Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper

ZIUGDT

Osnovna

8. 11. 2024

ZIUGDT-A · sprememba in dopolnitev

Nova

28. 11. 2024

ZIUGDT-NPB1 · neuradno prečiščeno besedilo

27spremenjenih členov
+7odstranjeno
+20spremenjeno
dodano 446odstranjeno 827besed
45odstavkov
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
2
−
- »drugi tir« je vsa javna železniška infrastruktura, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja št. 35105/118/2011/162 1093-05 z dne 31. 3. 2016, vključno z vsemi morebitnimi kasnejšimi obnovitvami, posodobitvami ali dograditvami na isti trasi;
2
+
- »drugi tir« je vsa javna železniška infrastruktura dveh enotirnih prog, zgrajenih na podlagi gradbenega dovoljenja št. 35105/118/2011/162 1093-5 z dne 31. 3. 2016 in gradbenega dovoljenja za vzporedni levi tir. Za drugi tir se štejejo tudi vse obnovitve, posodobitve ali dograditve objektov, zgrajenih na podlagi gradbenih dovoljenj iz prejšnjega stavka, opravljene na isti trasi, ki jih je dopustno izvesti brez ali s spremembo gradbenega dovoljenja;
3
·
- »družba« je družba 2TDK, družba za razvoj projekta, d.o.o., ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom št. 01406-4/2016/15 z dne 31. 3. 2016, kot se preoblikuje skladno s tem zakonom;
3
·
- »družba« je družba 2TDK, družba za razvoj projekta, d.o.o., ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom št. 01406-4/2016/15 z dne 31. 3. 2016, kot se preoblikuje skladno s tem zakonom;
4
·
- »finančni inženiring« predstavlja izdajanje oziroma sklepanje pravnih aktov in opravljanje materialnih dejanj, ki so po tem zakonu ali drugih predpisih naloga družbe oziroma jih družba lahko izvede, in ki so potrebni za nemoteno zagotavljanje finančnih sredstev za projekt drugi tir, vodenje in upravljanje teh sredstev, odplačevanje posojil in upravljanje z njimi ter skrb za pravočasno poravnavanje ostalih obveznosti družbe v zvezi z drugim tirom;
4
·
- »finančni inženiring« predstavlja izdajanje oziroma sklepanje pravnih aktov in opravljanje materialnih dejanj, ki so po tem zakonu ali drugih predpisih naloga družbe oziroma jih družba lahko izvede, in ki so potrebni za nemoteno zagotavljanje finančnih sredstev za projekt drugi tir, vodenje in upravljanje teh sredstev, odplačevanje posojil in upravljanje z njimi ter skrb za pravočasno poravnavanje ostalih obveznosti družbe v zvezi z drugim tirom;
5
−
- »obratovanje« je vzpostavitev in zagotavljanje dejanskih in pravnih pogojev, da je drugi tir v celoti na razpolago za izvedbo prevozov v okviru najmanj minimalnega paketa storitev dostopa iz tretjega odstavka 15.d člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 99/15 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZZelP);
5
+
- »koncesijska pogodba« je ena ali več koncesijskih pogodb, s katero se podeli koncesija za drugi tir;
+
6
+
- »obratovanje« je vzpostavitev in zagotavljanje dejanskih in pravnih pogojev, da je drugi tir v celoti na razpolago za izvedbo prevozov v okviru najmanj minimalnega paketa storitev dostopa v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet;
6
·
- »projekt drugi tir« so vsi akti in dejanja, ki jih mora izvesti družba, da zagotovi izvedbo investicije v drugi tir in gospodarjenje z njim v času koncesijske pogodbe;
7
·
- »projekt drugi tir« so vsi akti in dejanja, ki jih mora izvesti družba, da zagotovi izvedbo investicije v drugi tir in gospodarjenje z njim v času koncesijske pogodbe;
7
−
- »upravljavec drugega tira« je družba, ki je z 11.c členom ZZelP določena za upravljavca javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji.
8
+
- »upravljavec drugega tira« je družba, ki je z zakonom, ki ureja železniški promet, določena za upravljavca javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji;
+
9
+
- »vzporedni levi tir« je javna železniška infrastruktura, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi državnega prostorskega akta, sprejetega na podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo, št. 3751-4/2019/3-0213181 z dne 21. 5. 2019, ki jo je izdelal Urbis d.o.o., Maribor, št. 2019/POB-022, junij 2019.
1
−
(1) Družba zagotovi izgradnjo in gospodarjenje z drugim tirom, in sicer v času trajanja koncesijske pogodbe iz tega zakona. Če tako določa zakon, izvaja družba tudi druge naloge, povezane z drugim tirom.
1
+
(1) Družba zagotovi izgradnjo in gospodarjenje z drugim tirom, in sicer v času trajanja koncesijskih pogodb iz tega zakona. Če tako določa zakon, izvaja družba tudi druge naloge, povezane z drugim tirom.
2
·
(2) Družba sme opravljati druge gospodarske dejavnosti le v tolikšnem obsegu, kot to dopuščajo omejitve iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
2
·
(2) Družba sme opravljati druge gospodarske dejavnosti le v tolikšnem obsegu, kot to dopuščajo omejitve iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
3
·
(3) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja družba v splošnem interesu.
3
·
(3) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja družba v splošnem interesu.
