← Back to list
Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije
ZKGZ
31articles changed
+2added
+7removed
+22modified
added 1878removed 1108words
42paragraphs
Version history
1
−
Pri uresničevanju svojega namena zbornica opravlja zlasti naslednje naloge:
1
+
Zbornica opravlja naslednje naloge, ki se financirajo iz zbranega zborničnega prispevka:
2
−
- obravnava problematiko kmetijstva in gozdarstva ter daje predloge za njun skladen razvoj;
2
+
- obravnava problematiko kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter predlaga ukrepe za njihov skladen razvoj;
3
−
- oblikuje stališča zbornice za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike;
3
+
- opravlja za svoje člane splošno strokovno svetovanje in splošno strokovno pomoč na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
4
−
- oblikuje stališča in predloge ukrepov za izboljšanje delovnih razmer v kmetijstvu in gozdarstvu, za gospodarno in okolju prijazno kmetovanje, gospodarjenje z gozdovi, gospodarski ribolov in ribogojstvo;
4
+
- usklajuje skupne in posamične interese članov ter zastopa interese članov in interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil;
5
−
- spremlja razmere v kmetijstvu in gozdarstvu ter pristojnim državnim organom, organom lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil daje obvestila in predloge na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo;
5
+
- spodbuja, organizira in koordinira ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
6
−
- daje pobude za sprejem zakonov in drugih predpisov ter ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo in gozdarstvo in ustreznim organom lokalnih skupnosti posreduje mnenja k predlogom zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo interese kmetijstva in gozdarstva;
6
+
- oblikuje stališča in predlaga ukrepe za izboljšanje socialnih razmer v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
7
−
- opravlja za svoje člane strokovno svetovanje na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
7
+
- sodeluje z zbornicami in ostalimi sorodnimi kmetijskimi, gozdarskimi in ribiškimi organizacijami doma in v tujini;
8
−
- skrbi za vodenje kontrole proizvodnje in selekcije za govedo, prašiče, konje, drobnico in druge vrste domačih živali, poleg drugih pristojnih inštitucij;
8
+
- sodeluje z izobraževalnimi, raziskovalnimi in znanstvenimi ustanovami za razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
9
−
- skrbi za poklicno izobraževanje in izvaja strokovno usposabljanje svojih članov;
9
+
- organizira in se udeležuje sejmov in drugih prireditev na področju kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti;
10
−
- podpira in pospešuje sodelovanje kmetijskih in gozdarskih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s kmetijskimi in gozdarskimi obrati;
10
+
- daje strokovna mnenja v postopkih sprejemanja predpisov in drugih dokumentov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
11
−
- zagotavlja gospodarsko svetovanje oziroma posreduje in pospešuje tovrstno svetovanje, če ga ne izvaja sama;
11
+
- spremlja in opozarja na posledice učinkovanja predpisov državnega zbora, vlade, ministrstev, lokalnih skupnosti in predpisov Evropske unije na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo;
12
−
- v mejah, ki jih določata zakon in statut, zastopa člane v gospodarskih, tehničnih, pravnih in socialnih vprašanjih, zlasti pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil;
12
+
- obvešča člane o svojih aktivnostih;
13
−
- vodi seznam svojih članov;
13
+
- vodi evidenco članov in razvija informacijski sistem;
14
−
- opravlja druge naloge. Zbornica izvršuje javna pooblastila, ki se določijo z zakonom. Listine, ki jih izdaja zbornica pri izvrševanju javnih pooblastil, so javne listine. Dejavnost zbornice iz prvega odstavka tega člena se nanaša na vsa kmetijska zemljišča in gozdove ter na vse kmetijske in gozdarske obrate iz 3. člena tega zakona, ne glede na obseg, način gospodarjenja in lastnino, če z zakonom ni drugače določeno. Za vzpostavitev in vodenje seznama članov iz predzadnje alinee prvega odstavka tega člena ima zbornica pravico do vpogleda in uporabe podatkov in evidenc:
14
+
- podeljuje priznanja za uspešno delo. Zbornica izvaja naloge javnih služb na področju kmetijstva in druge naloge na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Zbornica izvršuje javna pooblastila, določena z zakoni. Listine, ki jih izdaja zbornica pri izvrševanju javnih pooblastil, so javne listine. Zbornica lahko opravlja tudi druge dejavnosti, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom, iz katerih pridobiva dohodek. Naloge zbornice iz prvega odstavka tega člena se nanašajo na vsa kmetijska zemljišča in gozdove ter na vse kmetijske in gozdarske obrate iz 3. člena tega zakona, ne glede na obseg, način gospodarjenja in lastnino, če z zakonom ni drugače določeno. Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog zbornica vodi in vzdržuje evidenco svojih članov. Evidenca vsebuje naslednje podatke, ki jih zbornica pridobi iz javnih knjig in zbirk podatkov:
15
−
- o enotni matični številki občana, imenu in priimku ter naslovu fizične osebe iz Centralnega registra prebivalstva in podatke o pravni osebi iz Poslovnega registra Slovenije;
15
+
- o enotni matični številki občana, osebnem imenu ter naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, iz Centralnega registra prebivalstva;
16
−
- o lastništvu kmetijskih zemljišč in gozdov (enotna matična številka občana, ime, priimek in naslov lastnika ter katastrski dohodek zemljišč) iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra;
16
+
- o lastništvu kmetijskih zemljišč in gozdov (osebno ime, enotno matično številko občana in naslov stalnega ali začasnega prebivališča), iz zemljiške knjige;
17
−
- o pokojninskih in invalidskih zavarovancih ter upokojencih na podlagi kmetijske dejavnosti (ime in priimek, naslov in enotna matična številka občana), ki jih vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
17
+
- o vrsti rabe zemljišč ter o katastrskem dohodku zemljišč, iz zemljiškega katastra;
18
−
- o osebah, ki opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in so zavezane za davek iz dejavnosti ali so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki, in jih vodijo pristojni davčni organi;
18
+
- o vseh oprostitvah in olajšavah, priznanih v skladu s predpisi, ki urejajo dohodnino, ter o parcelah in katastrskem dohodku kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih ima fizična oseba v dejanski uporabi, iz podatkov Davčne uprave Republike Slovenije;
19
−
- o pravnih osebah, ki so članice zbornice, iz Poslovnega registra Slovenije.
