinski organ pridobi lastninsko pravico na tem blagu v skladu s 50. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) in ga proda po predpisih, ki urejajo prodajo neskupnostnega blaga.

2

·

(2) Ne glede na prejšnji odstavek, če za blago iz 57. člena carinskega zakonika grozi, da se bo pokvarilo, carinski organ pridobi lastninsko pravico na tem blagu v skladu s 50. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) in ga proda po predpisih, ki urejajo prodajo neskupnostnega blaga.

3

−

(3) Če se v času iz prvega odstavka tega člena lastnik blaga ne javi in ne uredi položaja blaga ter ne prevzame blaga in ne plača stroškov, povezanih s hrambo in prevozom blaga, se blago zaseže in proda po predpisih, ki urejajo prodajo neskupnostnega blaga.

3

+

(3) Če se v roku iz prvega odstavka tega člena lastnik blaga ne javi, se blago proda po predpisih, ki urejajo prodajo neskupnostnega blaga.

4

−

(4) Če se lastnik blaga javi po opravljeni prodaji blaga, se mu na zahtevo vrne preostanek kupnine, po poplačilu stroškov, nastalih v zvezi z blagom.

4

+

(4) Če se lastnik blaga javi po opravljeni prodaji blaga, se mu na zahtevo vrne preostanek kupnine, po poplačilu stroškov in zneska dajatev, nastalih v zvezi z blagom.

1

−

(1) Državni organi, ki pri izvajanju svojih pooblastil najdejo blago, za katero obstaja utemeljen sum, da gre za neskupnostno blago, ga zasežejo in takoj predložijo najbližjemu carinskemu uradu, razen če z zakonom ni drugače določeno.

1

+

Državni organi, ki pri izvajanju svojih pooblastil najdejo ali zasežejo blago, za katero obstaja utemeljen sum, da gre za neskupnostno blago, o tem takoj obvestijo najbližji carinski organ.

2

−

(2) Odvzeto neskupnostno blago se lahko prepusti drugi osebi le, če so carinski organi dovolili eno od predvidenih carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga oziroma če je bil že nastali carinski dolg poravnan.

−

3

−

(3) Carinski dolg iz prejšnjega odstavka se izterja od carinskega dolžnika oziroma poravna iz kupnine za prodano blago.

−

4

−

(4) Stroški, ki nastanejo v zvezi z blagom iz prvega odstavka tega člena (hramba, prodaja itd.) se poravnajo iz kupnine za prodano blago, po plačilu morebitnega carinskega dolga.

−

+

1

+

(1) Carinski organi lahko prepustijo odvzeto neskupnostno blago le, če so dovolili eno od predvidenih carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga oziroma če je bil že nastali carinski dolg poravnan.

+

2

+

(2) Carinski dolg iz prejšnjega odstavka se izterja od dolžnika oziroma poravna iz kupnine za prodano blago.

+

3

+

(3) Stroški, ki nastanejo v zvezi z odvzetim blagom, se poravnajo iz kupnine za prodano blago, po plačilu morebitnega carinskega dolga.

1

−

(1) Pravne ali fizične osebe morajo takoj predložiti najbližjemu carinskemu uradu blago, za katerega izvedo ali na katerega naletijo, če glede na okoliščine vedo ali bi morale vedeti, da gre za blago, ki je nezakonito vnešeno na območje uporabe tega zakona ali se tu nezakonito nahaja oziroma uporablja, kot da bi bilo sproščeno v prost promet.

1

+

(1) Pravne ali fizične osebe morajo takoj predložiti najbližjemu carinskemu organu blago, za katerega izvedo ali na katerega naletijo, če glede na okoliščine vedo ali bi morale vedeti, da gre za blago, ki je nezakonito vnešeno na območje uporabe tega zakona ali se tu nezakonito nahaja oziroma uporablja, kot da bi bilo sproščeno v prost promet.

2

·

(2) Če carinski organ izve za blago iz prejšnjega odstavka, nemudoma izvede ukrepe, ki so potrebni, da vzpostavi zakonito stanje.

2

·

(2) Če carinski organ izve za blago iz prejšnjega odstavka, nemudoma izvede ukrepe, ki so potrebni, da vzpostavi zakonito stanje.

1

−

(1) Zahtevek za izdajo dovoljenja za poenostavitve v tranzitnem postopku se vloži pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež ali glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka.

1

+

(1) Finančna uprava Republike Slovenije izda na podlagi zahtevka dovoljenje za izvajanje katere izmed poenostavitev v tranzitnem postopku, če je s predpisi Skupnosti ali mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, določeno, da je mogoče v posameznih primerih dovoliti poenostavitve.

2

−

(2) Carinski urad iz prejšnjega odstavka pošlje zahtevek, skupaj s svojim mnenjem, v reševanje Generalnemu carinskemu uradu.

2

+

(2) Vlada lahko določi natančnejše kriterije za olajšave oziroma poenostavitve postopka v okviru tranzitnega postopka.

3

−

(3) Vlada lahko določi natančnejše kriterije za olajšave oziroma poenostavitve postopka v okviru tranzitnega postopka.

−

4

·

2. poglavje Proste cone in prosta skladišča

3

·

2. poglavje Proste cone in prosta skladišča

1

−

(1) Na podlagi zahtevka ustanovitelja, generalni carinski urad izda odločbo, s katero dovoli začetek poslovanja v novi oziroma spremenjeni prosti coni ali prostem skladišču, če:

1

+

(1) Na podlagi zahtevka ustanovitelja, generalni finančni urad izda odločbo, s katero dovoli začetek poslovanja v novi oziroma spremenjeni prosti coni ali prostem skladišču, če:

2

·

a) je vlada predhodno izdala soglasje iz prejšnjega člena;

2

·

a) je vlada predhodno izdala soglasje iz prejšnjega člena;

3

·

b) so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v le-teh;

3

·

b) so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v le-teh;

4

·

c) ustanovitelj zagotovi prostor za delo carinskih organov.

4

·

c) ustanovitelj zagotovi prostor za delo carinskih organov.

5

−

(2) Generalni carinski urad opravi pregled objektov oziroma prostorov, namenjenih zagotavljanju izvajanja carinskega nadzora v prosti coni ali prostem skladišču, v roku 30 dni od prejema popolnega zahtevka ustanovitelja.

5

+

(2) Generalni finančni urad opravi pregled objektov oziroma prostorov, namenjenih zagotavljanju izvajanja carinskega nadzora v prosti coni ali prostem skladišču, v roku 30 dni od prejema popolnega zahtevka ustanovitelja.

6

−

(3) Generalni carinski urad v roku 8 dni po opravljenem pregledu izda zapisnik o ugotovitvah glede izpolnjevanja pogojev za carinski nadzor, v katerem določi tudi rok za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Na podlagi zapisnika Generalni carinski urad izda odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v prosti coni ali prostem skladišču oziroma zahtevku ne ugodi.

6

+

(3) Generalni finančni urad v roku 8 dni po opravljenem pregledu izda zapisnik o ugotovitvah glede izpolnjevanja pogojev za carinski nadzor, v katerem določi tudi rok za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Na podlagi zapisnika Generalni finančni urad izda odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v prosti coni ali prostem skladišču oziroma zahtevku ne ugodi.

7

·

(4) Ustanovitelj proste cone ali prostega skladišča je prisoten pri pregledu objektov oziroma prostorov iz drugega odstavka tega člena.

7

·

(4) Ustanovitelj proste cone ali prostega skladišča je prisoten pri pregledu objektov oziroma prostorov iz drugega odstavka tega člena.

1

−

Ustanovitelj lahko začne s poslovanjem v prosti coni ali prostem skladišču, ko pridobi odločbo Generalnega carinskega urada v skladu s prejšnjim členom ter pridobi uporabno dovoljenje v skladu z veljavnimi predpisi.

−

1

·

(1) Pisni zahtevek za izdajo soglasja za posege v prostor ali gradnjo objektov v prosti coni ali prostem skladišču mora vsebovati:

1

·

(1) Pisni zahtevek za izdajo soglasja za posege v prostor ali gradnjo objektov v prosti coni ali prostem skladišču mora vsebovati:

2

·

- splošne podatke o prosti coni ali prostem skladišču in vložniku zahtevka,

2

·

- splošne podatke o prosti coni ali prostem skladišču in vložniku zahtevka,

3

·

- navedbo dejavnosti, za katere naj bi se objekt uporabljal,

3

·

- navedbo dejavnosti, za katere naj bi se objekt uporabljal,

4

·

- vse ostale podatke, ki omogočajo carinskemu organu odločitev o zahtevku,

4

·

- vse ostale podatke, ki omogočajo carinskemu organu odločitev o zahtevku,

5

·

- navedbe, določene s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov.

5

·

- navedbe, določene s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov.

6

−

(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka izda Generalni carinski urad.

6

+

(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka izda Generalni finančni urad.

1

−

Šteje se, da je uporabnik obvestil carinski organ o nameravanem opravljanju dejavnosti v prosti coni ali prostem skladišču, če je pri pristojnem carinskem organu vložil zahtevek za odobritev evidenc v skladu z 806. členom izvedbene uredbe.