4
·
(4) Družba ne sme ustanoviti druge gospodarske družbe, pridobiti njenega poslovnega deleža ali delnice, ali ustanoviti druge pravne osebe.
4
·
(4) Družba ne sme ustanoviti druge gospodarske družbe, pridobiti njenega poslovnega deleža ali delnice, ali ustanoviti druge pravne osebe.
1
−
V 5. členu se drugi odstavek črta.
1
+
(1) Ustanovitelj in edini družbenik družbe je Republika Slovenija.
1
·
(1) Družba ima naslednje organe:
1
·
(1) Družba ima naslednje organe:
2
−
(2) Za organe družbe se uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe, kolikor ta zakon ne določa drugače.
2
+
- upravo;
3
·
- nadzorni svet;
3
·
- nadzorni svet;
4
·
- skupščino.
4
·
- skupščino.
5
·
(2) Za organe družbe se uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe, kolikor ta zakon ne določa drugače.
5
·
(2) Za organe družbe se uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe, kolikor ta zakon ne določa drugače.
6
·
(3) Za upravo družbe se poleg določb, po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, smiselno uporabljajo tudi določbe glede nezdružljivosti opravljanja funkcije, prepovedi članstva in dejavnosti, prepovedi in omejitev sprejemanja daril in omejitev poslovanja, ki veljajo za poklicne funkcionarje, prijava premoženjskega stanja in določbe o lobiranju.
6
·
(3) Za upravo družbe se poleg določb, po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, smiselno uporabljajo tudi določbe glede nezdružljivosti opravljanja funkcije, prepovedi članstva in dejavnosti, prepovedi in omejitev sprejemanja daril in omejitev poslovanja, ki veljajo za poklicne funkcionarje, prijava premoženjskega stanja in določbe o lobiranju.
7
·
(4) Naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje vlada.
7
·
(4) Naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje vlada.
8
·
(5) Za člana uprave ali nadzornega sveta je lahko imenovana fizična oseba, ki poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila:
8
·
(5) Za člana uprave ali nadzornega sveta je lahko imenovana fizična oseba, ki poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila:
9
·
- odlikuje ga osebna integriteta in poslovna etičnost;
9
·
- odlikuje ga osebna integriteta in poslovna etičnost;
10
·
- njegove izkušnje potrjujeta poslovna uspešnost in ugled;
10
·
- njegove izkušnje potrjujeta poslovna uspešnost in ugled;
11
·
- ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge bolonjske stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge bolonjske stopnje;
11
·
- ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge bolonjske stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge bolonjske stopnje;
12
·
- ima najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb in dosega pri svojem delu dobre primerljive rezultate;
12
·
- ima najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb in dosega pri svojem delu dobre primerljive rezultate;
13
·
- ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po tem ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu, organu upravljanja ali organu poslovodenja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljal v preteklih šestih mesecih;
13
·
- ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po tem ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu, organu upravljanja ali organu poslovodenja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljal v preteklih šestih mesecih;
14
·
- ne sme biti v poslovnem razmerju z družbo.
14
·
- ne sme biti v poslovnem razmerju z družbo.
15
·
(6) Za imenovanje članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju družb.
15
·
(6) Za imenovanje članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju družb.
1
−
(4) V aktu o ustanovitvi mora biti zagotovljeno, da edini družbenik odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve družbe.
1
+
(1) Družba mora ves čas trajanja koncesijske pogodbe zagotavljati, da najmanj 80 odstotkov njenega skupnega povprečnega prometa v treh zaporednih letih izhaja iz dejavnosti za izpolnitev nalog iz tega zakona ali drugih nalog, ki jih je dal družbi edini družbenik, ali oseba, ki jo edini družbenik obvladuje.
2
·
(2) V družbi ne sme biti poslovnih deležev v lasti fizičnih oseb ali pravnih oseb zasebnega prava.
2
·
(2) V družbi ne sme biti poslovnih deležev v lasti fizičnih oseb ali pravnih oseb zasebnega prava.
3
·
(3) Družba oziroma edini družbenik ne smeta skleniti pravnega posla, ki bi omogočal fizičnim osebam ali pravnim osebam, da pridobijo poslovni delež v družbi (posojilne pogodbe z možnostjo konverzije terjatve v poslovni delež, pogodbe o opciji za nakup poslovnega deleža, in podobno).
3
·
(3) Družba oziroma edini družbenik ne smeta skleniti pravnega posla, ki bi omogočal fizičnim osebam ali pravnim osebam, da pridobijo poslovni delež v družbi (posojilne pogodbe z možnostjo konverzije terjatve v poslovni delež, pogodbe o opciji za nakup poslovnega deleža, in podobno).
4
·
(4) V aktu o ustanovitvi mora biti zagotovljeno, da edini družbenik odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve družbe.
4
·
(4) V aktu o ustanovitvi mora biti zagotovljeno, da edini družbenik odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve družbe.
