Skip to content
← Back to list

Zakon o krmi

ZKrmi

Base

29. 4. 2004

ZKrmi-A · amendment

New

15. 7. 2004

ZKrmi-UPB1 · official consolidated text

29articles changed
+3added
+11removed
+15modified
added 1928removed 1449words
69paragraphs
1
·
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
1
·
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
2
·
1. Krma so različni proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani, stranski proizvodi biosinteze, proizvodi industrijske predelave ter organske in anorganske snovi, ki so direktno ali po predelavi namenjene za krmljenje živali.
2
·
1. Krma so različni proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani, stranski proizvodi biosinteze, proizvodi industrijske predelave ter organske in anorganske snovi, ki so direktno ali po predelavi namenjene za krmljenje živali.
3
·
2. Med krmo se štejejo tudi:
3
·
2. Med krmo se štejejo tudi:
4
·
- krmne mešanice, ki so sestavljene iz posamičnih krmil, s krmnimi dodatki ali brez njih, ki so kot popolne ali dopolnilne krmne mešanice namenjene za prehrano živali,
4
·
- krmne mešanice, ki so sestavljene iz posamičnih krmil, s krmnimi dodatki ali brez njih, ki so kot popolne ali dopolnilne krmne mešanice namenjene za prehrano živali,
5
·
- posamično krmilo, ki se nespremenjeno ali predelano uporablja za krmljenje živali, za proizvodnjo krmnih mešanic ali kot nosilna snov pri proizvodnji predmešanic,
5
·
- posamično krmilo, ki se nespremenjeno ali predelano uporablja za krmljenje živali, za proizvodnjo krmnih mešanic ali kot nosilna snov pri proizvodnji predmešanic,
6
·
- medicirana krma je mešanica krme in zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki je pripravljena za promet in namenjena krmljenju živali brez nadaljnje predelave,
6
·
- medicirana krma je mešanica krme in zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki je pripravljena za promet in namenjena krmljenju živali brez nadaljnje predelave,
7
·
- popolne krmne mešanice so krmne mešanice, ki po svoji sestavi povsem zadovoljujejo prehranske potrebe živali,
7
·
- popolne krmne mešanice so krmne mešanice, ki po svoji sestavi povsem zadovoljujejo prehranske potrebe živali,
8
·
- dopolnilne krmne mešanice so krmne mešanice, ki se uporabljajo v prehrani živali za dopolnitev krme,
8
·
- dopolnilne krmne mešanice so krmne mešanice, ki se uporabljajo v prehrani živali za dopolnitev krme,
9
·
- krma za posebne prehranske namene, ki je krmna mešanica in dodatki, ki so namenjeni za zadovoljevanje posebnih prehransko-fizioloških potreb živali,
9
·
- krma za posebne prehranske namene, ki je krmna mešanica in dodatki, ki so namenjeni za zadovoljevanje posebnih prehransko-fizioloških potreb živali,
10
·
- posebni proizvodi, ki so s posebnimi tehnološkimi postopki pridobljena krmila in sicer beljakovine, pridobljene iz mikroorganizmov, nebeljakovinske dušične snovi, aminokisline in njihove soli ter analogi aminokislin.
10
·
- posebni proizvodi, ki so s posebnimi tehnološkimi postopki pridobljena krmila in sicer beljakovine, pridobljene iz mikroorganizmov, nebeljakovinske dušične snovi, aminokisline in njihove soli ter analogi aminokislin.
11
·
3. Krmni dodatki (v nadaljnjem besedilu: dodatki) so snovi, mikroorganizmi ali pripravki, ki niso posamična krmila niti premiksi in posebni proizvodi, ki se namenoma dodajajo krmi ali vodi in ki:
11
·
3. Krmni dodatki (v nadaljnjem besedilu: dodatki) so snovi, mikroorganizmi ali pripravki, ki niso posamična krmila niti premiksi in posebni proizvodi, ki se namenoma dodajajo krmi ali vodi in ki:
12
·
- ugodno vplivajo na lastnosti krme;
12
·
- ugodno vplivajo na lastnosti krme;
13
·
- ugodno vplivajo na lastnosti proizvodov živalskega izvora;
13
·
- ugodno vplivajo na lastnosti proizvodov živalskega izvora;
14
·
- ugodno vplivajo na barvo okrasnih ribic in ptic;
14
·
- ugodno vplivajo na barvo okrasnih ribic in ptic;
15
·
- izpolnjujejo prehranske potrebe živali;
15
·
- izpolnjujejo prehranske potrebe živali;
16
·
- ugodno vplivajo na rejo živali z vidika posledic na okolje;
16
·
- ugodno vplivajo na rejo živali z vidika posledic na okolje;
17
·
- ugodno vplivajo na rejo, prirejo ali dobro počutje živali, zlasti z vplivom na želodčno-črevesno floro ali prebavljivost krme;
17
·
- ugodno vplivajo na rejo, prirejo ali dobro počutje živali, zlasti z vplivom na želodčno-črevesno floro ali prebavljivost krme;
18
·
- imajo kokcidiostatični ali histomonostatični učinek.
18
·
- imajo kokcidiostatični ali histomonostatični učinek.
19
·
4. Učinkovina je aktivna snov določene kemijske sestave rudninskega, živalskega ali rastlinskega izvora oziroma proizvod kemične ali biološke sinteze, namenjena za proizvodnjo zdravilnih dodatkov krmi.
19
·
4. Učinkovina je aktivna snov določene kemijske sestave rudninskega, živalskega ali rastlinskega izvora oziroma proizvod kemične ali biološke sinteze, namenjena za proizvodnjo zdravilnih dodatkov krmi.
20
·
5. Premiksi so mešanice enega ali več dodatkov z nosilno snovjo in so namenjeni za kasnejšo proizvodnjo krmnih mešanic.
20
·
5. Premiksi so mešanice enega ali več dodatkov z nosilno snovjo in so namenjeni za kasnejšo proizvodnjo krmnih mešanic.
21
·
6. Karenca je časovno obdobje, ki mora preteči od zadnjega krmljenja živali s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I. pa do trenutka, ko gre žival v redni zakol za proizvodnjo zdravstveno ustreznih živil oziroma časovno obdobje, v katerem se živalska tkiva, mleko, jajca in med živali, krmljenih s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I., ne smejo uporabljati za prehrano ljudi, zaradi možne vsebnosti ostankov dodatkov v živilih.
21
·
6. Karenca je časovno obdobje, ki mora preteči od zadnjega krmljenja živali s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I. pa do trenutka, ko gre žival v redni zakol za proizvodnjo zdravstveno ustreznih živil oziroma časovno obdobje, v katerem se živalska tkiva, mleko, jajca in med živali, krmljenih s krmo z dodatki s seznama I. ali s krmo s premiksi, ki vsebujejo dodatke s seznama I., ne smejo uporabljati za prehrano ljudi, zaradi možne vsebnosti ostankov dodatkov v živilih.
22
·
7. Nosilna snov je pomožna snov ali posamično krmilo, ki se uporablja zaradi boljše homogenosti in stabilnosti sestave premiksov.
22
·
7. Nosilna snov je pomožna snov ali posamično krmilo, ki se uporablja zaradi boljše homogenosti in stabilnosti sestave premiksov.
23
·
8. Neželene snovi so snovi v krmi, premiksih in dodatkih, ki lahko negativno vplivajo na zdravje živali in ljudi.
23
·
8. Neželene snovi so snovi v krmi, premiksih in dodatkih, ki lahko negativno vplivajo na zdravje živali in ljudi.
24
·
9. Prepovedane snovi so snovi, ki jih, zaradi zaščite zdravja živali in ljudi, krma, premiksi in dodatki ne smejo vsebovati.
