← Back to list
Zakon o kmetijskih zemljiščih
ZKZ
124articles changed
+26added
+35removed
+63modified
added 15400removed 8978words
420paragraphs
Version history
1
−
Ta zakon ureja tudi promet, zakup in agrarne operacije, ki se nanašajo na gozd in gozdna zemljišča.
1
+
Ta zakon ureja varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje, tako da določa njihovo razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike. Ta zakon ureja tudi promet, zakup in agrarne operacije, ki se nanašajo na gozd in gozdna zemljišča.
+
1
+
Cilji tega zakona so:
+
2
+
- ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane;
+
3
+
- trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo;
+
4
+
- ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja.
1
−
Ne glede na četrti odstavek tega člena se za ukrep kmetijske zemljiške politike šteje tudi nakup kmetijskih zemljišč, ki ga izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sklad). Sklad izvaja ta ukrep v skladu s potrjenim letnim programom dela. Sredstva, ki jih pridobi Sklad za izvajanje tega ukrepa, spadajo med sredstva, ki jih Sklad pridobiva za svoje delovanje v skladu z zakonom, ki ureja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
1
+
Za doseganje ciljev iz prejšnjega člena Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme ukrepe kmetijske zemljiške politike. Predmet ukrepov kmetijske zemljiške politike so kmetijska zemljišča iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Sredstva za pripravo in izvajanje ukrepov kmetijske zemljiške politike se zagotavljajo iz:
+
2
+
- odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča;
+
3
+
- drugih sredstev iz proračuna Republike Slovenije;
+
4
+
- drugih virov. Ukrepi kmetijske zemljiške politike so odpravljanje zaraščanja in izvedba agrarnih operacij. Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Za te ukrepe se glede upravičencev do sredstev uporabljajo določbe zakona, ki ureja kmetijstvo, glede postopka za izvajanje ukrepov pa določbe navedenega zakona, ki urejajo postopek za izvajanje ukrepov politike razvoja podeželja. Ne glede na četrti odstavek tega člena se za ukrep kmetijske zemljiške politike šteje tudi nakup kmetijskih zemljišč, ki ga izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sklad). Sklad izvaja ta ukrep v skladu s potrjenim letnim programom dela. Sredstva, ki jih pridobi Sklad za izvajanje tega ukrepa, spadajo med sredstva, ki jih Sklad pridobiva za svoje delovanje v skladu z zakonom, ki ureja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. 1.ba člen Sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, se lahko namenijo za financiranje gradnje, sanacije ali posodobitve vodnih zadrževalnikov, ki imajo status vodne infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in so namenjeni tudi za namakanje kmetijskih zemljišč. Višina financiranja, medsebojne pravice, obveznosti in roki se uredijo z medsebojno pogodbo med ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in investitorjem del v vodni zadrževalnik iz prejšnjega odstavka. Delež financiranja del iz prejšnjega odstavka ne sme preseči deleža, do katerega je prostornina vodnega zadrževalnika namenjena namakanju kmetijskih zemljišč.
1
−
Za pripravo strokovnih podlag iz prvega odstavka 3.c člena tega zakona, elaborata iz devetega odstavka 3.c člena tega zakona, analiz iz petega in šestega odstavka 3.e člena tega zakona in za pripravo predlogov za uvedbo agrarnih operacij ter z agrarnimi operacijami povezanih elaboratov lahko ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izdelovalci in pripravljavci prostorskih aktov ter predlagatelji agrarnih operacij pridobivajo podatke iz uradnih zbirk podatkov, razen osebnih podatkov.
1
+
Za pripravo strokovnih podlag iz prvega odstavka 3.c člena tega zakona, elaborata iz devetega odstavka 3.c člena tega zakona, analiz iz petega in šestega odstavka 3.e člena tega zakona in za pripravo predlogov za uvedbo agrarnih operacij ter z agrarnimi operacijami povezanih elaboratov lahko ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izdelovalci in pripravljavci prostorskih aktov ter predlagatelji agrarnih operacij pridobivajo podatke iz uradnih zbirk podatkov, razen osebnih podatkov. Predlagatelji agrarnih operacij lahko za pripravo predlogov za uvedbo agrarnih operacij ter z agrarnimi operacijami povezanih elaboratov poleg podatkov iz prejšnjega odstavka pridobivajo in nadalje obdelujejo tudi naslednje osebne podatke iz zemljiške knjige: osebno ime, naslov prebivališča in enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) lastnika ali zakupnika. Za potrebe izdelave elaborata iz devetega odstavka 3.c člena tega zakona in analiz iz šestega odstavka 3.e člena tega zakona lahko izdelovalci in pripravljavci prostorskih aktov pridobivajo in uporabljajo podatke o identifikacijskih številkah kmetijskih gospodarstev v povezavi s pripadajočimi grafičnimi enotami rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev iz registra kmetijskih gospodarstev, ki se vodi po zakonu, ki ureja kmetijstvo. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izdelovalci in pripravljavci prostorskih aktov in predlagatelji agrarnih operacij lahko pridobivajo podatke o kmetijskih zemljiščih iz uradnih zbirk podatkov brezplačno. Za namen spremljanja stanja prometa kmetijskih zemljišč, analiz, statistike in načrtovanja ukrepov kmetijske zemljiške politike ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pridobiva, uporablja in obdeluje podatke o kmetijskih in gozdnih zemljiščih, vključno z osebnimi podatki, iz evidence trga nepremičnin, ki jo upravlja in vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, in sicer:
2
·
- osebno ime, naslov in enotno matično številko pogodbene stranke, ki je fizična oseba, ali ime oziroma firmo, sedež in matično številko pogodbene stranke, ki je pravna oseba, ter državljanstvo ali državo sedeža ter pravnoorganizacijsko obliko pogodbenih strank;
2
·
- osebno ime, naslov in enotno matično številko pogodbene stranke, ki je fizična oseba, ali ime oziroma firmo, sedež in matično številko pogodbene stranke, ki je pravna oseba, ter državljanstvo ali državo sedeža ter pravnoorganizacijsko obliko pogodbenih strank;
3
·
- datum sklenitve pravnega posla;
3
·
- datum sklenitve pravnega posla;
4
·
- vrsto pravnega posla;
4
·
- vrsto pravnega posla;
5
·
- vrsto nepremičnine;
5
·
- vrsto nepremičnine;
6
·
- identifikacijsko oznako parcel;
6
·
- identifikacijsko oznako parcel;
7
·
- podatke o nepremičninah, ki so predmet pravnih poslov;
7
·
- podatke o nepremičninah, ki so predmet pravnih poslov;
8
·
- ceno in
8
·
- ceno in
9
·
- druge podatke, ki vplivajo na ceno. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, statistično obdelane podatke iz prejšnjega odstavka objavi v poročilih o stanju kmetijstva in kmetijskih zemljišč. Podatki iz petega odstavka tega člena se vodijo še deset let, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. II. RAZVRSTITEV, VARSTVO, RABA IN OBDELOVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
9
·
- druge podatke, ki vplivajo na ceno. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, statistično obdelane podatke iz prejšnjega odstavka objavi v poročilih o stanju kmetijstva in kmetijskih zemljišč. Podatki iz petega odstavka tega člena se vodijo še deset let, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. II. RAZVRSTITEV, VARSTVO, RABA IN OBDELOVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
1
−
Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih in vodnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Med kmetijska zemljišča spadajo tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki niso določena za gozd na podlagi zakona o gozdovih. Kmetijska zemljišča se na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na:
1
+
Kmetijska zemljišča po tem zakonu so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo in so kot kmetijska zemljišča določena v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena. Kmetijska zemljišča se s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določijo kot območja kmetijskih zemljišč in se razvrščajo v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč. Za izvajanje 4. in 7. člena tega zakona in za izvajanje določb, ki se nanašajo na skupne pašnike, se poleg zemljišč iz prejšnjega odstavka za kmetijska zemljišča štejejo tudi zemljišča, ki so s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena za nekmetijsko namensko rabo in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca dejanske rabe zemljišč) uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine.
2
−
- najboljša kmetijska zemljišča, to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo;
−
3
−
- druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. Najboljša kmetijska zemljišča so:
−
4
−
a) po naravnih lastnostih:
−
5
−
- zemljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije - I. kategorija kmetijskih zemljišč;
−
6
−
- zemljišča, na katerih je delno otežkočena možnost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin - II. kategorija kmetijskih zemljišč;
−
7
−
- zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča, oljčni nasadi ipd.);
−
8
−
- zemljišča, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejša za vrtnarsko proizvodnjo;
−
9
−
b) po legi, velikosti in obliki parcel:
−
10
−
- zemljišča, ki so oblikovana (združena) v komplekse.
−
+
1
+
Po krčitvi gozda na zemljišču, za katero je izdano dovoljenje za krčitev gozda v kmetijske namene do 0,5 ha, lastnik zemljišča v roku 30 dni po izvedeni krčitvi obvesti Zavod za gozdove Republike Slovenije o izvedeni krčitvi. Zavod za gozdove Republike Slovenije na podlagi obvestila o izvedeni krčitvi izda ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je bil gozd deloma ali v celoti izkrčen.
1
−
Določitev zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo, za stavbna, vodna ali za drug namen, je možna le v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti v skladu z zakonom. Kmetijska zemljišča se v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti na podlagi kategorizacije določijo po območjih iz 1. in 2. alinee drugega odstavka 2. člena tega zakona ter vodijo v posebni evidenci, povezani z bazo podatkov zemljiškega katastra.
1
+
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, je nosilec urejanja prostora za področje kmetijskih zemljišč v postopkih prostorskega načrtovanja v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, je nosilec urejanja prostora tudi v postopkih prostorskega načrtovanja, v katerih se spreminjata obseg in podrobnejša namenska raba površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo znotraj območij proizvodnih dejavnosti.
+
1
+
Za ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč lokalna skupnost prednostno usmerja prostorski razvoj in poselitev na območja nekmetijske namenske rabe prostora. Če na območju lokalne skupnosti ni dovolj zemljišč iz prejšnjega odstavka, lahko ne glede na prejšnji odstavek prostorski razvoj in poselitev načrtuje na območju kmetijskih zemljišč, pri tem pa se najprej načrtuje na kmetijskih zemljiščih nižjih bonitet. Načrtovanje in postavitev elektrarn in drugih energetskih objektov, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: fotonapetostne naprave), je dopustno na kmetijskih zemljiščih:
+
2
+
- na predpisanih prednostnih območjih umeščanja fotonapetostnih naprav v skladu z zakonom, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije,
+
3
+
- na dopustnih dodatnih prostorskih ureditvah v območju državnega prostorskega izvedbenega akta v skladu z zakonom, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ali
+
4
+
- v skladu s 3.č in 3.čč členom tega zakona ter na način agrofotovoltaike v skladu s 3.čc členom tega zakona. Načrtovanje in postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: vetrne proizvodne naprave), je dopustno na kmetijskih zemljiščih v skladu s 3.č, 3.d, 3.e in 3.ec členom tega zakona. Za ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč se državno prostorsko načrtovanje prednostno usmerja na območje nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, se državno prostorsko načrtovanje lahko načrtuje na območju kmetijskih zemljišč, pri tem pa se najprej načrtuje na kmetijskih zemljiščih nižjih bonitet. Hkrati se v čim večji meri upošteva obstoječa omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture ter načrtuje tako, da se v čim večji meri ohranjajo kmetijska zemljišča in njihova zaokroženost.
1
−
V 3.b členu se drugi odstavek črta.
1
+
Ob upoštevanju državnega strateškega prostorskega akta vlada z uredbo določi območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo zaradi pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega obsega, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali ohranjanja in razvoja podeželja ter ohranjanja krajine.
+
1
+
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pripravi strokovno podlago s področja kmetijstva, ki vsebuje predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in ostalih kmetijskih zemljišč. Pogoji za pripravo predloga za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč so:
+
2
+
a) po namenski rabi prostora gre za kmetijsko ali gozdno zemljišče;
+
3
+
b) gre za zemljišče, ki je glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščeno med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade ali druge kmetijske površine;
+
4
+
c) boniteta kmetijskih zemljišč je višja od 35; in č) gre za kompleks oziroma strnjeno površino, večjo od 0,5 ha. Ne glede na prejšnji odstavek se iz predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč izločijo:
+
5
+
a) območja zajetij in najožja vodovarstvena območja, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo področje voda;
+
6
+
b) območja državnih prostorskih načrtov za ceste, železnice, hidroelektrarne, letališča in pristanišča, če je študija variant s predlogom najustreznejše variante prostorske ureditve državnega pomena že izdelana oziroma je državni prostorski načrt že sprejet; in
+
7
+
c) vsa območja trajno varovanih kmetijskih zemljiščih, ki so po izločitvi iz točk a) in b) tega odstavka manjša od 0,5 ha. V predlog območij ostalih kmetijskih zemljišč se vključijo vsa kmetijska zemljišča, ki so:
+
8
+
a) po namenski rabi prostora kmetijsko zemljišče in ne izpolnjujejo pogojev za predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč iz drugega in tretjega odstavka tega člena; in
+
9
+
b) po namenski rabi prostora gozdno zemljišče in so po evidenci dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade ali druge kmetijske površine ter ne izpolnjujejo pogojev za predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Lokalna skupnost pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta, s katerim se predlaga sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč, povzame podatke iz strokovne podlage s področja kmetijstva. Lokalna skupnost prostorski razvoj in poselitev načrtuje v skladu s 3.a členom tega zakona. Ne glede na prejšnji odstavek lokalna skupnost pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta podatkov iz strokovne podlage s področja kmetijstva ne povzame na območjih, kjer se je od zadnjega zajema podatkov za pripravo strokovne podlage s področja kmetijstva namenska raba kmetijskega zemljišča spremenila. Ne glede na peti odstavek tega člena lokalna skupnost pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta podatkov iz strokovne podlage s področja kmetijstva ne povzame na območjih, kjer uredba o državnem prostorskem načrtu predvideva spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča in ta še ni povzeta v občinskem prostorskem načrtu. Lokalna skupnost pri povzemanju podatkov iz strokovne podlage s področja kmetijstva s soglasjem ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč lahko določi kot območja ostalih kmetijskih zemljišč in obratno, če to območje z vidika kmetijske pridelave, oblike, lege in drugih kriterijev odstopa od značilnosti širšega kmetijskega prostora. Lokalna skupnost osnutku občinskega prostorskega načrta priloži elaborat, iz katerega so razvidni posegi na kmetijska zemljišča iz strokovne podlage s področja kmetijstva ter predvideni ukrepi iz 3.eb člena tega zakona za vsak poseg, ki posega na območje iz strokovne podlage s področja kmetijstva. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, strokovno podlago s področja kmetijstva objavi na svoji spletni strani in jo posodobi najpozneje do 31. januarja tekočega leta. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, podatke iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena prevzame prvi delovni dan v decembru leta pred objavo strokovne podlage s področja kmetijstva. Območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč se lahko spremenijo po desetih letih od uveljavitve občinskega prostorskega načrta, s katerim so bila določena. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor, določi podrobnejšo vsebino elaborata iz devetega odstavka tega člena. 3.č člen Lokalna skupnost lahko v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo naslednjih objektov ali posegov v prostor:
+
10
+
a) agrarne operacije, razen osuševanja;
+
11
+
b) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste, in železniške proge v skladu z zakonom, ki ureja železnice. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste ali železnice (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarske površine in površine za pešce, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, cestni silos, urbana oprema), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste ali železnice treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste ali železnice;
+
12
+
c) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; č) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
+
13
+
- ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
+
14
+
- ga je dopustno graditi na površinah posamične poselitve,
+
15
+
- ga je dopustno graditi na vodnih in priobalnih zemljiščih;
+
16
+
d) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
+
17
+
e) začasne objekte in začasne posege, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
+
18
+
- oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
+
19
+
- cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
+
20
+
- začasna tribuna za gledalce na prostem,
+
21
+
- za izvajanje zimskih športnih aktivnosti (npr. objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor obratovanja smučišč in priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav, prostor za reševanje, razsvetljavo smučišča, naprave za zasneževanje smučišča, montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo);
+
22
+
f) označevalne in usmeritvene table učnih poti, obrazložitvene table projektov, če se nanašajo na projekte, financirane iz javnih sredstev, usmeritvene table za potrebe kmetij in kmetijskih dogodkov;
+
23
+
g) površine do vključno:
+
24
+
- 150 m 2 za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov, če gre za površino za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov neposredno na tleh, za obdobje, ki ni daljše od dvanajst mesecev in pri njem ne nastajajo izcedne vode,
+
25
+
- 50 m 2 za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za eno površino na tem kmetijskem gospodarstvu;
+
26
+
h) površine za predelavo rastlinskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijstvu, če njihova predelava v kompost poteka na kraju njihovega nastanka in se iz njih nastali kompost uporabi na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva ter gre za površino, večjo od 50 m 2 , vendar ne večjo od 150 m 2 . Na kmetijskem gospodarstvu so lahko največ tri take površine, ki morajo biti utrjene in za tekočine neprepustne. Na kmetijah, ki imajo površino pod hmeljem večjo od 15 ha, pa se število površin za kompostiranje poveča sorazmerno glede na površino kmetije pod hmeljem. Zagotovljena morata biti zajem izcedne in padavinske vode iz teh površin ter njihova ponovna uporaba v procesu kompostiranja, kot je to določeno za tekoča organska gnojila v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
+
27
+
i) objekte, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupine:
+
28
+
- stavbe za rastlinsko pridelavo tlorisne površine do vključno 150 m 2 ,
+
29
+
- stavbe za rejo živali, in sicer le čebelnjak kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m 2 , staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m 2 , ter pastirski stan tlorisne površine do vključno 100 m 2 ,
+
30
+
- stavbe za skladiščenje pridelka, razen kleti, vinske kleti in zidanice, tlorisne površine do vključno 150 m 2 ,
+
31
+
- druge nestanovanjske kmetijske stavbe tlorisne površine do vključno 150 m 2 ,
+
32
+
- rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, in sicer le skladiščne stavbe za skladiščenje lesnih goriv tlorisne površine do vključno 150 m 2 ,
+
33
+
- daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje,
+
34
+
- lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje, razen toplarne in kotlovnice,
+
35
+
- kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene, in sicer le spominska obeležja, skupaj s funkcionalnim zemljiščem, površine do vključno 10 m 2 ,
+
36
+
- stavbe za opravljanje verskih obredov tlorisne površine do vključno 10 m 2 ,
+
37
+
- pristanišča in plovbne poti, in sicer le vstopno-izstopna mesta oziroma privezni pomoli površine do vključno 30 m 2 ,
+
38
+
- jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, in sicer le zadrževalniki za akumulacijo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ter vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in drugi kmetijski rabi,
+
39
+
- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, in sicer le opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m 2 (npr. ptičja opazovalnica),
+
40
+
- drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, razen ribogojnice, in sicer koritasti silos, gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevski izpusti, zbiralnik gnojnice in gnojevke prostornine do vključno 1.000 m 3 , če so ti zgrajeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ter visoke preže kot opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m 2 (npr. lovska preža),
+
41
+
- vetrne proizvodne naprave, ki ne zasedajo več kot 150 m2, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do vključno 35 točk,
+
42
+
- merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja,
+
43
+
- fotonapetostne naprave ob upoštevanju pogojev iz 3.čc člena tega zakona,
+
44
+
j) objekte, namenjeni zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, površine do največ 40 m 2 ;
+
45
+
k) objekte za varnost plovbe v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo, in v skladu s predpisi, ki urejajo varnost plovbe po celinskih vodah. Lokalna skupnost lahko v prostorskem aktu lokalne skupnosti za površine iz točk g) in h) prejšnjega odstavka ter objektov iz prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee točke i) prejšnjega odstavka, ki so v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov, nezahtevni objekti, predpiše strožje pogoje, kot so določeni v prvem odstavku 3.ča člena tega zakona glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, ki jih mora izpolnjevati investitor, da lahko gradi na kmetijskem zemljišču. Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti za gradnjo objektov ali posegov v prostor iz prvega odstavka tega člena, razen začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše dodatne prostorske izvedbene pogoje glede gradnje objektov ali posegov v prostor in pogoje, ki jih mora za gradnjo na kmetijskem zemljišču izpolnjevati investitor. Na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč ni dopustno vzpostavljati območij za omilitvene in izravnalne ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave. Ne glede na prejšnji odstavek se na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč lahko izjemoma vzpostavljajo območja za omilitvene in izravnalne ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, ki so povezani z obstoječimi ali načrtovanimi prostorskimi ureditvami državnega pomena s področja obnovljivih virov energije, s področja cestne in železniške infrastrukture iz prvega ali drugega odstavka 3.e člena tega zakona, ali za potrebe izvedbe agromelioracij na komasacijskih območjih, če jih ni mogoče umestiti na druga zemljišča. Površine iz točk g) in h) prvega odstavka tega člena ter objekti iz prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alineje točke i) prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. Postavitev fotonapetostnih naprav je dopustna na črpališčih za potrebe namakanja iz točke a), na objektih iz druge, tretje, četrte, pete in trinajste alineje točke i) ter na objektih iz točk j) in k) prvega odstavka tega člena, vendar le za proizvodnjo električne energije za namen oskrbe teh objektov. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo, podrobneje določi vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami iz točke c) prvega odstavka tega člena. 3.ča člen Investitor mora za gradnjo objektov na kmetijskem zemljišču iz točk g) in h) prvega odstavka prejšnjega člena ter iz druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee iz točke i) prvega odstavka prejšnjega člena, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov, nezahtevni objekti, poleg izpolnjevanja pogojev iz zakona, ki ureja graditev objektov, imeti v lasti oziroma zakupu:
+
46
+
a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali
+
47
+
b) najmanj 5.000 m 2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. Investitor gradnje pastirskega stanu, ki je po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov, nezahtevni objekt, je lahko agrarna skupnost, pašna skupnost ali nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima v lasti ali zakupu najmanj 50 ha kmetijskih zemljišč, na katerih ima v registru kmetijskih gospodarstev prijavljene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. 3.čb člen Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno postaviti naslednjo pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo:
+
48
+
- brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža proti insektom in druge zaščitne mreže ali premični tunel;
+
49
+
- premična konstrukcija za rejo živali v leseni izvedbi in premična zavetišča za rejne živali na prostem;
+
50
+
- rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče;
+
51
+
- rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, v katerih proizvodnja ni neposredno vezana na kmetijsko zemljišče, in sicer le na kmetijskih zemljiščih z boniteto do vključno 35. Za postavitev rastlinjakov iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se lahko predpišejo podrobnejša pravila urejanja prostora v skladu z zakonom, ki ureja prostor. Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema iz tega člena se lahko uporablja le v kmetijske namene. Na njej ni dopustna postavitev fotonapetostnih naprav oziroma fotonapetostne naprave ne smejo biti sestavni del pomožne kmetijsko-gozdarske opreme. 3.čc člen Na kmetijskih zemljiščih sta dopustni postavitev in uporaba fotonapetostnih naprav v skladu s 3.a členom tega zakona na način, ki primarno omogoča uporabo kmetijskega zemljišča za kmetijsko pridelavo, sekundarno pa proizvodnjo in hrambo električne energije ter prenos energije do omrežja, pri čemer sončna svetloba v zadostni meri dosega pridelovalne rastline in s tem v največjem možnem obsegu zagotavlja kmetijsko proizvodnjo (v nadaljnjem besedilu: agrofotovoltaika). Pogoji za postavitev agrofotovoltaike iz prejšnjega odstavka so:
+
52
+
a) gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do 35, ki je glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščeno med:
+
53
+
- kmetijska zemljišča v zaraščanju, pri čemer je pred postavitvijo agrofotovoltaike to kmetijsko zemljišče očiščeno in je na njem vzpostavljen trajni travnik, kar je razvidno iz evidence dejanske rabe zemljišč, ali
+
54
+
- trajne travnike;
+
55
+
b) omogočena mora biti redna košnja trave ali paša živali;
+
56
+
c) glede na relief in uporabo zemljišča mora biti izbran ustrezen tip in način postavitve agrofotovoltaike; č) ustrezna nosilna konstrukcija in pritrditev konstrukcije agrofotovoltaike;
+
57
+
d) skladnost z občinskim prostorskim načrtom;
+
58
+
e) ne gre za območje uvedenih ali zgrajenih namakalnih sistemov. Za postavitev agrofotovoltaike iz prvega odstavka tega člena je treba pridobiti odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Vlogi za pridobitev odločbe je treba priložiti elaborat, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz tega člena. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, določi podrobnejše pogoje za postavitev agrofotovoltaike iz tega člena. Po odstranitvi fotonapetostne naprave se na kmetijskem zemljišču vzpostavi prejšnje stanje. 3.čč člen Pilotni projekti agrofotovoltaike so namenjeni preučevanju možnosti kombinirane kmetijske pridelave in proizvodnje električne energije z izrabo sončne energije. Pilotni projekti iz prejšnjega odstavka se financirajo iz javnih sredstev. Naročnik pilotnih projektov je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za energijo. Ministrstvo, ki je naročnik projekta, pred objavo javnega naročila v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, pridobi soglasje drugega ministrstva. Izvajalec pilotnih projektov mora izpolnjevati predpisane tehnične, strokovne in organizacijske pogoje. Pogoji za izvedbo pilotnih projektov so:
+
59
+
- obseg površine kmetijskih zemljišč;
+
60
+
- določeno časovno obdobje;
+
61
+
- določen klimatski tip;
+
62
+
- določen tip tal;
+
63
+
- določena različna vrsta kmetijske kulture in minimalni obseg kmetijske kulture ter
+
64
+
- določen način pridelave na prostem ali v zavarovanih prostorih. Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko javni izobraževalni in raziskovalni zavodi za izvedbo pilotnih projektov pod pogoji iz prejšnjega odstavka pridobijo tudi sredstva, pridobljena iz drugih virov. V teh primerih mora javni izobraževalni in raziskovalni zavod pred začetkom izvajanja pilotnega projekta pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Vlogi za pridobitev soglasja je treba priložiti elaborat, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda soglasje, če so izpolnjeni pogoji za izvedbo pilotnih projektov iz prejšnjega odstavka in se pilotni projekt v skladu s prejšnjim odstavkom še ne izvaja. Izvajalec pilotnega projekta ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, poroča in predloži zaključno poročilo ter zaključne predstavitve ugotovitev, ki izhajajo iz projekta. Izvajalec pilotnega projekta in morebitni drugi deležniki v projektu ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, na zahtevo predložijo tudi vse podatke in ugotovitve, ki izhajajo iz izvajanja projekta, v ustrezni elektronski obliki, kar vključuje tudi izvorne podatke. Podatki, ki izhajajo iz izvajanja pilotnega projekta iz tega odstavka, so informacije javnega značaja in se vključijo v državne podatkovne zbirke. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, določi podrobnejše pogoje za izvajanje pilotnih projektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
1
−
- vetrne proizvodne naprave, ki ne zasedajo več kot 150 m2, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do vključno 35 točk,
−
+
1
+
Ne glede na določbe 3.c člena tega zakona se lahko na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč v občinskem prostorskem načrtu s spremembo kmetijske namenske rabe pred iztekom roka iz dvanajstega odstavka 3.c člena tega zakona načrtujejo:
+
2
+
- objekti cestne infrastrukture lokalnega ali regionalnega pomena, nujno potrebni zaradi navezave na cestno infrastrukturo iz prvega ali drugega odstavka 3.e člena tega zakona;
+
3
+
- preselitve kmetijskih gospodarstev (delno ali v celoti), ki so povezane z načrtovanjem cestne infrastrukture iz prvega ali drugega odstavka 3.e člena tega zakona;
+
4
+
- površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin;
+
5
+
- vodna infrastruktura in vodne ureditve lokalnega pomena; ter
+
6
+
- prostorske ureditve iz drugega odstavka 3.e člena tega zakona. Lokalna skupnost mora spremembo kmetijske namenske rabe iz prejšnjega odstavka načrtovati v skladu s 3.a členom tega zakona. Območja ostalih kmetijskih zemljišč se lahko spreminjajo v postopku prostorskega načrtovanja lokalnih skupnosti tudi pred iztekom roka iz dvanajstega odstavka 3.c člena tega zakona in brez povzemanja podatkov iz strokovne podlage s področja kmetijstva. Lokalna skupnost spremembo kmetijske namenske rabe načrtuje v skladu s 3.a členom tega zakona. Lokalna skupnost osnutku občinskega prostorskega načrta iz tega člena priloži elaborat posegov na kmetijska zemljišča, iz katerega je razvidno, da se načrtujejo posegi v prostor iz prvega odstavka tega člena ali prejšnjega odstavka.
1
−
Ne glede na določbe 3.c člena tega zakona se lahko na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč pred iztekom roka iz dvanajstega odstavka 3.c člena tega zakona načrtujejo širitve območij obstoječih prostorskih ureditev državnega pomena.
