← Back to list
Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev
ZJNVETPS
83articles changed
+19added
+8removed
+56modified
added 5915removed 2372words
190paragraphs
Version history
1
·
(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev pri javnem naročanju blaga, gradenj in storitev na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.
1
·
(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev pri javnem naročanju blaga, gradenj in storitev na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.
2
·
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
2
·
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
3
·
- Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 1), nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1336/2013 z dne 13. decembra 2013 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 335 z dne 14. 12. 2013, str. 17), in
3
·
- Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 1), nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1336/2013 z dne 13. decembra 2013 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 335 z dne 14. 12. 2013, str. 17), in
4
·
- del Direktive Sveta št. 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L št. 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14), nazadnje spremenjene z Direktivo št. 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L št. 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31).
4
·
- del Direktive Sveta št. 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L št. 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14), nazadnje spremenjene z Direktivo št. 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L št. 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31).
5
−
- Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 1), nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1336/2013 z dne 13. decembra 2013 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 335 z dne 14. 12. 2013, str. 17), in
−
6
−
- del Direktive Sveta št. 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L št. 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14), nazadnje spremenjene z Direktivo št. 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L št. 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31).
−
7
·
(3) Če je naročnik po tem zakonu naročnik tudi po zakonu, ki ureja javno naročanje, izvaja javno naročanje na področjih iz prvega odstavka tega člena samo v skladu s tem zakonom. 1.2. Definicije pojmov
5
·
(3) Če je naročnik po tem zakonu naročnik tudi po zakonu, ki ureja javno naročanje, izvaja javno naročanje na področjih iz prvega odstavka tega člena samo v skladu s tem zakonom. 1.2. Definicije pojmov
1
·
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1
·
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
2
·
1. »Dinamični nabavni sistem« je način izvedbe postopka javnega naročanja v okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na elektronski način. Uporablja se pri običajnih nabavah, katerih značilnost je, da v obliki kot so dostopne na trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika. Ta postopek je časovno omejen, ves čas trajanja omogoča udeležbo ponudniku, ki izpolnjuje pogoje in je predložil prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo.
2
·
1. »Dinamični nabavni sistem« je način izvedbe postopka javnega naročanja v okviru odprtega postopka, ki v celoti poteka na elektronski način. Uporablja se pri običajnih nabavah, katerih značilnost je, da v obliki kot so dostopne na trgu, v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika. Ta postopek je časovno omejen, ves čas trajanja omogoča udeležbo ponudniku, ki izpolnjuje pogoje in je predložil prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo.
3
·
2. »Elektronska dražba« je ponavljajoči se postopek, kot del postopka javnega naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljšanje ponudbe v okviru določenih elementov.
3
·
2. »Elektronska dražba« je ponavljajoči se postopek, kot del postopka javnega naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste in/ali izboljšanje ponudbe v okviru določenih elementov.
4
·
3. »Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
4
·
3. »Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
5
·
4. »Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 3), z vsemi spremembami, je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja pri javnem naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru različnih razlag uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama:
5
·
4. »Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 3), z vsemi spremembami, je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja pri javnem naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru različnih razlag uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama:
6
·
- Enotni besednjak javnih naročil in NACE (Splošna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), uporablja nomenklatura NACE;
6
·
- Enotni besednjak javnih naročil in NACE (Splošna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), uporablja nomenklatura NACE;
7
·
- Enotni besednjak javnih naročil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev začasna različica) iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC.
7
·
- Enotni besednjak javnih naročil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev začasna različica) iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC.
8
·
5. »Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizična oseba ali oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.
8
·
5. »Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizična oseba ali oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.
9
·
6. »Industrijski ali poslovni značaj« ima subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom.
9
·
6. »Industrijski ali poslovni značaj« ima subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, tako, da izvaja gospodarske aktivnosti, to pomeni industrijske ali druge poslovne aktivnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom.
10
·
7. »Javno naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
10
·
7. »Javno naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. »Gradnja« je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
11
·
8. »Javno naročilo blaga« je javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot »javno naročilo blaga«.
11
·
8. »Javno naročilo blaga« je javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na kredit, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Javno naročilo, katerega predmet je dobava blaga in vključuje storitev namestitve in inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma, da se blago lahko uporablja v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot »javno naročilo blaga«.
12
·
9. »Javno naročilo storitev« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev, se obravnava kot »javno naročilo storitev«, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
12
·
9. »Javno naročilo storitev« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev iz Seznama storitev. Javno naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev, se obravnava kot »javno naročilo storitev«, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki je zajeto v naročilu. Javno naročilo, katerega predmet so storitve iz Seznama storitev in vključujejo dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.
13
·
10. »Javno podjetje« je podjetje, v katerem ima lahko naročnik neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi njegovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil upravljanja. »Prevladujoč vpliv« naročnika obstaja, ko ima le-ta neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:
13
·
10. »Javno podjetje« je podjetje, v katerem ima lahko naročnik neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi njegovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil upravljanja. »Prevladujoč vpliv« naročnika obstaja, ko ima le-ta neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:
14
·
- večino vpisanega kapitala podjetja;
14
·
- večino vpisanega kapitala podjetja;
15
·
- nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo, ali
15
·
- nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo, ali
16
·
- lahko imenuje več kakor polovico članov in članic (v nadaljnjem besedilu: član) upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
16
·
- lahko imenuje več kakor polovico članov in članic (v nadaljnjem besedilu: član) upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
17
·
11. »Kandidat« je tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes.
17
·
11. »Kandidat« je tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes.
18
·
12. »Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.
18
·
12. »Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.
19
·
13. »Periodično informativno obvestilo« je obvestilo, ki ga naročnik pošlje v objavo, in s katerim gospodarskim subjektom v naprej posreduje splošne informacije o nameravanih naročilih.
19
·
13. »Periodično informativno obvestilo« je obvestilo, ki ga naročnik pošlje v objavo, in s katerim gospodarskim subjektom v naprej posreduje splošne informacije o nameravanih naročilih.
20
·
14. »Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Pomeni tudi informacije, ki se pošiljajo in hranijo na elektronski način. 14.a »Obdobje mirovanja« je obdobje po odločitvi o oddaji javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta zakon določata drugače. Obdobje mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku, ki ga ureja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
20
·
14. »Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Pomeni tudi informacije, ki se pošiljajo in hranijo na elektronski način. 14.a »Obdobje mirovanja« je obdobje po odločitvi o oddaji javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta zakon določata drugače. Obdobje mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku, ki ga ureja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
21
·
15. »Pogodba o oddaji javnega naročila« je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona.
21
·
15. »Pogodba o oddaji javnega naročila« je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz tega zakona.
22
·
16. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo. 16.a »Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. 16.b »Odgovorna oseba naročnika, ponudnika oziroma podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odgovorna za prekršek, ki je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.
22
·
16. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter v postopku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo. 16.a »Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. 16.b »Odgovorna oseba naročnika, ponudnika oziroma podizvajalca« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odgovorna za prekršek, ki je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.
23
·
17. »Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
23
·
17. »Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
24
·
18. »Formalno nepopolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti.
24
·
18. »Formalno nepopolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti.
25
·
19. »Pravočasna ponudba« je ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za prejem ponudb.
25
·
19. »Pravočasna ponudba« je ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za prejem ponudb.
26
·
20. »Nepravilna ponudba« je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona.
26
·
20. »Nepravilna ponudba« je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona.
27
·
21. »Neprimerna ponudba« je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.
27
·
21. »Neprimerna ponudba« je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.
28
·
22. »Nesprejemljiva ponudba« je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. 22.a »Neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti. Šteje se, da je odstopanje od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse sprejemljivo, če je predmet povezan z novo tehnološko rešitvijo.
28
·
22. »Nesprejemljiva ponudba« je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. 22.a »Neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti. Šteje se, da je odstopanje od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse sprejemljivo, če je predmet povezan z novo tehnološko rešitvijo.
29
·
23. »Portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za javna naročila, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naročilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom.
29
·
23. »Portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za javna naročila, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila o javnih naročilih in razpisne dokumentacije v skladu s tem zakonom.
30
·
24. »Posebne ali izključne pravice« so pravice, ki jih podeli pristojni organ na podlagi zakona in katerih namen je omejitev pravic izvajanja dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona na enega ali več subjektov, in ki znatno omejijo možnosti drugih subjektov za opravljanje take dejavnosti. Pravice ne štejejo za posebne ali izključne, če so podeljene na podlagi objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih pogojev, ki omogočajo zainteresiranemu subjektu izpolnitev navedenih pogojev za pridobitev teh pravic.
30
·
24. »Posebne ali izključne pravice« so pravice, ki jih podeli pristojni organ na podlagi zakona in katerih namen je omejitev pravic izvajanja dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona na enega ali več subjektov, in ki znatno omejijo možnosti drugih subjektov za opravljanje take dejavnosti. Pravice ne štejejo za posebne ali izključne, če so podeljene na podlagi objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih pogojev, ki omogočajo zainteresiranemu subjektu izpolnitev navedenih pogojev za pridobitev teh pravic.
31
·
25. »Odprti postopek« je postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo.
31
·
25. »Odprti postopek« je postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo.
32
·
26. »Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik.
32
·
26. »Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik.
33
·
27. »Postopek s pogajanji« je postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo.
33
·
27. »Postopek s pogajanji« je postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo.
34
·
28. »Natečaj« je postopek, ki naročniku omogoča, da pridobi, predvsem na področjih urbanističnega ali prostorskega in krajinskega načrtovanja, arhitekture, inženirskih storitev in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad.
34
·
28. »Natečaj« je postopek, ki naročniku omogoča, da pridobi, predvsem na področjih urbanističnega ali prostorskega in krajinskega načrtovanja, arhitekture, inženirskih storitev in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad.
35
·
29. »Postopek oddaje naročila male vrednosti« je poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male vrednosti.
35
·
29. »Postopek oddaje naročila male vrednosti« je poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik, z namenom pridobitve ponudb, na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male vrednosti.
36
·
30. »Povezano podjetje« je podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, v skladu z zahtevami iz zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali pri subjektih, za katere se ne uporablja ta zakon, podjetje, v katerem imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v smislu 10. točke tega člena ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja oziroma naročnika zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.
36
·
30. »Povezano podjetje« je podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, v skladu z zahtevami iz zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali pri subjektih, za katere se ne uporablja ta zakon, podjetje, v katerem imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v smislu 10. točke tega člena ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja oziroma naročnika zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.
37
·
31. »Sklop« je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.
37
·
31. »Sklop« je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.
38
·
32. »Skupni nabavni organ« je naročnik, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov:
38
·
32. »Skupni nabavni organ« je naročnik, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov:
39
·
- naroča blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali
39
·
- naroča blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali
40
·
- izvede postopek oddaje javnega naročila za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom.
40
·
- izvede postopek oddaje javnega naročila za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom.
41
·
33. »Svetovalni odbor za javna naročila« je organ Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), sestavljen iz predstavnikov držav članic Evropske unije, ki redno preučuje na predlog Komisije ali države članice uporabo ukrepov Sveta v zvezi z javnimi naročili.
41
·
33. »Svetovalni odbor za javna naročila« je organ Evropske komisije (v nadaljevanju: Komisija), sestavljen iz predstavnikov držav članic Evropske unije, ki redno preučuje na predlog Komisije ali države članice uporabo ukrepov Sveta v zvezi z javnimi naročili.
42
·
34. »Datum oddaje naročila« je na dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna.
42
·
34. »Datum oddaje naročila« je na dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna.
43
·
35. »Sistem ugotavljanja sposobnosti« je sistem, v katerem naročnik ugotavlja sposobnost kandidatov, ki so predložili prijavo, za izvedbo bodočih javnih naročil.
43
·
35. »Sistem ugotavljanja sposobnosti« je sistem, v katerem naročnik ugotavlja sposobnost kandidatov, ki so predložili prijavo, za izvedbo bodočih javnih naročil.
44
+
18. »Formalno nepopolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti.
+
1
·
(1) Za namene tega zakona so:
1
·
(1) Za namene tega zakona so:
2
·
1. Naročniki po tem zakonu so:
2
·
1. Naročniki po tem zakonu so:
3
·
- organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,
3
·
- organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,
4
·
- javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
4
·
- javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
5
·
- javni gospodarski zavodi in
5
·
- javni gospodarski zavodi in
6
·
- druge osebe javnega prava.
6
·
- druge osebe javnega prava.
7
·
2. »Oseba javnega prava« je po tem zakonu vsaka oseba:
7
·
2. »Oseba javnega prava« je po tem zakonu vsaka oseba:
8
·
a) ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja,
8
·
a) ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja,
9
·
b) ki je pravna oseba in
9
·
b) ki je pravna oseba in
10
·
c) je v višini več kot 50% financirana iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.
10
·
c) je v višini več kot 50% financirana iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.
11
·
(2) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov iz prejšnjega odstavka tega člena.
11
·
(2) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov iz prejšnjega odstavka tega člena.
12
−
(3) Naročniki so navedeni v prilogi uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Ministrstvo, pristojno za finance, redno obvešča Komisijo o spremembah na seznamu naročnikov.
12
+
(3) Informativni seznam naročnikov je naveden v prilogah uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Ministrstvo, pristojno za javna naročila, redno obvešča Komisijo o spremembah na seznamu naročnikov.
13
−
(4) V primeru dvoma, ali določena oseba izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po tem zakonu, lahko oseba, ki izkaže pravni interes, pri ministrstvu, pristojnemu za finance, v pisni obliki poda predlog za ugotovitev statusa naročnika. Če se z odločitvijo ministrstva, pristojnega za finance, oseba ne strinja, o tem odloči vlada. Pravila in postopek za ugotavljanje statusa naročnika določi vlada z uredbo.
13
+
(4) V primeru dvoma, ali določena oseba izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po tem zakonu, lahko oseba, ki izkaže pravni interes, pri ministrstvu, pristojnemu za javna naročila, v pisni obliki poda predlog za ugotovitev statusa naročnika. Če se z odločitvijo ministrstva, pristojnega za javna naročila, oseba ne strinja, o tem odloči vlada. Pravila in postopek za ugotavljanje statusa naročnika določi vlada z uredbo.
14
·
(5) Ta zakon se uporablja za naročnike:
14
·
(5) Ta zakon se uporablja za naročnike:
15
·
1. ki so javni naročniki ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona;
15
·
1. ki so javni naročniki ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona;
16
−
2. ki niso javni naročniki ali javna podjetja po tem zakonu in opravljajo eno dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona ali kombinacijo teh dejavnosti in so nosilci posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ Republike Slovenije.
16
+
2. ki niso javni naročniki ali javna podjetja po tem zakonu in opravljajo eno dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona ali kombinacijo teh dejavnosti in so nosilci posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ Republike Slovenije ali organ samoupravne lokalne skupnosti.
1
·
(1) Naročnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika iz druge države članice Evropske unije z utemeljitvijo, da bi moral imeti kandidat oziroma ponudnik za opravljanje določene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če sme kandidat isto dejavnost opravljati v državi članici, v kateri je ustanovljen.
1
·
(1) Naročnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika iz druge države članice Evropske unije z utemeljitvijo, da bi moral imeti kandidat oziroma ponudnik za opravljanje določene dejavnosti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če sme kandidat isto dejavnost opravljati v državi članici, v kateri je ustanovljen.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko naročnik v primeru javnih naročil storitev, gradenj ter blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, ne glede na to, ali so ponudniki pravne ali fizične osebe, od le-teh zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko naročnik v primeru javnih naročil storitev, gradenj ter blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, ne glede na to, ali so ponudniki pravne ali fizične osebe, od le-teh zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
3
·
(3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodba o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila.
3
·
(3) Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodba o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila.
4
−
(4) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva, da v svoji ponudbi navedejo vsak del naročila, ki ga morebiti nameravajo dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce.
4
+
(4) Ponudnik, kateremu je bilo oddano naročilo, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila.
5
−
(5) Ponudnik, kateremu je bilo oddano naročilo, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila.
5
+
(5) Naročnik lahko od ponudnika zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predloži tudi izračune (kalkulacije) stroškov in prihodkov v zvezi z javnim naročilom, zlasti v primeru javnih naročil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci. 1.3. Dejavnosti
6
−
(6) Vlada z namenom zagotovitve finančne discipline s predpisom natančneje določi pravila v primerih, ko ponudniki nastopajo s podizvajalci, tako, da v pogodbi glavni izvajalec pooblasti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem. Glavni izvajalec mora računu oziroma situaciji obvezno priložiti potrjene račune oziroma situacije svojih podizvajalcev.
−
7
−
(7) Naročnik lahko od ponudnika zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predloži tudi izračune (kalkulacije) stroškov in prihodkov v zvezi z javnim naročilom, zlasti v primeru javnih naročil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci. 1.3. Dejavnosti
−
1
·
(1) Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem poštnih storitev ali, pod pogoji iz c) točke drugega odstavka tega člena, drugih storitev, različnih od poštnih.
1
·
(1) Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem poštnih storitev ali, pod pogoji iz c) točke drugega odstavka tega člena, drugih storitev, različnih od poštnih.