−

1

−

Uporabnik proste cone ali prostega skladišča mora pred začetkom opravljanja dejavnosti v coni ali prostem skladišču pridobiti odobritev carinskega organa glede oblike in vsebine evidenc iz 806. člena izvedbene uredbe.

−

1

−

(1) Carinski organ odobri izbrano obliko in vsebino vodenja evidenc z odločbo le tistim osebam, ki izpolnjujejo pogoje za poslovanje v prosti coni ali prostem skladišču v skladu s carinskimi predpisi.

−

2

−

(2) Če želi uporabnik med poslovanjem zamenjati ali spremeniti odobreno vodenje evidenc iz prvega odstavka tega člena, mora spremembo odobriti pristojni carinski organ.

−

1

−

(1) Carinski organ, ki je izdal odobritev iz prejšnjega člena, lahko to odobritev spremeni ali razveljavi, če glede na poslovanje uporabnika odobreno vodenje evidenc ne omogoča več ustreznega carinskega nadzora ali če je prepovedal ali omejil opravljanje katere od dejavnosti.

1

+

(1) Carinski organ, ki je odobril evidence, lahko to odobritev spremeni ali razveljavi, če glede na poslovanje uporabnika odobreno vodenje evidenc ne omogoča več ustreznega carinskega nadzora ali če je prepovedal ali omejil opravljanje katere od dejavnosti.

2

−

(2) Carinski organ razveljavi odobritev evidenc tudi, če ugotovi hujšo kršitev obveznosti ali ponavljajoče se nepojasnjeno izginjanje blaga, na katerega se nanaša evidenca ali če ugotovi ponavljajoče se napačno vodenje evidenc.

2

+

(2) Potem, ko carinski organ razveljavi odobritev evidenc v skladu s prvim odstavkom tega člena, uporabnik ne sme več izvajati dejavnosti, na katere se nanaša razveljavljena prvotno odobrena evidenca, obstoječe zaloge pa se obravnavajo, kot da je to blago vnešeno ali ponovno vnešeno na carinsko območje.

3

−

(3) Potem, ko carinski organ razveljavi odobritev evidenc v skladu s prvim odstavkom tega člena, uporabnik ne sme več izvajati dejavnosti, na katere se nanaša razveljavljena odobrena evidenca, obstoječe zaloge pa se obravnavajo, kot da je to blago vnešeno ali ponovno vnešeno na carinsko območje.

−

1

−

Vlada lahko podrobneje uredi delovanje prostih con in prostih skladišč. V. DEL CARINSKI DOLG IN CARINSKE OPROSTITVE

1

+

Minister, pristojen za finance, lahko podrobneje uredi način nadzora v prostih conah in prostih skladiščih. V. DEL CARINSKI DOLG IN CARINSKE OPROSTITVE

1

−

Četrti odstavek 61. člena se črta.

1

+

(1) Obveznost vknjižbe zneska dajatev na podlagi drugega odstavka 218. ali 220. člena carinskega zakonika nastane z izdajo odločbe.

+

2

+

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, nastane v primeru, ko je izračunan znesek dajatev in določen dolžnik v zapisniku ali v drugem podobnem aktu, obveznost vknjižbe zneska dajatev z izdajo zapisnika ali drugega podobnega akta.

+

3

+

(3) Vknjižba zneska dajatev, ki se jih v skladu s tretjim odstavkom 221. člena carinskega zakonika ne sme več sporočati dolžniku, ni dopustna.

+

4

+

(4) (črtan) .

+

1

+

(1) Razen v primeru nastanka carinskega dolga po 201. členu carinskega zakonika se vknjižba zneska dajatev in sporočitev dolžniku ne opravi, če je znesek dajatev nižji od 10 eurov.

+

2

+

(2) Naknadna vknjižba in sporočitev dolžniku se ne opravi, če je znesek dajatev nižji od 10 eurov.

1

−

(1) Carinski dolg se sporoči v skladu z določbami o vročanju davčnih odločb.

1

+

(1) Odločbe, sklepi in zapisniki, od katerih vročitve začne teči rok, se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

2

−

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se carinski dolg, obračunan v carinski deklaraciji, ki jo je carinski organ sprejel, v skladu z drugim odstavkom 221. člena carinskega zakonika šteje za sporočenega v trenutku prepustitve blaga deklarantu.

2

+

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se znesek dajatev, obračunan v carinski deklaraciji, ki jo je carinski organ sprejel, v skladu z drugim odstavkom 221. člena carinskega zakonika šteje za sporočenega v trenutku prepustitve blaga.

+

3

+

(3) Dokumenti, ki se izdajo v postopku izvajanja carinskega nadzora ali carinske kontrole, razen dokumentov iz prvega in drugega odstavka tega člena, se vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena trideseti dan od dneva odprave.

+

1

+

Ne glede na 62. člen tega zakona se vsi dokumenti, ki se izdajo v postopku carinskega nadzora ali carinske kontrole in se vročajo v tujino, vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena trideseti dan od dneva odprave.

1

−

(1) Znesek dajatev, ki je bil sporočen v skladu s prejšnjim členom, mora dolžnik plačati v desetih dneh od dneva sporočitve dolgovanega zneska dajatev dolžniku.

1

+

(1) Znesek dajatev, ki je bil sporočen v skladu z 62. ali 62.a členom tega zakona, mora dolžnik plačati v desetih dneh od dneva sporočitve dolgovanega zneska dajatev dolžniku.

2

·

(2) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se zneski dajatev, za katere je bil odobren odlog plačila iz točk b) in c) 226. člena carinskega zakonika, plačajo na naslednji način:

2

·

(2) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se zneski dajatev, za katere je bil odobren odlog plačila iz točk b) in c) 226. člena carinskega zakonika, plačajo na naslednji način:

3

·

a) v primeru, ko je obdobje združevanja koledarski teden, se dajatve plačajo do petka četrtega tedna, ki sledi temu koledarskemu tednu,

3

·

a) v primeru, ko je obdobje združevanja koledarski teden, se dajatve plačajo do petka četrtega tedna, ki sledi temu koledarskemu tednu,

4

·

b) v primeru, ko je obdobje združevanja koledarski mesec, se dajatve plačajo najkasneje 16. dan v mesecu, ki sledi temu koledarskemu mesecu.

4

·

b) v primeru, ko je obdobje združevanja koledarski mesec, se dajatve plačajo najkasneje 16. dan v mesecu, ki sledi temu koledarskemu mesecu.

1

−

Drugi odstavek 64. člena se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

1

+

(1) Zahtevek za odobritev odloga plačila zneska dajatev se vloži pri carinskem organu, ki je krajevno pristojen glede na sedež vložnika zahtevka.

+

2

+

(2) Carinski organ pri odločanju o zahtevku za odobritev odloga plačila zneska dajatev upošteva, ali dolžnik izpolnjuje naslednje pogoje:

+

3

+

- je zanesljiv in finančno stabilen,

+

4

+

- redno poravnava svoje obveznosti,

+

5

+

- ima primeren obseg poslovanja,

+

6

+

- vodi vse predpisane evidence, kar daje možnost nemotene kontrole,

+

7

+

- v dosedanjem poslovanju ni huje kršil carinskih in davčnih predpisov.

1

−

(1) V skladu z 235. členom carinskega zakonika se kot povračilo preveč plačanega zneska dajatev štejejo tudi dobropis, preknjižba zneska ali njegov prenos na drug konto.

1

+

(1) Zahtevek za povračilo ali odpust zneska dajatev se vloži pri carinskem organu vknjižbe zneska dajatev, za katere se zahteva povračilo ali odpust. Ta carinski organ tudi odloči o zahtevku.

2

−

(2) Zahtevek za povračilo ali odpustitev zneska dajatev se vloži pri carinskem organu pri katerem je bila vložena carinska deklaracija v zvezi s katero se zahteva povračilo ali odpustitev teh dajatev. Ta carinski organ tudi odloči o zahtevku.

2

+

(2) Če se zahtevek za povračilo ali odpust zneska terjatev nanaša na dolg, ki je bil obračunan na podlagi poenostavitve iz b) in c) točke prvega pododstavka prvega odstavka 76. člena carinskega zakonika, se le-ta vloži pri nadzornem carinskem organu, opredeljenem v dovoljenju za poenostavitev. Ta carinski organ tudi odloči o zahtevku.

3

−

(3) Če se zahtevek za povračilo ali odpustitev carinskega dolga nanaša na dolg, ki je bil obračunan na podlagi poenostavitve iz b) in c) točke prvega pododstavka prvega odstavka 76. člena carinskega zakonika, se le-ta vloži pri nadzornem carinskem organu, opredeljenem v dovoljenju za poenostavitev. Ta carinski organ tudi odloči o zahtevku.

−

1

−

Minister, pristojen za finance, lahko izda podrobnejše predpise, če uredba o carinskih oprostitvah to dopušča. VI. DEL DOLOČBE O CARINSKIH UKREPIH PRI KRŠITVAH PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE

1

+

Minister, pristojen za finance, lahko izda podrobnejše predpise, če uredba o carinskih oprostitvah to dopušča. VI. DEL DOLOČBE O CARINSKIH UKREPIH PRI KRŠITVAH PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE (črtan)

1

−

(1) Zahteva za varstvo pravic intelektualne lastnine se vloži pri Generalnem carinskem uradu.

