Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2007 in 2008

1

·

(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.

1

·

(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.

2

·

(2) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

2

·

(2) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

3

·

1. proračun po tem zakonu so: proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;

3

·

1. proračun po tem zakonu so: proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;

4

·

2. predlagatelji finančnih načrtov so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;

4

·

2. predlagatelji finančnih načrtov so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;

5

·

3. področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;

5

·

3. področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;

6

·

4. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razporejeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni programi so določeni s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna. Določene imajo splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in na katerega se nanašajo kazalci učinkovitosti in uspešnosti;

6

·

4. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razporejeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni programi so določeni s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna. Določene imajo splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in na katerega se nanašajo kazalci učinkovitosti in uspešnosti;

7

·

5. podprogram je program, ki je del glavnega programa, vanj pa so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje ter kazalce učinkovitosti in uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa;

7

·

5. podprogram je program, ki je del glavnega programa, vanj pa so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje ter kazalce učinkovitosti in uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa;

8

·

6. proračunska postavka (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del dejavnosti ali projekta ali pa ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;

8

·

6. proračunska postavka (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del dejavnosti ali projekta ali pa ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;

9

−

7. postavka-podskupina kontov je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov postavke;

9

+

7. postavka - podskupina kontov je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov postavke;

10

·

8. proračunska vrstica je postavka-konto in je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna;

10

·

8. proračunska vrstica je postavka-konto in je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna;

11

·

9. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, in pokriva obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;

11

·

9. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, in pokriva obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;

12

·

10. obveznosti v breme proračunov prihodnjih let so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;

12

·

10. obveznosti v breme proračunov prihodnjih let so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;

13

·

11. prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za: skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko ter izvajanje notranjih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);

13

·

11. prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za: skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko ter izvajanje notranjih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);

14

·

12. postavke slovenske udeležbe so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči ter sofinanciranje programov donacij;

14

·

12. postavke slovenske udeležbe so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči ter sofinanciranje programov donacij;

15

·

13. postavke namenskih sredstev EU so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;

15

·

13. postavke namenskih sredstev EU so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;

16

·

14. predpristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;

16

·

14. predpristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;

17

·

15. postavke predpristopnih pomoči so postavke, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;

17

·

15. postavke predpristopnih pomoči so postavke, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;

18

·

16. popristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih donatorjev EU, na podlagi mednarodnih pogodb;

18

·

16. popristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih donatorjev EU, na podlagi mednarodnih pogodb;

19

·

17. postavke popristopnih pomoči so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;

19

·

17. postavke popristopnih pomoči so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;

20

·

18. sredstva za preneseno izvrševanje nalog so prihodki EU, ki jih RS izvaja po nalogu in v interesu EU;

20

·

18. sredstva za preneseno izvrševanje nalog so prihodki EU, ki jih RS izvaja po nalogu in v interesu EU;

21

·

19. postavke za preneseno izvrševanje nalog so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja RS po nalogu in v interesu EU;

21

·

19. postavke za preneseno izvrševanje nalog so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja RS po nalogu in v interesu EU;

22

·

20. plačni konti so konti iz: podskupine kontov 400 - Plače in drugi izdatki zaposlenim in 401 - Prispevki delodajalcev za socialno varnost in konto 4028 - Davek na izplačane plače;

22

·

20. plačni konti so konti iz: podskupine kontov 400 - Plače in drugi izdatki zaposlenim in 401 - Prispevki delodajalcev za socialno varnost in konto 4028 - Davek na izplačane plače;

23

·

21. projekt so projekti in programi v načrtu razvojnih programov;

23

·

21. projekt so projekti in programi v načrtu razvojnih programov;

24

·

22. evidenčni projekt je načrt financiranja še neznane skupine projektov, za katero pa so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov še niso uvrščeni projekti, s katerimi bodo ti cilji doseženi.

24

·

22. evidenčni projekt je načrt financiranja še neznane skupine projektov, za katero pa so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov še niso uvrščeni projekti, s katerimi bodo ti cilji doseženi.

25

·

2. SESTAVA PRORAČUNA

25

·

2. SESTAVA PRORAČUNA

1

−

(odpiranje novih postavk in zagotavljanje pravic porabe na njih)

−

2

·

(1) Za izvajanje politik in programov, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in za namen predsedovanja EU v okviru glavnega programa 0304 - Predsedovanje EU lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med letom odpre nove postavke in določi način zagotavljanja pravic porabe na njih.