2
·
(2) Za namene tega zakona pomeni:
2
·
(2) Za namene tega zakona pomeni:
3
·
a) »poštna pošiljka«: enoto, ki je naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo tudi knjige, kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;
3
·
a) »poštna pošiljka«: enoto, ki je naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo tudi knjige, kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;
4
·
b) »poštne storitve«: storitve sprejema poštnih pošiljk, usmerjanja in dostave. Te storitve zajemajo:
4
·
b) »poštne storitve«: storitve sprejema poštnih pošiljk, usmerjanja in dostave. Te storitve zajemajo:
5
−
- »rezervirane poštne storitve«: poštne storitve, ki so ali so lahko pridržane na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve;
5
+
- »rezervirane poštne storitve«: poštne storitve, ki so ali so lahko pridržane na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve,
6
−
- »univerzalno poštno storitev«;
6
+
- »univerzalno poštno storitev«,
7
·
- »ostale poštne storitve«: poštne storitve, ki ne morejo biti pridržane na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve, in
7
·
- »ostale poštne storitve«: poštne storitve, ki ne morejo biti pridržane na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve, in
8
·
c) »druge storitve različne od poštnih storitev«: storitve na naslednjih področjih:
8
·
c) »druge storitve različne od poštnih storitev«: storitve na naslednjih področjih:
9
·
- storitve obdelave pošte (storitve pred in po pošiljanju/raznašanju, kot so »storitve vložišča«),
9
·
- storitve obdelave pošte (storitve pred in po pošiljanju/raznašanju, kot so »storitve vložišča«),
10
·
- storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se tudi v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (tudi varen prenos šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, naslovni register in prenos registrirane elektronske pošte),
10
·
- storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se tudi v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (tudi varen prenos šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, naslovni register in prenos registrirane elektronske pošte),
11
·
- storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v točki a) tega odstavka,
11
·
- storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v točki a) tega odstavka,
12
·
- finančne storitve, kot so opredeljene v kategoriji 6 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), in v b) točki prvega odstavka 21. člena tega zakona,
12
·
- finančne storitve, kot so opredeljene v kategoriji 6 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), in v b) točki prvega odstavka 21. člena tega zakona,
13
·
- filatelistične storitve in
13
·
- filatelistične storitve in
14
·
- logistične storitve (storitve, ki so kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi ne-poštnimi funkcijami), če take storitve opravlja naročnik, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu prve ali druge alineje b) točke tega odstavka, in če v zvezi s storitvami iz teh dveh alinej niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. člena tega zakona.
14
·
- logistične storitve (storitve, ki so kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi ne-poštnimi funkcijami), če take storitve opravlja naročnik, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu prve ali druge alineje b) točke tega odstavka, in če v zvezi s storitvami iz teh dveh alinej niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. člena tega zakona.
1
·
Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za namen:
1
·
Ta zakon se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za namen:
2
·
a) iskanja ali črpanja nafte in plina in iskanja ali izkopavanja premoga ali drugih trdnih goriv ali
2
·
a) iskanja ali črpanja nafte in plina in iskanja ali izkopavanja premoga ali drugih trdnih goriv ali
3
·
b) zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.
3
·
b) zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.
4
−
c) točke
4
+
b) točke
1
·
(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.
1
·
(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.
2
·
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
2
·
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
3
−
(3) V primeru javnega naročanja, ki vključuje projektiranje, izbrani projektant ne sme sodelovati na razpisu za izvedbo naročila, ki ga je projektiral, razen če pridobi pisno soglasje ministra, pristojnega za finance, ki ga minister izda v primeru, ko projektant, ki je hkrati ponudnik za izvedbo naročila, razpolaga s svojo specifično tehnološko oziroma konstrukcijsko rešitvijo za izvedbo projekta, ki zaradi nižje cene ali višje kvalitete izvedbe projekta predstavlja njegovo konkurenčno prednost, s katero drugi ponudniki ne razpolagajo. Minister, pristojen za finance, mora izdati soglasje v roku osmih dni od prejema vloge projektanta.
3
+
(3) (črtan)
1
−
(1) Naročnik mora izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost javnega naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil kandidatom in ponudnikom.
1
+
(1) Naročnik mora izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Ocenjena vrednost javnega naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil kandidatom in ponudnikom. Ocenjena vrednost se določi tako, da je njena višina primerljiva cenam na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika.
2
−
(2) Naročnik pri izračunavanju ocenjene vrednosti ne sme deliti predmeta javnega naročila ali uporabljati takih metod za izračun, da bi se s tem izognil upoštevanju določb tega zakona.
2
+
(2) Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo, oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila.
3
−
(3) Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.
3
+
(3) Naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmetnega javnega naročila.
4
−
(4) V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti javnega naročila gradenj vključevati tako stroške gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je naročnik dal na voljo izvajalcu gradenj.
4
+
(4) Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.
5
−
(5) Vrednost blaga ali storitev, ki niso potrebne za izvedbo določenega naročila gradnje, naročnik ne sme prišteti vrednosti naročila gradnje, da bi se tako izognili uporabi tega zakona za naročilo blaga ali storitev.
5
+
(5) V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti javnega naročila gradenj vključevati tako stroške gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je naročnik dal na voljo izvajalcu gradenj.
6
−
(6) Če lahko iz javnega naročila gradnje ali storitev izhaja možnost, da se naročilo lahko odda tudi po sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V primeru, da je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila.
6
+
(6) Vrednost blaga ali storitev, ki niso potrebne za izvedbo določenega naročila gradnje, naročnik ne sme prišteti vrednosti naročila gradnje, da bi se tako izognili uporabi tega zakona za naročilo blaga ali storitev.
7
−
(7) Če je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče zaključiti, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upoštevaje mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.
7
+
(7) Če lahko iz javnega naročila gradnje ali storitev izhaja možnost, da se naročilo lahko odda tudi po sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. V primeru, da je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije in na portalu javnih naročil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila.
8
−
(8) V primeru javnih naročil za blago ali storitve, ki so dostopne na trgu ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:
8
+
(8) Če je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče zaključiti, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov, upoštevaje mejno vrednost, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javno naročilo v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik pa lahko odstopi od upoštevanja pravila za objave v Uradnem listu Evropske unije in na poratlu javnih naročil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80.000 eurov, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.
+
9
+
(9) V primeru javnih naročil za blago ali storitve, ki so dostopne na trgu ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:
9
·
a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali
10
·
a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali
10
·
b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, če le-to ni daljše od 12 mesecev.
11
·
b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, če le-to ni daljše od 12 mesecev.
11
−
(9) Podlaga za izračun ocenjene vrednosti naročila, ki vključuje blago in storitve, je skupna vrednost blaga in storitev, ne glede na posamezno vrednost enega in drugega. Izračun mora vsebovati vrednost namestitvenih in inštalacijskih del.
12
+
(10) Podlaga za izračun ocenjene vrednosti naročila, ki vključuje blago in storitve, je skupna vrednost blaga in storitev, ne glede na posamezno vrednost enega in drugega. Izračun mora vsebovati vrednost namestitvenih in inštalacijskih del.
12
−
(10) Glede javnih naročil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, naslednje:
13
+
(11) Glede javnih naročil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, naslednje:
13
·
a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves čas trajanja naročila ali če je obdobje trajanja javnega naročila daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vključuje ocenjeno preostalo vrednost;
14
·
a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves čas trajanja naročila ali če je obdobje trajanja javnega naročila daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vključuje ocenjeno preostalo vrednost;
14
·
b) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
15
·
b) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
15
−
(11) Pri javnih naročilih storitev mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti:
16
+
(12) Pri javnih naročilih storitev mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti:
16
·
a) pri zavarovalniških storitvah na višini premije in drugih oblik plačil;
17
·
a) pri zavarovalniških storitvah na višini premije in drugih oblik plačil;
17
·
b) pri bančnih in drugih finančnih storitvah na pristojbinah, proviziji, obrestih in drugih oblikah plačil;
18
·
b) pri bančnih in drugih finančnih storitvah na pristojbinah, proviziji, obrestih in drugih oblikah plačil;
18
·
c) pri naročilih idejnih načrtov na honorarjih, plačljivih provizijah in drugih oblikah plačil.
19
·
c) pri naročilih idejnih načrtov na honorarjih, plačljivih provizijah in drugih oblikah plačil.
19
−
(12) Podlaga za izračunavanje vrednosti naročila pri naročilih storitev, pri katerih niso navedeni skupni stroški:
20
+
(13) Podlaga za izračunavanje vrednosti naročila pri naročilih storitev, pri katerih ni navedena skupna cena:
20
−
a) v primeru naročil za določeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48;
21
+
a) v primeru naročil za določeno obdobje, če je to obdobje 48 mesecev ali manj: skupna vrednost za njihovo celotno trajanje;
21
−
b) v primeru naročil za določeno obdobje ali naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
22
+
b) v primeru naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
22
−
(13) V primeru, da predmet javnega naročila lahko vzdržuje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblaščena oseba, morajo biti elementi, ki se na to nanašajo, ocenjeni za dobo petih let, vključeni v izračun ocenjene vrednosti javnega naročila. 1.6. Izjeme pri javnem naročanju, za katere se zakon ne uporablja
23
+
(14) V primeru, da predmet javnega naročila lahko vzdržuje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblaščena oseba, morajo biti elementi, ki se na to nanašajo, ocenjeni za dobo petih let, vključeni v izračun ocenjene vrednosti javnega naročila. 1.6. Izjeme pri javnem naročanju, za katere se zakon ne uporablja
1
−
7. javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
1
+
(1) Ta zakon se ne uporablja za:
2
·
1. naročila, ki jih naročnik odda zaradi nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, če naročnik nima posebne ali izključne pravice za nadaljnjo prodajo ali najem predmetov teh naročil, hkrati pa jih drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod enakimi pogoji kakor naročnik;
2
·
1. naročila, ki jih naročnik odda zaradi nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, če naročnik nima posebne ali izključne pravice za nadaljnjo prodajo ali najem predmetov teh naročil, hkrati pa jih drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod enakimi pogoji kakor naročnik;
3
·
2. naročila, ki jih naročnik odda za druge namene kot je opravljanje dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Evropske unije;
3
·
2. naročila, ki jih naročnik odda za druge namene kot je opravljanje dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Evropske unije;
4
·
3. javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo tajnosti, javna naročila, katerih izvedbo morajo v skladu z zakonom spremljati posebni varnostni ukrepi, ali javna naročila, ki so potrebna zaradi ogroženosti bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije; 3.a naročila blaga, storitev ali gradenj s področja obrambe in varnosti;
4
·
3. javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo tajnosti, javna naročila, katerih izvedbo morajo v skladu z zakonom spremljati posebni varnostni ukrepi, ali javna naročila, ki so potrebna zaradi ogroženosti bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije; 3.a naročila blaga, storitev ali gradenj s področja obrambe in varnosti;
5
·
4. javna naročila, za katera veljajo drugačna postopkovna pravila naročanja in so dodeljena:
5
·
4. javna naročila, za katera veljajo drugačna postopkovna pravila naročanja in so dodeljena:
6
·
a) na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega v skladu s PES, med Republiko Slovenijo in eno ali več tretjimi državami, ter vključuje bodisi blago, storitve, gradnje ali natečaje, namenjene skupnemu izvajanju naročila gradnje ali uporabi gradnje s strani držav podpisnic, bodisi storitve, namenjene skupnemu izvajanju naročila storitve ali uporabi rezultatov projekta s strani držav podpisnic; o vseh sporazumih ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti Komisijo;
6
·
a) na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega v skladu s PES, med Republiko Slovenijo in eno ali več tretjimi državami, ter vključuje bodisi blago, storitve, gradnje ali natečaje, namenjene skupnemu izvajanju naročila gradnje ali uporabi gradnje s strani držav podpisnic, bodisi storitve, namenjene skupnemu izvajanju naročila storitve ali uporabi rezultatov projekta s strani držav podpisnic; o vseh sporazumih ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti Komisijo;
7
·
b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v Republiki Sloveniji ali tretji državi;
7
·
b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v Republiki Sloveniji ali tretji državi;
8
·
c) na podlagi posebnega postopka mednarodne organizacije;
8
·
c) na podlagi posebnega postopka mednarodne organizacije;
9
·
5. koncesije za gradnje in storitve, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona, če se te koncesije podelijo za izvajanje takih dejavnosti;
9
·
5. koncesije za gradnje in storitve, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona, če se te koncesije podelijo za izvajanje takih dejavnosti;
10
·
6. pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da:
10
·
6. pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da:
11
·
- gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za naročnika,
11
·
- gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za naročnika,
12
·
- gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni naročnik, in
12
·
- gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni naročnik, in
13
·
- je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu;
13
·
- je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu;
14
·
7. javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
14
·
7. javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
15
·
(2) V primerih iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da so izjeme.
15
·
(2) V primerih iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da so izjeme.
16
·
(3) V primerih iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh dejavnostih, za katere meni, da so izjeme.
16
·
(3) V primerih iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik Komisijo, na njeno zahtevo, uradno obvestiti o vseh dejavnostih, za katere meni, da so izjeme.
17
·
(4) Pri naročanju gradenj, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, lahko naročnik, kadar gre za izvajanje dodatnih oziroma več del, dovoli izvajalcu, ki že izvaja dela na gradbišču, po potrditvi obsega del s strani osebe, ki opravlja nadzor nad gradbenimi deli, začetek opravljanja teh del istočasno z začetkom postopka pogajanj, v kolikor bi lahko zaradi zamika izvedbe del zaradi izvedbe postopka prišlo do dodatnih stroškov pri naročniku, pri tem pa vrednost teh del ne sme presegati 10% osnovne pogodbene vrednosti.
17
·
(4) Pri naročanju gradenj, katerih vrednost ne presega vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, lahko naročnik, kadar gre za izvajanje dodatnih oziroma več del, dovoli izvajalcu, ki že izvaja dela na gradbišču, po potrditvi obsega del s strani osebe, ki opravlja nadzor nad gradbenimi deli, začetek opravljanja teh del istočasno z začetkom postopka pogajanj, v kolikor bi lahko zaradi zamika izvedbe del zaradi izvedbe postopka prišlo do dodatnih stroškov pri naročniku, pri tem pa vrednost teh del ne sme presegati 10% osnovne pogodbene vrednosti.
1
−
(naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije) Ta zakon se ne uporablja:
1
+
Ta zakon se ne uporablja:
2
·
a) za naročila za nabavo vode, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti iz prvega odstavka 6. člena tega zakona;
2
·
a) za naročila za nabavo vode, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti iz prvega odstavka 6. člena tega zakona;
3
·
b) za naročila za nabavo električne energije ali nabavo goriv za proizvodnjo energije, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo dejavnost iz prvega in tretjega odstavka 5. člena ali a) točke 9. člena tega zakona. 1.7. Posebni primeri naročanja
3
·
b) za naročila za nabavo električne energije ali nabavo goriv za proizvodnjo energije, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo dejavnost iz prvega in tretjega odstavka 5. člena ali a) točke 9. člena tega zakona. 1.7. Posebni primeri naročanja
1
−
(pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije) Pri oddaji javnega naročila morajo biti vsem gospodarskim subjektom iz držav članic Evropske unije zagotovljeni enaki pogoji, kakršni morajo biti zagotovljeni gospodarskim subjektom iz tretjih držav na podlagi Sporazuma o vladnih nabavah, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije (GPA). 1.10. Javnost in zaupnost
1
+
Pri oddaji javnega naročila morajo biti vsem gospodarskim subjektom iz držav članic Evropske unije zagotovljeni enaki pogoji, kakršni morajo biti zagotovljeni gospodarskim subjektom iz tretjih držav na podlagi Sporazuma o vladnih nabavah, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije (GPA). 1.10. Javnost in zaupnost
1
−
V prvem odstavku 27. člena se črta drugi stavek.
1
+
(1) Naročnik mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost.
+
2
+
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
+
3
+
(3) Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje. Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom zaradi izbire dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje tajnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.
+
4
+
(4) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.
+
5
+
(5) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni z zakonom kot tajni, morajo upoštevati tajno naravo prejetih podatkov glede na stopnjo tajnosti.
+
6
+
(6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo.
+
7
+
(7) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda in mu tako omogočiti, da je navzoč pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima možnost varovati svoje interese. Naročnik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov ali dokumentacijo o postopku javnega naročanja, omogočiti prepis, fotokopijo ali elektronski zapis fotokopije ponudbe, dokumentacije ali njunega dela. Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške. 1.11. Jezik
1
−
(odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročili gradenj, blaga in storitev)
−
2
·
(1) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja pri pridobivanju naročil storitev v tretjih državah.
1
·
(1) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja pri pridobivanju naročil storitev v tretjih državah.
3
−
(2) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo in o njih poročajo slovenska podjetja pri pridobivanju naročil v tretjih državah in ki nastanejo zaradi nespoštovanja določb mednarodnega delovnega prava. Tretje poglavje UGOTAVLJANJE ALI JE DOLOČENA DEJAVNOST NEPOSREDNO IZPOSTAVLJENA KONKURENCI
2
+
(2) Vlada mora obvestiti Komisijo o vseh težavah, s katerimi se srečujejo in o njih poročajo slovenska podjetja pri pridobivanju naročil v tretjih državah in ki nastanejo zaradi nespoštovanja določb mednarodnega delovnega prava. Tretje poglavje Ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci
1
−
(1) Oseba ali osebe, ki izvajajo katero od dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona in menijo, da je ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgu, podajo organu, pristojnemu za varstvo konkurence, predlog za izvedbo postopka za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci. Predlog mora vsebovati:
1
+
(1) Oseba ali osebe, ki izvajajo katero od dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona in menijo, da je ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgu, podajo organu, pristojnemu za varstvo konkurence, predlog za izvedbo postopka za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci. Predlog lahko vloži tudi ministrstvo, pristojno za javna naročila. Vsebovati mora:
2
·
- navedbo dejavnosti, za katero oseba meni, da je neposredno izpostavljena konkurenci,
2
·
- navedbo dejavnosti, za katero oseba meni, da je neposredno izpostavljena konkurenci,
3
·
- dejstva in dokaze, ki utemeljujejo navedeno trditev,
3
·
- dejstva in dokaze, ki utemeljujejo navedeno trditev,
4
·
- navedbo določb zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka. Organ, pristojen za varstvo konkurence, poda mnenje k predlogu v roku 30 dni od prejema le-tega.
4
·
- navedbo določb zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka. Organ, pristojen za varstvo konkurence, poda mnenje k predlogu v roku 30 dni od prejema le-tega.
5
·
(2) Če organ, pristojen za varstvo konkurence, meni, da se v skladu s prejšnjim in tretjim odstavkom tega člena za določeno dejavnost ta zakon ne uporablja, o tem uradno obvesti Komisijo in ji sporoči vsa pomembna dejstva, zlasti vse določbe zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena in po potrebi priloži svoje mnenje.