24
·
9. Prepovedane snovi so snovi, ki jih, zaradi zaščite zdravja živali in ljudi, krma, premiksi in dodatki ne smejo vsebovati.
25
·
10. Rok uporabe je časovno obdobje, v katerem morajo krma, premiksi in dodatki obdržati predpisane lastnosti oziroma kakovost.
25
·
10. Rok uporabe je časovno obdobje, v katerem morajo krma, premiksi in dodatki obdržati predpisane lastnosti oziroma kakovost.
26
·
11. Promet ali dajanje v promet je posedovanje krme, dodatkov ali premiksov za namen prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali kakršnakoli odplačna ali neodplačna oblika oddaje, kot je določeno v Direktivi Sveta 95/53 (UL L, 8. 11. 1995) z vsemi spremembami.
26
·
11. Promet ali dajanje v promet je posedovanje krme, dodatkov ali premiksov za namen prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali kakršnakoli odplačna ali neodplačna oblika oddaje, kot je določeno v Direktivi Sveta 95/53 (UL L, 8. 11. 1995) z vsemi spremembami.
27
·
12. Krmljenje je uporaba krme z namenom zadovoljevanja prehranskih potreb živali.
27
·
12. Krmljenje je uporaba krme z namenom zadovoljevanja prehranskih potreb živali.
28
·
13. Uvoz je namen sprostitve ali sprostitev krme, dodatkov, premiksov ali posebnih proizvodov v prost promet v skladu z 79. členom Uredbe 2913/92 EGS (UL L, 12. 10. 1992) z vsemi spremembami.
28
·
13. Uvoz je namen sprostitve ali sprostitev krme, dodatkov, premiksov ali posebnih proizvodov v prost promet v skladu z 79. členom Uredbe 2913/92 EGS (UL L, 12. 10. 1992) z vsemi spremembami.
29
·
14. Živali so živali, ki pripadajo vrstam, ki jih običajno krmijo, redijo ali uživajo ljudje, kakor tudi živali, ki živijo prosto v naravi, če se jih hrani s krmo.
29
·
14. Živali so živali, ki pripadajo vrstam, ki jih običajno krmijo, redijo ali uživajo ljudje, kakor tudi živali, ki živijo prosto v naravi, če se jih hrani s krmo.
30
·
15. Hišne živali so živali, ki jih ljudje redijo oziroma gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku in niso namenjene za prehrano ljudi.
30
·
15. Hišne živali so živali, ki jih ljudje redijo oziroma gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku in niso namenjene za prehrano ljudi.
31
·
16. Obrat je vsaka enota, ki proizvaja, skladišči, pakira, pripravlja za trg ali daje v promet krmo, dodatke ali premikse.
31
·
16. Obrat je vsaka enota, ki proizvaja, skladišči, pakira, pripravlja za trg ali daje v promet krmo, dodatke ali premikse.
32
·
17. Posrednik je vsaka fizična ali pravna oseba, ki poseduje krmo, dodatke ali premikse na vmesni stopnji med proizvodnjo in uporabo, razen proizvajalca ali osebe, ki proizvaja krmne mešanice samo za lastne potrebe.
32
·
17. Posrednik je vsaka fizična ali pravna oseba, ki poseduje krmo, dodatke ali premikse na vmesni stopnji med proizvodnjo in uporabo, razen proizvajalca ali osebe, ki proizvaja krmne mešanice samo za lastne potrebe.
33
·
18. Nezaželena snov je katerakoli snov ali izdelek, z izjemo povzročiteljev bolezni, ki je prisotna v oziroma na izdelku, namenjenem za krmo za živali, in ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje in ki bi lahko škodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih živali.
33
·
18. Nezaželena snov je katerakoli snov ali izdelek, z izjemo povzročiteljev bolezni, ki je prisotna v oziroma na izdelku, namenjenem za krmo za živali, in ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje in ki bi lahko škodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih živali.
34
·
19. Teritorij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) je teritorij, kot je določen s predpisi EU na področju veterinarstva.
34
·
19. Teritorij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) je teritorij, kot je določen s predpisi EU na področju veterinarstva.
35
+
3. Krmni dodatki (v nadaljnjem besedilu: dodatki) so snovi, mikroorganizmi ali pripravki, ki niso posamična krmila niti premiksi in posebni proizvodi, ki se namenoma dodajajo krmi ali vodi in, ki:
+
36
+
- ugodno vplivajo na lastnosti krme;
+
37
+
- ugodno vplivajo na lastnosti proizvodov živalskega izvora;
+
38
+
- ugodno vplivajo na barvo okrasnih ribic in ptic;
+
39
+
- izpolnjujejo prehranske potrebe živali;
+
40
+
- ugodno vplivajo na rejo živali z vidika posledic na okolje;
+
41
+
- ugodno vplivajo na rejo, prirejo ali dobro počutje živali, zlasti z vplivom na želodčno-črevesno floro ali prebavljivost krme;
+
42
+
- imajo kokcidiostatični ali histomonostatični učinek.
+
43
+
7. Nosilna snov je pomožna snov ali posamično krmilo, ki se uporablja zaradi boljše homogenosti in stabilnosti sestave premiksov.
+
44
+
11. Promet ali dajanje v promet je posedovanje krme, dodatkov ali premiksov za namen prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali kakršnakoli odplačna ali neodplačna oblika oddaje, kot je določeno v Direktivi Sveta 95/53 (UL L, 8. 11. 1995) z vsemi spremembami.
+
45
+
13. Uvoz je namen sprostitve ali sprostitev krme, dodatkov, premiksov ali posebnih proizvodov v prost promet v skladu z 79. členom Uredbe 2913/92 EGS (UL L, 12. 10. 1992) z vsemi spremembami.
+
46
+
14. Živali so živali, ki pripadajo vrstam, ki jih običajno krmijo, redijo ali uživajo ljudje, kakor tudi živali, ki živijo prosto v naravi, če se jih hrani s krmo.
+
47
+
15. Hišne živali so živali, ki jih ljudje redijo oziroma gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku in niso namenjene za prehrano ljudi.
+
1
−
Prepovedano je proizvajati, skladiščiti, dajati v promet ali uporabljati za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso zdravstveno in kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način. Šteje se, da je krma zdravstveno ustrezna, če izpolnjuje zahteve zdravstvene ustreznosti v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo. Šteje se, da je krma kakovostno ustrezna, če:
1
+
Prepovedano je proizvajati, skladiščiti, dajati v promet ali uporabljati za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso zdravstveno in kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način. Prepovedano je dajati v promet krmo, dodatke ali premikse, ki jim je potekel rok uporabe. Šteje se, da je krma zdravstveno ustrezna, če izpolnjuje zahteve zdravstvene ustreznosti v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo. Šteje se, da je krma kakovostno ustrezna če:
2
·
1. je proizvedena na predpisan način,
2
·
1. je proizvedena na predpisan način,
3
·
2. so uporabljeni dovoljeni dodatki v predpisanih količinah,
3
·
2. so uporabljeni dovoljeni dodatki v predpisanih količinah,
4
·
3. je označena in pakirana na predpisan način,
4
·
3. je označena in pakirana na predpisan način,
5
·
4. njena prehranska vrednost ali uporabnost ni zmanjšana,
5
·
4. njena prehranska vrednost ali uporabnost ni zmanjšana,
6
−
5. izpolnjuje predpisane zahteve glede vsebnosti in lastnosti. Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za kmetijstvo in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), z odločbo dovoli uporabo krme, tudi če je njena prehranska vrednost ali uporabnost zmanjšana, na podlagi ugotovitve laboratorija iz 20. člena tega zakona, da to ne vpliva na zdravje živali ter posredno na zdravje ljudi. Minister predpiše podrobnejše pogoje glede kakovostne ustreznosti krme iz tretjega odstavka tega člena, glede na namen reje, vrsto in kategorijo živali in glede na druge zahteve, ki se nanašajo na rejo živali. Za zavarovanje zdravja živali ter posredno zdravja ljudi ali varovanja okolja lahko minister prepove ali omeji proizvodnjo, promet, skladiščenje ali uporabo krme, dodatkov in premiksov.
