Skip to content
← Back to list

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014

ZIPRS1314

Base

8. 10. 2013

ZIPRS1314-C · amendment

New

29. 10. 2013

ZIPRS1314-NPB3 · unofficial consolidated text

30articles changed
+8added
+5removed
+17modified
added 3256removed 2130words
78paragraphs
1
·
(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
1
·
(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
2
·
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
2
·
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
3
·
1. »proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
3
·
1. »proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
4
·
2. »veljavni proračun« je sprejeti proračun tekočega leta z vključenimi spremembami nastalimi z izvrševanjem proračuna;
4
·
2. »veljavni proračun« je sprejeti proračun tekočega leta z vključenimi spremembami nastalimi z izvrševanjem proračuna;
5
·
3. »veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti načrt razvojnih programov, ki izkazuje spremembe nastale z izvrševanjem proračuna v tekočem letu in tiste spremembe v prihodnjih letih, ki so nastale zaradi sprememb z izvrševanjem proračuna tekočega leta;
5
·
3. »veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti načrt razvojnih programov, ki izkazuje spremembe nastale z izvrševanjem proračuna v tekočem letu in tiste spremembe v prihodnjih letih, ki so nastale zaradi sprememb z izvrševanjem proračuna tekočega leta;
6
·
4. »predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
6
·
4. »predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
7
·
5. »politike« so področja, na katerih država deluje in predstavljajo zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni odhodki ter izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
7
·
5. »politike« so področja, na katerih država deluje in predstavljajo zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni odhodki ter izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
8
·
6. »glavni programi« so ožja področja znotraj politike, ki sledijo skupnim specifičnim ciljem;
8
·
6. »glavni programi« so ožja področja znotraj politike, ki sledijo skupnim specifičnim ciljem;
9
·
7. »podprogrami« so podrobneje razdelani glavni programi in predstavljajo zaokroženo celoto vsebinsko komplementarnih dejavnosti, ki prispevajo k doseganju skupnih pričakovanih rezultatov;
9
·
7. »podprogrami« so podrobneje razdelani glavni programi in predstavljajo zaokroženo celoto vsebinsko komplementarnih dejavnosti, ki prispevajo k doseganju skupnih pričakovanih rezultatov;
10
·
8. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
10
·
8. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
11
·
9. »ukrep« je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki predstavljajo določeno programsko zaključeno celoto in ki prispevajo k doseganju skupnih neposrednih učinkov;
11
·
9. »ukrep« je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki predstavljajo določeno programsko zaključeno celoto in ki prispevajo k doseganju skupnih neposrednih učinkov;
12
·
10. »skupina projektov« je sestavljena iz več istovrstnih projektov, ki se bodo izvajali v določenem časovnem obdobju z namenom doseganja skupnih neposrednih učinkov;
12
·
10. »skupina projektov« je sestavljena iz več istovrstnih projektov, ki se bodo izvajali v določenem časovnem obdobju z namenom doseganja skupnih neposrednih učinkov;
13
·
11. »evidenčni projekt« je načrt financiranja projektov, za katere so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni kot projekti;
13
·
11. »evidenčni projekt« je načrt financiranja projektov, za katere so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni kot projekti;
14
·
12. »proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del enega podprograma enega neposrednega proračunskega uporabnika in izkazuje obseg pravic porabe;
14
·
12. »proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del enega podprograma enega neposrednega proračunskega uporabnika in izkazuje obseg pravic porabe;
15
·
13. »proračunska vrstica« je postavka-konto, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna;
15
·
13. »proračunska vrstica« je postavka-konto, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna;
16
·
14. »pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
16
·
14. »pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
17
·
15. »obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
17
·
15. »obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
18
·
16. »prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
18
·
16. »prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
19
·
17. »postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
19
·
17. »postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
20
·
18. »predpristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
20
·
18. »predpristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
21
·
19. »postavke predpristopnih pomoči« so postavke, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
21
·
19. »postavke predpristopnih pomoči« so postavke, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
22
·
20. »popristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih donatorjev EU na podlagi mednarodnih pogodb;
22
·
20. »popristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih donatorjev EU na podlagi mednarodnih pogodb;
23
·
21. »postavke popristopnih pomoči« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;
23
·
21. »postavke popristopnih pomoči« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;
24
·
22. »sredstva za preneseno izvrševanje nalog« so prihodki iz proračuna EU, ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU;
24
·
22. »sredstva za preneseno izvrševanje nalog« so prihodki iz proračuna EU, ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU;
25
·
23. »postavke za preneseno izvrševanje nalog« so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika Slovenija po nalogu in v interesu EU;
25
·
23. »postavke za preneseno izvrševanje nalog« so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika Slovenija po nalogu in v interesu EU;
26
·
24. »namenska sredstva finančnih mehanizmov« so prihodek, ki ga država prejme na podlagi sklenjene pogodbe med Republiko Slovenijo in državo, ki je donator in ni članica EU, za namen kot ga ta določi;
26
·
24. »namenska sredstva finančnih mehanizmov« so prihodek, ki ga država prejme na podlagi sklenjene pogodbe med Republiko Slovenijo in državo, ki je donator in ni članica EU, za namen kot ga ta določi;
27
·
25. »postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi sklenjenih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
27
·
25. »postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi sklenjenih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
28
·
26. »plačni konti« so konti iz podskupine kontov 400 - Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 - Prispevki delodajalcev za socialno varnost;
28
·
26. »plačni konti« so konti iz podskupine kontov 400 - Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 - Prispevki delodajalcev za socialno varnost;
29
·
27. »organ upravljanja« je neposredni uporabnik, ki je pristojen za opravljanje nalog upravljanja in izvajanja programov, sofinanciranih s sredstvi iz proračuna EU na področju kohezijske politike;
29
·
27. »organ upravljanja« je neposredni uporabnik, ki je pristojen za opravljanje nalog upravljanja in izvajanja programov, sofinanciranih s sredstvi iz proračuna EU na področju kohezijske politike;
30
·
28. »postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči, sredstev finančnih mehanizmov ter sofinanciranje programov donacij;
30
·
28. »postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči, sredstev finančnih mehanizmov ter sofinanciranje programov donacij;
31
·
29. »TARGET« je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem prispeva k združevanju in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju preko sistema TARGET upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET;
31
·
29. »TARGET« je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem prispeva k združevanju in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju preko sistema TARGET upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET;
32
−
30. »postavke presežnih pravic porabe« so postavke na katerih se, do izpolnitve odložnega pogoja nadomestitve projekta oziroma najdlje do konca finančne perspektive 2007-2013, zagotavljajo presežne pravice porabe.