5
·
(5) Družba je naročnik po predpisih o javnem naročanju. b. Naloge družbe
5
·
(5) Družba je naročnik po predpisih o javnem naročanju. b. Naloge družbe
1
−
- pridobitev gradbenega dovoljenja za vzporedni levi tir, pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in investicijske dokumentacije ter pridobitev drugih upravnih aktov, potrebnih za začetek izvajanja gradbenih del;
1
+
(1) Pripravljalna dela projekta drugi tir obsegajo:
2
·
- pripravo projektne dokumentacije za izvedbo del;
2
·
- pripravo projektne dokumentacije za izvedbo del;
3
·
- pridobitev gradbenega dovoljenja za vzporedni levi tir, pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in investicijske dokumentacije ter pridobitev drugih upravnih aktov, potrebnih za začetek izvajanja gradbenih del;
3
·
- pridobitev gradbenega dovoljenja za vzporedni levi tir, pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in investicijske dokumentacije ter pridobitev drugih upravnih aktov, potrebnih za začetek izvajanja gradbenih del;
4
·
- izvedbo arheoloških izkopavanj;
4
·
- izvedbo arheoloških izkopavanj;
5
·
- izvedbo geološko-tehničnih in hidrogeoloških raziskav;
5
·
- izvedbo geološko-tehničnih in hidrogeoloških raziskav;
6
·
- izgradnjo deviacije obstoječe proge v Divači;
6
·
- izgradnjo deviacije obstoječe proge v Divači;
7
·
- izgradnjo dostopnih cest;
7
·
- izgradnjo dostopnih cest;
8
·
- izgradnjo predvkopa v Divači in Črnem kalu;
8
·
- izgradnjo predvkopa v Divači in Črnem kalu;
9
·
- izgradnjo objektov za prečkanje reke Glinščice;
9
·
- izgradnjo objektov za prečkanje reke Glinščice;
10
·
- prestavitve komunalnih vodov.
10
·
- prestavitve komunalnih vodov.
11
·
(2) Posamezna pripravljalna dela lahko izvede družba še pred sklenitvijo koncesijske pogodbe in sprejetjem investicijskega programa.
11
·
(2) Posamezna pripravljalna dela lahko izvede družba še pred sklenitvijo koncesijske pogodbe in sprejetjem investicijskega programa.
1
·
(1) Družba je v svojem imenu in za svoj račun investitor vseh gradbenih in drugih del za izvedbo investicije v drugi tir.
1
·
(1) Družba je v svojem imenu in za svoj račun investitor vseh gradbenih in drugih del za izvedbo investicije v drugi tir.
2
−
(3) Posamezne storitve za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na investicijo v drugi tir, lahko družba s pogodbo prenese na gospodarsko družbo, ki v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega inženiringa, če so za to izpolnjeni pogoji po predpisih o javnem naročanju.
2
+
(2) Družba v tem okviru, brez poseganja v naloge upravljavca drugega tira, zlasti:
3
·
- pridobiva pravico graditi na zemljiščih, potrebnih za gradnjo drugega tira;
3
·
- pridobiva pravico graditi na zemljiščih, potrebnih za gradnjo drugega tira;
4
·
- skrbi za oddajo gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
4
·
- skrbi za oddajo gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
5
·
- sklepa pogodbe z izvajalci za izvedbo gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
5
·
- sklepa pogodbe z izvajalci za izvedbo gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
6
·
- skrbi za izvedbo gradbenega nadzora nad izvedbo gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
6
·
- skrbi za izvedbo gradbenega nadzora nad izvedbo gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
7
·
- skrbi za uresničevanje pravic in obveznosti po pogodbah z izvajalci gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
7
·
- skrbi za uresničevanje pravic in obveznosti po pogodbah z izvajalci gradbenih in drugih del za gradnjo drugega tira;
8
·
- izvaja vse akte in dejanja za prevzem objektov in naprav po dokončanju del, skupaj z uveljavljanjem pravic v zvezi z jamstvi in odpravo napak;
8
·
- izvaja vse akte in dejanja za prevzem objektov in naprav po dokončanju del, skupaj z uveljavljanjem pravic v zvezi z jamstvi in odpravo napak;
9
·
- skrbi za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in drugih aktov za začetek gradnje in obratovanja drugega tira;
9
·
- skrbi za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in drugih aktov za začetek gradnje in obratovanja drugega tira;
10
·
- sklepa vse druge akte in izvaja druga dejanja, potrebna za začetek in dokončanje investicije v drugi tir in za začetek njegovega obratovanja.
10
·
- sklepa vse druge akte in izvaja druga dejanja, potrebna za začetek in dokončanje investicije v drugi tir in za začetek njegovega obratovanja.
11
·
(3) Posamezne storitve za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na investicijo v drugi tir, lahko družba s pogodbo prenese na gospodarsko družbo, ki v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega inženiringa, če so za to izpolnjeni pogoji po predpisih o javnem naročanju.
11
·
(3) Posamezne storitve za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na investicijo v drugi tir, lahko družba s pogodbo prenese na gospodarsko družbo, ki v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega inženiringa, če so za to izpolnjeni pogoji po predpisih o javnem naročanju.
1
·
(1) Družba izvaja gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo, ki sestavlja drugi tir.
1
·
(1) Družba izvaja gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo, ki sestavlja drugi tir.
2
·
(2) Gospodarjenje z drugim tirom obsega:
2
·
(2) Gospodarjenje z drugim tirom obsega:
3
−
- organiziranje obnov drugega tira in oddajanje javnih naročil za izvedbo obnovitvenih del (druga alineja tretjega odstavka 11. člena ZZelP);
3
+
- organiziranje obnov drugega tira in oddajanje javnih naročil za izvedbo obnovitvenih del v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet;
4
−
- sklepanje pravnih poslov povezanih z gospodarjenjem z drugim tirom, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena (četrta alineja drugega odstavka 11.a člena ZZelP).