19
+
- o pokojninskih in invalidskih zavarovancih na podlagi kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in enotna matična številka občana), ki jih vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
+
20
+
- o osebah (enotno matično številko občana, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in dobiček), ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost in so zavezane za davek iz dejavnosti ali so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki, in jih vodijo pristojni davčni organi;
+
21
+
- o pravnih osebah, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost (matično številko, davčno številko, ime in sedež, podatke o izplačanih plačah in amortizaciji) in fizičnih osebah iz druge in tretje alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona (davčno številko, matično številko, osebno ime in naslov) iz Poslovnega registra Slovenije;
+
22
+
- o zakupnikih kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih vodi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča);
+
23
+
- o fizičnih osebah (davčno številko, podatke o rezidentskem statusu zavezanca, naslov za vročanje, številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa, druge podatke o fizični osebi: zaposlena/nezaposlena, delodajalec, upokojenec) iz davčnega registra. Osebne podatke pridobi zbornica brezplačno od upravljalcev zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka, ki so pooblaščeni za njihovo vodenje, pri tem pa mora upoštevati namene, zaradi katerih so bili zbrani. Podatki iz šestega odstavka tega člena se hranijo deset let po prenehanju članstva, nato pa se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive. Zbornica mora s podatki, ki so davčna tajnost, ravnati v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
1
−
V zbornici se kot oblika delovanja zaradi zagotavljanja interesov članov in dejavnosti zbornice na določenem območju organizirajo naslednje območne enote: Brežice, Celje, Kočevje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj in Slovenj Gradec. Območne enote medsebojno sodelujejo in v zadevah, ki se nanašajo na več območnih enot, oblikujejo skupna stališča. Zaradi skupnega reševanja določenih problemov lahko zbornica na predlog območne enote oziroma občin z določenega gospodarsko zaključenega območja organizira izpostave območne enote za to gospodarsko območje.
1
+
V zbornici se kot oblika delovanja zaradi zagotavljanja interesov članov in dejavnosti zbornice na določenem območju organizirajo naslednje območne enote, ki obsegajo območja naslednjih občin:
+
2
+
- območna enota Brežice za območja naslednjih občin: Brežice, Krško, Sevnica, Kostanjevica na Krki;
+
3
+
- območna enota Celje za območja naslednjih občin: Laško, Radeče, Žalec, Vransko, Tabor, Prebold, Braslovče, Polzela, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Šentjur pri Celju, Dobje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje;
+
4
+
- območna enota Kočevje za območja naslednjih občin: Ribnica, Sodražica, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje, Loški potok, Osilnica in Kostel;
+
5
+
- območna enota Koper za območja naslednjih občin: Koper, Izola, Piran, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen;
+
6
+
- območna enota Kranj za območja naslednjih občin: Kranj, Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Tržič, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, Naklo, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Jezersko, Gorje;
+
7
+
- območna enota Ljubljana za območja naslednjih občin: Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Brezovica, Ig, Škofljica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Vodice, Medvode, Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Logatec, Litija, Šmartno pri Litiji, Hrastnik, Log - Dragomer;
+
8
+
- območna enota Maribor za območja naslednjih občin: Maribor, Hoče-Slivnica, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Rače-Fram, Pesnica, Kungota, Šentilj, Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju;
+
9
+
- območna enota Murska Sobota za območja naslednjih občin: Murska Sobota, Gornja Radgona, Sveti Jurij, Radenci, Ljutomer, Križevci, Veržej, Beltinci, Tišina, Moravske Toplice, Puconci, Cankova, Rogašovci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Dobrovnik in Kobilje, Razkrižje, Apače;
+
10
+
- območna enota Nova Gorica za območja naslednjih občin: Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Bovec, Kobarid, Tolmin, Ajdovščina, Vipava, Idrija in Cerkno, Renče - Vogrsko;
+
11
+
- območna enota Novo mesto za območja naslednjih občin: Novo mesto, Trebnje, Mirna Peč, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Škocjan, Črnomelj, Semič, Metlika, Straža, Šmarješke Toplice, Šentrupert in Mokronog - Trebelno;
+
12
+
- območna enota Postojna za območja naslednjih občin: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke, Loška dolina;
+
13
+
- območna enota Ptuj za območja naslednjih občin: Ptuj, Žetale, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč, Gorišnica, Markovci, Kidričevo, Hajdina, Dornava, Destrnik, Juršinci, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak in Ormož, Cirkulane, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Središče ob Dravi, Makole, Poljčane;
+
14
+
- območna enota Slovenj Gradec za območja naslednjih občin: Slovenj Gradec, Mislinja, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Ravne na Koroškem, Črna na Koroškem, Prevalje, Mežica, Dravograd, Mozirje, Solčava, Luče, Gornji Grad, Ljubno, Nazarje, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, Rečica ob Savinji. Območne enote medsebojno sodelujejo in v zadevah, ki se nanašajo na več območnih enot, oblikujejo skupna stališča. Zaradi skupnega reševanja določenih problemov lahko zbornica na predlog območne enote oziroma občin z določenega gospodarsko zaključenega območja organizira izpostave območne enote za to gospodarsko območje.