32
+
30. »postavke presežnih pravic porabe« so postavke na katerih se, do izpolnitve odložnega pogoja nadomestitve projekta oziroma najdlje do konca finančne perspektive 2007-2013, zagotavljajo presežne pravice porabe;
+
33
+
31. »obratna sredstva« so zaloge materiala, nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga ter stroški dela;
+
34
+
32. »investicija« je vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča, zgradbe, proizvajalne opreme ter ostalih opredmetenih osnovnih sredstev.
33
·
2. SESTAVA PRORAČUNA
35
·
2. SESTAVA PRORAČUNA
1
−
Prejemki oziroma izdatki nastali z zavarovanjem kreditnega tveganja pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti se evidentirajo kot terjatve in obveznosti iz naslova prejetih in danih varščin.
1
+
Prejemki oziroma izdatki nastali z zavarovanjem kreditnega tveganja v povezavi z državnim dolgom se evidentirajo kot terjatve in obveznosti iz naslova prejetih in danih varščin.
1
·
(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
1
·
(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
2
·
(2) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% podprograma tega neposrednega uporabnika, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10% glavnega programa tega neposrednega uporabnika v sprejetem proračunu.
2
·
(2) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% podprograma tega neposrednega uporabnika, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10% glavnega programa tega neposrednega uporabnika v sprejetem proračunu.
3
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
3
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
+
4
+
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.
1
·
(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
1
·
(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
2
·
(2) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah med podprogrami v okviru glavnega programa brez omejitev in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10% glavnega programa tega predlagatelja v sprejetem proračunu, v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
2
·
(2) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah med podprogrami v okviru glavnega programa brez omejitev in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10% glavnega programa tega predlagatelja v sprejetem proračunu, v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
3
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s in na plačne konte integralnih postavk v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
3
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s in na plačne konte integralnih postavk v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
+
4
+
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko predlagatelj finančnega načrta, v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti, odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.
1
·
(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 17. in 18. člena tega zakona med:
1
·
(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 17. in 18. člena tega zakona med:
2
−
1. podprogrami v okviru glavnega programa različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 30% podprograma v sprejetem proračunu, razen med plačnimi konti integralnih postavk;
2
+
1. podprogrami v okviru glavnega programa različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 30 % podprograma v sprejetem proračunu;
3
−
2. glavnimi programi posameznega ali različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 20% glavnega programa v sprejetem proračunu razen med plačnimi konti integralnih postavk;
3
+
2. glavnimi programi posameznega ali različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 20 % glavnega programa v sprejetem proračunu;
4
−
3. politikami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posamezne politike ne sme presegati 10% politike v sprejetem proračunu razen med plačnimi konti integralnih postavk.
4
+
3. politikami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posamezne politike ne sme presegati 10 % politike v sprejetem proračunu.
5
·
(2) Vlada lahko odloča ne glede na omejitve iz 17., 18. in 19. člena tega zakona in prejšnjega odstavka o prerazporeditvah pravic porabe:
5
·
(2) Vlada lahko odloča ne glede na omejitve iz 17., 18. in 19. člena tega zakona in prejšnjega odstavka o prerazporeditvah pravic porabe:
6
·
1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
6
·
1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
7
·
2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
7
·
2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
8
·
3. na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov in med temi postavkami;
8
·
3. na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov in med temi postavkami;
9
·
4. na postavko 7608 - Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
9
·
4. na postavko 7608 - Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
10
·
5. na postavko 7640 - Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
10
·
5. na postavko 7640 - Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
11
·
6. na postavke v politiki 21 - Pokojninsko varstvo;
11
·
6. na postavke v politiki 21 - Pokojninsko varstvo;
12
·
7. na postavke v politiki 22 - Servisiranje javnega dolga;
12
·
7. na postavke v politiki 22 - Servisiranje javnega dolga;
13
·
8. na postavke v politiki 24 - Plačilo v EU;
13
·
8. na postavke v politiki 24 - Plačilo v EU;
14
·
9. na postavke v glavnem programu 2302 - Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih;
14
·
9. na postavke v glavnem programu 2302 - Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih;
15
−
10. med plačnimi konti, ko se prerazporejajo javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plačo;
15
+
10. med, na in s plačnih kontov neposrednih uporabnikov proračuna;
16
·
11. s plačnih kontov integralnih postavk na postavko organa, ki je zadolžen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto, ko se prerazporejajo javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plače;
16
·
11. s plačnih kontov integralnih postavk na postavko organa, ki je zadolžen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto, ko se prerazporejajo javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plače;
17
·
12. z integralnih postavk za materialne stroške in z integralnih postavk za investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov na postavko organa, ki je zadolžen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto.
17
·
12. z integralnih postavk za materialne stroške in z integralnih postavk za investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov na postavko organa, ki je zadolžen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto.
18
−
(3) Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
18
+
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe iz prejšnjega odstavka samo na način, kot je določen v prejšnjem odstavku.
19
−
(4) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in v sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
19
+
(4) Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
20
−
(5) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU ali v breme postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU oziroma namenskih sredstev finančnih mehanizmov zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU oziroma v namenskih sredstvih finančnih mehanizmov. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU ali na namenska sredstva finančnih mehanizmov. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku. 3.4. Prevzemanje obveznosti in roki plačil v breme proračuna
20
+
(5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in v sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
+
21
+
(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU ali v breme postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU oziroma namenskih sredstev finančnih mehanizmov zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU oziroma v namenskih sredstvih finančnih mehanizmov. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU ali na namenska sredstva finančnih mehanizmov. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku. 3.4. Prevzemanje obveznosti in roki plačil v breme proračuna
1
·
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov in ukrepov in je v celoti odgovoren za njihovo izvedbo.
1
·
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov in ukrepov in je v celoti odgovoren za njihovo izvedbo.
2
·
(2) Spremembe veljavnega NRP so uvrstitev projektov oziroma ukrepov v NRP in druge spremembe projektov oziroma ukrepov.
2
·
(2) Spremembe veljavnega NRP so uvrstitev projektov oziroma ukrepov v NRP in druge spremembe projektov oziroma ukrepov.
3
·
(3) Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim NRP za tekoče leto je dopustna le v delih, kjer se projekti oziroma ukrepi financirajo z namenskimi prejemki.
3
·
(3) Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim NRP za tekoče leto je dopustna le v delih, kjer se projekti oziroma ukrepi financirajo z namenskimi prejemki.
4
·
(4) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka, o spremembi vrednosti veljavnih ukrepov in o spremembi vrednosti projektov do 20% izhodiščne vrednosti, odloča neposredni uporabnik.