1
+
Ne glede na določbe 3.c člena tega zakona se lahko na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč pred iztekom roka iz dvanajstega odstavka 3.c člena tega zakona načrtujejo širitve območij obstoječih prostorskih ureditev državnega pomena. Ne glede na določbe 3.c člena tega zakona se lahko na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč pred iztekom roka iz dvanajstega odstavka 3.c člena tega zakona načrtujejo nove prostorske ureditve državnega pomena s področij:
2
·
a) cestne infrastrukture;
2
·
a) cestne infrastrukture;
3
·
b) železniške infrastrukture;
3
·
b) železniške infrastrukture;
4
·
c) energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo, in sicer:
4
·
c) energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo, in sicer:
5
·
- hidroelektrarne, vrtine za pridobivanje geotermalne energije, elektroenergetske vode, plinovode, vročevode in naftovode ter priključke nanje;
5
·
- hidroelektrarne, vrtine za pridobivanje geotermalne energije, elektroenergetske vode, plinovode, vročevode in naftovode ter priključke nanje;
6
·
- vetrne proizvodne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 40; č) vodne infrastrukture in vodne ureditve;
6
·
- vetrne proizvodne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 40; č) vodne infrastrukture in vodne ureditve;
7
·
d) obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7
·
d) obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
8
·
e) zračnega prometa, in sicer radionavigacijske naprave za zračni promet;
8
·
e) zračnega prometa, in sicer radionavigacijske naprave za zračni promet;
9
·
f) letališča. Prostorske ureditve državnega pomena iz prvega in drugega odstavka tega člena se načrtujejo v skladu s 3.a členom tega zakona. Pobudnik v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: pobudnik), mora pri pripravi prostorskega akta upoštevati območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč za tiste lokalne skupnosti, katerih območje naj bi bilo zajeto v območje načrta. Če se prostorska ureditev državnega pomena načrtuje na območjih trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč, izdelovalec prostorskega akta za pripravo študije variant, ki jo določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, izdela analizo posegov na kmetijska zemljišča, ki vsebuje:
9
·
f) letališča. Prostorske ureditve državnega pomena iz prvega in drugega odstavka tega člena se načrtujejo v skladu s 3.a členom tega zakona. Pobudnik v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: pobudnik), mora pri pripravi prostorskega akta upoštevati območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč za tiste lokalne skupnosti, katerih območje naj bi bilo zajeto v območje načrta. Če se prostorska ureditev državnega pomena načrtuje na območjih trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč, izdelovalec prostorskega akta za pripravo študije variant, ki jo določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, izdela analizo posegov na kmetijska zemljišča, ki vsebuje:
10
·
- obseg posega posamezne variante glede na boniteto kmetijskih zemljišč;
10
·
- obseg posega posamezne variante glede na boniteto kmetijskih zemljišč;
11
·
- obseg posega posamezne variante na območje izvedenih agrarnih operacij;
11
·
- obseg posega posamezne variante na območje izvedenih agrarnih operacij;
12
·
- način poseganja na zaokrožena območja kmetijskih zemljišč. V fazi izdelave osnutka prostorskega akta se za izbrano varianto izdela analiza posegov na kmetijska zemljišča, ki vsebuje obseg posega prostorskih ureditev na grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev za posamezna kmetijska gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Ne glede na določbo 3.ec člena tega zakona za prostorske ureditve iz druge alineje točke c) drugega odstavka tega člena ni treba izvesti ukrepov iz 3.ec člena tega zakona. 3.eaa člen Na kompleksih kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije z višjimi bonitetami se izvedejo raziskovalni projekti za namen proučevanja:
12
·
- način poseganja na zaokrožena območja kmetijskih zemljišč. V fazi izdelave osnutka prostorskega akta se za izbrano varianto izdela analiza posegov na kmetijska zemljišča, ki vsebuje obseg posega prostorskih ureditev na grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev za posamezna kmetijska gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Ne glede na določbo 3.ec člena tega zakona za prostorske ureditve iz druge alineje točke c) drugega odstavka tega člena ni treba izvesti ukrepov iz 3.ec člena tega zakona. 3.eaa člen Na kompleksih kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije z višjimi bonitetami se izvedejo raziskovalni projekti za namen proučevanja:
13
·
- izboljšanja pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč;
13
·
- izboljšanja pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč;
14
·
- novih tehnologij kmetijske pridelave;
14
·
- novih tehnologij kmetijske pridelave;
15
·
- investicij v zavarovane prostore in zemljiške operacije. Cilj raziskovalnih projektov je dvig prehranske varnosti za ljudi in živali. Pogoji za izvedbo raziskovalnih projektov so:
15
·
- investicij v zavarovane prostore in zemljiške operacije. Cilj raziskovalnih projektov je dvig prehranske varnosti za ljudi in živali. Pogoji za izvedbo raziskovalnih projektov so:
16
·
- obseg kompleksov kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije;
16
·
- obseg kompleksov kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije;
17
·
- ustrezna boniteta kmetijskega zemljišča;
17
·
- ustrezna boniteta kmetijskega zemljišča;
18
·
- določeno časovno obdobje;
18
·
- določeno časovno obdobje;
19
·
- vrsta raziskovalnega projekta;
19
·
- vrsta raziskovalnega projekta;
20
·
- ustrezna kmetijska dejavnost; ter
20
·
- ustrezna kmetijska dejavnost; ter
21
·
- izpolnjevanje predpisanih tehničnih, strokovnih in organizacijskih pogojev s strani izvajalca raziskovalnega projekta. Nosilec raziskovalnih projektov je Sklad. Raziskovalni projekti se financirajo iz odškodnin, zbranih zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ali drugih finančnih virov. Sklad pripravi petletni program raziskovalnih projektov, ki ga potrdi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Iz programa mora biti razviden namen in cilj raziskovalnega projekta, predvidene aktivnosti raziskovalnega projekta, lokacija izvedbe raziskovalnega projekta, terminski in finančni načrt raziskovalnega projekta. Sklad raziskovalne projekte izvaja v skladu s programom iz prejšnjega odstavka in v skladu z letnim programom dela. Sredstva, ki jih pridobi Sklad za izvajanje projektov, spadajo med sredstva, ki jih Sklad pridobiva za svoje delovanje v skladu z zakonom, ki ureja Sklad. Minister, pristojen za kmetijstvo, določi podrobnejše pogoje za izvajanje raziskovalnih projektov iz tretjega odstavka tega člena. 3.ea člen Lokalna skupnost lahko, če to ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja lokalne skupnosti, z občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: OPPN), na vseh kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje naslednje kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti:
21
·
- izpolnjevanje predpisanih tehničnih, strokovnih in organizacijskih pogojev s strani izvajalca raziskovalnega projekta. Nosilec raziskovalnih projektov je Sklad. Raziskovalni projekti se financirajo iz odškodnin, zbranih zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ali drugih finančnih virov. Sklad pripravi petletni program raziskovalnih projektov, ki ga potrdi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Iz programa mora biti razviden namen in cilj raziskovalnega projekta, predvidene aktivnosti raziskovalnega projekta, lokacija izvedbe raziskovalnega projekta, terminski in finančni načrt raziskovalnega projekta. Sklad raziskovalne projekte izvaja v skladu s programom iz prejšnjega odstavka in v skladu z letnim programom dela. Sredstva, ki jih pridobi Sklad za izvajanje projektov, spadajo med sredstva, ki jih Sklad pridobiva za svoje delovanje v skladu z zakonom, ki ureja Sklad. Minister, pristojen za kmetijstvo, določi podrobnejše pogoje za izvajanje raziskovalnih projektov iz tretjega odstavka tega člena. 3.ea člen Lokalna skupnost lahko, če to ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja lokalne skupnosti, z občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: OPPN), na vseh kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje naslednje kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti:
22
·
a) stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče;
22
·
a) stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče;
23
·
b) stavbe za rejo živali (perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje, kobilarne in podobne stavbe za rejo živali), vključno z objekti za skladiščenje gnoja in gnojevke, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje;
23
·
b) stavbe za rejo živali (perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje, kobilarne in podobne stavbe za rejo živali), vključno z objekti za skladiščenje gnoja in gnojevke, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje;
24
·
c) stavbe za spravilo pridelka (kmetijski silosi, kašče, kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka, razen zidanic) in stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov (sirarne, sušilnice sadja ipd.); č) druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije). Objekti iz tega člena se najprej načrtujejo v bližini obstoječe lokacije kmetijskega gospodarstva oziroma zadruge, registrirane za dejavnost kmetijstva, če pa to ni mogoče, pa se jih prednostno načrtujejo na kmetijskih zemljiščih nižjih bonitet. Za načrtovanje objektov po tem členu mora lokalna skupnost osnutku OPPN priložiti elaborat, iz katerega je razvidno, da se objekti iz tega člena načrtujejo v skladu s prejšnjim odstavkom. V postopek priprave OPPN iz tega člena so lahko vključene le pobude subjektov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
24
·
c) stavbe za spravilo pridelka (kmetijski silosi, kašče, kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka, razen zidanic) in stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov (sirarne, sušilnice sadja ipd.); č) druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije). Objekti iz tega člena se najprej načrtujejo v bližini obstoječe lokacije kmetijskega gospodarstva oziroma zadruge, registrirane za dejavnost kmetijstva, če pa to ni mogoče, pa se jih prednostno načrtujejo na kmetijskih zemljiščih nižjih bonitet. Za načrtovanje objektov po tem členu mora lokalna skupnost osnutku OPPN priložiti elaborat, iz katerega je razvidno, da se objekti iz tega člena načrtujejo v skladu s prejšnjim odstavkom. V postopek priprave OPPN iz tega člena so lahko vključene le pobude subjektov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
25
·
a) v primeru kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, mora biti nosilec te kmetije obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali ta kmetija v letu pred vložitvijo pobude iz petega odstavka tega člena dosega najmanj 50.000 eurov standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
25
·
a) v primeru kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, mora biti nosilec te kmetije obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali ta kmetija v letu pred vložitvijo pobude iz petega odstavka tega člena dosega najmanj 50.000 eurov standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
26
·
b) v primeru kmetijskega gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo, organiziranega kot samostojni podjetnik ali pravna oseba, mora to kmetijsko gospodarstvo v letu pred vložitvijo pobude iz petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči najmanj 60 odstotkov svojega letnega prihodka, pri čemer mora biti ta prihodek večji od 30.000 eurov;
26
·
b) v primeru kmetijskega gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo, organiziranega kot samostojni podjetnik ali pravna oseba, mora to kmetijsko gospodarstvo v letu pred vložitvijo pobude iz petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči najmanj 60 odstotkov svojega letnega prihodka, pri čemer mora biti ta prihodek večji od 30.000 eurov;
27
·
c) v primeru zadruge, registrirane za dejavnost kmetijstva, mora zadruga v letu pred vložitvijo vloge iz petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči najmanj 50.000 eurov svojega letnega prihodka; č) v primeru agrarne skupnosti, registrirane v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15), mora agrarna skupnost imeti v lasti najmanj 20 ha kmetijskih zemljišč. Pobuda iz prejšnjega odstavka se vloži na lokalno skupnost. Ne glede na določbe zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, lokalna skupnost s sklepom o začetku priprave OPPN ugotovi tudi izpolnjevanje pogojev iz točke a), točke b), točke c) oziroma iz točke č) četrtega odstavka tega člena. Če se objekti po tem členu načrtujejo na kmetijskem zemljišču v lasti Republike Slovenije, mora z načrtovanimi objekti soglašati upravljavec kmetijskega zemljišča, ki je v lasti Republike Slovenije. Za potrebe odmere komunalnega prispevka se zemljišča v območju OPPN iz tega člena štejejo za stavbna zemljišča. Ne glede na prvi odstavek tega člena se z OPPN lahko načrtuje preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti, pri čemer se sme ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta izdati šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte iz prvega odstavka tega člena. Kmetijski objekti iz prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. Ne glede na zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, se prostorski akt lokalne skupnosti, ki določa namensko rabo prostora, z uveljavitvijo OPPN iz tega člena nadomešča z OPPN v delu, ki ga določa OPPN. Lokalna skupnost ob prvi spremembi prostorskega akta lokalne skupnosti spremembe, ki so nastale z uveljavitvijo OPPN, vnese v prostorski akt lokalne skupnosti po postopku, kot to določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje. 3.eb člen Če lokalna skupnost načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin na območju lokalne skupnosti oziroma posameznega naselja, kjer proste površine, primerne za zgostitve, prenovo ali spremembo rabe, še niso izkoriščene, se sprememba namenske rabe kmetijskega zemljišča lahko dopusti kot prerazporeditev namenske rabe stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča ob izpolnjevanju pogoja primerljive površine in kakovosti kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko izjemoma dopusti sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč, če se:
27
·
c) v primeru zadruge, registrirane za dejavnost kmetijstva, mora zadruga v letu pred vložitvijo vloge iz petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči najmanj 50.000 eurov svojega letnega prihodka; č) v primeru agrarne skupnosti, registrirane v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15), mora agrarna skupnost imeti v lasti najmanj 20 ha kmetijskih zemljišč. Pobuda iz prejšnjega odstavka se vloži na lokalno skupnost. Ne glede na določbe zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, lokalna skupnost s sklepom o začetku priprave OPPN ugotovi tudi izpolnjevanje pogojev iz točke a), točke b), točke c) oziroma iz točke č) četrtega odstavka tega člena. Če se objekti po tem členu načrtujejo na kmetijskem zemljišču v lasti Republike Slovenije, mora z načrtovanimi objekti soglašati upravljavec kmetijskega zemljišča, ki je v lasti Republike Slovenije. Za potrebe odmere komunalnega prispevka se zemljišča v območju OPPN iz tega člena štejejo za stavbna zemljišča. Ne glede na prvi odstavek tega člena se z OPPN lahko načrtuje preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti, pri čemer se sme ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta izdati šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte iz prvega odstavka tega člena. Kmetijski objekti iz prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. Ne glede na zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, se prostorski akt lokalne skupnosti, ki določa namensko rabo prostora, z uveljavitvijo OPPN iz tega člena nadomešča z OPPN v delu, ki ga določa OPPN. Lokalna skupnost ob prvi spremembi prostorskega akta lokalne skupnosti spremembe, ki so nastale z uveljavitvijo OPPN, vnese v prostorski akt lokalne skupnosti po postopku, kot to določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje. 3.eb člen Če lokalna skupnost načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin na območju lokalne skupnosti oziroma posameznega naselja, kjer proste površine, primerne za zgostitve, prenovo ali spremembo rabe, še niso izkoriščene, se sprememba namenske rabe kmetijskega zemljišča lahko dopusti kot prerazporeditev namenske rabe stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča ob izpolnjevanju pogoja primerljive površine in kakovosti kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko izjemoma dopusti sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč, če se:
28
·
a) vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča, ki bodo po površini in kakovosti primerljiva s kmetijskimi zemljišči, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe, in se ta zemljišča trenutno ne morejo uporabljati za kmetijske namene, oziroma
28
·
a) vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča, ki bodo po površini in kakovosti primerljiva s kmetijskimi zemljišči, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe, in se ta zemljišča trenutno ne morejo uporabljati za kmetijske namene, oziroma
29
·
b) izboljša pridelovalni potencial obstoječih kmetijskih zemljišč na način, da se z dvigom pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč nadomesti izguba pridelovalnega potenciala na kmetijskih zemljiščih, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
29
·
b) izboljša pridelovalni potencial obstoječih kmetijskih zemljišč na način, da se z dvigom pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč nadomesti izguba pridelovalnega potenciala na kmetijskih zemljiščih, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
30
·
- boniteta kmetijskega zemljišča ne sme presegati 50 točk in
30
·
- boniteta kmetijskega zemljišča ne sme presegati 50 točk in
31
·
- boniteta kmetijskega zemljišča se mora izboljšati za najmanj 20 točk. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ukrepov ni treba izvesti, če gre za spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča, v naslednjih primerih:
31
·
- boniteta kmetijskega zemljišča se mora izboljšati za najmanj 20 točk. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ukrepov ni treba izvesti, če gre za spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča, v naslednjih primerih:
32
·
- za določitev stavbnega zemljišča legalno zgrajenega objekta;
32
·
- za določitev stavbnega zemljišča legalno zgrajenega objekta;
33
·
- za površino z nestanovanjskimi kmetijskimi stavbami in drugimi kmetijskimi gradbenimi inženirskimi objekt;
33
·
- za površino z nestanovanjskimi kmetijskimi stavbami in drugimi kmetijskimi gradbenimi inženirskimi objekt;
34
·
- za potrebe širitve ali preselitve kmetijskega gospodarstva, ki izkazuje razvojni potencial;
34
·
- za potrebe širitve ali preselitve kmetijskega gospodarstva, ki izkazuje razvojni potencial;
35
·
- za določitev stavbnega zemljišča za objekte s področja zaščite in reševanja;
35
·
- za določitev stavbnega zemljišča za objekte s področja zaščite in reševanja;
36
·
- za načrtovanje vetrne proizvodne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 40. Za primernost oziroma izvedljivost ukrepov iz drugega odstavka tega člena agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, izdela elaborat, iz katerega mora biti razvidno:
36
·
- za načrtovanje vetrne proizvodne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 40. Za primernost oziroma izvedljivost ukrepov iz drugega odstavka tega člena agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, izdela elaborat, iz katerega mora biti razvidno:
37
·
- lokacija zemljišč (parcelne številke in katastrske občine), na katerih se bo izvedel posamezni ukrep iz drugega odstavka tega člena;
37
·
- lokacija zemljišč (parcelne številke in katastrske občine), na katerih se bo izvedel posamezni ukrep iz drugega odstavka tega člena;
38
·
- površina zemljišč, ki je predmet izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena;
38
·
- površina zemljišč, ki je predmet izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena;
39
·
- pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa iz drugega odstavka tega člena;
39
·
- pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa iz drugega odstavka tega člena;
40
·
- način izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena in
40
·
- način izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena in
41
·
- soglasja lastnikov zemljišč, na katerih se bodo izvajali ukrepi iz drugega odstavka tega člena; ta soglasja veljajo do zaključka izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena oziroma največ deset let od sprejema prostorskega akta lokalne skupnosti. Elaborat iz prejšnjega odstavka mora biti izdelan najpozneje do oddaje vloge za pridobitev mnenja na predlog prostorskega akta lokalne skupnosti. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za investicijo, za katero so predvideni ukrepi iz drugega odstavka tega člena, je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga pripravi agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč. Iz elaborata mora biti razvidno, na katerih zemljiščih se bodo izvedli ukrepi iz drugega odstavka tega člena in za katera zemljišča se ne bo plačalo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč iz 3.g člena tega zakona. Elaborat je sestavni del soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost soglasij lastnikov zemljišč iz pete alinee četrtega odstavka tega člena z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za investicijo, za katero so predvideni ukrepi iz drugega odstavka tega člena, je izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, o ustreznosti izvedenih del ukrepov iz drugega odstavka tega člena. Po potrditvi agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, mora investitor izdelati elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Ukrepi iz tega člena se določijo v prostorskih izvedbenih pogojih prostorskega akta lokalne skupnosti. Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko načrtujejo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti. V tem primeru se morajo postopki priprave občinskih prostorskih načrtov voditi sočasno. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za prostorske ureditve državnega pomena, ki se načrtujejo z občinskimi prostorskimi načrti, izvedejo ukrepi iz 3.ec člena tega zakona. 3.ec člen Prostorska ureditev državnega pomena, ki se načrtuje na kmetijskih zemljiščih in s katero bodo kmetijska zemljišča trajno izgubljena, se na kmetijskih zemljiščih lahko dopusti, če se izboljša pridelovalni potencial obstoječih kmetijskih zemljišč na način, da se z dvigom pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč nadomesti izguba pridelovalnega potenciala na kmetijskih zemljiščih, kjer se načrtuje prostorska ureditev državnega pomena, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
41
·
- soglasja lastnikov zemljišč, na katerih se bodo izvajali ukrepi iz drugega odstavka tega člena; ta soglasja veljajo do zaključka izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena oziroma največ deset let od sprejema prostorskega akta lokalne skupnosti. Elaborat iz prejšnjega odstavka mora biti izdelan najpozneje do oddaje vloge za pridobitev mnenja na predlog prostorskega akta lokalne skupnosti. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za investicijo, za katero so predvideni ukrepi iz drugega odstavka tega člena, je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga pripravi agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč. Iz elaborata mora biti razvidno, na katerih zemljiščih se bodo izvedli ukrepi iz drugega odstavka tega člena in za katera zemljišča se ne bo plačalo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč iz 3.g člena tega zakona. Elaborat je sestavni del soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost soglasij lastnikov zemljišč iz pete alinee četrtega odstavka tega člena z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za investicijo, za katero so predvideni ukrepi iz drugega odstavka tega člena, je izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, o ustreznosti izvedenih del ukrepov iz drugega odstavka tega člena. Po potrditvi agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, mora investitor izdelati elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Ukrepi iz tega člena se določijo v prostorskih izvedbenih pogojih prostorskega akta lokalne skupnosti. Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko načrtujejo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti. V tem primeru se morajo postopki priprave občinskih prostorskih načrtov voditi sočasno. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za prostorske ureditve državnega pomena, ki se načrtujejo z občinskimi prostorskimi načrti, izvedejo ukrepi iz 3.ec člena tega zakona. 3.ec člen Prostorska ureditev državnega pomena, ki se načrtuje na kmetijskih zemljiščih in s katero bodo kmetijska zemljišča trajno izgubljena, se na kmetijskih zemljiščih lahko dopusti, če se izboljša pridelovalni potencial obstoječih kmetijskih zemljišč na način, da se z dvigom pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč nadomesti izguba pridelovalnega potenciala na kmetijskih zemljiščih, kjer se načrtuje prostorska ureditev državnega pomena, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
42
·
- boniteta obstoječega kmetijskega zemljišča ne sme presegati 50 točk in
42
·
- boniteta obstoječega kmetijskega zemljišča ne sme presegati 50 točk in
43
·
- boniteta obstoječega kmetijskega zemljišča se mora izboljšati za najmanj 20 točk. Če na območju lokalnih skupnosti, kjer je načrtovana prostorska ureditev državnega pomena, ni mogoče v celoti izpolniti pogoja iz prejšnjega odstavka, se prostorska ureditev državnega pomena na kmetijskih zemljiščih lahko dopusti, če se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmeri v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona, in sicer za tisti del kmetijskih zemljišč, za katera ni mogoče izpolniti pogoja iz prejšnjega odstavka. Za najustreznejšo varianto prostorske ureditve državnega pomena, izbrano v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, v postopku priprave prostorskega izvedbenega akta izdela strokovno podlago, iz katere mora biti razvidno:
43
·
- boniteta obstoječega kmetijskega zemljišča se mora izboljšati za najmanj 20 točk. Če na območju lokalnih skupnosti, kjer je načrtovana prostorska ureditev državnega pomena, ni mogoče v celoti izpolniti pogoja iz prejšnjega odstavka, se prostorska ureditev državnega pomena na kmetijskih zemljiščih lahko dopusti, če se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmeri v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona, in sicer za tisti del kmetijskih zemljišč, za katera ni mogoče izpolniti pogoja iz prejšnjega odstavka. Za najustreznejšo varianto prostorske ureditve državnega pomena, izbrano v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, v postopku priprave prostorskega izvedbenega akta izdela strokovno podlago, iz katere mora biti razvidno:
44
·
- analiza obstoječega stanja kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtuje prostorska ureditev državnega pomena, ki zajema obseg trajne izgube kmetijskih zemljišč in boniteto teh zemljišč,
44
·
- analiza obstoječega stanja kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtuje prostorska ureditev državnega pomena, ki zajema obseg trajne izgube kmetijskih zemljišč in boniteto teh zemljišč,
45
·
- analiza obstoječega stanja kmetijskih zemljišč v tistih lokalnih skupnostih, kjer je načrtovana prostorska ureditev državnega pomena, ki zajema najmanj obseg in boniteto zemljišč, naklon, dejansko rabo in morebitne druge dejavnike, pomembne za izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč;
45
·
- analiza obstoječega stanja kmetijskih zemljišč v tistih lokalnih skupnostih, kjer je načrtovana prostorska ureditev državnega pomena, ki zajema najmanj obseg in boniteto zemljišč, naklon, dejansko rabo in morebitne druge dejavnike, pomembne za izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč;
46
·
- ocena razpoložljive količine rodovitne zemlje, ki ne bo porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena;
46
·
- ocena razpoložljive količine rodovitne zemlje, ki ne bo porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena;
47
·
- nabor potencialnih kmetijskih zemljišč, na katerih je mogoče izboljšati proizvodni potencial v skladu s prvim odstavkom tega člena;
47
·
- nabor potencialnih kmetijskih zemljišč, na katerih je mogoče izboljšati proizvodni potencial v skladu s prvim odstavkom tega člena;
48
·
- ocena površine trajne izgube kmetijskih zemljišč, za katera ne bo mogoče izvesti ukrepa iz prvega odstavka tega člena in za katera se bo odmerila odškodnina iz drugega odstavka tega člena;
48
·
- ocena površine trajne izgube kmetijskih zemljišč, za katera ne bo mogoče izvesti ukrepa iz prvega odstavka tega člena in za katera se bo odmerila odškodnina iz drugega odstavka tega člena;
49
·
- morebitni drugi pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa. Strokovna podlaga iz prejšnjega odstavka je spremljajoče gradivo prostorskega izvedbenega akta. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena, za katero je predviden ukrep iz prvega odstavka tega člena, je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati elaborat izgube kmetijskih zemljišč, ki ga pripravi agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, in vsebuje:
49
·
- morebitni drugi pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa. Strokovna podlaga iz prejšnjega odstavka je spremljajoče gradivo prostorskega izvedbenega akta. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena, za katero je predviden ukrep iz prvega odstavka tega člena, je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati elaborat izgube kmetijskih zemljišč, ki ga pripravi agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, in vsebuje:
50
·
- oceno razpoložljive količine rodovitne zemlje, ki ne bo porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena;
50
·
- oceno razpoložljive količine rodovitne zemlje, ki ne bo porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena;
51
·
- lokacijo zemljišč (parcelne številke in katastrske občine), na katerih se bo izvedel ukrep iz prvega odstavka tega člena;
51
·
- lokacijo zemljišč (parcelne številke in katastrske občine), na katerih se bo izvedel ukrep iz prvega odstavka tega člena;
52
·
- površino zemljišč, ki je predmet izvedbe ukrepa iz prvega odstavka tega člena;
52
·
- površino zemljišč, ki je predmet izvedbe ukrepa iz prvega odstavka tega člena;
53
·
- soglasja lastnikov zemljišč, na katerih se bo izvajal ukrep iz prvega odstavka tega člena; soglasja veljajo do zaključka izvedbe ukrepa izboljšanja proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč oziroma največ deset let od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena;
53
·
- soglasja lastnikov zemljišč, na katerih se bo izvajal ukrep iz prvega odstavka tega člena; soglasja veljajo do zaključka izvedbe ukrepa izboljšanja proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč oziroma največ deset let od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena;
54
·
- pogoje, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa;
54
·
- pogoje, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa;
55
·
- način izvedbe ukrepa ter
55
·
- način izvedbe ukrepa ter
56
·
- površino in lokacijo (parcelne številke in katastrske občine) zemljišč, za katero ne bo mogoče izvesti ukrepa iz prvega odstavka tega člena in za katero se bo odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmerila v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Iz soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, mora biti razvidno, za katera zemljišča se bo izvedel ukrep iz prvega odstavka tega člena, ter za katera zemljišča se odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Sestavni del soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, je elaborat iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost soglasij lastnikov zemljišč iz četrte alinee petega odstavka tega člena z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi ter skladnost izvedbe ukrepa s prostorskim aktom lokalne skupnosti. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena, za katero je predviden ukrep iz prvega odstavka tega člena, je izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, o ustreznosti izvedenih del ukrepa iz prvega odstavka tega člena. Po potrditvi agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, mora investitor izdelati elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Na podlagi razlik med ocenjeno in dejansko razpoložljivo količino rodovitne zemlje, ki ni porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena, je dopustno zmanjšati obseg površin, na katerih se izvede ukrep izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, za največ 10 odstotkov. Če pride do zmanjšanja obsega za več kot 10 odstotkov, se za razliko plača odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Plačilo je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena.
56
·
- površino in lokacijo (parcelne številke in katastrske občine) zemljišč, za katero ne bo mogoče izvesti ukrepa iz prvega odstavka tega člena in za katero se bo odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmerila v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Iz soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, mora biti razvidno, za katera zemljišča se bo izvedel ukrep iz prvega odstavka tega člena, ter za katera zemljišča se odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Sestavni del soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, je elaborat iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost soglasij lastnikov zemljišč iz četrte alinee petega odstavka tega člena z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi ter skladnost izvedbe ukrepa s prostorskim aktom lokalne skupnosti. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena, za katero je predviden ukrep iz prvega odstavka tega člena, je izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, o ustreznosti izvedenih del ukrepa iz prvega odstavka tega člena. Po potrditvi agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, mora investitor izdelati elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Na podlagi razlik med ocenjeno in dejansko razpoložljivo količino rodovitne zemlje, ki ni porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena, je dopustno zmanjšati obseg površin, na katerih se izvede ukrep izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, za največ 10 odstotkov. Če pride do zmanjšanja obsega za več kot 10 odstotkov, se za razliko plača odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Plačilo je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena.
+
1
+
Lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v skladu z zakonom, ki ureja prostor, je dopustna na kmetijskih zemljiščih z boniteto do vključno 40. Ne glede na prejšnji odstavek je lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v skladu z zakonom, ki ureja prostor, dopustna tudi na kmetijskih zemljiščih z boniteto več kot 40, če gre pri tem za potrebe širitve ali preselitve kmetijskega gospodarstva, ki na podlagi mnenja javne službe kmetijskega svetovanja izkazuje razvojni potencial. Ne glede na prvi odstavek tega člena je lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v skladu z zakonom, ki ureja prostor, dopustna tudi na kmetijskih zemljiščih z boniteto več kot 40, če gre pri tem za preoblikovanje območja posamične poselitve enake kakovosti in se obseg kmetijskih zemljišč ne zmanjša.