1
−
Zbornica ima statut, v katerem določi zlasti: ime in sedež; namen in naloge; način izvajanja javnih pooblastil; način včlanjevanja in prenehanja članstva; pravice, obveznosti in odgovornosti članov; način zastopanja članov; podrobnejšo notranjo organizacijo, sedeže območnih enot in njihove izpostave; organe zbornice in območnih enot ter število njihovih članov, sestavo, naloge in pooblastila, mandatno dobo ter možnost ponovne izvolitve oziroma imenovanja; način volitev članov sveta zbornice in območnih enot, način volitev oziroma imenovanja članov organov; naloge in pooblastila direktorja zborničnega urada in vodje območne enote ter imenovanja in razrešitve vodilnih delavcev; pravice in dolžnosti članov ter organov; zastopanje zbornice; način financiranja zbornice ter višino zborničnega prispevka; način opravljanja nadzorstva nad finančnim poslovanjem; razpolaganje s premoženjem; odnos do pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je; način urejanja pravic in dolžnosti delavcev zbornice; osnove za plače delavcev zbornice; druge splošne akte zbornice. Statut zbornice prične veljati, ko ga sprejme svet zbornice in da k določilom statuta, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil in zborničnega prispevka, soglasje Vlada Republike Slovenije.
1
+
Zbornica ima statut, v katerem določi zlasti: ime in sedež; namen in naloge; način izvajanja javnih pooblastil; način včlanjevanja in prenehanja članstva; pravice, obveznosti in odgovornosti članov; način zastopanja članov; podrobnejšo notranjo organizacijo, sedeže območnih enot in njihove izpostave; organe zbornice in območnih enot ter število njihovih članov, sestavo, naloge in pooblastila, mandatno dobo ter možnost ponovne izvolitve oziroma imenovanja; način volitev članov sveta zbornice in območnih enot, način volitev oziroma imenovanja članov organov; naloge in pooblastila direktorja zborničnega urada in vodje območne enote ter imenovanja in razrešitve vodilnih delavcev; pravice in dolžnosti članov ter organov; zastopanje zbornice; način opravljanja nadzorstva nad finančnim poslovanjem; razpolaganje s premoženjem; odnos do pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je; način urejanja pravic in dolžnosti delavcev zbornice; osnove za plače delavcev zbornice; druge splošne akte zbornice. Statut zbornice prične veljati, ko ga sprejme svet zbornice in da k določilom statuta, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil, soglasje Vlada Republike Slovenije.
1
−
Člani zbornice so fizične osebe, določene s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: obvezni člani), lahko pa so člani zbornice tudi druge fizične osebe osebe (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni člani). Zaradi sorazmernega zastopstva različnih interesov na področju kmetijstva in gozdarstva so člani zbornice razvrščeni v dve volilni skupini. Zbornica se povezuje v druge oblike zborničnega povezovanja v skladu z zakonom in svojimi akti.
1
+
Člani zbornice so fizične osebe, določene s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: obvezni člani), lahko pa so člani zbornice tudi druge fizične osebe in pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni člani). Zaradi sorazmernega zastopstva različnih interesov na področju kmetijstva in gozdarstva so člani zbornice razvrščeni v dve volilni skupini. Zbornica se povezuje v druge oblike zborničnega povezovanja v skladu z zakonom in svojimi akti.
1
·
Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
1
·
Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
2
−
- če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 2007 najmanj 167 eurov, ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka;
2
+
- če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega najmanj 220 eurov, ta znesek pa se pomnoži s količnikom, ki odraža razmerje med vsotama katastrskega dohodka za kmetijska in gozdna zemljišča v prihodnjem in preteklem obdobju, kot ju določajo predpisi, ki urejajo ugotavljanje katastrskega dohodka;
3
·
- osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki;
3
·
- osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki;
4
·
- če kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega ali gozdarskega obrata za svoj račun opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in niso zajeti v prvi in drugi alinei tega odstavka;
4
·
- če kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega ali gozdarskega obrata za svoj račun opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in niso zajeti v prvi in drugi alinei tega odstavka;
5
·
- osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, so člani zbornice, če imajo na območju Republike Slovenije katastrski dohodek oziroma dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo po prvem ali drugem odstavku tega člena, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice.
