← Back to list
Zakon o maturi
ZMat
37articles changed
+8added
+3removed
+26modified
added 2798removed 652words
48paragraphs
Version history
1
·
Poklicna matura je državni izpit. S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo. Poklicna matura se lahko opravlja v dveh oblikah:
1
·
Poklicna matura je državni izpit. S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo. Poklicna matura se lahko opravlja v dveh oblikah:
2
·
- poklicna matura iz štirih predmetov, od tega iz dveh predmetov skupnega dela poklicne mature in dveh predmetov izbirnega dela poklicne mature ali
2
·
- poklicna matura iz štirih predmetov, od tega iz dveh predmetov skupnega dela poklicne mature in dveh predmetov izbirnega dela poklicne mature ali
3
·
- poklicna matura iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela splošne mature iz prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 7.a člena tega zakona v skladu z določbami, ki veljajo za splošno maturo, temeljnega strokovnoteoretičnega predmeta ter enega predmeta izbirnega dela. S poklicno maturo iz prve alineje prejšnjega odstavka kandidati dokazujejo usposobljenost za višji in visokošolski strokovni študij, s poklicno maturo iz druge alineje prejšnjega odstavka pa tudi usposobljenost za tiste univerzitetne in enovite magistrske študije, ki vpis s poklicno maturo s petimi predmeti omogočajo v svojih študijskih programih.
3
·
- poklicna matura iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela splošne mature iz prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 7.a člena tega zakona v skladu z določbami, ki veljajo za splošno maturo, temeljnega strokovnoteoretičnega predmeta ter enega predmeta izbirnega dela. S poklicno maturo iz prve alineje prejšnjega odstavka kandidati dokazujejo usposobljenost za višji in visokošolski strokovni študij, s poklicno maturo iz druge alineje prejšnjega odstavka pa tudi usposobljenost za tiste univerzitetne in enovite magistrske študije, ki vpis s poklicno maturo s petimi predmeti omogočajo v svojih študijskih programih.
4
+
Poklicna matura je državni izpit. S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo. Poklicna matura se lahko opravlja v dveh oblikah:
+
5
+
- poklicna matura iz štirih predmetov, od tega iz dveh predmetov skupnega dela poklicne mature in dveh predmetov izbirnega dela poklicne mature ali
+
6
+
- poklicna matura iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela splošne mature iz prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 7.a člena tega zakona v skladu z določbami, ki veljajo za splošno maturo, temeljnega strokovnoteoretičnega predmeta ter enega predmeta izbirnega dela. S poklicno maturo iz prve alineje prejšnjega odstavka kandidati dokazujejo usposobljenost za višji in visokošolski strokovni študij, s poklicno maturo iz druge alineje prejšnjega odstavka pa tudi usposobljenost za tiste univerzitetne in enovite magistrske študije, ki vpis s poklicno maturo s petimi predmeti omogočajo v svojih študijskih programih.
+
1
−
(predmeti skupnega dela poklicne mature iz štirih predmetov)
1
+
Predmeti skupnega dela poklicne mature iz štirih predmetov so:
2
·
- slovenščina,
2
·
- slovenščina,
3
·
- izpit iz temeljnega strokovno-teoretičnega predmeta. Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature iz štirih predmetov namesto slovenščine italijanščina, na območjih kjer živi madžarska narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino. Predmeti skupnega dela poklicne mature iz štirih predmetov so obvezni za vse kandidate. Temeljni strokovno-teoretični predmet kot predmet skupnega dela poklicne mature iz štirih predmetov določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
3
·
- izpit iz temeljnega strokovno-teoretičnega predmeta. Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature iz štirih predmetov namesto slovenščine italijanščina, na območjih kjer živi madžarska narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino. Predmeti skupnega dela poklicne mature iz štirih predmetov so obvezni za vse kandidate. Temeljni strokovno-teoretični predmet kot predmet skupnega dela poklicne mature iz štirih predmetov določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
+
1
+
Predmeti skupnega dela poklicne mature iz petih predmetov so:
+
2
+
- slovenščina, matematika in tuj jezik na ravni splošne mature,
+
3
+
- izpit iz temeljnega strokovnoteoretičnega predmeta. Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost, je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature iz petih predmetov namesto slovenščine italijanščina, na območjih, kjer živi madžarska narodna skupnost, pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino. Predmeti skupnega dela poklicne mature iz petih predmetov so obvezni za vse kandidate, ki opravljajo poklicno maturo iz petih predmetov. Temeljni strokovnoteoretični predmet kot predmet skupnega dela poklicne mature iz petih predmetov določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
1
−
(predmeti izbirnega dela poklicne mature iz štirih predmetov)
1
+
Predmeti izbirnega dela poklicne mature iz štirih predmetov so:
2
·
- matematika ali tuj jezik,
2
·
- matematika ali tuj jezik,
3
·
- izdelek, storitev, seminarska naloga z zagovorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine (v nadaljnjem besedilu: četrti predmet poklicne mature). Tuje jezike kot predmet izbirnega dela poklicne mature iz štirih predmetov določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na predlog Državne komisije za poklicno maturo. Četrti predmet poklicne mature iz štirih predmetov določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na predlog Državne komisije za poklicno maturo.