−

2

−

(2) Če Generalni carinski urad ugodi zahtevi, o tem obvesti vse carinske urade in imetnika ali imetnico (v nadaljnjem besedilu: imetnik) pravice.

−

3

−

(3) Generalni carinski urad pred izdajo odločbe, s katero ugodi zahtevi imetnika pravice, lahko zahteva, da ta položi ustrezen instrument zavarovanja plačila stroškov hrambe, prevoza ali odškodnine, ki bi jih v zvezi z blagom imeli carinski organi.

−

4

−

(4) Kot ustrezni instrument zavarovanja iz prejšnjega odstavka se šteje bančna garancija, ki jo izda banka s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma banka, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji ali gotovinski polog pri carinskem organu.

−

1

−

Minister, pristojen za finance, natančneje določi način predložitve instrumenta zavarovanja, kriterije za določitev njegove višine ter način sprostitve in vnovčitve instrumenta zavarovanja iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

−

1

−

(1) Zoper odločitve carinskega organa pri izvajanju carinskih ukrepov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine ni pritožbe, možna pa je tožba v upravnem sporu, ki se vloži pri Upravnem sodišču v Ljubljani. V sporu odloča sodišče na sedežu v Ljubljani.

−

2

−

(2) Sodišče odloča o tožbah v skladu s 7. členom uredbe o varstvu pravic intelektualne lastnine prednostno.

−

3

−

(3) Sodišče obvešča o svojih pravnomočnih odločbah Generalni carinski urad, le-ta pa pristojni carinski organ.

−

1

−

(1) Odločba o začasnem zadržanju blaga se vroči osebi, ki je blago predložila carinskemu organu oziroma njenemu zastopniku. V odločbi o zadržanju se določi, da se lahko lastnik blaga oziroma oseba, ki razpolaga z blagom, v roku desetih delovnih dni od dneva začasnega zadržanja, izjasni ali gre za ponarejeno blago ali druge kršitve pravic intelektualne lastnine.

−

2

−

(2) Če carinski organ, ki je blago zadržal, v roku iz prejšnjega odstavka, ne prejme pisne izjave lastnika blaga ali osebe, ki z blagom razpolaga, lahko na zahtevo imetnika pravice in na njegove stroške blago odvzame in uniči.

−

3

−

(3) Če lastnik blaga oziroma oseba, ki razpolaga z blagom, vloži izjavo, da ne gre za ponarejeno blago ali druge kršitve pravic intelektualne lastnine, lahko imetnik pravice v roku desetih delovnih dni po prejemu obvestila, da je bila dana taka izjava, vloži tožbo v skladu s 7. členom uredbe o varstvu pravic intelektualne lastnine.

−

4

−

(4) Če imetnik pravice ne vloži tožbe v skladu s prejšnjim odstavkom, se blago prepusti v izbrano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.

−

1

−

Imetnik pravice lahko v rokih za vložitev tožbe o varstvu pravic intelektualne lastnine namesto dokazila o vloženi tožbi, predloži carinskemu organu, ki je blago zadržal, notarsko overjen dogovor med imetnikom pravice in domnevnim kršiteljem pravic intelektualne lastnine, da se blago uniči pod carinskim nadzorom na stroške imetnika pravice.

−

1

−

Minister, pristojen za finance, natančneje določi način predložitve varščine, kriterije za določitev njene višine in način sprostitve oziroma vnovčitve varščine.

−

1

−

(1) Zaseženo blago se hrani v skladu s carinskimi predpisi, ki veljajo za carinsko skladiščenje blaga.

−

2

−

(2) Po obvestilu, da bo vložil tožbo zoper domnevnega kršitelja pravic intelektualne lastnine, nosi stroške skladiščenja ter druge stroške in morebitne odškodnine, ki bi utegnili nastati do dokončne odločitve sodišča, imetnik pravice.

−

1

−

Pristojni carinski organ blago, ki je odvzeto v skladu s tem zakonom, praviloma uniči. Uničenje se izvede v skladu s carinskimi predpisi o uničenju carinskega blaga pod carinskim nadzorom. Ostanki in odpadki, ki preostanejo po uničenju blaga, so carinsko blago in se obravnavajo v skladu s carinskimi predpisi.

−

1

−

Mejne prodajalne so prodajalne, ki na območju cestnih mejnih prehodov z Republiko Hrvaško prodajajo blago potnikom ali potnicam (v nadaljnjem besedilu: potnik), ki imajo namen prestopiti državno mejo.

1

+

Mejne prodajalne so prodajalne, ki za izstopno carinsko kontrolo na letališčih in v pristaniščih prodajajo blago potnikom, ki izstopajo s carinskega območja Skupnosti.

1

−

Posebni ukrepi nadzora v skladu s tem delom zakona so ukrepi, kot je na primer pregled in preiskava blaga, prevoznih in prenosnih sredstev, preverjanje obstoja, verodostojnosti in točnosti dokumentov, preverjanje obstoja, verodostojnosti in točnosti poslovnih knjig in drugih evidenc, pregled prtljage in stvari, ki jih potniki nosijo s seboj ali na sebi in izvajanje uradnih preiskav z namenom, da se prepreči oskrbovanje mejnih prodajaln v nasprotju s predpisi in omogoči identifikacijo blaga, kupljenega v mejnih prodajalnah in njegovo razlikovanje od neskupnostnega blaga, ki ga potniki vnašajo na carinsko območje Skupnosti v potniškem prometu.

−

1

−

Pristojni organ za izvajanje posebnih ukrepov nadzora po tem delu zakona so Generalni carinski urad, carinski uradi in izpostave kot notranje organizacijske enote teh uradov.

−

1

−

Za izvajanje tega dela zakona je imetnik mejne prodajalne in vsaka druga oseba, ki je posredno ali neposredno vključena v posle v zvezi z blagom, ki se prodaja v mejnih prodajalnah, dolžna pristojnim carinskim organom na njihovo zahtevo omogočiti pregled blaga, predložiti vse potrebne dokumente in pojasnila, ne glede na obliko njihovega zapisa, ter jim zagotoviti potrebno pomoč.

−

1

−

(1) Imetnik mejne prodajalne sme v mejni prodajalni prodajati:

1

+

(1) Imetnik mejne prodajalne lahko prodaja skupnostno ali neskupnostno blago. Neskupnostno blago lahko prodaja, če pridobi dovoljenje za carinsko skladišče. Neskupnostno blago se lahko proda samo potniku, ki bo to blago iznesel s carinskega območja Skupnosti, kar potnik dokazuje z vstopnim kuponom ali vozovnico za potovanje na namembno letališče ali v pristanišče v tretji državi.

2

−

- uvoženo blago, ki je na carinskem območju Skupnosti sproščeno v prost promet v skladu z veljavno zakonodajo;

2

+

(2) Imetnik mejne prodajalne lahko v mejni prodajalni opravlja tudi storitve, povezane s prodajo blaga iz prejšnjega odstavka.

3

−

- blago, proizvedeno v Skupnosti, ki se v skladu z veljavno zakonodajo sme dati v promet na območju Skupnosti.

−

4

−

(2) Imetnik mejne prodajalne sme v mejni prodajalni opravljati tudi storitve, povezane s prodajo blaga iz prvega odstavka tega člena.

−

1

−

(1) Račun, ki ga imetnik mejne prodajalne izda vsakemu kupcu mora vsebovati vsaj podatke o vrsti, količini in vrednosti blaga, kupljenega v posamezni mejni prodajalni.

1

+

(1) Imetnik mejne prodajalne mora voditi evidence, iz katerih je razvidna povezava med številko računa, s katerim je bilo blago prodano, in vstopnim kuponom oziroma vozovnico.

2

−

(2) Kupec mora račun iz prejšnjega odstavka hraniti dokler se nahaja na območju mejnega prehoda in dokler pristojni organ ne sprejme odločitve o morebitni kontroli blaga, ki ga potnik nosi s seboj.

2

+

(2) Potnik mora račun iz prejšnjega odstavka hraniti, dokler ne zapusti carinskega območja Skupnosti.

1

−

(1) Zaradi preverjanja ali gre za neskupnostno blago ali za blago kupljeno v mejni prodajalni, je potnik dolžan pristojnemu organu predložiti blago, ki ga nosi s seboj in račun iz prejšnjega člena.

1

+

(1) Imetnik mejne prodajalne prodano neskupnostno blago, preden ga izroči potniku, zapečati v vrečki tako, da je onemogočena odstranitev pečata brez poškodbe.

2

−

(2) Blago iz prejšnjega odstavka je lahko predloženo na kakršenkoli način, ki pristojnemu organu omogoča, da lahko nedvomno ugotovi, kje se blago nahaja. Blago, ki carinskemu organu ni očitno vidno in blago, ki se ne prevaža ali prenaša na običajnem mestu, mora potnik predložiti izrecno.

2

+

(2) Potnik ne sme odstopiti blaga drugim potnikom, ne sme ga porabiti oziroma uporabiti ali z njega odstraniti pečata, dokler se nahaja na carinskem območju Skupnosti.

3

−

(3) Pristojni organ sme zaradi izvajanja ukrepov po tem delu zakona preverjati predloženo blago in izjave potnika s pregledom blaga, ki ga potnik nosi s seboj ali na sebi, s pregledom računov in drugih dokumentov, povezanih s tem blagom, ter s pregledom prevoznih oziroma prenosnih sredstev.