5
·
- osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, so člani zbornice, če imajo na območju Republike Slovenije katastrski dohodek oziroma dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo po prvem ali drugem odstavku tega člena, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice.
1
·
Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe, ki so prostovoljne članice zbornice. V zbornico se lahko na lastno zahtevo včlanijo pravne osebe:
1
·
Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe, ki so prostovoljne članice zbornice. V zbornico se lahko na lastno zahtevo včlanijo pravne osebe:
2
·
- ki so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije, razen oseb javnega prava,
2
·
- ki so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije, razen oseb javnega prava,
3
·
- ki se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na svojo pravno obliko, ali
3
·
- ki se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na svojo pravno obliko, ali
4
·
- katerih predmet poslovanja je povezan s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom, ne glede na pogoje iz prve ali druge alineje tega odstavka.
4
·
- katerih predmet poslovanja je povezan s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom, ne glede na pogoje iz prve ali druge alineje tega odstavka.
5
+
Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe, ki so prostovoljne članice zbornice. V zbornico se lahko na lastno zahtevo včlanijo pravne osebe:
+
6
+
- ki so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije, razen oseb javnega prava,
+
7
+
- ki se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na svojo pravno obliko, ali
+
8
+
- katerih predmet poslovanja je povezan s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom, ne glede na pogoje iz prve ali druge alineje tega odstavka.
+
1
·
O sprejemu in prenehanju članstva prostovoljnih članov odloča upravni odbor zbornice na prvi naslednji seji po prejemu pisne zahteve. Če kandidat za člana oziroma član ni zadovoljen z odločitvijo upravnega odbora zbornice, lahko v petnajstih dneh od prejema odločitve vloži pritožbo na svet zbornice. Če član oziroma kandidat za člana ni zadovoljen z odločitvijo sveta zbornice, lahko zahteva varstvo svojih pravic pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti v 30 dneh po prejemu sklepa sveta zbornice oziroma v 30 dneh po izteku roka za izdajo sklepa sveta zbornice. Prostovoljno članstvo preneha:
1
·
O sprejemu in prenehanju članstva prostovoljnih članov odloča upravni odbor zbornice na prvi naslednji seji po prejemu pisne zahteve. Če kandidat za člana oziroma član ni zadovoljen z odločitvijo upravnega odbora zbornice, lahko v petnajstih dneh od prejema odločitve vloži pritožbo na svet zbornice. Če član oziroma kandidat za člana ni zadovoljen z odločitvijo sveta zbornice, lahko zahteva varstvo svojih pravic pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti v 30 dneh po prejemu sklepa sveta zbornice oziroma v 30 dneh po izteku roka za izdajo sklepa sveta zbornice. Prostovoljno članstvo preneha:
2
·
- zaradi izstopa: z zadnjim dnem koledarskega leta, če je zbornica prejela odstopno izjavo najpozneje dva meseca pred iztekom koledarskega leta, drugače pa z iztekom naslednjega koledarskega leta;
2
·
- zaradi izstopa: z zadnjim dnem koledarskega leta, če je zbornica prejela odstopno izjavo najpozneje dva meseca pred iztekom koledarskega leta, drugače pa z iztekom naslednjega koledarskega leta;
3
·
- zaradi smrti ali prenehanja pravne osebe;
3
·
- zaradi smrti ali prenehanja pravne osebe;
4
−
- zaradi izključitve: z dnem, ko postane pravnomočna odločba, ki jo izda upravni odbor zbornice potem, ko ugotovi, da član ne izpolnjuje več pogojev za članstvo ali kljub opominu ne izpolnjuje članskih obveznosti, zlasti do plačila prispevka. V postopku za izključitev mora biti članu omogočeno, da se izjavi o izključitvenih razlogih. III. ORGANI IN DELOVANJE ZBORNICE
4
+
- zaradi izključitve: z dnem, ko postane pravnomočen sklep, ki ga sprejme upravni odbor zbornice, s katerim ugotovi, da član ne izpolnjuje več pogoja za članstvo ali da kljub opominu ne plača zborničnega prispevka. V postopku za izključitev mora biti članu omogočeno, da se izjavi o izključitvenih razlogih. III. ORGANI IN DELOVANJE ZBORNICE
1
·
Obvezni organi zbornice so:
1
·
Obvezni organi zbornice so:
2
·
- svet zbornice;
2
·
- svet zbornice;
3
·
- upravni odbor zbornice;
3
·
- upravni odbor zbornice;
4
·
- nadzorni odbor zbornice;
4
·
- nadzorni odbor zbornice;
5
·
- predsednik in dva podpredsednika zbornice;
5
·
- predsednik in dva podpredsednika zbornice;
6
·
- častno razsodišče zbornice in stalna arbitraža zbornice;
6
·
- častno razsodišče zbornice in stalna arbitraža zbornice;
7
·
- direktor zborničnega urada (v nadaljnjem besedilu: direktor). Obvezni organi območne enote so:
7
·
- direktor zborničnega urada (v nadaljnjem besedilu: direktor). Obvezni organi območne enote so:
8
·
- svet območne enote;
8
·
- svet območne enote;
9
·
- predsednik in dva podpredsednika območne enote;
9
·
- predsednik in dva podpredsednika območne enote;
10
−
- vodja območne enote. Za proučitev določenih zadev lahko svet zbornice ali upravni odbor zbornice imenuje tudi druge odbore oziroma stalna ali občasna delovna telesa. Mandatna doba članov organov zbornice je štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma imenovani, vendar le še za naslednji mandat.