5
·
(2) Če organ, pristojen za varstvo konkurence, meni, da se v skladu s prejšnjim in tretjim odstavkom tega člena za določeno dejavnost ta zakon ne uporablja, o tem uradno obvesti Komisijo in ji sporoči vsa pomembna dejstva, zlasti vse določbe zakonov, podzakonskih aktov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena in po potrebi priloži svoje mnenje.
6
·
(3) Ta zakon se preneha uporabljati za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje določene dejavnosti, če Komisija:
6
·
(3) Ta zakon se preneha uporabljati za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje določene dejavnosti, če Komisija:
7
·
- sprejme odločbo o uporabi prvega odstavka tega člena in v obdobju, ki ga določi, ali
7
·
- sprejme odločbo o uporabi prvega odstavka tega člena in v obdobju, ki ga določi, ali
8
·
- ne sprejme odločbe o taki uporabi v navedenem obdobju.
8
·
- ne sprejme odločbe o taki uporabi v navedenem obdobju.
9
·
(4) Kadar pa se predpostavlja prost dostop na podlagi prvega odstavka tega člena in če organ, pristojen za varstvo konkurence, ugotovi, da se uporablja prvi odstavek tega člena, se za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje določene dejavnosti, ta zakon ne uporablja več, če Komisija z odločbo in v predpisanem roku, ne ugotovi, da je dejavnost iz 5. do 9. člena tega zakona neposredno izpostavljena konkurenci na trgu.
9
·
(4) Kadar pa se predpostavlja prost dostop na podlagi prvega odstavka tega člena in če organ, pristojen za varstvo konkurence, ugotovi, da se uporablja prvi odstavek tega člena, se za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje določene dejavnosti, ta zakon ne uporablja več, če Komisija z odločbo in v predpisanem roku, ne ugotovi, da je dejavnost iz 5. do 9. člena tega zakona neposredno izpostavljena konkurenci na trgu.
10
−
(5) Če za dejavnost v Republiki Sloveniji že poteka postopek po tem členu, se nadaljnje prošnje v zvezi z isto dejavnostjo v Republiki Sloveniji pred potekom roka v zvezi s prvo prošnjo, ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve prošnje. Četrto poglavje POSTOPKI NAROČANJA
10
+
(5) Če za dejavnost v Republiki Sloveniji že poteka postopek po tem členu, se nadaljnje prošnje v zvezi z isto dejavnostjo v Republiki Sloveniji pred potekom roka v zvezi s prvo prošnjo, ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve prošnje. Četrto poglavje Postopki naročanja
1
−
obvestiti svoj nadzorni organ, če tega nima, pa vlado
1
+
(1) Naročnik izvede javno naročanje po enem izmed naslednjih postopkov:
2
·
1. odprti postopek,
2
·
1. odprti postopek,
3
·
2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
3
·
2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
4
·
3. postopek s pogajanji brez predhodne objave,
4
·
3. postopek s pogajanji brez predhodne objave,
5
·
4. postopek s pogajanji po predhodni objavi,
5
·
4. postopek s pogajanji po predhodni objavi,
6
·
5. postopek oddaje naročila male vrednosti.
6
·
5. postopek oddaje naročila male vrednosti.
7
·
(2) Naročnik izvede javno naročanje:
7
·
(2) Naročnik izvede javno naročanje:
8
·
a) po postopku oddaje naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
8
·
a) po postopku oddaje naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
9
·
- pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 414.000 eurov ter
9
·
- pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 414.000 eurov ter
10
·
- pri naročanju gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 844.000 eurov;
10
·
- pri naročanju gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 844.000 eurov;
11
·
b) po postopkih iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
11
·
b) po postopkih iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:
12
·
- pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 414.000 eurov in
12
·
- pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 414.000 eurov in
13
·
- pri naročanju gradenj enaka ali višja od 844.000 evrov.
13
·
- pri naročanju gradenj enaka ali višja od 844.000 evrov.
14
·
(3) Javno naročanje iz b) točke prejšnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu. V posebnih primerih in razmerah, lahko uporabi postopek s pogajanji brez objave obvestila o naročilu.
14
·
(3) Javno naročanje iz b) točke prejšnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu. V posebnih primerih in razmerah, lahko uporabi postopek s pogajanji brez objave obvestila o naročilu.
15
·
(4) Če vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno določbam tega zakona.
15
·
(4) Če vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno določbam tega zakona.
16
·
(5) Določbe tega zakona, razen določb 103.a in 104. člena tega zakona, se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 40.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 80.000 eurov brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
16
·
(5) Določbe tega zakona, razen določb 103.a in 104. člena tega zakona, se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 40.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 80.000 eurov brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
17
·
(6) Vlada lahko s predpisom podrobneje določi posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega naročanja.
17
·
(6) Vlada lahko s predpisom podrobneje določi posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega naročanja.
18
·
(7) (črtan)
18
·
(7) (črtan)
19
·
(8) (črtan)
19
·
(8) (črtan)
1
·
(1) Naročnik lahko odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
1
·
(1) Naročnik lahko odda naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
2
·
1. če v postopku oddaje javnega naročila v postopku oddaje naročila male vrednosti ali odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita;
2
·
1. če v postopku oddaje javnega naročila v postopku oddaje naročila male vrednosti ali odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita;
3
·
2. kadar je predmet naročila blago, ki se izdela izključno zaradi raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje serijske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
3
·
2. kadar je predmet naročila blago, ki se izdela izključno zaradi raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje serijske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
4
·
3. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik. Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet javnega naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;
4
·
3. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik. Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet javnega naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;
5
·
4. samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi;
5
·
4. samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi;
6
·
5. v primeru naročanja blaga za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da bi nabavil material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;
6
·
5. v primeru naročanja blaga za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da bi nabavil material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;
7
·
6. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo:
7
·
6. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo:
8
·
- če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo velike težave, ali
8
·
- če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo velike težave, ali
9
·
- če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za izvajanje nadaljnjih faz tega naročila;
9
·
- če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za izvajanje nadaljnjih faz tega naročila;
10
·
7. v primeru naročanja gradenj za dodatne gradnje, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj, kot so zajete v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim na podlagi odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje naročil male vrednosti. Možnost uporabe tega postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega javnega naročila in pri izračunu ocenjene vrednosti naročila upoštevaje vrednosti takih dodatnih gradenj;
10
·
7. v primeru naročanja gradenj za dodatne gradnje, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj, kot so zajete v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim na podlagi odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje naročil male vrednosti. Možnost uporabe tega postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega javnega naročila in pri izračunu ocenjene vrednosti naročila upoštevaje vrednosti takih dodatnih gradenj;
11
·
8. za blago, ponujeno in kupljeno na prostem trgu;
11
·
8. za blago, ponujeno in kupljeno na prostem trgu;
12
·
9. za posamezna naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnih sporazumov, pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 38. člena tega zakona;
12
·
9. za posamezna naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnih sporazumov, pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 38. člena tega zakona;
13
·
10. za ugodne nakupe, ko je blago mogoče naročiti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen;
13
·
10. za ugodne nakupe, ko je blago mogoče naročiti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen;
14
·
11. za naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika blaga, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih stečaja od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, določenem v predpisih, ki urejajo stečaj in likvidacijo;
14
·
11. za naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika blaga, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih stečaja od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, določenem v predpisih, ki urejajo stečaj in likvidacijo;
15
·
12. za javna naročila storitev, kadar je naročanje storitev vezano na predhodno izvedeni postopek javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z uporabljenimi pravili v postopku natečaja oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov. Če je kandidatov več morajo biti vsi povabljeni v pogajanja;
15
·
12. za javna naročila storitev, kadar je naročanje storitev vezano na predhodno izvedeni postopek javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z uporabljenimi pravili v postopku natečaja oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov. Če je kandidatov več morajo biti vsi povabljeni v pogajanja;
16
·
13. v primeru, če naročnik v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za javna naročila. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega ali ponovljenega postopka.
16
·
13. v primeru, če naročnik v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za javna naročila. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega ali ponovljenega postopka.
17
·
(2) Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik obvestiti svoj nadzorni organ, če tega nima, pa vlado, razen če se pogodba spreminja na podlagi 4. ali 13. točke prejšnjega odstavka, zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5% vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora obvestiti svoj nadzorni organ oziroma vlado, če skupna vrednost te in predhodnih sprememb znaša 10.000 eurov brez DDV in 5% vrednosti prvotnega naročila ali več. Naročnik mora v obvestilu navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.
17
·
(2) Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik obvestiti svoj nadzorni organ, če tega nima, pa vlado, razen če se pogodba spreminja na podlagi 4. ali 13. točke prejšnjega odstavka, zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5% vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora obvestiti svoj nadzorni organ oziroma vlado, če skupna vrednost te in predhodnih sprememb znaša 10.000 eurov brez DDV in 5% vrednosti prvotnega naročila ali več. Naročnik mora v obvestilu navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.
18
−
c) točke
18
+
b) točke
1
−
c) točke
1
+
b) točke
2
−
ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi
−
+
1
+
(1) Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov v postopku oddaje naročila male vrednosti zgolj na podlagi vnaprej opredeljenih pogojev.
+
2
+
(2) Naročnik lahko v postopek oddaje naročila male vrednosti vključi tudi pogajanja, če je le-to ali možnost vključitve pogajanj v postopek oddaje naročila male vrednosti napovedal v objavi obvestila o naročilu male vrednosti ali razpisni dokumentaciji.
1
·
(1) Posebni načini javnega naročanja so:
1
·
(1) Posebni načini javnega naročanja so:
2
·
1. dinamični nabavni sistem in
2
·
1. dinamični nabavni sistem in
3
·
2. elektronska dražba.
3
·
2. elektronska dražba.
4
−
(2) Naročnik lahko po izvedenem postopku javnega naročanja sklene okvirni sporazum.
4
+
(2) Naročnik lahko po izvedenem postopku javnega naročanja sklene okvirni sporazum, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
1
·
(1) Naročnik lahko okvirni sporazum obravnava kot javno naročilo in ga sklene v skladu s tem zakonom. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril, določenih v skladu z 49. členom tega zakona.
1
·
(1) Naročnik lahko okvirni sporazum obravnava kot javno naročilo in ga sklene v skladu s tem zakonom. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril, določenih v skladu z 49. členom tega zakona.
2
−
(2) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopka s pogajanji po predhodni objavi, postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka zbiranja ponudb po prehodni objavi.
2
+
(2) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopka s pogajanji po predhodni objavi, postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka oddaje naročila male vrednosti.
3
·
(3) Naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov tako, da bi s tem kršil temeljna načela javnega naročanja.
3
·
(3) Naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov tako, da bi s tem kršil temeljna načela javnega naročanja.
4
·
(4) Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.
4
·
(4) Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.
5
·
(5) V primeru okvirnega sporazuma, ki je sklenjen z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma. Naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma, in ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, pisno obvesti o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
5
·
(5) V primeru okvirnega sporazuma, ki je sklenjen z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma. Naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma, in ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, pisno obvesti o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
6
·
(6) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z večjim številom ponudnikov in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naročila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma in temeljnih načel javnega naročanja. V tem primeru mora naročnik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
6
·
(6) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z večjim številom ponudnikov in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naročila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma in temeljnih načel javnega naročanja. V tem primeru mora naročnik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
7
·
(7) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naročnik obvestiti ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, če so za to izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona.
7
·
(7) O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naročnik obvestiti ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, če so za to izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona.
8
·
(8) Naročnik, ki je sklenil okvirni sporazum, mora v dveh mesecih od sklenitve okvirnega sporazuma objaviti obvestilo o oddaji naročila.
8
·
(8) Naročnik, ki je sklenil okvirni sporazum, mora v dveh mesecih od sklenitve okvirnega sporazuma objaviti obvestilo o oddaji naročila.
9
·
(9) Naročnik mora objaviti obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma v dveh mesecih po oddaji posameznega naročila, razen če objavi obvestilo o oddanih posameznih naročilih za koledarsko leto. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila predhodnega leta poslati v objavo najkasneje do 28. februarja tekočega leta. Obvestilo o oddaji posameznih naročil se ne glede na vrednost posameznih naročil in ne glede na vrednost okvirnega sporazuma objavi le na portalu javnih naročil.
9
·
(9) Naročnik mora objaviti obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma v dveh mesecih po oddaji posameznega naročila, razen če objavi obvestilo o oddanih posameznih naročilih za koledarsko leto. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila predhodnega leta poslati v objavo najkasneje do 28. februarja tekočega leta. Obvestilo o oddaji posameznih naročil se ne glede na vrednost posameznih naročil in ne glede na vrednost okvirnega sporazuma objavi le na portalu javnih naročil.
1
·
(1) Da bi vzpostavil dinamični nabavni sistem, naročnik upošteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, ki jih je treba skleniti v okviru tega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo merila za izbor in so predložili prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti se vključijo v sistem; prijave se lahko kadar koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru naročnik uporablja izključno elektronska sredstva v skladu s 67. členom tega zakona.
1
·
(1) Da bi vzpostavil dinamični nabavni sistem, naročnik upošteva pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, ki jih je treba skleniti v okviru tega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo merila za izbor in so predložili prijavo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti se vključijo v sistem; prijave se lahko kadar koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru naročnik uporablja izključno elektronska sredstva v skladu s 67. členom tega zakona.
2
·
(2) Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema naročnik:
2
·
(2) Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema naročnik:
3
·
a) objavi obvestilo o javnem naročilu z jasno navedbo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;
3
·
a) objavi obvestilo o javnem naročilu z jasno navedbo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;
4
·
b) v razpisni dokumentaciji navede tudi značilnosti nabav, predvidenih v okviru tega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi pripravami in specifikacijami za povezavo;
4
·
b) v razpisni dokumentaciji navede tudi značilnosti nabav, predvidenih v okviru tega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi pripravami in specifikacijami za povezavo;
5
·
c) po objavi obvestila in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudi neomejeni, neposredni in polni dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu navede internetni naslov, na katerem se lahko dobijo ti dokumenti.
5
·
c) po objavi obvestila in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudi neomejeni, neposredni in polni dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov ter v obvestilu navede internetni naslov, na katerem se lahko dobijo ti dokumenti.
6
·
(3) Naročnik med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema zagotavlja gospodarskim subjektom možnost, da oddajo prijavo in da pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega člena. Ocenjevanje zaključi najpozneje 15 dni od datuma predložitve prijave. Vendar lahko podaljša to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo k oddaji ponudb. Naročnik v najkrajšem možnem času obvesti ponudnika o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi prijave.
6
·
(3) Naročnik med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema zagotavlja gospodarskim subjektom možnost, da oddajo prijavo in da pristopijo sistemu pod pogoji iz prvega odstavka tega člena. Ocenjevanje zaključi najpozneje 15 dni od datuma predložitve prijave. Vendar lahko podaljša to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo k oddaji ponudb. Naročnik v najkrajšem možnem času obvesti ponudnika o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi prijave.
7
·
(4) Vsako posamezno naročilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naročnik pred povabilom k oddaji ponudb objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo prijavo za vključitev v dinamični nabavni sistem v roku, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega obvestila. Naročnik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav za vključitev v dinamični nabavni sistem, predloženih do tega skrajnega roka.
7
·
(4) Vsako posamezno naročilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naročnik pred povabilom k oddaji ponudb objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo prijavo za vključitev v dinamični nabavni sistem v roku, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega obvestila. Naročnik ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh prijav za vključitev v dinamični nabavni sistem, predloženih do tega skrajnega roka.
8
−
(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem, da v roku, ki ga določi v obvestilu iz 11. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki se oddaja v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Posamezno naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to primerno, natančneje navedejo v obvestilu iz 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.
8
+
(5) Naročnik povabi vse ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem, da v roku, ki ga določi v obvestilu iz 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki se oddaja v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Posamezno naročilo odda ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o javnem naročilu v zvezi z vzpostavitvijo dinamičnega nabavnega sistema. Ta merila se lahko, če je to primerno, natančneje navedejo v obvestilu iz 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.
9
·
(6) Naročnik mora ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno naročilo, obvestiti o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
9
·
(6) Naročnik mora ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno naročilo, obvestiti o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.
10
·
(7) Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta, razen v upravičenih izjemnih primerih, o čemer pa mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za javna naročila.
10
·
(7) Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta, razen v upravičenih izjemnih primerih, o čemer pa mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za javna naročila.
11
·
(8) Naročnik mora objaviti obvestilo o izidu v dveh mesecih po oddaji vsakega naročila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih javnih naročilih za četrtletje. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila poslati v objavo v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja.
11
·
(8) Naročnik mora objaviti obvestilo o izidu v dveh mesecih po oddaji vsakega naročila, lahko pa objavi obvestilo o oddanih javnih naročilih za četrtletje. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila poslati v objavo v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja.
1
−
(1) Naročnik se lahko odloči, da bo v odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v postopku s pogajanji po predhodni objavi naročilo oddal na elektronski dražbi, če je takrat že mogoče natančno in nedvoumno določiti tehnične specifikacije naročila. V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma ter po začetku odpiranja konkurence za naročila, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Elektronska dražba mora temeljiti:
1
+
(1) Naročnik se lahko odloči, da bo v odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v postopku s pogajanji po predhodni objaviali postopku oddaje naročila male vrednosti naročilo oddal na elektronski dražbi, če je takrat že mogoče natančno in nedvoumno določiti tehnične specifikacije naročila. V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma ter po začetku odpiranja konkurence za naročila, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Elektronska dražba mora temeljiti:
2
·
- na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno, ali
2
·
- na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno, ali
3
·
- na cenah in/ali drugih vrednostnih elementih ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se naročilo odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
3
·
- na cenah in/ali drugih vrednostnih elementih ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se naročilo odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
4
·
(2) Naročnik, ki se odloči za izvedbo elektronske dražbe, mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu. Razpisna dokumentacija mora vsebovati med drugim naslednje podatke:
4
·
(2) Naročnik, ki se odloči za izvedbo elektronske dražbe, mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu. Razpisna dokumentacija mora vsebovati med drugim naslednje podatke:
5
·
a) značilnosti blaga oziroma storitev, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, pod pogojem, da so te značilnosti merljive in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;
5
·
a) značilnosti blaga oziroma storitev, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, pod pogojem, da so te značilnosti merljive in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;
6
·
b) omejitve glede vrednosti, ki se lahko predložijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naročila;
6
·
b) omejitve glede vrednosti, ki se lahko predložijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naročila;
7
·
c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je mogoče, kdaj jim bodo na voljo; č) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
7
·
c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je mogoče, kdaj jim bodo na voljo; č) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
8
·
d) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter, zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri ponujanju;
8
·
d) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter, zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri ponujanju;
9
·
e) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo s sistemom, ki bo uporabljen.