3

+

(3) Finančna uprava Republike Slovenije lahko, vse dokler potnik ne zapusti carinskega območja Skupnosti, preveri, da potnik, ki poseduje kupljeno neskupnostno blago, ni odstranil pečata z vrečke oziroma neskupnostnega blaga ni porabil oziroma uporabil na carinskem območju Skupnosti.

4

−

(4) Če pristojni organ ne more ugotoviti, da je določeno blago dejansko kupljeno v mejni prodajalni, ukrepa, kot da bi bilo to neskupnostno blago.

−

1

·

(1) Pristojni organ sme zaradi izvajanja nadzora v skladu s tem delom zakona pri imetnikih mejnih prodajaln:

1

·

(1) Pristojni organ sme zaradi izvajanja nadzora v skladu s tem delom zakona pri imetnikih mejnih prodajaln:

2

−

- preverjati evidence, ki jih imetniki mejnih prodajaln vodijo v skladu z Zakonom o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93 36/2000 in 96/02) in podzakonskimi akti, izdanimi na njegovi podlagi;

2

+

- preverjati evidence, ki jih imetniki mejnih prodajaln vodijo v skladu z zakonom, ki ureja trgovino, in podzakonskimi akti, izdanimi na njegovi podlagi;

3

·

- pregledati blago in dokumentacijo v zvezi z blagom, ki ga imetnik prodajalne hrani v mejni prodajalni;

3

·

- pregledati blago in dokumentacijo v zvezi z blagom, ki ga imetnik prodajalne hrani v mejni prodajalni;

4

·

- zahtevati, da imetnik mejne prodajalne zaradi preverjanja pravilnosti poslovanja prodajalne opravi popis vsega blaga na zalogi v prodajalni ali popis posamezne vrste blaga na zalogi v prodajalni.

4

·

- zahtevati, da imetnik mejne prodajalne zaradi preverjanja pravilnosti poslovanja prodajalne opravi popis vsega blaga na zalogi v prodajalni ali popis posamezne vrste blaga na zalogi v prodajalni.

5

·

(2) Evidence o nabavi in prodaji blaga iz prve alinee prejšnjega odstavka ter dokumentacija o blagu, ki ga imetnik hrani v mejni prodajalni, se mora voditi oziroma hraniti v prostorih posamezne mejne prodajalne.

5

·

(2) Evidence o nabavi in prodaji blaga iz prve alinee prejšnjega odstavka ter dokumentacija o blagu, ki ga imetnik hrani v mejni prodajalni, se mora voditi oziroma hraniti v prostorih posamezne mejne prodajalne.

6

·

(3) Pristojni organ lahko zahteva, da se popis blaga iz tretje alinee prvega odstavka tega člena opravi v prisotnosti carinskega delavca.

6

·

(3) Pristojni organ lahko zahteva, da se popis blaga iz tretje alinee prvega odstavka tega člena opravi v prisotnosti carinskega delavca.

1

−

VIII. DEL KAZENSKE DOLOČBE

−

1

−

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 300.000 do 30,000.000 tolarjev, samostojni podjetnik posameznik z globo od 100.000 do 30,000.000 tolarjev, posameznik ali posameznica (v nadaljnjem besedilu: posameznik) pa z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev, če:

1

+

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če:

2

−

1. vnese blago na carinsko območje ali ga iznese iz carinskega območja mimo mejnih prehodov ali to stori v času, ko mejni prehod ni odprt, oziroma to poskusi storiti (prvi odstavek 15. člena tega zakona);

2

+

1. vnese blago na carinsko območje ali ga iznese s carinskega območja mimo mejnih prehodov ali to stori v času, ko mejni prehod ni odprt, oziroma to poskusi storiti (prvi odstavek 15. člena tega zakona);

3

−

2. takoj ne predloži blaga iz 47. člena tega zakona carinskemu uradu;

3

+

2. takoj ne predloži blaga iz 47. člena tega zakona carinskemu organu;

4

−

3. začne z delom v prosti coni preden pridobi potrebno soglasje, odločbo in uporabno dovoljenje (51. člen tega zakona);

4

+

3. začne z delom v prosti coni preden pridobi potrebno soglasje, odločbo in uporabno dovoljenje (50. člen tega zakona);

5

−

4. pristojnim carinskim organom na njihovo zahtevo v mejnih prodajalnah ne omogoči pregleda blaga, ne predloži vseh potrebnih dokumentov in ne poda pojasnil ter jim ne zagotovi potrebne pomoči (80. člen tega zakona);

5

+

4. v mejni prodajalni prodaja blago v nasprotju s prvim odstavkom 81. člena tega zakona;

6

−

5. v mejni prodajalni prodaja blago ali opravlja storitve v nasprotju z določbo 81. člena tega zakona;

6

+

5. ne vodi evidence v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona ali ne vodi evidenc o nabavi in prodaji blaga ter ne hrani dokumentacije o blagu, ki ga imetnik hrani v mejni prodajalni (prvi in drugi odstavek 84. člena tega zakona);

7

−

6. v mejni prodajalni ne izda kupcu računa (prvi odstavek 82. člena tega zakona);

7

+

6. ne hrani računa, dokler ne zapusti carinskega območja Skupnosti (drugi odstavek 82. člena tega zakona);

8

−

7. ne hrani računa dokler se nahaja na območju mejnega prehoda in dokler pristojni carinski organ ne sprejme odločitve o morebitni kontroli blaga, ki ga potnik nosi s seboj (drugi odstavek 82. člena tega zakona);

8

+

7. prodano neskupnostno blago ne zapečati v vrečki ali ne zapečati tako, da je onemogočena odstranitev pečata brez poškodb (prvi odstavek 83. člena tega zakona);

9

−

8. ne predloži blaga ali ne predloži vsega blaga, ki ga nosi s seboj, in računa iz 82. člena tega zakona (prvi odstavek 83. člena tega zakona);

9

+

8. ne poseduje kupljenega neskupnostnega blaga, odstrani ali poškoduje pečat na vrečki oziroma neskupnostno blago porabi oziroma uporabi na carinskem območju Skupnosti (drugi in tretji odstavek 83. člena tega zakona).

10

−

9. ne vodi evidenc o nabavi in prodaji blaga ter ne hrani dokumentacije o blagu, ki ga imetnik hrani v mejni prodajalni (prvi in drugi odstavek 84. člena tega zakona);

10

+

(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali v lokalni skupnosti.

11

−

10. pred vnosom blaga v mejno prodajalno le-tega skupaj z dokumenti, ki se na blago nanašajo, ne predloži carinskemu organu ali ne predloži vsega blaga (prvi odstavek 85. člena tega zakona).

−

12

−

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

−

13

−

(3) Z globo od 30.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prvega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

−

1

−

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 300.000 do 30,000.000 tolarjev, samostojni podjetnik posameznik z globo od 100.000 do 30,000.000 tolarjev, posameznik pa z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev, če:

1

+

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če:

2

−

1. sestavi ali povzroči, da se sestavi lažno dokazilo o poreklu blaga (22. in 27. člen carinskega zakonika);

2

+

1. sestavi ali omogoči, da se sestavi dokument z nepravilno navedenimi podatki o poreklu blaga (22. in 27. člen carinskega zakonika);

3

−

2. sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke z namenom, da se za izdelke, na katere se dokument nanaša, neupravičeno pridobi preferencialno poreklo (22. in 27. člen carinskega zakonika);

3

+

2. sestavi ali omogoči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, na podlagi katerih se za izdelke, na katere se dokument nanaša, neupravičeno pridobi preferencialno poreklo (22. in 27. člen carinskega zakonika);

4

−

3. ne predloži dokumentov ali ne da pojasnil, ki so potrebni carinskim organom oziroma ne zagotovi druge potrebne pomoči za izvedbo carinskih postopkov (14. člen, drugi odstavek 62. člena, 68. člen in drugi odstavek 176. člena carinskega zakonika);

4

+

3. ne predloži dokumentov ali podatkov ali ne da pojasnil, ki so potrebna carinskim organom za izvajanje carinske zakonodaje, oziroma ne zagotovi druge potrebne pomoči za izvedbo carinskih postopkov (14. člen, drugi odstavek 62. člena, 68. člen in drugi odstavek 176. člena carinskega zakonika);

5

·

4. ne hrani dokumentov v rokih, določenih v carinskih predpisih (16. člen carinskega zakonika);

5

·

4. ne hrani dokumentov v rokih, določenih v carinskih predpisih (16. člen carinskega zakonika);

6

−

5. vnese na carinsko območje ali iznese iz carinskega območja čez mejni prehod skrito blago, oziroma to poskusi storiti (37. in 183. člen carinskega zakonika);

6

+

5. čez mejni prehod vnese na carinsko območje ali iznese iz carinskega območja skrito blago, oziroma to poskusi storiti, z namenom, da bi se s tem izognil carinskemu nadzoru ali kontroli carinskih organov (37. in 183. člen carinskega zakonika);

7

−

6. odstrani blago iz 16. člena tega zakona izpod carinskega nadzora (37. in 183. člen carinskega zakonika);

7

+

6. nezakonito odstrani blago iz 16. člena tega zakona izpod carinskega nadzora (37., drugi odstavek 59. in 183. člen carinskega zakonika);