10
+
- vodja območne enote. Za proučitev določenih zadev lahko svet zbornice ali upravni odbor zbornice imenuje tudi druge odbore oziroma stalna ali občasna delovna telesa. Mandatna doba članov organov zbornice je štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma imenovani, vendar le še za naslednji mandat. (delno razveljavljen) V obvezne organe zbornice iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena in območne enote zbornice iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ob izvolitvi oziroma imenovanju ali v obdobju dveh let pred tem bile:
+
11
+
- člani organov političnih strank na državni ravni;
+
12
+
- poslanci Evropskega parlamenta in funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu;
+
13
+
- predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani;
+
14
+
- generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine. (razveljavljen)
1
−
Svet zbornice sestavljajo po en član na vsakih začetih 3000 članov iz prve volilne skupine iz vsake območne enote. Zbornica s statutom določi število članov sveta zbornice iz druge volilne skupine glede na število članov zbornice iz te volilne skupine v zbornici tako, da zagotovi sorazmerno zastopanost obeh volilnih skupin.
1
+
Svet zbornice sestavljajo po en član na vsakih začetih 3000 članov iz prve volilne skupine iz vsake območne enote. Zbornica s statutom določi število članov sveta zbornice iz druge volilne skupine glede na število članov zbornice iz te volilne skupine v zbornici tako, da zagotovi sorazmerno zastopanost obeh volilnih skupin. Svet zbornice opravlja zlasti naslednje naloge:
2
·
- izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta zbornice;
2
·
- izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta zbornice;
3
·
- voli predsednika, oba podpredsednika in druge člane upravnega odbora zbornice, člane nadzornega odbora zbornice in drugih odborov zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika;
3
·
- voli predsednika, oba podpredsednika in druge člane upravnega odbora zbornice, člane nadzornega odbora zbornice in drugih odborov zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika;
4
·
- na predlog upravnega odbora imenuje direktorja ter njegovega namestnika;
4
·
- na predlog upravnega odbora imenuje direktorja ter njegovega namestnika;
5
·
- na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote;
5
·
- na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote;
6
·
- sprejema letni program dela in finančni načrt za naloge iz prvega, drugega in tretjega odstavka 4. člena tega zakona;
6
·
- sprejema letni program dela in finančni načrt za naloge iz prvega, drugega in tretjega odstavka 4. člena tega zakona;
7
·
- v soglasju z Vlado Republike Slovenije odloča o povišanju oziroma znižanju stopnje zborničnega prispevka in ugotavlja pavšalni znesek, kar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
7
·
- v soglasju z Vlado Republike Slovenije odloča o povišanju oziroma znižanju stopnje zborničnega prispevka in ugotavlja pavšalni znesek, kar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
8
·
- obravnava in sklepa o letnem poročilu o delu in o poročilu o finančnih sredstvih;
8
·
- obravnava in sklepa o letnem poročilu o delu in o poročilu o finančnih sredstvih;
9
·
- sklepa o kritju stroškov, ki niso zajeti v sprejetem proračunu;
9
·
- sklepa o kritju stroškov, ki niso zajeti v sprejetem proračunu;
10
·
- sprejema statut in druge akte zbornice ter poslovnik o svojem delu;
10
·
- sprejema statut in druge akte zbornice ter poslovnik o svojem delu;
11
·
- usmerja delo območnih enot;
11
·
- usmerja delo območnih enot;
12
·
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom. Svet območne enote sestavlja od devet do 15 članov. Zbornica s statutom določi število članov sveta območne enote iz druge volilne skupine glede na število članov iz te volilne skupine v območni enoti tako, da zagotovi sorazmerno zastopanost obeh volilnih skupin. Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
12
·
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom. Svet območne enote sestavlja od devet do 15 članov. Zbornica s statutom določi število članov sveta območne enote iz druge volilne skupine glede na število članov iz te volilne skupine v območni enoti tako, da zagotovi sorazmerno zastopanost obeh volilnih skupin. Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
13
·
- voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote;
13
·
- voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote;
14
·
- obravnava letni program dela območne enote in ga predlaga svetu zbornice;
14
·
- obravnava letni program dela območne enote in ga predlaga svetu zbornice;
15
·
- predlaga letno poročilo o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice;
15
·
- predlaga letno poročilo o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice;
16
·
- obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice, in daje nanje pripombe in predloge;
16
·
- obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice, in daje nanje pripombe in predloge;
17
·
- sprejema poslovnik o svojem delu;
17
·
- sprejema poslovnik o svojem delu;
18
·
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom zbornice.
18
·
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom zbornice.
1
−
V 17. členu se četrti odstavek črta. Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
1
+
Predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico. S statutom zbornice pa se lahko določena pooblastila predsednika zbornice prenesejo na direktorja oziroma druge pooblaščence. Predsednik upravnega odbora zbornice je hkrati predsednik zbornice, podpredsednika upravnega odbora zbornice pa sta hkrati podpredsednika zbornice. Sklepe in druge listine, ki imajo za zbornico pravno zavezujoč značaj, podpisuje predsednik skupaj z direktorjem. Predsednik sveta območne enote je hkrati predsednik območne enote, podpredsednika sveta območne enote sta hkrati podpredsednika območne enote. Če je predsednik zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik. Če predsedniku ali podpredsedniku predčasno preneha funkcija, se brez odlašanja opravijo ponovne volitve.