6
+
5. izpolnjuje predpisane zahteve glede vsebnosti in lastnosti. Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za kmetijstvo in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), z odločbo dovoli uporabo krme, tudi če je njena prehranska vrednost ali uporabnost zmanjšana, na podlagi ugotovitve laboratorija iz 20. člena tega zakona, da to ne vpliva na zdravje živali ter posredno na zdravje ljudi. Minister predpiše način označevanja iz drugega odstavka tega člena in podrobnejše pogoje glede kakovostne ustreznosti krme iz tretjega odstavka tega člena, glede na namen reje, vrsto in kategorijo živali in glede na druge zahteve, ki se nanašajo na rejo živali. Za zavarovanje zdravja živali ter posredno zdravja ljudi ali varovanja okolja lahko minister prepove ali omeji proizvodnjo, promet, skladiščenje ali uporabo krme, dodatkov in premiksov.
+
1
+
Krma, ki vsebuje ali je sestavljena iz gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO), in krma, proizvedena iz GSO, je lahko v prometu, če ima dovoljenje pristojnega organa EU. Pristojni organ iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje za krmo, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO ali krmo, proizvedeno iz GSO, na podlagi popolne vloge, ki jo fizična ali pravna oseba vloži v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 18. 10. 2003) z vsemi spremembami. Vloga se pošlje na ministrstvo, pristojno za krmo, ki potrdi prejem vloge in jo brez odlašanja pošlje pristojnemu organu EU.
1
−
Krma, dodatki in premiksi, ki so v prometu, morajo biti označeni na predpisan način in v slovenskem jeziku. Označbe morajo biti trajno pritrjene na embalažo oziroma kot spremni dokument dodane razsutemu tovoru. Na embalaži so lahko poleg predpisanih označb tudi druge navedbe, ki ne smejo biti zavajajoče glede označene vsebine in morajo biti jasno ločene od označb iz prejšnjega odstavka. Če krma, dodatki ali premiksi vsebujejo gensko spremenjene organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali izdelke iz GSO, morajo biti označeni v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje GSO. Krma, dodatki in premiksi morajo biti označeni z označbo, ki vsebuje najmanj naslednje podatke:
1
+
Krma, dodatki in premiksi, ki so v prometu, morajo biti označeni na predpisan način in v slovenskem jeziku. Označbe morajo biti trajno pritrjene na embalažo oziroma kot spremni dokument dodane razsutemu tovoru. Na embalaži so lahko poleg predpisanih označb tudi druge navedbe, ki ne smejo biti zavajajoče glede označene vsebine in morajo biti jasno ločene od označb iz prejšnjega odstavka. Če krma, dodatki ali premiksi vsebujejo GSO ali izdelke iz GSO, morajo biti označeni v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje GSO. Krma, dodatki in premiksi morajo biti označeni z označbo, ki vsebuje najmanj naslednje podatke:
2
−
1. o oznaki;
2
+
1. oznaki;
3
−
2. o količinah;
3
+
2. količinah;
4
−
3. o proizvajalcu ali o tistem, ki daje v promet ali o uvozniku (firma oziroma ime in sedež oziroma naslov);
4
+
3. proizvajalcu ali o tistem, ki daje v promet, ali o uvozniku (firma oziroma ime in sedež oziroma naslov);
5
−
4. o surovinski sestavi, hranilnih snoveh oziroma o dodatkih;
5
+
4. surovinski sestavi, hranilnih snoveh oziroma o dodatkih;
6
−
5. o GSO ali izdelkih iz GSO ali izdelkih, ki vsebujejo GSO;
6
+
5. GSO ali izdelkih iz GSO ali izdelkih, ki vsebujejo GSO;
7
−
6. o kraju, načinu in datumu proizvodnje;
7
+
6. kraju, načinu in datumu proizvodnje;
8
−
7. o roku uporabe;
8
+
7. roku uporabe;
9
−
8. o karenci, namenu in navodilu za uporabo, vključno z varnostnimi opozorili proizvajalca. Krmo, ki je v prometu v razsutem stanju, spremlja dokument, ki vsebuje podatke iz četrtega odstavka tega člena. Minister podrobneje predpiše način označevanja krme v prometu.
9
+
8. karenci, namenu in navodilu za uporabo, vključno z varnostnimi opozorili proizvajalca. Krmo, ki je v prometu v razsutem stanju, spremlja dokument, ki vsebuje podatke iz četrtega odstavka tega člena. Minister podrobneje predpiše način označevanja krme v prometu.
1
−
Krma je lahko označena z označbo “ekološka“, če je zanjo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje in ga izda organizacija za kontrolo, določena z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Ekološka krma je krma, ki je pridelana oziroma predelana po predpisanih metodah in postopkih. Minister predpiše podrobnejše metode in postopke pridelave oziroma predelave krme in pogoje za izdajo certifikata.
1
+
Krma je lahko označena z označbo »ekološka«, če je zanjo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje in ga izda organizacija za kontrolo, določena z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Ekološka krma je krma, ki je pridelana oziroma predelana po predpisanih metodah in postopkih. Minister predpiše podrobnejše metode in postopke pridelave oziroma predelave krme in pogoje za izdajo certifikata.
1
−
Obrat lahko proizvaja, skladišči, pakira in pripravlja za trg krmo, ki je proizvod industrijske predelave in ki vsebuje proizvode živalskega izvora ali dodatke oziroma premikse, če je vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo. V register se lahko vpiše tudi obrat, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Minister predpiše dopustna odstopanja od pogojev. Obrat iz prvega odstavka tega člena mora izpolnjevati pogoje, določene v predpisih, ki urejajo veterinarstvo in zagotavljati tudi:
1
+
Obrat, ki proizvaja, skladišči, pakira, pripravlja za trg ali daje v promet krmne mešanice z dodatki ali premiksi, dodatke, premikse ali proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin, mora biti vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, in je pod veterinarskim nadzorom v skladu s 27. členom Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01). Posrednik, ki skladišči, pakira, pripravlja za trg ali daje v promet dodatke, premikse ali proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin, mora biti vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in je pod veterinarskim nadzorom v skladu s 27. členom Zakona o veterinarstvu. Obrat iz prvega odstavka tega člena in posrednik iz prejšnjega odstavka, se lahko vpišeta v register obratov, če izpolnjujeta pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo veterinarstvo in pogoje glede prostorov, kadrov in opreme, ki jih predpiše minister. Ne glede na peti odstavek 31. člena Zakona o veterinarstvu se v register obratov, ki se vodi v območnem uradu Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), vpiše obrat iz prvega odstavka tega člena, ki proizvaja, skladišči, pakira, pripravlja za trg manj zahtevne dodatke, premikse ali krmne mešanice in posrednik iz drugega odstavka tega člena, ki skladišči, pakira, pripravlja za trg manj zahtevne dodatke ali premikse ter obrat ali posrednik, ki je registriran po predpisih, ki urejajo zdravila in kemikalije, le na podlagi zahtevka, kateremu priloži obrat ali posrednik izjavo, da izpolnjuje predpisane pogoje. Obrat mora voditi predpisane evidence o proizvodnji, skladiščenju, pripravi za trg, o krmi, sestavinah krme, poreklu, uporabljenih dodatkih in o podatkih, ki zagotavljajo sledljivost proizvoda. Posrednik mora voditi predpisane evidence o skladiščenju, pripravi za trg, o krmi, sestavinah krme, poreklu, uporabljenih dodatkih in o podatkih, ki zagotavljajo sledljivost proizvoda. Obrat in posrednik morata evidence iz petega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka, hraniti najmanj tri leta. Minister predpiše manj zahtevne dodatke, premikse ali krmne mešanice iz četrtega odstavka tega člena in način vodenja in podrobnejšo vsebino evidenc iz petega in šestega odstavka tega člena. Če obrat ali posrednik ne izpolnjuje več pogojev, določenih s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in s tem zakonom, VURS razveljavi odločbo o registraciji obrata.