4
+
- sklepanje pravnih poslov povezanih z gospodarjenjem z drugim tirom, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet.
5
·
(3) Gospodarjenje z drugim tirom opravlja družba na podlagi koncesijske pogodbe iz 24. člena tega zakona.
5
·
(3) Gospodarjenje z drugim tirom opravlja družba na podlagi koncesijske pogodbe iz 24. člena tega zakona.
6
·
(4) Prihodki iz gospodarjenja z drugim tirom so prihodki družbe in jih družba uporablja skladno s prvim odstavkom 15. člena tega zakona.
6
·
(4) Prihodki iz gospodarjenja z drugim tirom so prihodki družbe in jih družba uporablja skladno s prvim odstavkom 15. člena tega zakona.
1
−
(1) Upravljavec drugega tira izvaja naloge upravljavca javne železniške infraz ZZelP in drugimitrukture na drugem tiru, skladno s predpisi, ki urejajo železniški promet ter varnost železniškega prometa, v kolikor ta zakon ne določa drugače.
1
+
(1) Upravljavec drugega tira izvaja naloge upravljavca javne železniške infrastrukture na drugem tiru, skladno s predpisi, ki urejajo železniški promet ter varnost železniškega prometa, v kolikor ta zakon ne določa drugače.
2
−
(2) Naloge upravljanja z drugim tirom, vključno z izvajanjem goz ZZelP in drugimipodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture na njem, razen nalog iz prve alineje drugega odstavka prejšnjega člena, ter zagotavljanjem nemotenega obratovanja drugega tira, kot tudi pobiranje povečanja uporabnine iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona, se financirajo iz uporabnine za drugi tir in drugih virov upravljavca drugega tira, skladno s predpisi, ki urejajo železniški promet ter varnost železniškega prometa. c. Poslovanje družbe in financiranje izvedbe njenih nalog
2
+
(2) Naloge upravljanja z drugim tirom, vključno z izvajanjem gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture na njem, razen nalog iz prve alineje drugega odstavka prejšnjega člena, ter zagotavljanjem nemotenega obratovanja drugega tira, kot tudi pobiranje povečanja uporabnine iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona, se financirajo iz uporabnine za drugi tir in drugih virov upravljavca drugega tira, skladno s predpisi, ki urejajo železniški promet ter varnost železniškega prometa. c. Poslovanje družbe in financiranje izvedbe njenih nalog
1
·
(1) Republika Slovenija družbi plačuje plačilo za dosegljivost kot plačilo storitev zagotavljanja dosegljivosti drugega tira za nemoteno izvajanje prevozov, tako da ob dobrem poslovanju omogoča družbi, da skupaj z drugimi viri iz prvega odstavka 15. člena tega zakona zagotavlja financiranje vse svoje dejavnosti, vključno z nalogami iz 10. do 13. člena tega zakona.
1
·
(1) Republika Slovenija družbi plačuje plačilo za dosegljivost kot plačilo storitev zagotavljanja dosegljivosti drugega tira za nemoteno izvajanje prevozov, tako da ob dobrem poslovanju omogoča družbi, da skupaj z drugimi viri iz prvega odstavka 15. člena tega zakona zagotavlja financiranje vse svoje dejavnosti, vključno z nalogami iz 10. do 13. člena tega zakona.
2
·
(2) Plačilo za dosegljivost mora biti določeno glede na čas, ko je drugi tir na razpolago za izvajanje storitev železniškega prevoza, ali iz razlogov, ki niso na strani družbe ali za katere bi bila družba odgovorna, ni na razpolago za te storitve.
2
·
(2) Plačilo za dosegljivost mora biti določeno glede na čas, ko je drugi tir na razpolago za izvajanje storitev železniškega prevoza, ali iz razlogov, ki niso na strani družbe ali za katere bi bila družba odgovorna, ni na razpolago za te storitve.
3
·
(3) Plačilo za dosegljivost mora biti odvisno tudi od doseganja kvalitete zagotavljanja storitev dosegljivosti drugega tira za izvajanje prevozov, kot je določena v koncesijski pogodbi.
3
·
(3) Plačilo za dosegljivost mora biti odvisno tudi od doseganja kvalitete zagotavljanja storitev dosegljivosti drugega tira za izvajanje prevozov, kot je določena v koncesijski pogodbi.
+
4
+
(4) Plačilo za dosegljivost se družbi plačuje ločeno za obratovanje posamezne enotirne proge drugega tira, zgrajene na podlagi koncesije v skladu s tem zakonom.
1
−
(3) Zahtevo vladi za izdajo sklepa o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, vloži ministrstvo.
1
+
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja železniški promet, je javna železniška infrastruktura, ki sestavlja drugi tir, razen pripadajočih zemljišč, na katerih so zgrajeni objekti te infrastrukture ali ki funkcionalno služijo objektom in napravam te infrastrukture, grajeno javno dobro državnega pomena v lasti družbe.
2
·
(2) Pripadajoča zemljišča iz prejšnjega odstavka so grajeno javno dobro državnega pomena v lasti Republike Slovenije.
2
·
(2) Pripadajoča zemljišča iz prejšnjega odstavka so grajeno javno dobro državnega pomena v lasti Republike Slovenije.
3
·
(3) Zahtevo vladi za izdajo sklepa o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, vloži ministrstvo.
3
·
(3) Zahtevo vladi za izdajo sklepa o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, vloži ministrstvo.