9
·
e) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo s sistemom, ki bo uporabljen.
10
·
(3) Pred začetkom postopka elektronske dražbe mora naročnik opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom ali merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, morajo biti na elektronski način istočasno povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse ustrezne informacije o povezavah vsakega od njih z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.
10
·
(3) Pred začetkom postopka elektronske dražbe mora naročnik opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom ali merili za ocenjevanje in njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, morajo biti na elektronski način istočasno povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse ustrezne informacije o povezavah vsakega od njih z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.
11
·
(4) Če se naročilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, je treba povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja ustreznega ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili iz 49. člena tega zakona. Povabilo mora prav tako vsebovati matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe in so navedena v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost. Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena formula.
11
·
(4) Če se naročilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, je treba povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja ustreznega ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili iz 49. člena tega zakona. Povabilo mora prav tako vsebovati matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe in so navedena v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost. Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena formula.
12
·
(5) Naročnik mora v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti mora tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadarkoli objavi število udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar pa naročnik v nobenem primeru in v nobeni fazi elektronske dražbe ne sme razkriti imen ponudnikov.
12
·
(5) Naročnik mora v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti mora tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadarkoli objavi število udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar pa naročnik v nobenem primeru in v nobeni fazi elektronske dražbe ne sme razkriti imen ponudnikov.
13
·
(6) Elektronska dražba se lahko zaključi na enega ali več naslednjih načinov:
13
·
(6) Elektronska dražba se lahko zaključi na enega ali več naslednjih načinov:
14
·
a) v povabilu k sodelovanju pri elektronski dražbi mora naročnik vnaprej navesti datum in čas zaključka dražbe;
14
·
a) v povabilu k sodelovanju pri elektronski dražbi mora naročnik vnaprej navesti datum in čas zaključka dražbe;
15
·
b) v povabilu k sodelovanju mora naročnik navesti, da bo dražba zaključena, ko ne bo več ponujenih novih cen ali novih vrednosti. V tem primeru morajo naročniki v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi opredeliti rok, po izteku katerega ni več mogoče predložiti nove ponudbe in pomeni zaključek elektronske dražbe;
15
·
b) v povabilu k sodelovanju mora naročnik navesti, da bo dražba zaključena, ko ne bo več ponujenih novih cen ali novih vrednosti. V tem primeru morajo naročniki v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi opredeliti rok, po izteku katerega ni več mogoče predložiti nove ponudbe in pomeni zaključek elektronske dražbe;
16
·
c) ko se izvede toliko faz dražbe, kolikor jih je bilo navedenih v povabilu k sodelovanju na dražbi.
16
·
c) ko se izvede toliko faz dražbe, kolikor jih je bilo navedenih v povabilu k sodelovanju na dražbi.
17
·
(7) Če se naročnik odloči, da bo elektronsko dražbo zaključil v skladu s c) točko prejšnjega odstavka, če je mogoče v kombinaciji z načinom, opredeljenim v b) točki prejšnjega odstavka, mora biti v povabilu k sodelovanju opredeljen čas za vsako fazo dražbe.
17
·
(7) Če se naročnik odloči, da bo elektronsko dražbo zaključil v skladu s c) točko prejšnjega odstavka, če je mogoče v kombinaciji z načinom, opredeljenim v b) točki prejšnjega odstavka, mora biti v povabilu k sodelovanju opredeljen čas za vsako fazo dražbe.
18
·
(8) Po zaključku elektronske dražbe mora naročnik oddati naročilo na podlagi izidov elektronske dražbe, ki so izračunani z uporabo vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kot je opredeljen v objavljenem obvestilu o naročilu in v razpisni dokumentaciji.
18
·
(8) Po zaključku elektronske dražbe mora naročnik oddati naročilo na podlagi izidov elektronske dražbe, ki so izračunani z uporabo vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kot je opredeljen v objavljenem obvestilu o naročilu in v razpisni dokumentaciji.
19
−
(9) Če se elektronska dražba izvede na podlagi elektronske oddaje ponudb, mora naročnik ponudnike o tem seznaniti že v razpisni dokumentaciji, ponudnikom pa mora biti omogočen vpogled v trenutno razvrstitev na podlagi meril že ob prvi prijavi v informacijski sistem elektronske dražbe. Peto poglavje SPLOŠNA PRAVILA GLEDE DOLOČITVE TEHNIČNIH IN DRUGIH ELEMENTOV JAVNEGA NAROČANJA
19
+
(9) Če se elektronska dražba izvede na podlagi elektronske oddaje ponudb, mora naročnik ponudnike o tem seznaniti že v razpisni dokumentaciji, ponudnikom pa mora biti omogočen vpogled v trenutno razvrstitev na podlagi meril že ob prvi prijavi v informacijski sistem elektronske dražbe.
+
20
+
(10) V primerih in pod pogoji iz prvega odstavka tega člena mora naročnik v postopku javnega naročanja uporabiti elektronsko dražbo, če v postopku oddaje javnega naročila ne prejme nobene sprejemljive ponudbe, ker so cene iz prejetih ponudb višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Vsi ponudniki, ki predložijo nesprejemljive ponudbe, ker so cene iz prejetih ponudb višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu, morajo biti na elektronski način istočasno povabljeni, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti. Če se z izvedeno elektronsko dražbo ne doseže znižanje cen na raven, ki velja za predmet javnega naročila na trgu, naročnik ne glede na določbe šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena zaključi postopek kot neuspešen in ne odda javnega naročila na podlagi izidov elektronske dražbe. Postopek oddaje javnega naročila lahko v tem primeru naročnik nadaljuje s pogajanji v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona.
+
21
+
(11) Naročnik ni dolžan uporabiti elektronske dražbe v skladu s prejšnjim odstavkom v primerih, ko prejme samo eno ponudbo, ki jo oceni kot nesprejemljivo.
+
22
+
(12) Vlada lahko za posamezne predmete javnega naročanja in kategorije naročnikov, predpiše, da morajo naročniki javna naročila oddati na elektronski dražbi. Peto poglavje Splošna pravila glede določitve tehničnih in drugih elementov javnega naročanja
1
−
(1) Vlada lahko predpiše, da se morajo za določene vrste javnega naročanja in za posamezne proizvode in storitve določiti okoljske tehnične specifikacije ali okoljska merila za izbor. Pri tem mora vlada določiti tudi kakšna so ta merila in kako se jih uporablja.
1
+
(1) Vlada lahko za posamezne predmete javnega naročanja predpiše, da morajo naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevati socialne in etične ali okoljske vidike, kakšni so ti vidiki ter način vključevanja teh vidikov v predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, merila za izbor najugodnejše ponudbe in pogodbe o izvedbi javnega naročila.
2
·
(2) Naročnik lahko določi tudi druge pogoje za izvedbo naročila, ki se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike, če so ti pogoji v skladu s predpisi in so navedeni v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
2
·
(2) Naročnik lahko določi tudi druge pogoje za izvedbo naročila, ki se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike, če so ti pogoji v skladu s predpisi in so navedeni v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.
1
·
(1) Pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil:
1
·
(1) Pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil:
2
·
a) mora naročnik ponudnike ali kandidate izločiti iz postopka v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena tega zakona,
2
·
a) mora naročnik ponudnike ali kandidate izločiti iz postopka v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena tega zakona,
3
·
b) mora naročnik izbrati ponudnike in kandidate v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom tega zakona,
3
·
b) mora naročnik izbrati ponudnike in kandidate v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom tega zakona,
4
·
c) naročnik v okviru postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopka s pogajanji po predhodni objavi po potrebi v skladu z 48. členom tega zakona zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.
4
·
c) naročnik v okviru postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in postopka s pogajanji po predhodni objavi po potrebi v skladu z 48. členom tega zakona zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.
5
·
(2) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 81.a člena tega zakona oziroma 77.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), oziroma 73. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJNPOV).
5
·
(2) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 81.a člena tega zakona oziroma 77.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), oziroma 73. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJNPOV).
6
·
(3) Če naročnik:
6
·
(3) Če naročnik:
7
·
- v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti k oddaji ponudbe;
7
·
- v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti k oddaji ponudbe;
8
·
- v postopku iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona k pogajanjem; povabi tiste kandidate, ki jim je v sistemu ugotavljanja sposobnosti priznal sposobnost, mora:
8
·
- v postopku iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona k pogajanjem; povabi tiste kandidate, ki jim je v sistemu ugotavljanja sposobnosti priznal sposobnost, mora:
9
·
a) ugotoviti sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z določbami 47. člena tega zakona;
9
·
a) ugotoviti sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z določbami 47. člena tega zakona;
10
−
b) uporabiti za te gospodarske subjekte tiste določbe prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi .
10
+
b) uporabiti za te gospodarske subjekte tiste določbe prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopek s pogajanji po predhodni objavi ali postopek s pogajanji brez predhodne objave.
11
·
(4) Naročnik mora potrditi, da so ponudbe, ki so jih v postopku s pogajanji brez predhodne objave predložili povabljeni ponudniki pravočasne, pravilne in formalno popolne.
11
·
(4) Naročnik mora potrditi, da so ponudbe, ki so jih v postopku s pogajanji brez predhodne objave predložili povabljeni ponudniki pravočasne, pravilne in formalno popolne.
12
·
(5) Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo, razen če ta ali drug zakon določa drugače.
12
·
(5) Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo, razen če ta ali drug zakon določa drugače.
13
·
(6) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naročila, če izpis iz uradne evidence ni starejši od štirih mesecev.
13
·
(6) Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali kandidat v drugih postopkih oddaje javnega naročila, če izpis iz uradne evidence ni starejši od štirih mesecev.
14
·
(7) V odprtem postopku in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo potem, ko:
14
·
(7) V odprtem postopku in postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik odda javno naročilo potem, ko:
15
·
a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila,
15
·
a) razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila,
16
·
b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.
16
·
b) preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.
17
·
(8) V postopku s prehodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po prehodni objavi in postopku s pogajanji brez predhodne objave naročnik odda javno naročilo potem, ko:
17
·
(8) V postopku s prehodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po prehodni objavi in postopku s pogajanji brez predhodne objave naročnik odda javno naročilo potem, ko:
18
·
a) preveri, ali so predložene ponudbe popolne,
18
·
a) preveri, ali so predložene ponudbe popolne,
19
·
b) razvrsti popolne ponudbe glede na merila.
19
·
b) razvrsti popolne ponudbe glede na merila.
20
·
(9) V primeru okvirnega sporazuma odda naročnik javno naročilo v skladu s šestim ali sedmim odstavkom tega člena, odvisno od načina izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega zakona predvidel v razpisni dokumentaciji.
20
·
(9) V primeru okvirnega sporazuma odda naročnik javno naročilo v skladu s šestim ali sedmim odstavkom tega člena, odvisno od načina izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega zakona predvidel v razpisni dokumentaciji.
21
·
(10) Preverjanje iz šestega in sedmega odstavka tega člena se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 46. do 48. člena tega zakona in na pogoje in merila iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona.
21
·
(10) Preverjanje iz šestega in sedmega odstavka tega člena se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 46. do 48. člena tega zakona in na pogoje in merila iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona.
22
·
(11) Naročnik mora oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 49. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 50. člena tega zakona in upoštevaje možnost ponujanja variant.
22
·
(11) Naročnik mora oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 49. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 50. člena tega zakona in upoštevaje možnost ponujanja variant.
23
·
(12) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci, preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za upravo, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. V enotni informacijski sistem se pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence, evidence insolventnih postopkov in evidence ponudnikov z negativnimi referencami, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje iz 46. do 48. člena tega zakona, 42. do 47. člena ZJN-2 oziroma 32. do 38. člena ZJNPOV. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V informacijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga dokazila o sposobnosti. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov oddaje javnih naročil. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu z 81. členom tega zakona, 77. členom ZJN-2 ali 72. členom ZJNPOV, pri čemer za posamezen pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz 42. člena ZJN-2 ali 32. člena ZJNPOV, o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj. Osebni podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti so v enotnem informacijskem sistemu v času hrambe dostopni le naročniku, ki jih je pridobil. Do njih lahko dostopajo le s strani naročnika pooblaščene osebe, ki vodijo ali odločajo v postopku javnega naročanja. V sistemu se označi datum prenosa podatkov. Zbrani podatki se hranijo do dokončnosti odločitve o oddaji naročila, nato se izbrišejo.
23
·
(12) Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci, preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za upravo, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. V enotni informacijski sistem se pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence, evidence insolventnih postopkov in evidence ponudnikov z negativnimi referencami, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje iz 46. do 48. člena tega zakona, 42. do 47. člena ZJN-2 oziroma 32. do 38. člena ZJNPOV. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V informacijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga dokazila o sposobnosti. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov oddaje javnih naročil. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu z 81. členom tega zakona, 77. členom ZJN-2 ali 72. členom ZJNPOV, pri čemer za posamezen pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz 42. člena ZJN-2 ali 32. člena ZJNPOV, o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj. Osebni podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti so v enotnem informacijskem sistemu v času hrambe dostopni le naročniku, ki jih je pridobil. Do njih lahko dostopajo le s strani naročnika pooblaščene osebe, ki vodijo ali odločajo v postopku javnega naročanja. V sistemu se označi datum prenosa podatkov. Zbrani podatki se hranijo do dokončnosti odločitve o oddaji naročila, nato se izbrišejo.
24
·
(13) Način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja sistema iz prejšnjega odstavka, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način zavarovanja osebnih podatkov, določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, način in nabor predložitve drugih dokazil s strani ponudnika ter, če je to primerno, način preverjanja obstoja in vsebine teh dokazil določi minister, pristojen za javna naročila. K predlogu tega predpisa mora ministrstvo, pristojno za javna naročila, pridobiti soglasje državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.
24
·
(13) Način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja sistema iz prejšnjega odstavka, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način zavarovanja osebnih podatkov, določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, način in nabor predložitve drugih dokazil s strani ponudnika ter, če je to primerno, način preverjanja obstoja in vsebine teh dokazil določi minister, pristojen za javna naročila. K predlogu tega predpisa mora ministrstvo, pristojno za javna naročila, pridobiti soglasje državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.
1
−
(1) Pri izbiri udeležencev v postopku ali postopku s pogajanji ali pri sprejemanju odločitev glede priznanja sposobnosti ali pri ažuriranju meril in pravil, naročnik ne sme:
1
+
(1) Pri izbiri udeležencev v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji ali pri sprejemanju odločitev glede priznanja sposobnosti ali pri ažuriranju meril in pravil, naročnik ne sme:
2
·
a) postaviti takih upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, ki bi diskriminirali nekatere gospodarske subjekte;
2
·
a) postaviti takih upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, ki bi diskriminirali nekatere gospodarske subjekte;
3
·
b) zahtevati preskuse ali dokaze, ki se ne ujemajo z objektivnimi dokazili, ki so že na voljo.
3
·
b) zahtevati preskuse ali dokaze, ki se ne ujemajo z objektivnimi dokazili, ki so že na voljo.
4
·
(2) Kadar naročnik zahteva predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za zagotavljanje kakovosti, izdanih s strani neodvisnih organov, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustreznih skupinah evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s skupino evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Prav tako mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.
4
·
(2) Kadar naročnik zahteva predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za zagotavljanje kakovosti, izdanih s strani neodvisnih organov, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustreznih skupinah evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s skupino evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Prav tako mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.
5
·
(3) Za naročila gradenj in storitev in samo v utemeljenih primerih lahko naročnik zaradi preverjanja tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo gospodarski subjekt sposoben uporabljati pri izvajanju pogodbe. Kadar naročniki zahtevajo predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za okoljsko upravljanje, izdanih s strani neodvisnih organov, se morajo sklicevati na Sistem Evropske skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na standarde, vezane na ravnanje z okoljem, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni bodisi z zakonodajo Evropske skupnosti bodisi ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Prav tako mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih, vezanih na ravnanje z okoljem.
5
·
(3) Za naročila gradenj in storitev in samo v utemeljenih primerih lahko naročnik zaradi preverjanja tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo gospodarski subjekt sposoben uporabljati pri izvajanju pogodbe. Kadar naročniki zahtevajo predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za okoljsko upravljanje, izdanih s strani neodvisnih organov, se morajo sklicevati na Sistem Evropske skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na standarde, vezane na ravnanje z okoljem, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni bodisi z zakonodajo Evropske skupnosti bodisi ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora priznati enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Prav tako mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih, vezanih na ravnanje z okoljem.
1
−
(1) Naročnik lahko vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti. Naročnik, ki vzpostavi ali vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, mora zagotoviti, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zahtevajo ugotavljanje sposobnosti.
1
+
(1) Naročnik lahko vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti. Naročnik, ki vzpostavi ali vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, mora zagotoviti, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zahtevajo ugotavljanje sposobnosti. Le-ta se vzpostavi z objavo obvestila iz 61.a člena tega zakona in z ugotavljanjem sposobnosti kandidatov, ki so predložili prijavo za vključitev v sistem.