1

·

(1) Za izvajanje politik in programov, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in za namen predsedovanja EU v okviru glavnega programa 0304 - Predsedovanje EU lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med letom odpre nove postavke in določi način zagotavljanja pravic porabe na njih.

3

·

(2) V finančnem načrtu službe, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, se lahko med letom odpre nova postavka zaradi vsebinsko pravilne umestitve projektov v skladu s programsko klasifikacijo državnih izdatkov, na katero se prerazporedijo pravice porabe iz glavnega programa 0601 - Delovanje na področju lokalne samouprave ter koordinacija vladne in lokalne ravni.

2

·

(2) V finančnem načrtu službe, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, se lahko med letom odpre nova postavka zaradi vsebinsko pravilne umestitve projektov v skladu s programsko klasifikacijo državnih izdatkov, na katero se prerazporedijo pravice porabe iz glavnega programa 0601 - Delovanje na področju lokalne samouprave ter koordinacija vladne in lokalne ravni.

4

·

(3) Predvidena sredstva splošne proračunske rezervacije se poleg namenov določenih v 42. členu ZJF, uporabijo tudi za plače in druge nepredvidene obveznosti za potrebe predsedovanja EU in sofinanciranje projektov evropskega teritorialnega sodelovanja za katere pri pripravi proračuna ni bilo mogoče natančno načrtovati sredstev.

3

·

(3) Predvidena sredstva splošne proračunske rezervacije se poleg namenov določenih v 42. členu ZJF, uporabijo tudi za plače in druge nepredvidene obveznosti za potrebe predsedovanja EU in sofinanciranje projektov evropskega teritorialnega sodelovanja za katere pri pripravi proračuna ni bilo mogoče natančno načrtovati sredstev.

1

−

(Ukrepi za uravnoteženje proračuna v letih 2007 in 2008)

−

2

·

(1) Če Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), zaradi slabših gospodarskih gibanj, ugotovljenih v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj, oceni, da bodo prihodki za več kakor 41.729.261 eurov in manj kakor za 104.323.151 eurov nižji glede na načrtovane v sprejetem proračunu za leti 2007 in 2008, mora vlada poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF, uporabiti ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe. Ta ukrep se uporabi do višine 62.593.891 eurov, razlika do 104.323.151 eurov pa se zagotovi z dodatnim zadolževanjem države.

1

·

(1) Če Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), zaradi slabših gospodarskih gibanj, ugotovljenih v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj, oceni, da bodo prihodki za več kakor 41.729.261 eurov in manj kakor za 104.323.151 eurov nižji glede na načrtovane v sprejetem proračunu za leti 2007 in 2008, mora vlada poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF, uporabiti ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe. Ta ukrep se uporabi do višine 62.593.891 eurov, razlika do 104.323.151 eurov pa se zagotovi z dodatnim zadolževanjem države.

3

·

(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih uporabnikih določijo v enakem odstotku glede na pravice porabe, iz katerih se financirajo blago in storitve (razen podkonto 402104 - Material in oprema za vojsko), subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, tekoči transferi v tujino in investicijski odhodki ter investicijski transferi.

2

·

(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih uporabnikih določijo v enakem odstotku glede na pravice porabe, iz katerih se financirajo blago in storitve (razen podkonto 402104 - Material in oprema za vojsko), subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, tekoči transferi v tujino in investicijski odhodki ter investicijski transferi.

1

·

Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so v skladu s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:

1

·

Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so v skladu s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:

2

·

1. kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leti 2007 in 2008 vplačajo na podlagi Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 - ZSRR, 22/00 - ZJS, 67/01 in 47/02; v nadaljnjem besedilu: ZUKLPP) in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;

2

·

1. kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leti 2007 in 2008 vplačajo na podlagi Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 - ZSRR, 22/00 - ZJS, 67/01 in 47/02; v nadaljnjem besedilu: ZUKLPP) in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;

3

·

2. kupnina, prejeta od prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije v Slovenski industriji jekla, d.d., do višine 50.000.000,00 eurov se uporabi za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke, d.d.;

3

·

2. kupnina, prejeta od prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije v Slovenski industriji jekla, d.d., do višine 50.000.000,00 eurov se uporabi za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke, d.d.;

4

·

3. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena ZUKLPP. Ti prejemki se v letih 2007 in 2008 do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kakor prvotno.