8

−

7. blaga, vnesenega na carinsko območje, nemudoma in po prometni poti, če jo določijo carinski organi, ne prepelje do carinskih uradov iz 38. člena carinskega zakonika (prvi odstavek 38. člena carinskega zakonika);

8

+

7. blaga, vnesenega na carinsko območje, nemudoma in po prometni poti, ki jo določijo carinski organi, ne prepelje do carinskih uradov iz 38. člena carinskega zakonika (prvi odstavek 38. člena carinskega zakonika);

9

·

8. carinskih organov nemudoma ne obvesti, da zaradi višje sile ali nepredvidljivih okoliščin ni mogoče izpolniti obveznosti prevoza blaga do carinskih uradov iz 38. člena carinskega zakonika (prvi in drugi odstavek 39. člena carinskega zakonika);

9

·

8. carinskih organov nemudoma ne obvesti, da zaradi višje sile ali nepredvidljivih okoliščin ni mogoče izpolniti obveznosti prevoza blaga do carinskih uradov iz 38. člena carinskega zakonika (prvi in drugi odstavek 39. člena carinskega zakonika);

10

·

9. carinskemu organu ne predloži blaga ali ne predloži vsega blaga (40. člen carinskega zakonika);

10

·

9. carinskemu organu ne predloži blaga ali ne predloži vsega blaga (40. člen carinskega zakonika);

11

−

10. ne vloži skupne deklaracije za predloženo blago ali je ne vloži v predpisanem roku (43. člen carinskega zakonika);

11

+

10. brez dovoljenja carinskih organov raztovori ali pretovori predloženo blago, ali ga ne pretovori na kraju, ki ga določi carinski organ, ali brez dovoljenja carinskega organa blago odstrani z mesta, na katero je bilo prvotno vneseno (prvi odstavek 46. člena in 47. člen carinskega zakonika);

12

−

11. brez dovoljenja carinskih organov raztovori ali pretovori neskupnostno blago, ali ga ne pretovori na kraju, ki ga določi carinski organ, ali brez dovoljenja carinskega organa blago odstrani z mesta, na katero je bilo prvotno vneseno (prvi odstavek 46. člena in 47. člen carinskega zakonika);

12

+

11. zaradi kontrole blaga in prevoznega sredstva na zahtevo carinskih organov ne razloži in ne razpakira blaga (drugi odstavek 46. člena carinskega zakonika);

13

−

12. zaradi kontrole blaga in prevoznega sredstva, na zahtevo carinskih organov, ne razloži in ne razpakira blaga (drugi odstavek 46. člena carinskega zakonika);

13

+

12. ne izvede formalnosti za pridobitev ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga ali jih ne izvede v predpisanih rokih (48. člen in prvi odstavek 49. člena carinskega zakonika);

14

−

13. ne izvede formalnosti za pridobitev ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga ali jih ne izvede v predpisanih rokih (48. člen in prvi odstavek 49. člena carinskega zakonika);

14

+

13. ne hrani blaga v začasni hrambi na krajih, ki so jih odobrili carinski organi, ali ga ne hrani v skladu s pogoji, ki so jih le-ti določili (prvi odstavek 51. člena carinskega zakonika);

15

−

14. ne hrani blaga v začasni hrambi na krajih, ki so jih odobrili carinski organi, ali ga ne hrani v skladu s pogoji, ki so jih le-ti določili (prvi odstavek 51. člena carinskega zakonika);

15

+

14. ravna z blagom v začasni hrambi tako, da spremeni njegov izgled ali tehnične lastnosti (52. člen carinskega zakonika);

16

−

15. ravna z blagom v začasni hrambi tako, da spremeni njegov izgled ali tehnične lastnosti (52. člen carinskega zakonika);

16

+

15. ne vloži ali ne odda carinske deklaracije za blago, ali je ne vloži ali ne odda za vse blago, ki naj bi bilo predmet enega od carinskih postopkov iz 16. točke 4. člena carinskega zakonika, razen za postopek izvoza (prvi odstavek 59. člena carinskega zakonika);

17

−

16. ne vloži ali ne odda carinske deklaracije za blago, ali je ne vloži ali ne odda za vse blago, ki naj bi bilo predmet enega od carinskih postopkov iz 16. točke 4. člena carinskega zakonika, razen za postopek izvoza (prvi odstavek 59. člena carinskega zakonika);

17

+

16. ne vloži ali ne odda carinske deklaracije za blago, ali je ne vloži ali ne odda za vse blago, ki naj bi bilo predmet enega od carinskih postopkov iz 16. točke 4. člena carinskega zakonika, če gre za blago komercialnega značaja, ali za blago, za katerega so predpisane prepovedi ali omejitve pri uvozu ali izvozu (prvi odstavek 59. člena carinskega zakonika);

18

−

17. ne vloži ali ne odda carinske deklaracije za blago, ali je ne vloži ali ne odda za vse blago, ki naj bi bilo predmet enega od carinskih postopkov iz 16. točke 4. člena carinskega zakonika, če gre za blago komercialnega značaja, ali za blago, za katerega so predpisane prepovedi ali omejitve pri uvozu ali izvozu (prvi odstavek 59. člena carinskega zakonika);

18

+

17. v uvozni carinski deklaraciji ne navede vseh podatkov o vrsti blaga, če so ti podatki odločilni za pravilno uvrščanje v nomenklaturo carinske tarife in to povzroči ali bi lahko povzročilo manjše plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);

19

−

18. v uvozni carinski deklaraciji ne navede vseh podatkov o vrsti blaga, če so ti podatki odločilni za pravilno uvrščanje v nomenklaturo carinske tarife in to povzroči ali bi lahko povzročilo manjše plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);

19

+

18. v uvozni carinski deklaraciji navede tarifno oznako v nasprotju s podatki o vrsti blaga v polju 31, če bi to povzročilo manjše plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);

20

−

19. v uvozni carinski deklaraciji navede tarifno oznako v nasprotju s podatki o vrsti blaga v polju 31, če bi to povzročilo manjše plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);

20

+

19. carinskim organom v zvezi z izvoznim carinskim postopkom predloži ali odda izvozno carinsko deklaracijo, v kateri je navedena večja količina, ali višja vrednost ali drugačno poreklo blaga (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);

21

−

20. carinskim organom v zvezi z izvoznim carinskim postopkom predloži ali odda izvozno carinsko deklaracijo, v kateri je navedena večja količina, ali višja vrednost ali drugačno poreklo blaga (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);

21

+

20. pri carinskem organu vloži uvozno carinsko deklaracijo, v kateri so nepravilno navedeni vrsta, kakovost, vrednost ali poreklo blaga, ali so nepravilno navedeni drugi podatki, in to povzroči ali bi lahko povzročilo plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu, v manjših zneskih (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);

22

−

21. pri carinskem organu vloži uvozno carinsko deklaracijo, v kateri so nepravilno navedeni vrsta, kakovost, vrednost ali poreklo blaga, in to povzroči ali bi lahko povzročilo plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu, v manjših zneskih (prvi odstavek 62. člena carinskega zakonika);

22

+

21. carinskemu organu posredno ali neposredno predloži listine v zvezi z izvedbo carinskih postopkov, v katerih so navedeni neresnični podatki, če bi to povzročilo, ali bi lahko povzročilo plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu, v manjših zneskih, ali bi se neupravičeno priznala carinska ugodnost ali korist (drugi odstavek 62. člena carinskega zakonika);

23

−

22. carinskemu organu posredno ali neposredno predloži v zvezi z izvedbo carinskih postopkov listine, v katerih so navedeni neresnični podatki, če bi to povzročilo, ali bi lahko povzročilo plačilo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu, v manjših zneskih, ali bi se neupravičeno priznala carinska ugodnost ali korist (drugi odstavek 62. člena carinskega zakonika);

23

+

22. z neresničnim prikazovanjem dejstev ali zamolčanjem odločilnih dejstev doseže ali poskusi v carinskem postopku doseči oprostitev plačila uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu, ali plačilo manjšega zneska teh dajatev ali odlog njihovega plačila ali kakšno drugo olajšavo ali korist (62., 122., 150. do 153. in 185. člen carinskega zakonika);

24

−

23. z neresničnim prikazovanjem dejstev ali zamolčanjem odločilnih dejstev doseže ali poskusi doseči v carinskem postopku oprostitev plačila uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu, ali plačilo manjšega zneska teh dajatev ali odlog njihovega plačila ali kakšno drugo olajšavo (62., 122., 150. do 153. in 185. člen carinskega zakonika);

24

+

23. sredstev za prepoznavanje blaga ustrezno ne zavaruje pred poškodbami oziroma uničenjem ali jih odstrani z blaga ali prevoznih sredstev brez dovoljenja carinskih organov, razen če je zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile odstranitev ali uničenje bistvenega pomena za zaščito blaga ali prevoznih sredstev (drugi odstavek 72. člena carinskega zakonika);

25

−

24. sredstva za prepoznavanje blaga ustrezno ne zavaruje pred poškodbo oziroma uničenjem ali jih odstrani z blaga ali prevoznih sredstev brez dovoljenja carinskih organov, razen če je zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile odstranitev ali uničenje bistvenega pomena za zaščito blaga ali prevoznih sredstev (drugi odstavek 72. člena carinskega zakonika);