2
·
(2) Sistem ugotavljanja sposobnosti lahko obsega različne stopnje ugotavljanja sposobnosti. Naročnik mora voditi sistem ugotavljanja sposobnosti na podlagi objektivnih pogojev in pravil za ugotavljanje sposobnosti, ki jih določi. Če ti pogoji in pravila vključujejo tehnične specifikacije, se uporablja 41. člen tega zakona. Pogoji in pravila se po potrebi lahko ažurirajo.
2
·
(2) Sistem ugotavljanja sposobnosti lahko obsega različne stopnje ugotavljanja sposobnosti. Naročnik mora voditi sistem ugotavljanja sposobnosti na podlagi objektivnih pogojev in pravil za ugotavljanje sposobnosti, ki jih določi. Če ti pogoji in pravila vključujejo tehnične specifikacije, se uporablja 41. člen tega zakona. Pogoji in pravila se po potrebi lahko ažurirajo.
3
−
(3) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena lahko vključujejo razloge za izločitev iz 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2). Če je naročnik naročnik po prvem odstavku 3. člena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vključevati razloge za izločitev iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2.
3
+
(3) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo razloge za izločitev iz 42. člena ZJN-2. Če je naročnik naročnik po prvem ali drugem odstavku 3. člena tega zakona, morajo ti pogoji in pravila vključevati razloge za izločitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 42. člena ZJN-2. (delno razveljavljen)
4
·
(4) Če pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
4
·
(4) Če pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede ekonomske in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
5
·
(5) Če pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
5
·
(5) Če pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja sposobnosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
6
·
(6) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena morajo biti dostopni gospodarskim subjektom, če jih ti zahtevajo. Ažurirane pogoje in pravila mora naročnik posredovati na portal javnih naročil in gospodarskim subjektom, katerih sposobnost je bila ugotovljena na podlagi predhodnih pogojev in pravil. Če naročnik meni, da sistem ugotavljanja sposobnosti drugih naročnikov vsebuje iste zahteve kot njegov, mora imena teh naročnikov sporočiti zainteresiranim gospodarskim subjektom.
6
·
(6) Pogoji in pravila za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka tega člena morajo biti dostopni gospodarskim subjektom, če jih ti zahtevajo. Ažurirane pogoje in pravila mora naročnik posredovati na portal javnih naročil in gospodarskim subjektom, katerih sposobnost je bila ugotovljena na podlagi predhodnih pogojev in pravil. Če naročnik meni, da sistem ugotavljanja sposobnosti drugih naročnikov vsebuje iste zahteve kot njegov, mora imena teh naročnikov sporočiti zainteresiranim gospodarskim subjektom.
7
·
(7) O sposobnosti gospodarskih subjektov vodi naročnik pisno evidenco, ki se lahko razdeli na kategorije glede na vrsto naročila, za katero velja sposobnost.
7
·
(7) O sposobnosti gospodarskih subjektov vodi naročnik pisno evidenco, ki se lahko razdeli na kategorije glede na vrsto naročila, za katero velja sposobnost.
8
·
(8) Pri vzpostavitvi ali vodenju sistema ugotavljanja sposobnosti mora naročnik upoštevati predvsem določbe o obvestilih o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, o podatkih, ki jih je treba dati gospodarskim subjektom, ki se prijavijo za ugotavljanje sposobnosti, o izbiri udeležencev z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ter določb o medsebojnem priznavanju upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, certifikatov, preskusov in dokazov.
8
·
(8) Pri vzpostavitvi ali vodenju sistema ugotavljanja sposobnosti mora naročnik upoštevati predvsem določbe o obvestilih o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, o podatkih, ki jih je treba dati gospodarskim subjektom, ki se prijavijo za ugotavljanje sposobnosti, o izbiri udeležencev z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ter določb o medsebojnem priznavanju upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, certifikatov, preskusov in dokazov.
9
−
(9) Če se obvestilo o javnem naročilu izvede z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, naročnik ponudnike v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali udeležence v postopku s pogajanji izbere izmed sposobnih kandidatov, v skladu s takšnim sistemom.
9
+
(9) Kadar naročnik vzpostavi sistem ugotavljanja sposobnosti:
+
10
+
- v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti k oddaji ponudbe;
+
11
+
- v postopku iz 4. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona k pogajanjem; povabi tiste kandidate, ki jim je v sistemu ugotavljanja sposobnosti priznal sposobnost.
1
·
(1) Naročnik lahko odda naročilo:
1
·
(1) Naročnik lahko odda naročilo:
2
·
a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del, ali
2
·
a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del, ali
3
·
b) na podlagi najnižje cene.
3
·
b) na podlagi najnižje cene.
4
·
(2) V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka.
4
·
(2) V kolikor naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo le-ta biti enaka.
5
·
(3) Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
5
·
(3) Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
6
·
(4) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.
6
·
(4) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.
7
·
(5) V primeru dveh ali več ekonomsko najugodnejših ponudb naročnik izbere najugodnejšo ponudbo tudi na podlagi vnaprej določenih socialnih elementov, s katerimi se dosega spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja težje zaposljivih oseb, boja proti nezaposlenosti in jih določi v razpisni dokumentaciji.
7
·
(5) V primeru dveh ali več ekonomsko najugodnejših ponudb naročnik izbere najugodnejšo ponudbo tudi na podlagi vnaprej določenih socialnih elementov, s katerimi se dosega spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja težje zaposljivih oseb, boja proti nezaposlenosti in jih določi v razpisni dokumentaciji.
8
−
(6) V kolikor naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, merilo cena ne sme biti manj kot 60% vseh meril.
8
+
(6) Naročnik mora merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem položaju.
1
−
(1) Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, mora naročnik, preden zavrne takšno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:
1
+
(1) Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Kadar naročnik v postopku javnega naročanja preveri popolnost vseh ponudb, v skladu s prejšnjim stavkom preveri, ali je ponudba neobičajno nizka glede na popolne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:
2
·
a) ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;
2
·
a) ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;
3
·
b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev;
3
·
b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev;
4
·
c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
4
·
c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
5
·
d) skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
5
·
d) skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
6
·
e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
6
·
e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
7
·
(2) Naročnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.
7
·
(2) Naročnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.
8
−
(3) Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le, če se je prej posvetoval s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in Komisijo. Sedmo poglavje ROKI
8
+
(3) Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le, če se je prej posvetoval s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za javna naročila, in Komisijo. Sedmo poglavje Roki
1
−
Rok za prejem ponudb mora biti najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo.
1
+
Rok za prejem ponudb mora biti najmanj 40 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo Uradnemu listu Evropske unije.
1
−
V primeru oddaje naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in v postopku s pogajanji po predhodni objavi je:
1
+
Pri oddaji javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in v postopku s pogajanji po predhodni objavi je:
2
·
a) rok za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila naročnika v skladu s četrtim odstavkom 87. člena tega zakona praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je naročnik odposlal obvestilo ali povabilo;
2
·
a) rok za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila naročnika v skladu s četrtim odstavkom 87. člena tega zakona praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je naročnik odposlal obvestilo ali povabilo;
3
·
b) rok za prejem ponudb, ki mora biti enak za vse kandidate, se lahko določi z medsebojnim dogovorom med naročnikom in izbranimi kandidati, pod pogojem, da se vsem ponudnikom da enako časa za pripravo in oddajo ponudb;
3
·
b) rok za prejem ponudb, ki mora biti enak za vse kandidate, se lahko določi z medsebojnim dogovorom med naročnikom in izbranimi kandidati, pod pogojem, da se vsem ponudnikom da enako časa za pripravo in oddajo ponudb;
4
·
c) kadar roka za prejem ponudb ni mogoče dogovoriti, naročnik določi rok, ki mora biti daljši od 19 dni od datuma, ko je bilo odposlano povabilo za oddajo ponudb.
4
·
c) kadar roka za prejem ponudb ni mogoče dogovoriti, naročnik določi rok, ki mora biti daljši od 19 dni od datuma, ko je bilo odposlano povabilo za oddajo ponudb.
1
·
(1) Vrste objav so:
1
·
(1) Vrste objav so:
2
·
1. periodično informativno obvestilo,
2
·
1. periodično informativno obvestilo,
3
·
2. obvestilo o javnem naročilu,
3
·
2. obvestilo o javnem naročilu,
4
·
3. obvestilo o oddaji naročila,
4
·
3. obvestilo o oddaji naročila,
5
·
4. obvestilo o naročilu male vrednosti,
5
·
4. obvestilo o naročilu male vrednosti,
6
·
5. obvestilo o oddaji naročila male vrednosti,
6
·
5. obvestilo o oddaji naročila male vrednosti,
7
·
6. obvestilo o natečaju,
7
·
6. obvestilo o natečaju,
8
·
7. rezultati natečaja,
8
·
7. rezultati natečaja,
9
·
8. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku,
9
·
8. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku,
10
·
9. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,
10
·
9. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,
11
·
10. poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu,
11
·
10. poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu,
12
·
11. obvestilo o sistemu ugotavljanja sposobnosti,
12
·
11. obvestilo o sistemu ugotavljanja sposobnosti,
13
·
12. obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma.
13
·
12. obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma.
14
−
1. periodično informativno obvestilo,
−
15
−
2. obvestilo o javnem naročilu,
−
16
−
3. obvestilo o oddaji naročila,
−
17
−
4. obvestilo o naročilu male vrednosti,
−
18
−
5. obvestilo o oddaji naročila male vrednosti,
−
19
−
6. obvestilo o natečaju,
−
20
−
7. rezultati natečaja,
−
21
−
8. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku,
−
22
−
9. prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost,
−
23
−
10. poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu,
−
24
−
11. obvestilo o sistemu ugotavljanja sposobnosti,
−
25
−
12. obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma.
−
26
·
(2) Naročnik vse vrste objav v zvezi z javnimi naročili pošlje v objavo portalu javnih naročil, upoštevaje njihovo vrednost pa predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
14
·
(2) Naročnik vse vrste objav v zvezi z javnimi naročili pošlje v objavo portalu javnih naročil, upoštevaje njihovo vrednost pa predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
1
·
(1) Pri naročilih blaga, gradenj ali storitev se obvestilo o javnem naročilu mora opraviti:
1
·
(1) Pri naročilih blaga, gradenj ali storitev se obvestilo o javnem naročilu mora opraviti:
2
·
a) s periodičnim informativnim obvestilom, ali
2
·
a) s periodičnim informativnim obvestilom, ali
3
·
b) z obvestilom o sistemu ugotavljanja sposobnosti, ali
3
·
b) z obvestilom o sistemu ugotavljanja sposobnosti, ali
4
·
c) z obvestilom o javnem naročilu, ali č) z obvestilom o naročilu male vrednosti, ali
4
·
c) z obvestilom o javnem naročilu, ali č) z obvestilom o naročilu male vrednosti, ali
5
·
d) z obvestilom o natečaju, ali
5
·
d) z obvestilom o natečaju, ali
6
·
e) s poenostavljenim obvestilom o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu.
6
·
e) s poenostavljenim obvestilom o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu.
7
−
(2) Pri vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema, se obvestilo o javnem naročilu objavi z obvestilom iz c) točke prejšnjega odstavka, pri oddaji posameznih naročil v dinamičnem nabavnem sistemu pa se objavi z obvestilom iz f) točke prejšnjega odstavka.
7
+
(2) Pri vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema, se obvestilo o javnem naročilu objavi z obvestilom iz c) točke prejšnjega odstavka, pri oddaji posameznih naročil v dinamičnem nabavnem sistemu pa se objavi z obvestilom iz e) točke prejšnjega odstavka.
8
·
(3) Če se obvestilo o javnem naročilu opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila:
8
·
(3) Če se obvestilo o javnem naročilu opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila:
9
·
a) se mora obvestilo izrecno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki bo oddano;
9
·
a) se mora obvestilo izrecno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki bo oddano;
10
·
b) je treba v obvestilu navesti, da bo naročilo oddano po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali po postopku s pogajanji, brez dodatne objave obvestila o javnem naročilu, in povabiti vse zainteresirane gospodarske subjekte, da se za sodelovanje prijavijo pisno; in
10
·
b) je treba v obvestilu navesti, da bo naročilo oddano po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali po postopku s pogajanji, brez dodatne objave obvestila o javnem naročilu, in povabiti vse zainteresirane gospodarske subjekte, da se za sodelovanje prijavijo pisno; in
11
·
c) je lahko obvestilo objavljeno v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Informacije, povezane z objavljanjem), največ 12 mesecev pred datumom, ko se pošlje povabilo. Poleg tega se mora naročnik držati rokov, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
11
·
c) je lahko obvestilo objavljeno v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Informacije, povezane z objavljanjem), največ 12 mesecev pred datumom, ko se pošlje povabilo. Poleg tega se mora naročnik držati rokov, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
1
−
(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev in vsebovati informacije iz prilog uredbe, ki jo izda vlada. Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna. Naročnik je dolžan uporabljati standardne obrazce iz Uredbe Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1).
1
+
(1) Objave morajo imeti obliko standardnih obrazcev, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 1). Nabor podatkov, ki jih mora vsebovati obvestilo iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, določa Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07). Naročnik lahko objavi tudi katero koli drugo informacijo, za katero meni, da je koristna.
2
·
(2) Objave, ki jih naročnik pošlje v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se pošljejo v elektronski obliki preko portala javnih naročil.
2
·
(2) Objave, ki jih naročnik pošlje v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, se pošljejo v elektronski obliki preko portala javnih naročil.
3
·
(3) Objava se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se objavi povzetek pomembnih elementov vsake objave.
3
·
(3) Objava se objavi v celoti v slovenskem jeziku. V drugih uradnih jezikih Evropske skupnosti se objavi povzetek pomembnih elementov vsake objave.
4
·
(4) Stroški objavljanja objav, ki se objavijo na portalu javnih naročil, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, stroški objavljanja objav, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, pa se krijejo iz proračuna Evropske unije. V organizacijo in kritje stroškov objav so všteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske unije.
4
·
(4) Stroški objavljanja objav, ki se objavijo na portalu javnih naročil, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, stroški objavljanja objav, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, pa se krijejo iz proračuna Evropske unije. V organizacijo in kritje stroškov objav so všteti tudi prevodi v druge uradne jezike Evropske unije.
1
·
(1) Naročnik pošlje v objavo Komisiji ali portalu javnih naročil periodično informativno obvestilo, ki vsebuje:
1
·
(1) Naročnik pošlje v objavo Komisiji ali portalu javnih naročil periodično informativno obvestilo, ki vsebuje:
2
·
a) v primerih naročil blaga, skupno okvirno vrednost naročil ali okvirnih sporazumov, po vrstah blaga, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od 750.000 eurov. Naročnik opredeli vrste blaga s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;
2
·
a) v primerih naročil blaga, skupno okvirno vrednost naročil ali okvirnih sporazumov, po vrstah blaga, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od 750.000 eurov. Naročnik opredeli vrste blaga s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;
3
·
b) v primerih naročil storitev, skupno ocenjeno vrednost naročil ali okvirnih sporazumov za posamezno kategorijo storitev iz Seznama storitev A, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost večja ali enaka od 750.000 eurov;
3
·
b) v primerih naročil storitev, skupno ocenjeno vrednost naročil ali okvirnih sporazumov za posamezno kategorijo storitev iz Seznama storitev A, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost večja ali enaka od 750.000 eurov;
4
·
c) v primerih naročil gradenj, skupne značilnosti naročil ali okvirnih sporazumov, ki jih namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je njihova skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od vrednosti, opredeljene v 17. členu tega zakona.
4
·
c) v primerih naročil gradenj, skupne značilnosti naročil ali okvirnih sporazumov, ki jih namerava oddati v naslednjih 12 mesecih, če je njihova skupna ocenjena vrednost enaka ali večja od vrednosti, opredeljene v 17. členu tega zakona.
5
·
(2) Obvestila na podlagi točke a) in b) prejšnjega odstavka mora naročnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po sprejemu proračuna. Obvestila na podlagi točke c) prejšnjega odstavka mora naročnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po odločitvi, ki vključuje načrt naročil gradenj ali naročil v okviru okvirnih sporazumov, ki jih namerava naročnik oddati. Naročniki, ki objavijo periodično informativno obvestilo na portalu javnih naročil, morajo v elektronski obliki poslati Komisiji obvestilo o objavi periodičnega informativnega obvestila na portalu javnih naročil, v obliki in po postopku za pošiljanje obvestil iz Informacij povezanih z objavljanjem. Periodična informativna obvestila se ne smejo objaviti na portalu javnih naročil, preden je Komisiji odposlano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; navesti je treba datum pošiljanja. Naročnik mora objaviti periodično informativno obvestilo iz a), b) in c) točke prejšnjega odstavka le v primeru, ko pri javnem naročanju določi skrajšane roke za prejem ponudb. Periodično informativno obvestilo se ne uporablja v primerih naročanja po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
5
·
(2) Obvestila na podlagi točke a) in b) prejšnjega odstavka mora naročnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po sprejemu proračuna. Obvestila na podlagi točke c) prejšnjega odstavka mora naročnik poslati Komisiji ali objaviti na portalu javnih naročil čim prej po odločitvi, ki vključuje načrt naročil gradenj ali naročil v okviru okvirnih sporazumov, ki jih namerava naročnik oddati. Naročniki, ki objavijo periodično informativno obvestilo na portalu javnih naročil, morajo v elektronski obliki poslati Komisiji obvestilo o objavi periodičnega informativnega obvestila na portalu javnih naročil, v obliki in po postopku za pošiljanje obvestil iz Informacij povezanih z objavljanjem. Periodična informativna obvestila se ne smejo objaviti na portalu javnih naročil, preden je Komisiji odposlano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; navesti je treba datum pošiljanja. Naročnik mora objaviti periodično informativno obvestilo iz a), b) in c) točke prejšnjega odstavka le v primeru, ko pri javnem naročanju določi skrajšane roke za prejem ponudb. Periodično informativno obvestilo se ne uporablja v primerih naročanja po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
6
·
(3) Naročnik lahko objavlja ali poskrbi, da Evropska komisija objavi, zlasti periodična informativna obvestila, ki se nanašajo na večje projekte, na da bi v njih ponavljali informacije, ki so bile že vključene v prejšnje periodično informativno obvestilo, če je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.