2
−
- nemoteno proizvodnjo, skladiščenje, pakiranje, pripravo za trg in kontrolo krme, dodatkov in premiksov;
−
3
−
- da je med proizvodnjo, skladiščenjem, pakiranjem in pripravo za trg preprečeno onesnaženje krme, dodatkov in premiksov;
−
4
−
- da zunanji vplivi ne delujejo negativno na zdravstveno in kakovostno ustreznost krme, dodatkov in premiksov;
−
5
−
- primerno opremljenost objektov;
−
6
−
- primerno opremo za proizvodnjo in skladiščenje, pakiranje in pripravo za trg. V obratu, ki proizvaja, skladišči, pakira ali pripravlja za trg krmo, dodatke ali premikse, razen obrata iz drugega odstavka tega člena, mora biti v skladu z obsegom poslovanja zaposlena najmanj ena oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo živilske tehnologije, kmetijstva, zootehnike, veterine, farmacije ali kemije. Obrat mora voditi evidenco:
−
7
−
- o vseh fazah proizvodnje oziroma skladiščenja in priprave za trg;
−
8
−
- o rizičnih točkah proizvodnega procesa, skladiščenja, pakiranja oziroma priprave za trg;
−
9
−
- o poreklu krme;
−
10
−
- o vrsti in poreklu sestavin krme, ki so živalskega izvora;
−
11
−
- o dodatkih, uporabljenih v proizvodnji krme;
−
12
−
- o drugih podatkih, ki zagotavljajo neoporečnost in sledljivost proizvoda. Obrat mora hraniti evidence iz prejšnjega odstavka najmanj tri leta. Minister predpiše podrobnejše pogoje iz tretjega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati obrat, pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz četrtega odstavka tega člena, način vodenja in podrobnejšo vsebino evidenc iz petega odstavka tega člena. Če obrat ne izpolnjuje več pogojev, določenih s predpisi, ki urejajo veterinarstvo in s tem zakonom, Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) razveljavi odločbo o registraciji obrata. Ne glede na peti odstavek 31. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) mora biti komisija za pregled obrata iz prvega in drugega odstavka tega člena, sestavljena iz najmanj treh članov, po enim strokovnjakom s področja veterine, agronomije in zootehnike.
−
1
−
Pravna ali fizična oseba lahko daje krmo z dodatki ali dodatke v promet, če so dodatki vpisani na seznama, ki ju določi minister. Seznama vsebujeta:
1
+
Ne sme se predelovati, dajati v promet ali uporabljati krme z dodatki, dodatka ali premiksa iz dodatkov, če dodatek nima dovoljenja pristojnega organa Evropske unije in če ni vpisan na seznamu, ki je sestavni del Evropske uredbe, ki ureja krmne dodatke za uporabo v prehrani živali.
2
−
- Seznam I.: nutritivne antibiotike, pospeševalce rasti, kokcidiostatike ipd.;
−
3
−
- Seznam II.: antioksidante, snovi, ki izboljšujejo aromo in apetit, emulgatorje, stabilizatorje, zgoščevalce in sredstva za želiranje, barvila vključno s pigmenti, konzervanse, vitamine, provitamine in podobno delujoče snovi, ki so kemično nedvoumno opisane, mikroelemente, pospeševalce rasti, sredstva, ki vplivajo na vezavo sipkosti in strjevanje, regulatorje kislosti ipd. Minister predpiše vsebino seznamov in določi podrobnejše pogoje za uporabo dodatkov glede na namen.
−
1
−
Nov dodatek je lahko v prometu, ko pridobi dovoljenje za promet in ko je vpisan na ustrezen seznam. Predlagatelj, ki je lahko pravna ali fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Predlagatelj mora imeti zaposleno odgovorno osebo z univerzitetno izobrazbo veterinarske, biotehniške ali farmacevtske smeri. Vloga mora vsebovati najmanj:
1
+
Dovoljenje za dodatek ali dovoljenje za novo uporabo dodatka izda pristojni organ Evropske unije v skladu z Uredbo ES št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 18. 10. 2003) z vsemi spremembami.
2
−
- ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež predlagatelja,
−
3
−
- ime dodatka,
−
4
−
- druge predpisane podatke o dodatku. Vlogi mora biti priložena dokumentacija o preskusih, na podlagi katere je mogoče izdelati oceno varnosti uporabe dodatka in morebitnih negativnih bioloških posledicah njegove uporabe za krmljenje živali, za katere verodostojnost jamči predlagatelj. Minister podrobneje predpiše vsebino vloge, postopek in pogoje za pridobitev dovoljenja.
−
1
−
Ministrstvo izda dovoljenje najkasneje v šestih mesecih od prejema popolne vloge, na podlagi mnenja komisije iz tretjega odstavka tega člena. Po prejemu vloge za izdajo dovoljenja ministrstvo najprej ugotovi, če je vloga popolna. Če vloga ni popolna, se stranki naloži, da v 60 dneh vlogo dopolni. Rok za izdajo dovoljenja prične teči z dnem prejema popolne vloge. Popolno vlogo obravnava komisija, ki jo imenuje minister izmed strokovnjakov s področja veterine, biotehnike in farmacije. Sestavo in način dela komisije določi minister. Člani komisije iz prejšnjega odstavka ne smejo biti na noben način poslovno povezani s predlagatelji ali z obrati, ki proizvajajo ali dajejo v promet dodatke, premikse oziroma krmne mešanice, ki vsebujejo dodatke s seznama I. ali II. Na podlagi izdanega dovoljenja se dodatek vpiše na seznam in se objavi. Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
−
2
−
- številko in datum izdaje dovoljenja;
−
3
−
- ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež prijavitelja;
−
4
−
- podatke in trgovsko ime dodatka;
−
5
−
- podatke o kakovostni in količinski sestavi dodatkov;
−
6
−
- druge podatke o dodatku, ki so potrebni za njegovo razpoznavanje.
−
1
−
Dodatek se izbriše s seznama, če:
−
2
−
- se ugotovi, da dodatek ni varen ali učinkovit;
−
3
−
- se ugotovi, da podatki iz predložene dokumentacije niso popolni oziroma pravilni;
−
4
−
- se razveljavi dovoljenje za promet z dodatkom.