25

+

24. ravna, kot da mu je bilo blago prepuščeno, preden so bile izvedene formalnosti za sprostitev blaga v prost promet in preden je carinski dolžnik plačal ali zavaroval uvozne dajatve in druge dajatve, ki se plačujejo pri uvozu (prvi odstavek 73. člena in 74. člen carinskega zakonika);

26

−

25. ravna, kot da mu je bilo blago prepuščeno, preden so bile izvedene formalnosti za sprostitev blaga v prost promet in preden je carinski dolžnik plačal ali zavaroval uvozne dajatve in druge dajatve, ki se pobirajo pri uvozu (prvi odstavek 73. člena in 74. člen carinskega zakonika);

26

+

25. ne predloži dopolnilne carinske deklaracije ali je ne predloži v roku (drugi odstavek 76. člena carinskega zakonika);

27

−

26. ne predloži dopolnilne carinske deklaracije ali je ne predloži v roku (drugi odstavek 76. člena carinskega zakonika);

27

+

26. ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu z izdanim dovoljenjem za carinski postopek z ekonomskim učinkom (prvi odstavek 87. člena carinskega zakonika);

28

−

27. ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu z izdanim dovoljenjem za carinski postopek z ekonomskim učinkom (prvi odstavek 87. člena, prvi odstavek 115. člena in 132. člen carinskega zakonika);

28

+

27. ne obvesti carinskih organov o dejstvih, ki so nastopila po izdaji dovoljenja za postopek z ekonomskim učinkom in so pomembna za vsebino ali veljavnost dovoljenja (drugi odstavek 87. člena carinskega zakonika);

29

−

28. ne obvesti carinskih organov o dejstvih, ki so nastopila po izdaji dovoljenja za postopek z ekonomskim učinkom in so pomembna za vsebino ali veljavnost dovoljenja (drugi odstavek 87. člena carinskega zakonika);

29

+

28. ne konča tranzitnega postopka in namembnemu uradu ne predloži blaga v nespremenjenem stanju oziroma v predpisanem roku, ali ne spoštuje drugih ukrepov, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev istovetnosti blaga (92. in 96. člen carinskega zakonika);

30

−

29. ne konča tranzitnega postopka in namembnemu uradu ne predloži blaga v nespremenjenem stanju, ali ga ne predloži v predpisanem roku, ali ne spoštuje drugih ukrepov, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev istovetnosti blaga (92. in 96. člen carinskega zakonika);

30

+

29. ne izpolnjuje obveznosti imetnika carinskega skladišča (101. in 110. člen carinskega zakonika);

31

−

30. ne izpolnjuje obveznosti imetnika carinskega skladišča (101., 110. in 111. člen carinskega zakonika);

31

+

30. ne izpolnjuje obveznosti depozitarja blaga v carinskem skladišču (102. člen carinskega zakonika);

32

−

31. ne izpolnjuje obveznosti depozitarja blaga v carinskem skladišču (102. člen carinskega zakonika);

32

+

31. ne vodi evidence o blagu, ki je dano v postopek carinskega skladiščenja, ali je ne vodi pravočasno ali pravilno (105., 107. člen carinskega zakonika);

33

−

32. ne vodi evidence o blagu, ki je dano v postopek carinskega skladiščenja, ali je ne vodi pravočasno ali pravilno (105., 107. člen carinskega zakonika);

33

+

32. v carinskem skladišču ali zunaj njega opravlja dejavnosti iz prvega odstavka 106. in 109. člena carinskega zakonika v nasprotju ali brez dovoljenja carinskih organov (prvi odstavek 106. člena, 109. člen, drugi odstavek 110. in 174. člen carinskega zakonika);

34

−

33. v carinskem skladišču opravlja dejavnosti iz prvega odstavka 106. in 109. člena carinskega zakonika v nasprotju ali brez dovoljenja carinskih organov (prvi odstavek 106. člena, 109. člen carinskega zakonika);

34

+

33. brez predhodnega dovoljenja carinskih organov začasno odstrani blago, vneseno v postopek carinskega skladiščenja (prvi odstavek 110. člena carinskega zakonika);

35

−

34. ne izvozi oziroma ponovno ne izvozi v okviru postopka aktivnega oplemenitenja pridobljenih proizvodov v določenem roku ali v tem roku zanje ne zahteva odobritve druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe (prvi odstavek 118. člena carinskega zakonika);

35

+

34. blago, vneseno v postopek carinskega skladiščenja, brez dovoljenja carinskega organa prenese iz enega skladišča v drugo (111. člen carinskega zakonika);

36

−

35. ne izvaja postopka predelave pod carinskim nadzorom v skladu z dovoljenjem carinskega organa (134. člen carinskega zakonika);

36

+

35. skupnostno blago iz b) točke prvega odstavka 98. člena carinskega zakonika, ki je zajeto v skupni kmetijski politiki in dano v postopek carinskega skladiščenja, ne izvozi ali mu ne dodeli rabe ali uporabe, predvidene z zakonodajo Skupnosti (113. člen carinskega zakonika);

37

−

36. ne izvozi začasno uvoženega blaga v določenem roku, ali v tem roku ne zahteva odobritve druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe (prvi odstavek 140. člen carinskega zakonika);

37

+

36. v okviru postopka aktivnega oplemenitenja pridobljenih proizvodov v določenem roku ne izvozi oziroma ponovno ne izvozi ali v tem roku zanje ne zahteva odobritve druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe (prvi odstavek 118. člena carinskega zakonika);

38

−

37. uporablja blago na pasivnem oplemenitenju v nasprotju s prvim odstavkom 145. člena carinskega zakonika;

38

+

37. ne izvaja postopka predelave pod carinskim nadzorom v skladu z dovoljenjem carinskega organa (134. člen carinskega zakonika);

39

−

38. carinskim organom na njihovo zahtevo ne izroči kopije prevoznega dokumenta, ki spremlja blago ali ne pokaže blaga (četrti odstavek 168. člena carinskega zakonika);

39

+

38. ne izvozi začasno uvoženega blaga v določenem roku, ali v tem roku ne zahteva odobritve druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe (prvi odstavek 140. člen carinskega zakonika);

40

−

39. ob vnosu v prosto cono ali prosto skladišče ne predloži blaga iz drugega odstavka 170. člena carinskega zakonika (drugi odstavek 170. člena carinskega zakonika);

40

+

39. carinskim organom na njihovo zahtevo ne izroči kopije prevoznega dokumenta, ki spremlja blago ali ne omogoči preverjanja blaga, ki vstopa ali izstopa v prosto cono ali prosto skladišče ali se tam zadržuje (četrti odstavek 168. člena carinskega zakonika);

41

−

40. carinskega organa predhodno ne obvesti o izvajanju industrijske, trgovinske ali storitvene dejavnosti v prosti coni ali prostem skladišču ali jo opravlja v nasprotju s prepovedjo ali omejitvijo carinskega organa (prvi odstavek 172. člena carinskega zakonika);

41

+

40. ob vnosu v prosto cono ali prosto skladišče ne predloži blaga iz drugega odstavka 170. člena carinskega zakonika (drugi odstavek 170. člena carinskega zakonika);

42

−

41. ne vodi evidence o blagu pri izvajanju dejavnosti skladiščenja, obdelave, predelave, prodaje ali nakupa blaga v prosti coni ali prostem skladišču ali evidence ne vodi v odobreni obliki (176. člen carinskega zakonika);

42

+

41. carinskega organa predhodno ne obvesti o izvajanju industrijske, trgovinske ali storitvene dejavnosti v prosti coni ali prostem skladišču ali jo opravlja v nasprotju s prepovedjo ali omejitvijo carinskega organa (prvi odstavek 172. člena carinskega zakonika);

43

−

42. ne zahteva eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab za blago, ki je predmet skupne kmetijske politike in je zaradi vnosa v prosto cono ali prosto skladišče pridobilo ugodnosti ukrepov, ki so vezani na izvoz (prvi odstavek 179. člena carinskega zakonika);

43

+

42. ne vodi evidence o blagu pri izvajanju dejavnosti skladiščenja, obdelave, predelave, prodaje ali nakupa blaga v prosti coni ali prostem skladišču ali je ne vodi pravilno ali pravočasno (176. člen carinskega zakonika);

44

−

43. predhodno ne prijavi ponovnega izvoza ali uničenja blaga (tretji odstavek 182. člena carinskega zakonika);

44

+

43. ne zahteva eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab za blago, ki je predmet skupne kmetijske politike in je zaradi vnosa v prosto cono ali prosto skladišče pridobilo ugodnosti ukrepov, ki so vezani na izvoz (prvi odstavek 179. člena carinskega zakonika);

45

−

44. carinskemu organu prijavi, da določeno blago zapušča carinsko območje, čeprav blaga nima pri sebi ali na prevoznem sredstvu (183. člen carinskega zakonika).

45

+

44. predhodno ne prijavi ponovnega izvoza ali uničenja blaga (tretji odstavek 182. člena carinskega zakonika);

46

−

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

46

+

45. carinskemu organu prijavi, da določeno blago zapušča carinsko območje, čeprav blaga nima pri sebi ali na prevoznem sredstvu (183. člen carinskega zakonika).