4
·
(4) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka, o spremembi vrednosti veljavnih ukrepov in o spremembi vrednosti projektov do 20% izhodiščne vrednosti, odloča neposredni uporabnik.
5
·
(5) Vlada odloča o uvrstitvi projektov oziroma ukrepov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20% izhodiščne vrednosti.
5
·
(5) Vlada odloča o uvrstitvi projektov oziroma ukrepov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20% izhodiščne vrednosti.
6
·
(6) Ne glede na prejšnji odstavek vlada ne odloča o:
6
·
(6) Ne glede na prejšnji odstavek vlada ne odloča o:
7
·
- spremembi vrednosti projektov nad 20%, kadar veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta ne presega 100.000 eurov;
7
·
- spremembi vrednosti projektov nad 20%, kadar veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta ne presega 100.000 eurov;
8
·
- uvrstitvi posameznega projekta oziroma ukrepa, katerega zaključek financiranja se zaradi še ne zapadlih obveznosti iz predhodnega leta prestavi v tekoče proračunsko leto.
8
·
- uvrstitvi posameznega projekta oziroma ukrepa, katerega zaključek financiranja se zaradi še ne zapadlih obveznosti iz predhodnega leta prestavi v tekoče proračunsko leto.
9
·
(7) Projekti oziroma ukrepi iz druge alineje prejšnjega odstavka morajo biti uvrščeni v veljavni NRP v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
9
·
(7) Projekti oziroma ukrepi iz druge alineje prejšnjega odstavka morajo biti uvrščeni v veljavni NRP v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
10
·
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena odloča o uvrstitvi projektov v veljavni NRP in o spremembah projektov nad 20% izhodiščne vrednosti na področju kohezijske politike, ki izhajajo iz evidenčnih projektov, organ upravljanja, na predlog predlagatelja finančnega načrta, po predhodni uskladitvi načrta financiranja z ministrstvom, pristojnim za finance. Organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta odloča o spremembah veljavnega NRP za projekte na področju kohezijske politike do 20% izhodiščne vrednosti.
10
·
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena odloča o uvrstitvi projektov v veljavni NRP in o spremembah projektov nad 20% izhodiščne vrednosti na področju kohezijske politike, ki izhajajo iz evidenčnih projektov, organ upravljanja, na predlog predlagatelja finančnega načrta, po predhodni uskladitvi načrta financiranja z ministrstvom, pristojnim za finance. Organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta odloča o spremembah veljavnega NRP za projekte na področju kohezijske politike do 20% izhodiščne vrednosti.
11
−
(9) Iz evidenčnih projektov se v veljavni NRP umestijo novi projekti na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov projektov ali operativnega ali drugega programa za področje, ki ga je potrdila vlada. V breme evidenčnih projektov ni dovoljeno prevzemati obveznosti.
11
+
(9) Ne glede na peti in osmi odstavek tega člena o uvrstitvi projektov kohezijske politike v finančni perspektivi 2007-2013 v NRP odloča vlada na predlog organa upravljanja.
12
−
(10) Za sofinanciranje občinskih projektov in ukrepov iz državnega proračuna v naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin.
12
+
(10) Iz evidenčnih projektov se v veljavni NRP umestijo novi projekti na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov projektov ali operativnega ali drugega programa za področje, ki ga je potrdila vlada. V breme evidenčnih projektov ni dovoljeno prevzemati obveznosti.
13
−
(11) Spremembe proračunskih virov v veljavnem NRP za prihodnja leta se lahko usklajujejo znotraj podprograma sprejetega NRP za posamezno leto.
13
+
(11) Za sofinanciranje občinskih projektov in ukrepov iz državnega proračuna v naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin.
+
14
+
(12) Spremembe proračunskih virov v veljavnem NRP za prihodnja leta se lahko usklajujejo znotraj podprograma sprejetega NRP za posamezno leto.
1
·
(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF so predplačila dovoljena:
1
·
(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF so predplačila dovoljena:
2
·
1. na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2
·
1. na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
3
−
2. za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe;
3
+
2. za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova;
4
−
3. za sofinanciranje dejavnosti in izvajanja programov in projektov;
4
+
3. do višine 30 % predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod ali ustanova oziroma za sofinanciranje programov in projektov, če je prejemnik oseba javnega prava ter ustanovljena in deluje kot javni zavod, javni sklad ali zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu;
5
−
4. za plačila:
5
+
4. za plačilo:
6
−
- pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji (na primer šolnine, naročnine, plačila dobaviteljem iz tujih držav, če v nasprotnem primeru pogodbe ni mogoče skleniti);
6
+
- pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji (npr. šolnine, naročnine, plačila dobaviteljem iz tujih držav, če v nasprotnem primeru pogodbe ni mogoče skleniti);
7
·
- pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki jih financira EU;
7
·
- pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki jih financira EU;
8
·
- akontacij stroškov za službena potovanja;
8
·
- akontacij stroškov za službena potovanja;
9
·
- varščine na javni dražbi;
9
·
- varščine na javni dražbi;
10
·
5. če tako določa donator.
10
·
5. če tako določa donator.
11
−
(2) Do predplačil iz prejšnjega odstavka so upravičene osebe javnega ali zasebnega prava, ki so ustanovljene kot zavod, javni sklad, zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu, ustanova ali društvo in delujejo v javnem interesu.
11
+
(2) Pri predplačilih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če EK zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če EK izstavi zahtevek za vračilo.
12
−
(3) Predplačilo lahko znaša največ 30% vrednosti predvidenih izplačil.
12
+
(3) Če prejemnik sredstev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
13
−
(4) Za predplačilo je potrebno pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. Pri predplačilih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev dogovoriti, da se zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi:
13
+
(4) Ne glede na 2. in 3. točko prvega odstavka tega člena predplačila nad 100.000 eurov ni dovoljeno dogovoriti brez soglasja ministra, pristojnega za finance.
14
−
1. da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno;
14
+
(5) Določbi 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov.
15
−
2. da so bila sredstva uporabljena nenamensko ali v nasprotju z zakonom ali sprejetim proračunom;
−
16
−
3. če je EK zahtevek za plačilo zavrnila ali izstavila zahtevek za vračilo. Navedena pravila se smiselno uporabljajo tudi za namenska sredstva finančnih mehanizmov.
−
17
−
(5) Če prejemnik sredstev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
−
18
−
(6) Določbi 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena veljata tudi za plačila v breme občinskih proračunov.