6
·
(3) Naročnik lahko objavlja ali poskrbi, da Evropska komisija objavi, zlasti periodična informativna obvestila, ki se nanašajo na večje projekte, na da bi v njih ponavljali informacije, ki so bile že vključene v prejšnje periodično informativno obvestilo, če je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.
7
−
(4) V kolikor se naročnik odloči za uporabo sistema ugotavljanja sposobnosti v skladu s 47. členom tega zakona, sestavi o sistemu ugotavljanja sposobnosti obvestilo, v katerem navede namen sistema in pogoje za dostop do pravil v zvezi z njegovim delovanjem. Če sistem traja več kakor tri leta, je treba obvestilo objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.
−
+
1
+
V kolikor se naročnik odloči za vzpostavitev sistema ugotavljanja sposobnosti v skladu s 47. členom tega zakona, mora na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropskih skupnosti objaviti obvestilo o sistemu ugotavljanja sposobnosti, v katerem navede namen sistema in kje so dostopna pravila v zvezi z delovanjem sistema. Če sistem traja več kakor tri leta, mora naročnik obvestilo objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.
1
·
(1) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji po predhodni objavi.
1
·
(1) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji po predhodni objavi.
2
·
(2) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 4. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po postopku oddaje naročila male vrednosti.
2
·
(2) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 4. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po postopku oddaje naročila male vrednosti.
1
−
(1) Naročnik, ki je oddal naročilo, mora v dveh mesecih od oddaje naročila objaviti obvestilo o oddaji naročila iz Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila, pod pogoji, ki jih določi Komisija.
1
+
(1) Naročnik mora poslati v objavo obvestilo o oddaji javnega naročila, katerega vrednost je enaka ali presega vrednost iz prvega ali drugega odstavka 17. člena tega zakona, v dveh mesecih od oddaje javnega naročila.
2
·
(2) V primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B naročnik v obvestilu navede, ali soglaša z njegovo objavo.
2
·
(2) V primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B naročnik v obvestilu navede, ali soglaša z njegovo objavo.
3
·
(3) Podatki, dani v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila in označeni, da niso namenjeni za objavo, se objavijo samo v poenostavljeni obliki in v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem za statistične namene.
3
·
(3) Podatki, dani v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila in označeni, da niso namenjeni za objavo, se objavijo samo v poenostavljeni obliki in v skladu z Informacijami, povezanimi z objavljanjem za statistične namene.
4
−
(4) Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja, ki ga ni mogoče oddati po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko iz razloga poslovne tajnosti omeji podatke, ki jih mora sporočiti v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navede v obvestilu o oddaji javnega naročila. Naročnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem odstavkom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem naročilu.
4
+
(4) Naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila tudi označi, ali želi podatke, ki jih za potrebe statistike posreduje v skladu z določbo 104. člena tega zakona, objaviti.
+
5
+
(5) Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja, ki ga ni mogoče oddati po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko iz razloga poslovne tajnosti omeji podatke, ki jih mora sporočiti v skladu s Seznamom informacij, ki morajo biti navede v obvestilu o oddaji javnega naročila. Naročnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem odstavkom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem naročilu.
1
−
Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v objavo na portal javnih naročil v dveh mesecih od oddaje javnega naročila.
−
1
−
(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar izvaja postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, in:
1
+
(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar izvaja postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4. ali 6. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, in:
2
·
- spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo ali
2
·
- spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo ali
3
·
- v skladu z 84. členom tega zakona postopek javnega naročanja ustavi ali zavrne vse ponudbe ali
3
·
- v skladu z 84. členom tega zakona postopek javnega naročanja ustavi ali zavrne vse ponudbe ali
4
·
- so vse ponudbe, ki jih je prejel, nepravočasne, nepravilne, neprimerne, nesprejemljive ali formalno nepopolne in niso bile dopolnjene v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona.
4
·
- so vse ponudbe, ki jih je prejel, nepravočasne, nepravilne, neprimerne, nesprejemljive ali formalno nepopolne in niso bile dopolnjene v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona.
5
·
(2) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, tudi kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, razen v obvestilu iz 8. točke navedenega odstavka.
5
·
(2) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, tudi kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, razen v obvestilu iz 8. točke navedenega odstavka.
6
·
(3) V primeru iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena mora naročnik obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku poslati v objavo v dveh mesecih od sprejema odločitve iz prvega do tretjega odstavka 84. člena tega zakona, vendar ne pred pravnomočnostjo te odločitve.
6
·
(3) V primeru iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena mora naročnik obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku poslati v objavo v dveh mesecih od sprejema odločitve iz prvega do tretjega odstavka 84. člena tega zakona, vendar ne pred pravnomočnostjo te odločitve.
+
1
+
(1) Naročnik mora prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objaviti, kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave ali po postopku s pogajanji po predhodni objavi, če na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije ni objavil obvestila o naročilu. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost se posreduje v objavo isti dan, ko naročnik posreduje ponudnikom odločitev iz prvega odstavka 83. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Naročnik lahko v roku iz prejšnjega odstavka prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavi tudi v drugih postopkih javnega naročanja in v primeru javnega naročila storitev iz Seznama storitev B. Obvestilo se objavi na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
+
3
+
(3) S tem obvestilom se v zvezi z odločitvijo o oddaji naročila še pred njeno pravnomočnostjo zagotavlja večja transparentnost v postopkih javnih naročil.
+
1
+
Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila male vrednosti v objavo na portal javnih naročil v dveh mesecih po oddaji javnega naročila. 64.č člen (poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu) Naročnik objavi poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu, v primeru iz četrtega ostavka 39. člena tega zakona.
+
1
+
Vlada z uredbo določi nabor podatkov, ki jih morajo vsebovati obvestila iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
+
1
+
(1) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora ob sodelovanju in strokovni pomoči ministrstva, pristojnega za javno upravo, in ministrstva, pristojnega za javna naročila, vzpostaviti sistem za elektronsko javno naročanje, ki omogoča osnovno funkcionalnost elektronskega naročanja.
+
2
+
(2) Minister, pristojen za javna naročila, določi tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo na elektronski način, zaradi ugotovitve identitete ponudnika in zagotavljanja sledljivosti vnosov z namenom preprečitve morebitnih kršitev zakona ter obliko in način oddaje ponudbe, ki se predloži v takem postopku.
1
−
(obveščanje prosilcev za priznanje sposobnosti, kandidatov in ponudnikov)
−
2
·
(1) Naročnik mora čim prej obvestiti gospodarske subjekte o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklene okvirnega sporazuma ali ne odda naročila, za katerega so bile oddane konkurenčne ponudbe, ali da ponovno začne postopek ali izvajanje dinamičnega nabavnega sistema; naročnik te informacije ponudi v pisni obliki, če se to od njega zahteva.
1
·
(1) Naročnik mora čim prej obvestiti gospodarske subjekte o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklene okvirnega sporazuma ali ne odda naročila, za katerega so bile oddane konkurenčne ponudbe, ali da ponovno začne postopek ali izvajanje dinamičnega nabavnega sistema; naročnik te informacije ponudi v pisni obliki, če se to od njega zahteva.
3
·
(2) Na zahtevo gospodarskega subjekta naročnik čim prej obvesti:
2
·
(2) Na zahtevo gospodarskega subjekta naročnik čim prej obvesti:
4
·
- vse neuspešne kandidate: o razlogih za zavrnitev njihovih prijav,
3
·
- vse neuspešne kandidate: o razlogih za zavrnitev njihovih prijav,
5
·
- vse neuspešne ponudnike: o razlogih za zavrnitev njihovih ponudb, vključujoč razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za njegovo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev,
4
·
- vse neuspešne ponudnike: o razlogih za zavrnitev njihovih ponudb, vključujoč razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za njegovo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev,
6
·
- vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo: o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.
5
·
- vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo: o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.
7
·
(3) Rok za obveščanje v nobenem primeru ne sme biti daljši od 15 dni od prejema pisne zahteve. Naročnik se lahko odloči, da zadrži nekatere informacije iz prvega odstavka tega člena v zvezi z oddajo naročila, sklenitvijo okvirnega sporazuma ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, bi škodila poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali bi lahko posegala v lojalno konkurenco med njimi.
6
·
(3) Rok za obveščanje v nobenem primeru ne sme biti daljši od 15 dni od prejema pisne zahteve. Naročnik se lahko odloči, da zadrži nekatere informacije iz prvega odstavka tega člena v zvezi z oddajo naročila, sklenitvijo okvirnega sporazuma ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, bi škodila poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali bi lahko posegala v lojalno konkurenco med njimi.
8
·
(4) Naročnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, v šestih mesecih obvesti ponudnike o svoji odločitvi glede priznanja sposobnosti. Če naročnik predvideva, da bo odločanje trajalo več kakor štiri mesece od predložitve prijave, mora naročnik v dveh mesecih od dneva predložitve prijave ponudnika obvestiti o razlogih, ki opravičujejo podaljšanje roka, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena.
7
·
(4) Naročnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, v šestih mesecih obvesti ponudnike o svoji odločitvi glede priznanja sposobnosti. Če naročnik predvideva, da bo odločanje trajalo več kakor štiri mesece od predložitve prijave, mora naročnik v dveh mesecih od dneva predložitve prijave ponudnika obvestiti o razlogih, ki opravičujejo podaljšanje roka, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena.
9
·
(5) Naročnik obvesti ponudnike, katerih vlogo za priznanje sposobnosti je zavrnil, o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev čim prej in v nobenem primeru ne več kot 15 dni po datumu sprejema odločitve. Razlogi morajo temeljiti na pogojih za ugotovitev sposobnosti iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.
8
·
(5) Naročnik obvesti ponudnike, katerih vlogo za priznanje sposobnosti je zavrnil, o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev čim prej in v nobenem primeru ne več kot 15 dni po datumu sprejema odločitve. Razlogi morajo temeljiti na pogojih za ugotovitev sposobnosti iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.
10
·
(6) Naročnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, lahko priznanje o sposobnosti gospodarskega subjekta prekliče samo iz razlogov na podlagi pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka 48. člena tega zakona. O nameri, da bo naročnik preklical priznanje sposobnosti, je treba gospodarski subjekt v pisni obliki obvestiti vnaprej in vsaj 15 dni pred datumom, določenim za preklic priznanja sposobnosti, skupaj z razlogom ali razlogi, ki opravičujejo predlagano dejanje.
9
·
(6) Naročnik, ki vzpostavi in vodi sistem ugotavljanja sposobnosti, lahko priznanje o sposobnosti gospodarskega subjekta prekliče samo iz razlogov na podlagi pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz drugega odstavka 48. člena tega zakona. O nameri, da bo naročnik preklical priznanje sposobnosti, je treba gospodarski subjekt v pisni obliki obvestiti vnaprej in vsaj 15 dni pred datumom, določenim za preklic priznanja sposobnosti, skupaj z razlogom ali razlogi, ki opravičujejo predlagano dejanje.
1
·
(1) Ponudnik lahko odda ponudbo v elektronski obliki, če to omogoča informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik.
1
·
(1) Ponudnik lahko odda ponudbo v elektronski obliki, če to omogoča informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik.
2
·
(2) Naročnik mora ponudnike o možnosti oddaje ponudb v elektronski obliki seznaniti v razpisni dokumentaciji. Informacijski sistem naročnika mora zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem ponudb.
2
·
(2) Naročnik mora ponudnike o možnosti oddaje ponudb v elektronski obliki seznaniti v razpisni dokumentaciji. Informacijski sistem naročnika mora zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem ponudb.
3
·
(3) Informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik mora biti zgrajen tako, da omogoča odpiranje in vpogled v ponudbe šele po izteku roka za prejem ponudb. Informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik mora o tem voditi elektronski zapis o vseh aktivnostih, ki potekajo na informacijskem sistemu naročnika tako, da tega ni mogoče kasneje spremeniti.
3
·
(3) Informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik mora biti zgrajen tako, da omogoča odpiranje in vpogled v ponudbe šele po izteku roka za prejem ponudb. Informacijski sistem, ki ga uporablja naročnik mora o tem voditi elektronski zapis o vseh aktivnostih, ki potekajo na informacijskem sistemu naročnika tako, da tega ni mogoče kasneje spremeniti.
4
·
(4) Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom.
4
·
(4) Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom.
5
·
(5) Elektronski ponudbi mora biti dodan časovni žig.
5
·
(5) Elektronski ponudbi mora biti dodan časovni žig.
6
·
(6) V nobenem primeru naročnik ne sme z zahtevo po prejemu ponudb v elektronski obliki preprečiti ali drugače omejiti konkurence med ponudniki. Naročnikov informacijski sistem mora omogočati pošiljanje povratnice o prejemu elektronske ponudbe ponudniku.
6
·
(6) V nobenem primeru naročnik ne sme z zahtevo po prejemu ponudb v elektronski obliki preprečiti ali drugače omejiti konkurence med ponudniki. Naročnikov informacijski sistem mora omogočati pošiljanje povratnice o prejemu elektronske ponudbe ponudniku.
7
·
(7) Naročnikov informacijski sistem mora zagotoviti preprečitev zanikanja (nezatajljivost) identitete ponudnika.
7
·
(7) Naročnikov informacijski sistem mora zagotoviti preprečitev zanikanja (nezatajljivost) identitete ponudnika.
8
−
(8) Naročnikov informacijski sistem mora omogočati arhiviranje elektronskih ponudb na način, kot to določa ta zakon, zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis in zakon, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivov. Drugi del RAVNANJA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA Prvo poglavje SKUPNE DOLOČBE ZA VSE POSTOPKE JAVNEGA NAROČANJA, RAZEN ZA POSTOPEK ZBIRANJA PONUDB
8
+
(8) Naročnikov informacijski sistem mora omogočati arhiviranje elektronskih ponudb na način, kot to določa ta zakon, zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis in zakon, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivov. Drugi del RAVNANJA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA Prvo poglavje Skupne določbe za vse postopke javnega naročanja
1
·
Postopek javnega naročanja poteka po naslednjih fazah, razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače:
1
·
Postopek javnega naročanja poteka po naslednjih fazah, razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače:
2
·
1. periodično informativno obvestilo, če je to primerno,
2
·
1. periodično informativno obvestilo, če je to primerno,
3
−
2. priprava razpisne dokumentacije,
3
+
2. izračun ocenjene vrednosti,
4
−
3. objava obvestila o javnem naročilu,
4
+
3. sklep o začetku postopka,
5
−
4. predložitev in odpiranje ponudb,
5
+
4. priprava razpisne dokumentacije, če je to primerno,
6
−
5. pregled in ocenjevanje ponudb,
6
+
5. objava obvestila o javnem naročilu,
7
−
6. odločitev o oddaji javnega naročila,
7
+
6. predložitev in odpiranje ponudb,
8
−
7. objava obvestila o oddaji javnega naročila.
8
+
7. pregled in ocenjevanje ponudb,
+
9
+
8. odločitev o oddaji javnega naročila,
+
10
+
9. objava obvestila o oddaji javnega naročila, če je to primerno,.
1
·
(1) Vsebino razpisne dokumentacije sestavljajo, če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače, naslednji elementi:
1
·
(1) Vsebino razpisne dokumentacije sestavljajo, če ta zakon za posamezno vrsto postopka ne določa drugače, naslednji elementi:
2
·
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2
·
1. povabilo k oddaji ponudbe,
3
·
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3
·
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
4
·
3. pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika,
4
·
3. pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika,
5
·
4. splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,
5
·
4. splošni in posebni pogoji, ki bodo sestavni del pogodbe,
6
·
5. elementi za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
6
·
5. elementi za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
7
·
6. morebitna finančna ali druga zavarovanja.
7
·
6. morebitna finančna ali druga zavarovanja.
8
−
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so, glede na predmet naročila, potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, navedenim v objavi obvestila o javnem naročilu. Kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.
8
+
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so glede na predmet naročila potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, objavljenim v obvestilu o naročilu. Kot del razpisne dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji.
+
9
+
(3) Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.
+
10
+
(4) Pogodba o izvedbi naročila, ki jo podpišeta naročnik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, razen v primeru, ko je bila v postopku oddaje javnega naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naročnikom in ponudnikom.
+
11
+
(5) Pogodba o izvedbi javnega naročila mora vsebovati:
+
12
+
- dejansko vrednost celotnega javnega naročila oziroma
+
13
+
- v utemeljenih primerih, kjer le-te ni mogoče določiti, ocenjeno vrednost javnega naročila in rok veljavnosti pogodbe.
+
14
+
(6) Za potrebe tega člena se za podizvajalca ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V tem primeru:
+
15
+
- se za potrebe neposrednih plačil za podizvajalca šteje subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila;
+
16
+
- mora izbrani ponudnik s podizvajalcem iz prejšnje alineje skleniti pogodbo, s katero uredi obveznosti in pravice povezane s predmetom javnega naročanja.
+
17
+
(7) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, mora:
+
18
+
- ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem,
+
19
+
- podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika.
+
20
+
(8) V primeru iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila:
+
21
+
- vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec, in vsaka vrsta blaga, ki ga bo dobavil podizvajalec,
+
22
+
- podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun),
+
23
+
- predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da so podatki iz tega odstavka obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila in da so neposredna plačila podizvajalcem v skladu s tem zakonom obvezna.
+
24
+
(9) Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih dneh od sklenitve te pogodbe. Naročnik mora nemudoma po prejemu kopije pogodbe preveriti, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve alineje sedmega odstavka tega člena in podizvajalčevo soglasje iz druge alineje sedmega odstavka tega člena. Če pooblastila ali soglasja nima, mora ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozvati, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku ne predloži v tem roku, mora naročnik Državni revizijski komisiji predlagati, da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 106.a člena ali prvega odstavka 106.b člena tega zakona.