4
·
(4) Javni železniški infrastrukturi iz prvega odstavka tega člena status grajenega javnega dobra ne preneha, ko jo družba prenese v skladu s koncesijsko pogodbo na Republiko Slovenijo ali ko na drugi pravni podlagi preide v last Republike Slovenije, pač pa z dnem prenosa postane grajeno javno dobro v lasti Republike Slovenije.
4
·
(4) Javni železniški infrastrukturi iz prvega odstavka tega člena status grajenega javnega dobra ne preneha, ko jo družba prenese v skladu s koncesijsko pogodbo na Republiko Slovenijo ali ko na drugi pravni podlagi preide v last Republike Slovenije, pač pa z dnem prenosa postane grajeno javno dobro v lasti Republike Slovenije.
5
·
(5) V primeru stečaja družbe ima Republika Slovenija kot koncedent izločitveno pravico za objekte in naprave javne železniške infrastrukture, ki sestavljajo drugi tir. O tem, kateri so objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, odloči ministrstvo z odločbo v upravnem postopku. Ministrstvo lahko odloči, da objekti in naprave ostanejo del stečajne mase.
5
·
(5) V primeru stečaja družbe ima Republika Slovenija kot koncedent izločitveno pravico za objekte in naprave javne železniške infrastrukture, ki sestavljajo drugi tir. O tem, kateri so objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, odloči ministrstvo z odločbo v upravnem postopku. Ministrstvo lahko odloči, da objekti in naprave ostanejo del stečajne mase.
6
·
(6) Republika Slovenija je dolžna v primeru uveljavitve izločitvene pravice v stečajno maso vplačati tolikšen delež vrednosti objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, kot je še preostalo časa od prenehanja koncesije zaradi stečaja družbe do poteka roka koncesije v primerjavi s celotnim rokom koncesije, zmanjšan za morebitne terjatve, ki jih ima do družbe.
6
·
(6) Republika Slovenija je dolžna v primeru uveljavitve izločitvene pravice v stečajno maso vplačati tolikšen delež vrednosti objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, kot je še preostalo časa od prenehanja koncesije zaradi stečaja družbe do poteka roka koncesije v primerjavi s celotnim rokom koncesije, zmanjšan za morebitne terjatve, ki jih ima do družbe.
7
·
(7) Za določitev vrednosti objektov in naprav koncesije po tem členu se uporabljajo pravila, ki veljajo za določitev vrednosti nepremičnin v postopku razlastitve.
7
·
(7) Za določitev vrednosti objektov in naprav koncesije po tem členu se uporabljajo pravila, ki veljajo za določitev vrednosti nepremičnin v postopku razlastitve.
8
·
(8) O višini in roku plačila objektov in naprav koncesije odloči stečajni senat, pri čemer rok plačila ne sme biti krajši od enega leta.
8
·
(8) O višini in roku plačila objektov in naprav koncesije odloči stečajni senat, pri čemer rok plačila ne sme biti krajši od enega leta.
9
·
(9) Javna železniška infrastruktura iz prvega odstavka tega člena ne more biti predmet izvršbe.
9
·
(9) Javna železniška infrastruktura iz prvega odstavka tega člena ne more biti predmet izvršbe.
1
·
(1) Republika Slovenija ustanovi v korist družbe stavbno pravico na zemljiščih, potrebnih za zgraditev objektov javne železniške infrastrukture, ki sestavlja drugi tir.
1
·
(1) Republika Slovenija ustanovi v korist družbe stavbno pravico na zemljiščih, potrebnih za zgraditev objektov javne železniške infrastrukture, ki sestavlja drugi tir.
2
·
(2) Stavbna pravica iz prejšnjega odstavka se ustanovi skladno z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, in sicer najkasneje do začetka gradnje posameznega objekta ali njegovega dela.
2
·
(2) Stavbna pravica iz prejšnjega odstavka se ustanovi skladno z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, in sicer najkasneje do začetka gradnje posameznega objekta ali njegovega dela.
3
·
(3) Stavbna pravica iz prvega odstavka tega člena se ustanovi za čas trajanja koncesijske pogodbe in ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, preneha s prenehanjem koncesijske pogodbe, tudi v primeru predčasnega prenehanja te pogodbe.
3
·
(3) Stavbna pravica iz prvega odstavka tega člena se ustanovi za čas trajanja koncesijske pogodbe in ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, preneha s prenehanjem koncesijske pogodbe, tudi v primeru predčasnega prenehanja te pogodbe.
4
·
(4) Stavbna pravica iz prvega odstavka tega člena se ustanovi v javno korist in je neodplačna. Ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, ob prenehanju stavbne pravice Republika Slovenija kot lastnik zemljišča imetniku stavbne pravice ne plača nadomestila.
4
·
(4) Stavbna pravica iz prvega odstavka tega člena se ustanovi v javno korist in je neodplačna. Ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, ob prenehanju stavbne pravice Republika Slovenija kot lastnik zemljišča imetniku stavbne pravice ne plača nadomestila.
5
−
(5) Za ustanovitev stavbne pravice po tem členu se Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 - ZUUJFO in 76/15) ne uporablja.
5
+
(5) Za ustanovitev stavbne pravice po tem členu se zakon, ki ureja stvarno premoženje države, ne uporablja.