1
·
Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta, katerega tlorisna površina ali del tlorisne površine leži na kmetijskem zemljišču (v nadaljnjem besedilu: tlorisna površina kmetijske rabe) in ima zemljiška parcela, na kateri leži tlorisna površina kmetijske rabe, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, boniteto zemljišča več kot 35, mora plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: odškodnina zaradi spremembe namembnosti). Za tlorisno površino iz prejšnjega odstavka se šteje površina objekta na stiku z zemljiščem v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov. Za kmetijsko zemljišče iz prvega odstavka tega člena se šteje zemljišče, ki je po dejanski rabi, kot je razvidna iz projektne dokumentacije, njiva in vrt, travniška površina, trajni nasad in druga kmetijska površina. Poleg sestavin, ki jih določa predpis, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov, mora dokumentacija za objekte, za katere je določena obveznost plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti, vsebovati tudi podatek o vrsti in površini dejanske rabe, na kateri leži tlorisna površina objekta, pri čemer se dejanska raba povzame iz evidence dejanske rabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se izračuna po naslednji enačbi: odškodnina zaradi spremembe namembnosti = tlorisna površina kmetijske rabe x A, pri čemer se faktor A določi glede na boniteto zemljišča, na katerem leži tloris objekta, ter znaša:
1
·
Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta, katerega tlorisna površina ali del tlorisne površine leži na kmetijskem zemljišču (v nadaljnjem besedilu: tlorisna površina kmetijske rabe) in ima zemljiška parcela, na kateri leži tlorisna površina kmetijske rabe, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, boniteto zemljišča več kot 35, mora plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: odškodnina zaradi spremembe namembnosti). Za tlorisno površino iz prejšnjega odstavka se šteje površina objekta na stiku z zemljiščem v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov. Za kmetijsko zemljišče iz prvega odstavka tega člena se šteje zemljišče, ki je po dejanski rabi, kot je razvidna iz projektne dokumentacije, njiva in vrt, travniška površina, trajni nasad in druga kmetijska površina. Poleg sestavin, ki jih določa predpis, ki ureja podrobnejšo vsebino dokumentacije in obrazce, povezane z graditvijo objektov, mora dokumentacija za objekte, za katere je določena obveznost plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti, vsebovati tudi podatek o vrsti in površini dejanske rabe, na kateri leži tlorisna površina objekta, pri čemer se dejanska raba povzame iz evidence dejanske rabe v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se izračuna po naslednji enačbi: odškodnina zaradi spremembe namembnosti = tlorisna površina kmetijske rabe x A, pri čemer se faktor A določi glede na boniteto zemljišča, na katerem leži tloris objekta, ter znaša:
2
·
a) za gradnjo parkirišč in drugih ureditev v sklopu zunanje ureditve stavbe (pripadajoč objekt), skupne površine več kot 300 m 2 , ter gradnjo objektov, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupino objekti prometne infrastrukture in skupino drugi gradbeni inženirski objekti:
2
·
a) za gradnjo parkirišč in drugih ureditev v sklopu zunanje ureditve stavbe (pripadajoč objekt), skupne površine več kot 300 m 2 , ter gradnjo objektov, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupino objekti prometne infrastrukture in skupino drugi gradbeni inženirski objekti:
3
·
- boniteta zemljišča od 35 do 45: 1 euro,
3
·
- boniteta zemljišča od 35 do 45: 1 euro,
4
−
- boniteta zemljišča od 46 do 55: 2 eura, Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se izračuna po naslednji enačbi: odškodnina zaradi spremembe namembnosti = tlorisna površina kmetijske rabe x A, pri čemer se faktor A določi glede na boniteto zemljišča, na katerem leži tloris objekta, ter znaša:
−
5
−
a) za gradnjo parkirišč in drugih ureditev v sklopu zunanje ureditve stavbe (pripadajoč objekt), skupne površine več kot 300 m2, ter gradnjo objektov, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupino objekti prometne infrastrukture in skupino drugi gradbeni inženirski objekti:
−
6
−
- boniteta zemljišča od 35 do 45: 1 euro,
−
7
·
- boniteta zemljišča od 46 do 55: 2 eura,
4
·
- boniteta zemljišča od 46 do 55: 2 eura,
8
·
- boniteta zemljišča od 56 do 65: 3,5 eura,
5
·
- boniteta zemljišča od 56 do 65: 3,5 eura,
9
−
- boniteta zemljišča od 66 do 75: 6 eurov,
−
10
−
- boniteta zemljišča od 76 do 85: 10 eurov,
−
11
−
- boniteta zemljišča od 86 do 100: 15 eurov;
−
12
−
b) za gradnjo drugih objektov:
−
13
−
- boniteta zemljišča od 35 do 45: 4 eure,
−
14
−
- boniteta zemljišča od 46 do 55: 8 eurov,
−
15
−
- boniteta zemljišča od 56 do 65: 14 eurov,
−
16
−
- boniteta zemljišča od 66 do 75: 24 eurov,
−
17
−
- boniteta zemljišča od 76 do 85: 40 eurov,
−
18
−
- boniteta zemljišča od 86 do 100: 60 eurov.
−
19
·
- boniteta zemljišča od 66 do 75: 6 eurov,
6
·
- boniteta zemljišča od 66 do 75: 6 eurov,
20
·
- boniteta zemljišča od 76 do 85: 10 eurov,
7
·
- boniteta zemljišča od 76 do 85: 10 eurov,
21
·
- boniteta zemljišča od 86 do 100: 15 eurov;
8
·
- boniteta zemljišča od 86 do 100: 15 eurov;
22
·
b) za gradnjo drugih objektov:
9
·
b) za gradnjo drugih objektov:
23
·
- boniteta zemljišča od 35 do 45: 4 eure,
10
·
- boniteta zemljišča od 35 do 45: 4 eure,
24
·
- boniteta zemljišča od 46 do 55: 8 eurov,
11
·
- boniteta zemljišča od 46 do 55: 8 eurov,
25
·
- boniteta zemljišča od 56 do 65: 14 eurov,
12
·
- boniteta zemljišča od 56 do 65: 14 eurov,
26
·
- boniteta zemljišča od 66 do 75: 24 eurov,
13
·
- boniteta zemljišča od 66 do 75: 24 eurov,
27
·
- boniteta zemljišča od 76 do 85: 40 eurov,
14
·
- boniteta zemljišča od 76 do 85: 40 eurov,
28
·
- boniteta zemljišča od 86 do 100: 60 eurov. Če tloris objekta leži na parcelah različnih bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske rabe upošteva pripadajoča boniteta. Če tloris objekta leži na parceli, ki ima poleg bonitete večje od 35 tudi boniteto nič, se za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti upošteva boniteta večja od 35. Če tloris objekta, za katerega je vložena vloga za izdajo dovoljenja za gradnjo, leži na zemljiški parceli, za katero je bila delno ali v celoti plačana odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmerjena po prejšnjih predpisih, se za površino tlorisa objekta, ki leži na tej parceli, odškodnina zaradi spremembe namembnosti ne odmeri. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se odškodnina zaradi spremembe namembnosti ne odmeri v postopkih izdaje dovoljenj za gradnjo, ki se nanašajo na:
15
·
- boniteta zemljišča od 86 do 100: 60 eurov. Če tloris objekta leži na parcelah različnih bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske rabe upošteva pripadajoča boniteta. Če tloris objekta leži na parceli, ki ima poleg bonitete večje od 35 tudi boniteto nič, se za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti upošteva boniteta večja od 35. Če tloris objekta, za katerega je vložena vloga za izdajo dovoljenja za gradnjo, leži na zemljiški parceli, za katero je bila delno ali v celoti plačana odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmerjena po prejšnjih predpisih, se za površino tlorisa objekta, ki leži na tej parceli, odškodnina zaradi spremembe namembnosti ne odmeri. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se odškodnina zaradi spremembe namembnosti ne odmeri v postopkih izdaje dovoljenj za gradnjo, ki se nanašajo na:
29
·
- rekonstrukcijo ali odstranitev objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
16
·
- rekonstrukcijo ali odstranitev objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
30
·
- gradnjo nezahtevnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov;
17
·
- gradnjo nezahtevnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov;
31
·
- spremembo namembnosti objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
18
·
- spremembo namembnosti objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
32
·
- prizidavo objektov v vertikalni smeri v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
19
·
- prizidavo objektov v vertikalni smeri v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
33
·
- gradnjo kmetijskih objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb;
20
·
- gradnjo kmetijskih objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb;
34
·
- gradnjo objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov, če gre za predelavo lastnih surovin, pridelanih na kmetijskem gospodarstvu, in se predelava opravlja v okviru registrirane dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali predelavo opravlja samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, če izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona;
21
·
- gradnjo objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov, če gre za predelavo lastnih surovin, pridelanih na kmetijskem gospodarstvu, in se predelava opravlja v okviru registrirane dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali predelavo opravlja samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, če izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona;
35
·
- gradnjo gradbenih inženirskih objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v skupino cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov;
22
·
- gradnjo gradbenih inženirskih objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v skupino cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov;
36
·
- gradnjo akumulacij, pri katerih je celotna prostornina akumulacije namenjena namakanju kmetijskih zemljišč;
23
·
- gradnjo akumulacij, pri katerih je celotna prostornina akumulacije namenjena namakanju kmetijskih zemljišč;
37
·
- gradnjo drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v skupino drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti.
24
·
- gradnjo drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo določitev klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, uvrščeni v skupino drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti.
1
−
Odškodnino zaradi spremembe namembnosti odmeri v upravnem postopku organ, pristojen za izdajo dovoljenj za gradnjo, ki hkrati nadzoruje pobiranje, vplačevanje in evidentiranje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, po uradni dolžnosti, in sicer po prejemu vloge iz prvega odstavka prejšnjega člena. Za reševanje pritožb v zadevah odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti je na drugi stopnji pristojno ministrstvo, pristojno za graditev. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti je namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazuje na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja plačevanje in razporejanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti, se namenijo za financiranje: Odškodnina zaradi spremembe namembnosti je namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazuje na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja plačevanje in razporejanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti, se namenijo za financiranje:
1
+
Odškodnino zaradi spremembe namembnosti odmeri v upravnem postopku organ, pristojen za izdajo dovoljenj za gradnjo, ki hkrati nadzoruje pobiranje, vplačevanje in evidentiranje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, po uradni dolžnosti, in sicer po prejemu vloge iz prvega odstavka prejšnjega člena. Za reševanje pritožb v zadevah odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti je na drugi stopnji pristojno ministrstvo, pristojno za graditev. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti je namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazuje na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja plačevanje in razporejanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti, se namenijo za financiranje:
2
·
- priprave in izvedbe ukrepov kmetijske zemljiške politike iz četrtega in šestega odstavka 1.b člena tega zakona;
2
·
- priprave in izvedbe ukrepov kmetijske zemljiške politike iz četrtega in šestega odstavka 1.b člena tega zakona;
3
−
- del iz 1.ba člena tega zakona;
−
4
−
- izdelave strokovnih podlag s področja kmetijstva iz 3.c člena tega zakona;
−
5
−
- izdelave drugih strokovnih podlag s področja kmetijske zemljiške politike in varstva kmetijskih zemljišč; in
−
6
−
- izvajanja pilotnih projektov agrofotovoltaike iz 3.čč člena tega zakona in raziskovalnih projektov s področja kmetijske zemljiške politike in varstva kmetijskih zemljišč.
−
7
·
- del iz 1.ba člena tega zakona;
3
·
- del iz 1.ba člena tega zakona;
8
·
- izdelave strokovnih podlag s področja kmetijstva iz 3.c člena tega zakona;
4
·
- izdelave strokovnih podlag s področja kmetijstva iz 3.c člena tega zakona;
9
·
- izdelave drugih strokovnih podlag s področja kmetijske zemljiške politike in varstva kmetijskih zemljišč; in
5
·
- izdelave drugih strokovnih podlag s področja kmetijske zemljiške politike in varstva kmetijskih zemljišč; in
10
·
- izvajanja pilotnih projektov agrofotovoltaike iz 3.čč člena tega zakona in raziskovalnih projektov s področja kmetijske zemljiške politike in varstva kmetijskih zemljišč. Plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov. Organ iz prvega odstavka tega člena za namen spremljanja terjatev, obveznosti in vplačil iz naslova odškodnin vzpostavi in vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke: številko odločbe o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti, osebno ime in naslov oziroma firmo in naslov investitorja, parcelno številko in katastrsko občino zemljiške parcele, na katero se odškodnina zaradi spremembe namembnosti nanaša, ter znesek in datum vplačila oziroma vračila. Če investitor, ki je plačal odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ne dobi pravnomočnega dovoljenja za gradnjo oziroma ne začne z gradnjo objekta, za katerega je odškodnina zaradi spremembe namembnosti plačana, ima pravico v enem letu od pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi dovoljenja za gradnjo ali pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka oziroma po izteku veljavnosti dovoljenja za gradnjo zahtevati njeno vračilo. O vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti po tem členu in napačno plačanih ali preplačanih odškodninah odloča v upravnem postopku organ iz prvega odstavka tega člena na zahtevo investitorja ali po uradni dolžnosti. Kritje za vračilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti se zagotavlja iz namenskih sredstev državnega proračuna Republike Slovenije. 3.ha člen Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena je pogoj za izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov za objekte državnega pomena, katerih investitor je Republika Slovenija in za katere je odmerjena odškodnina zaradi spremembe namembnosti višja od 2.000.000 eurov, plačilo polovice vrednosti odmerjene odškodnine zaradi spremembe namembnosti. Plačilo druge polovice je eden od pogojev za pridobitev uporabnega dovoljenja. Če je objekt iz prejšnjega odstavka vodni objekt v skladu z zakonom, ki ureja vode, in je namenjen tudi odvzemu vode za namakanje kmetijskih zemljišč, se odškodnina zaradi spremembe namembnosti na podlagi sklepa vlade zniža za vrednost investicije v ureditve, ki so namenjene odvzemu vode za namakanje kmetijskih zemljišč, in sicer se ta vrednost odšteje od dela odmerjene odškodnine zaradi spremembe namembnosti, ki jo mora investitor plačati za pridobitev uporabnega dovoljenja, vendar največ za polovico celotne odškodnine.
6
·
- izvajanja pilotnih projektov agrofotovoltaike iz 3.čč člena tega zakona in raziskovalnih projektov s področja kmetijske zemljiške politike in varstva kmetijskih zemljišč. Plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov. Organ iz prvega odstavka tega člena za namen spremljanja terjatev, obveznosti in vplačil iz naslova odškodnin vzpostavi in vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke: številko odločbe o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti, osebno ime in naslov oziroma firmo in naslov investitorja, parcelno številko in katastrsko občino zemljiške parcele, na katero se odškodnina zaradi spremembe namembnosti nanaša, ter znesek in datum vplačila oziroma vračila. Če investitor, ki je plačal odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ne dobi pravnomočnega dovoljenja za gradnjo oziroma ne začne z gradnjo objekta, za katerega je odškodnina zaradi spremembe namembnosti plačana, ima pravico v enem letu od pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi dovoljenja za gradnjo ali pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka oziroma po izteku veljavnosti dovoljenja za gradnjo zahtevati njeno vračilo. O vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti po tem členu in napačno plačanih ali preplačanih odškodninah odloča v upravnem postopku organ iz prvega odstavka tega člena na zahtevo investitorja ali po uradni dolžnosti. Kritje za vračilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti se zagotavlja iz namenskih sredstev državnega proračuna Republike Slovenije. 3.ha člen Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena je pogoj za izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov za objekte državnega pomena, katerih investitor je Republika Slovenija in za katere je odmerjena odškodnina zaradi spremembe namembnosti višja od 2.000.000 eurov, plačilo polovice vrednosti odmerjene odškodnine zaradi spremembe namembnosti. Plačilo druge polovice je eden od pogojev za pridobitev uporabnega dovoljenja. Če je objekt iz prejšnjega odstavka vodni objekt v skladu z zakonom, ki ureja vode, in je namenjen tudi odvzemu vode za namakanje kmetijskih zemljišč, se odškodnina zaradi spremembe namembnosti na podlagi sklepa vlade zniža za vrednost investicije v ureditve, ki so namenjene odvzemu vode za namakanje kmetijskih zemljišč, in sicer se ta vrednost odšteje od dela odmerjene odškodnine zaradi spremembe namembnosti, ki jo mora investitor plačati za pridobitev uporabnega dovoljenja, vendar največ za polovico celotne odškodnine.
+
1
+
Ne glede na določbo tretje alinee devetega odstavka 3.g člena tega zakona se investitorju, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo za dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti kmetijskega objekta iz pete alinee devetega odstavka 3.g člena, za katerega ni bila plačana odškodnina zaradi spremembe namembnosti po tem zakonu, odškodnina zaradi spremembe namembnosti odmeri.
1
−
Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Kmetijska zemljišča so onesnažena takrat, kadar tla vsebujejo toliko škodljivih snovi, da se zmanjša njihova samoočiščevalna sposobnost, poslabšajo fizikalne, kemične ali biotične lastnosti, zavirata ali preprečujeta rast in razvoj rastlin, onesnažuje podtalnica oziroma rastline ali je zaradi škodljivih snovi kako drugače okrnjena trajna rodovitnost tal. Trajna rodovitnost tal je zagotovljena, če tla:
1
+
Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Po krčitvi gozda v kmetijske namene je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z namenom iz prejšnjega odstavka. Kmetijska zemljišča so onesnažena takrat, kadar tla vsebujejo toliko škodljivih snovi, da se zmanjša njihova samoočiščevalna sposobnost, poslabšajo fizikalne, kemične ali biotične lastnosti, zavirata ali preprečujeta rast in razvoj rastlin, onesnažuje podtalnica oziroma rastline ali je zaradi škodljivih snovi kako drugače okrnjena trajna rodovitnost tal. Trajna rodovitnost tal je zagotovljena, če tla:
2
·
- niso izpostavljena eroziji;
2
·
- niso izpostavljena eroziji;
3
·
- niso zbita;
3
·
- niso zbita;
4
·
- vsebujejo zadostno količino humusa;
4
·
- vsebujejo zadostno količino humusa;
5
·
- ne omejujejo nemotene rasti rastlin;
5
·
- ne omejujejo nemotene rasti rastlin;
6
·
- dolgoročno omogočajo razvoj in kakovost kmetijskih ter gozdnih rastlin (vegetacije);
6
·
- dolgoročno omogočajo razvoj in kakovost kmetijskih ter gozdnih rastlin (vegetacije);
7
·
- imajo lastnost razgrajevati snovi kot so odmrli ostanki rastlinskega in živalskega izvora, živalski ali človeški izločki in ostanki sredstev za varstvo rastlin ter druge snovi, ki se kot sekundarne surovine vračajo v naravni obtok snovi;
7
·
- imajo lastnost razgrajevati snovi kot so odmrli ostanki rastlinskega in živalskega izvora, živalski ali človeški izločki in ostanki sredstev za varstvo rastlin ter druge snovi, ki se kot sekundarne surovine vračajo v naravni obtok snovi;
8
·
- optimalno sprejemajo, zadržujejo in oddajajo vodo. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predpiše podrobnejša merila o trajni rodovitnosti tal in onesnaženosti rastlin ter z njimi povezane obvezne ukrepe.
8
·
- optimalno sprejemajo, zadržujejo in oddajajo vodo. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predpiše podrobnejša merila o trajni rodovitnosti tal in onesnaženosti rastlin ter z njimi povezane obvezne ukrepe.
+
1
+
Na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, je nasade miskanta ter nasade lesnih, grmovnih in drevesnih vrst, ki niso namenjene pridelavi sadja in oljk, dopustno saditi le, če imajo boniteto manj od 30. Ne glede na prejšnji odstavek so na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, dopustni nasadi sadik, ki so namenjeni pridelavi sadja in oljk, ter nasadi sadik, ki so namenjeni pogozdovanju. Ta zemljišča niso predmet gozdnogospodarskih načrtov v skladu z zakonom, ki ureja gozdove. Za nasad po tem členu se šteje strnjen nasad rastlin za gospodarsko rabo z gostoto 50 ali več rastlin na ha.
1
−
Določbe tega zakona o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč, odškodnini iz 11. člena tega zakona se uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. II. NAČRTOVANJE IN VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
1
+
Določbe tega zakona o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč se uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt.
2
−
1. Raba kmetijskih zemljišč
−
1
−
Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora obdelovati kmetijsko zemljišče na predpisan način in kot dober gospodar in mora kmetijsko proizvodnjo prilagoditi ekološkim in talnim razmeram, uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč. Na zemljiščih, ki so s planskim aktom lokalne skupnosti oziroma Republike Slovenije namenjena za nekmetijske namene, se ne sme napraviti trajnih nasadov oziroma kako drugače ovirati predvidene namembnosti teh zemljišč. Lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku zemljišča za trajne nasade ali druga vlaganja, ki jih napravi v nasprotju s prejšnjim odstavkom, ne pripada odškodnina. Če kmetijska inšpekcija ali kmetijska svetovalna služba ugotovi, da obdelovalec ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s prvim odstavkom tega člena, razišče vzroke za tako stanje. V skladu z ugotovljenim stanjem naloži kmetijski inšpektor obdelovalcu izvedbo primernih ukrepov. Obdelovalec mora ukrepe izvesti najpozneje do začetka kmetijskih del v naslednjem koledarskem letu oziroma v enem letu, sicer se izvedba potrebnih ukrepov na stroške lastnika, zakupnika ali drugega uporabnika kmetijskega zemljišča zagotovi v izvršilnem postopku. Vlada določi podrobnejša merila za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar.
1
+
Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona mora:
2
−
2. Načrtovanje in varstvo pred spreminjanjem namembnosti
2
+
- obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar;
+
3
+
- preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč, razen kmetijskih zemljišč, ki glede na predpis, ki ureja vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč, izpolnjuje pogoje za vrsto rabe »drevesa in grmičevje«;
+
4
+
- uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč. Za učinkovitejše izvajanje prve alinee prejšnjega odstavka zadostuje, ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika, za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča in načina rabe zemljišča:
+
5
+
- soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot polovico površine zemljišča, če je kmetijsko zemljišče v solastnini,
+
6
+
- soglasje več kot polovice lastnikov, če je kmetijsko zemljišče v skupni lastnini. Če kmetijska inšpekcija ugotovi, da lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne ravna v skladu s prvo alineo prvega odstavka tega člena, z odločbo naloži izvedbo primernih ukrepov. Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora te ukrepe izvesti v skladu z roki, določenimi v odločbi, ki pa ne smejo biti daljši od enega leta. Če kmetijska inšpekcija ugotovi, da lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne ravna v skladu z drugo alineo prvega odstavka tega člena, z odločbo naloži izvedbo primernih ukrepov. Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora te ukrepe izvesti v skladu z roki, določenimi v odločbi inšpektorja, ki pa ne smejo biti daljši od enega leta, sicer se izvedejo potrebni ukrepi na stroške lastnika, zakupnika ali drugega uporabnika kmetijskega zemljišča v izvršilnem postopku. Če izvedbe ukrepov iz prvega odstavka tega člena ni mogoče naložiti lastniku kmetijskega zemljišča, ker je neznanega prebivališča in nima zastopnika, se to zemljišče prenese v začasno upravljanje Skladu. Kmetijski inšpektor o tem, da je lastnik kmetijskega zemljišča neznanega prebivališča in da nima zastopnika, obvesti upravno enoto, ki izvede postopek prenosa tega zemljišča v začasno upravljanje Skladu. Upravna enota posreduje centru za socialno delo predlog za postavitev skrbnika za poseben primer, ki sodeluje v postopku prenosa tega zemljišča v začasno upravljanje na Sklad. Pravica do začasnega upravljanja kmetijskih zemljišč se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne odločbe upravne enote. Po istem postopku se opravi tudi izbris. Lastnik lahko na upravni enoti vloži vlogo za prenehanje začasnega upravljanja. Začasno upravljanje preneha s pravnomočnostjo odločbe o prenehanju začasnega upravljanja. Če je bilo to kmetijsko zemljišče dano v zakup, lastnik in zakupnik pa se ne dogovorita drugače, zakup preneha tri leta po pravnomočnosti odločbe o prenehanju začasnega upravljanja, zakupnik pa ima pravico obdelovati zemljišče do spravila pridelka, vendar najdlje do konca koledarskega leta. V primeru iz prejšnjega odstavka je lastnik kmetijskega zemljišča dolžan Skladu in morebitnemu zakupniku povrniti vse stroške in vlaganja, povezana s tem zemljiščem, če je bilo to zemljišče dano v zakup, pa mu za dobo zakupa v času začasnega upravljanja pripada polovica zakupnine. Vlada določi podrobnejša merila za presojo, ali lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ravna kot dober gospodar. Oseba, ki ni lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča, uporablja kmetijska zemljišča na lastno odgovornost.
1
−
7.a člen se črta.
−
1
−
Najboljša kmetijska zemljišča, se lahko izjemoma, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo, oziroma gozdov, v planskih aktih Republike Slovenije namenijo za nekmetijsko rabo, če gre za:
−
2
−
- izkoriščanje rudnin, pomembnih za Republiko Slovenijo;
−
3
−
- gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav, ki so določeni v dolgoročnem planskem aktu Republike Slovenije ali občine in jih zaradi tehničnih elementov ali drugih vzrokov ni mogoče postaviti na manj vrednih kmetijskih ali gozdnih zemljiščih;
−
4
−
- gradnjo objektov za potrebe zaščite in reševanja, ki jih zaradi tehničnih in drugih vzrokov ni mogoče postaviti na manj vrednih kmetijskih in gozdnih zemljiščih;
−
5
−
- gradnjo objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovijo obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov;
−
6
−
- dodatno opremljanje z dejavnostmi, ki so nujno potrebne za zadovoljevanje funkcij, ki jih ima naselje, če za to ni na razpolago ustreznih stavbnih zemljišč ali manj vrednih kmetijskih in gozdnih zemljišč;
−
7
−
- nujne funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij kompleksne graditve. Ne glede na prvi odstavek tega člena se v planskem aktu lokalne skupnosti izjemoma lahko določi, da se najboljša kmetijska zemljišča namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti drugih kmetijskih zemljišč ali gozdov, in če gre za:
−
8
−
- gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (hlevi, silosi, hmeljske sušilnice, vinske kleti, strojne lope, rastlinjaki ipd.), če izpolnjujejo predpisane pogoje glede nujnosti gradnje na tem območju, površine in namena objekta ter obsega kmetijske proizvodnje, s katero je objekt povezan, in stanovanjskih objektov, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede nujnosti gradnje na tem območju, površine in namena objekta;
−
9
−
- gradnjo objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
−
10
−
- širitev pokopališč. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor, predpiše podrobnejše pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se na najboljših kmetijskih zemljiščih lahko gradijo objekti.
−
1
−
Zaradi določanja kmetijskih zemljišč v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti ter izvajanja ukrepov kmetijske politike se kot uradna evidenca vodijo podatki o kategorijah kmetijskih zemljišč, najboljših in drugih kmetijskih zemljiščih, območjih z omejenimi možnostmi za kmetijstvo, območjih agrarnih operacij in območjih skupnih pašnikov. Pri vzpostavitvi in vodenju baz podatkov iz prejšnjega odstavka uporablja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, od njega določena strokovna institucija ter upravne enote naslednje podatke:
1
+
Rodovitna zemlja po tem zakonu je material površinskega sloja tal, ki zaradi fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških lastnosti omogoča rast rastlin in jo je treba varovati pred trajno izgubo. Rodovitna zemlja, odrinjena pri gradbenih posegih, se uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč, urejanje javnih zelenih površin ali sanacijo degradiranih območij, razen kadar se rodovitna zemlja uporabi za ureditev okolice objekta, zaradi gradnje katerega je bila odrinjena. Vlada določi obvezna pravila ravnanja z rodovitno zemljo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
2
−
- o lastnikih, parcelah in njihovi površini, katastrski kulturi in katastrskem razredu iz podatkovne baze zemljiškega katastra Republike Slovenije, vključno z obstoječimi računalniškimi orodji, pri čemer se lahko za fizične osebe uporabi glede imena, priimka in naslova ter enotne matične številke občana podatke iz Centralnega registra prebivalstva; za pravne osebe in samostojne podjetnike pa glede imena, naslova, matične številke ter drugih javnih podatkov podatke iz registra podjetij; za oboje pa tudi podatke iz registra teritorialnih enot in evidence hišnih številk;
−
3
−
- o legi iz mapne kopije zemljiškega katastra oziroma digitaliziranega načrta in iz topografskih kart iz topografskih načrtov in digitalnega modela višin;
−
4
−
- o zemljiščih iz pedološke karte, iz aero fotoposnetkov in obstoječih satelitskih posnetkov ter iz podatkov sistematičnega spremljanja in analiziranja rodovitnosti kmetijskih zemljišč;
−
5
−
- o podnebju iz meteorološke podatkovne baze Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije;
−
6
−
- o onesnaženosti iz podatkov sistematičnega spremljanja onesnaženosti kmetijskih zemljišč, kmetijskih rastlin in talne vode;
−
7
−
- iz drugih baz podatkov. Upravljavci oziroma lastniki podatkov iz prejšnjega odstavka dajo ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, oziroma od njega določeni strokovni instituciji in upravni enoti podatke brezplačno, razen neposrednih materialnih stroškov za potrebne dodatne izvode. Baze podatkov iz prvega odstavka tega člena izdelajo strokovne institucije, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede kadrov in opreme in jih določi minister, pristojen za kmetijstvo. Sredstva za izdelavo in sprotno vodenje baz podatkov se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Baze podatkov iz prvega odstavka tega člena so povezane z bazo podatkov zemljiškega katastra. Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše podrobnejše predpise o razvrstitvi zemljišč v kategorije in razvrstitev zemljišč na najboljša in druga kmetijska zemljišča. Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor, podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovne institucije za izdelavo in vodenje baz podatkov po tem členu, njihovo podrobnejšo vsebino, način izdelave in vodenja ter njihove povezave z zemljiškim katastrom.