−
1
−
(1) Minister, pristojen za finance, izda soglasje iz 2. in 3. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona, če:
1
+
(1) Minister, pristojen za finance, izda soglasje iz četrtega odstavka 26. člena tega zakona, če:
2
·
1. ima neposredni uporabnik v veljavnem proračunu zagotovljene pravice porabe za ta namen;
2
·
1. ima neposredni uporabnik v veljavnem proračunu zagotovljene pravice porabe za ta namen;
3
·
2. je prejemnik predplačila izkazoval pozitivno poslovanje v preteklem letu;
3
·
2. je prejemnik predplačila izkazoval pozitivno poslovanje v preteklem letu;
4
·
3. ima prejemnik sredstev poravnane davčne obveznosti;
4
·
3. ima prejemnik sredstev poravnane davčne obveznosti;
5
·
4. je bil prejemnik sredstev v preteklih treh mesecih solventen.
5
·
4. je bil prejemnik sredstev v preteklih treh mesecih solventen.
6
·
(2) Listine, s katerimi se izkaže izpolnjevanje pogojev, in način predložitve listin za namene iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za finance.
6
·
(2) Listine, s katerimi se izkaže izpolnjevanje pogojev, in način predložitve listin za namene iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za finance.
1
·
(1) Proračunski skladi v letih 2013 in 2014 so:
1
·
(1) Proračunski skladi v letih 2013 in 2014 so:
2
·
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2
·
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
3
·
2. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994-2015 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/00, 111/01, 76/08 in 59/11);
3
·
2. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994-2015 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/00, 111/01, 76/08 in 59/11);
4
·
3. podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 - uradno prečiščeno besedilo) in
4
·
3. podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 - uradno prečiščeno besedilo) in
5
·
4. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12; v nadaljnjem besedilu: ZUJF).
5
·
4. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12; v nadaljnjem besedilu: ZUJF).
6
−
(2) Ne glede na prvi odstavek 129. člena ZUJF se sredstva proračunskega sklada iz 4. točke prejšnjega odstavka uporabljajo za vse štipendije, ki se podeljujejo na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list Republike Slovenije, št. 59/07, 63/07 - popr., 40/09, 62/10 - ZUPJS, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D) in štipendije, ki jih podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije.
6
+
(2) ( prenehal veljati )
7
·
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
7
·
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
1
−
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2013 lahko zadolži do višine 3.095.325.052 eurov.
1
+
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2013 lahko zadolži do višine 4.077.187.121 eurov.
2
·
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2014 lahko zadolži do višine 3.134.228.727 eurov.
2
·
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2014 lahko zadolži do višine 3.134.228.727 eurov.
3
−
(3) Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister, pristojen za finance, za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
3
+
(3) Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo minister, pristojen za finance, pisno pooblasti, odloča o sklepanju poslov iz 3. točke šestega odstavka tega člena.
4
−
(4) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo:
4
+
(4) Ne glede na prejšnji odstavek minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo minister, pristojen za finance, pisno pooblasti, o sklepanju poslov iz 3. točke šestega odstavka tega člena za namen financiranja primanjkljaja oziroma odplačila glavnic dolga proračuna države, odloča na podlagi letnega programa financiranja, ki ga sprejme vlada.
5
−
1. zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov;
5
+
(5) Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister, pristojen za finance, za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
6
−
2. prevzem dolga.
6
+
(6) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo:
7
−
(5) Ne glede na prvi, drugi in četrti odstavek tega člena se lahko država v letih 2013 in 2014 dodatno zadolži za potrebe izvrševanja proračuna, in sicer v vsakem letu največ do višine 70.000.000 eurov. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
7
+
1. zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov,
8
−
(6) Poleg zadolževanja za namene prvega, drugega in petega odstavka tega člena se lahko država v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZJF dodatno zadolži za namen izvajanja intervencij na trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati zneska 1.800.000.000 eurov.
8
+
2. prevzem dolga in
9
−
(7) Poleg zadolževanja za namene iz prvega, drugega in petega odstavka tega člena se lahko država v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, dodatno zadolži za namen financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati zneska 1.000.000.000 eurov.
9
+
3. izdaja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se začasno prenesejo pravni osebi, ki financira primanjkljaj oziroma odplačilo glavnic dolga proračuna države, ali izdaja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se začasno prenesejo banki ali hranilnici, v kateri se izvajajo ukrepi za krepitev stabilnosti bank v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Kot začasni prenos vrednostnih papirjev se šteje, če se prejemnik s pogodbo zaveže, da bo še pred dospelostjo vrednostnih papirjev izdajatelju vrednostnega papirja vrnil enako število vrednostnih papirjev iste serije in da bo izdajatelju vrednostnega papirja najkasneje v treh delovnih dneh od prejema vrnil vsak znesek obresti ali drug donos, ki ga je prejel iz naslova vrednostnega papirja oziroma bi ga prejel, če bi bil njegov imetnik.
+
10
+
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se v obseg zadolževanja iz prvega in drugega odstavka tega člena šteje znesek, ki ga država prejme na podlagi pogodbe iz 3. točke prejšnjega odstavka.
+
11
+
(8) Če se zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, določenih v pogodbi iz 3. točke šestega odstavka tega člena, spremeni stanje dolga države, se te spremembe izkazujejo samo v bilanci stanja.
+
12
+
(9) Skupni nominalni znesek dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi 3. točke šestega odstavka tega člena, ki se začasno prenesejo pravni osebi, ki financira primanjkljaj oziroma odplačilo glavnic dolga proračuna države, ne sme presegati 1.000.000.000 eurov.
+
13
+
(10) Skupni nominalni znesek dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi 3. točke šestega odstavka tega člena, ki se začasno prenesejo banki ali hranilnici, v kateri se izvajajo ukrepi za krepitev stabilnosti bank v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ne sme presegati skupnega nominalnega zneska dolžniških vrednostnih papirjev Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., ki jih banke ali hranilnice prenesejo državi za čas trajanja prenosa.
+
14
+
(11) Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek tega člena se lahko država v letih 2013 in 2014 dodatno zadolži za potrebe izvrševanja proračuna, in sicer v vsakem letu največ do višine 70.000.000 eurov. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
+
15
+
(12) Poleg zadolževanja za namene prvega, drugega in enajstega odstavka tega člena se lahko država v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZJF dodatno zadolži za namen izvajanja intervencij na trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati zneska 1.800.000.000 eurov.
+
16
+
(13) Poleg zadolževanja za namene iz prvega, drugega in enajstega odstavka tega člena se lahko država v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, dodatno zadolži za namen financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati zneska 1.000.000.000 eurov.
1
−
Neposredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da s prevzemanjem obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev stroškov dela, to je na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.