+
25
+
(10) Ponudnik mora svojemu računu oziroma situaciji obvezno priložiti račune oziroma situacije podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.
+
26
+
(11) Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, le-temu v 5 dneh po spremembi predložiti:
+
27
+
- svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, če je bil le-ta zamenjan,
+
28
+
- pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in
+
29
+
- soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.
+
30
+
(12) Vlada z uredbo natančneje določi pravila in postopke za neposredno izvajanje plačil podizvajalcem.
+
1
+
Vlada lahko za posamezne vrste predmetov javnega naročanja predpiše, ali so posamezne vrste finančnih zavarovanj obvezne oziroma dopustne, kateri finančni instrumenti so primerni za te vrste finančnih zavarovanj, v kakšni višini in trajanju ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih morajo upoštevati naročniki.
+
1
+
(1) Ponudnik lahko v postopku javnega naročanja umakne svojo ponudbo. Kadar to stori po poteku roka za oddajo ponudb, mora naročnik unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena.
+
2
+
(2) Naročnik mora unovčiti ponudnikovo garancijo za resnost ponudbe, če je bila le-ta v predmetnem postopku zahtevana in predložena, tudi v primeru, ko ponudnik, kljub pozivu naročnika, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.
1
−
Odpiranje ponudb je javno v primerih javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.
1
+
Odpiranje ponudb je javno v primerih javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, razen v primerih, ko se naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave in se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom.
1
·
(1) V primeru postopka iz 1. do 5. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona, naročnik pred sprejetjem odločitve iz 83. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnješe ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe.
1
·
(1) V primeru postopka iz 1. do 5. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona, naročnik pred sprejetjem odločitve iz 83. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnješe ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe.
2
−
(2) Kadar koli se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je posamezni ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove ponudbe, predložil neresnične izjave ali dokazila, mora naročnik Državni revizijski komisiji podati predlog za uvedbo postopka o prekršku iz drugega odstavka 106.a člena tega zakona.
2
+
(2) Kadar koli se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je posamezni ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove ponudbe, predložil neresnične izjave ali dokazila, mora naročnik Državni revizijski komisiji podati predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 106.a člena tega zakona.
1
·
(1) Organ, ki odloči o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 106.a člena, v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za javna naročila. V obvestilu navede polno ime in matično številko ponudnika ter datum, do katerega se ponudnik izloči iz postopkov javnega naročanja.
1
·
(1) Organ, ki odloči o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 106.a člena, v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za javna naročila. V obvestilu navede polno ime in matično številko ponudnika ter datum, do katerega se ponudnik izloči iz postopkov javnega naročanja.
2
−
(2) Ministrstvo, pristojno za finance, vodi evidenco ponudnikov z negativnimi referencami in jo objavi na svoji spletni strani. Vanjo se uvrsti ponudnik, ki je storil prekršek iz 3. točke prvega odstavka 106.a člena tega zakona, 4. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2 ali 2. točke prvega odstavka 87. člena ZJNPOV. Evidenca obsega:
2
+
(2) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, vodi evidenco ponudnikov z negativnimi referencami in jo objavi na svoji spletni strani. Vanjo se uvrsti ponudnik, ki je storil prekršek iz 3. točke prvega odstavka 106.a člena tega zakona, 4. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2 ali 2. točke prvega odstavka 87. člena ZJNPOV. Evidenca obsega:
3
−
- ponudnikovo polno ime in matično številko,
−
4
−
- datum uvrstitve ponudnika v evidenco in
−
5
−
- datum, do katerega je ponudnik izločen iz postopkov naročanja.
−
6
·
- ponudnikovo polno ime in matično številko,
3
·
- ponudnikovo polno ime in matično številko,
7
·
- datum uvrstitve ponudnika v evidenco in
4
·
- datum uvrstitve ponudnika v evidenco in
8
·
- datum, do katerega je ponudnik izločen iz postopkov naročanja.
5
·
- datum, do katerega je ponudnik izločen iz postopkov naročanja.
9
·
(3) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, uvrsti ponudnika v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena. Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami pritožba ni dopustna.
6
·
(3) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, uvrsti ponudnika v evidenco v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena. Zoper uvrstitev v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami pritožba ni dopustna.
10
·
(4) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, iz evidence ponudnikov z negativnimi referencami zbriše ponudnika v treh delovnih dneh po datumu iz tretje alineje drugega odstavka tega člena.
7
·
(4) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, iz evidence ponudnikov z negativnimi referencami zbriše ponudnika v treh delovnih dneh po datumu iz tretje alineje drugega odstavka tega člena.
1
−
(dopustne dopolnitve in spremembe ponudbe)
1
+
(1) Če je ponudba formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
2
·
(2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji ali povabilu k oddaji ponudb zahteva, da ponudniki oddajo ponudbo, ki vsebuje le predračun in tiste dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter da na podlagi poziva naročnika po pregledu in ocenjevanju ponudb, če je to potrebno, ponudbo dopolnijo z dokazili.
2
·
(2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji ali povabilu k oddaji ponudb zahteva, da ponudniki oddajo ponudbo, ki vsebuje le predračun in tiste dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter da na podlagi poziva naročnika po pregledu in ocenjevanju ponudb, če je to potrebno, ponudbo dopolnijo z dokazili.
3
·
(3) Ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati:
3
·
(3) Ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati:
4
·
- svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
4
·
- svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
5
·
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
5
·
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
6
·
(4) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.
6
·
(4) Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.
1
−
(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi.
1
+
(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 17. člena tega zakona ne sme biti daljši od 60 dni, v primeru drugih javnih naročil pa 45 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti:
2
−
(2) Na pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, vloženo v petih dneh od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, lahko naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremeni in sprejme novo, skladno določbi prejšnjega odstavka. Od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo.
2
+
- kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja, in
3
−
(3) V kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
3
+
- višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede.
4
−
- razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in
4
+
(2) Naročnik mora o svoji odločitvi pisno obvestiti ponudnike. Odločitev se vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.
5
−
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, v skladu z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.
5
+
(3) Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:
+
6
+
- razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
+
7
+
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Ponudnik ne sme uveljavljati pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.
6
·
(4) Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.
8
·
(4) Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.
+
9
+
(5) Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo in je ta odločitev pravnomočna. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.
+
10
+
(6) Ta člen se smiselno uporablja tudi za posamezna naročila iz 38. ali 39. člena tega zakona.
+
11
+
(7) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, mora vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odločale v postopku javnega naročanja, pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem, kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja.
+
12
+
(8) Kadar je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali ki v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom na način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti, mora ta oseba takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, predstojnika oziroma naročnika, za katerega opravlja dela oziroma na drug način sodeluje v postopku javnega naročanja, o tem pisno obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik naročnika mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.
+
13
+
(9) Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom iz prejšnjega odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot 25 % lastniškim deležem, zakonitim zastopnikom ali prokuristom.
+
14
+
(10) Kadar je z izbranim ponudnikom v povezavi iz osmega odstavka tega člena zakoniti zastopnik naročnika, mora ta oseba o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, pisno obvestiti nadzorni organ naročnika. Nadzorni organ mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito in nepristransko.
+
1
+
(1) Naročnik mora po sprejemu odločitve iz prvega odstavka prejšnjega člena upoštevati obdobje mirovanja, razen če:
+
2
+
- izvaja postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 4. ali 13. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona ali
+
3
+
- je v postopku javnega naročanja prejel le eno ponudbo.
+
4
+
(2) Če je naročnik v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi in postopku s pogajanji brez predhodne objave prejel več kot eno prijavo, lahko uporabi izjemo iz druge alineje prejšnjega odstavka, če je pred sprejemom odločitve o oddaji naročila kandidate obvestil, da se jim sposobnosti ne prizna in je potekel rok za uveljavljanje pravnega varstva zoper to odločitev.
+
5
+
(3) Če naročnik v skladu s prvim odstavkom tega člena ne upošteva obdobja mirovanja, mora to in razlog za uporabo izjeme navesti v obvestilu iz 3. ali 5. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona.
+
6
+
(4) Obdobja mirovanja ni treba upoštevati, če naročnik oddaja posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
+
7
+
(5) Kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka prejšnjega člena, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o tej zahtevi.
+
8
+
(6) Kadar naročnik v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena sprejme novo odločitev o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila.
+
9
+
(7) Odločitev o oddaji naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva.
1
−
(1) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 81.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 77.a člena ZJN-2, mora naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, vključno z razlogi za izločitev.
1
+
(1) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 81.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 77.a člena ZJN-2, mora naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, vključno z razlogi za izločitev.
2
−
(2) Naročnik lahko kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem in jih obvestiti o ustavitvi postopka javnega naročanja in opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona.
2
+
(2) Naročnik lahko kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4. ali 6. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem in jih obvestiti o ustavitvi postopka javnega naročanja in opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona.
3
−
(3) Naročnik lahko v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
3
+
(3) Naročnik lahko v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4. ali 6. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
4
·
(4) Kadar naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
4
·
(4) Kadar naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
5
−
(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev ali da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila z izbranim ponudnikom nemogoča. V primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, mora o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo,
5
+
(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev ali da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila z izbranim ponudnikom nemogoča. V primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, mora o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, ter svoj nadzorni organ, če tega nima, pa vlado.
6
·
(6) Naročnik odločitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Drugo poglavje Posebne določbe v postopkih javnega naročanja 1.1. Posebne določbe za postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti
6
·
(6) Naročnik odločitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Drugo poglavje Posebne določbe v postopkih javnega naročanja 1.1. Posebne določbe za postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti
1
·
(1) Če se oddaja javno naročilo po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, mora naročnik hkrati povabiti vse kandidate k oddaji ponudb. Povabilo mora biti poslano kandidatom v pisni obliki.
1
·
(1) Če se oddaja javno naročilo po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, mora naročnik hkrati povabiti vse kandidate k oddaji ponudb. Povabilo mora biti poslano kandidatom v pisni obliki.
2
·
(2) Povabilo kandidatom mora vsebovati navedbo podatka o objavi razpisne dokumentacije.
2
·
(2) Povabilo kandidatom mora vsebovati navedbo podatka o objavi razpisne dokumentacije.
3
·
(3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naročnik, ki je odgovoren za javno naročanje.
3
·
(3) Povabilo kandidatom je enako tudi v primeru, da z razpisno dokumentacijo razpolaga druga oseba in ne naročnik, ki je odgovoren za javno naročanje.
4
·
(4) Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
4
·
(4) Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
5
·
a) kjer je to primerno, rok, v katerem se lahko zahtevajo dodatni dokumenti ter znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev dodatnih dokumentov;
5
·
a) kjer je to primerno, rok, v katerem se lahko zahtevajo dodatni dokumenti ter znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev dodatnih dokumentov;
6
·
b) navedbo skrajnega roka za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti poslane, ter jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene;
6
·
b) navedbo skrajnega roka za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti poslane, ter jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene;
7
·
c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;
7
·
c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;
8
·
d) sklicevanje na vse morebitne priložene dokumente, ki jih je treba oddati;
8
·
d) sklicevanje na vse morebitne priložene dokumente, ki jih je treba oddati;
9
−
e) merila za oddajo naročila, če niso navedena v obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti, ki se uporablja kot sredstvo za objavo obvestila o javnem naročilu;
9
+
e) merila za oddajo naročila, če niso navedena v obvestilu o sistemu ugotavljanja sposobnosti, ki se uporablja kot sredstvo za objavo obvestila o javnem naročilu;
10
·
f) relativno pomembnost meril za oddajo naročila ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v obvestilu o javnem naročilu, obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ali v razpisni dokumentaciji.
10
·
f) relativno pomembnost meril za oddajo naročila ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v obvestilu o javnem naročilu, obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti ali v razpisni dokumentaciji.
11
·
(5) Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila, mora naročnik povabiti vse kandidate, da na podlagi natančnih podatkov o naročilu, potrdijo svoj interes za sodelovanje, pred začetkom izbire ponudnikov. Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
11
·
(5) Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila, mora naročnik povabiti vse kandidate, da na podlagi natančnih podatkov o naročilu, potrdijo svoj interes za sodelovanje, pred začetkom izbire ponudnikov. Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
12
·
a) vrsto in količino, vključno z možnostjo dodatnih naročil, in po možnosti tudi predvideno obdobje za ta dodatna naročila, vrsto in količino in po možnosti predviden čas objave nadaljnjih obvestil o javnih naročilih za gradnje, blago ali storitve;
12
·
a) vrsto in količino, vključno z možnostjo dodatnih naročil, in po možnosti tudi predvideno obdobje za ta dodatna naročila, vrsto in količino in po možnosti predviden čas objave nadaljnjih obvestil o javnih naročilih za gradnje, blago ali storitve;
13
·
b) vrsto postopka: postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti;
13
·
b) vrsto postopka: postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti;
14
·
c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;
14
·
c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o javnem naročilu;
15
·
d) naslov in rok za predložitev zahtev za razpisno dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti napisana;
15
·
d) naslov in rok za predložitev zahtev za razpisno dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti napisana;
16
·
e) naslov subjekta, ki bo oddal naročilo in potrebne informacije za pridobitev razpisne dokumentacije;
16
·
e) naslov subjekta, ki bo oddal naročilo in potrebne informacije za pridobitev razpisne dokumentacije;
17
·
f) ekonomske in tehnične pogoje, finančna jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;
17
·
f) ekonomske in tehnične pogoje, finančna jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;
18
·
g) znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev razpisne dokumentacije;
18
·
g) znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev razpisne dokumentacije;
19
·
h) obliko pogodbe, ki je predmet naročila: nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakšna koli njihova kombinacija, in
19
·
h) obliko pogodbe, ki je predmet naročila: nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakšna koli njihova kombinacija, in
20
−
i) merila za oddajo naročila in njihovo težo ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v informativnem obvestilu ali v razpisni dokumentaciji ali v povabilu k oddaji ponudb ali k pogajanjem. 1.2. Postopek s pogajanji brez predhodne objave
20
+
i) merila za oddajo naročila in njihovo težo ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v informativnem obvestilu ali v razpisni dokumentaciji ali v povabilu k oddaji ponudb ali k pogajanjem. 1.2. Posebne določbe za postopek s pogajanji po predhodni objavi in postopek s pogajanji brez predhodne objave
1
·
(1) Naročnik lahko določi, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način.
1
·
(1) Naročnik lahko določi, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način.
2
·
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje:
2
·
(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje:
3
·
1. povabilo k oddaji ponudbe,
3
·
1. povabilo k oddaji ponudbe,
4
·
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
4
·
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
5
−
3. opis predmeta naročila ali ciljev, ki jih želi doseči naročnik z izvedbo naročila,
5
+
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik,
6
−
4. splošne pogoje pogodbe,
6
+
4. opis predmeta naročila ali ciljev, ki jih želi doseči naročnik z izvedbo naročila,
7
−
5. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi.
7
+
5. splošne pogoje pogodbe,
+
8
+
6. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi.
1
−
(1) Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje, po pregledu ponudb v skladu s 87. členom tega zakona povabi k pogajanjem.
1
+
(1) Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije in tega zakona, po pregledu ponudb v skladu s prvim odstavkom 87. člena tega zakona povabi k pogajanjem. Povabilo mora vsebovati vsaj podatke iz četrtega odstavka 87. člena tega zakona.
2
·
(2) Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej določenih meril.
2
·
(2) Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej določenih meril.
3
−
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi.
3
+
(3) Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Pred pogajanji mora naročnik ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj razen, če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom. V primeru elektronske dražbe lahko namesto števila krogov draženja v povabilu k sodelovanju napove datum in čas zaključka dražbe.
4
−
(4) Naročnik lahko določi, da se postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način.
4
+
(4) Naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej, razen kadar se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom. V tem primeru mora ponudnik oddati le ponudbo, o kateri se naročnik in ponudnik pogajata v prvi fazi pogajanj, in končno ponudbo, ki jo ponudnik predloži po zaključku zadnje faze pogajanj.
5
−
(5) Naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej.
−
+
1
+
Ne glede na peti odstavek 41. člena, peti odstavek 45. člena ter peti in šesti odstavek 48. člena tega zakona lahko naročnik v postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki ga vodi na podlagi 4. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona, zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje tehničnih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti, v primeru merila ekonomsko najugodnejša ponudba pa tudi meril za izbor, z izjavo. Ne glede na prvi odstavek 81. člena tega zakona naročniku v postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki ga vodi na podlagi 4. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona, ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav.
1
·
(1) Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko podatke, ki jih mora sporočiti, ob upoštevanju Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila, o vrsti in količini opravljenih storitev, omeji na opis »storitve na področju raziskav in razvoja«.
1
·
(1) Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja po postopku s pogajanji brez predhodne objave, lahko podatke, ki jih mora sporočiti, ob upoštevanju Seznama informacij, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji javnega naročila, o vrsti in količini opravljenih storitev, omeji na opis »storitve na področju raziskav in razvoja«.
2
−
(2) Naročnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem členom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem naročilu. 1.3. Posebne določbe za postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi
2
+
(2) Naročnik mora zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem členom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem naročilu. 1.3. (črtan)
1
−
Naročnik mora pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika in pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja. Tretji del PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE STORITEV
1
+
1.5. Posebne določbe za postopek oddaje naročila male vrednosti
+
1
+
(1) Ne glede na prvi odstavek 75. člena tega zakona naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti pripravi razpisno dokumentacijo, predvsem pogoje, ki bodo sestavni del pogodbe o izvedbi naročila, če je to potrebno in v obsegu kot je to primerno, glede na način izvajanja postopka. Naročniku ni potrebno posebej pripraviti razpisne dokumentacije, kadar so vsi potrebni podatki in podlage za oddajo ponudbe podani v objavi obvestila o naročilu male vrednosti.
