← Back to list
Zakon o kritični infrastrukturi
ZKI
9articles changed
+2added
+4removed
+3modified
added 98removed 210words
7paragraphs
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o kritični infrastrukturi (ZKI) Razglašam Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. decembra 2017. Št. 003-02-11/2017-7 Ljubljana, dne 20. decembra 2017 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O KRITIČNI INFRASTRUKTURI (ZKI) I. SPLOŠNE DOLOČBE
1
+
ZAKON O KRITIČNI INFRASTRUKTURI (ZKI) (neuradno prečiščeno besedilo št. 1) I. SPLOŠNE DOLOČBE
1
·
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1
·
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
2
·
1. Evropska kritična infrastruktura Republike Slovenije je infrastruktura, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije in je določena v skladu s predpisi, ki urejajo evropsko kritično infrastrukturo.
2
·
1. Evropska kritična infrastruktura Republike Slovenije je infrastruktura, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije in je določena v skladu s predpisi, ki urejajo evropsko kritično infrastrukturo.
3
·
2. Izredni dogodek pri delovanju kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodek) je resna motnja v delovanju ali prekinitev delovanja kritične infrastrukture, ki vpliva ali bi lahko vplivala tudi na njeno varnost.
3
·
2. Izredni dogodek pri delovanju kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodek) je resna motnja v delovanju ali prekinitev delovanja kritične infrastrukture, ki vpliva ali bi lahko vplivala tudi na njeno varnost.
4
·
3. Kritična infrastruktura Republike Slovenije obsega tiste zmogljivosti, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje pomembno vplivalo in imelo resne posledice za nacionalno varnost, gospodarstvo, in druge ključne družbene funkcije ter zdravje, varnost, zaščito in blaginjo ljudi.
4
·
3. Kritična infrastruktura Republike Slovenije obsega tiste zmogljivosti, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje pomembno vplivalo in imelo resne posledice za nacionalno varnost, gospodarstvo, in druge ključne družbene funkcije ter zdravje, varnost, zaščito in blaginjo ljudi.
5
·
4. Kriza je stanje, v katerem so zaradi prekinitve delovanja kritične infrastrukture nastale ali lahko nastanejo posledice, ki presegajo mejno vrednost vsaj enega medsektorskega kriterija za ugotavljanje kritične infrastrukture.
5
·
4. Kriza je stanje, v katerem so zaradi prekinitve delovanja kritične infrastrukture nastale ali lahko nastanejo posledice, ki presegajo mejno vrednost vsaj enega medsektorskega kriterija za ugotavljanje kritične infrastrukture.
6
·
5. Lastniki ali upravljavci kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavci kritične infrastrukture) so gospodarske družbe, zavodi, državni organi in Banka Slovenije, ki imajo v lasti ali upravljajo kritično infrastrukturo.
6
·
5. Lastniki ali upravljavci kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavci kritične infrastrukture) so gospodarske družbe, zavodi, državni organi in Banka Slovenije, ki imajo v lasti ali upravljajo kritično infrastrukturo.
7
·
6. Načrtovanje zaščite kritične infrastrukture obsega ocenjevanje tveganj za delovanje kritične infrastrukture in oblikovanje ukrepov za zaščito kritične infrastrukture.
7
·
6. Načrtovanje zaščite kritične infrastrukture obsega ocenjevanje tveganj za delovanje kritične infrastrukture in oblikovanje ukrepov za zaščito kritične infrastrukture.
8
−
7. Nosilci sektorjev kritične infrastrukture so posamezna ministrstva, ki so odgovorna za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura, in Banka Slovenije.
8
+
7. Nosilci sektorjev kritične infrastrukture so posamezna ministrstva in službe Vlade Republike Slovenije, ki so odgovorni za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura, in Banka Slovenije.
9
·
8. Ocena tveganj za delovanje kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: ocena tveganj) je rezultat celovitega postopka identifikacije, analize in ovrednotenja različnih virov tveganj za delovanje kritične infrastrukture, ki se izvede za zagotovitev podlage za oblikovanje ukrepov za zaščito kritične infrastrukture.
9
·
8. Ocena tveganj za delovanje kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: ocena tveganj) je rezultat celovitega postopka identifikacije, analize in ovrednotenja različnih virov tveganj za delovanje kritične infrastrukture, ki se izvede za zagotovitev podlage za oblikovanje ukrepov za zaščito kritične infrastrukture.
10
·
9. Področje kritične infrastrukture obsega dejavnosti, povezane z ugotavljanjem, določanjem in zaščito kritične infrastrukture.
10
·
9. Področje kritične infrastrukture obsega dejavnosti, povezane z ugotavljanjem, določanjem in zaščito kritične infrastrukture.
11
·
10. Povečana ogroženost kritične infrastrukture je stanje, ki ga zazna pristojni državni organ in za katerega oceni, da bi lahko povzročilo nastanek izrednega dogodka ali krize.