1
+
Neposredni in posredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, sistemiziranja delovnih mest in razporejanja zaposlenih na delovna mesta tako, da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo izvrševanja obveznosti do zaposlenih, kot jih določajo predpisi ali kolektivne pogodbe, ne ustvarjajo primanjkljajev sredstev za stroške dela, to je na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.
1
−
(1) Predlagatelji finančnih načrtov proračuna države morajo izvajati naloge iz svoje pristojnosti na način, da ne prekoračijo obsega sredstev stroškov dela, določenega v sprejetih finančnih načrtih, razen kadar gre za prerazporeditev stroškov dela med finančnimi načrti v okviru istega predlagatelja finančnega načrta ali kadar je sprememba posledica prerazporeditve javnega uslužbenca v drug organ.
1
+
(1) Predlagatelji finančnih načrtov proračuna države morajo izvajati naloge iz svoje pristojnosti na način, da ne prekoračijo obsega sredstev stroškov dela, določenega v sprejetih finančnih načrtih, razen kadar gre za prerazporeditev stroškov dela med finančnimi načrti v okviru istega predlagatelja finančnega načrta ali kadar je sprememba posledica prerazporeditve javnega uslužbenca v drug organ ali kadar ta zakon določa drugače.
2
·
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov. Izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim financerjem posrednega uporabnika in z ministrstvom, pristojnim za finance ter posredovana posrednim uporabnikom proračuna v 15 dneh po objavi tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
2
·
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov. Izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim financerjem posrednega uporabnika in z ministrstvom, pristojnim za finance ter posredovana posrednim uporabnikom proračuna v 15 dneh po objavi tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
3
−
(3) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države mora pri določitvi obsega sredstev za stroške dela posrednih uporabnikov proračuna iz njegove pristojnosti zagotoviti, da se stroški dela pri posrednih uporabnikih proračuna države iz njegove pristojnosti znižajo na način, da se ne preseže skupnega obsega sredstev tekočih transferov, določenega v finančnem načrtu posameznega neposrednega uporabnika.
3
+
(3) V primeru spremembe obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna mora predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine posrednemu proračunskemu uporabniku proračuna posredovati nova izhodišča.
4
−
(4) Predstojnik posrednega uporabnika proračuna mora svoj finančni načrt pripraviti skladno z izhodišči iz drugega odstavka tega člena.
4
+
(4) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države mora pri določitvi obsega sredstev za stroške dela posrednih uporabnikov proračuna iz njegove pristojnosti zagotoviti, da se stroški dela pri posrednih uporabnikih proračuna države iz njegove pristojnosti znižajo na način, da se ne preseže skupnega obsega sredstev tekočih transferov, določenega v finančnem načrtu posameznega neposrednega uporabnika.
5
−
(5) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov, posredni uporabniki, ki se financirajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in tisti posredni uporabniki proračunov občin, ki se financirajo ali sofinancirajo iz državnega proračuna, posredovati sprejete finančne načrte v soglasje pristojnemu ministrstvu najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega odstavka tega člena.
5
+
(5) Predstojnik posrednega uporabnika proračuna mora svoj finančni načrt oziroma spremembe finančnega načrta pripraviti skladno z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
6
−
(6) Uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki proračuna države, v svojem finančnem načrtu med letom ne smejo prerazporejati sredstev na plačne konte.
6
+
(6) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki državnega proračuna in tisti posredni uporabniki občinskih proračunov, ki se v pretežnem delu financirajo iz proračuna države, posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
7
−
(7) Ne glede na določbe zakonov, predpisov in splošnih aktov, sprejme finančni načrt posrednega uporabnika proračuna vlada oziroma župan, če ga organ, pristojen za sprejem finančnega načrta ni sprejel, ker je bil ta pripravljen v skladu z izhodišči vlade oziroma župana.
7
+
(7) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki, ki se financirajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu, če je ustanovitelj posrednega uporabnika država, oziroma občinski upravi, če je ustanovitelj občina, najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
8
−
(8) Posrednim uporabnikom proračuna, ki jim pristojno ministrstvo ali občinska uprava v 30 dneh po prejemu finančnega načrta v soglasje, soglasja ne izda iz razloga, ker finančni načrt ni bil sprejet v skladu z drugim odstavkom tega člena, se po poteku 30 dnevnega roka za pridobitev soglasja zagotavlja največ 80% realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.
8
+
(8) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki, ki se pretežno financirajo iz proračunov občin, posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje občinski upravi najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
+
9
+
(9) Uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki proračuna države, lahko v svojem finančnem načrtu med letom prerazporejajo sredstva na plačne konte iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve do višine 2 % obsega sredstev za stroške dela v sprejetem finančnem načrtu.
+
10
+
(10) Ne glede na določbe zakonov, predpisov in splošnih aktov, sprejme finančni načrt posrednega uporabnika proračuna vlada oziroma župan, če ga organ, pristojen za sprejem finančnega načrta ni sprejel, ker je bil ta pripravljen v skladu z izhodišči vlade oziroma župana.
+
11
+
(11) Posrednim uporabnikom proračuna, ki jim vlada, pristojno ministrstvo ali občinska uprava v 30 dneh po prejemu finančnega načrta v soglasje, soglasje zavrne iz razloga, ker finančni načrt ni bil sprejet v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, se po poteku 30 dnevnega roka za pridobitev soglasja zagotavlja največ 80 % realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.
+
1
+
(1) Ne glede na prvi odstavek 48. člena tega zakona predlagatelji finančnih načrtov proračuna države lahko prekoračijo obseg sredstev stroškov dela, določen v sprejetem finančnem načrtu, tudi za obseg namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po uveljavitvi proračuna države.
+
2
+
(2) Ne glede na deveti odstavek 48. člena tega zakona uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki proračuna države, v svojem finančnem načrtu med letom lahko prerazporedijo sredstva na plačne konte v obsegu namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po potrditvi njihovega finančnega načrta.
1
−
(1) Ne glede na določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 in 40/12 - ZUJF) in ZUJF javnim uslužbencem in funkcionarjem v letih 2013 in 2014 ne pripada del plače za delovno uspešnost dokler sprejeti letni obseg sredstev za stroške dela v finančnem načrtu uporabnika proračuna, ob upoštevanju ocene obveznosti do konca tekočega leta, ne izkazuje razpoložljivih sredstev.
−
2
−
(2) Če iz ocene obveznosti do konca tekočega leta izhaja, da sprejeti letni obseg sredstev za stroške dela v finančnem načrtu uporabnika omogoča izplačevanje delovne uspešnosti, se delovna uspešnost lahko izplačuje v skladu z omejitvami, ki so določene v ZUJF.