4

·

3. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena ZUKLPP. Ti prejemki se v letih 2007 in 2008 do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kakor prvotno.

5

·

4. sredstva Phare kreditne sheme SL 9707, ki se v letu 2008 do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu službe, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, uporabijo za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.

5

·

4. sredstva Phare kreditne sheme SL 9707, ki se v letu 2008 do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu službe, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, uporabijo za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.

6

+

2. kupnina, prejeta od prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije v Slovenski industriji jekla, d.d., do višine 50 000 000,00 eurov se uporabi za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke, d.d.;

+

1

+

Po uveljavitvi rebalansa proračuna je osnova za prerazporejanje pravic porabe sprejeti rebalans le pri tistih postavkah, ki so se z njim spremenile, pri vseh drugih pa se za navedeno prerazporejanje pravic porabe uporabi prvi odstavek 14. člena tega zakona.

1

−

(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odločajo neposredni uporabniki)

−

2

·

(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.

1

·

(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.

3

·

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka neposredni uporabnik ne sme samostojno izvajati prerazporeditev s plačnih kontov integralnih postavk na druge podskupine kontov v svojem finančnem načrtu, s postavk slovenske udeležbe, postavk namenskih sredstev EU in postavk glavnega programa 0304 - Predsedovanje EU.

2

·

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka neposredni uporabnik ne sme samostojno izvajati prerazporeditev s plačnih kontov integralnih postavk na druge podskupine kontov v svojem finančnem načrtu, s postavk slovenske udeležbe, postavk namenskih sredstev EU in postavk glavnega programa 0304 - Predsedovanje EU.

1

−

(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča organ upravljanja)

−

2

·

(1) O prerazporeditvah med postavkami slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta.

1

·

(1) O prerazporeditvah med postavkami slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta.

3

·

(2) Če neposredni uporabnik ne porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike v skladu z načrtovano dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev, lahko organ upravljanja izvede prerazporeditev pravic porabe namenskih sredstev EU.

2

·

(2) Če neposredni uporabnik ne porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike v skladu z načrtovano dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev, lahko organ upravljanja izvede prerazporeditev pravic porabe namenskih sredstev EU.

4

·

(3) Organ upravljanja izvaja prerazporeditve pravic porabe na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena brez omejitev.

3

·

(3) Organ upravljanja izvaja prerazporeditve pravic porabe na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena brez omejitev.

1

−

(prerazporeditve o katerih odloča ministrstvo, pristojno za finance)

−

2

·

(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 15., 16. in 19. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti s področja porabe 22 - Servisiranje javnega dolga.

1

·

(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 15., 16. in 19. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti s področja porabe 22 - Servisiranje javnega dolga.

3

·

(2) Če nastanejo stroški, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti kratkoročnega zadolževanja pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvede v breme pravic porabe za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku in v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki podrobneje uredi izvajanje tega člena.

2

·

(2) Če nastanejo stroški, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti kratkoročnega zadolževanja pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvede v breme pravic porabe za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku in v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki podrobneje uredi izvajanje tega člena.

1

−

(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča vlada)

−

2

·

(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 15. in 16. člena tega zakona med:

1

·

(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 15. in 16. člena tega zakona med:

3

·

1. podprogrami v okviru glavnega programa med predlagatelji finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu;

2

·

1. podprogrami v okviru glavnega programa med predlagatelji finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu;

4

·

2. glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu, in

3

·

2. glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu, in

5

·

3. področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 3% obsega področja porabe v sprejetem proračunu.

4

·

3. področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 3% obsega področja porabe v sprejetem proračunu.

6

·

(2) Prerazporejena sredstva iz drugega odstavka 7. člena tega zakona se ne vštevajo v obseg prerazporejenih pravic porabe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena.

5

·

(2) Prerazporejena sredstva iz drugega odstavka 7. člena tega zakona se ne vštevajo v obseg prerazporejenih pravic porabe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena.