−
1
−
Območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo iz prvega odstavka prejšnjega člena so območja, kjer so pogoji za kmetovanje in življenje oteženi, in se delijo na:
1
+
3. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda (prenehal veljati)
2
−
a) hribovska in gorska območja: to so sklenjena območja občin ali delov občin z znatno omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo, kar je posledica zlasti nagibov zemljišč, nadmorske višine, težkih klimatskih pogojev in slabše rodovitnosti tal;
−
3
−
b) območja z drugimi naravnimi in socialnimi omejitvami: to so sklenjena območja občin ali delov občin, za katere je značilna zlasti:
−
4
−
- slabša rodovitnost tal in težki klimatski pogoji, zaradi česar znatno zaostajajo rezultati kmetovanja na teh območjih v primerjavi s povprečnimi rezultati v Sloveniji oziroma
−
5
−
- slaba poseljenost oziroma tendenca zmanjševanja naseljenosti zlasti kmetijskega prebivalstva, kar ogroža nadaljnji razvoj in obstoj teh območij. Vlada predpiše podrobnejše kriterije za razvrščanje kmetijskih zemljišč v območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo.
−
6
−
3. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda
−
1
−
Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi predpisanega dovoljenja ali drugega upravnega akta, ali če spremeni namembnost v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko proizvodnjo oziroma, da se gozd izkrči, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda (v nadaljnjem besedilu: odškodnina zaradi spremembe namembnosti). Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača od površine zemljišča, ki je po predpisanem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je s predpisanim dovoljenjem namenjena za redno rabo objekta (gradbena parcela). Če gre za gradnjo objekta, predvidenega s prostorsko izvedbenim načrtom, se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po prostorsko izvedbenem načrtu pripada objektu. Če gre za gradnjo v nasprotju s predpisi, se odškodnina odmeri in plača od površine zemljišča pod objektom in površine zemljišča, ki služi redni rabi objekta. Plačilo odškodnine za spremembo namembnosti ne vpliva na legalizacijo objekta.
−
1
−
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se ne plača za naslednje objekte in zemljišča, namenjena za njihovo redno rabo:
−
2
−
- kmetijske gospodarske objekte, ki so namenjeni za rejo živine, čebelarjenje, ribogojstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, hmeljarstvo, vinogradništvo, shranjevanje, če so funkcionalno sestavni del proizvodne enote (kmetije ali kmetijskega obrata), pa tudi objekti za predelavo kmetijskih pridelkov;
−
3
−
- poljske poti, dostopne poti do zemljišč, gospodarskih objektov iz prejšnje alinee in kmetij;
−
4
−
- gozdne ceste in dovozne poti do hribovitih in gorskih predelov;
−
5
−
- objekte za potrebe zaščite in reševanja;
−
6
−
- objekte za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda;
−
7
−
- objekte zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov ter vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi. Vlada lahko sklene, da se v primerih, ki so določeni z zakonom, zniža ali oprosti plačilo tistega dela odškodnine zaradi spremembe namembnosti, ki se po 16. členu tega zakona vplačuje v proračun Republike Slovenije. Če se kadarkoli spremeni namembnost objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena, se plača odškodnina za spremembo namembnosti po višini, ki velja na dan vložitve popolne vloge za spremembo namembnosti objekta; če je sprememba namembnosti objekta napravljena brez vloge, pa po višini, ki velja na dan ugotovitve spremenjene namembnosti objekta. Pri tem se kot katastrska kultura in razred zemljišča upošteva podatek pred gradnjo objekta iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena. Merila za oprostitev ali zmanjšanje plačila dela odškodnine zaradi spremembe namembnosti iz drugega odstavka tega člena določi vlada. Pri oprostitvi oziroma zmanjšanju odškodnine zaradi spremembe namembnosti vlada upošteva zlasti: posledice, ki jih bo imel poseg v prostor na možnost uporabe preostalih kmetijskih zemljišč in gozda v občini za kmetijsko proizvodnjo; kakovost, lego in stopnjo varovanja zemljišč in gozdov, ki naj bi spremenili namembnost; pomen posega v prostor za skladnejši regionalni razvoj prizadete občine.
−
1
−
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se določi v znesku na kvadratni meter ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč. Kakovost in lega kmetijskega zemljišča se ovrednotita s številom točk na kvadratni meter glede na katastrsko kulturo, katastrski razred ter katastrski okraj: SKUPINE KATASTRSKIH OKRAJEV: I. Brežice, Celje, Gorica, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Sežana, Vipava. II. Črnomelj, Gornji Grad, Ilirska Bistrica, Kamnik, Kanal, Kočevje, Litija, Logatec, Novo mesto, Poljane-Selce, Postojna, Radgona, Radovljica, Rogatec, Slovenj Gradec, Tržič, Vitanje, Višnja gora, Vransko-Laško. III. Bohinj, Bovec, Črna, Kranjska Gora, Planina, Pohorje, Suha krajina-Gorjanci, Tolmin, Trbovlje, Volovsko. Vrednost točke znaša na dan uveljavitve tega zakona 40 tolarjev. Minister, pristojen za kmetijstvo, letno revalorizira to vrednost v skladu z indeksom cen na drobno, kot jih ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije.
−
1
−
Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda odmeri v upravnem postopku organ, pristojen za izdajo dovoljenj za gradnje. Za reševanje pritožb v zadevah odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti je na drugi stopnji pristojno ministrstvo, pristojno za prostor. Odškodnina se obračuna:
−
2
−
- za gradnje, za katere se vloži vloga za predpisano dovoljenje za graditev oziroma priglasi dela, po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga;
−
3
−
- za gradnje, ki so zgrajene v nasprotju s predpisi in se legalizirajo, po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje;
−
4
−
- za gradnje, ki so zgrajene v nasprotju s predpisi v višini, ki velja na dan vložitve zahteve za obračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti. Če investitor poruši tako gradnjo in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje, se mu vrnejo nevalorizirana sredstva plačane odškodnine. Stranki v postopku odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti sta tudi občina, na območju katere leži zemljišče, in Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Brez potrdila o plačani odškodnini ni dovoljeno stranki vročiti dovoljenja za gradnjo oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje.
−
1
−
Če oseba, ki je plačala odškodnino zaradi spremembe namembnosti, ne dobi dovoljenja za gradnjo oziroma ne zgradi objekta, za katerega je odškodnina plačana, ima pravico v enem letu po izteku lokacijskega ali gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za gradnjo zahtevati njeno vračilo. Odškodnina se vrne v nevaloriziranem znesku z zakonitimi obrestmi od dneva vložitve popolnega zahtevka za vračilo odškodnine. Pripadajoče obresti se obračunajo po zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in o temeljni obrestni meri. Pravico do vračila plačane odškodnine zaradi spremembe namembnosti po postopku, v višini in na način, določen v prejšnjem odstavku imajo tudi fizične in pravne osebe, ki po končanem izkoriščanju rudnin ponovno usposobijo zemljišča za kmetijsko pridelavo v skladu s predpisi o rudarstvu in s predpisi o urejanju naselij ter drugih posegov v prostor. Vlogo za vračilo lahko vložijo v enem letu po tem, ko je v skladu s predpisi ugotovljena usposobitev zemljišč za kmetijsko pridelavo. O vračilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti po tem členu odloča v upravnem postopku organ, pristojen za izdajo dovoljenja za gradnjo.
−
1
−
Sredstva odškodnine iz 11. člena tega zakona pripadajo:
1
+
III. PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI, GOZDOVI IN KMETIJAMI
2
−
- 70% v proračun Republike Slovenije in
−
3
−
- 30% v proračun občine, na območju katere ležijo zemljišča, za katera se plača odškodnina. Sredstva iz prvega odstavka tega člena, ki se vplačujejo na poseben vplačilni račun proračuna Republike Slovenije, se uporabljajo za naslednje namene:
−
4
−
- sofinanciranje uvajanja novih pridelkov;
−
5
−
- sofinanciranje uvajanja novih tehnologij v kmetijski pridelavi;
−
6
−
- sofinanciranje agromelioracij, komasacij, namakanja in drugih ukrepov za vzdrževanje in urejanje primernih vodnih razmer v tleh;
−
7
−
- za nakup kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije;
−
8
−
- podporo razvoju sonaravnega kmetovanja;
−
9
−
- ukrepe, s katerimi se omogoča in spodbuja povečanje in zaokroževanje kmetij;
−
10
−
- ukrepe za ohranitev kmetij na območjih z omejenimi možnostmi;
−
11
−
- sofinanciranje izvedbe sanacijskih programov za onesnažena ali drugače degradirana kmetijska zemljišča. Sredstva za namene iz prejšnjega odstavka se v proračunu Republike Slovenije zagotavljajo najmanj v višini prihodkov proračuna Republike Slovenije po prvi alinei prvega odstavka tega člena. Sredstva iz prvega odstavka tega člena, ki pripadajo občini, se uporabljajo za:
−
12
−
- sofinanciranje priprave strokovnih podlag za varstvo in urejanje kmetijskih zemljišč in planiranje;
−
13
−
- občinski program urejanja kmetijskih zemljišč;
−
14
−
- sofinanciranje celostnega razvoja podeželja in obnove vasi;
−
15
−
- sofinanciranje obnove zemljiškega katastra na območju izvajanja programa iz druge in tretje alinee tega odstavka. III. PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI
−
1
−
S prometom s kmetijskimi zemljišči po tem zakonu je mišljen prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in tudi s pravnimi posli za primer smrti. Kmetijska zemljišča, gozdovi in kmetije se lahko v prometu med živimi prodajo ali odtujijo na drug način v postopku in na način, določen s tem zakonom, če ni za gozdove z zakonom določeno drugače.
1
+
Za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami po tem zakonu se šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami teče po postopku in na način določen s tem zakonom, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače.
+
1
+
Lastnik lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, le z:
+
2
+
- zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami;
+
3
+
- zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije;
+
4
+
- nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let;
+
5
+
- lokalno skupnostjo ali državo. Predmet prodaje po tem zakonu in pogodbe iz tretje alinee prejšnjega odstavka je lahko le cel lastninski ali solastninski delež kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije.
1
−
Kmetija iz 2. člena zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: zaščitena kmetija), se s pravnimi posli med živimi ne sme deliti, razen v naslednjih primerih:
−
2
−
- če se na ta način povečujejo, zaokrožujejo ali nastajajo druge kmetije oziroma če se odtujijo zemljišča, ki se jih po prej navedenem zakonu sme nakloniti z oporoko, oziroma če postanejo lastnina Republike Slovenije oziroma občine;
−
3
−
- če lastnik poveča ali vzpostavi solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, zakonca ali z njim izenačene osebe, potomca, posvojenca ali njegovega potomca tako, da zaščitena kmetija še naprej izpolnjuje pogoje po zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev.
−
1
−
Pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in s pravnimi posli za primer smrti na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji je možna le z odobritvijo upravne enote. Upravna enota izda odločbo, s katero odobri pravni posel po predhodnem mnenju občine, v kateri leži kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija. Odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije:
1
+
Pravni posel odobri upravna enota. Odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije:
2
−
- v okviru kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij;
2
+
a) v okviru komasacij in medsebojne menjave kmetijskih zemljišč;
3
−
- med zakoncema oziroma z njima izenačenima partnerjema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem,
3
+
b) med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem;
4
−
- zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav iz prvega odstavka 8. člena tega zakona oziroma za promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v povezavi z zagotovitvijo nadomestnih zemljišč skladno z zakonom zaradi gradnje infrastrukturnih objektov in naprav. Odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda se ne izda:
4
+
c) med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki; č) na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju;
5
−
- če niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena tega zakona;
5
+
d) na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe;
+
6
+
e) če gre za zemljiško parcelo s površino največ 1.000 m 2 in je vsaj del te zemljiške parcele kmetijske namenske rabe ter na tej zemljiški parceli stoji manj zahteven ali zahteven objekt, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, izdano pravnomočno dovoljenje za gradnjo;
+
7
+
f) na podlagi darilne pogodbe iz 17.a člena tega zakona;
+
8
+
g) na podlagi pogodbe o preužitku ter razveze takšne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja;
+
9
+
h) na podlagi pogodbe o nakupu kmetijskega zemljišča, namenjenega gradnji gradbeno inženirskih objektov, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupino lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da gre za nakup kmetijskega zemljišča, ki bo namenjeno gradnji objektov iz te točke;
+
10
+
i) na podlagi pogodbe o nakupu kmetijskega zemljišča, namenjenega rekonstrukciji občinske ali državne ceste v skladu z zakonom, ki ureja ceste, vključno z objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da gre za nakup kmetijskega zemljišča, ki bo namenjeno gradnji objektov iz te točke;
+
11
+
j) na podlagi pogodbe o menjavi kmetijskega zemljišča, ki je v lasti lokalne skupnosti, za stavbno zemljišče;
+
12
+
k) na podlagi pogodbe, sklenjene med lokalno skupnostjo, lastnikom kmetijskega zemljišča in lastnikom stavbnega zemljišča, s katero lokalna skupnost kupi kmetijsko zemljišče in ga menja s stavbnim zemljiščem, če se predkupni upravičenec iz 2. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona strinja z nakupom kmetijskega zemljišča in ima lastnik stavbnega zemljišča status kmeta po prvi alinei prvega odstavka 24. člena tega zakona ali če kmetijsko zemljišče, ki ga ima v lasti lastnik stavbnega zemljišča, meji na kmetijsko zemljišče, ki je predmet menjave;
+
13
+
l) na podlagi pogodbe o nakupu kmetijskega zemljišča, namenjenega gradnji objekta, ki je načrtovan z OPPN v skladu 3.ea členom tega zakona, v skladu z OPPN, ki velja za območje, na katerem to zemljišče leži. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da je kupec kmetijskega zemljišča investitor, ki je podal pobudo za pripravo OPPN na lokalno skupnost;
+
14
+
m) na podlagi pogodbe o menjavi zemljišča, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja vode, prenehal status naravnega vodnega javnega dobra in je po namenski rabi kmetijsko zemljišče, z zemljiščem, ki je v skladu z zakonom, ki ureja vode, naravno vodno javno dobro tekočih celinskih voda, ali z zemljiščem, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja vode, podeljen status grajenega vodnega javnega dobra. Pogodbi mora biti priložena odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra;
+
15
+
n) če gre za kmetijsko zemljišče oziroma gozd s površino manjšo kot 200 m 2 in če ta površina predstavlja manj kot 5 odstotkov zemljiške parcele;
+
16
+
o) na podlagi pogodbe o nakupu kmetijskega zemljišča, na katerem je zgrajena občinska ali državna cesta v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije se ne odobri:
6
·
- če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom;
17
·
- če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom;
7
−
- če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 21. členu tega zakona;
18
+
- če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona.
8
−
- če pridobitelj ni usposobljen za kmetijsko proizvodnjo ali je na drug način očitno, da pridobitelj ne bo obdeloval pridobljenih zemljišč v smislu 7. člena tega zakona;
−
9
−
- če se na zemljišču, ki je bilo urejeno s komasacijo, bistveno poslabša dosežena ugodna razdelitev zemljišč;
−
10
−
- če bi lahko prišlo do negospodarne razdrobitve zemljiške posesti;
−
11
−
- če prodajna cena zemljišča pomembno odstopa od prodajne vrednosti primerljivih zemljišč v okolišu. V tem primeru lahko upravna enota po uradni dolžnosti začne postopek za ugotovitev primerne cene zemljišča po drugem odstavku 24. člena tega zakona;
−
12
−
- če se pridobivajo kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija oziroma njen del in se s tem veča veleposest preko 200 ha primerljive kmetijske površine po zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, vendar ne več kot skupno 600 ha, razen če gre za pridobitev v lastnino Republike Slovenije ali občine;
−
13
−
- če ima nakup namen preprodaje;
−
14
−
- če bi bili ogroženi obrambni interesi, kar ugotavlja ministrstvo, pristojno za obrambo;
−
15
−
- če bi kmetijsko zemljišče pridobila fizična ali pravna oseba, ki ga ne potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti;
−
16
−
- če bi pravni posel očitno pripeljal do uporabe zemljišča, ki je v nasprotju z njegovo namembnostjo.
−
1
−
Vlogo za izdajo odobritve pravnega posla vloži pridobitelj nepremičnine pri upravni enoti, na območju katere leži zemljišče oziroma njegov pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu. Stranke v postopku izdaje odobritve so pogodbene stranke razen v delu, ki se nanaša na izvajanje 21. člena tega zakona, kjer je stranka v postopku vsak izmed prednostnih upravičencev iz 21. člena tega zakona. Če za pravni posel odobritev ni potrebna, to potrdi upravna enota v pisni obliki. Če ne gre za primere, ko se izda potrdilo, se izdaja potrdila zavrne z odločbo v upravnem postopku. Upravna enota izda odobritev ali jo zavrne v upravnem postopku v 30 dneh po prejemu popolne vloge. Če odločba oziroma potrdilo nista izdana v tem roku, se šteje, da odobritev oziroma potrdilo ni dano. O pritožbah zoper izdano oziroma neizdano odobritev odloča na drugi stopnji ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Overitev podpisov na pogodbi o odtujitvi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ter zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice sta mogoča le na podlagi odobritve oziroma potrdila iz tega člena. Pravni posli, sklenjeni brez odobritve oziroma potrdila ali v nasprotju z njima, so nični.
1
+
Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo predložiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Šteje se, da je lastnik s predložitvijo ponudbe upravni enoti upravno enoto pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe. Ponudba mora vsebovati:
+
2
+
- podatke o prodajalcu: osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma firmo in sedež;
+
3
+
- podatke o kmetijskem zemljišču, gozdu oziroma kmetiji (parcelna številka, katastrska občina, površina);
+
4
+
- ceno in
+
5
+
- morebitne druge prodajne pogoje. Upravna enota, na območju katere to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži, mora ponudbo iz prvega odstavka tega člena nemudoma objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave. Upravna enota to ponudbo nemudoma pošlje lokalni skupnosti in krajevnemu uradu oziroma informacijski pisarni, da jo objavijo na oglasni deski. Rok za sprejem ponudbe je 15 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. Če v roku iz prejšnjega odstavka nihče ne sprejme ponudbe, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo ponoviti.
1
−
Pri nakupu kmetijskega zemljišča, kmetijskega gospodarstva ali gozda, če ni za gozdove z zakonom o gozdovih določeno drugače, lahko uveljavljajo prednostno pravico prednostni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
1
+
Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti. Upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Če se izjava o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je upravna enota prejela izjavo o sprejemu ponudbe, šteje dan oddaje na pošto.
2
−
1. solastnik;
−
3
−
2. zakupnik, ki je kmet;
−
4
−
3. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
−
5
−
4. drug kmet, ki ima zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi, v primerni oddaljenosti;
−
6
−
5. Republika Slovenija preko Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad);
−
7
−
6. občina, na območju katere leži nepremičnina;
−
8
−
7. kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče ali kmetija potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in ima sedež v primerni oddaljenosti. Ob enakih pogojih ima med kmeti prednostno pravico tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Kmetijska dejavnost se šteje za glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje. Če nihče od prednostnih upravičencev ne uveljavlja prednostne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče drugim kupcem, ki so njegovo ponudbo sprejeli pravočasno na način, predpisan po tem zakonu, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota po 19. členu tega zakona.
−
1
−
V smislu tega zakona je kmet občan:
1
+
Fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine poda vlogo za odobritev pravnega posla. Vloga se vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. Vloga za odobritev pravnega posla se vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Stranke v postopku odobritve so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Vloga, da odobritev pravnega posla ni potrebna, se vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. O tem, da odobritev pravnega posla ni potrebna, upravna enota izda odločbo. O pritožbi zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu je mogoča le na podlagi pravnomočne odločbe po tem členu.
2
−
- ki je lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sam ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljen in iz kmetijske dejavnost pridobiva pomemben del dohodka;
−
3
−
- ki je morski ribič in je kot fizična oseba imetnik stalnega ribolovskega dovoljenja za ribolov v ribolovnem morju Republike Slovenije in iz ribiških dejavnosti, ki jo opravlja sam ali s pomočjo drugih, pridobiva pomemben del dohodka;
−
4
−
- družinski član osebe iz prve in druge alinee, če opravlja kmetijsko ali ribiško dejavnost na kmetiji oziroma ribiški kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljen. Kmetijska dejavnost se šteje za glavno dejavnost, če pridelek oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje;
−
5
−
- ki je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobival pomemben del dohodka, pa zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, če poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč;
−
6
−
- ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sam ali s pomočjo drugih obdeloval kmetijska zemljišča, za katera verjetno izkaže, da jih bo pridobil, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobival pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena. Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti, to so vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti, se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju. Kmet mora imeti najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo ali opravljen preizkus znanja iz kmetijstva po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja oziroma jo namerava opravljati. V smislu tega zakona je kmetijska organizacija gospodarska družba, kmetijska zadruga ali druga pravna oseba, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost, za katero potrebuje kmetijska zemljišča, in izpolnjuje druge predpisane pogoje za opravljanje te dejavnosti. Če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet oziroma pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem upravna enota, v kateri leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga občan obdeluje oziroma organizacija uporablja. V primeru iz 4. alinee prvega odstavka tega člena odloča o izpolnjevanju pogojev za kmeta upravna enota, v kateri ima občan prebivališče. Predpise, s katerimi se določijo podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kmetijske organizacije ter o vsebini in načinu opravljanja preizkusa znanja, izda minister, pristojen za kmetijstvo.
−
1
−
Fizična ali pravna oseba, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, mora ponudbo v treh izvodih izročiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, kmetija ali gozd leži. Ponudba mora vsebovati podatke o kmetijskem zemljišču, gozdu oziroma kmetiji, ceno in druge prodajne pogoje. Upravna enota poskrbi, da se ponudba nemudoma nabije na oglasni deski upravne enote, lahko pa tudi občine in krajevnega urada. Rok za sprejem ponudbe in uveljavitev pravice nakupa je 30 dni od dneva, ko je bila ponudba nabita na oglasno desko upravne enote. Če v roku iz prejšnjega odstavka nihče ne sprejme ponudbe, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče oziroma gozd, ponudbo ponoviti.
1
+
Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
+
2
+
1. solastnik;
+
3
+
2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
+
4
+
3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
+
5
+
4. drug kmet;
+
6
+
5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
+
7
+
6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo. Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:
+
8
+
1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
+
9
+
2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;
+
10
+
3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe. Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje. Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona.
+
1
+
Če je predmet prodaje ena zemljiška parcela, na kateri je več kmetijske namenske rabe kot gozdne, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ta zakon, razen če ima Republika Slovenija predkupno pravico po posebnem zakonu. Če se kot celota prodaja več zemljiških parcel skupaj, od katerih so nekatere po namenski rabi kmetijske druge pa gozdne, in delež kmetijske namenske rabe predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ta zakon, razen če ima Republika Slovenija predkupno pravico po posebnem zakonu. Če pri nakupu kmetijskega zemljišča v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava predkupni upravičenec po prejšnjem členu uveljavlja predkupno pravico kot zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, mora najmanj predhodna tri leta uveljavljati ukrepe kmetijske politike v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
1
−
Vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano zemljišče, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje s priporočeno pošiljko prodajalcu in upravni enoti. Če kupec meni, da cena v ponudbi bistveno presega vrednost ponudenega zemljišča, lahko v 30 dneh od nabitja ponudbe na oglasno desko upravne enote sproži postopek za ugotovitev vrednosti ponudenega zemljišča po predpisani metodologiji pri upravni enoti. Če v 15 dneh po tem, ko je prodajalec zvedel za tako ugotovljeno vrednost ponudenega zemljišča, ponudbe ne umakne, je to zemljišče dolžan prodati po ceni, ki je enaka ugotovljeni vrednosti. V takem primeru se cena v prodajalčevi ponudbi popravi na ugotovljeno vrednost, kupci pa lahko pisno sprejmejo novo ponudbo v 15 dneh po nabitju spremenjene ponudbe. Če vrednost ni ugotovljena v 30 dneh po preteku roka za sprejem prvotne ponudbe iz tretjega odstavka prejšnjega člena, lahko prodajalec to zemljišče proda po prvotno ponudeni ceni. Izjava o umiku ponudbe po prejšnjem odstavku je veljavna, če jo prodajalec pošlje s priporočeno pošiljko upravni enoti. Metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda izda minister, pristojen za kmetijstvo.
1
+
V smislu tega zakona je kmet fizična oseba:
+
2
+
- ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka;
+
3
+
- ki je družinski član osebe iz prejšnje alinee, če opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljena. Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost v primerih, določenih v prejšnjem členu;
+
4
+
- ki je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobivala pomemben del dohodka, pa zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, če poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč;
+
5
+
- ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena. Za kmetijsko dejavnost se šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju. Šteje se, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije. Za samostojnega podjetnika posameznika po tem zakonu se šteje fizična oseba, ki je priglašena oziroma registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari več kot 50% prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči, kar je razvidno iz potrjene zadnje bilance stanja in bilance uspeha. Za kmetijsko organizacijo po tem zakonu se šteje gospodarsko družbo, kmetijsko zadrugo ali drugo pravno osebo, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari več kot 50% prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči, kar je razvidno iz zadnjega revidiranega izkaza prihodkov in odhodkov oziroma izkaza poslovnega izida. Če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet oziroma samostojni podjetnik posameznik oziroma ali je pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem upravna enota na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma kmetijska organizacija uporabljajo. Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše vsebino in način preizkusa znanja iz tretjega odstavka.
1
−
Pred izdajo in razglasitvijo sklepa o izročitvi na javni dražbi pridobljenega kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, mora izvršilno sodišče pridobiti potrdilo upravne enote, ali je morebitni prenos lastnine na najboljšega ponudnika v skladu s tem zakonom. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, se izdaja potrdila zavrne z odločbo v upravnem postopku. Sodišče mora zahtevi priložiti podatke o pridobiteljevem državljanstvu in izjavo o bodoči uporabi nepremičnine. Če upravna enota ugotovi, da je domik zemljišča v nasprotju s tem zakonom, mora izvršilno sodišče razveljaviti sklep o domiku in po pravnomočnosti tega sklepa po uradni dolžnosti razpisati novo dražbo. Če upravna enota izda potrdilo iz prvega odstavka tega člena, ali če izvršilno sodišče v roku treh mesecev po zaprosilu pri pristojni upravni enoti ne prejme potrdila, izda sklep o izročitvi nepremičnine in ga razglasi. IV. ZAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
−
+
1
+
Lastnik kmetijskega zemljišča, ki je kmetijsko zemljišče prodal za potrebe izvedbe državnih ali lokalnih prostorskih ureditev ali je bil iz tega namena razlaščen v skladu z zakonom, ki ureja prostor, lahko v desetih letih od prodaje ali razlastitve kupi ali zakupi kmetijsko zemljišče na območju občine ali sosednje občine, v kateri leži kmetijsko zemljišče, ki ga je prodal za potrebe izvedbe državnih ali lokalnih prostorskih ureditev ali je bil iz tega namena razlaščen v skladu z zakonom, ki ureja prostor, vendar največ do površine, prodane ali razlaščene v skladu s tem členom. Državne ali lokalne prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka so:
+
2
+
- gradnja in prevzem objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra;
+
3
+
- gradnja in prevzem objektov za potrebe obrambe države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
+
4
+
- gradnja in prevzem objektov družbene infrastrukture;
+
5
+
- gradnja javnih najemnih stanovanj;
+
6
+
- izvedba omilitvenih ali izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če so bili ti ukrepi določeni zaradi izvedbe prostorskih ureditev iz tega odstavka. Pristojna upravna enota izda odločbo, da odobritev pravnega posla iz tega člena ni potrebna. Lastnik kmetijskega zemljišča, ki je prodal ali bil razlaščen po prvem odstavku tega člena, pristojni upravni enoti priloži prodajno pogodbo ali odločbo o razlastitvi zaradi dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz tega člena. Zaradi spremljanja skupne površine kupljenih kmetijskih zemljišč in zakupljenih površin kmetijskih zemljišč po posameznem lastniku pristojna upravna enota vodi seznam nakupov in zakupov zemljišč na območju te upravne enote (v nadaljnjem besedilu: seznam). Seznam vsebuje naslednje podatke posameznika, ki je upravičen kupiti kmetijsko zemljišče ali zakupiti kmetijsko zemljišče pod pogoji iz tega člena:
+
7
+
- ime in priimek ali naziv pravne osebe;
+
8
+
- rojstni datum ali matično številko pravne osebe;
+
9
+
- podatke o prebivališču ali sedežu;
+
10
+
- podatke o kmetijskih zemljiščih, ki jih je prodal za potrebe izvedbe prostorskih ureditev državnega pomena ali je bil iz tega namena razlaščen v skladu z zakonom, ki ureja prostor (parcelne številke zemljišč in njihova velikost);
+
11
+
- podatke o nakupu kmetijskih zemljišč ali zakupu zemljišč pod pogoji iz prvega odstavka tega člena (parcelne številke zemljišč in njihova velikost). Ne glede na prvi odstavek 23. člena tega zakona ima prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča lastnik kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka tega člena, razen če prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča uveljavlja solastnik iz 1. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona. Osebni podatki iz četrtega odstavka tega člena se vodijo še dve leti po prenehanju pravice iz tega člena in se nato arhivirajo. IV. ZAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
+
1
+
Določbe tega poglavja se uporabljajo za kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti. Za kmetijska zemljišča v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava se uporablja zakon, ki ureja obligacijska razmerja.
1
−
Določbe 19. do 24. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zakup. Za zakupna razmerja po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona o obligacijskih razmerjih, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno. V primeru, da so predmet zakupa nepremičnine, ki so v lasti Republike Slovenije ali občine, dovoljenje upravne enote in mnenje občine ni potrebno.