47

−

(3) Z globo od 30.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prvega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

47

+

(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

1

−

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 300.000 do 30,000.000 tolarjev, samostojni podjetnik posameznik z globo od 100.000 do 30,000.000 tolarjev, posameznik pa z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev, če:

1

+

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če:

2

−

1. carinskega organa ne obvesti o prispetju blaga, za katerega ima dovoljenje za deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov ali tega ne vpiše v svoje evidence ali ga ne vpiše pravočasno oziroma pravilno (prvi odstavek 266. člena izvedbene uredbe);

2

+

1. carinskega organa izdajatelja ne obvesti o vseh okoliščinah, nastalih po izdaji potrdila, ki bi lahko vplivale na nadaljnjo veljavnost ali vsebino potrdila (14.w člen izvedbene uredbe);

3

−

2. nadzornega carinskega urada ne obvesti o prispetju blaga, za katerega ima dovoljenje za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja na podlagi knjigovodskih vpisov ali tega ne vpiše v svoje evidence, ali ga ne vpiše pravočasno oziroma pravilno (prvi odstavek 273. člena izvedbene uredbe);

3

+

2. ne vloži pravilne vstopne ali izstopne skupne deklaracije ali je ne vloži v predpisanih rokih (181.b in 184.a, 592.b, 592.c, 842.b, 842.c in 842.d člen izvedbene uredbe);

4

−

3. carinskih organov ne obvesti o odstranitvi blaga, za katerega ima dovoljenje za izvoz na podlagi knjigovodskih vpisov ali tega ne vpiše v svoje evidence, ali ga ne vpiše pravočasno oziroma pravilno (prvi odstavek 285. člena izvedbene uredbe);

4

+

3. carinskega organa ne obvesti o prispetju blaga, za katerega ima dovoljenje za deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov ali tega blaga ne vpiše v svoje evidence ali ga ne vpiše pravočasno oziroma pravilno (prvi odstavek 266. člena izvedbene uredbe);

5

−

4. carinskemu organu predloži prevozno sredstvo zaradi namestitve carinskih oznak, čeprav prevozno sredstvo za to ni primerno opremljeno oziroma izdelano (tretji odstavek 357. člena izvedbene uredbe);

5

+

4. nadzornega carinskega organa ne obvesti o prispetju blaga, za katerega ima dovoljenje za vnos v postopek carinskega skladiščenja na podlagi knjigovodskih vpisov ali tega blaga ne vpiše v svoje evidence, ali ga ne vpiše pravočasno oziroma pravilno ali nadzornemu carinskemu organu ne da na razpolago vseh dokumentov v zvezi s prepustitvijo blaga v postopek carinskega skladiščenja (prvi odstavek 273. člena izvedbene uredbe);

6

−

5. uradu tranzita ne izroči obvestila o prehodu meje (359. člen izvedbene uredbe);

6

+

5. ne vloži poenostavljene izvozne deklaracije in na ta način ne obvesti carinskega organa izvoza o odstranitvi blaga ali carinskim organom ne da na voljo vseh dokumentov, ki se zahtevajo pri izvozu (prvi odstavek 285. člena izvedbene uredbe);

7

−

6. dogodkov iz 360. člena izvedbene uredbe ne zabeleži v tranzitnem dokumentu in tega skupaj s pošiljko ne predloži uradu tranzita (prvi odstavek 360. člena izvedbene uredbe);

7

+

6. pred odpremo blaga pooblaščeni izvoznik ne izpolni formalnosti iz 285. člena izvedbene uredbe in na izvodu 3 enotne upravne listine ne navede, kdaj je bilo blago vpisano v evidence (tretji odstavek 286. člena izvedbene uredbe);

8

−

7. namembnemu uradu ne predloži tranzitnega dokumenta in blaga (prvi odstavek 361. člena izvedbene uredbe);

8

+

7. carinskim organom še pred iznosom blaga ne da na voljo podatkov, ki so potrebni za učinkovito analizo tveganja in pregled blaga (drugi odstavek 289. člena izvedbene uredbe);

9

−

8. imetnik dovoljenja nadzornemu uradu ne predloži pravilno sestavljenega obračuna zaključka ali ga ne predloži v predpisanem roku (521. člen izvedbene uredbe);

9

+

8. carinskemu organu predloži prevozno sredstvo zaradi namestitve carinskih oznak, čeprav prevozno sredstvo za to ni primerno opremljeno oziroma izdelano (tretji odstavek 357. člena izvedbene uredbe);

10

−

9. ne uporablja začasno uvoženega blaga v skladu z namenom, za katerega je bila odobrena popolna ali delna oprostitev plačila carine (drugi odstavek 557. člena, 558. do 561. člen in 564. do 572. člen izvedbene uredbe);

10

+

9. uradu tranzita ne izroči obvestila o prehodu meje (359. člen izvedbene uredbe);

11

−

10. ne obvesti carinskega urada izvoza, da blago, ki je bilo prepuščeno za izvoz, ni zapustilo carinskega območja (796. člen izvedbene uredbe);

11

+

10. dogodkov iz 360. člena izvedbene uredbe ne zabeleži v tranzitnem dokumentu in tega skupaj s pošiljko ne predloži uradu tranzita (prvi odstavek 360. člena izvedbene uredbe);

12

−

11. pravilno izpolnjene deklaracije ali pravilno izpolnjenega dokumenta T5 ne dopolni najkasneje ob odpremi blaga ali po odpremi blaga uradu odhoda ne pošlje dokumentov, ki spremljajo blago (drugi in tretji odstavek 912g člena izvedbene uredbe).

12

+

11. namembnemu uradu ne predloži tranzitnega dokumenta in blaga (prvi odstavek 361. člena izvedbene uredbe);

13

−

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

13

+

12. po prejemu blaga v svojih prostorih pooblaščeni prejemnik ne izpolni obveznosti iz 454.b člena izvedbene uredbe;

14

−

(3) Z globo od 30.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prvega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

14

+

13. imetnik dovoljenja nadzornemu uradu ne predloži pravilno sestavljenega obračuna zaključka ali ga ne predloži v predpisanem roku (521. člen izvedbene uredbe);

+

15

+

14. ne uporablja začasno uvoženega blaga v skladu z namenom, za katerega je bila odobrena popolna ali delna oprostitev plačila carine (drugi odstavek 557. člena, 558. do 561. člen in 564. do 575. člena izvedbene uredbe);

+

16

+

15. ne obvesti carinskega organa izvoza, da blago, ki je bilo prepuščeno za izvoz, ni zapustilo carinskega območja (prvi odstavek 792.a člen izvedbene uredbe);

+

17

+

16. pravilno izpolnjene deklaracije ali pravilno izpolnjenega dokumenta T5 ne dopolni najkasneje ob odpremi blaga ali po odpremi blaga uradu odhoda ne pošlje dokumentov, ki spremljajo blago (drugi in tretji odstavek 912.g člena izvedbene uredbe).

+

18

+

(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

1

−

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 300.000 do 30,000.000 tolarjev, samostojni podjetnik posameznik z globo od 100.000 do 30,000.000 tolarjev, posameznik pa z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev, če:

1

+

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če:

2

·

1. v nasprotju s predpisi odtuji blago, ga da v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabi, razen za namene, za katere je bilo blago oproščeno plačila dajatev, oziroma blago, ki je bilo oproščeno plačila dajatev, zastavi, posodi ali kako drugače izroči za zavarovanje obveznosti, preden je plačan carinski dolg (7., 15., 24., 37., 57., 68., 76., 83. in 115. člen uredbe o carinskih oprostitvah);

2

·

1. v nasprotju s predpisi odtuji blago, ga da v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabi, razen za namene, za katere je bilo blago oproščeno plačila dajatev, oziroma blago, ki je bilo oproščeno plačila dajatev, zastavi, posodi ali kako drugače izroči za zavarovanje obveznosti, preden je plačan carinski dolg (7., 15., 24., 37., 57., 68., 76., 83. in 115. člen uredbe o carinskih oprostitvah);

3

−

2. ne obvesti pristojnega carinskega urada o prenehanju izpolnjevanja pogojev, zaradi katerih so upravičeni do oprostitve ali nameravajo izdelke, ki so bili uvoženi z oprostitvijo plačila dajatev, uporabljati v druge namene (58., 59., 69., 78., 84. in 85. člen uredbe o carinskih oprostitvah).

3

+

2. ne obvesti pristojnega carinskega organa o prenehanju izpolnjevanja pogojev, zaradi katerih je upravičen do oprostitve, ali namerava izdelke, ki so bili uvoženi z oprostitvijo plačila dajatev, uporabljati v druge namene (58., 59., 69., 78., 84. in 85. člen uredbe o carinskih oprostitvah).

4

−

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

4

+

(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

5

−

(3) Z globo od 30.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekrške iz prvega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

−

1

−

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 300.000 do 30,000.000 tolarjev, posameznik z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev, samostojni podjetnik posameznik v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa z globo od 100.000 do 30,000.000 tolarjev, če kupi, proda, izroči drugemu, prejme v darilo, prikrije, prejme v hrambo ali na prevoz, uporabi ali prejme v posest na kakršni koli podlagi, blago, za katero ve ali pa bi po okoliščinah primera mogel in moral vedeti, da je bil z njim storjen prekršek iz 1., 2., 5., 8. ali 10. točke prvega odstavka 86. člena, 5., 6., 7., 9, 16., 17., 23., 25., 29., 34., 36. ali 44. točke prvega odstavka 87. člena, 9. ali 10. točke prvega odstavka 88. člena ter 1. točke prvega odstavka 89. člena tega zakona.

