Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (ZLKSDL) Razglašam zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (ZLKSDL), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. oktobra 1999. Št. 001-22-150/99 Ljubljana, dne 28. oktobra 1999. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. Z A K O N O LASTNINJENJU KULTURNIH SPOMENIKOV V DRUŽBENI LASTNINI (ZLKSDL)

Ta zakon ureja lastninjenje nepremičnih kulturnih spomenikov (v nadaljevanju: spomenikov), ki so bili družbena lastnina v sredstvih podjetij in drugih pravnih oseb na dan 23. 8. 1996.

Spomeniki iz prejšnjega člena, ki so na dan uveljavitve tega zakona razglašeni kot spomeniki državnega pomena, postanejo last države Republike Slovenije skupaj s premičninami, ki služijo upravljanju, rabi, vzdrževanju ali varstvu spomenika. Seznam spomenikov iz prejšnjega odstavka je v prilogi, ki je sestavni del tega zakona.

Spomeniki iz prvega člena tega zakona, ki so na dan uveljavitve tega zakona razglašeni kot spomeniki občinskega pomena, postanejo last občine, na območju katere ležijo skupaj s premičninami, ki služijo upravljanju, rabi, vzdrževanju ali varstvu spomenika. Seznam spomenikov iz prejšnjega odstavka je v prilogi 2, ki je sestavni del tega zakona.

S spomeniki, ki s tem zakonom preidejo v last države, upravlja Ministrstvo za kulturo neposredno oziroma preko ustrezno usposobljenega zunanjega izvajalca, s spomeniki, ki pa postanejo last lokalne skupnosti, pa njen pristojen organ.

Imetnik pravice uporabe na nepremičnem spomeniku v družbeni lastnini, mora skleniti z Republiko Slovenijo oziroma z občino, ki je lastnica spomenika, pogodbo o prenosu spomenika v posest v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

V pogodbi iz prejšnjega člena se uredi tudi vračilo vlaganj dosedanjim upravljalcem v podržavljene spomenike, po kateri se ta sredstva povrne najkasneje v desetih letih od uveljavitve tega zakona. V pogodbi, ki jo skleneta Republika Slovenija in dosedanji upravljalec, se določita višina in rok vračanja sredstev, razen sredstev rednega vzdrževanja. Pri določanju višine sredstev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo le tista vlaganja, ki so bila potrebna za ohranjanje spomenika in ki so pomenila trajno povečanje njegove vrednosti, in to le v delu, ki je presegel ekonomske koristi iz gospodarjenja oziroma uporabe spomenika. Za vračilo vlaganj v spomenike, ki postanejo last občin, se smiselno upoštevata določbi prvega in drugega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 16/96) in sklep Vlade Republike Slovenije o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postali last Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 46/96 in 57/97).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 300-01/91-31/1 Ljubljana, dne 20. oktobra 1999. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.