1
+
Določbe 19. do 24. člena razen določb prvega, drugega in tretjega odstavka 23. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zakup. Pri zakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo prednostno pravico upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
+
2
+
1. zakupnik;
+
3
+
2. zakupnik zemljišča, ki meji na zemljišče, ki se daje v zakup in kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se daje v zakup;
+
4
+
3. drug kmet, kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jim je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. Zakupnik, s katerim je bila zakupna pogodba zaradi neizpolnjevanja njegovih obveznosti razdrta, ne more uveljavljati prednostne pravice iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka. Ob enakih pogojih ima med prednostnimi upravičenci iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena, uvrščenimi na isto mesto, prednostno pravico do zakupa tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost in mu prihodki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo poglavitni finančni vir preživljanja ali poslovanja. Za zakupna razmerja po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona o obligacijskih razmerjih, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno. V primeru, da so predmet zakupa nepremičnine, ki so v lasti Republike Slovenije ali občine, dovoljenje upravne enote in mnenje občine ni potrebno.
1
·
Doba zakupa mora ustrezati namenu uporabe zakupnega zemljišča in ne sme biti krajša kot:
1
·
Doba zakupa mora ustrezati namenu uporabe zakupnega zemljišča in ne sme biti krajša kot:
2
·
- 25 let, če naj rabi zemljišče osnovanju vinogradov, sadovnjakov ali hmeljišča;
2
·
- 25 let, če naj rabi zemljišče osnovanju vinogradov, sadovnjakov ali hmeljišča;
3
·
- 15 let, če naj rabi zemljišče osnovanju nasadov hitrorastočih listavcev;
3
·
- 15 let, če naj rabi zemljišče osnovanju nasadov hitrorastočih listavcev;
4
−
- 10 let, če naj rabi zemljišče za druge namene. Če trajni nasadi na zakupnem zemljišču že obstojajo, se zakupno razmerje lahko sklene tudi za dobo, dokler nasadi ne bodo amortizirani. Če zakupodajalec po objavi ponudbe o zakupu na način iz 23. člena tega zakona v predpisanih rokih ne more skleniti zakupne pogodbe za dobo iz prvega odstavka tega člena ali če je tako določeno z zakonom, lahko da kmetijsko zemljišče v zakup tudi za krajši čas. Prav tako da lahko zakupodajalec zemljišča v zakup za krajši čas osebi, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta in v primerih, ko je vložena zahteva za vrnitev nepremičnine v naravi po določbah zakona o denacionalizaciji in zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti.
4
+
- 10 let, če naj rabi zemljišče za druge namene. Če trajni nasadi na zakupnem zemljišču že obstojajo, se zakupno razmerje lahko sklene tudi za dobo, dokler nasadi ne bodo amortizirani. Če zakupodajalec po objavi ponudbe o zakupu na način iz 20. člena tega zakona v predpisanih rokih ne more skleniti zakupne pogodbe za dobo iz prvega odstavka tega člena ali če je tako določeno z zakonom, lahko da kmetijsko zemljišče v zakup tudi za krajši čas. Prav tako da lahko zakupodajalec zemljišča v zakup za krajši čas osebi, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta in v primerih, ko je vložena zahteva za vrnitev nepremičnine v naravi po določbah zakona o denacionalizaciji in zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti.
1
−
Po prenehanju zakupa ima zakupodajalec pravico do zasajenih trajnih nasadov in zgrajenih objektov ter naprav, zakupniku pa mora plačati njihovo še neamortizirano vrednost, če so bili nasadi oziroma objekti in naprave napravljeni z njegovim soglasjem, če z zakupno pogodbo ni določeno drugače. Na zemljiščih, za katera je sklenjena zakupna pogodba na podlagi 17. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in 5. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, zakupnik nima pravice, da zahteva plačilo neamortizirane vrednosti trajnih nasadov, če zakupno razmerje preneha na njegovo zahtevo ali zaradi njegove krivde. Trajni nasadi, objekti in naprave pripadajo zakupodajalcu brez odškodnine, če so bili napravljeni brez njegovega soglasja. Zakupnik ima pravico, da odstrani naprave, pri katerih je to mogoče brez škode. V. AGRARNE OPERACIJE
1
+
Po prenehanju zakupa ima zakupodajalec pravico do zasajenih trajnih nasadov in zgrajenih objektov ter naprav, zakupniku pa mora plačati njihovo tržno vrednost, če so bili nasadi oziroma objekti in naprave napravljeni z njegovim soglasjem, če z zakupno pogodbo ni določeno drugače. Na zemljiščih, za katera je sklenjena zakupna pogodba na podlagi 17. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in 5. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, zakupnik nima pravice, da zahteva plačilo tržne vrednosti trajnih nasadov, če zakupno razmerje preneha na njegovo zahtevo ali zaradi njegove krivde. Trajni nasadi, objekti in naprave pripadajo zakupodajalcu brez odškodnine, če so bili napravljeni brez njegovega soglasja. Zakupnik ima pravico, da odstrani naprave, pri katerih je to mogoče brez škode. V. AGRARNE OPERACIJE
2
·
1. Skupne določbe
2
·
1. Skupne določbe
1
−
Z agrarnimi operacijami se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave. Agrarne operacije so: medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije in melioracije.
1
+
Z agrarnimi operacijami se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave. Agrarne operacije so medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih.
1
·
Vpisi v zemljiško knjigo in geodetska dela v zvezi z agrarnimi operacijami veljajo za nujne.
1
·
Vpisi v zemljiško knjigo in geodetska dela v zvezi z agrarnimi operacijami veljajo za nujne.
2
−
2. Medsebojna menjava kmetijskih zemljišč
−
+
1
+
Vse odločbe, sklepi in drugi dokumenti s področja agrarnih operacij iz tega zakona se vročajo z navadno vročitvijo. Če vročitev ni bila izvedena zaradi pomanjkljivega naslova, se vročitev odločbe, sklepa ali drugega dokumenta opravi tako, da se objavi na enotnem državnem portalu E-uprave. Šteje se, da je vročitev opravljena 30. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi, sklepu ali na drugem dokumentu, ali 30. dan od dneva objave na državnem portalu E-uprave. Ne glede na prejšnji odstavek se v postopku komasacij odločba o novi razdelitvi zemljišč in odločba, sklepi in drugi dokumenti v postopku razdružitve solastnine na kmetijskih zemljiščih vročajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
+
2
+
2. Medsebojna menjava kmetijskih zemljišč
1
−
Kot medsebojna menjava kmetijskih zemljišč po tem zakonu se šteje menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega zemljišča za več kot 50%.
1
+
Kot medsebojna menjava kmetijskih zemljišč po tem zakonu se šteje menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega zemljišča za več kot 50%. Za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po tem zakonu se šteje tudi menjava kmetijskih zemljišč za gozdna zemljišča in obratno.
1
−
Potrdilo o tem, da gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po prejšnjem členu, izda upravna enota. Če niso izpolnjeni pogoji za medsebojno menjavo zemljišč po tem zakonu, se izdaja potrdila zavrne z odločbo v upravnem postopku.
1
+
O izpolnjevanju pogojev za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po tem zakonu upravna enota izda odločbo v upravnem postopku.
2
·
3. Arondacija kmetijskih zemljišč
2
·
3. Arondacija kmetijskih zemljišč
1
−
Zemljišča na določenem območju se lahko zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (v nadaljnjem besedilu: komasacija). Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: komasacijski sklad).
1
+
Zemljišča na določenem območju se lahko zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča in lahko zemljišča bolj gospodarno upravlja (v nadaljnjem besedilu: komasacija). Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: komasacijski sklad).
1
−
Uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa komasacijski odbor, njihova skupnost na podlagi pogodbe ali pravna oseba. Upravičenci iz prejšnjega odstavka vložijo predlog pri upravni enoti. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80% površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Predlogu za uvedbo komasacije je treba priložiti:
1
+
Uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa komasacijski odbor, njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba ali lokalna skupnost. Upravičenci iz prejšnjega odstavka vložijo predlog za uvedbo komasacijskega postopka na upravno enoto. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika se za posamezno zemljiško parcelo v solastnini šteje, da se lastniki strinjajo z uvedbo komasacije, če odločitev o tem sprejmejo s soglasjem solastnikov, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Predlogu za uvedbo komasacijskega postopka je treba priložiti:
2
·
- predvidene meje komasacijskega območja;
2
·
- predvidene meje komasacijskega območja;
3
−
- izvleček iz planskega akta lokalne skupnosti, ki se nanaša na komasacijsko območje;
3
+
- predlog celovite idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, usklajen z drugimi sočasnimi agrarnimi operacijami;
4
−
- prikaz obstoječega lastninskega stanja;
4
+
- predvidena območja ureditve zemljiškega katastra na območju komasacije;
5
−
- predlog idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, usklajen z veljavnim prostorskim planom in drugimi sočasnimi agrarnimi operacijami;
5
+
- mnenje javne službe kmetijskega svetovanja o upravičenosti komasacije z oceno pričakovanih učinkov;
6
−
- predvidene meje ureditve zemljiškega katastra znotraj območja komasacije;
6
+
- seznam lastnikov zemljišč s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, EMŠO, površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem komasacijskem območju, in izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo komasacijskega postopka. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki, površinah zemljišč, ki jih ima v lasti na predvidenem komasacijskem območju, in izjavo zastopnika pravne osebe, da se strinja z uvedbo komasacijskega postopka;
7
−
- oceno pričakovanih učinkov komasacije;
−
8
−
- seznam lastnikov zemljišč s podatki o površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem komasacijskem območju in s podpisano izjavo za uvedbo komasacijskega postopka;
−
9
·
- imena članov komasacijskega odbora iz 61. člena tega zakona;
7
·
- imena članov komasacijskega odbora iz 61. člena tega zakona;
10
−
- ime in naslov investitorja komasacije, ki mora biti pravna oseba, ter njegovo soglasje, da prevzema pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz investitorstva komasacije;
8
+
- podatke o firmi in sedežu investitorja komasacije, ki mora biti pravna oseba;
11
−
- finančno konstrukcijo pokrivanja stroškov.
9
+
- predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba komasacijskega postopka na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih. Soglasja ali dovoljenja iz osme alinee prejšnjega odstavka so sestavni del predloga za uvedbo komasacijskega postopka. Upravna enota pri pristojnih organih preveri skladnost seznama lastnikov zemljišč in njihovih izjav za uvedbo komasacijskega postopka z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi ter skladnost komasacije s prostorskim aktom lokalne skupnosti. Upravna enota izda odločbo o uvedbi komasacijskega postopka najpozneje v treh mesecih od dneva prejema popolnega predloga za uvedbo komasacijskega postopka. Odločba o uvedbi komasacije preneha veljati, če se v petih letih po pravnomočnosti ne začne z izvajanjem komasacijskih del.
+
1
+
Kot komasacije po tem zakonu se štejejo tudi komasacije, pri katerih postopki zložbe in ponovne razdelitve potekajo na podlagi pogodbe o komasaciji, ki jo sklenejo vsi lastniki zemljišč na določenem območju (v nadaljnjem besedilu: pogodbena komasacija). Za izvajanje pogodbene komasacije morajo lastniki zemljišč pridobiti komasacijsko dovoljenje, ki ga izda upravna enota na podlagi vloge. Vlogi je treba priložiti pogodbo o komasaciji, iz katere morata biti razvidna seznam lastnikov zemljišč s podatki o površinah, ki jih imajo v lasti na območju pogodbene komasacije, ter načrt nove razdelitve zemljišč. Komasacijsko dovoljenje se izda, če upravna enota ugotovi, da je pogodbena komasacija v skladu s prostorskim aktom lokalne skupnosti in da je seznam lastnikov zemljišč v skladu z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi. V pogodbeni komasaciji se lahko solastnina na posameznem zemljišču razdruži zaradi boljše rabe posameznega zemljišča tako, da dosedanji solastnik zemljišča pridobi sorazmerni del zemljišča v izključno last. To mora biti razvidno iz pogodbe o komasaciji.
1
−
Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev in sajenje oziroma odstranjevanje nasadov ter gozdnega drevja, če ni z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja določeno drugače. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov ali solastniških deležev, če gre za formalno dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen. Ne glede na fazo komasacije je dovoljen prenos lastništva, če gre za prenos lastništva na Republiko Slovenijo ali občino oziroma prenos lastništva zaradi izvedbe prostorskega izvedbenega akta. Potrdilo, da so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, izda upravna enota. Če pogoji po tem odstavku niso izpolnjeni, upravna enota zavrne izdajo potrdila z odločbo v upravnem postopku. O spremembah lastništva med komasacijskim postopkom mora sodišče s sklepom o vknjižbi v zemljiško knjigo sproti obveščati upravno enoto, ki vodi komasacijski postopek. O izvedeni parcelaciji med komasacijskim postopkom mora pristojni geodetski organ z odločbo o parcelaciji sproti obveščati upravno enoto, ki vodi komasacijski postopek. Pogodba, sklenjena v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, je nična. Lastnik tudi nima pravice do odškodnine za sredstva, vložena v gradnjo, sajenje ali odstranjevanje nasadov in spremembo kulture v nasprotju s prvim odstavkom. Posledice uvedbe komasacijskega postopka po prvem odstavku tega člena prenehajo s pravnomočnostjo odločbe o ponovni razdelitvi zemljišč. Prav tako prenehajo te posledice v primeru, če se komasacija ne začne izvajati v dveh letih po pravnomočnosti odločbe o uvedbi komasacije.
1
+
Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedana parcelacija zemljišč, graditev in sajenje oziroma odstranjevanje nasadov ter gozdnega drevja, če ni z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja določeno drugače. Promet z zemljišči je dovoljen do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada. Ne glede na fazo komasacije je dovoljen prenos lastništva, če gre za prenos lastništva na Republiko Slovenijo ali lokalno skupnost, za prenos lastništva zaradi izvedbe prostorskega izvedbenega akta ali za prenos zemljišč na komasacijskem območju, ki so v lasti enega ali več lastnikov, na enega dediča. O spremembah lastništva med komasacijskim postopkom mora sodišče s sklepom o vknjižbi v zemljiško knjigo sproti obveščati upravno enoto, ki vodi komasacijski postopek. O izvedeni parcelaciji med komasacijskim postopkom mora pristojni geodetski organ z odločbo o parcelaciji sproti obveščati upravno enoto, ki vodi komasacijski postopek. Pogodba, sklenjena v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, je nična. Lastnik tudi nima pravice do odškodnine za sredstva, vložena v gradnjo, sajenje ali odstranjevanje nasadov in spremembo kulture v nasprotju s prvim odstavkom. Posledice uvedbe komasacijskega postopka po prvem odstavku tega člena prenehajo s pravnomočnostjo odločbe o ponovni razdelitvi zemljišč. Prav tako prenehajo te posledice v primeru, če se komasacija ne začne izvajati v dveh letih po pravnomočnosti odločbe o uvedbi komasacije.
+
1
+
V komasacijskem postopku se lahko solastnina na posameznem zemljišču oziroma več zemljiščih, vloženih v komasacijski sklad, deli zaradi boljše rabe posameznega zemljišča tako, da dosedanji solastnik zemljišča na podlagi svoje izkazane volje pridobi iz komasacijskega sklada sorazmerni del zemljišča v izključno last. Zemljišče ali več zemljišč, ki jih dosedanji solastnik pridobi v izključno last, se določi v skladu s tem zakonom, pri čemer se kot vrednost vloženega zemljišča šteje vrednost njegovega lastniškega oziroma solastniškega deleža na vloženih zemljiških parcelah. Solastnik posameznega zemljišča lahko do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju organu, ki vodi komasacijski postopek, da pisno izjavo, da želi v komasacijskem postopku deliti svoj solastniški delež oziroma deleže in pridobiti zemljiško parcelo ali več parcel v izključno last. Po koncu razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju te izjave solastnik ne more več preklicati ali spremeniti. Po koncu razgrnitve elaborata obstoječega stanja upravna enota pozove solastnike zemljišč na komasacijskem območju, na katerih je vsaj en solastnik dal izjavo, da želi v komasacijskem postopku deliti svoj solastniški delež oziroma deleže in pridobiti zemljiško parcelo ali več parcel v izključno last, da se v roku osmih dni izjavijo, ali želijo v komasacijskem postopku deliti svoj solastniški delež in pridobiti zemljiško parcelo ali več parcel v izključno last. Po preteku roka izjav ni več mogoče dati, preklicati ali spremeniti. Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko ima komasacijski udeleženec na vloženih zemljiških parcelah samo solastniški delež in je vsota njegovih solastniških deležev, izraženih v površini, manj kot 1.000 m 2 , delitev solastniškega deleža v komasacijskem postopku ne opravi. Če je v komasacijskem postopku udeležena tudi Republika Slovenija, ki jo zastopa Sklad, Sklad odkupi solastniške deleže od posameznega solastnika, ki to želi, če vsota njegovih solastniških deležev, izraženih v površini, predstavlja manj kot 1.000 m 2 , razen če je nakupna cena solastniškega deleža zemljišča nesorazmerna glede na tržno primerljive cene. Upravna enota obvesti sodišče o zemljiških parcelah, ki so predmet komasacijskega postopka in za katere so solastniki dali izjavo iz tretjega odstavka tega člena. Če na kateri od teh zemljiških parcel teče nepravdni postopek delitve stvari v solastnini, sodišče postopek prekine do konca komasacijskega postopka.
1
−
Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona. Na območjih, ki so predvidena za trajne nasade, osuševalne, namakalne in druge naprave, se dodelijo zemljišča tudi v skladu s tehničnimi pogoji za tako ureditev zemljišč. Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko; če dobi zemljišče manjše skupne vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika v skladu z vrednostjo, kot je navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč. Razliko je treba plačati v osmih dneh po prejemu odločbe o novi razdelitvi zemljišča. Če se v pritožbenem postopku ugotovi še nadaljnja razlika, se le-ta poravna praviloma v denarju po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi kmetijskih zemljišč. V tem primeru se vrednost kmetijskega zemljišča, navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč, valorizira glede na splošno gibanje cen. Vodna zemljišča se iz komasacijskega sklada dodelijo lastnikom, določenim v predpisih o varstvu okolja oziroma o vodah.
1
+
Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona. Na območjih, ki so predvidena za trajne nasade, osuševalne, namakalne in druge naprave, se dodelijo zemljišča tudi v skladu s tehničnimi pogoji za tako ureditev zemljišč. Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju vplačati razliko na podračun upravne enote. Če dobi komasacijski udeleženec zemljišče manjše skupne vrednosti, kot je vrednost zemljišča, ki ga je vložil, mu upravna enota v denarju izplača razliko v skladu z vrednostjo, kot je navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč. Razliko je treba plačati v osmih dneh po prejemu odločbe o novi razdelitvi zemljišča. Če se v pritožbenem postopku ugotovi še nadaljnja razlika, se le-ta poravna praviloma v denarju po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi kmetijskih zemljišč. V tem primeru se vrednost kmetijskega zemljišča, navedena v elaboratu vrednotenja zemljišč, valorizira glede na splošno gibanje cen. Za znesek vplačil iz prvega stavka tega odstavka se zniža obremenitev finančnega načrta upravne enote, vendar največ do višine izplačanih sredstev za ta namen. Če vplačila iz prvega stavka tega odstavka presegajo izplačila, se razlika nakaže na podračun javnofinančnih prihodkov, kot prihodek državnega proračuna. Če izplačila iz drugega stavka tega odstavka presegajo vplačila, razlika bremeni finančni načrt upravne enote. Vodna zemljišča se iz komasacijskega sklada dodelijo lastnikom, določenim v predpisih o varstvu okolja oziroma o vodah.
1
−
Pri vrednotenju zemljišč se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede. Vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost enega kvadratnega metra v cenilnih enotah. Cenilni enoti se določi vrednost v denarju. Metode in načine vrednotenja ter poravnave razlik predpiše minister, pristojen za kmetijstvo. O izbiri metode se na predlog predlagateljev komasacije določi v odločbi o uvedbi komasacije.
1
+
Pri vrednotenju zemljišč se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede. Vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost enega kvadratnega metra v cenilnih enotah. Cenilni enoti se določi vrednost v denarju. Metoda vrednotenja zemljišč iz prejšnjega odstavka temelji na oceni proizvodne sposobnosti zemljišča, ki se določi v obliki bonitetnih točk, ter vrednosti prostora. Osebe za vrednotenje kmetijskih zemljišč po tem členu morajo imeti pooblastilo za bonitiranje v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin. Sestavni del elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju v skladu s 63. členom tega zakona je tudi elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin. Ne glede na zakon, ki ureja evidentiranje nepremičnin, spremembe bonitete zemljišč Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti evidentira v zemljiškem katastru ob evidentiranju nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju. Podrobnejšo metodologijo vrednotenja zemljišč iz prvega in drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za geodetske zadeve.
1
−
O pritožbah na odločbe o novi razdelitvi zemljišč odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Odločbo na drugi stopnji je treba izdati najpozneje v enem letu po prejemu pritožbe s spisi. Reševanje pritožb in reševanje upravnih sporov v zvezi s komasacijskim postopkom se šteje za nujno. Ob reševanju pritožb lahko organ druge stopnje s posebnim sklepom razdruži odločbo o novi razdelitvi zemljišč v dva ali več delov tako, da izloči v posebno obravnavanje tisti del komasacijskega območja, na katerega se nanašajo vložene pritožbe, za ostali del odločbe o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega območja pa ugotovi njeno pravnomočnost.
1
+
O pritožbah na odločbe o novi razdelitvi zemljišč odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Odločbo na drugi stopnji je treba izdati najpozneje v šestih mesecih po prejemu pritožbe s spisi. Reševanje pritožb in reševanje upravnih sporov v zvezi s komasacijskim postopkom se šteje za nujno. Ob reševanju pritožb lahko organ druge stopnje s posebnim sklepom razdruži odločbo o novi razdelitvi zemljišč v dva ali več delov tako, da izloči v posebno obravnavanje tisti del komasacijskega območja, na katerega se nanašajo vložene pritožbe, za ostali del odločbe o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega območja pa ugotovi njeno pravnomočnost.
1
−
Melioracije po tem zakonu so osuševanje, namakanje in agromelioracije.
1
+
Melioracije po tem zakonu so osuševanje, namakanje in agromelioracije. 5.1 Agromelioracije
1
−
Osuševanje obsega ukrepe, objekte in naprave za urejanje in vzdrževanje talnega vodnega režima.
1
+
Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšujejo dostop na kmetijsko zemljišče. Agromelioracije obsegajo ukrepe izravnave zemljišč, krčitev grmovja in dreves, nasipavanje rodovitne zemlje, odstranitve kamnitih osamelcev, ureditve poljskih poti, izdelave in razgradnje teras, ureditve gorskih in kraških pašnikov, ureditve manjših odvodnjavanj, apnenja in založnega gnojenja. Agromelioracije se delijo na:
+
2
+
- zahtevne in
+
3
+
- nezahtevne. Zahtevne agromelioracije so:
+
4
+
a) izdelava in razgradnja teras,
+
5
+
b) ureditev manjših odvodnjavanj, ki presegajo omejitve iz točke h) četrtega odstavka tega člena,
+
6
+
c) ureditev novih poljskih poti, č) agromelioracije, katerih del je vnos:
+
7
+
- zemeljskega izkopa, ki ne izhaja z območja predlagane agromelioracije, razen če gre za rodovitno zemljo, ali
+
8
+
- umetno pripravljene zemljine. Nezahtevne agromelioracije so:
+
9
+
a) izravnava zemljišča,
+
10
+
b) krčitev grmovja in dreves,
+
11
+
c) izravnava mikrodepresij na njivskih površinah, č) nasipavanje rodovitne zemlje,
+
12
+
d) odstranitev kamnitih osamelcev,
+
13
+
e) ureditev obstoječih poljskih poti,
+
14
+
f) ureditev gorskih in kraških pašnikov,
+
15
+
g) apnenje,
+
16
+
h) ureditev manjših odvodnjavanj na površini do 1 ha in
+
17
+
i) založno gnojenje. Za agromelioracije iz prejšnjega odstavka ni treba pridobiti odločbe o uvedbi agromelioracije, je pa treba pridobiti ustrezna soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se bo predvidena nezahtevna agromelioracija izvedla na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih. Izkoriščanje mineralnih surovin, sanacija posledic izkoriščanja mineralnih surovin in sanacija odlagališč se ne štejejo za agromelioracijo po tem zakonu.
1
−
Namakanje obsega ukrepe in naprave za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam optimalno vlago v tleh. Namakalni sistem je sestavljen iz odvzemnega objekta, dovodnega omrežja in namakalne opreme. Vodni vir je vodotok, podtalnica ali vodni zadrževalnik. Odvzemni objekt je črpališče na vodnem viru, vodnjak ali objekt za odvzem vode iz akumulacije. Dovodno omrežje sestavljajo:
1
+
Predlog za uvedbo zahtevne agromelioracije lahko vložijo lastniki kmetijskih zemljišč na predvidenem območju zahtevne agromelioracije oziroma fizične ali pravne osebe, ki jih pooblastijo lastniki zemljišč na predvidenem območju zahtevne agromelioracije, in imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč s predvidenega agromelioracijskega območja. Predlog za uvedbo zahtevne agromelioracije se vloži pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo. Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika se za posamezno zemljiško parcelo v solastnini šteje, da se lastniki strinjajo z uvedbo agromelioracije, če odločitev o tem sprejmejo s soglasjem solastnikov, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Predlogu za uvedbo zahtevne agromelioracije je treba priložiti:
2
−
- primarno omrežje s pripadajočo opremo za dovod vode od vodnega vira do namakalnega območja vključno s hidrantom;
2
+
a) grafično prilogo, vrisano v zemljiškokatastrskem prikazu oziroma zemljiškokatastrskem načrtu z razvidnimi mejami parcel in parcelnimi številkami ter navedbo katastrske občine (v merilu 1:2500 ali 1:5.000), iz katere mora biti razvidna meja območja zahtevne agromelioracije. Iz grafične priloge mora biti razvidno tudi, kateri lastniki se strinjajo z uvedbo zahtevne agromelioracije;
3
−
- sekundarno omrežje s pripadajočo opremo za razvod vode od roba namakalnega območja do posamezne parcele, vključno s hidrantom;
3
+
b) seznam lastnikov zemljišč s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, EMŠO, površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem območju zahtevne agromelioracije, in izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo zahtevne agromelioracije. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki, površinah zemljišč, ki jih ima v lasti na predvidenem območju zahtevne agromelioracije, in izjavo zastopnika pravne osebe, da se strinja z uvedbo zahtevne agromelioracije;
4
−
- terciarno omrežje s pripadajočo opremo za razvod vode po parcelah, ki se namakajo oziroma se na njih preprečuje zmrzal. Namakalni sistemi se delijo na:
4
+
c) načrt agromelioracijskih del skupaj s popisom del, ki ga izdela javna služba kmetijskega svetovanja; č) predvideni datum zaključka agromelioracijskih del, ki ne sme biti daljši od dveh let od datuma pravnomočnosti odločbe o uvedbi zahtevne agromelioracije;
5
−
- velike namakalne sisteme, ki so namenjeni večjemu številu uporabnikov za skupno rabo po namakalnem urniku;
5
+
d) predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba zahtevne agromelioracije na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih;
6
−
- male namakalne sisteme, ki so namenjeni enemu ali več uporabnikom, ki pa uporabljajo namakalni sistem neodvisno drug od drugega. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor, predpiše merila za to, kaj se šteje za velike in male namakalne sisteme.
6
+
e) okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, če gre za zahtevno agromelioracijo iz točke č) tretjega odstavka prejšnjega člena. Soglasja ali dovoljenja iz točk d) in e) prejšnjega odstavka so sestavni del predloga za uvedbo zahtevne agromelioracije. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost seznama lastnikov zemljišč in njihovih izjav za uvedbo zahtevne agromelioracije ter skladnost zahtevne agromelioracije s prostorskim aktom lokalne skupnosti.
1
−
Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal (apnenje, založno gnojenje, planiranje, krčenje drevesne zarasti in grmičevja na zemljišču, naprava teras, ureditev gorskih in kraških pašnikov in podobno) ter izboljšajo dostop na kmetijsko zemljišče. Agromelioracije se delijo na posege, ki:
1
+
Zahtevna agromelioracija se uvede z odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, iz katere so razvidni:
2
−
- pomenijo poseg v prostor v smislu predpisov, ki urejajo urejanje naselij in drugih posegov v prostor, to so zlasti naprava teras, izboljšanje dostopa na kmetijsko zemljišče;
2
+
- meja območja zahtevne agromelioracije;
3
−
- ne pomenijo posega v prostor v smislu predpisov, ki urejajo urejanje naselij in drugih posegov v prostor, to so zlasti apnenje, založno gnojenje, planiranje, krčenje drevesne zarasti in grmičevja, ureditev gorskih in kraških pašnikov. Če se z agromelioracijo izvajajo dela, ki pomenijo poseg v prostor po predpisih o urejanju prostora, je zanje v skladu s temi predpisi treba pridobiti ustrezno dovoljenje za poseg v prostor.
3
+
- katastrske občine in parcelne številke, na katerih se uvede zahtevna agromelioracija;
+
4
+
- predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in lokacija in
+
5
+
- predvideni datum zaključka agromelioracijskih del. Grafična priloga točke a) tretjega odstavka prejšnjega člena in načrt agromelioracijskih del skupaj s popisom del iz točke c) tretjega odstavka prejšnjega člena sta sestavni del odločbe o uvedbi zahtevne agromelioracije in sta na vpogled strankam v postopku pri pristojnem organu. Odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije se vroči vsem lastnikom kmetijskih zemljišč na območju zahtevne agromelioracije. Če lastnik kmetijskega zemljišča za uvedbo zahtevne agromelioracije pooblasti fizično ali pravno osebo, se odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije vroči tudi pooblaščeni osebi. Če lastnik kmetijskih zemljišč iz utemeljenih razlogov pred potekom predvidenega datuma zaključka agromelioracijskih del ne more zaključiti izvedbe agromelioracijskih del ali se dela še niso začela, lahko enkrat zaprosi za določitev novega predvidenega datuma zaključka izvedbe agromelioracijskih del, ki ne sme biti daljši od dveh let. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, po uradni dolžnosti pridobi mnenje kmetijske inšpekcije, iz katerega mora biti razvidno, ali se agromelioracijska dela izvajajo v skladu z odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije. Če so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda odločbo o določitvi novega predvidenega datuma zaključka agromelioracijskih del.