7

·

(3) Vlada lahko odloča, ne glede na določbe 15., 16. in 17. člena tega zakona ter prvega odstavka tega člena, o prerazporeditvah pravic porabe:

6

·

(3) Vlada lahko odloča, ne glede na določbe 15., 16. in 17. člena tega zakona ter prvega odstavka tega člena, o prerazporeditvah pravic porabe:

8

·

1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;

7

·

1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;

9

·

2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;

8

·

2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;

10

·

3. na postavko 5633 - Sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij pri Ministrstvu za javno upravo in s te postavke;

9

·

3. na postavko 5633 - Sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij pri Ministrstvu za javno upravo in s te postavke;

11

·

4. na postavko 7608 - Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;

10

·

4. na postavko 7608 - Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;

12

·

5. na postavko 7640 - Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;

11

·

5. na postavko 7640 - Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;

13

·

6. na postavke s področja porabe 21 - Pokojninsko varstvo;

12

·

6. na postavke s področja porabe 21 - Pokojninsko varstvo;

14

·

7. na postavke s področja porabe 22 - Servisiranje javnega dolga;

13

·

7. na postavke s področja porabe 22 - Servisiranje javnega dolga;

15

·

8. na postavke s področja porabe 24 - Prispevek v proračun Evropske unije;

14

·

8. na postavke s področja porabe 24 - Prispevek v proračun Evropske unije;

16

·

9. na postavke v glavnem programu 0304 - Predsedovanje EU med njimi in z njih.

15

·

9. na postavke v glavnem programu 0304 - Predsedovanje EU med njimi in z njih.

17

·

(4) O prerazporeditvah po prvem in tretjem odstavku tega člena odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.

16

·

(4) O prerazporeditvah po prvem in tretjem odstavku tega člena odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.

18

·

(5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki tretjega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.

17

·

(5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki tretjega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.

19

·

(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU zaradi neupravičene porabe sredstev mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo za finance omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku. 3.4. PREVZEMANJE OBVEZNOSTI IN ROKI PLAČIL V BREME PRORAČUNA

18

·

(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU zaradi neupravičene porabe sredstev mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo za finance omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku. 3.4. PREVZEMANJE OBVEZNOSTI IN ROKI PLAČIL V BREME PRORAČUNA

1

−

(pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov in zakonov) Pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov in zakonov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom ali posebnim zakonom.

1

+

Pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov in zakonov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom ali posebnim zakonom.

1

−

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

−

2

·

(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v NRP, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetih proračunov.

1

·

(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v NRP, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetih proračunov.

3

·

(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2007 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2008 in ki zapadejo v plačilo v letu 2008, v višini 80% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2008, v letu 2007 pa lahko sklene pogodbe za obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2009, do višine 60% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2008 po podskupinah kontov znotraj podprograma. Neposredni uporabnik lahko v letu 2008 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2008 in ki zapadejo v plačilo v letu 2009, v višini 60% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2008, v letu 2008 pa lahko prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2010, do višine 40% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2008 po podskupinah kontov znotraj podprograma.

2

·

(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2007 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2008 in ki zapadejo v plačilo v letu 2008, v višini 80% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2008, v letu 2007 pa lahko sklene pogodbe za obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2009, do višine 60% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2008 po podskupinah kontov znotraj podprograma. Neposredni uporabnik lahko v letu 2008 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2008 in ki zapadejo v plačilo v letu 2009, v višini 60% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2008, v letu 2008 pa lahko prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2010, do višine 40% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2008 po podskupinah kontov znotraj podprograma.

4

·

(3) Najemne oziroma zakupne pogodbe, razen pogodb iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, so lahko sklenjene za določen čas, ki ne sme biti daljši od enega leta ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.

3

·

(3) Najemne oziroma zakupne pogodbe, razen pogodb iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, so lahko sklenjene za določen čas, ki ne sme biti daljši od enega leta ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.

5

·

(4) Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:

4

·

(4) Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:

6

·

1. najemne oziroma zakupne pogodbe; če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, se štejejo kot investicijski odhodek;

5

·

1. najemne oziroma zakupne pogodbe; če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, se štejejo kot investicijski odhodek;

7

·

2. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;

6

·

2. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;

8

·

3. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);

7

·

3. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);

9

·

4. pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

8

·

4. pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

10

·

(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena prevzemanje obveznosti v letih 2008 do 2015 za temeljne razvojne programe Slovenske vojske, ureja poseben zakon.