1

+

(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 2.000 do 125.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 700 do 125.000 eurov, posameznik pa z globo od 300 do 1.200 eurov, če kupi, proda, izroči drugemu, prejme v darilo, prikrije, prejme v hrambo ali na prevoz, uporabi ali prejme v posest na kakršni koli podlagi, blago, za katero ve ali pa bi po okoliščinah primera mogel in moral vedeti, da je bil z njim storjen prekršek iz 1., 2., 5., 8. ali 10. točke prvega odstavka 86. člena, 5., 6., 7., 9., 15., 16., 24., 28., 33., 35., 36., 38. ali 45. točke prvega odstavka 87. člena, 11., 14. ali 16. točke prvega odstavka 88. člena ter 1. točke prvega odstavka 89. člena tega zakona.

2

−

(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

2

+

(2) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

3

−

(3) Z globo od 30.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

−

1

−

(1) Globo, ki je predpisana v razponu, lahko carinski organ izreče z odločbo v hitrem postopku tudi v višjem znesku, kot je najnižja predpisana višina globe, pri čemer se takšna globa izreče v odstotku od carinske vrednosti blaga, in sicer:

1

+

(1) Če prekrškovni organ ugotovi prikrajšanje uvoznih oziroma izvoznih dajatev, izreče z odločbo v hitrem postopku globo, ki je s tem zakonom predpisana v razponu, v višjem znesku, kot je najnižja predpisana višina globe, pri čemer se takšna globa izreče v večkratniku od prikrajšanih carinskih in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu, in sicer:

2

−

1. pravni osebi in samostojnemu podjetniku posamezniku v višini 50% od carinske vrednosti blaga,

2

+

1. pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku in posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, v višini dvakratnika od zneska prikrajšanih carinskih in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu;

3

−

2. odgovorni osebi pravne osebe in odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika ter posamezniku v višini 25% od carinske vrednosti blaga.

3

+

2. odgovorni osebi pravne osebe ali odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorni osebi posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ter posamezniku v višini prikrajšanja carinskih in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu.

4

−

(2) Globa iz prejšnjega odstavka ne sme biti izrečena v nižjem oziroma višjem znesku od najnižje oziroma najvišje globe določene v 86. do 90. in 93. členu tega zakona.

4

+

(2) Globa iz prejšnjega odstavka ne sme biti izrečena v nižjem oziroma višjem znesku od najnižje oziroma najvišje globe za posamezno vrsto storilcev, določene v 86. do 90. in 93. členu tega zakona.

5

−

(3) Za prekrške iz tega zakona se stranska sankcija odvzema predmetov prekrška izreče tudi v hitrem postopku.

−

1

−

V primeru, ko se s prekrškom iz 86. do 90. člena tega zakona povzroči neplačilo uvoznih ali izvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu ali izvozu blaga, v znesku, ki presega pet povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška, se sme, zaradi protipravno pridobljene premoženjske koristi, pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika kaznovati z globo od 300.000 do 90,000.000 tolarjev, njuni odgovorni osebi z globo od 100.000 do 3,000.000 tolarjev, posameznika pa z globo od 100.000 do 900.000 tolarjev.

1

+

V primeru, ko se s prekrškom iz 86. do 90. člena tega zakona povzroči ali bi lahko povzročilo neplačilo uvoznih ali izvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu ali izvozu blaga, v znesku, ki presega sedem povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo v času storitve prekrška, se sme pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznovati z globo od 2.000 do 375.000 eurov, njihove odgovorne osebe z globo od 400 do 12.300 eurov, posameznika pa z globo od 300 do 3.600 eurov.

1

−

(1) Pooblaščena uradna oseba carinskega organa, ki osebno zazna prekršek ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, ne izda plačilnega naloga, če gre za prekršek iz 86. do 90. člena tega zakona in če carinska vrednost predmeta prekrška presega 200.000 tolarjev, če ga stori pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, oziroma 100.000 tolarjev, če ga stori posameznik oziroma če kršitelj prekorači predpisani rok za izpolnitev svoje obveznosti za več kot 10 dni.

1

+

(1) Pooblaščena uradna oseba carinskega organa, ki osebno zazna prekršek ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, ne izda plačilnega naloga, če gre za prekršek iz 86. do 90. člena tega zakona in če carinska vrednost predmeta prekrška presega 1.500 eurov, če ga stori pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma 600 eurov, če ga stori posameznik oziroma če kršitelj prekorači predpisani rok za izpolnitev svoje obveznosti za več kot 20 dni.

2

−

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se globa izreče v najnižjem znesku, predpisanem v 86. do 90. členu tega zakona.

2

+

(2) V primerih izdaje plačilnega naloga v skladu s prejšnjim odstavkom se globa izreče v najnižjem znesku, predpisanem v 86. do 90. členu tega zakona.

1

−

(1) Predmeti prekrškov iz 1. točke prvega odstavka 86. člena, 5., 17. ali 25. točke prvega odstavka 87. člena in 1. točke prvega odstavka 89. člena tega zakona se odvzamejo.

1

+

(1) Predmeti prekrškov iz 1. točke prvega odstavka 86. člena, 5., 16. ali 24. točke prvega odstavka 87. člena, 1. točke prvega odstavka 89. člena in 90. člena, v zvezi s 1. točko prvega odstavka 86. člena, 5., 16. in 24. točko prvega odstavka 87. člena in 1. točko prvega odstavka 89. člena tega zakona, se odvzamejo.

2

·

(2) Predmeti prekrškov iz prejšnjega odstavka, se odvzamejo tudi, če niso last storilca ali storilke (v nadaljnjem besedilu: storilec).

2

·

(2) Predmeti prekrškov iz prejšnjega odstavka, se odvzamejo tudi, če niso last storilca ali storilke (v nadaljnjem besedilu: storilec).

3

·

(3) Predmeti prekrškov iz prvega in drugega odstavka tega člena se odvzamejo tudi, če so bili po storitvi prekrška predelani, obdelani ali dodelani, pa dodana vrednost ne presega 30% carinske vrednosti blaga, ki je predmet prekrška.

3

·

(3) Predmeti prekrškov iz prvega in drugega odstavka tega člena se odvzamejo tudi, če so bili po storitvi prekrška predelani, obdelani ali dodelani, pa dodana vrednost ne presega 30% carinske vrednosti blaga, ki je predmet prekrška.

4

·

(4) Če carinska vrednost predmeta prekrška iz 5. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona presega tretjino vrednosti prevoznega sredstva, v katerem je bil le-ta skrit v prostoru, posebej izdelanem ali prirejenem za skrivanje blaga, se za predmet prekrška šteje tudi takšno prevozno sredstvo in se odvzame.

4

·

(4) Če carinska vrednost predmeta prekrška iz 5. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona presega tretjino vrednosti prevoznega sredstva, v katerem je bil le-ta skrit v prostoru, posebej izdelanem ali prirejenem za skrivanje blaga, se za predmet prekrška šteje tudi takšno prevozno sredstvo in se odvzame.

5

·

(5) Prevozno sredstvo iz prejšnjega odstavka se odvzame tudi, če ni last storilca prekrška.

5

·

(5) Prevozno sredstvo iz prejšnjega odstavka se odvzame tudi, če ni last storilca prekrška.

6

·

(6) Če je storilcev več, odgovarjajo za vrednost predmeta prekrška solidarno.

6

·

(6) Če je storilcev več, odgovarjajo za vrednost predmeta prekrška solidarno.

1

·

(1) Postopek zaradi prekrškov iz 93. člena tega zakona se ne more več začeti, ko je poteklo več kot tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.

1

·

(1) Postopek zaradi prekrškov iz 93. člena tega zakona se ne more več začeti, ko je poteklo več kot tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.

2

−

(2) Zastaranje pretrga vsako dejanje, ki ga stori pristojni organ za pregon storilca prekrška. Z vsakim pretrganjem začne zastaralni rok znova teči, vendar pa se postopek zaradi prekrška v nobenem primeru ne more več začeti ali nadaljevati po preteku šestih let od dneva storitve prekrška. IX. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

2

+

(2) Zastaranje pretrga vsako dejanje, ki ga stori pristojni organ za pregon storilca prekrška. Z vsakim pretrganjem začne zastaralni rok znova teči, vendar pa se postopek zaradi prekrška v nobenem primeru ne more več začeti ali nadaljevati po preteku šestih let od dneva storitve prekrška.

3

−

1. poglavje Splošne prehodne določbe

−

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (ZICPES-B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (ZICPES-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 10. julija 2015. Št. 003-02-6/2015-11 Ljubljana, dne 20. julija 2015 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVAJANJU CARINSKIH PREDPISOV EVROPSKE SKUPNOSTI (ZICPES-B)

−

1

−

Naslov VII. dela se spremeni tako, da se glasi: »POSEBNI UKREPI NADZORA MEJNIH PRODAJALN NA LETALIŠČIH IN V PRISTANIŠČIH«.

−