1
−
Melioracije lahko predlagajo:
1
+
Predlog za uvedbo agromelioracije na območju komasacije, ki je bila pravnomočno uvedena po 30. juniju 2014 (v nadaljnjem besedilu: agromelioracija na komasacijskem območju), lahko vložijo lastniki kmetijskih zemljišč na predvidenem območju agromelioracije oziroma fizične ali pravne osebe, ki jih pooblastijo lastniki zemljišč na predvidenem območju agromelioracije, in imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč s predvidenega agromelioracijskega območja. Predlog za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju se vloži pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo. Predmet agromelioracij na komasacijskem območju so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča. Površina agromelioracijskega območja je enaka površini območja komasacije. Ne glede na zahtevnost agromelioracije je treba odločbo o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju pridobiti za vse ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšujejo dostop na zemljišče. Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika se za posamezno zemljiško parcelo v solastnini šteje, da se lastniki strinjajo z uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju, če odločitev o tem sprejmejo s soglasjem solastnikov, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Predlogu za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju je treba priložiti:
2
−
- osuševanje in velike namakalne sisteme: melioracijske skupnosti ali pravne osebe v imenu lastnikov kmetijskih zemljišč s predvidenega melioracijskega območja;
2
+
a) pravnomočno odločbo o uvedbi komasacijskega postopka ali potrdilo pristojne upravne enote, da so vse odločbe o razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada vročene, ali pravnomočno odločbo o razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada;
3
−
- male namakalne sisteme in agromelioracije: poleg oseb iz prejšnje alinee tudi posamezni lastnik kmetijskih zemljišč, ki naj bi se meliorirala.
3
+
b) predlog idejne zasnove ureditve komasacijskega območja ali sklep o potrditvi idejne zasnove ureditve komasacijskega postopka. Iz predloga idejne zasnove ureditve komasacijskega postopka oziroma potrjene idejne zasnove ureditve komasacijskega postopka mora biti razvidno, katera agromelioracijska dela so na komasacijskem območju predvidena, v kakšnih količinah in na katerih lokacijah;
+
4
+
c) grafično prilogo, vrisano v zemljiškokatastrskem prikazu oziroma zemljiškokatastrskem načrtu z razvidnimi mejami parcel in parcelnimi številkami ter navedbo katastrske občine (v merilu 1:2.500 ali 1:5.000), iz katere mora biti razvidna meja območja agromelioracije na komasacijskem območju. Iz grafične priloge mora biti razvidno tudi, kateri lastniki se strinjajo z uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju; č) seznam lastnikov zemljišč s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, EMŠO, površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem območju agromelioracije na komasacijskem območju, in izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki, površinah zemljišč, ki jih ima v lasti na predvidenem območju agromelioracije na komasacijskem območju, in izjavo zastopnika pravne osebe, da se strinja z uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju;
+
5
+
d) predvideni datum zaključka agromelioracijskih del, ki ne sme biti daljši od petih let od datuma pravnomočnosti odločbe o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju;
+
6
+
e) predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba agromelioracije na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih;
+
7
+
f) okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, če gre za vnos umetno pripravljene zemljine ali nasipavanje kmetijskih zemljišč z zemeljskim izkopom, ki ne izhaja z območja predlagane agromelioracije na komasacijskem območju. Soglasja ali dovoljenja iz točk e) in f) prejšnjega odstavka so sestavni del predloga za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost seznama lastnikov zemljišč in njihovih izjav za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju ter skladnost agromelioracije na komasacijskem območju s prostorskim aktom lokalne skupnosti. Če se agromelioracija uvede na območju, kjer se izvaja komasacijski postopek, pri katerem je bila odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada že vročena vsem komasacijskim udeležencem, se soglasja za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju pridobivajo od lastnikov zemljišč, kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Če je v teh primerih treba za izvedbo agromelioracije pridobiti tudi dovoljenje za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, se to izda na zemljiškokatastrsko stanje parcel, kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Tudi odločba o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju se v teh primerih izda na zemljiškokatastrsko stanje parcel, kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Agromelioracija na komasacijskem območju se uvede z odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, iz katere so razvidni:
+
8
+
- meja območja agromelioracije na komasacijskem območju;
+
9
+
- površina območja agromelioracije;
+
10
+
- katastrske občine in parcelne številke, na katerih se uvede agromelioracija;
+
11
+
- predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in lokacija, kot je razvidno iz predloga celovite idejne zasnove ureditve komasacijskega območja oziroma potrjene idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, in
+
12
+
- predvideni datum zaključka agromelioracijskih del. Grafična priloga iz točke c) šestega odstavka tega člena je sestavni del odločbe o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju in je na vpogled strankam v postopku pri pristojnem organu. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda odločbo o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju najpozneje v dveh mesecih od dneva prejema popolnega predloga za uvedbo agromelioracije na območju komasacije. Odločba o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju se vroči vsem lastnikom kmetijskih zemljišč na območju agromelioracije. Če lastnik kmetijskega zemljišča za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju pooblasti fizično ali pravno osebo, se odločba o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju vroči tudi pooblaščeni osebi. Če lastnik kmetijskih zemljišč iz utemeljenih razlogov pred potekom predvidenega datuma zaključka agromelioracijskih del na komasacijskem območju ne more zaključiti izvedbe agromelioracijskih del ali se dela še niso začela, lahko enkrat zaprosi za določitev novega predvidenega datuma zaključka izvedbe agromelioracijskih del na komasacijskem območju, ki ne sme biti daljši od dveh let. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, po uradni dolžnosti pridobi mnenje kmetijske inšpekcije, iz katerega mora biti razvidno, ali se agromelioracijska dela izvajajo v skladu z odločbo o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju. Če so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda odločbo o določitvi novega predvidenega datuma zaključka agromelioracijskih del na komasacijskem območju. 5.2 Osuševanje
1
−
Predlog za uvedbo osuševanja, velikega namakalnega sistema ali agromelioracijo iz prve alinee drugega odstavka 80. člena tega zakona se lahko vloži, če se z melioracijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80% kmetijskih zemljišč s predvidenega melioracijskega območja. Predlogu za uvedbo melioracije iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
1
+
Osuševalni sistem je skup objektov in naprav za urejanje in vzdrževanje talnega vodnega režima. Osuševalni sistem je sestavljen iz primarne in sekundarne odvodnje. Primarna odvodnja je mreža osuševalnih jarkov. Sekundarna odvodnja je drenažna odvodnja na parcelah. Izgradnja novih osuševalnih sistemov ni dopustna.
2
−
- meje melioracijskega območja;
−
3
−
- dokazilo, da je predlagana melioracija predvidena v prostorskem planu lokalne skupnosti,
−
4
−
- oceno pričakovanih učinkov melioracije;
−
5
−
- seznam lastnikov zemljišč s podatki o površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem melioracijskem območju in podpisane izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo melioracije;
−
6
−
- izpisek iz registra melioracijske skupnosti;
−
7
−
- ime in naslov predlaganega investitorja melioracije, ki mora biti pravna oseba, ter njegovo soglasje, da prevzema pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz investitorstva melioracije in kasnejšega upravljanja z melioracijskim sistemom;
−
8
−
- predlagano ureditev lastnine melioracijskih objektov in naprav po končani melioraciji;
−
9
−
- predračun stroškov za izvedbo melioracijskih in morebitnih komasacijskih del s predvidenimi viri zagotavljanja sredstev. Če je na predvidenem melioracijskem območju predvidena tudi komasacija, mora predlog za uvedbo postopka vsebovati tudi to navedbo in priloge iz 56. člena tega zakona. V takem primeru mora biti investitor melioracije in komasacije ista pravna oseba.
−
1
−
Če gre za mali namakalni sistem ali agromelioracijo iz 2. alinee drugega odstavka 80. člena tega zakona, je treba predlogu za uvedbo melioracije priložiti:
1
+
Osuševalni sistem se lahko ukine:
2
−
- meje melioracijskega območja:
2
+
- če osuševanje na območju osuševalnega sistema zaradi spremembe talnega vodnega režima ni več potrebno ali
3
−
- dokazilo, da predlagana melioracija ni v nasprotju s prostorskim planskim aktom in prostorskim izvedbenim aktom;
3
+
- če se z ukinitvijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema, in če se z ukinitvijo strinjata dve tretjini lastnikov kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema. V primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge izvajalca javne službe upravljanja in vzdrževanja, izbranega v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec državne javne službe), izvajalca lokalne javne službe ali osuševalne zadruge. Vlogi se priloži elaborat, ki jo izdelata hidrogeolog in agronom. V primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge lastnikov zemljišč, izvajalca državne javne službe, izvajalca lokalne javne službe ali osuševalne zadruge. Vlogi se priloži soglasja lastnikov kmetijskih zemljišč. Območje osuševalnega sistema se lahko spremeni na predlog izvajalca državne javne službe, izvajalca lokalne javne službe, osuševalne zadruge ali lastnika kmetijskega zemljišča. V primeru predloga izvajalca državne ali lokalne javne službe iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge, ki se ji priloži elaborat, ki utemeljuje predlog spremembe območja osuševalnega sistema. V primeru predloga osuševalne zadruge ali lastnika kmetijskega zemljišča iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge, ki se ji priloži elaborat, ki ga izdelata hidrogeolog in agronom, ki utemeljuje predlog spremembe območja osuševalnega sistema. Iz elaborata iz prejšnjega odstavka mora biti razvidno:
4
−
- oceno pričakovanih učinkov melioracije;
4
+
- da osuševalni sistem na kmetijskem zemljišču, ki je predlog spremembe območja osuševalnega sistema, ne opravlja funkcije osuševanja ali
5
−
- navedbo lastnika oziroma solastnikov zemljišč ter soglasje lastnika, če ni sam predlagatelj, soglasje solastnikov za uvedbo melioracije oziroma seznam lastnikov zemljišč s podatki o površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem melioracijskem območju in podpisane izjave lastnikov, da se strinjajo z melioracijo;
5
+
- da osuševalni sistem na kmetijskem zemljišču, ki je predlog spremembe območja osuševalnega sistema, opravlja funkcijo osuševanja. Na podlagi pravnomočne odločbe iz drugega odstavka tega člena se osuševalni sistem izbriše iz evidence osuševalnih in namakalnih sistemov, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca osuševalnih in namakalnih sistemov). Na podlagi pravnomočne odločbe iz četrtega odstavka tega člena se sprememba evidentira v evidenci osuševalnih in namakalnih sistemov. Ukinitev osuševalnega sistema iz tega člena ne pomeni tudi njegove razgradnje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
6
−
- podatke o zemljiščih na predvidenem melioracijskem območju;
−
7
−
- predračun stroškov za izvedbo melioracijskih del s predvidenimi viri zagotovitve sredstev. V primeru iz prejšnjega odstavka je investitor melioracije fizična oseba, lastnik ali eden od solastnikov oziroma njihova melioracijska skupnost ali pravna oseba, ki jo določijo sami.
−
1
−
Upravičenci iz 81. člena tega zakona vložijo predlog za uvedbo melioracije pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo. Minister, pristojen za kmetijstvo, uvede melioracijo, če so izpolnjeni pogoji iz 82. in 83. člena tega zakona, in obvesti upravno enoto, da izda odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, če je ta potrebna in so izpolnjeni predpisani pogoji.
1
+
Lastniki kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema lahko zaradi usklajevanja in zastopanja interesov pri vzdrževanju osuševalnega sistema ustanovijo osuševalno društvo v skladu z zakonom, ki ureja društva. Kot reprezentativno se šteje tisto osuševalno društvo, ki združuje lastnike zemljišč, ki imajo v lasti več kot polovico površin zemljišč na območju osuševalnega sistema. Lastniki kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema lahko zaradi prenosa lastninske pravice na primarni odvodnji osuševalnega sistema ter prenosa upravljanja in vzdrževanja osuševalnega sistema na osuševalno zadrugo ustanovijo osuševalno zadrugo v skladu s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja zadruge. Akt o ustanovitvi in zadružna pravila morajo biti sprejeti s soglasjem lastnikov zemljišč, ki imajo v lasti več kot polovico površin zemljišč na območju osuševalnega sistema.
1
−
Melioracija iz 82. člena tega zakona se uvede s predpisom ministra, pristojnega za kmetijstvo, ki vsebuje poleg sestavin, ki jih morajo imeti prostorski izvedbeni akti po predpisih o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, še zlasti:
−
2
−
- meje melioracijskega območja;
−
3
−
- predvidena melioracijska dela in dela, ki jih morajo opraviti lastniki, zakupniki ali drugi uporabniki zemljišč na melioracijskem območju, ter roke za izvršitev teh del;
−
4
−
- način financiranja melioracijskih del;
−
5
−
- obveznosti in odgovornosti glede delovanja, rabe in vzdrževanja melioracijskih sistemov po končani melioraciji;
−
6
−
- objekte in naprave, ki jih bodo dolžni lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč sami redno vzdrževati v uporabnem stanju;
−
7
−
- lastništvo melioracijskih sistemov;
−
8
−
- osnove in merila za določitev in plačilo stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskega sistema po končani vzpostavitvi;
−
9
−
- predvideno dinamiko melioracijskih del po ožjih območjih.
−
1
−
Melioracije iz 83. člena tega zakona, ki naj bi se izvajale na zemljiščih enega ali več lastnikov, se uvedejo z odločbo ministra, pristojnega za kmetijstvo, v kateri se določijo zlasti:
1
+
Če lokalna skupnost izkaže interes za prenos lastninske pravice na primarni odvodnji osuševalnega sistema in se s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, lastniki zemljišč, po katerih poteka primarna odvodnja osuševalnega sistema, in lokalno skupnostjo lastninska pravica prenese na lokalno skupnost, se hkrati s prenosom lastninske pravice preneseta tudi upravljanje in vzdrževanje tega sistema. Če lokalna skupnost ne izkaže interesa za prenos lastninske pravice na primarni odvodnji osuševalnega sistema in se s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, lastniki zemljišč, po katerih poteka primarna odvodnja osuševalnega sistema, in osuševalno zadrugo lastninska pravica prenese na osuševalno zadrugo, se hkrati s prenosom lastninske pravice preneseta tudi upravljanje in vzdrževanje tega sistema.
2
−
- meje melioracijskega območja;
−
3
−
- predvidena melioracijska dela in dela, ki jih morajo opraviti lastniki, zakupniki ali drugi uporabniki zemljišč na melioracijskem območju ter roki za izvršitev teh del;
−
4
−
- način financiranja melioracijskih del;
−
5
−
- obveznosti in odgovornosti glede delovanja, rabe in vzdrževanja melioracijskih sistemov po končani melioraciji;
−
6
−
- objekte in naprave, ki jih bodo dolžni lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč sami redno vzdrževati v uporabnem stanju;
−
7
−
- lastništvo melioracijskih sistemov;
−
8
−
- osnove in merila za določitev in plačilo stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskega sistema po končani vzpostavitvi;
−
9
−
- predvideno dinamiko melioracijskih del po ožjih območjih.
−
1
−
Z uvedbo melioracijskega postopka nastopijo posledice iz prvega in drugega odstavka 60. člena tega zakona, ki trajajo do končanih melioracij. Te posledice prenehajo, če se melioracijska dela ne začnejo izvajati v dveh letih po uveljavitvi akta o uvedbi melioracije. Organ, ki odloči o uvedbi melioracije, poskrbi za zaznambo melioracije v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru.
1
+
Upravljanje in vzdrževanje osuševalnih sistemov je predmet javne službe upravljanja in vzdrževanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: državna javna služba). Upravljanje in vzdrževanje osuševalnih sistemov, katerih lastnik primarne odvodnje osuševalnega sistema je lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: osuševalni sistemi, ki so v lasti lokalnih skupnosti), se izvaja kot lokalna javna služba.
1
−
Sredstva za izvedbo melioracije iz tega zakona zagotavljajo:
1
+
Nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so predmet državne javne službe, in osuševalnih sistemov, ki so v lasti lokalnih skupnosti, zagotavljajo lastniki zemljišč v sorazmerju s površino kmetijskega zemljišča, ki je vključena v območje osuševalnega sistema. Podlaga za določitev višine nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so predmet državne javne službe, so programi vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki jih pripravi izvajalec državne javne službe. Podlaga za določitev višine nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so v lasti lokalnih skupnosti, so programi vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki jih pripravijo izvajalci lokalnih javnih služb. Predlog višine nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so predmet državne javne službe, in osuševalnih sistemov, ki so v lasti lokalnih skupnosti, morajo izvajalec državne javne službe in izvajalci lokalnih javnih služb na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati do 1. novembra leta pred odmero nadomestila. Višino nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov na predlog izvajalca državne javne službe in izvajalcev lokalnih javnih služb predpiše minister, pristojen za kmetijstvo. Lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema, ki je predmet državne javne službe, lahko vzdrževalna dela opravijo sami po predhodnem soglasju izvajalca državne javne službe. Lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema, ki so v lasti lokalnih skupnosti, lahko vzdrževalna dela opravijo sami po predhodnem soglasju izvajalcev lokalnih javnih služb. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, do 15. decembra leta pred odmero nadomestila na davčni organ za posameznega lastnika ali zakupnika kmetijskih zemljišč na območju osuševalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena v dogovorjeni strukturi posreduje:
2
−
- lastniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju;
2
+
a) osebno ime, naslov prebivališča in EMŠO ali firmo, sedež in naslov ter matično številko, če gre za pravno osebo;
3
−
- Republika Slovenija iz proračuna;
3
+
b) imena in šifre osuševalnih sistemov, v katere so vključena kmetijska zemljišča;
4
−
- občina iz proračuna občine;
4
+
c) podatek o katastrskih občinah, parcelnih številkah, površinah in deležu vključenosti parcel v območja osuševalnih sistemov; č) višino nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja posameznega osuševalnega sistema, kot je razvidno iz predpisa iz tretjega odstavka tega člena;
5
−
- iz drugih virov.
5
+
d) višino nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov po posameznem osuševalnemu sistemu in
+
6
+
e) skupno višino nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov. Podatke iz točke a) in točke c) prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, prevzame iz zemljiškega katastra. Podatki morajo biti zajeti na dan 30. junij leta pred odmero nadomestila. Za kmetijska zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije in z njimi upravlja Sklad, mora Sklad ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, do 1. novembra leta pred odmero nadomestila posredovati podatke o zakupnikih kmetijskih zemljišč na posameznem osuševalnem sistemu, zajete na dan 30. junij leta pred odmero nadomestila. Davčni organ na podlagi predpisa iz tretjega odstavka tega člena in na podlagi podatkov iz šestega odstavka tega člena izda odločbo o nadomestilu za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov za posameznega lastnika za tekoče leto, in sicer najpozneje do 31. januarja tekočega leta. Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, se nadomestilo na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena odmeri, če presega 5 eurov. Zbrana nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov so namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazujejo na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Odmero, vplačevanje in vračanje nadomestila za kritje stroškov osuševalnih sistemov in prisilno izterjavo neplačanih stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov po tem členu izvrši davčni organ. Glede vprašanj odmere, vplačevanja in vračanja nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, postopka prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, ugotavljanja zastaranja pravice do izterjave ter pristojnosti davčnega organa, se uporabljata zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja finančno upravo. Če dajo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov zakupnik. Davčni organ na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posreduje podatke o vplačanih nadomestilih za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, zajete na dan 31. marec, 15. september in 31. december tekočega leta oziroma na zahtevo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Iz podatkov mora biti razvidno, kateri zavezanec za plačilo in v kakšni višini je plačal nadomestilo za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov. Izvajalec državne javne službe ali lokalna skupnost lahko za financiranje investicijskega vzdrževanja osuševalnega sistema pridobi tudi druga sredstva. Na podlagi zbranih nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov iz desetega odstavka tega člena, za osuševalne sisteme, ki so predmet državne javne službe, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in izvajalec državne javne službe skleneta pogodbo o financiranju vzdrževalnih del na osuševalnih sistemih, ki so predmet državne javne službe. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila. Na podlagi zbranih nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov iz desetega odstavka tega člena, za osuševalne sisteme, ki so v lasti lokalne skupnosti, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in lokalna skupnost skleneta pogodbo o financiranju vzdrževalnih del na osuševalnih sistemih, ki so v lasti lokalne skupnosti. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila. 5.3 Namakanje
1
−
Za melioracijska dela sklepa pogodbe investitor, ki ga določijo lastniki kmetijskih zemljišč z melioracijskega območja, če gre za melioracije iz 83. člena tega zakona, če pa gre za melioracijske sisteme iz 82. člena tega zakona, izbere investitorja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Investitor ima nasproti lastnikom in uporabnikom kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju regresno pravico v skladu s finančnim načrtom melioracije in v sorazmerju s površino njihovih zemljišč.
1
+
Namakalni sistem je skup naprav za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam zadostno količino vode v tleh. Kot namakalni sistemi se štejejo tudi oroševalni sistemi za protislansko zaščito. Namakalni sistem je sestavljen iz odvzemnega objekta, dovodnega omrežja in namakalne opreme. Odvzemni objekt je črpališče, vodnjak ali objekt za odvzem vode iz akumulacije. Dovodno omrežje sestavlja oprema za dovod vode od vodnega vira do posamezne parcele, vključno s hidrantom. Odvzemni objekt in dovodno omrežje se lahko zgradita tudi na zemljišču nekmetijske namenske rabe, če to ni v nasprotju s prostorskim aktom lokalne skupnosti. Namakalna oprema je omrežje s pripadajočo opremo za razvod vode po parcelah, ki se namakajo oziroma se na njih preprečuje zmrzal. Namakalna oprema je last uporabnikov namakalnega sistema. Območje namakalnega sistema je območje, ki omogoča namakanje kmetijskih zemljišč. Namakalni sistemi se delijo na:
+
2
+
- javne namakalne sisteme, ki so v lasti lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalni namakalni sistem);
+
3
+
- javne namakalne sisteme, ki so v lasti Republike Slovenije in so predmet državne javne službe (v nadaljnjem besedilu: državni namakalni sistem);
+
4
+
- zasebne namakalne sisteme, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb. Če lokalni namakalni sistem leži na območju dveh ali več lokalnih skupnosti, se lokalne skupnosti dogovorijo o lastninski pravici na namakalnem sistemu. Če dovodno omrežje, ki ne leži znotraj območja lokalnega namakalnega sistema, leži na območju dveh ali več lokalnih skupnosti, je lastnik tega omrežja lokalna skupnost, v kateri leži območje lokalnega namakalnega sistema.
1
−
Republika Slovenija ali lokalna skupnost lahko za potrebe gradnje in vzdrževanja javnega namakalnega sistema uvedeta postopek za pridobitev služnosti v javno korist ali lastninske oziroma stavbne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja razlastitev.
1
+
Gradnja in vzdrževanje lokalnih in državnih namakalnih sistemov je v javnem interesu. Republika Slovenija ali lokalna skupnost lahko za potrebe gradnje in vzdrževanja javnega namakalnega sistema uvedeta postopek za pridobitev služnosti v javno korist ali lastninske oziroma stavbne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja razlastitev.
1
−
Po končani melioraciji morajo lastniki kmetijskih zemljišč poskrbeti za redno delovanje, rabo in vzdrževanje terciarnega omrežja velikih melioracijskih sistemov, malih namakalnih sistemov in za trajnost lastnosti tal, doseženih z agromelioracijo. Če ne poskrbijo za to, se ne štejejo za dobre gospodarje.
1
+
Namakalni sistem se uvede z odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, iz katere so razvidni:
+
2
+
- meja območja namakalnega sistema;
+
3
+
- katastrske občine in parcelne številke zemljišč znotraj območja namakalnega sistema;
+
4
+
- katastrske občine in parcelne številke zemljišč, na katerih je predvidena gradnja odvzemnega objekta, in
+
5
+
- katastrske občine in parcelne številke zemljišč, na katerih je predvidena gradnja dovodnega omrežja, ki ni znotraj meje območja namakalnega sistema. Grafična priloga iz točke b) petega odstavka prejšnjega člena oziroma točke a) devetega odstavka prejšnjega člena je sestavni del odločbe o uvedbi namakalnega sistema in je na vpogled strankam v postopku pri pristojnem organu. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda odločbo o uvedbi javnega namakalnega sistema najpozneje v dveh mesecih od dneva prejema popolnega predloga za uvedbo javnega namakalnega sistema. Odločba o uvedbi lokalnega ali državnega namakalnega sistema se vroči predlagatelju in vsem lastnikom kmetijskih zemljišč na območju namakalnega sistema, lastnikom zemljišč odvzemnega objekta ter lastnikom zemljišč dovodnega omrežja, ki ni znotraj meje območja lokalnega namakalnega sistema. Odločba o uvedbi zasebnega namakalnega sistema se vroči vsem lastnikom kmetijskih zemljišč na območju zasebnega namakalnega sistema, lastnikom zemljišč odvzemnega objekta, lastnikom zemljišč dovodnega omrežja, ki ni znotraj meje območja zasebnega namakalnega sistema, in lastniku predvidenega zasebnega namakalnega sistema. Če lastnik kmetijskega zemljišča za uvedbo zasebnega namakalnega sistema pooblasti fizično ali pravno osebo, se odločba o uvedbi zasebnega namakalnega sistema vroči tudi pooblaščeni osebi. Odločba o uvedbi namakalnega sistema preneha veljati, če se v petih letih po pravnomočnosti ne začne z izvajanjem del za izgradnjo namakalnega sistema. Prenehanje odločbe o uvedbi namakalnega sistema je razlog za izbris namakalnega sistema iz evidence osuševalnih in namakalnih sistemov. Ne glede na zakon, ki ureja vode, je prenehanje odločbe o uvedbi namakalnega sistema razlog za prenehanje vodne pravice. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, o prenehanju odločbe o uvedbi namakalnega sistema obvesti organ, pristojen za podeljevanje vodnih pravic. Namakalnega sistema na območju, kjer je že uveden drug namakalni sistem, ni mogoče uvesti. Amortizacijska doba lokalnega in državnega namakalnega sistema je 20 let.
1
−
Melioracijske sisteme in naprave je treba vpisati v kataster melioracijskih objektov in naprav, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in je povezan z bazo podatkov zemljiškega katastra. Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše vsebino in način vodenja katastra melioracijskih sistemov in naprav v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Program rednega delovanja in vzdrževanja melioracijskih sistemov iz prvega odstavka 91. člena tega zakona ter finančni načrt pripravi upravljalec melioracijskega sistema, višino obveznosti na hektar pa določi minister, pristojen za kmetijstvo. Na podlagi predpisa iz prejšnjega odstavka in podatkov o parcelah, ki so v posameznem melioracijskem območju in jih pristojna upravna enota posreduje pristojni geodetski upravi, ta pa v skupno bazo zemljiškega katastra, izda pristojni urad Davčne uprave Republike Slovenije odločbo o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov za posameznega lastnika kmetijskih zemljišč. Glede postopka za odmero, pobiranje in izterjavo sredstev po tem členu se uporabljajo predpisi, ki urejajo postopek odmere, pobiranja in izterjavo obveznosti iz kmetijstva, glede zamudnih obresti pa zakon, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti. Sredstva za vzdrževanje melioracijskih sistemov se vplačujejo v proračun Republike Slovenije. Če dajo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo stroškov po tem členu zakupnik.
−
1
−
Lastniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju zaradi sodelovanja pri predlaganju, izvajanju in delovanju ter vzdrževanju melioracije, ustanovijo pred vložitvijo vloge za uvedbo melioracije melioracijsko skupnost kot skupnost na podlagi pogodbe ali kot pravno osebo. Melioracijska skupnost usklajuje in zastopa interese melioracijskih udeležencev v postopku uvedbe melioracije, upravljanja, delovanja, rabe in vzdrževanja melioracijskih sistemov ter pri organizaciji in načinu obdelave melioriranih zemljišč. Melioracijska skupnost se vpiše v register melioracijskih skupnosti, ki ga vodi upravna enota. Minister, pristojen za kmetijstvo predpiše vsebino, način in postopek vodenja in vpisa v register melioracijskih skupnosti.
1
+
Upravljanje, vzdrževanje in delovanje lokalnih namakalnih sistemov je lokalna javna služba. Lastniki kmetijskih zemljišč na območju lokalnega namakalnega sistema, ki so podpisali pogodbo o namakanju v skladu s točko a) petega odstavka 91. člena tega zakona, so dolžni plačevati stroške vzdrževanja in delovanja lokalnega namakalnega sistema v sorazmerju s površino kmetijskega zemljišča, ki je opredeljena v pogodbi o namakanju. Če lokalni namakalni sistem omogoča, se stroški iz četrte in pete alinee tretjega odstavka tega člena lahko obračunajo po dejanski porabi. Stroški vzdrževanja in delovanja lokalnega namakalnega sistema vključujejo zlasti:
+
2
+
- stroške rednega in investicijskega vzdrževanja ter tehnoloških posodobitev;
+
3
+
- zavarovanje lokalnega namakalnega sistema;
+
4
+
- stroške dela;
+
5
+
- stroške energije, ki je potrebna za delovanje sistema (elektrika, nafta, zemeljski plin ipd.), in
+
6
+
- dajatve za rabo naravnih dobrin, v skladu z zakonom, ki ureja vode. Sredstva za kritje stroškov iz prejšnjega odstavka lastnikom kmetijskih zemljišč na območju lokalnega namakalnega sistema, ki so podpisali pogodbo o namakanju v skladu s točko a) petega odstavka 91. člena tega zakona, zaračunava izvajalec lokalne javne službe. Lokalna skupnost lahko predpiše podrobnejše pogoje glede izvajanja lokalne javne službe. Lokalna skupnost lahko za financiranje investicijskega vzdrževanja ali tehnološke posodobitve lokalnega namakalnega sistema pridobi tudi druga sredstva. Če dajo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo stroškov po tem členu zakupnik.