−
1
−
Obrat lahko proizvaja, skladišči, pakira in pripravlja za trg krmo z dodatki ali premiksi ali dodatke s seznama I. ali II., če je vpisan v register obratov v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo. Ne glede na prejšnji odstavek ni obvezen vpis v register za obrate, ki proizvajajo, skladiščijo, pakirajo ali dajejo v promet dodatke s seznama I. ali II., ki so registrirani po predpisih, ki urejajo zdravila ali kemikalije.
−
1
−
V primeru, da se po vložitvi vloge iz 11. člena tega zakona pojavijo nova znanstvena spoznanja v zvezi z zdravstveno ali kakovostno ustreznostjo dodatka, mora vlagatelj, če to zahteva ministrstvo, predložiti dodatno dokumentacijo in vlogo dopolniti. Vlagatelj vloge za pridobitev dovoljenja iz 11. člena tega zakona je dolžan glede zdravstvene ali kakovostne ustreznosti dodatka, v skladu s tehnično znanstvenim napredkom in rezultati monitoringa dodatkov v prometu ter s spremembami v zvezi z dodatki, predložiti ministrstvu spremembe oziroma dopolnila k že predloženi dokumentaciji za dodatek. Če vlagatelj ne ravna v skladu s prejšnjim stavkom, ministrstvo ne izda dovoljenja oziroma razveljavi dovoljenje in izbriše dodatek iz seznama.
−
1
−
Če je že bilo izdano dovoljenje za dajanje v promet istovrstnega dodatka, ministrstvo na predlog predlagatelja in s predhodnim pisnim soglasjem imetnika že izdanega dovoljenja istovrstnega dodatka pri vodenju postopka izdaje novega dovoljenja, upošteva listine in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na že izdano dovoljenje za istovrstni dodatek. Po preteku 10 let od izdaje dovoljenja predhodno pisno soglasje imetnika že izdanega dovoljenja iz prejšnjega odstavka ni več potrebno.
−
1
−
Z namenom preprečitve nepotrebnih poskusov na živalih mora vsak predlagatelj pridobiti od ministrstva podatke o tem, ali je za dodatek že izdano dovoljenje iz 12. člena tega zakona. Predlagatelj, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za proizvodnjo ali promet istovrstnega dodatka, se mora sporazumeti o souporabi podatkov s tistim predlagateljem, katerega istovrstni dodatek je že pridobil dovoljenje za proizvodnjo in promet in je že vpisan na seznam I. ali II. Če do sporazuma ne pride, minister odloči o načinu souporabe podatkov zaradi preprečevanja nepotrebnih poskusov na živalih, pri čemer upošteva pravne interese vseh strank.
−
1
−
Kadar se zaradi ugotavljanja zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov in premiksov izvajajo poskusi na živalih s krmljenjem s krmo, dodatki in premiksi, je treba za poskuse predhodno pridobiti dovoljenje ministrstva. Ministrstvo izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če se poskusi izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali, sicer ga zavrne. V primerih iz prvega odstavka tega člena morajo biti krma, dodatki in premiksi posebej označeni in ločeno skladiščeni ter jih ni dovoljeno dajati v promet.
−
1
−
IV. STROKOVNE NALOGE
−
1
·
Uvoz krme, dodatkov in premiksov je dovoljen samo iz registriranih obratov držav, ki niso članice EU oziroma z EU nimajo sklenjenega sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: tretje države), ki so na seznamu obratov, ki je objavljen v Uradnem listu EU, in so pod nadzorom pristojnih organov tretjih držav. Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljen uvoz krme iz neregistriranih obratov, če registracija ni predpisana v državi članici EU ali na teritoriju EU. Carinski organi ne smejo začeti z uvozom posamičnega krmila živalskega ali rudninskega izvora, krmnih mešanic, dodatkov in premiksov, dokler ne dobijo od uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor odločbe, da glede zdravstvene in kakovostne ustreznosti ni ovir za uvoz. Carinski organi ne smejo začeti z uvozom posamičnega krmila rastlinskega izvora, dokler ne dobijo od fitosanitarnega inšpektorja odločbe, da glede zdravstvene in kakovostne ustreznosti ni ovir za uvoz. Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji ali fitosanitarni inšpektor na meji lahko pri uvozu krme, dodatkov in premiksov na stroške uvoznika odvzameta vzorce za laboratorijske preiskave. Do rezultatov analiz vzorcev odpremi uvoznik pošiljko v skladišče, ki je pod carinskim nadzorom. Carinski organi odobrijo uvoz krme, dodatkov in premiksov, šele po izdaji odločbe pristojnega inšpektorja na meji, s katero za vsak primer posebej ugotovi, da na podlagi predpisanih pogojev ni ovir za njihov uvoz. Obrat iz tretje države lahko uvaža krmo, dodatke ali premikse na teritorij EU ali držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu:EGP), če ima na teritoriju EU ali EGP registriranega posrednika s sedežem na teritoriju EU ali EGP. Nadzor prometa s krmo, dodatki in premiksi, ki se uvažajo, opravljajo pristojni inšpektorji na meji v skladu s predpisi, ki urejajo carinski sistem, zakonom, ki ureja veterinarstvo, s tem zakonom in predpisi, ki urejajo zdravstveno in kakovostno ustreznost krme. Uvoz krme, dodatkov in premiksov poteka le preko mejnih prehodov, ki so po predpisih, ki urejajo veterinarstvo in zdravstveno varstvo rastlin, določeni za veterinarski in fitosanitarni nadzor.
1
·
Uvoz krme, dodatkov in premiksov je dovoljen samo iz registriranih obratov držav, ki niso članice EU oziroma z EU nimajo sklenjenega sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: tretje države), ki so na seznamu obratov, ki je objavljen v Uradnem listu EU, in so pod nadzorom pristojnih organov tretjih držav. Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljen uvoz krme iz neregistriranih obratov, če registracija ni predpisana v državi članici EU ali na teritoriju EU. Carinski organi ne smejo začeti z uvozom posamičnega krmila živalskega ali rudninskega izvora, krmnih mešanic, dodatkov in premiksov, dokler ne dobijo od uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor odločbe, da glede zdravstvene in kakovostne ustreznosti ni ovir za uvoz. Carinski organi ne smejo začeti z uvozom posamičnega krmila rastlinskega izvora, dokler ne dobijo od fitosanitarnega inšpektorja odločbe, da glede zdravstvene in kakovostne ustreznosti ni ovir za uvoz. Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji ali fitosanitarni inšpektor na meji lahko pri uvozu krme, dodatkov in premiksov na stroške uvoznika odvzameta vzorce za laboratorijske preiskave. Do rezultatov analiz vzorcev odpremi uvoznik pošiljko v skladišče, ki je pod carinskim nadzorom. Carinski organi odobrijo uvoz krme, dodatkov in premiksov, šele po izdaji odločbe pristojnega inšpektorja na meji, s katero za vsak primer posebej ugotovi, da na podlagi predpisanih pogojev ni ovir za njihov uvoz. Obrat iz tretje države lahko uvaža krmo, dodatke ali premikse na teritorij EU ali držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu:EGP), če ima na teritoriju EU ali EGP registriranega posrednika s sedežem na teritoriju EU ali EGP. Nadzor prometa s krmo, dodatki in premiksi, ki se uvažajo, opravljajo pristojni inšpektorji na meji v skladu s predpisi, ki urejajo carinski sistem, zakonom, ki ureja veterinarstvo, s tem zakonom in predpisi, ki urejajo zdravstveno in kakovostno ustreznost krme. Uvoz krme, dodatkov in premiksov poteka le preko mejnih prehodov, ki so po predpisih, ki urejajo veterinarstvo in zdravstveno varstvo rastlin, določeni za veterinarski in fitosanitarni nadzor.