−
1
·
(1) Posredni uporabniki proračuna države in občin ter ZZZS in ZPIZ morajo, najkasneje do 15. avgusta tekočega leta, pristojnemu ministrstvu oziroma županu posredovati polletno poročilo.
1
·
(1) Posredni uporabniki proračuna države in občin ter ZZZS in ZPIZ morajo, najkasneje do 15. avgusta tekočega leta, pristojnemu ministrstvu oziroma županu posredovati polletno poročilo.
2
−
(2) Za pripravo polletnega poročila se smiselno uporabljajo pravila za pripravo letnih poročil.
2
+
(2) V polletnem poročilu iz prejšnjega odstavka se izkazujejo:
3
−
(3) Če iz polletnega poročila izhaja presežek odhodkov nad prihodki iz naslova izvajanja javne službe, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna, ZPIZ oziroma ZZZS polletnemu poročilu predložiti tudi sanacijski načrt, ki vsebuje ukrepe s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika izravna do konca tekočega leta.
3
+
- podatki o sprejetem finančnem načrtu tekočega leta,
+
4
+
- podatki o realizaciji sprejetega finančnega načrta v obdobju januar-junij tekočega leta in
+
5
+
- ocena realizacije sprejetega finančnega načrta do konca tekočega leta.
+
6
+
(3) Če iz ocene realizacije sprejetega finančnega načrta izhaja, da bo posredni proračunski uporabnik ob koncu tekočega leta realiziral presežek odhodkov nad prihodki, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna, ZPIZ oziroma ZZZS polletnemu poročilu predložiti tudi sanacijski načrt, ki vsebuje ukrepe s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika izravna do konca tekočega leta.
4
·
(4) Šteje se, da je odgovorna oseba posrednega uporabnika predstojnik oziroma poslovodni organ, ki pri proračunskem uporabniku izvaja pravice in obveznosti delodajalca oziroma je odgovoren za njegovo finančno poslovanje.
7
·
(4) Šteje se, da je odgovorna oseba posrednega uporabnika predstojnik oziroma poslovodni organ, ki pri proračunskem uporabniku izvaja pravice in obveznosti delodajalca oziroma je odgovoren za njegovo finančno poslovanje.
1
−
Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov imajo lahko na način, ki je določen s predpisom ministra, pristojnega za finance, pri poslovnih bankah s katerimi ministrstvo, pristojno za finance, sklene pogodbo, odprte zgolj posebne račune z ničelnim stanjem, prek katerih opravljajo dvige gotovine.
−
1
·
(1) Mesečni prispevek se plačuje RTV Sloveniji v naslednji višini:
1
·
(1) Mesečni prispevek se plačuje RTV Sloveniji v naslednji višini:
2
·
1. za zasebno rabo:
2
·
1. za zasebno rabo:
3
−
a) zavezanci - fizične osebe plačujejo za vse televizijske in radijske sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani družine, 12,11 eura;
3
+
a) zavezanci - fizične osebe plačujejo za vse televizijske in radijske sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani družine, 12,75 eura;
4
−
b) če ima zavezanec za zasebno rabo le enega ali več radijskih sprejemnikov, nima pa drugih naprav, ki bi mu omogočale sprejem televizijskih programov, plačuje 3,58 eura;
4
+
b) če ima zavezanec za zasebno rabo le enega ali več radijskih sprejemnikov, nima pa drugih naprav, ki bi mu omogočale sprejem televizijskih programov, plačuje 3,77 eura;
5
·
c) prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;
5
·
c) prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;
6
·
2. za javno rabo:
6
·
2. za javno rabo:
7
−
a) pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih, kot so gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni uporabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki, pavšalni mesečni prispevek v višini 34,32 eura, v primeru večjega števila takih poslovnih enot pa za vsako prispevek, zmanjšan za 30%;
7
+
a) pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih, kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni rabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki, pavšalni mesečni prispevek v višini 36,13 eura, v primeru večjega števila takih poslovnih enot pa za vsako prispevek, zmanjšan za 30 %;
8
−
b) če ima poslovna enota iz prejšnje točke samo radijske sprejemnike, nima pa drugih naprav, ki bi omogočale sprejem televizijskih programov, znaša pavšalni mesečni prispevek 12,86 eura;
8
+
b) če ima poslovna enota iz prejšnje točke samo radijske sprejemnike, nima pa drugih naprav, ki bi omogočale sprejem televizijskih programov, znaša pavšalni mesečni prispevek 13,54 eura;
9
−
c) hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za prvih 10 televizijskih sprejemnikov oziroma naprav, ki omogočajo sprejem televizijskega programa v hotelskih sobah, pavšalni mesečni prispevek v znesku 51,48 eura, za vsak nadaljnji tovrstni sprejemnik pa 2,55 eura. Če hotelsko podjetje v posameznem mesecu ne doseže 60% zasedenosti kapacitet ali če obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50% mesečnega zneska prispevka za te mesece.
9
+
c) hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za prvih 10 televizijskih sprejemnikov oziroma naprav, ki omogočajo sprejem televizijskega programa v hotelskih sobah, pavšalni mesečni prispevek v znesku 54,19 eura, za vsak nadaljnji tovrstni sprejemnik pa 2,69 eura. Če hotelsko podjetje v posameznem mesecu ne doseže 60 % zasedenosti kapacitet ali če obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50 % mesečnega zneska prispevka za te mesece.
10
·
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja davčni postopek, se mesečni prispevek obračunava v višini, določeni s tem zakonom.
10
·
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja davčni postopek, se mesečni prispevek obračunava v višini, določeni s tem zakonom.
1
−
(1) Z davkom na nepremično premoženje večje vrednosti se za leti 2013 in 2014 obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 500.000 eurov.
−
2
−
(2) Za nepremičnine po prejšnjem odstavku se štejejo vse nepremičnine, razen poslovne in industrijske nepremičnine ter nepremičnine za javni namen.