1
−
Če se na melioracijskem območju odvajanje vode z zemljišča ali dovajanje vode na zemljišče ne da rešiti na kakšen drug ugodnejši ali racionalnejši način, se sme ustanoviti služnostna pravica odvajanja oziroma dovajanja vode čez drugo zemljišče. O ustanovitvi služnostne pravice iz prejšnjega odstavka odloča v upravnem postopku upravna enota. Zoper to odločbo ni nadaljnje upravne poti, prizadeti pa lahko zahteva v 30 dneh od vročitve odločbe, naj pristojno redno sodišče odloči o potrebnosti zemljiške služnosti.
1
+
Lastniki kmetijskih zemljišč na območju namakalnega sistema lahko zaradi usklajevanja in zastopanja interesov pri upravljanju, vzdrževanju in delovanju namakalnega sistema ustanovijo namakalno društvo v skladu z zakonom, ki ureja društva. Kot reprezentativno se šteje tisto namakalno društvo, ki združuje lastnike zemljišč, ki imajo v lasti več kot polovico površin zemljišč na območju namakalnega sistema. Lastniki kmetijskih zemljišč na območju državnega namakalnega sistema lahko zaradi prenosa lastninske pravice na državnem namakalnem sistemu, razen na namakalni opremi, ter prenosa upravljanja in vzdrževanja državnega namakalnega sistema na namakalno zadrugo ustanovijo namakalno zadrugo v skladu s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja zadruge. Akt o ustanovitvi in zadružna pravila morajo biti sprejeti s soglasjem lastnikov zemljišč, ki imajo v lasti več kot polovico površin zemljišč na območju državnega namakalnega sistema.
1
−
Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, podrobnejše predpise o uvedbi, izvajanju, za upravljanju, delovanju in vzdrževanju melioracijskih sistemov. VI. SKUPNI PAŠNIKI
1
+
Upravljanje, vzdrževanje in delovanje državnih namakalnih sistemov je državna javna služba. Lastniki kmetijskih zemljišč na območju državnega namakalnega sistema, ki sklenejo pogodbo o namakanju v skladu s točko a) petega odstavka 91. člena tega zakona, so dolžni plačevati stroške iz prve, druge in tretje alinee tretjega odstavka tega člena v sorazmerju s površino kmetijskega zemljišča, opredeljeno v pogodbi o namakanju. Stroški iz četrte in pete alinee tretjega odstavka tega člena se obračunajo po dejanski porabi. Stroški delovanja in vzdrževanja državnega namakalnega sistema vključujejo zlasti:
+
2
+
- stroške rednega in investicijskega vzdrževanja ter tehnoloških posodobitev;
+
3
+
- zavarovanje državnega namakalnega sistema;
+
4
+
- stroške dela;
+
5
+
- stroške energije, ki je potrebna za delovanje sistema (elektrika, nafta, zemeljski plin ipd.), in
+
6
+
- dajatve za rabo naravnih dobrin, v skladu z zakonom, ki ureja vode. Sredstva za kritje stroškov iz prejšnjega odstavka lastnikom kmetijskih zemljišč na območju državnega namakalnega sistema, ki so podpisali pogodbo o namakanju iz drugega odstavka tega člena, zaračunava izvajalec državne javne službe. Podlaga za določitev višine stroškov iz prve, druge in tretje alinee tretjega odstavka tega člena na hektar za delovanje in vzdrževanje državnega namakalnega sistema, so programi vzdrževanja državnih namakalnih sistemov, ki jih pripravi izvajalec državne javne službe. Predlog višine stroškov na hektar za delovanje in vzdrževanje državnih namakalnih sistemov, ki so predmet državne javne službe, mora izvajalec državne javne službe na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati do 1. novembra predhodnega leta. Višino stroškov na hektar delovanja in vzdrževanja državnih namakalnih sistemov na predlog izvajalca državne javne službe predpiše minister, pristojen za kmetijstvo. Izvajalec državne javne službe lahko predpiše podrobnejše pogoje glede zaračunavanja stroškov iz tretjega odstavka tega člena. Nalogo iz tega odstavka opravlja izvajalec državne javne službe kot javno pooblastilo. Sredstva za kritje stroškov vzdrževanja in delovanja državnih namakalnih sistemov so namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazujejo na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Na podlagi zbranih sredstev za kritje stroškov vzdrževanja in delovanja državnih namakalnih sistemov iz prejšnjega odstavka, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in izvajalec državne javne službe skleneta pogodbo o financiranju vzdrževanja in delovanja državnih namakalnih sistemov. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila. Izvajalec državne javne službe lahko za financiranje investicijskega vzdrževanja ali tehnološke posodobitve državnega namakalnega sistema pridobi tudi druga sredstva. Če dajo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo stroškov po tem členu zakupnik.
+
1
+
Podpisnik pogodbe o namakanju iz drugega odstavka prejšnjega člena lahko od pogodbe odstopi, če pogodbe podpiše manj kot deset odstotkov vseh lastnikov zemljišč na območju državnega namakalnega sistema in imajo v lasti manj kot deset odstotkov površin državnega namakalnega sistema. Podpisnik pogodbe o namakanju iz točke a) petega odstavka 91. člena ali drugega odstavka prejšnjega člena lahko od pogodbe odstopi, če podpisnik pogodbe o namakanju zaradi višje sile ne more uporabljati namakalnega sistema ali če zakupnik kmetijskega zemljišča, ki je predmet pogodbe o namakanju, odpove pogodbo, lastnik kmetijskega zemljišča pa novega zakupnika ne uspe pridobiti.
+
2
+
6. Razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih
+
1
+
Solastnina na kmetijskem zemljišču se lahko deli z namenom boljše rabe kmetijskega zemljišča. Delitev solastnine iz prejšnjega odstavka se lahko izvede na zemljiščih, ki so v solasti Republike Slovenije in na katerih se je vzpostavila solastnina po pravnomočno zaključenih denacionalizacijskih postopkih v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Predmet delitve solastnine je posamezna zemljiška parcela ali več zemljiških parcel, če:
+
2
+
- je imetnikov solastninske pravice vsaj pet;
+
3
+
- je površina ene ali več zemljiških parcel večja od 1 ha;
+
4
+
- so na vseh zemljiških parcelah isti solastniki;
+
5
+
- na zemljiški parceli ne stoji objekt in
+
6
+
- parcele medsebojno mejijo, meja zemljiške parcele ali zunanja meja oboda več sosednjih zemljiških parcel pa je urejena v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Postopek delitve solastnine vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
+
1
+
Predlog za delitev solastnine se lahko vloži, če se z delitvijo solastnine strinjajo solastniki zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnem sodišču preveri, ali na zemljiški parceli ali več zemljiških parcelah, ki so predmet predloga za delitev solastnine, teče nepravdni postopek delitve stvari v solastnini. Če na teh zemljiških parcelah teče nepravdni postopek, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, postopek delitve solastnine ustavi. Predlog za delitev solastnine lahko poda en ali več solastnikov. Predlogu za delitve solastnine je treba priložiti:
+
2
+
a) seznam solastnikov zemljiške parcele ali več zemljiških parcel s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, rojstnih datumih, solastniškem deležu ter izjave tistih solastnikov, ki se strinjajo z uvedbo delitve solastnine in ki želijo pridobiti solastniški delež v izključno last. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki, solastniški delež, ter izjavo zastopnika pravne osebe, da se strinja z uvedbo delitve solastnine in da želi pridobiti solastniški delež v izključno last;
+
3
+
b) elaborat vrednotenja zemljiške parcele ali več zemljiških parcel;
+
4
+
c) idejno zasnovo delitve zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki je vrisana v zemljiškokatastrskem načrtu (v merilu 1 : 1.000), iz katere morajo biti razvidni najmanj:
+
5
+
- obstoječa meja zemljiške parcele ali več zemljiških parcel s parcelnimi številkami in navedba katastrske občine ali katastrskih občin ter
+
6
+
- delitev zemljišč na zemljiški parceli ali več zemljiških parcelah (npr. predlagane smeri obdelave, vrisani obstoječi trajni nasadi, predvidena lokacija zemljiške parcele, ki ostane v solastnini, predlog dostopa do novih zemljiških parcel). Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, z vpogledom v zemljiški kataster ali kataster nepremičnin preveri, ali je meja zemljiške parcele ali zunanja meja oboda več sosednjih zemljiških parcel, ki so predmet predloga delitve solastnine, urejena v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Če meje niso urejene, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, prekine postopek in vlagatelja predloga za delitev solastnine napoti, da pri Geodetski upravi Republike Slovenije vloži zahtevo za ureditev meje parcele. Elaborat vrednotenja zemljiške parcele in idejno zasnovo delitve iz četrtega odstavka tega člena izdela organizacija iz drugega odstavka 63. člena tega zakona. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost seznama solastnikov zemljišč z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi. 98.č člen Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, preveri pogoje iz 98.b člena tega zakona. Če so pogoji izpolnjeni, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pozove vse solastnike, ki niso dali soglasja k delitvi solastnine, da v 15 dneh dajo izjavo, ali se strinjajo z uvedbo delitve solastnine in pridobitvijo solastniškega deleža v izključno last. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pozove vlagatelja, da na podlagi pridobljenih soglasij k razdelitvi solastnine in idejne zasnove razdelitve zemljišč v roku 60 dni pripravi elaborat delitve solastnine zemljiške parcele ali več zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: elaborat delitve solastnine). Elaborat delitve solastnine pripravi organizacija iz drugega odstavka 63. člena tega zakona. Elaborat delitve solastnine mora vključevati predlog načrta delitve solastnine, ki se izdela grafično kot načrt novih parcel z vpisanimi podatki o lastnikih in površinah, ter izjavo pooblaščenega inženirja s področja geodezije, da so upoštevani kriteriji za delitev solastnine iz prvega odstavka 98.d člena tega zakona. Elaborat delitve solastnine mora biti izdelan v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Sestavni del elaborata delitve solastnine je tudi elaborat spremembe bonitete zemljiških parcel.
+
1
+
Zemljiška parcela ali več zemljiških parcel se deli na podlagi naslednjih kriterijev:
+
2
+
- solastnik, ki se strinja z uvedbo delitve solastnine in želi pridobiti solastniški delež v izključno last, lahko po delitvi zemljiške parcele ali več zemljiških parcel dobi praviloma eno parcelo;
+
3
+
- solastniki, ki se ne strinjajo z uvedbo delitve solastnine in ne želijo pridobiti solastniškega deleža v izključno last, po delitvi zemljiške parcele ali več zemljiških parcel ostanejo v solastniški skupnosti in se jim določi solastniški delež;
+
4
+
- solastnik iz prve alinee tega odstavka dobi zemljiško parcelo čim bližje zemljiščem, ki jih ima v lasti oziroma v uporabi;
+
5
+
- na delu zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki so predmet delitve solastnine, na katerih imajo solastniki vzpostavljen trajni nasad, se delitev izvede tako, da se novo dodeljena zemljiška parcela v izključni lasti praviloma dodeli na območju trajnega nasada glede na obseg solastniškega deleža;
+
6
+
- razlika v površini dodeljene zemljiške parcele posameznemu solastniku glede na solastniški delež ne sme presegati 15 odstotkov;
+
7
+
- vse na novo dodeljene zemljiške parcele morajo imeti dostop ali urejeno služnost poti. Če je zaradi delitve solastnine na zemljiški parceli ali več zemljiških parcelah, ki so predmet delitve solastnine, treba vzpostaviti nove dostopne poti, se vsakemu solastniku sorazmerno z vloženim solastniškim deležem zmanjša površina dodeljene zemljiške parcele.
+
1
+
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, javno razgrne elaborat delitve solastnine in elaborat vrednotenja zemljiške parcele ali več zemljiških parcel. Elaborata morata biti javno razgrnjena najmanj petnajst dni. Javna razgrnitev poteka v prostorih ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, vse solastnike zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki so predmet delitve solastnine, pisno povabi na javno razgrnitev elaboratov iz prejšnjega odstavka. Solastniki zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki so predmet delitve solastnine, lahko v času javne razgrnitve dajo pripombe k elaboratoma iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, preuči zbrane pripombe iz javne razgrnitev elaboratov iz prvega odstavka tega člena. Upravičene pripombe posreduje vlagatelju in ga pozove, naj v roku 60 dni posreduje dopolnjena elaborat delitve solastnine in elaborat vrednotenja zemljiške parcele ali več zemljiških parcel. Po ustrezni dopolnitvi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, potrdi elaborata iz prejšnjega odstavka. Organizacija iz drugega odstavka 63. člena tega zakona po potrditvi elaboratov v roku 60 dni seznani solastnike z na novo dodeljenimi zemljiškimi parcelami v naravi. Na dodelitev zemljiških parcel v naravi vabi vse solastnike zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki so predmet delitve solastnine. Podatke o morebitnih začasnih zastopnikih ali skrbnikih za posebne primere posreduje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. O končani seznanitvi solastnikov z na novo dodeljenimi zemljiškimi parcelami v naravi vlagatelj obvesti ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Obvestilu morata biti priložena elaborat delitve solastnine in izjava pooblaščenega inženirja s področja geodezije, da je bila izvedena seznanitev solastnikov z na novo dodeljenimi zemljiškimi parcelami v naravi. Na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči o delitvi solastnine. Sestavni del odločbe je tudi elaborat delitve zemljiške parcele ali več zemljiških parcel.
1
−
Hipoteke in druga stvarna bremena, vpisana na zemljiški parceli ali več zemljiških parcelah, se ob delitvi zemljiške parcele ali več zemljiških parcel vpišejo na na novo dodeljene zemljiške parcele, kar mora biti razvidno iz odločbe. Služnosti in lastninske omejitve, ki po delitvi solastnine niso več potrebne, prenehajo, ustanovijo pa se nove, če je to potrebno glede na novo delitev zemljiške parcele ali več zemljiških parcel. Služnosti iz prejšnjega odstavka se ustanovijo z odločbo o delitvi solastnine. Solastniki morajo prevzeti njim dodeljene in pokazane zemljiške parcele v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o delitvi solastnine. Pritožba zoper odločbo o delitvi solastnine ne zadrži njene izvršitve. Pravnomočna odločba o delitvi solastnine je podlaga za vpis na novo dodeljenih zemljiških parcel v zemljiški kataster in zemljiško knjigo. Evidentiranje sprememb podatkov v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne odločbe o delitvi solastnine predlaga ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
1
+
Hipoteke in druga stvarna bremena, vpisana na zemljiški parceli ali več zemljiških parcelah, se ob delitvi zemljiške parcele ali več zemljiških parcel vpišejo na na novo dodeljene zemljiške parcele, kar mora biti razvidno iz odločbe. Služnosti in lastninske omejitve, ki po delitvi solastnine niso več potrebne, prenehajo, ustanovijo pa se nove, če je to potrebno glede na novo delitev zemljiške parcele ali več zemljiških parcel. Služnosti iz prejšnjega odstavka se ustanovijo z odločbo o delitvi solastnine. Solastniki morajo prevzeti njim dodeljene in pokazane zemljiške parcele v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o delitvi solastnine. Pritožba zoper odločbo o delitvi solastnine ne zadrži njene izvršitve. Pravnomočna odločba o delitvi solastnine je podlaga za vpis na novo dodeljenih zemljiških parcel v zemljiški kataster in zemljiško knjigo. Evidentiranje sprememb podatkov v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne odločbe o delitvi solastnine predlaga predlagatelj iz tretjega odstavka 98.c člena tega zakona.
1
−
Pri vrednotenju zemljiške parcele ali več zemljiških parcel se posamezni deli zemljiške parcele ali več zemljiških parcel uvrščajo v vrednostne razrede. Vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost enega kvadratnega metra v cenilnih enotah. Cenilni enoti se določi vrednost v denarju. Metoda vrednotenja zemljiške parcele ali več zemljiških parcel iz prejšnjega odstavka temelji na oceni proizvodne sposobnosti dela zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki se določi v obliki bonitetnih točk, in vrednosti prostora. Osebe za vrednotenje zemljiške parcele ali več zemljiških parcel iz tega člena morajo imeti pooblastilo za bonitiranje v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Na zahtevo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ki ji je priložen elaborat spremembe bonitete zemljiških parcel, Geodetska uprava Republike Slovenije evidentira spremembe bonitete zemljišč v zemljiškem katastru. Za vrednotenje zemljiške parcele ali več zemljiških parcel iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporablja metodologija iz petega odstavka 66. člen tega zakona. VI. SKUPNI PAŠNIKI
1
+
Pri vrednotenju zemljiške parcele ali več zemljiških parcel se posamezni deli zemljiške parcele ali več zemljiških parcel uvrščajo v vrednostne razrede. Vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost enega kvadratnega metra v cenilnih enotah. Cenilni enoti se določi vrednost v denarju. Metoda vrednotenja zemljiške parcele ali več zemljiških parcel iz prejšnjega odstavka temelji na oceni proizvodne sposobnosti dela zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, ki se določi v obliki bonitetnih točk, in vrednosti prostora. Osebe za vrednotenje zemljiške parcele ali več zemljiških parcel iz tega člena morajo imeti pooblastilo za bonitiranje v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Na zahtevo predlagatelja iz tretjega odstavka 98.c člena tega zakona, ki ji je priložen elaborat spremembe bonitete zemljiških parcel, Geodetska uprava Republike Slovenije evidentira spremembe bonitete zemljišč v zemljiškem katastru. Za vrednotenje zemljiške parcele ali več zemljiških parcel iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporablja metodologija iz petega odstavka 66. člen tega zakona. VI. SKUPNI PAŠNIKI
1
−
Skupni pašniki so kmetijska zemljišča (pašniki, košenice, senožeti, ledine, planine, nekultivirana zemljišča pa tudi kultivirana zemljišča in slabši gozdovi, v katerih je paša po zakonu dovoljena) različnih lastnikov, združena v kompleks, namenjena za skupno pašo živine pašnih interesentov na posameznem območju, ter poslopja in naprave na teh zemljiščih. Pašni interesenti po tem zakonu so člani agrarnih ponovno vzpostavljenih skupnosti in lastniki živine - fizične in pravne osebe, katerih obstoj in delovanje je pomembno povezano z rabo skupnih pašnikov kot dopolnilne krmne osnove. Občina in Republika Slovenija omogočata na zemljiščih v svoji lasti, vključenih v skupni pašnik, skupno pašo pašnim interesentom z območja, ki mu je skupni pašnik namenjen, glede na zmogljivost zemljišč, ki jih imata v skupnem pašniku.
−
1
−
Območje skupnega pašnika in območja, ki jim je skupni pašnik namenjen, določi upravna enota po predhodnem mnenju kmetijske svetovalne službe. Pri določitvi skupnega pašnika je treba upoštevati:
−
2
−
- pravice članov agrarnih skupnosti, pridobljenih na podlagi vračanja odvzetega premoženja;
−
3
−
- pašne potrebe tistega območja, s katerega se je doslej pasla živina na teh zemljiščih;
−
4
−
- njivsko in travniško krmno osnovo pašnih interesentov, ki niso prvotni člani agrarne skupnosti na območju, ki mu je skupni pašnik namenjen, lego, oblikovitost in druge naravne lastnosti tal, predvideni razvoj živinoreje in gozdarstva ter vodnogospodarske razmere. Pri določanju skupnega pašnika in območja, ki mu je namenjen, je treba omogočiti sodelovanje članom ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti in drugim pašnim interesentom. Upravna enota vodi register skupnih pašnikov, ki je povezan z bazo podatkov zemljiškega katastra. Vsebino, način vodenja in namembnost registra skupnih pašnikov predpiše minister, pristojen za kmetijstvo.
−
1
−
Skupni pašnik uporabljajo pašni interesenti, združeni v pašne, agrarne ali druge podobne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pašne skupnosti), ki se ustanovijo s pogodbo. V tej pogodbi in v pravilih pašne skupnosti se uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi s skupnim pašnikom. K pogodbi je treba pridobiti soglasje upravne enote in overitev podpisov pri notarju. Za uporabo skupnega pašnika sprejme pašna skupnost pašni red, ki določa pravila rabe skupnega pašnika, in je obvezen za vse pašne interesente. K pašnemu redu je treba pridobiti soglasje upravne enote. Pašna skupnost mora v okviru možnosti skupnega pašnika zagotoviti pašne pravice tudi drugim pašnim interesentom. Ti pašni interesenti lahko postanejo člani skupnosti po pogojih in na način, določen z akti te skupnosti, lahko pa imajo zgolj pravico do paše na skupnih pašnikih. Pašne skupnosti, ki uporabljajo skupni pašnik, se vpišejo v register agrarnih skupnosti pri upravni enoti, ki ga ta vodi v skladu s predpisi o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vračilu njihovega premoženja in pravic.
−
1
−
Pravica do paše in druge s pašo povezane pravice nekdanjih in ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti (pravica do gonje živine, napajanja in podobno) na tujem svetu pripadajo skupnemu pašniku, če so mu potrebne. Če take pravice za skupni pašnik niso več potrebne, se odpravijo.
−
1
−
S skupnim pašnikom se mora gospodariti tako, da se prepreči spreminjanje okolja in uničevanje, izpiranje ter zakraševanje tal, da uporaba ne presega zmogljivosti, ter da se zemljišča in naprave na skupnem pašniku redno vzdržujejo in zboljšujejo (gnojenje, čiščenje, trebljenje, vzdrževanje stavb in poti ter podobno). Na zemljiščih skupnega pašnika je prepovedano postavljati nova poslopja za individualno rabo, razen če se s tem strinja pašna skupnost in je to predvideno v planskih aktih Republike Slovenije ali lokalne skupnosti. Uporaba doslej zgrajenih objektov in naprav na skupnem pašniku je dovoljena pašnim interesentom. Uporaba teh objektov in naprav za nekmetijske namene je možna le s soglasjem pašne skupnosti in če je tak namen v skladu s planskimi akti občine. Dovoljenje za uporabo objektov v nekmetijske namene da upravna enota. Pašniki, na katerih se ne ustanovijo agrarne skupnosti oziroma skupni pašniki, se lahko namenijo za turistične in druge namene, vendar se na njih ne sme graditi novih objektov, lahko pa se prenovijo stari. Takšno dovoljenje se lahko izda le ob upoštevanju pogojev za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in če je to predvideno v planskih aktih.
−
1
−
Lastnik skupnega pašnika oziroma pravice do paše in z njo povezanih pravic lahko proda ali da v zakup svoj delež v skupnem pašniku; pri tem ima prednostno pravico solastnik, zakupnik oziroma drugi pašni interesent, ki pase živino na tem skupnem pašniku. Razdružitev skupnega pašnika je dopustna le z dovoljenjem upravne enote, ki ga izda po predhodnem mnenju kmetijske svetovalne službe. Dovoljenja ni mogoče izdati, če bi se s tem poslabšala zagotovitev dopolnilne krmne osnove za pašne interesente, zavrl razvoj živinoreje, onemogočilo nadaljnje obdelovanje skupnega pašnika, povzročilo zaraščanje pašnika z gozdom ali kako drugače poslabšal položaj zemljišč, ki so v skupnem pašniku.
−
1
−
Pašni interesenti, prispevajo k stroškom skupnega pašnika v sorazmerju z rabo skupnega pašnika, če se ne dogovorijo drugače. VII. INŠPEKCIJA
1
+
VI.a POSEBNE DOLOČBE
+
1
+
Ne glede na določbe zakona, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ter zakona, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, lahko kmetijska zemljišča ali gozdove, ki so na podlagi 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 - uradno prečiščeno besedilo, 56/10 - ORZSKZ16, 14/15 - ZUUJFO, 9/16 - ZGGLRS in 36/21 - ZZIRDKG) postali last Republike Slovenije, pravna oseba, ki gospodari s kmetijskimi zemljišči oziroma gozdovi, odda v brezplačni zakup oziroma najem osebam, ki so imele na teh zemljiščih pravico uporabe, preden so ta zemljišča prešla v last Republike Slovenije. Vlagatelj pisno vlogo, s katero izkaže interes za brezplačen zakup oziroma najem kmetijskih zemljišč ali gozdov, vloži na pravno osebo, ki gospodari s temi zemljišči, in priloži dokazila o izpolnjevanju naslednjih pogojev:
+
2
+
- pred 11. 3. 1993 je imel na teh zemljiščih pravico uporabe ali drugo podobno pravico in ta pravica izhaja iz podatkov zemljiške knjige ali sklenjenega pravnega posla;
+
3
+
- ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču oziroma je upravljavec lovišča s posebnim namenom ali ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših. Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti izjavo, da vlagatelj na zakupljenih oziroma najetih zemljiščih iz tega člena ne bo izvajal pridobitne dejavnosti. Pogodba o brezplačnem zakupu oziroma najemu se sklene:
+
4
+
- za kmetijska ali gozdna zemljišča, za katera ima vlagatelj sklenjeno koncesijsko pogodbo, ter
+
5
+
- za čas veljavnosti koncesijske pogodbe iz druge alinee drugega odstavka tega člena oziroma za obdobje 20 let, če je vlagatelj upravljavec lovišča s posebnim namenom.
+
1
+
Ne glede na določbe zakona, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ter zakona, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, lahko pravna oseba, ki gospodari s kmetijskimi ali gozdnimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, ki so v naravi pasišča, jase ali travniki v loviščih, odda v brezplačni zakup oziroma najem osebi, ki ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču ali je upravljavec lovišča s posebnim namenom. Vlagatelj pisno vlogo, s katero izkaže interes za brezplačen zakup oziroma najem kmetijskih zemljišč ali gozdov, ki so v naravi pasišča, jase ali travniki v loviščih, vloži na pravno osebo, ki gospodari s temi zemljišči, in priloži dokazila o sklenjeni veljavni koncesijski pogodbi za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču ali dokazila, da je vlagatelj upravljavec lovišča s posebnim namenom. Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti izjavo, da vlagatelj na zakupljenih oziroma najetih zemljiščih iz tega člena ne bo izvajal pridobitne dejavnosti. Pogodba o brezplačnem zakupu oziroma najemu se sklene:
+
2
+
- za kmetijska ali gozdna zemljišča, ki so v naravi pasišča, jase ali travniki v loviščih, za katera ima oseba sklenjeno koncesijsko pogodbo, ter
+
3
+
- za čas veljavnosti koncesijske pogodbe oziroma za obdobje 20 let, če je vlagatelj upravljavec lovišča s posebnim namenom.
+
1
+
Ne glede na določbe zakona, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ter zakona, ki ureja gospodarjenje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, lahko kmetijska zemljišča ali gozdove, ki so na podlagi 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 - uradno prečiščeno besedilo, 56/10 - ORZSKZ16, 14/15 - ZUUJFO, 9/16 - ZGGLRS in 36/21 - ZZIRDKG) postali last Republike Slovenije, pravna oseba, ki gospodari s kmetijskimi zemljišči oziroma gozdovi, odda v brezplačni zakup oziroma najem osebam, ki so imele na teh zemljiščih pravico uporabe, preden so ta zemljišča prešla v last Republike Slovenije. Vlagatelj pisno vlogo, s katero izkaže interes za brezplačen zakup oziroma najem kmetijskih zemljišč ali gozdov, vloži na pravno osebo, ki gospodari s temi zemljišči, in priloži dokazila o izpolnjevanju naslednjih pogojev:
+
2
+
- pred 11. 3. 1993 je imel na teh zemljiščih pravico uporabe ali drugo podobno pravico in ta pravica izhaja iz podatkov zemljiške knjige ali sklenjenega pravnega posla;
+
3
+
- je planinsko društvo, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije. Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti izjavo, da vlagatelj na zakupljenih oziroma najetih zemljiščih iz tega člena ne bo izvajal pridobitne dejavnosti. Pogodba o brezplačnem zakupu oziroma najemu se sklene:
+
4
+
- za kmetijska ali gozdna zemljišča, ki jih vlagatelj potrebuje za izvajanje dejavnosti v javnem interesu, ter
+
5
+
- za obdobje 20 let. VII. INŠPEKCIJA
1
−
Izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo kmetijski inšpektorji. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka nadzorujejo izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na gozd, gozdarski inšpektorji. Za kmetijskega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje: da ima diplomo visoke šole agronomske, živinorejske ali biološke smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v kmetijski stroki ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
1
+
Izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo kmetijski inšpektorji, v delu, ki se nanaša na gozd, pa gozdarski inšpektorji. Določbe 4. člena tega zakona ter predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo tudi inšpektorji za varstvo okolja in gradbeni inšpektorji v skladu s svojimi pristojnostmi. Določbe sedmega odstavka 3.č člena tega zakona nadzira inšpektor, pristojen za energijo.