2
+
Uvoz krme, dodatkov in premiksov je dovoljen samo iz registriranih obratov držav, ki niso članice EU oziroma z EU nimajo sklenjenega sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: tretje države), ki so na seznamu obratov, ki je objavljen v Uradnem listu EU, in so pod nadzorom pristojnih organov tretjih držav. Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljen uvoz krme iz neregistriranih obratov, če registracija ni predpisana v državi članici EU ali na teritoriju EU. Carinski organi ne smejo začeti z uvozom posamičnega krmila živalskega ali rudninskega izvora, krmnih mešanic, dodatkov in premiksov, dokler ne dobijo od uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor odločbe, da glede zdravstvene in kakovostne ustreznosti ni ovir za uvoz. Carinski organi ne smejo začeti z uvozom posamičnega krmila rastlinskega izvora, dokler ne dobijo od fitosanitarnega inšpektorja odločbe, da glede zdravstvene in kakovostne ustreznosti ni ovir za uvoz. Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji ali fitosanitarni inšpektor na meji lahko pri uvozu krme, dodatkov in premiksov na stroške uvoznika odvzameta vzorce za laboratorijske preiskave. Do rezultatov analiz vzorcev odpremi uvoznik pošiljko v skladišče, ki je pod carinskim nadzorom. Carinski organi odobrijo uvoz krme, dodatkov in premiksov, šele po izdaji odločbe pristojnega inšpektorja na meji, s katero za vsak primer posebej ugotovi, da na podlagi predpisanih pogojev ni ovir za njihov uvoz. Obrat iz tretje države lahko uvaža krmo, dodatke ali premikse na teritorij EU ali držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu:EGP), če ima na teritoriju EU ali EGP registriranega posrednika s sedežem na teritoriju EU ali EGP. Nadzor prometa s krmo, dodatki in premiksi, ki se uvažajo, opravljajo pristojni inšpektorji na meji v skladu s predpisi, ki urejajo carinski sistem, zakonom, ki ureja veterinarstvo, s tem zakonom in predpisi, ki urejajo zdravstveno in kakovostno ustreznost krme. Uvoz krme, dodatkov in premiksov poteka le preko mejnih prehodov, ki so po predpisih, ki urejajo veterinarstvo in zdravstveno varstvo rastlin, določeni za veterinarski in fitosanitarni nadzor.
+
1
·
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo kakovostno ustreznost krme, dodatkov in premiksov, opravljajo v notranjem prometu inšpektorji za kontrolo krme, ki delujejo v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo zdravstveno ustreznost krme, dodatkov in premiksov, opravljajo v notranjem prometu uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo kakovostno in zdravstveno ustreznost posamičnega krmila rastlinskega izvora, opravljajo v zvezi z uvozom krme, dodatkov in premiksov, fitosanitarni inšpektorji. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo zdravstveno in kakovostno ustreznost posamičnega krmila živalskega in rudninskega izvora, krmnih mešanic, dodatkov in premiksov, v zvezi z uvozom krme, dodatkov in premiksov, opravljajo uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor na meji. Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva inšpektor za kontrolo krme, fitosanitarni inšpektor in uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektorji) izkazujejo s službeno izkaznico, ki jim jo glede na področje dela izda predstojnik inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, ali predstojnik VURS. Inšpektor za kontrolo krme mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima univerzitetno strokovno izobrazbo agronomske ali zootehniške smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v agronomski ali zootehniški stroki.
1
·
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo kakovostno ustreznost krme, dodatkov in premiksov, opravljajo v notranjem prometu inšpektorji za kontrolo krme, ki delujejo v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo zdravstveno ustreznost krme, dodatkov in premiksov, opravljajo v notranjem prometu uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo kakovostno in zdravstveno ustreznost posamičnega krmila rastlinskega izvora, opravljajo v zvezi z uvozom krme, dodatkov in premiksov, fitosanitarni inšpektorji. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo zdravstveno in kakovostno ustreznost posamičnega krmila živalskega in rudninskega izvora, krmnih mešanic, dodatkov in premiksov, v zvezi z uvozom krme, dodatkov in premiksov, opravljajo uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor na meji. Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva inšpektor za kontrolo krme, fitosanitarni inšpektor in uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektorji) izkazujejo s službeno izkaznico, ki jim jo glede na področje dela izda predstojnik inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, ali predstojnik VURS. Inšpektor za kontrolo krme mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima univerzitetno strokovno izobrazbo agronomske ali zootehniške smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v agronomski ali zootehniški stroki.
2
+
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo kakovostno ustreznost krme, dodatkov in premiksov, opravljajo v notranjem prometu inšpektorji za kontrolo krme, ki delujejo v okviru inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo zdravstveno ustreznost krme, dodatkov in premiksov, opravljajo v notranjem prometu uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo kakovostno in zdravstveno ustreznost posamičnega krmila rastlinskega izvora, opravljajo v zvezi z uvozom krme, dodatkov in premiksov, fitosanitarni inšpektorji. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, ki urejajo zdravstveno in kakovostno ustreznost posamičnega krmila živalskega in rudninskega izvora, krmnih mešanic, dodatkov in premiksov, v zvezi z uvozom krme, dodatkov in premiksov, opravljajo uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor na meji. Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva inšpektor za kontrolo krme, fitosanitarni inšpektor in uradni veterinar za inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektorji) izkazujejo s službeno izkaznico, ki jim jo glede na področje dela izda predstojnik inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, ali predstojnik VURS. Inšpektor za kontrolo krme mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima univerzitetno strokovno izobrazbo agronomske ali zootehniške smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v agronomski ali zootehniški stroki.