1
−
V 18. členu se v četrtem odstavku prvi stavek črta.
1
+
Nadzorni odbor nadzoruje celotno poslovanje zbornice in o svojem delu poroča svetu zbornice. Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, en podpredsednik in trije člani. Nadzorni odbor mora kot kolegijski organ nadzorovati zlasti zakonitost, gospodarnost, smotrnost, varčnost in pravilnost poslovanja. Nadzorni odbor lahko zahteva vse podatke in obvestila, ki so potrebna za vestno opravljanje njegovih nalog. Zaradi strokovne pomoči lahko nadzorni odbor k svojemu delu povabi tudi izvedence. V nadzorni odbor ne smejo biti izvoljeni člani upravnega odbora zbornice in tudi ne direktor oziroma vodja območne enote ter njuna namestnika. Če članu nadzornega odbora funkcija preneha predčasno, mora svet zbornice na naslednji seji izvoliti novega člana nadzornega odbora za čas do izteka mandatne dobe. Če se svet zbornice predčasno razpusti, nadzorni odbor opravlja svoje naloge do izvolitve novega nadzornega odbora.
1
·
Sredstva, potrebna za opravljanje njenih nalog, zbornica pridobiva:
1
·
Sredstva, potrebna za opravljanje njenih nalog, zbornica pridobiva:
2
·
- z zborničnim prispevkom;
2
·
- z zborničnim prispevkom;
3
·
- s prihodki iz lastne dejavnosti;
3
·
- s prihodki iz lastne dejavnosti;
4
·
- s sredstvi, ki jih zbornici v skladu z zakonom dodelijo država, občine in druge lokalne skupnosti;
4
·
- s sredstvi, ki jih zbornici v skladu z zakonom dodelijo država, občine in druge lokalne skupnosti;
5
−
- z izrednimi prihodki (darila, volila in podobno). Člani zbornice obvezno plačujejo zbornični prispevek. S sredstvi, zbranimi na podlagi prvega odstavka tega člena, razpolaga zbornica in pri tem zagotavlja tudi gmotne pogoje za delo območnih enot in izpostav ter kmetijsko-gozdarskih zavodov. Zbornica se lahko tudi zadolžuje do vrednosti 15% premoženja, s katerim razpolaga. Stopnjo zborničnih prispevkov določi svet zbornice najpozneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje leto. Zbornični prispevki se plačujejo na načini in v roku, ki ga določi svet zbornice s splošnim aktom. Republika Slovenija zagotavlja zbornici v skladu z letnim programom dela zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov, h katerim da letno soglasje vlada, iz proračuna sredstva za delo kmetijske in gozdarske svetovalne službe, selekcijske, kontrolne in rodovniške službe v živinoreji, poskusnih vinogradniških in vinarskih centrov ter drugih dejavnosti kmetijsko-gozdarskega zavoda, katerih financiranje ni zagotovljeno s prodajo blaga ali storitev oziroma iz drugih virov. Nadzor nad porabo sredstev zbornice izvaja računsko sodišče.
5
+
- z izrednimi prihodki (darila, volila in podobno). Člani zbornice obvezno plačujejo zbornični prispevek. S sredstvi, zbranimi na podlagi prvega odstavka tega člena, razpolaga zbornica in pri tem zagotavlja tudi gmotne pogoje za delo območnih enot in izpostav. Zbornica se lahko tudi zadolžuje do vrednosti 15% premoženja, s katerim razpolaga. Zbornični prispevki se plačujejo na način in v roku, ki ga določi svet zbornice s splošnim aktom najpozneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto. Splošni akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Upravni odbor zbornice lahko na podlagi vloge zavezanca, h kateri predloži dokazila o svojih dohodkih in premoženjskem stanju, dovoli odlog plačila zborničnega prispevka oziroma dovoli plačilo v največ šestih mesečnih obrokih ali določi, da se zavezancu dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca. Natančnejše kriterije za odlog plačila, plačilo v obrokih ali odpis plačila določi Upravni odbor zbornice najpozneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto. Republika Slovenija zagotavlja zbornici v skladu z letnim programom dela zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov, h katerim da letno soglasje vlada, iz proračuna sredstva za delo kmetijske in gozdarske svetovalne službe, selekcijske, kontrolne in rodovniške službe v živinoreji, poskusnih vinogradniških in vinarskih centrov ter drugih dejavnosti kmetijsko-gozdarskega zavoda, katerih financiranje ni zagotovljeno s prodajo blaga ali storitev oziroma iz drugih virov. Revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov izvaja Računsko sodišče Republike Slovenije v skladu z zakonom.
1
·
Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A so:
1
·
Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A so:
2
·
- ena izmed oseb iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona;
2
·
- ena izmed oseb iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona;
3
−
- osebe iz drugega odstavka 9. člena tega zakona. Osnova za zbornični prispevek A je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4% od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 8,35 eura. V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.