−
3
−
(3) Kot poslovne in industrijske nepremične ter nepremičnine za javni namen se štejejo nepremičnine, ki so v registru nepremičnin evidentirane kot:
−
4
−
- stavbe in deli stavb z naslednjimi šiframi dejanske rabe: 1130001, 1211101, 1211102, 1211103, 1274001, 1212001, 1242001, 1242002, 1242003, 1242006, 1211201, 1211202, 1230104, 1230105, 1230401, 1230101, 1230102, 1230103, 1230106, 1230402, 1261002, 1220101, 1220301, 1220201, 1220302, 1230404, 1262001, 1262002, 1262003, 1263001, 1263002, 1263003, 1263004, 1264001, 1264002, 1264003, 1264004, 1264005, 1272103, 1251001, 1252002, 1252003, 1241006, 1251000, 1251003, 1251004, 1251005, 1251006, 1251007, 1251008, 1251009, 1252001, 1252004, 1252005, 1252006, 1252007, 1252008, 1252009, 1252010, 1271302, 1271101, 1271201, 1274023, 1230201, 1241003, 1241004, 1241007, 1241008, 1241009, 1242005, 1261001, 1265001, 1265002, 1265003, 1272101, 1273001, 1220102, 1230302, 1230303, 1241002, 1241005, 1242004, 1261003, 1272102, 1272201, 1274002, 1274003, 1274004, 1274005, 1274006, 1274007, 1274008, 1274009, 1274010, 1274012, 1274013, 1274014, 1274015, 1274018, 1274019, 1274021, 1274024, 1230301, 1241001, 1251002, 1274011, 1274016, 1274017, 1274020, 1274022, 1271202, 1271203, 1271301, 1271401 in 1200000 in parcele, na katerih so stavbe in deli stavb s temi šiframi dejanske rabe;
−
5
−
- parcele ter stavbe in deli stavb, katerim je vrednost v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin v registru nepremičnin pripisana z modelom vrednotenja za elektrarne (model PNE), črpalke (model PNB), pristanišča (model PNP) in rudnike (model PNM), ne glede na to, kakšna dejanska ali namenska raba jim je pripisana;
−
6
−
- parcele, ki so po namenski rabi v registru nepremičnin evidentirane kot kmetijska, gozdna in vodna zemljišča in parcele, za katere v registru nepremičnin namenska raba ni evidentirana ali je evidentirana namenska raba »druga zemljišča«, po dejanski rabi pa so kmetijska in gozdna zemljišča in jim je vsaj deloma, v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, v registru nepremičnin pripisana vrednost z modelom vrednotenja za kmetijska zemljišča (model KME) ali gozdna zemljišča (model GOZ);
−
7
−
- parcele, ki so v registru nepremičnin evidentirane kot javno dobro oziroma so v javni rabi;
−
8
−
- parcele ter stavbe in deli stavb, ki niso navedene v prvi do četrti alineji tega člena in so v lasti Republike Slovenije, občin ali v lasti drugih pravnih oseb javnega prava, in
−
9
−
- parcele, ki so v registru nepremičnin po namenski rabi evidentirane kot stavbna zemljišča, po dejanski rabi pa so vsaj deloma kmetijska ali gozdna zemljišča, in so v lasti oseb, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost. Kot take se štejejo pravne osebe in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost, in imajo v davčnem registru kot glavno dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) evidentirano dejavnost kmetijske proizvodnje (šifra SKD A 01.11 do A 01.50) ali gozdarstva (šifra SKD A 02.1) ter fizične osebe, ki so nosilci ali člani kmečkega gospodinjstva, kot je določeno s predpisi o dohodnini, in so priglasili ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijski in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ali se jim davčna osnova od takega dohodka ugotavlja na podlagi pavšalne ocene.
−
10
−
(4) Davčni zavezanec za davek na nepremično premoženje večje vrednosti je fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnin, razen za stanovanjske nepremičnine v finančnem najemu, za katere se v primeru, da je finančni najem evidentiran v evidenci trga nepremičnin, kot davčni zavezanec šteje fizična ali pravna oseba, ki je po stanju pogodbe o finančnem najemu na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentirana v evidenci trga nepremičnin kot lizingojemalec najkasneje do 15. februarja leta, za katerega se davek odmerja.
−
11
−
(5) Če podatki o nepremičninah, ki so evidentirane v registru nepremičnin, na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, ne izkazujejo dejanskega stanja na ta dan, lahko lastnik nepremičnine za potrebe odmere davka spremeni te podatke do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja.
−
12
−
(6) Davčna stopnja se odmerja od davčne osnove:
−
13
−
- v višini 0,5%, razen za stanovanjske nepremičnine v višini 0,25%, kadar znaša davčna osnova od 500.000 eurov do vključno 2.000.000 eurov,
−
14
−
- v višini 1,0%, razen za stanovanjske nepremičnine v višini 0,5%, kadar znaša davčna osnova več kot 2.000.000 eurov.
−
15
−
(7) Kot stanovanjske nepremičnine se štejejo stavbe in deli stavb z naslednjimi šiframi dejanske rabe: 1122101, 1122102, 1122103, 1122104, 1122201, 1110000, 1110001, 1110002, 1110003, 1120000, 1121001, 1121002, 1121003 in parcele, na katerih so stavbe in deli stavb s temi šiframi dejanske rabe.
−
16
−
(8) Za določitev pripadnosti davka, podrobnejšo določitev davčnega zavezanca, davčne osnove, postopka odmere in posebnosti plačila davka ter za uporabo drugih predpisov se uporabljajo določbe 9. poglavja ZUJF.
−
+
1
+
(1) Ne glede na prvi odstavek 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) se, od vključno 1. julija 2013 dalje, davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove po ZDDV-1.
+
2
+
(2) Ne glede na drugi odstavek 41. člena ZDDV-1 se, od vključno 1. julija 2013 dalje, DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove po ZDDV-1.
+
3
+
(3) Za opravljen del dobave blaga ali storitev, katerih del je opravljen pred 1. julijem 2013, preostali del pa po tem datumu, davčni zavezanec obračuna DDV za celotno dobavo blaga ali storitev po stopnjah DDV, določenih s tem zakonom. Ne glede na prejšnji stavek pa davčni zavezanec lahko na dan 30. junija 2013 od delnih dobav blaga ali storitev, opravljenih pred 1. julijem 2013, obračuna DDV po stopnjah, ki veljata pred 1. julijem 2013, če je račun za že opravljene dobave izdan najkasneje do 20. julija 2013.
+
4
+
(4) Davčni zavezanec, ki pred 1. julijem 2013 prejme celotno plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki bo v celoti opravljena po tem datumu, obračuna DDV po stopnjah, ki veljata pred 1. julijem 2013.
+
5
+
(5) Davčni zavezanec, ki pred 1. julijem 2013 prejme delno plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki bo v celoti opravljena po tem datumu, od zneska prejetega predplačila obračuna DDV po stopnjah, ki veljata pred 1. julijem 2013, od preostalega zneska za plačilo pa po stopnjah, ki veljata od 1. julija 2013 dalje.
+
6
+
(6) Določbi četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi v zvezi z zneski izvršenih predplačil za dobave blaga ali storitev, od katerih so DDV dolžni obračunati prejemniki kot plačniki DDV.
+
1
+
(1) Funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, pripada nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80 % osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.
+
2
+
(2) Nadomestilo plače v višini iz prejšnjega odstavka pripada tudi javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, veljavnim na dan uveljavitve tega zakona, določena drugače.