+
1
·
Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima inšpektor za kontrolo krme poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednje pristojnosti:
1
·
Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima inšpektor za kontrolo krme poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednje pristojnosti:
2
·
1. pregledovati krmo, dodatke in premikse v proizvodnji, skladiščenju, v prometu ali v uporabi, glede kakovosti krme, dodatkov in premiksov;
2
·
1. pregledovati krmo, dodatke in premikse v proizvodnji, skladiščenju, v prometu ali v uporabi, glede kakovosti krme, dodatkov in premiksov;
3
·
2. prepovedati proizvodnjo, skladiščenje, promet in uporabo krme, dodatkov in premiksov, če obstoja dvom v njihovo kakovostno neustreznost; 2.a prepovedati promet krme, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO ali krme, proizvedene iz GSO, ki nima dovoljenja pristojnega organa;
3
·
2. prepovedati proizvodnjo, skladiščenje, promet in uporabo krme, dodatkov in premiksov, če obstoja dvom v njihovo kakovostno neustreznost; 2.a prepovedati promet krme, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO ali krme, proizvedene iz GSO, ki nima dovoljenja pristojnega organa;
4
·
3. jemati vzorce krme, dodatkov in premiksov ter jih pošiljati v preiskave v uradne laboratorije, da se preizkusi, ali ustrezajo predpisom o kakovostni ustreznosti;
4
·
3. jemati vzorce krme, dodatkov in premiksov ter jih pošiljati v preiskave v uradne laboratorije, da se preizkusi, ali ustrezajo predpisom o kakovostni ustreznosti;
5
·
4. prepovedati promet s krmo, dodatki in premiksi, če niso pakirani v predpisani embalaži;
5
·
4. prepovedati promet s krmo, dodatki in premiksi, če niso pakirani v predpisani embalaži;
6
·
5. prepovedati prevoz krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
6
·
5. prepovedati prevoz krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
7
·
6. prepovedati skladiščenje krme, če niso izpolnjeni predpisani pogoji za skladiščenje;
7
·
6. prepovedati skladiščenje krme, če niso izpolnjeni predpisani pogoji za skladiščenje;
8
·
7. prepovedati uporabo vozil za prevoz krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
8
·
7. prepovedati uporabo vozil za prevoz krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
9
·
8. odrediti odstranitev oziroma neškodljivo uničenje krme, dodatkov in premiksov, če niso kakovostno ustrezni;
9
·
8. odrediti odstranitev oziroma neškodljivo uničenje krme, dodatkov in premiksov, če niso kakovostno ustrezni;
10
·
9. odrediti način uporabe ali predelave krme, katere prehranska vrednost ali uporabnost je zmanjšana;
10
·
9. odrediti način uporabe ali predelave krme, katere prehranska vrednost ali uporabnost je zmanjšana;
11
·
10. odrediti odpravo nepravilnosti v proizvodnji, skladiščenju, prometu in uporabi krme, dodatkov in premiksov;
11
·
10. odrediti odpravo nepravilnosti v proizvodnji, skladiščenju, prometu in uporabi krme, dodatkov in premiksov;
12
·
11. pregledovati evidence, ki so jih dolžni voditi obrati;
12
·
11. pregledovati evidence, ki so jih dolžni voditi obrati;
13
·
12. odrediti potrebne ukrepe za zagotavljanje kakovosti krme, dodatkov in premiksov;
13
·
12. odrediti potrebne ukrepe za zagotavljanje kakovosti krme, dodatkov in premiksov;
14
·
13. pregledovati dokumentacijo, evidence o rezultatih preiskav in druge listine fizičnih in pravnih oseb, ki se nanašajo na krmo, dodatke in premikse;
14
·
13. pregledovati dokumentacijo, evidence o rezultatih preiskav in druge listine fizičnih in pravnih oseb, ki se nanašajo na krmo, dodatke in premikse;
15
·
14. odrediti odpravo organizacijskih in higiensko tehničnih ter drugih pomanjkljivosti, ki povzročajo neustrezno kakovost dela v proizvodnji, skladiščenju, prometu ali pri uporabi krme, dodatkov in premiksov;
15
·
14. odrediti odpravo organizacijskih in higiensko tehničnih ter drugih pomanjkljivosti, ki povzročajo neustrezno kakovost dela v proizvodnji, skladiščenju, prometu ali pri uporabi krme, dodatkov in premiksov;
16
·
15. odrediti odpravo nepravilnosti in prepovedati promet krme, dodatkov in premiksov, ki niso predpisano označeni;
16
·
15. odrediti odpravo nepravilnosti in prepovedati promet krme, dodatkov in premiksov, ki niso predpisano označeni;
17
·
16. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
17
·
16. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
18
·
17. prepovedati proizvodnjo oziroma dajanje v promet dodatkov, premiksov in krmnih mešanic, ki vsebujejo dodatke, ki nimajo dovoljenja za proizvodnjo oziroma promet in ki niso objavljeni na seznamih I. ali II.
18
·
17. prepovedati proizvodnjo oziroma dajanje v promet dodatkov, premiksov in krmnih mešanic, ki vsebujejo dodatke, ki nimajo dovoljenja za proizvodnjo oziroma promet in ki niso objavljeni na seznamih I. ali II.
19
+
2.a prepovedati promet krme, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO ali krme, proizvedene iz GSO, ki nima dovoljenja pristojnega organa;
+
1
−
Pri inšpekcijskem nadzorstvu na meji ima uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, in po predpisih, ki urejajo veterinarstvo, še naslednje pristojnosti:
1
+
(pristojnosti uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor na meji) Pri inšpekcijskem nadzorstvu na meji ima uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji poleg pristojnosti po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, in po predpisih, ki urejajo veterinarstvo, še naslednje pristojnosti:
2
·
1. opraviti pregled krme, dodatkov in premiksov, ki so namenjeni za uvoz ali izvoz;
2
·
1. opraviti pregled krme, dodatkov in premiksov, ki so namenjeni za uvoz ali izvoz;
3
·
2. odvzeti vzorce krme, dodatkov in premiksov zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti ter jih poslati v preiskave;
3
·
2. odvzeti vzorce krme, dodatkov in premiksov zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti ter jih poslati v preiskave;
4
·
3. prepovedati izvoz ali uvoz krme, dodatkov ali premiksov, če ne ustrezajo predpisanim pogojem glede zdravstvene ustreznosti:
4
·
3. prepovedati izvoz ali uvoz krme, dodatkov ali premiksov, če ne ustrezajo predpisanim pogojem glede zdravstvene ustreznosti:
5
·
4. na mejnem prehodu opraviti pregled zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov in premiksov;
5
·
4. na mejnem prehodu opraviti pregled zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov in premiksov;
6
·
5. odrediti skladiščenje pošiljke v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom, če je treba preiskati njeno zdravstveno ustreznost;
6
·
5. odrediti skladiščenje pošiljke v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom, če je treba preiskati njeno zdravstveno ustreznost;
7
·
6. odvzeti osebam, ki pridejo čez državno mejo Republike Slovenije, osebne pošiljke, ki vsebujejo krmo, dodatke in premikse, če obstaja sum glede zdravstvene ustreznosti;
7
·
6. odvzeti osebam, ki pridejo čez državno mejo Republike Slovenije, osebne pošiljke, ki vsebujejo krmo, dodatke in premikse, če obstaja sum glede zdravstvene ustreznosti;
8
·
7. prepovedati uporabo krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede zdravstvene ustreznosti;
8
·
7. prepovedati uporabo krme, dodatkov in premiksov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede zdravstvene ustreznosti;
9
·
8. pregledovati dokumentacijo in listine pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s prevozom krme, dodatkov in premiksov;
9
·
8. pregledovati dokumentacijo in listine pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s prevozom krme, dodatkov in premiksov;
10
·
9. voditi evidenco izvoznih in uvoznih pošiljk krme, dodatkov in premiksov pri prehodu čez državno mejo;
10
·
9. voditi evidenco izvoznih in uvoznih pošiljk krme, dodatkov in premiksov pri prehodu čez državno mejo;
11
·
10. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
11
·
10. začasno odvzeti krmo, dodatke in premikse ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
12
·
11. odrediti skladiščenje krme, dodatkov in premiksov v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom, če je treba preiskati njihovo zdravstveno ustreznost.
12
·
11. odrediti skladiščenje krme, dodatkov in premiksov v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom, če je treba preiskati njihovo zdravstveno ustreznost.
+
1
+
Inšpektorat, pristojen za kmetijstvo, in VURS pripravita program nadzora, ki določa ciljne kontrolne preglede na podlagi ocene tveganja in zajema vse faze v proizvodnji ter vse vrste obratov, v katerih potekajo proizvodnja, skladiščenje, promet in uporaba proizvodov za prehrano živali, in dejavnost posrednikov. Število inšpekcijskih pregledov ter število odvzemov vzorcev krme, dodatkov in premiksov je odvisno od ugotovljenega stanja v preteklosti in splošnega stanja v državi oziroma od priporočil Evropske komisije. VURS pripravi skupno poročilo o izvedbi programa nadzora in poroča Evropski komisiji.
1
·
Za spremljanje zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov, premiksov in za določanje maksimalnih vrednosti parametrov zdravstvene ustreznosti in kakovosti krme, dodatkov, premiksov sprejme minister letni program monitoringa (v nadaljnjem besedilu: monitoring). Letni program monitoringa lahko vključuje uvedbo preskusnih metod na področju krme, dodatkov, premiksov, ki so potrebni za izvajanje monitoringa. Ministrstvo zagotovi sredstva za izvajanje monitoringa.