9

·

(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena prevzemanje obveznosti v letih 2008 do 2015 za temeljne razvojne programe Slovenske vojske, ureja poseben zakon.

11

·

(6) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izda:

10

·

(6) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izda:

12

·

1. uredbe za izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja 2007-2013 v letu 2007, ki zapadejo v plačilo v letih 2007, 2008 in 2009 v skladu s pravnim redom EU;

11

·

1. uredbe za izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja 2007-2013 v letu 2007, ki zapadejo v plačilo v letih 2007, 2008 in 2009 v skladu s pravnim redom EU;

13

·

2. uredbe za izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja 2007-2013 v letu 2008, ki zapadejo v plačilo v letih 2008, 2009 in 2010 v skladu s pravnim redom EU;

12

·

2. uredbe za izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja 2007-2013 v letu 2008, ki zapadejo v plačilo v letih 2008, 2009 in 2010 v skladu s pravnim redom EU;

14

·

3. uredbe za namen neposrednih plačil v letu 2007, in sicer največ do višine, ki ne presega 100% vrednosti plačil na enoto v EU, ki zapadejo v plačilo v letu 2008;

13

·

3. uredbe za namen neposrednih plačil v letu 2007, in sicer največ do višine, ki ne presega 100% vrednosti plačil na enoto v EU, ki zapadejo v plačilo v letu 2008;

15

·

4. uredbe za namen neposrednih plačil v letu 2008, in sicer največ do višine, ki ne presega 100% vrednosti plačil na enoto v EU, ki zapadejo v plačilo v letu 2009.

14

·

4. uredbe za namen neposrednih plačil v letu 2008, in sicer največ do višine, ki ne presega 100% vrednosti plačil na enoto v EU, ki zapadejo v plačilo v letu 2009.

16

−

(7) Kadar o pogodbah o najemu iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, pri katerih lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, ne odloča vlada, je potrebno soglasje ministrstva, pristojnega za finance. To soglasje, je potrebno tudi za navedene pogodbe, ki jih sklepajo neposredni uporabniki občinskih proračunov.

15

+

(7) Kadar o pogodbah o najemu iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, pri katerih lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, ne odloča vlada, je potrebno soglasje ministrstva, pristojnega za finance. To soglasje je potrebno tudi za navedene pogodbe, ki jih sklepajo neposredni uporabniki občinskih proračunov.

1

−

(plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov)

−

2

·

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo:

1

·

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo:

3

·

1. obveznosti za investicijske odhodke, ki se plačujejo po posameznih situacijah in investicijske transfere, ki se plačujejo po posameznih situacijah, je plačilni rok 60. dan;

2

·

1. obveznosti za investicijske odhodke, ki se plačujejo po posameznih situacijah in investicijske transfere, ki se plačujejo po posameznih situacijah, je plačilni rok 60. dan;

4

·

2. vseh drugih obveznosti je plačilni rok 30. dan.

3

·

2. vseh drugih obveznosti je plačilni rok 30. dan.

5

·

(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik.

4

·

(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik.

6

·

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, so plačilni roki lahko krajši za plačila:

5

·

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, so plačilni roki lahko krajši za plačila:

7

·

1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;

6

·

1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;

8

·

2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;

7

·

2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;

9

·

3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU, postavk slovenske udeležbe, razen če minister, pristojen za finance, določi drugače;

8

·

3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU, postavk slovenske udeležbe, razen če minister, pristojen za finance, določi drugače;

10

·

4. s postavk predpristopnih in popristopnih pomoči ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri skupnem financiranju, razen če EK določi drugače;

9

·

4. s postavk predpristopnih in popristopnih pomoči ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri skupnem financiranju, razen če EK določi drugače;

11

·

5. drugih tekočih domačih transferov;

10

·

5. drugih tekočih domačih transferov;

12

·

6. transferov posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij;

11

·

6. transferov posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij;

13

·

7. v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.

12

·

7. v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.

14

·

(4) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok lahko tudi daljši od 30 dni, vendar ne sme biti daljši od 45 dni.

13

·

(4) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok lahko tudi daljši od 30 dni, vendar ne sme biti daljši od 45 dni.

15

·

(5) Določbe tega člena veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen če občina v pogodbi dogovori krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.

14

·

(5) Določbe tega člena veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen če občina v pogodbi dogovori krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.