11
·
10. Povečana ogroženost kritične infrastrukture je stanje, ki ga zazna pristojni državni organ in za katerega oceni, da bi lahko povzročilo nastanek izrednega dogodka ali krize.
12
·
11. Prioriteta delovanja sektorjev kritične infrastrukture je določitev prednostnega vrstnega reda sektorjev kritične infrastrukture z vidika posledic resnih motenj v njihovem delovanju ali prekinitve njihovega delovanja.
12
·
11. Prioriteta delovanja sektorjev kritične infrastrukture je določitev prednostnega vrstnega reda sektorjev kritične infrastrukture z vidika posledic resnih motenj v njihovem delovanju ali prekinitve njihovega delovanja.
13
·
12. Pristojni organi in organizacije so Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministrstvo, pristojno za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), nosilci sektorjev kritične infrastrukture, državni organi, ki sodelujejo z nosilci sektorjev kritične infrastrukture pri izvajanju njihovih nalog po tem zakonu, upravljavci kritične infrastrukture, Nacionalni center za krizno upravljanje (v nadaljnjem besedilu: NCKU) in inšpektorat, pristojen za obrambo.
13
·
12. Pristojni organi in organizacije so Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministrstvo, pristojno za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), nosilci sektorjev kritične infrastrukture, državni organi, ki sodelujejo z nosilci sektorjev kritične infrastrukture pri izvajanju njihovih nalog po tem zakonu, upravljavci kritične infrastrukture, Nacionalni center za krizno upravljanje (v nadaljnjem besedilu: NCKU) in inšpektorat, pristojen za obrambo.
14
·
13. Sektorji kritične infrastrukture so posamezne vsebinsko zaokrožene celote delovanja kritične infrastrukture, med katere se štejejo tudi objekti, ki zagotavljajo sistemsko odpornost in redundanco.
14
·
13. Sektorji kritične infrastrukture so posamezne vsebinsko zaokrožene celote delovanja kritične infrastrukture, med katere se štejejo tudi objekti, ki zagotavljajo sistemsko odpornost in redundanco.
15
·
14. Ukrepi za zaščito kritične infrastrukture so dejavnosti, katerih namen je zagotoviti varnost kritične infrastrukture, preprečiti motnje v njenem delovanju ali prekinitev njenega delovanja in ublažiti posledice tega, po potrebi vzpostaviti nadomestno ali obhodno delovanje kritične infrastrukture in zagotoviti njeno čimprejšnje ponovno nemoteno delovanje.
15
·
14. Ukrepi za zaščito kritične infrastrukture so dejavnosti, katerih namen je zagotoviti varnost kritične infrastrukture, preprečiti motnje v njenem delovanju ali prekinitev njenega delovanja in ublažiti posledice tega, po potrebi vzpostaviti nadomestno ali obhodno delovanje kritične infrastrukture in zagotoviti njeno čimprejšnje ponovno nemoteno delovanje.
16
·
15. Zaščita kritične infrastrukture kot del področja kritične infrastrukture je dejavnost, ki se izvaja za zagotovitev neprekinjenosti delovanja kritične infrastrukture. II. UGOTAVLJANJE IN DOLOČANJE KRITIČNE INFRASTRUKTURE
16
·
15. Zaščita kritične infrastrukture kot del področja kritične infrastrukture je dejavnost, ki se izvaja za zagotovitev neprekinjenosti delovanja kritične infrastrukture. II. UGOTAVLJANJE IN DOLOČANJE KRITIČNE INFRASTRUKTURE
1
−
Za prekrške po tem zakonu se v hitrem prekrškovnem postopku lahko izreče globa v znesku, ki je višji od najnižje globe, določene po tem zakonu. IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
1
+
Za prekrške po tem zakonu se v hitrem prekrškovnem postopku lahko izreče globa v znesku, ki je višji od najnižje globe, določene po tem zakonu.
1
−
(1) Vlada določi nosilce sektorjev kritične infrastrukture, z njimi sodelujoče državne organe in prioriteto delovanja sektorjev kritične infrastrukture iz 4. člena, kriterije za ugotavljanje kritične infrastrukture iz 5. člena in mejne vrednosti kriterijev za ugotavljanje kritične infrastrukture iz 8. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
2
−
(2) Vlada določi kritično infrastrukturo iz 9. člena tega zakona v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Minister, pristojen za obrambo, sprejme navodilo iz 12. člena tega zakona v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Upravljavci kritične infrastrukture izdelajo dokumente načrtovanja iz 11. člena tega zakona v 12 mesecih po sprejetju navodila iz prejšnjega člena.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 200-01/17-7/18 Ljubljana, dne 12. decembra 2017 EPA 2286-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik
−
+
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določba 1. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2024, do takrat se uporablja 32.a člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, 89/07 - odl. US, 126/07 - ZUP-E, 48/09, 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21 in 82/21).«.