1
·
(1) Družba s premoženjem iz prvega odstavka 19. člena tega zakona in s stavbno pravico iz prejšnjega člena ne sme razpolagati ali ju obremenjevati, razen če ta zakon določa drugače.
1
·
(1) Družba s premoženjem iz prvega odstavka 19. člena tega zakona in s stavbno pravico iz prejšnjega člena ne sme razpolagati ali ju obremenjevati, razen če ta zakon določa drugače.
2
−
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko družba na premoženju iz prejšnjega odstavka ustanavlja služnosti iz četrtega odstavka 9. člena ZZelP. Pred ustanovitvijo služnosti je potrebno pridobiti soglasje lastnika zemljišča.
2
+
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko družba na premoženju iz prejšnjega odstavka ustanavlja služnosti ki jih je dovoljeno ustanavljati na javni železniški infrastrukturi. Pred ustanovitvijo služnosti je potrebno pridobiti soglasje lastnika zemljišča.
3
·
(3) Če je služnost iz prejšnjega odstavka ustanovljena za nedoločen čas ali za čas, ki je daljši od trajanja stavbne pravice, na zemljišču, na katerem ima družba stavbno pravico, ali na objektu, ki je zgrajen na tem zemljišču, ta služnost po prenehanju stavbne pravice še naprej bremeni zemljišče ali objekt. b. Koncesija
3
·
(3) Če je služnost iz prejšnjega odstavka ustanovljena za nedoločen čas ali za čas, ki je daljši od trajanja stavbne pravice, na zemljišču, na katerem ima družba stavbno pravico, ali na objektu, ki je zgrajen na tem zemljišču, ta služnost po prenehanju stavbne pravice še naprej bremeni zemljišče ali objekt. b. Koncesija
1
−
(1) Družba izvaja naloge iz 10. do 13. člena tega zakona v okviru koncesijskega razmerja, sklenjenega med Republiko Slovenijo kot koncedentom in družbo kot koncesionarjem (v nadaljnjem besedilu: koncesija za drugi tir).
1
+
(1) Družba izvaja naloge iz 10. do 13. člena tega zakona v okviru koncesijskega razmerja, sklenjenega med Republiko Slovenijo kot koncedentom in družbo kot koncesionarjem. Za izgradnjo in gospodarjenje z vzporednim levim tirom se sklene ločeno koncesijsko razmerje na podlagi samostojnega koncesijskega akta, ki ureja vsebino iz 23. člena tega zakona.
2
·
(2) Koncesija za drugi tir obsega:
2
·
(2) Koncesija za drugi tir obsega:
3
·
- koncesijo gradnje drugega tira;
3
·
- koncesijo gradnje drugega tira;
4
·
- koncesijo storitev gospodarjenja z drugim tirom.
4
·
- koncesijo storitev gospodarjenja z drugim tirom.
5
·
(3) Koncesiji iz prejšnjega odstavka sestavljata enovito koncesijsko razmerje, ki nastane ali preneha le skupaj za celotno koncesijo za drugi tir.
5
·
(3) Koncesiji iz prejšnjega odstavka sestavljata enovito koncesijsko razmerje, ki nastane ali preneha le skupaj za celotno koncesijo za drugi tir.
6
·
(4) Koncesija za drugi tir se podeli za čas 45 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
6
·
(4) Koncesija za drugi tir se podeli za čas 45 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
7
−
(5) Koncesija za drugi tir ni javno-zasebno partnerstvo v smislu 2. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).
7
+
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se čas trajanja koncesije za izgradnjo in gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja za vzporedni levi tir določi tako, da se koncesija zaključi na isti dan kot že podeljena koncesija za gradnjo in gospodarjenje s tirom, zgrajenim na podlagi gradbenega dovoljenja št. 35105/118/2011/162 1093-5 z dne 31. 3. 2016, če je ta bila podeljena prej.
+
8
+
(6) Koncesija za drugi tir ni javno-zasebno partnerstvo v smislu zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
1
·
(1) Družba zagotavlja financiranje izgradnje drugega tira iz naslednjih virov:
1
·
(1) Družba zagotavlja financiranje izgradnje drugega tira iz naslednjih virov:
2
−
- vplačanega osnovnega kapitala družbenikov;
2
+
- vplačanega osnovnega kapitala edinega družbenika;
3
·
- morebitnih drugih vplačil kapitala edinega družbenika;
3
·
- morebitnih drugih vplačil kapitala edinega družbenika;
4
·
- sredstev posojil;
4
·
- sredstev posojil;
5
·
- sredstev proračuna Evropske unije.
5
·
- sredstev proračuna Evropske unije.
6
·
(2) Družba je dolžna pravočasno vlagati pravilne in popolne vloge in storiti vse drugo, kar je potrebno za pridobitev sredstev proračuna Evropske unije za namen izgradnje drugega tira, kadar je v pogojih programa za dodelitev sredstev predvideno, da je prejemnik sredstev neposredno investitor infrastrukture. Če družba po svoji krivdi takih sredstev ne pridobi, mora Republiki Sloveniji vrniti dodatna sredstva, ki jih je ta iz proračuna namenila za namen izgradnje drugega tira, ker sredstva proračuna Evropske unije niso bila zagotovljena. Obveznost dokazovanja, da sredstva niso bila dodeljena brez krivde družbe, je na strani družbe.