16

·

(6) Ne glede na določbe tega člena, se lahko z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovori plačilni rok do 90 dni.

15

·

(6) Ne glede na določbe tega člena, se lahko z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovori plačilni rok do 90 dni.

1

−

(plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih upravnih odločb in poravnav)

−

2

·

(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v katerega pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.

1

·

(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v katerega pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.

3

−

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obveznosti iz naslova vračila zamudnih obresti od davka od prometa in storitev v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02 z dne 23. septembra 2004 plačujejo s podračuna 'Davek na dodano vrednost po obračunu' številka 01100-1008305527 in se evidentirajo v breme prihodka 704000 - Davek na dodano vrednost po obračunu.

2

+

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obveznosti iz naslova vračila zamudnih obresti od davka od prometa in storitev v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-356/02 z dne 23. septembra 2004 plačujejo s podračuna "Davek na dodano vrednost po obračunu" številka 01100-1008305527 in se evidentirajo v breme prihodka 704000 - Davek na dodano vrednost po obračunu.

1

−

(financiranje javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in drugih izvajalcev javnih služb, ki niso proračunski uporabniki) Neposredni uporabniki določijo dinamiko izplačil tekočih transferov javnim zavodom, javnim agencijam, javnim skladom in drugim izvajalcem javnih služb, ki niso proračunski uporabniki, tako da posredni uporabniki prejmejo sredstva za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredstva za blago in storitve pa praviloma dvakrat na mesec, in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri čemer morajo upoštevati roke plačil v breme državnega in občinskih proračunov, določene v tretjem odstavku 24. člena tega zakona.

1

+

Neposredni uporabniki določijo dinamiko izplačil tekočih transferov javnim zavodom, javnim agencijam, javnim skladom in drugim izvajalcem javnih služb, ki niso proračunski uporabniki, tako da posredni uporabniki prejmejo sredstva za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredstva za blago in storitve pa praviloma dvakrat na mesec, in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri čemer morajo upoštevati roke plačil v breme državnega in občinskih proračunov, določene v tretjem odstavku 24. člena tega zakona.

1

−

(ureditev porabe sredstev skupnih evropskih politik v Republiki Sloveniji) Vlada izda uredbe, s katerimi podrobno uredi obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in porabe sredstev skupnih evropskih politik. 3.6. PRORAČUNSKI SKLADI

1

+

Vlada izda uredbe, s katerimi podrobno uredi obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in porabe sredstev skupnih evropskih politik. 3.6. PRORAČUNSKI SKLADI

1

−

(likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države)

−

2

·

(1) Za učinkovito upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko ministrstvo, pristojno za finance, likvidnostno zadolžuje izven tega sistema v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v ta sistem.

1

·

(1) Za učinkovito upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko ministrstvo, pristojno za finance, likvidnostno zadolžuje izven tega sistema v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v ta sistem.

3

·

(2) Likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države poteka prek zakladniškega podračuna države.

2

·

(2) Likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države poteka prek zakladniškega podračuna države.

4

·

(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan 31. decembra se šteje kot zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima na ta dan izkazan dolg do zakladniškega podračuna države.

3

·

(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan 31. decembra se šteje kot zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima na ta dan izkazan dolg do zakladniškega podračuna države.

1

−

(pravice porabe za plačilo dolgov in poroštev države) Poroštva se plačajo v breme finančnega načrta ministrstva, pristojnega za finance. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah ministrstva, pristojnega za finance, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v katerega delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo poroštvo izdano.

1

+

Poroštva se plačajo v breme finančnega načrta ministrstva, pristojnega za finance. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah ministrstva, pristojnega za finance, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v katerega delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo poroštvo izdano.

1

−

(obseg zadolževanja in poroštev pravnih oseb javnega sektorja v letih 2007 in 2008)

−

2

·

(1) Pravne osebe javnega sektorja se v letu 2007 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 1.043.231.514 eurov.

1

·

(1) Pravne osebe javnega sektorja se v letu 2007 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 1.043.231.514 eurov.

3

·

(2) Pravne osebe javnega sektorja se lahko v letu 2008 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 1.147.554.665 eurov.

2

·

(2) Pravne osebe javnega sektorja se lahko v letu 2008 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 1.147.554.665 eurov.