+
1
+
(1) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 50. in nižje plačne razrede, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 59/11, 6/12, 40/12 in 22/13; v nadaljnjem besedilu: Kolektivna pogodba za javni sektor) in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2014 izplača regres za letni dopust, upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa.
+
2
+
(2) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa uvrščeni:
+
3
+
- do vključno 15. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 692 eurov;
+
4
+
- od 16. do vključno 30. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 484,40 eurov;
+
5
+
- od 31. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 346 eurov;
+
6
+
- od 41. do vključno 50. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 100 eurov.
+
7
+
(3) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2014 ne izplača regres za letni dopust.
+
8
+
(4) Regres za letni dopust se javnim uslužbencem in funkcionarjem izplača pri plači za mesec maj 2014.
+
9
+
(5) Plačni razred za določitev višine regresa javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem iz tega člena je plačni razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec oziroma funkcionar na zadnji dan v mesecu pred mesecem izplačila regresa. Če javni uslužbenec oziroma funkcionar na ta dan še ni pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega je uvrščen, je plačni razred za določitev višine regresa plačni razred, v skladu s katerim je javni uslužbenec oziroma funkcionar prejel plačo za mesec pred mesecem izplačila regresa.
+
1
+
(1) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki jim je bil regres za letni dopust za leto 2012 izplačan v skladu s prvim in drugim odstavkom 176. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12), se pri plači za mesec maj 2013 izplača razlika med že izplačanim regresom za letni dopust za leto 2012 in regresom v višini 692 eurov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izplačila plače za mesec april 2012 oziroma od dne pridobitve pravice do regresa za letni dopust za leto 2012 do dne izplačila te razlike ter zakonske zamudne obresti v zvezi z že izplačanim regresom za letni dopust za leto 2012 za čas od dne izplačila plače za mesec april 2012 oziroma od dne pridobitve pravice do regresa za letni dopust za leto 2012 do dne izplačila tega regresa.
+
2
+
(2) Zamudne obresti iz prejšnjega odstavka se obračunajo od neto dohodkov iz prejšnjega odstavka.
+
3
+
(3) Zamudne obresti iz prvega odstavka tega člena so oproščene plačila dohodnine.
+
4
+
(4) Pri odmeri dohodnine na letni ravni se pri dohodku iz delovnega razmerja v višini razlike med že izplačanim regresom za letni dopust za leto 2012 in regresom v višini 692 eurov, kot je določen v prvem odstavku tega člena, upošteva povprečenje v skladu s prvim odstavkom 120. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12 in 94/12). 62.č člen (napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev)
+
5
+
(1) Ne glede na 16. in 17. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a in 40/12 - ZUJF) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter ne glede na določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2014, v letu 2014 ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji naziv.
+
6
+
(2) Leto 2014 se ne šteje v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred.
+
7
+
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena javni uslužbenci in funkcionarji v letu 2014 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča, oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.
+
1
+
(1) Ne glede na prvi odstavek 163. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US; v nadaljnjem besedilu ZUJF), 16. in 17. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a in 40/12 - ZUJF) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2012 napredovali v višji plačni razred in niso pridobili pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. aprilom 2014.
+
2
+
(2) Ne glede na drugi odstavek 163. člena ZUJF javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2011 in 2012 napredovali v naziv ali višji naziv in niso pridobili pravice do plače v skladu s pridobljenim nazivom, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. aprilom 2014.
1
·
Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.
1
·
Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.
2
−
10. KAZENSKE DOLOČBE
−
+
1
+
Ne glede na 245. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13) je lahko v letih 2013 in 2014 znesek vplačil kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03), ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v posameznem koledarskem letu, nižji od 240 eurov.
+
1
+
Z ukrepom finančnega inženiringa iz petega odstavka 106.f člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo in 14/13 - popr.) država zagotavlja del sredstev tudi za investicije in obratna sredstva.
+
2
+
10. KAZENSKE DOLOČBE
1
·
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če:
1
·
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če:
2
−
- pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega odstavka 48. člena tega zakona;
2
+
- pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka 48. člena tega zakona;
3
−
- ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma županu v 30 dneh po poteku roka iz petega odstavka 48. člena tega zakona;
3
+
- ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma županu v 30 dneh po poteku roka iz šestega odstavka 48. člena tega zakona;
4
−
- ustvari primanjkljaj na plačnih kontih;
4
+
- ravna v nasprotju s 47. členom tega zakona in ustvari primanjkljaj na plačnih kontih;
5
−
- ni pripravila sanacijskega načrta v skladu z drugim odstavkom 51. člena tega zakona.
5
+
- prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
+
6
+
- ne pripravi sanacijskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 51. člena tega zakona.
1
·
(1) Vlada oziroma župan, po postopku za razrešitev iz krivdnega razloga, razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če:
1
·
(1) Vlada oziroma župan, po postopku za razrešitev iz krivdnega razloga, razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če:
2
·
- pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz 48. člena tega zakona;
2
·
- pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz 48. člena tega zakona;
3
−
- ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma županu v 30 dneh po poteku roka iz petega odstavka 48. člena tega zakona;
3
+
- ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma županu v 30 dneh po poteku roka iz šestega odstavka 48. člena tega zakona;
4
−
- je prerazporedil sredstva na plačne konte v nasprotju s šestim odstavkom 48. člena tega zakona;
4
+
- prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
5
−
- je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki.
5
+
- je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki, razen če je presežek odhodkov nad prihodki nastal zaradi okoliščin, na katere odgovorna oseba posrednega uporabnika ne more vplivati.
6
·
(2) Predlog za razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna vladi posreduje pristojno ministrstvo, županu pa občinska uprava.
6
·
(2) Predlog za razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna vladi posreduje pristojno ministrstvo, županu pa občinska uprava.
7
·
(3) Če je odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine oseba, za katero razrešitev ni pristojna vlada oziroma župan, vlada oziroma župan predlaga razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika organu, pristojnemu za njegovo imenovanje.
7
·
(3) Če je odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine oseba, za katero razrešitev ni pristojna vlada oziroma župan, vlada oziroma župan predlaga razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika organu, pristojnemu za njegovo imenovanje.
8
−
11. PREHODNE DOLOČBE
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-C) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. septembra 2013. Št. 003-02-8/2013-6 Ljubljana, dne 4. oktobra 2013 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2013 IN 2014 (ZIPRS1314-C)
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-02/13-9/10 Ljubljana, dne 26. septembra 2013 EPA 1417-VI Državni zbor Republike Slovenije Polonca Komar l.r. Podpredsednica
−