6
·
(2) Družba je dolžna pravočasno vlagati pravilne in popolne vloge in storiti vse drugo, kar je potrebno za pridobitev sredstev proračuna Evropske unije za namen izgradnje drugega tira, kadar je v pogojih programa za dodelitev sredstev predvideno, da je prejemnik sredstev neposredno investitor infrastrukture. Če družba po svoji krivdi takih sredstev ne pridobi, mora Republiki Sloveniji vrniti dodatna sredstva, ki jih je ta iz proračuna namenila za namen izgradnje drugega tira, ker sredstva proračuna Evropske unije niso bila zagotovljena. Obveznost dokazovanja, da sredstva niso bila dodeljena brez krivde družbe, je na strani družbe.
7
·
(3) Če je prejemnik sredstev proračuna Evropske unije Republika Slovenija, je družba dolžna prevzeti vse pravice in obveznosti iz pogodbe, ki jo z Evropsko unijo sklene Republika Slovenija kot prejemnik sredstev.
7
·
(3) Če je prejemnik sredstev proračuna Evropske unije Republika Slovenija, je družba dolžna prevzeti vse pravice in obveznosti iz pogodbe, ki jo z Evropsko unijo sklene Republika Slovenija kot prejemnik sredstev.
8
·
(4) Do začetka obratovanja drugega tira družba iz virov iz prvega odstavka tega člena financira tudi svoje poslovanje.
8
·
(4) Do začetka obratovanja drugega tira družba iz virov iz prvega odstavka tega člena financira tudi svoje poslovanje.
9
·
(5) Če družba že pred začetkom obratovanja drugega tira ustvarja katere od prihodkov iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, jih uporabi za financiranje izgradnje, kolikor presegajo potrebno financiranje poslovanja družbe. IV. OBRATOVANJE DRUGEGA TIRA
9
·
(5) Če družba že pred začetkom obratovanja drugega tira ustvarja katere od prihodkov iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, jih uporabi za financiranje izgradnje, kolikor presegajo potrebno financiranje poslovanja družbe. IV. OBRATOVANJE DRUGEGA TIRA
1
−
(1) Uporabnino iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, skupaj s povečanjem uporabnine iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona, obračuna prevozniku upravljavec drugega tira skladno z načinom obračunavanja uporabnine, določenem v programu omrežja iz šestega odstavka 15.d člena ZZelP.
1
+
(1) Uporabnino iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, skupaj s povečanjem uporabnine iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona, obračuna prevozniku upravljavec drugega tira skladno z načinom obračunavanja uporabnine, določenem v predpisih, ki urejajo železniški promet.
2
·
(2) Povečanje uporabnine iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona je prihodek družbe in jo mora upravljavec drugega tira v celoti plačati družbi na podlagi izdanega računa za uporabo infrastrukture drugega tira.
2
·
(2) Povečanje uporabnine iz drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona je prihodek družbe in jo mora upravljavec drugega tira v celoti plačati družbi na podlagi izdanega računa za uporabo infrastrukture drugega tira.
3
·
(3) Družba in upravljavec drugega tira skleneta pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja v zvezi z upravljanjem drugega tira. V pogodbi mora biti natančno razmejena odgovornost med upravljavcem in lastnikom infrastrukture v zvezi z zagotavljanjem kvalitete storitev na drugem tiru. S pogodbo družba in upravljavec dogovorita rok in način izdajanja računov za plačilo povečanja uporabnine družbi.
3
·
(3) Družba in upravljavec drugega tira skleneta pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja v zvezi z upravljanjem drugega tira. V pogodbi mora biti natančno razmejena odgovornost med upravljavcem in lastnikom infrastrukture v zvezi z zagotavljanjem kvalitete storitev na drugem tiru. S pogodbo družba in upravljavec dogovorita rok in način izdajanja računov za plačilo povečanja uporabnine družbi.
1
−
(1) Za zagotavljanje sredstev za financiranje gradnje drugega tira se na določenih odsekih cestninskih cest, kot so opredeljene v Zakonu o cestninjenju (Uradni list RS, št. 24/15; v nadaljnjem besedilu: ZCestn) uvede pribitek k cestnini.
1
+
(1) Za zagotavljanje sredstev za financiranje gradnje drugega tira se na določenih odsekih cestninskih cest, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja cestninjenje, uvede pribitek k cestnini.
2
−
(2) Pribitek se uvede skladno z 18. členom ZCestn, kolikor ta zakon ne določa drugače.
2
+
(2) Pribitek se uvede skladno z zakonom, ki ureja cestninjenje, kolikor ta zakon ne določa drugače.
3
−
(3) O uvedbi pribitka odloči vlada na predlog ministrstva, pristojnega za cestninjenje, ko so izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZCestn. Sklep o uvedbi pribitka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3
+
(3) O uvedbi pribitka odloči vlada na predlog ministrstva, pristojnega za cestninjenje, ko so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja cestninjenje. Sklep o uvedbi pribitka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
4
·
(4) V sklepu iz prejšnjega odstavka vlada določi odseke cestninskih cest, na katerih se plačuje pribitek, višino pribitka in čas začetka ter konca plačevanja pribitka.
4
·
(4) V sklepu iz prejšnjega odstavka vlada določi odseke cestninskih cest, na katerih se plačuje pribitek, višino pribitka in čas začetka ter konca plačevanja pribitka.
1
−
(1) Pribitek plačujejo cestninski zavezanci po ZCestn, ki uporabljajo cestninsko cesto z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki je namenjeno ali se uporablja za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem prometu.