1
·
Za spremljanje zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov, premiksov in za določanje maksimalnih vrednosti parametrov zdravstvene ustreznosti in kakovosti krme, dodatkov, premiksov sprejme minister letni program monitoringa (v nadaljnjem besedilu: monitoring). Letni program monitoringa lahko vključuje uvedbo preskusnih metod na področju krme, dodatkov, premiksov, ki so potrebni za izvajanje monitoringa. Ministrstvo zagotovi sredstva za izvajanje monitoringa.
2
+
Za spremljanje zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov, premiksov in za določanje maksimalnih vrednosti parametrov zdravstvene ustreznosti in kakovosti krme, dodatkov, premiksov sprejme minister letni program monitoringa (v nadaljnjem besedilu: monitoring). Letni program monitoringa lahko vključuje uvedbo preskusnih metod na področju krme, dodatkov, premiksov, ki so potrebni za izvajanje monitoringa. Ministrstvo zagotovi sredstva za izvajanje monitoringa.
+
+
1
+
Minister za izvajanje tega zakona in predpisov EU sprejema podzakonske predpise, ki urejajo krmo, dodatke in premikse. IX. STROŠKI
1
·
Z globo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1
·
Z globo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
2
·
- če proizvaja, skladišči ali daje v promet ali uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način (prvi in četrti odstavek 3. člena);
2
·
- če proizvaja, skladišči ali daje v promet ali uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način (prvi in četrti odstavek 3. člena);
3
·
- če daje v promet krmo, dodatke ali premikse, ki jim je potekel rok uporabe (drugi odstavek 3. člena);
3
·
- če daje v promet krmo, dodatke ali premikse, ki jim je potekel rok uporabe (drugi odstavek 3. člena);
4
·
- če daje v promet krmo v nasprotju s 3.a členom tega zakona;
4
·
- če daje v promet krmo v nasprotju s 3.a členom tega zakona;
5
·
- če daje v promet krmo, dodatke in premikse, ki niso označeni na predpisan način ali če krme, ki je v prometu v razsutem stanju, ne spremlja predpisan dokument (prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 4. člena);
5
·
- če daje v promet krmo, dodatke in premikse, ki niso označeni na predpisan način ali če krme, ki je v prometu v razsutem stanju, ne spremlja predpisan dokument (prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 4. člena);
6
·
- če označi krmo z označbo »ekološka« v nasprotju s 5. členom tega zakona;
6
·
- če označi krmo z označbo »ekološka« v nasprotju s 5. členom tega zakona;
7
·
- če daje v promet krmo, dodatke in premikse v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena tega zakona;
7
·
- če daje v promet krmo, dodatke in premikse v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena tega zakona;
8
·
- če proizvaja, daje v promet ali uporablja krmo z dodatki, premikse iz dodatkov ali dodatke v nasprotju z 10. členom tega zakona;
8
·
- če proizvaja, daje v promet ali uporablja krmo z dodatki, premikse iz dodatkov ali dodatke v nasprotju z 10. členom tega zakona;
9
·
- če uvaža krmo, dodatke in premikse v nasprotju z 22. členom tega zakona. Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke ali premikse, ki niso zdravstveno ali kakovostno ustrezni (prvi, drugi, tretji in peti odstavek 3. člena). Z globo od 20.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
9
·
- če uvaža krmo, dodatke in premikse v nasprotju z 22. členom tega zakona. Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke ali premikse, ki niso zdravstveno ali kakovostno ustrezni (prvi, drugi, tretji in peti odstavek 3. člena). Z globo od 20.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
10
+
Z globo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
+
11
+
- če proizvaja, skladišči ali daje v promet ali uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke in premikse, ki niso kakovostno ustrezni, označeni in pakirani na predpisan način (prvi in četrti odstavek 3. člena);
+
12
+
- če daje v promet krmo, dodatke ali premikse, ki jim je potekel rok uporabe (drugi odstavek 3. člena);
+
13
+
- če daje v promet krmo v nasprotju s 3.a členom tega zakona;
+
14
+
- če daje v promet krmo, dodatke in premikse, ki niso označeni na predpisan način ali če krme, ki je v prometu v razsutem stanju, ne spremlja predpisan dokument (prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 4. člena);
+
15
+
- če označi krmo z označbo »ekološka« v nasprotju s 5. členom tega zakona;
+
16
+
- če daje v promet krmo, dodatke in premikse v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena tega zakona;
+
17
+
- če proizvaja, daje v promet ali uporablja krmo z dodatki, premikse iz dodatkov ali dodatke v nasprotju z 10. členom tega zakona;
+
18
+
- če uvaža krmo, dodatke in premikse v nasprotju z 22. členom tega zakona. Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če uporablja za krmljenje živali krmo, dodatke ali premikse, ki niso zdravstveno ali kakovostno ustrezni (prvi, drugi, tretji in peti odstavek 3. člena). Z globo od 20.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
+
1
−
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju samem, se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1
+
Z globo od 200.000 tolarjev do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
2
·
- če daje krmo v promet v razsutem stanju v nasprotju z drugim odstavkom 6. člena tega zakona;
2
·
- če daje krmo v promet v razsutem stanju v nasprotju z drugim odstavkom 6. člena tega zakona;
3
−
- če opravlja prevoz krme v razsutem stanju v nasprotju z prvim odstavkom 7. člena tega člena;
3
+
- če opravlja prevoz krme v razsutem stanju v nasprotju z prvim odstavkom 7. člena tega zakona;
4
−
- če se krma skladišči v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena tega člena;
4
+
- če se krma skladišči v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena tega zakona;
5
−
- če v obratu nima zaposlene osebe z ustrezno izobrazbo, usposobljenostjo in delovnimi izkušnjami (četrti odstavek 8. člena);
5
+
- če ne vodi in hrani predpisane evidence (peti in šesti odstavek 8. člena). Z globo od 25.000 tolarjev do 170.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
6
−
- če ne vodi in hrani predpisane evidence (peti in šesti odstavek 8. člena);
−
7
−
- če ne pridobi dovoljenja ministrstva (prvi odstavek 18. člena); Z denarno kaznijo 25.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
−
1
·
Z globo od 200.000 tolarjev do 800.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1
·
Z globo od 200.000 tolarjev do 800.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
2
·
- če inšpektorju za kontrolo kakovosti krme ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (prvi odstavek 32. člena);
2
·
- če inšpektorju za kontrolo kakovosti krme ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (prvi odstavek 32. člena);
3
·
- če v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (drugi odstavek 32. člena). Z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
3
·
- če v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (drugi odstavek 32. člena). Z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
4
+
Z globo od 200.000 tolarjev do 800.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
+
5
+
- če inšpektorju za kontrolo kakovosti krme ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (prvi odstavek 32. člena);
+
6
+
- če v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (drugi odstavek 32. člena). Z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
+
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o krmi (ZKrmi-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o krmi (ZKrmi-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. aprila 2004. Št. 001-22-69/04 Ljubljana, dne 28. aprila 2004. dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KRMI (ZKrmi-A)
−
1
−
Globe, določene v 36., 37. in 38. členu zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v višini s tem zakonom predpisanih glob. Določbe četrtega odstavka 36. člena zakona, drugega odstavka 37. člena zakona in četrtega odstavka 38. člena zakona, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 321-17/01-1/3 Ljubljana, dne 20. aprila 2004. EPA 1209-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
−