3
+
- osebe iz drugega odstavka 9. člena tega zakona. Osnova za zbornični prispevek A je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4% od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 10,00 eurov. V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.
1
−
Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka B so osebe iz druge alinee in ena izmed oseb iz tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona. Osnova za zbornični prispevek B je dobiček iz opravljanja dejavnosti, ki ni zmanjšan za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini. Stopnja za odmero zborničnega prispevka B znaša 1,53% od osnove. V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.
1
+
Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka B so osebe iz druge alinee in ena izmed oseb iz tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona. Osnova za zbornični prispevek B je dobiček iz opravljanja dejavnosti, ki ni zmanjšan za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini. Svet zbornice lahko s sklepom zniža osnovo za zbornični prispevek za posamezno skupino zavezancev iz prejšnjega odstavka. Stopnja za odmero zborničnega prispevka B znaša 1,53% od osnove. V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.
1
−
Stopnja za odmero zborničnega prispevka C znaša 0,20% od osnove. V soglasju z Vlado Republike Slovenije se lahko stopnja iz prejšnjega odstavka po sklepu sveta zbornice poviša ali zniža za največ 20%, glede na obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka.
−
+
1
+
Zavezanci za plačilo zborničnega prispevka v višini pavšalnega zneska 10,00 eurov so osebe iz četrte alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, če ne izpolnjujejo katerega od pogojev iz prve do tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona. Osebe iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona plačajo zbornični prispevek v višini 30,00 eurov. Pravne osebe iz drugega odstavka 10. člena tega zakona plačajo zbornični prispevek v višini 250,00 eurov.
+
1
+
Zbornica svojim članom odmerja zbornični prispevek, ga pobira in izterjuje. Zbornični prispevek se odmeri z odločbo, izdano v upravnem postopku. O pritožbi zoper odločbo o odmeri zborničnega prispevka odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. Postopek izterjave zborničnega prispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uvede in vodi zbornica. Za postopek izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
1
−
Zbornične prispevke odmerja in pobira ter v skladu s predpisi izterja zbornica, lahko pa to nalogo prenese na drugega. V. VOLITVE V SVET ZBORNICE
1
+
V. VOLITVE V SVET ZBORNICE
1
−
Osebe iz prve volilne skupine volijo člane sveta zbornice na podlagi splošne in enake volilne pravice. Osebe iz druge volilne skupine volijo člane sveta zbornice po volilnem telesu, ki ga sestavljajo predstavniki teh oseb.
1
+
Člane sveta zbornice volijo osebe iz prve volilne skupine na podlagi splošne in enake volilne pravice. Člane sveta zbornice volijo osebe iz druge volilne skupine po volilnem telesu, ki ga sestavljajo predstavniki teh oseb.
1
−
Če preneha mandat članu sveta zbornice med trajanjem mandata sveta, postane član sveta za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član, ki mu je prenehal mandat. Če takega kandidata ni, se opravijo nadomestne volitve, razen v primeru, če je od dneva potrditve mandata člana, ki mu je prenehal mandat, preteklo več kot tri leta.
1
+
Če med trajanjem mandata sveta preneha mandat članu sveta zbornice, ki je bil izvoljen na način iz petega odstavka 35. člena tega zakona, ga nadomesti tisti kandidat, ki je na volitvah prejel naslednje najvišje število glasov. Če takega kandidata ni, se opravijo nadomestne volitve, razen v primeru, če je od dneva potrditve mandata člana, ki mu je prenehal mandat, preteklo več kot tri leta. Če med trajanjem mandata sveta preneha mandat članu sveta zbornice, ki je bil izvoljen na način iz šestega odstavka 35. člena tega zakona, ga nadomesti naslednji kandidat po vrstnem redu na isti listi kandidatov. Če takega kandidata ni, se opravijo nadomestne volitve, razen v primeru, če je od dneva potrditve mandata člana, ki mu je prenehal mandat, preteklo več kot tri leta.
1
−
Volitve v prvi volilni skupini se opravijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti se v svet zbornice voli štiri člane. Volilna enota obsega območje območne enote. Volitve se opravijo na podlagi list kandidatov, ki jih predložijo posamezne skupine članov zbornice in organizacije kmetov. Organizacija kmetov določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Listo kandidatov lahko organizacija kmetov vloži v volilni enoti, če njeno listo kandidatov podpre najmanj deset članov zbornice, ki imajo volilno pravico in sedež v volilni enoti. Listo kandidatov v volilni enoti, ki jo predlaga skupina članov zbornice, mora v volilni enoti podpreti s podpisi najmanj 20 članov zbornice. Glasuje se o listi kandidatov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom liste, za katero se glasuje. V volilni enoti se mandate dodeljuje listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov vsake posamezne liste deli z vsemi števili od ena do štiri (d’Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov dobi lista. Izvoljeni so kandidati po vrstnem redu na listi kandidatov.