1
+
(1) Pribitek plačujejo cestninski zavezanci po zakonu, ki ureja cestninjenje, ki uporabljajo cestninsko cesto z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki je namenjeno ali se uporablja za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem prometu.
2
·
(2) Obveznost plačila pribitka nastane z nastankom obveznosti plačila cestnine cestninskega zavezanca iz prejšnjega odstavka.
2
·
(2) Obveznost plačila pribitka nastane z nastankom obveznosti plačila cestnine cestninskega zavezanca iz prejšnjega odstavka.
3
·
(3) Plačilo pribitka obračuna zavezancu upravljavec cestninskih cest hkrati z naložitvijo plačila cestnine in ga pobere skupaj s cestnino.
3
·
(3) Plačilo pribitka obračuna zavezancu upravljavec cestninskih cest hkrati z naložitvijo plačila cestnine in ga pobere skupaj s cestnino.
1
·
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja ministrstvo.
1
·
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja ministrstvo.
2
·
(2) Računsko sodišče je pristojno za opravljanje revizij pravilnosti in smotrnosti poslovanja družbe v skladu s pristojnostmi, kot jih določa zakon, ki ureja računsko sodišče. Glede postopkovnih vprašanj revizije in dolžnosti revidiranca se uporabljajo določbe zakona, ki ureja računsko sodišče.
2
·
(2) Računsko sodišče je pristojno za opravljanje revizij pravilnosti in smotrnosti poslovanja družbe v skladu s pristojnostmi, kot jih določa zakon, ki ureja računsko sodišče. Glede postopkovnih vprašanj revizije in dolžnosti revidiranca se uporabljajo določbe zakona, ki ureja računsko sodišče.
3
−
(3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
3
+
(3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja inšpekcijski organ, določen v zakonu, ki ureja železniški promet.
4
·
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, izvaja nadzor nad izvajanjem določb 35. do 42. člena tega zakona Finančna uprava Republike Slovenije. Finančna uprava Republike Slovenije pri opravljanju nadzora uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
4
·
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, izvaja nadzor nad izvajanjem določb 35. do 42. člena tega zakona Finančna uprava Republike Slovenije. Finančna uprava Republike Slovenije pri opravljanju nadzora uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-03/17-24/85 Ljubljana, dne 8. maja 2017 EPA 1878-VII Državni zbor Republike Slovenije mag. Matej Tonin l.r. Predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. oktobra 2024. Št. 003-02-1/2024-202 Ljubljana, dne 31. oktobra 2024 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZGRADNJI, UPRAVLJANJU IN GOSPODARJENJU Z DRUGIM TIROM ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA-KOPER (ZIUGDT-A)
−
1
−
(1) Z dnem uveljavitve uredbe o državnem prostorskem načrtu za vzporedni levi tir na odseku Divača-Koper prevzame družba pristojnosti investitorja vzporednega levega tira po tem zakonu ter zakonu in drugih predpisih, ki urejajo graditev.
−
2
−
(2) Z dnem prevzema investitorstva iz prejšnjega odstavka družba kot investitor vzporednega levega tira izvaja pripravljalna dela v skladu s spremenjenim 10. členom zakona.
−
3
−
(3) Od prevzema investitorstva do izdaje gradbenega dovoljenja za vzporedni levi tir se šteje, da je vzporedni levi tir opredeljen z državnim prostorskim načrtom iz prvega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo opravlja naloge investitorja državnega prostorskega načrta za vzporedni levi tir do uveljavitve uredbe o državnem prostorskem načrtu.
−
2
−
(2) Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo neodplačno prenese, družba pa prevzame v 30 dneh od uveljavitve uredbe o državnem prostorskem načrtu dokumentacijo v zvezi z vzporednim levim tirom.
−
1
−
(1) Vlada sprejme koncesijski akt za izgradnjo in gospodarjenje z vzporednim levim tirom ob upoštevanju vsebine iz 23. člena zakona v 90 dneh od uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Vlada in družba podpišeta koncesijsko pogodbo za izgradnjo in gospodarjenje z vzporednim levim tirom na podlagi 24. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve koncesijskega akta iz prejšnjega odstavka.
−
1
−
Vlada uskladi akt o ustanovitvi družbe s spremenjenimi določbami zakona v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
(1) Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo v enem letu po začetku rednega obratovanja vzporednega levega tira odstrani tirno infrastrukturo z vsemi pripadajočimi ureditvami in napravami na delu železniške proge od cepišča Prešnica do ENP Dekani.
−
2
−
(2) Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo v enem letu po odstranitvi infrastrukture iz prejšnjega odstavka v okviru trase opuščenega dela železniške proge med cepiščem Prešnica in ENP Dekani vzpostavi državno kolesarsko povezavo z izvedbo potrebne infrastrukture.
−
3
−
(3) V šestih mesecih po zagotovitvi pravnih podlag za vzpostavitev državne kolesarske povezave se v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, lastninska pravica na objektih opuščenih železniških postaj Rižana, Dol pri Hrastovljah in Črnotiče s pripadajočimi funkcionalnimi površinami prenese na Mestno občino Koper za namene izvajanja spremljajočih dejavnosti rekreacijske in turistične infrastrukture.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-03/24-10/14 Ljubljana, dne 23. oktobra 2024 EPA 1617-IX Državni zbor Republike Slovenije Nataša Sukič podpredsednica
−