4

·

(3) Zadolževanje iz prvega in drugega odstavka tega člena predstavlja razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic zadolžitev v koledarskem letu.

3

·

(3) Zadolževanje iz prvega in drugega odstavka tega člena predstavlja razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic zadolžitev v koledarskem letu.

1

−

(največji možni obseg iz naslova zavarovanj pred različnim tveganjem pri mednarodnih gospodarskih poslih in poroštvena kvota za zadolževanje Slovenske izvozne družbe d.d.)

−

2

·

(1) V skladu s 5. členom Zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04) se za leto 2007 določi:

1

·

(1) V skladu s 5. členom Zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04) se za leto 2007 določi:

3

·

1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.086.463.028 eurov;

2

·

1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.086.463.028 eurov;

4

·

2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 680.186.947 eurov, in

3

·

2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 680.186.947 eurov, in

5

·

3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 312.969.454 eurov.

4

·

3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 312.969.454 eurov.

6

·

(2) Višina črpanih posojil in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 33. člena tega zakona.

5

·

(2) Višina črpanih posojil in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 33. člena tega zakona.

7

·

(3) Za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza se za leto 2008 določi:

6

·

(3) Za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza se za leto 2008 določi:

8

·

1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.086.463.028 eurov;

7

·

1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.086.463.028 eurov;

9

·

2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 680.186.947 eurov, in

8

·

2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 680.186.947 eurov, in

10

·

3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 375.563.345 eurov.

9

·

3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 375.563.345 eurov.

11

·

(4) Višina črpanih posojil in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 34. člena tega zakona.

10

·

(4) Višina črpanih posojil in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 34. člena tega zakona.

12

·

6. ODSTOPLJENI VIRI OBČINAM

11

·

6. ODSTOPLJENI VIRI OBČINAM

1

−

(prepoved valorizacije denarnih obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do enega leta sklepajo pravne osebe javnega sektorja po ZJF)

−

2

·

(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v nominalnem znesku, brez valorizacijske klavzule.

1

·

(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v nominalnem znesku, brez valorizacijske klavzule.

3

·

(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine določenih s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, za katere se v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).

2

·

(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine določenih s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, za katere se v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).

4

·

9. POSEBNE DOLOČBE

3

·

9. POSEBNE DOLOČBE

1

−

(obvezno zdravstveno zavarovanje obsojencev in mladoletnikov na prestajanju vzgojnega ukrepa) Obsojenci na prestajanju zaporne kazni in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom imajo do sistemske ureditve status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Plačnik prispevkov, katerih višino določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, je Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij.

1

+

Obsojenci na prestajanju zaporne kazni in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom imajo do sistemske ureditve status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Plačnik prispevkov, katerih višino določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, je Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij.

1

−

(zagotavljanje sredstev za plače pripravnikov in sekundarijev v zdravstvu) Ne glede na določbe zakona, ki urejajo zdravniško službo in zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, se sredstva za plače in nadomestila zdravnikov pripravnikov in sekundarijev, ki so državljani držav članic Evropske unije ter sredstva za plače in nadomestila pripravnikov zdravstvenih poklicev zagotavljajo iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

1

+

Ne glede na določbe zakona, ki urejajo zdravniško službo in zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, se sredstva za plače in nadomestila zdravnikov pripravnikov in sekundarijev, ki so državljani držav članic Evropske unije ter sredstva za plače in nadomestila pripravnikov zdravstvenih poklicev zagotavljajo iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

1

·

Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov imajo lahko, do nove sistemske ureditve, na način, ki je določen s predpisom ministra, pristojnega za finance, pri izbranih poslovnih bankah odprte posebne račune z ničelnim stanjem, prek katerih opravljajo dvige gotovine.

1

·

Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov imajo lahko, do nove sistemske ureditve, na način, ki je določen s predpisom ministra, pristojnega za finance, pri izbranih poslovnih bankah odprte posebne račune z ničelnim stanjem, prek katerih opravljajo dvige gotovine.

2

−

10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

−

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2007 in 2008 (ZIPRS0708-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2007 in 2008 (ZIPRS0708-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. julija 2007. Št. 001-22-97/07 Ljubljana, dne 20. julija 2007 dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2007 IN 2008 (ZIPRS0708-A)

−

1

−

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-01/06-85/4 Ljubljana, dne 12. julija 2007 EPA 1541-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.

−