1
+
Volitve v prvi volilni skupini se opravijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti se v svet zbornice voli enega člana sveta na vsakih začetih 3000 članov zbornice. Volilna enota obsega območje območne enote. Volitve se opravijo na podlagi list kandidatov, ki jih predložijo posamezne skupine članov zbornice in organizacije kmetov. Organizacija kmetov določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Listo kandidatov lahko organizacija kmetov vloži v volilni enoti, če njeno listo kandidatov podpre najmanj deset članov zbornice, ki imajo volilno pravico in sedež v volilni enoti. Listo kandidatov v volilni enoti, ki jo predlaga skupina članov zbornice, mora v volilni enoti podpreti s podpisi najmanj 20 članov zbornice. Če se v volilni enoti voli enega ali dva člana sveta, se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje za toliko kandidatov, kolikor se jih voli v volilni enoti. Če se voli en član sveta, je za člana sveta izvoljen kandidat, ki prejme največ glasov, če pa se voli dva člana sveta, sta izvoljena tista dva kandidata, ki prejmeta največ glasov. Če se v volilni enoti voli tri ali več članov sveta, se glasuje o listi kandidatov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom liste, za katero se glasuje. V primeru iz prejšnjega odstavka se v volilni enoti mandate dodeljuje listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov vsake posamezne liste deli z vsemi števili od ena do števila članov, ki se jih voli v posamezni volilni enoti (d'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov dobi lista. Izvoljeni so kandidati po vrstnem redu na listi kandidatov.
1
−
Volitve v drugi volilni skupini se opravijo po volilnem telesu, v katerega izvoli organ upravljanja pravne osebe - članice zbornice enega ali več predstavnikov. Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.
1
+
Volitve v drugi volilni skupini se opravijo po volilnem telesu, v katerega izvoli organ upravljanja pravne osebe - članice zbornice enega predstavnika. Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.
1
−
Podrobnosti v zvezi s postopkom kandidiranja, glasovanjem in ugotavljanjem izida glasovanja določi statut zbornice. Statut lahko določi tudi volilne enote za volitve članov sveta zbornice.
1
+
Podrobnosti v zvezi s postopkom kandidiranja, glasovanjem in ugotavljanjem izida glasovanja določi statut zbornice.
1
−
(smiselna uporaba predpisov o volitvah v Državni zbor in o splošnem upravnem postopku) Glede dela volilnih organov, potrjevanja kandidatur in postopka izvedbe glasovanja ter rokov za uveljavljanje varstva volilne pravice, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v Državni zbor. Glede postopkov uveljavljanja varstva volilne pravice se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
Glede dela volilnih organov, potrjevanja kandidatur in postopka izvedbe glasovanja ter rokov za uveljavljanje varstva volilne pravice, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v Državni zbor. Glede postopkov uveljavljanja varstva volilne pravice se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 322-01/94-6/7 Ljubljana, dne 20. maja 1999. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-D) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. septembra 2025. Št. 003-02-1/2025-272 Ljubljana, dne 3. oktobra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE (ZKGZ-D)
−
1
−
Zbornica mora uskladiti svoj statut in druge na podlagi statuta izdane akte z določbami tega zakona najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Pravne osebe, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona status obveznega člana v skladu s prvim odstavkom 10. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 - ZDavP-2, 26/08, 15/22 7/09 - odl. US, 109/23 in 33/24 - odl. US), postanejo s 1. januarjem 2026 prostovoljni člani po tem zakonu. Zbornica v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona pisno obvesti pravne osebe o možnosti prenehanja članstva. Pravna oseba, ki ne želi članstva v zbornici, poda zbornici izstopno izjavo najpozneje 30. novembra 2025. Pravni osebi članstvo v zbornici preneha z 31. decembrom 2025, zadnji zbornični prispevek za leto 2025 pa se ji odmeri v skladu z določbami Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 - ZDavP-2, 26/08, 7/09 - odl. US, 109/23 in 33/24 - odl. US).
−
1
−
Zbornica najkasneje v 30 dneh po odmeri zborničnega prispevka za fizične osebe za leto 2026 preveri, če je članstvo v zbornici prenehalo članom sveta zbornice ali sveta območne enote zbornice, ter jih o tem obvesti. Člani, ki jim je obvezno članstvo v zbornici prenehalo, lahko v 15 dneh od vročitve obvestila vložijo zahtevo za prostovoljno članstvo v zbornici. Če tega ne storijo, jim mandat v svetu zbornice ali svetu območne enote zbornice preneha, volilna komisija zbornice pa v skladu s 33. členom zakona določi nadomestnega člana. Če takega člana ni, se nadomestne volitve ne opravijo. Če pravna oseba, katere predstavnik je na volitvah v letu 2024 pridobil mandat v svetu zbornice ali svetu območne enote zbornice, izstopi iz članstva v zbornici, predstavniku v svetu zbornice ali svetu območne enote z dnem izstopa mandat preneha. Volilna komisija zbornice v skladu s 33. členom zakona določi nadomestnega člana. Če takega člana ni, se nadomestne volitve ne opravijo.
−
1
−
Postopki odmere, pobiranja in izterjave zborničnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo v skladu z določbami Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 - ZDavP-2, 26/08, 7/09 - odl. US, 109/23 in 33/24 - odl. US). Ta zakon se za določitev, obračun in plačilo zborničnega prispevka prvič uporabi za odmero zborničnega prispevka za leto 2026.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 022-05/25-3/32 Ljubljana, dne 25. septembra 2025 EPA 2007-IX Državni zbor Republike Slovenije Nataša Sukič podpredsednica
−