1
·
Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti: A) pooblastila:
1
·
Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti: A) pooblastila:
2
·
- pregledovati zemljišča in primerjati dejansko stanje kmetijskih zemljišč s stanjem v registrih in uradnih evidencah, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča;
2
·
- pregledovati zemljišča in primerjati dejansko stanje kmetijskih zemljišč s stanjem v registrih in uradnih evidencah, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča;
3
·
- nadzirati, ali lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča obdeluje kmetijsko zemljišče kot dober gospodar;
3
·
- nadzirati, ali lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča obdeluje kmetijsko zemljišče kot dober gospodar;
4
·
- nadzirati kmetijska zemljišča glede preprečevanja in odpravljanja zaraščanja;
4
·
- nadzirati kmetijska zemljišča glede preprečevanja in odpravljanja zaraščanja;
5
·
- ugotavljati nezakonito pridobitev sredstev po tem zakonu;
5
·
- ugotavljati nezakonito pridobitev sredstev po tem zakonu;
6
·
- nadzirati določbe o prometu in zakupu kmetijskih zemljišč, o pripravi in izvajanju agrarnih operacij ter o skupnih pašnikih, kadar za to ni pristojen drug organ;
6
·
- nadzirati določbe o prometu in zakupu kmetijskih zemljišč, o pripravi in izvajanju agrarnih operacij ter o skupnih pašnikih, kadar za to ni pristojen drug organ;
7
·
- preverjati, ali se melioracije izvajajo v skladu z odločbami o uvedbi melioracij;
7
·
- preverjati, ali se melioracije izvajajo v skladu z odločbami o uvedbi melioracij;
8
·
- nadzirati delovanje in vzdrževanje namakalnih ter osuševalnih sistemov ter nedovoljene posege v namakalne in osuševalne sisteme;
8
·
- nadzirati delovanje in vzdrževanje namakalnih ter osuševalnih sistemov ter nedovoljene posege v namakalne in osuševalne sisteme;
9
·
- pri ugotovljenih nepravilnostih predlagati pristojnemu organu zadržanje plačila oziroma vračilo že plačanih sredstev za vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov;
9
·
- pri ugotovljenih nepravilnostih predlagati pristojnemu organu zadržanje plačila oziroma vračilo že plačanih sredstev za vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov;
10
·
- pri ugotovljenih nepravilnostih predlagati pristojnemu organu zadržanje plačila oziroma vračilo že plačanih sredstev za izvedbo agrarnih operacij;
10
·
- pri ugotovljenih nepravilnostih predlagati pristojnemu organu zadržanje plačila oziroma vračilo že plačanih sredstev za izvedbo agrarnih operacij;
11
·
- nadzirati ravnanje z rodovitno zemljo;
11
·
- nadzirati ravnanje z rodovitno zemljo;
12
·
- na podlagi ugotovitvene odločbe iz 2.a člena tega zakona nadzirati vzpostavitev kmetijskega zemljišča po krčitvi gozda v kmetijske namene;
12
·
- na podlagi ugotovitvene odločbe iz 2.a člena tega zakona nadzirati vzpostavitev kmetijskega zemljišča po krčitvi gozda v kmetijske namene;
13
·
- nadzirati izpolnjevanje pogojev s področja agrofotovoltaike iz 3.čc člena tega zakona;
13
·
- nadzirati izpolnjevanje pogojev s področja agrofotovoltaike iz 3.čc člena tega zakona;
14
·
- nadzirati skladnost dejanske rabe zemljišča v naravi s stanjem v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, skladno s 3.čc členom tega zakona;
14
·
- nadzirati skladnost dejanske rabe zemljišča v naravi s stanjem v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, skladno s 3.čc členom tega zakona;
15
·
- preveriti, ali se je po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču vzpostavilo prejšnje stanje. B) pristojnosti:
15
·
- preveriti, ali se je po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču vzpostavilo prejšnje stanje. B) pristojnosti:
16
·
- prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku;
16
·
- prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku;
17
·
- izreči ukrepe, če lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne obdeluje kmetijskega zemljišča kot dober gospodar;
17
·
- izreči ukrepe, če lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne obdeluje kmetijskega zemljišča kot dober gospodar;
18
·
- izreči ukrepe, če je kmetijsko zemljišče zaraščeno;
18
·
- izreči ukrepe, če je kmetijsko zemljišče zaraščeno;
19
·
- izreči ukrepe za neustrezno porabo dodeljenih sredstev v okviru ukrepov kmetijske zemljiške politike iz 1.b člena tega zakona;
19
·
- izreči ukrepe za neustrezno porabo dodeljenih sredstev v okviru ukrepov kmetijske zemljiške politike iz 1.b člena tega zakona;
20
·
- prepovedati onesnaževanje oziroma degradiranje kmetijskih zemljišč pri njihovi rabi in odrediti vzpostavitev v prejšnje stanje na stroške povzročitelja onesnaževanja oziroma degradiranja, ali lastnika kmetijskih zemljišč, če se ugotovi njegova odgovornost;
20
·
- prepovedati onesnaževanje oziroma degradiranje kmetijskih zemljišč pri njihovi rabi in odrediti vzpostavitev v prejšnje stanje na stroške povzročitelja onesnaževanja oziroma degradiranja, ali lastnika kmetijskih zemljišč, če se ugotovi njegova odgovornost;
21
·
- ustaviti že začeto agromelioracijo iz prvega odstavka 80. člena tega zakona in desetega odstavka 81. člena tega zakona ali izgradnjo namakalnega sistema iz prvega odstavka 92. člena tega zakona brez dovoljenja in napotiti stranko na pridobitev odločbe o uvedbi agromelioracije ali namakalnega sistema;
21
·
- ustaviti že začeto agromelioracijo iz prvega odstavka 80. člena tega zakona in desetega odstavka 81. člena tega zakona ali izgradnjo namakalnega sistema iz prvega odstavka 92. člena tega zakona brez dovoljenja in napotiti stranko na pridobitev odločbe o uvedbi agromelioracije ali namakalnega sistema;
22
·
- izreči ukrepe, če kmetijsko zemljišče po krčitvi gozda v kmetijske namene na podlagi ugotovitvene odločbe iz 2.a člena tega zakona ni vzpostavljeno;
22
·
- izreči ukrepe, če kmetijsko zemljišče po krčitvi gozda v kmetijske namene na podlagi ugotovitvene odločbe iz 2.a člena tega zakona ni vzpostavljeno;
23
·
- prepovedati uporabo pomožno kmetijsko-gozdarske opreme iz 3.čb člena tega zakona, ki se uporablja v nasprotju z njenim namenom ali ji je bila spremenjena namembnost;
23
·
- prepovedati uporabo pomožno kmetijsko-gozdarske opreme iz 3.čb člena tega zakona, ki se uporablja v nasprotju z njenim namenom ali ji je bila spremenjena namembnost;
24
·
- odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti pri izvedbi melioracij;
24
·
- odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti pri izvedbi melioracij;
25
·
- odrediti ukrepe za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov in naprav;
25
·
- odrediti ukrepe za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov in naprav;
26
·
- odrediti lastnikom, zakupnikom ali drugim uporabnikom kmetijskih zemljišč, da začnejo predpisane postopke za vpis v registre oziroma uradne evidence, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča;
26
·
- odrediti lastnikom, zakupnikom ali drugim uporabnikom kmetijskih zemljišč, da začnejo predpisane postopke za vpis v registre oziroma uradne evidence, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča;
27
·
- zadržati izvedbo nezakonitih dejanj, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča;
27
·
- zadržati izvedbo nezakonitih dejanj, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča;
28
·
- v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda za splošni interes, odrediti ukrepe, da se škoda prepreči;
28
·
- v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda za splošni interes, odrediti ukrepe, da se škoda prepreči;
29
·
- prepovedati nepravilno ravnanje z rodovitno zemljo in izreči ustrezne ukrepe;
29
·
- prepovedati nepravilno ravnanje z rodovitno zemljo in izreči ustrezne ukrepe;
30
·
- prepovedati uporabo površin iz točk g) in h) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ter objekta iz prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee točke i) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ali prvega odstavka 3.ea člena tega zakona, ki se ne uporablja v skladu z namenom ali mu je bila spremenjena namembnost;
30
·
- prepovedati uporabo površin iz točk g) in h) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ter objekta iz prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee točke i) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ali prvega odstavka 3.ea člena tega zakona, ki se ne uporablja v skladu z namenom ali mu je bila spremenjena namembnost;
31
·
- prepovedati posege v lokalni ali državni namakalni sistem oziroma osuševalni sistem brez soglasja izvajalca lokalne javne službe ali izvajalca državne javne službe;
31
·
- prepovedati posege v lokalni ali državni namakalni sistem oziroma osuševalni sistem brez soglasja izvajalca lokalne javne službe ali izvajalca državne javne službe;
32
·
- izreči ukrepe, če se nasadi miskanta ter lesnih, grmovnih in drevesnih vrst, ki niso namenjene pridelavi sadja in oljk, sadijo na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska in imajo boniteto 30 ali več;
32
·
- izreči ukrepe, če se nasadi miskanta ter lesnih, grmovnih in drevesnih vrst, ki niso namenjene pridelavi sadja in oljk, sadijo na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska in imajo boniteto 30 ali več;
33
·
- izreči ustrezne ukrepe, če pogoji iz 3.čc člena tega zakona niso izpolnjeni, pri čemer lahko naloži izvedbo primernih ukrepov, v skrajnem primeru odstranitev naprave;
33
·
- izreči ustrezne ukrepe, če pogoji iz 3.čc člena tega zakona niso izpolnjeni, pri čemer lahko naloži izvedbo primernih ukrepov, v skrajnem primeru odstranitev naprave;
34
·
- zahtevati odstranitev naprave, postavljene na podlagi 3.čc člena tega zakona, če se ugotovi, da dejanska raba zemljišča v naravi ni skladna s stanjem v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč;
34
·
- zahtevati odstranitev naprave, postavljene na podlagi 3.čc člena tega zakona, če se ugotovi, da dejanska raba zemljišča v naravi ni skladna s stanjem v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč;
35
·
- izreči ukrepe, če se po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču ni vzpostavilo prejšnje stanje.
35
·
- izreči ukrepe, če se po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču ni vzpostavilo prejšnje stanje.
36
+
- preveriti, ali se je po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču vzpostavilo prejšnje stanje.
+
+
1
+
Republika Slovenija ima do celotnega poplačila vseh stroškov inšpekcijskega upravnega postopka zakonito zastavno pravico na nepremičnini, ki je predmet upravnega postopka. Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organ pošlje pristojnemu sodišču, ki zastavno pravico vpiše v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti v 30 dneh od prejema predloga izvršljivega akta.
+
1
+
Pri izvršbi s prisilitvijo je prva izrečena denarna kazen:
+
2
+
- za pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost: od 1.000 do 100.000 eurov in
+
3
+
- za fizično osebo: od 100 do 10.000 eurov. Vse poznejše kazni se izrekajo, dokler seštevek denarnih kazni ne doseže desetkratnika najvišjega zneska iz prejšnjega odstavka. Pri določitvi višine denarne kazni je treba upoštevati težo kršitve. VIII. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
1.a postavi agrofotovoltaiko brez odločbe ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ali v nasprotju z izdano odločbo (šesti odstavek 3.čc člena);
1
+
Z globo od 5.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
2
·
1. ne uporablja površine iz točke g) in h) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ali objekta iz prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee točke i) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ali prvega odstavka 3.ea člena tega zakona v skladu z namenom ali je bila objektu spremenjena namembnost (šesti odstavek 3.č člena ali deseti odstavek 3.ea člena); 1.a postavi agrofotovoltaiko brez odločbe ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ali v nasprotju z izdano odločbo (šesti odstavek 3.čc člena); 1.b po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču ne vzpostavi prejšnjega stanja (peti odstavek 3.čc člena);
2
·
1. ne uporablja površine iz točke g) in h) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ali objekta iz prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alinee točke i) prvega odstavka 3.č člena tega zakona ali prvega odstavka 3.ea člena tega zakona v skladu z namenom ali je bila objektu spremenjena namembnost (šesti odstavek 3.č člena ali deseti odstavek 3.ea člena); 1.a postavi agrofotovoltaiko brez odločbe ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ali v nasprotju z izdano odločbo (šesti odstavek 3.čc člena); 1.b po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču ne vzpostavi prejšnjega stanja (peti odstavek 3.čc člena);
3
·
2. uporabi kmetijsko zemljišče v nasprotju z njegovim namenom, ga onesnaži, degradira ali drugače zavira rast rastlin (prvi odstavek 4. člena);
3
·
2. uporabi kmetijsko zemljišče v nasprotju z njegovim namenom, ga onesnaži, degradira ali drugače zavira rast rastlin (prvi odstavek 4. člena);
4
·
3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena tega zakona;
4
·
3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena tega zakona;
5
·
4. ne ravna z rodovitno zemljo na predpisan način (drugi odstavek 9. člena);
5
·
4. ne ravna z rodovitno zemljo na predpisan način (drugi odstavek 9. člena);
6
·
5. ne dovoli pooblaščenim delavcem dejavnosti iz 41. člena tega zakona;
6
·
5. ne dovoli pooblaščenim delavcem dejavnosti iz 41. člena tega zakona;
7
·
6. ne prepusti svojih dotedanjih zemljišč komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena (drugi odstavek 70. člena);
7
·
6. ne prepusti svojih dotedanjih zemljišč komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena (drugi odstavek 70. člena);
8
·
7. ne uporablja pomožne kmetijsko-gozdarske opreme iz 3.čb člena tega zakona v skladu z namenom ali ji je bila spremenjena namembnost (3.čb člen);
8
·
7. ne uporablja pomožne kmetijsko-gozdarske opreme iz 3.čb člena tega zakona v skladu z namenom ali ji je bila spremenjena namembnost (3.čb člen);
9
·
8. začne z izvedbo agromelioracije ali izgradnjo namakalnega sistema brez dovoljenja (prvi odstavek 80. člena, deseti odstavek 81. člena in prvi odstavek 92. člena);
9
·
8. začne z izvedbo agromelioracije ali izgradnjo namakalnega sistema brez dovoljenja (prvi odstavek 80. člena, deseti odstavek 81. člena in prvi odstavek 92. člena);
10
·
9. ne izvede predvidenih agromelioracijskih ali namakalnih del v skladu z odločbo o uvedbi (80. člen, 81. člen ali 92. člen) ali namakalnih del v skladu z odločbo iz 94. člena zakona;
10
·
9. ne izvede predvidenih agromelioracijskih ali namakalnih del v skladu z odločbo o uvedbi (80. člen, 81. člen ali 92. člen) ali namakalnih del v skladu z odločbo iz 94. člena zakona;
11
·
10. ne zagotovi nemotenega delovanja in vzdrževanja osuševalnih ter namakalnih sistemov (87. člen, 96. člen ali 98. člen);
11
·
10. ne zagotovi nemotenega delovanja in vzdrževanja osuševalnih ter namakalnih sistemov (87. člen, 96. člen ali 98. člen);
12
·
11. izvede poseg v lokalni ali državni namakalni sistem oziroma osuševalni sistem brez soglasja izvajalca lokalne javne službe ali izvajalca državne javne službe;
12
·
11. izvede poseg v lokalni ali državni namakalni sistem oziroma osuševalni sistem brez soglasja izvajalca lokalne javne službe ali izvajalca državne javne službe;
13
·
12. nasade miskanta ter nasade lesnih, grmovnih in drevesnih vrst, ki niso namenjene pridelavi sadja in oljk, sadi na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, in imajo boniteto 30 ali več (prvi odstavek 4.a člena). Z globo od 10.000 do 200.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo. Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
13
·
12. nasade miskanta ter nasade lesnih, grmovnih in drevesnih vrst, ki niso namenjene pridelavi sadja in oljk, sadi na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, in imajo boniteto 30 ali več (prvi odstavek 4.a člena). Z globo od 10.000 do 200.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo. Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
+
1
+
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
1
−
Z denarno kaznijo od 15.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero od dejanj iz prvega odstavka 108. člena tega zakona. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Če nastane dvom o tem, ali je občan, ki se je štel za kmeta po prejšnjih predpisih, kmet tudi po tem zakonu, oziroma ali je kmetijska organizacija po prejšnjem zakonu kmetijska organizacija tudi po tem zakonu, se postopek preverjanja pogojev izvede po kriterijih, ki jih določa ta zakon. Ne glede na določbe tretjega odstavka 22. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena se šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če je starejši od 30 let in ima od 15. leta starosti dalje najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti.
1
+
Če nastane dvom o tem, ali je fizična oseba, ki se je štela za kmeta po prejšnjih predpisih, kmet tudi po tem zakonu, oziroma ali je kmetijska organizacija po prejšnjem zakonu kmetijska organizacija tudi po tem zakonu, se postopek preverjanja pogojev izvede po kriterijih, ki jih določa ta zakon. Ne glede na določbe tretjega odstavka 24. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena se šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če je starejši od 30 let in ima od 15. leta starosti dalje najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti.
1
−
Postopki za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, ki so v teku, se končajo po prej veljavnem zakonu. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se ne plača od nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so bila kot taka določena pred letom 1972 in so v veljavnih planskih aktih tudi določena kot nezazidana stavbna zemljišča.
−
1
−
Ne glede na določbe 27. člena tega zakona lahko pravne osebe dobijo v zakup tudi več kot je to določeno v osmi alinei 19. člena tega zakona kmetijskih zemljišč, če gre za kmetijska zemljišča, ki so jih upravljale, ko so bila v družbeni lastnini. Po prej veljavnem zakonu o kmetijskih zemljiščih sklenjene zakupne pogodbe ostanejo v veljavi, za njihovo prenehanje pa se uporabljajo določbe tega zakona.
1
+
Po prej veljavnem zakonu o kmetijskih zemljiščih sklenjene zakupne pogodbe ostanejo v veljavi, za njihovo prenehanje pa se uporabljajo določbe tega zakona.
1
−
Postopki o komasacijah, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona se končajo po določbah predpisov, ki so veljali ob njihovi uvedbi. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, se v teh postopkih uporablja določba tretjega odstavka 72. člena tega zakona. V komasacijskih postopkih, ki so do uveljavitve tega zakona tehnično dokončani in komasacijskim udeležencem izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, se novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Morebitne ugotovljene nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
1
+
Postopki o komasacijah, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona se končajo po določbah predpisov, ki so veljali ob njihovi uvedbi. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, se v teh postopkih uporablja določba tretjega odstavka 72. člena tega zakona. Morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pogodbe o prenosu lastninske pravice ali o zakupu kmetijskih zemljišč in gozdov, sklenjene v času od prenehanja veljavnosti zakona o kmetijskih zemljiščih pa do uveljavitve tega zakona in ki niso skladne z določbami tega zakona o prometu in zakupu s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, nimajo pravnih učinkov. Št. 720-03/89-1/46 Ljubljana, dne 15. oktobra 1996. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pogodbe o prenosu lastninske pravice ali o zakupu kmetijskih zemljišč in gozdov, sklenjene v času od prenehanja veljavnosti zakona o kmetijskih zemljiščih pa do uveljavitve tega zakona in ki niso skladne z določbami tega zakona o prometu in zakupu s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, nimajo pravnih učinkov.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025. Št. 003-02-1/2025-395 Ljubljana, dne 29. novembra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ-H)
−
1
−
3.čb člen se spremeni tako, da se glasi: »3.čb člen Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno postaviti naslednjo pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo:
−
2
−
- brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža proti insektom in druge zaščitne mreže ali premični tunel;
−
3
−
- premična konstrukcija za rejo živali v leseni izvedbi in premična zavetišča za rejne živali na prostem;
−
4
−
- rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče;
−
5
−
- rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, v katerih proizvodnja ni neposredno vezana na kmetijsko zemljišče, in sicer le na kmetijskih zemljiščih z boniteto do vključno 35. Za postavitev rastlinjakov iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se lahko predpišejo podrobnejša pravila urejanja prostora v skladu z zakonom, ki ureja prostor. Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema iz tega člena se lahko uporablja le v kmetijske namene. Na njej ni dopustna postavitev fotonapetostnih naprav oziroma fotonapetostne naprave ne smejo biti sestavni del pomožne kmetijsko-gozdarske opreme.«.
−
1
−
3.čc člen se spremeni tako, da se glasi: »3.čc člen Na kmetijskih zemljiščih sta dopustni postavitev in uporaba fotonapetostnih naprav v skladu s 3.a členom tega zakona na način, ki primarno omogoča uporabo kmetijskega zemljišča za kmetijsko pridelavo, sekundarno pa proizvodnjo in hrambo električne energije ter prenos energije do omrežja, pri čemer sončna svetloba v zadostni meri dosega pridelovalne rastline in s tem v največjem možnem obsegu zagotavlja kmetijsko proizvodnjo (v nadaljnjem besedilu: agrofotovoltaika). Pogoji za postavitev agrofotovoltaike iz prejšnjega odstavka so:
−
2
−
a) gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do 35, ki je glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščeno med:
−
3
−
- kmetijska zemljišča v zaraščanju, pri čemer je pred postavitvijo agrofotovoltaike to kmetijsko zemljišče očiščeno in je na njem vzpostavljen trajni travnik, kar je razvidno iz evidence dejanske rabe zemljišč, ali
−
4
−
- trajne travnike;
−
5
−
b) omogočena mora biti redna košnja trave ali paša živali;
−
6
−
c) glede na relief in uporabo zemljišča mora biti izbran ustrezen tip in način postavitve agrofotovoltaike; č) ustrezna nosilna konstrukcija in pritrditev konstrukcije agrofotovoltaike;
−
7
−
d) skladnost z občinskim prostorskim načrtom;
−
8
−
e) ne gre za območje uvedenih ali zgrajenih namakalnih sistemov. Za postavitev agrofotovoltaike iz prvega odstavka tega člena je treba pridobiti odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Vlogi za pridobitev odločbe je treba priložiti elaborat, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz tega člena. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, določi podrobnejše pogoje za postavitev agrofotovoltaike iz tega člena. Po odstranitvi fotonapetostne naprave se na kmetijskem zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.«.
−
1
−
Za 3.čc členom se doda nov 3.čč člen, ki se glasi: »3.čč člen Pilotni projekti agrofotovoltaike so namenjeni preučevanju možnosti kombinirane kmetijske pridelave in proizvodnje električne energije z izrabo sončne energije. Pilotni projekti iz prejšnjega odstavka se financirajo iz javnih sredstev. Naročnik pilotnih projektov je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za energijo. Ministrstvo, ki je naročnik projekta, pred objavo javnega naročila v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, pridobi soglasje drugega ministrstva. Izvajalec pilotnih projektov mora izpolnjevati predpisane tehnične, strokovne in organizacijske pogoje. Pogoji za izvedbo pilotnih projektov so:
−
2
−
- obseg površine kmetijskih zemljišč;
−
3
−
- določeno časovno obdobje;
−
4
−
- določen klimatski tip;
−
5
−
- določen tip tal;
−
6
−
- določena različna vrsta kmetijske kulture in minimalni obseg kmetijske kulture ter
−
7
−
- določen način pridelave na prostem ali v zavarovanih prostorih. Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko javni izobraževalni in raziskovalni zavodi za izvedbo pilotnih projektov pod pogoji iz prejšnjega odstavka pridobijo tudi sredstva, pridobljena iz drugih virov. V teh primerih mora javni izobraževalni in raziskovalni zavod pred začetkom izvajanja pilotnega projekta pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Vlogi za pridobitev soglasja je treba priložiti elaborat, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda soglasje, če so izpolnjeni pogoji za izvedbo pilotnih projektov iz prejšnjega odstavka in se pilotni projekt v skladu s prejšnjim odstavkom še ne izvaja. Izvajalec pilotnega projekta ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, poroča in predloži zaključno poročilo ter zaključne predstavitve ugotovitev, ki izhajajo iz projekta. Izvajalec pilotnega projekta in morebitni drugi deležniki v projektu ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, na zahtevo predložijo tudi vse podatke in ugotovitve, ki izhajajo iz izvajanja projekta, v ustrezni elektronski obliki, kar vključuje tudi izvorne podatke. Podatki, ki izhajajo iz izvajanja pilotnega projekta iz tega odstavka, so informacije javnega značaja in se vključijo v državne podatkovne zbirke. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, določi podrobnejše pogoje za izvajanje pilotnih projektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.«.
−
1
−
3.eaa člen se spremeni tako, da se glasi: »3.eaa člen Na kompleksih kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije z višjimi bonitetami se izvedejo raziskovalni projekti za namen proučevanja:
−
2
−
- izboljšanja pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč;
−
3
−
- novih tehnologij kmetijske pridelave;
−
4
−
- investicij v zavarovane prostore in zemljiške operacije. Cilj raziskovalnih projektov je dvig prehranske varnosti za ljudi in živali. Pogoji za izvedbo raziskovalnih projektov so:
−
5
−
- obseg kompleksov kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije;
−
6
−
- ustrezna boniteta kmetijskega zemljišča;
−
7
−
- določeno časovno obdobje;
−
8
−
- vrsta raziskovalnega projekta;
−
9
−
- ustrezna kmetijska dejavnost; ter
−
10
−
- izpolnjevanje predpisanih tehničnih, strokovnih in organizacijskih pogojev s strani izvajalca raziskovalnega projekta. Nosilec raziskovalnih projektov je Sklad. Raziskovalni projekti se financirajo iz odškodnin, zbranih zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ali drugih finančnih virov. Sklad pripravi petletni program raziskovalnih projektov, ki ga potrdi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Iz programa mora biti razviden namen in cilj raziskovalnega projekta, predvidene aktivnosti raziskovalnega projekta, lokacija izvedbe raziskovalnega projekta, terminski in finančni načrt raziskovalnega projekta. Sklad raziskovalne projekte izvaja v skladu s programom iz prejšnjega odstavka in v skladu z letnim programom dela. Sredstva, ki jih pridobi Sklad za izvajanje projektov, spadajo med sredstva, ki jih Sklad pridobiva za svoje delovanje v skladu z zakonom, ki ureja Sklad. Minister, pristojen za kmetijstvo, določi podrobnejše pogoje za izvajanje raziskovalnih projektov iz tretjega odstavka tega člena.«.
−
1
−
V 3.ea členu se v prvem odstavku v napovednem stavku za besedo »na« doda beseda »vseh«. V točki c) se črta besedilo »vinskih kleti in«. V četrtem odstavku se v točki a) za besedo »zavarovanje« doda vejica in besedilo »ali ta kmetija v letu pred vložitvijo pobude iz petega odstavka tega člena dosega najmanj 50.000 eurov standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo«.
−
1
−
V 3.eb členu se v tretjem odstavku na koncu tretje alineje vejica nadomesti s podpičjem in črta beseda »ali«. V četrti alineji se pika nadomesti s podpičjem in doda nova peta alineja, ki se glasi: »- za načrtovanje vetrne proizvodne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 40.«. Za devetim odstavkom se dodata nova deseti in enajsti odstavek, ki se glasita: »Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko načrtujejo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti. V tem primeru se morajo postopki priprave občinskih prostorskih načrtov voditi sočasno. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za prostorske ureditve državnega pomena, ki se načrtujejo z občinskimi prostorskimi načrti, izvedejo ukrepi iz 3.ec člena tega zakona.«.
−
1
−
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč se v postopkih, pri katerih so vloge za izdajo gradbenega dovoljenja vložene do 31. decembra 2025, odmeri po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 - ZUNPEOVE).
−
1
−
Določbe občinskih prostorskih načrtov, s katerimi se določajo območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, še ni izdalo pozitivnega mnenja k predlogu občinskega prostorskega načrta, se morajo uskladiti z določbami spremenjenega 3.č člena zakona. Določbe občinskih prostorskih načrtov, s katerimi se območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč ne določajo, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, še ni izdalo pozitivnega mnenja k predlogu občinskega prostorskega načrta, se morajo uskladiti z določbami prvega, drugega, tretjega, šestega in sedmega odstavka spremenjenega 3.č člena zakona.
−
1
−
Vsi zasebni namakalni sistemi, ki so bili ob uveljavitvi tega zakona v lasti pravnih oseb s področja kmetijstva, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, postanejo državni namakalni sistemi. Preimenovanje namakalnih sistemov iz tega člena v evidenci osuševalnih in namakalnih sistemov izvede ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Postopki za izdajo soglasij za postavitev fotonapetostnih naprav iz 3.čc člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 - ZUNPEOVE), začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih. Spremenjeni 25.a člen zakona se uporablja za državne ali lokalne prostorske ureditve, pri katerih se postopki pridobivanja zemljišč za namen gradnje do uveljavitve tega zakona še niso začeli.
−
1
−
Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, izda podzakonski predpis iz četrtega odstavka spremenjenega 3.čc člena zakona v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, izda podzakonski predpis iz petega odstavka spremenjenega 3.čč člena zakona v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za kmetijstvo, izda podzakonski predpis iz osmega odstavka spremenjenega 3.eaa člena zakona v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor, izda podzakonski predpis iz trinajstega odstavka spremenjenega 3.c člena zakona v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo, izda podzakonski predpis iz osmega odstavka spremenjenega 3.č člena zakona v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, objavi strokovno podlago s področja kmetijstva iz spremenjenega 3.c člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Podatki za pripravo predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in ostalih kmetijskih zemljišč se prevzamejo na deseti delovni dan po uveljavitvi tega zakona. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pridobiva podatke iz uradnih zbirk podatkov, razen osebnih podatkov. Ne glede na določbe spremenjenega 3.c člena zakona se za pripravo strokovne podlage s področja kmetijstva na območju lokalne skupnosti podatek o namenski rabi prostora ne uporabi, če lokalna skupnost na deseti delovni dan po uveljavitvi tega zakona s podatkom o namenski rabi prostora ne razpolaga v digitalni vektorski obliki. Lokalna skupnost, za katero ob pripravi strokovne podlage s področja kmetijstva iz spremenjenega 3.c člena zakona ni mogoče prevzeti podatka o namenski rabi prostora, pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta povzame podatke iz strokovne podlage s področja kmetijstva le za tista zemljišča, ki so po namenski rabi prostora kmetijska zemljišča. Do objave strokovne podlage s področja kmetijstva iz prvega odstavka tega člena se za določitev trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč uporabljajo dosedanji predpisi.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
−
2
−
- Pravilnik o vsebini elaborata posegov na kmetijska zemljišča (Uradni list RS, št. 83/16) in
−
3
−
- Pravilnik o vrstah začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 63/16). Pravilnik iz prve alineje prejšnjega odstavka se uporablja do uveljavitve predpisa, izdanega na podlagi trinajstega odstavka spremenjenega 3.c člena zakona. Pravilnik iz druge alineje prvega odstavka tega člena se uporablja do uveljavitve predpisa, izdanega na podlagi osmega odstavka spremenjenega 3.č člena zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 720-03/25-9/30 Ljubljana, dne 21. novembra 2025 EPA 2314-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−