+
2
+
(2) Ne glede na peti odstavek 41. člena, peti odstavek 45. člena ter peti in šesti odstavek 48. člena tega zakona lahko naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje tehničnih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti, v primeru merila ekonomsko najugodnejša ponudba pa tudi meril za izbor, z izjavo. Ne glede na prvi odstavek 81. člena tega zakona naročniku v postopku oddaje naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav.
+
1
+
Ne glede na tretji odstavek 83. člena tega zakona zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v postopku oddaje naročila male vrednosti ni dopustna. Ne glede na peti odstavek 83.a člena tega zakona teče rok za uveljavitev pravnega varstva zoper odločitev o oddaji naročila od dneva prejema odločitve o oddaji naročila.
+
1
+
Ne glede na tretji in peti odstavek 84. člena tega zakona v postopku oddaje naročila male vrednosti naročniku ni treba obvestiti svojega nadzornega organa ali vlade o zavrnitvi vseh ponudb in odstopu od izvedbe javnega naročila. 95.č člen (dokumentacija o postopku oddaje naročila male vrednosti)
+
2
+
(1) Dokumentacijo o oddaji naročila male vrednosti, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
+
3
+
- objava obvestila o naročilu male vrednosti,
+
4
+
- razpisna dokumentacija, če je to primerno,
+
5
+
- predložene ponudbe,
+
6
+
- odločitev o oddaji naročila in
+
7
+
- objava obvestila o oddaji naročila male vrednosti.
+
8
+
(2) Dokumentacijo lahko sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na način izvedbe javnega naročila. Tretji del PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE STORITEV
1
−
(1) Dokumentacijo o oddaji naročila male vrednosti, ki jo mora voditi naročnik, sestavljajo:
−
2
−
- objava obvestila o naročilu male vrednosti,
−
3
−
- razpisna dokumentacija, če je to primerno,
−
4
−
- predložene ponudbe,
−
5
−
- odločitev o oddaji naročila in
−
6
−
- objava obvestila o oddaji naročila male vrednosti.
−
7
−
(2) Dokumentacijo lahko sestavljajo tudi drugi dokumenti glede na način izvedbe javnega naročila.
−
+
1
+
Naročnik izvede natečaj v skladu s tem delom zakona in pri tem smiselno uporablja ostale določbe tega zakona.
1
·
(1) Žirija mora biti samostojna pri sprejemanju svojih odločitev ali mnenj.
1
·
(1) Žirija mora biti samostojna pri sprejemanju svojih odločitev ali mnenj.
2
·
(2) Žirija mora pregledati načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, upoštevaje njihovo anonimnost ter izključno na podlagi meril iz obvestila o javnem natečaju.
2
·
(2) Žirija mora pregledati načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, upoštevaje njihovo anonimnost ter izključno na podlagi meril iz obvestila o javnem natečaju.
3
·
(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in navesti vse točke projekta, ki bi jih bilo treba pojasniti.
3
·
(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in navesti vse točke projekta, ki bi jih bilo treba pojasniti.
4
·
(4) Žirija mora spoštovati anonimnost udeležencev natečaja do sprejema mnenja ali odločitve.
4
·
(4) Žirija mora spoštovati anonimnost udeležencev natečaja do sprejema mnenja ali odločitve.
5
·
(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi, da zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov, odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija navedla v zapisniku.
5
·
(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi, da zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov, odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija navedla v zapisniku.
6
−
(6) O dialogu med člani žirije in kandidati mora žirija sestaviti izčrpni zapisnik. Četrti del STATISTIKA
6
+
(6) O dialogu med člani žirije in kandidati mora žirija sestaviti izčrpni zapisnik. Četrti del STATISTIKA IN POROČILA
1
−
(1) Podatki o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 3., 5., 7. in 13. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.
1
+
(1) Podatki o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 3., 5. in 7. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.
2
−
(2) Podatki o posameznih naročilih, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 14. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.
2
+
(2) Podatki o posameznih naročilih, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 12. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.
3
−
(3) Podatke o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, sporočajo organi Republike Slovenije na portal javnih naročil do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
3
+
(3) Podatke o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, sporočajo naročniki na portal javnih naročil do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
1
−
(1) Naročnik mora ministrstvu, pristojnemu za finance, posredovati poročilo o oddanih javnih naročilih v preteklem letu do konca februarja tekočega leta. Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi predloženih poročil najkasneje do 30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih in ga posreduje vladi v potrditev.
1
+
(1) Podatke o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, ki so jih naročniki sporočili na portal javnih naročil v skladu z 103.a členom tega zakona, obdela Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., in jih pošlje ministrstvu, pristojnemu za javna naročila, do 31. maja tekočega leta.
2
−
(2) Vlada na način, ki ga določi Komisija, Komisiji vsako leto posreduje statistično poročilo, razdeljeno po državah članicah in posameznih kategorijah dejavnosti, o skupni vrednosti oddanih naročil pod vrednostnimi pragovi, ki bi bila vključena v ta zakon, če ne bi bili določeni vrednostni pragovi.
2
+
(2) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., ima za obdelavo podatkov iz prejšnjega odstavka zagotovljen brezplačen dostop do razširjenega nabora podatkov iz baze Poslovnega registra Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, v standardizirani obliki, ki jo Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve po ceniku ponuja tudi ostalim uporabnikom.
3
−
(3) Vlada na način, ki ga določi Komisija, Komisiji najkasneje do 31. oktobra za preteklo leto in do 31. oktobra tekočega leta posreduje statistično poročilo o oddanih javnih naročilih, pripravljeno v zvezi z naslednjimi kategorijami dejavnosti:
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, na podlagi podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, najkasneje do 30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji in ga posreduje vladi v potrditev.
4
−
- proizvodnja, transport ali distribucija električne energije,
4
+
(4) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, na način, ki ga določi Komisija, Komisiji najkasneje do 31. oktobra za preteklo leto posreduje:
5
−
- proizvodnja, transport ali distribucija pitne vode,
5
+
- statistično poročilo o skupni vrednosti oddanih javnih naročil pod mejnimi vrednostmi iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, razdeljeno po posameznih kategorijah dejavnosti, in
6
−
- mestni železniški, tramvajski, trolejbusni ali avtobusni promet,
6
+
- statistično poročilo o javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, razčlenjeno na posamezno kategorijo dejavnosti, predmet naročila in druge statistične informacije, ki jih zahteva Komisija.
7
−
- infrastruktura v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih na celinskih plovnih poteh ali infrastruktura v drugih terminalih,
7
+
(5) Statistično poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsako statistično informacijo, ki jo zahteva Sporazum o vladnih nabavah.
8
−
- letališka infrastruktura.
8
+
(6) Informacije o javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od vrednostni iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, ne vključujejo informacij o naročilih storitev na področju raziskav in razvoja v kategoriji 8 iz Seznama storitev A, telekomunikacijskih storitev v kategoriji 5 iz Seznama storitev A, katerih zaporedne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, ali storitev iz Seznama storitev B.
9
−
(4) Statistično poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsako statistično informacijo, ki jo zahteva Sporazum o vladnih nabavah.
9
+
(7) Poročila iz četrtega odstavka tega člena se pripravijo tako, da:
10
−
(5) Informacije iz tretjega odstavka tega člena ne vključujejo informacij o naročilih storitev na področju raziskav in razvoja v kategoriji 8 iz Seznama storitev A, telekomunikacijskih storitev v kategoriji 5 iz Seznama storitev A, katerih zaporedne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, ali storitev iz Seznama storitev B.
−
11
−
(6) Poročila iz prvega in drugega odstavka tega člena se pripravijo tako, da:
−
12
·
a) se v interesu upravne poenostavitve naročila manjših vrednosti lahko izključijo, pod pogojem, da uporabnost statističnih podatkov s tem ni ogrožena;
10
·
a) se v interesu upravne poenostavitve naročila manjših vrednosti lahko izključijo, pod pogojem, da uporabnost statističnih podatkov s tem ni ogrožena;
13
·
b) se spoštuje zaupnost predloženih informacij.
11
·
b) se spoštuje zaupnost predloženih informacij.
14
−
(7) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, izda pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu. Peti del PREKRŠKOVNI ORGAN
12
+
(8) Minister, pristojen za javna naročila, izda pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu.
+
1
+
(1) Naročnik mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti, o vsakem sklenjenem okvirnem sporazumu in vzpostavljenem dinamičnem nabavnem sistemu, ki mora vsebovati predvsem naslednje podatke:
+
2
+
a) ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;
+
3
+
b) imena izbranih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izbiro ter razvrstitev ponudb tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom;
+
4
+
c) imena izločenih kandidatov ali ponudnikov in razloge za njihovo izločitev;
+
5
+
d) razloge za zavrnitev neobičajno nizkih ponudb;
+
6
+
e) ime izbranega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, ter, v kolikor je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga izbrani ponudnik namerava dati v podizvajanje tretji osebi;
+
7
+
f) glede postopkov s pogajanji okoliščine iz drugega odstavka 34. in 35. člena tega zakona, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;
+
8
+
g) po potrebi razloge, na podlagi katerih se je naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema.
+
9
+
(2) Naročniki morajo sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročila, ki se izvajajo na elektronski način.
+
1
+
Naročnik mora hraniti dokumentacijo o postopku javnega naročanja najmanj deset let po datumu oddaje naročila oziroma najmanj dve leti po preteku garancije za predmet naročila, če garancija velja več kot deset let. Neizbrane ponudbe mora naročnik hraniti najmanj dve leti po datumu oddaje naročila. Peti del PREKRŠKOVNI ORGAN
1
−
(1) Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov naročnikov, je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija).
1
+
(1) Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov naročnikov, ponudnikov in podizvajalcev, je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija).
2
−
(2) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi izdanih predpisih. Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške. Šesti del KAZENSKE DOLOČBE
2
+
(2) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi izdanih predpisih. Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
+
3
+
(3) Kadar Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika, ponudnika, podizvajalca in njihove odgovorne osebe ali zbira dodatne dokumente in dokaze o morebitnem prekršku naročnika, ponudnika, podizvajalca in njihovih odgovornih oseb, morajo naročnik, ponudnik, podizvajalec in njihove odgovorne osebe Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu njenega pisnega poziva odstopiti vse dokumente in dokaze, na odstop katerih jih je Državna revizijska komisija pozvala. Šesti del KAZENSKE DOLOČBE
1
·
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot naročnik:
1
·
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot naročnik:
2
−
1. ne objavi obvestila iz 2. do 14. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon (prvi in drugi odstavek 17. člena, 61.a do 64.č člen ter deveti odstavek 38. člena);
2
+
1. ne objavi obvestila iz 2. do 12. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav jo k temu zavezuje ta zakon (prvi in drugi odstavek 17. člena, 61.a do 64.č člen ter deveti odstavek 38. člena);
3
·
2. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila postopku oddaje javnega naročila (18. člen);
3
·
2. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila postopku oddaje javnega naročila (18. člen);
4
·
3. pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo zasebnega prava (tretji odstavek 24. člena);
4
·
3. pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo zasebnega prava (tretji odstavek 24. člena);
5
·
4. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona;
5
·
4. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona;
6
·
5. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (33. do 36.a člen);
6
·
5. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (33. do 36.a člen);
7
·
6. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 35. člena tega zakona;
7
·
6. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 35. člena tega zakona;
8
·
7. odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s ponudnikom, ki je bil na dan, ko se je potekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (drugi odstavek 45. člena);
8
·
7. odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s ponudnikom, ki je bil na dan, ko se je potekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (drugi odstavek 45. člena);
9
·
8. zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco, predloži ponudnik (peti odstavek 45. člena);
9
·
8. zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco, predloži ponudnik (peti odstavek 45. člena);
10
·
9. med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več najugodnejša (49. člen);
10
·
9. med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več najugodnejša (49. člen);
11
·
10. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (51. do 56., 63. do 64.b člen);
11
·
10. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (51. do 56., 63. do 64.b člen);
12
·
11. opredeli določbe pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da v bistvenih elementih odstopajo od določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 74. člena);
12
·
11. opredeli določbe pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da v bistvenih elementih odstopajo od določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 74. člena);
13
·
12. ravna v nasprotju z osmim odstavkom 74. člena tega zakona;
13
·
12. ravna v nasprotju z osmim odstavkom 74. člena tega zakona;
14
·
13. popravi računsko napako v nasprotju z zakonom (četrti odstavek 82. člena);
14
·
13. popravi računsko napako v nasprotju z zakonom (četrti odstavek 82. člena);
15
·
14. ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav jo k temu zavezuje zakon (prvi odstavek 83.a člena);
15
·
14. ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav jo k temu zavezuje zakon (prvi odstavek 83.a člena);
16
·
15. zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnila vse ponudbe (četrti odstavek 84. člena);
16
·
15. zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnila vse ponudbe (četrti odstavek 84. člena);
17
·
16. odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 84. člena tega zakona;
17
·
16. odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 84. člena tega zakona;
18
·
17. ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (103.a člen);
18
·
17. ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (103.a člen);
19
·
18. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena).
19
·
18. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena).
20
·
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
20
·
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
21
·
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
21
·
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
22
·
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
22
·
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
23
·
(5) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, in zakoniti zastopnik naročnika, ki svojega predstojnika, naročnika oziroma njegovega nadzornega organa ne obvestita o povezavi ali zasebnem interesu iz osmega odstavka 83. člena tega zakona, se kaznujeta z globo od 500 do 2.000 eurov.
23
·
(5) Oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v kateri koli fazi odloča v postopku javnega naročanja, in zakoniti zastopnik naročnika, ki svojega predstojnika, naročnika oziroma njegovega nadzornega organa ne obvestita o povezavi ali zasebnem interesu iz osmega odstavka 83. člena tega zakona, se kaznujeta z globo od 500 do 2.000 eurov.
24
·
(6) Za prekršek iz 2., 5., 9., 14. ali 15. točke prvega odstavka tega člena se odgovorni osebi iz četrtega odstavka tega člena, ki je storila dejanje, ki se šteje za ta prekršek, izreče tudi stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja po ZJN-2, ZJNPOV in tem zakonu, in sicer ta oseba tri leta ne sme voditi, odločati ali kakor koli drugače sodelovati v teh postopkih.
24
·
(6) Za prekršek iz 2., 5., 9., 14. ali 15. točke prvega odstavka tega člena se odgovorni osebi iz četrtega odstavka tega člena, ki je storila dejanje, ki se šteje za ta prekršek, izreče tudi stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja po ZJN-2, ZJNPOV in tem zakonu, in sicer ta oseba tri leta ne sme voditi, odločati ali kakor koli drugače sodelovati v teh postopkih.
25
·
(7) Organ, ki odloči o prekršku iz prejšnjega odstavka, pošlje to odločitev naročniku, pri katerem je oseba, ki je storila prekršek, zaposlena, in ministrstvu, pristojnemu za javna naročila. Odločitev mora poslati v treh delovnih dneh od njene pravnomočnosti.
25
·
(7) Organ, ki odloči o prekršku iz prejšnjega odstavka, pošlje to odločitev naročniku, pri katerem je oseba, ki je storila prekršek, zaposlena, in ministrstvu, pristojnemu za javna naročila. Odločitev mora poslati v treh delovnih dneh od njene pravnomočnosti.
+
1
+
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot ponudnik:
+
2
+
1. ravna v nasprotju s sedmim, osmim, desetim ali enajstim odstavkom 74. člena tega zakona;
+
3
+
2. kljub naročnikovemu pozivu in čeprav za to niso podani objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni mogel vplivati, jih pričakovati, preprečiti, odpraviti in se jim izogniti;
+
4
+
3. v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo;
+
5
+
4. uveljavlja pravico do dodatne obrazložitve iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja;
+
6
+
5. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena).
+
7
+
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+
8
+
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
9
+
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
+
10
+
(5) Za prekršek iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ponudniku iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov naročanja, in sicer:
+
11
+
- če je predmet naročila blago ali storitev, za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
+
12
+
- če je predmet naročila gradnja, za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
+
1
+
(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba prava, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 eurov, če kot podizvajalec:
+
2
+
- ne predloži soglasja k neposrednemu plačilu (sedmi odstavek 74. člena);
+
3
+
- ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena).
+
4
+
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov, če kot podizvajalec stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+
5
+
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot podizvajalec stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
6
+
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
+
1
+
Če je narava prekrška iz 2., 5., 12. in 14. točke prvega odstavka 106. člena tega zakona ter 1. točke prvega odstavka 106.a člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, lahko prekrškovni organ izreče večkratnik globe iz 106. oziroma 106.a člena tega zakona, vendar izrečena globa za:
+
2
+
- pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ali pravno osebo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 300.000 eurov;
+
3
+
- pravno osebo, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravno osebo, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči zneska 150.000 eurov;
+
4
+
- samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme preseči zneska 90.000 eurov;
+
5
+
- odgovorno osebo pravne osebe iz prve ali druge alineje tega člena, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnje alineje ali odgovorno osebo v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti ne sme preseči zneska 6.000 eurov. 106.č člen (globe v hitrem postopku) V hitrem postopku lahko prekrškovni organ izreče globo v razponu, predpisanem v tem zakonu. Pri odločanju o višini globe se upoštevata teža prekrška in z njim povzročena škoda.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-E) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. marca 2014. Št. 003-02-3/2014-3 Ljubljana, dne 14. marca 2014 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROČJU IN PODROČJU POŠTNIH STORITEV (ZJNVETPS-E)
−
1
−
Vlada Republike Slovenije v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi predpis iz 64.e člena zakona.
−
1
−
Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, uskladiti vsebino obvestila iz 3. in 5. točke prvega odstavka 57. člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 - uradno prečiščeno besedilo, 43/12 - odločba US in 90/12) poslana v objavo na portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih. Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih naročniki začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih. Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega pred uveljavitvijo tega zakona, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.
−
1
−
Podatki o javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 - uradno prečiščeno besedilo, 43/12 - odločba US in 90/12) in so bila oddana v letu 2014, se sporočajo v skladu s tem zakonom.
−
1
−
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-08/14-3/15 Ljubljana, dne 6. marca 2014 EPA 1801-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik
−