3
·
- izdelek, storitev, seminarska naloga z zagovorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine (v nadaljnjem besedilu: četrti predmet poklicne mature). Tuje jezike kot predmet izbirnega dela poklicne mature iz štirih predmetov določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na predlog Državne komisije za poklicno maturo. Četrti predmet poklicne mature iz štirih predmetov določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na predlog Državne komisije za poklicno maturo.
+
1
+
Predmet izbirnega dela poklicne mature iz petih predmetov je izdelek, storitev, seminarska naloga z zagovorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine. Predmet iz prejšnjega odstavka določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na predlog Državne komisije za poklicno maturo.
1
·
Državna komisija za splošno maturo ima predsednika in dvanajst članov. Sestavljajo jo uveljavljeni strokovnjaki z različnih predmetnih področij splošne mature oziroma s področja šolskega sistema in zunanjega ocenjevanja. Predsednika in devet članov imenuje minister, in sicer:
1
·
Državna komisija za splošno maturo ima predsednika in dvanajst članov. Sestavljajo jo uveljavljeni strokovnjaki z različnih predmetnih področij splošne mature oziroma s področja šolskega sistema in zunanjega ocenjevanja. Predsednika in devet članov imenuje minister, in sicer:
2
·
- enega člana na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
2
·
- enega člana na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
3
·
- tri člane izmed visokošolskih učiteljev na predlog univerz;
3
·
- tri člane izmed visokošolskih učiteljev na predlog univerz;
4
−
- dva člana izmed učiteljev gimnazij na predlog gimnazij;
4
+
- dva člana izmed ravnateljev gimnazij na predlog gimnazij;
5
·
- enega člana izmed delavcev ministrstva, pristojnega za šolstvo;
5
·
- enega člana izmed delavcev ministrstva, pristojnega za šolstvo;
6
·
- enega člana na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje;
6
·
- enega člana na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje;
7
·
- enega člana izmed predsednikov in članov državnih predmetnih komisij za splošno maturo in
7
·
- enega člana izmed predsednikov in članov državnih predmetnih komisij za splošno maturo in
8
·
- enega člana izmed strokovnjakov za zunanje preverjanje znanja na predlog ministrstva, pristojnega za šolstvo. Po funkciji so člani direktor Državnega izpitnega centra, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in predsednik Državne predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo. Namestnika predsednika izvolijo izmed sebe, na predlog predsednika, člani Državne komisije za splošno maturo. K obravnavi in reševanju posameznih strokovnih vprašanj lahko Državna komisija za splošno maturo vabi tudi predstavnike državnih predmetnih komisij za splošno maturo in druge strokovnjake. Predsednik, namestnik predsednika in člani se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Administrativna in strokovna opravila za Državno komisijo za splošno maturo opravlja Državni izpitni center. Državna komisija za splošno maturo uredi svoje delo s poslovnikom.
8
·
- enega člana izmed strokovnjakov za zunanje preverjanje znanja na predlog ministrstva, pristojnega za šolstvo. Po funkciji so člani direktor Državnega izpitnega centra, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in predsednik Državne predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo. Namestnika predsednika izvolijo izmed sebe, na predlog predsednika, člani Državne komisije za splošno maturo. K obravnavi in reševanju posameznih strokovnih vprašanj lahko Državna komisija za splošno maturo vabi tudi predstavnike državnih predmetnih komisij za splošno maturo in druge strokovnjake. Predsednik, namestnik predsednika in člani se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Administrativna in strokovna opravila za Državno komisijo za splošno maturo opravlja Državni izpitni center. Državna komisija za splošno maturo uredi svoje delo s poslovnikom.
1
·
Državna komisija za poklicno maturo obravnava strokovna vprašanja v zvezi s poklicno maturo ter v okviru svojih pooblastil vodi strokovno pripravo na poklicno maturo in spremlja njeno izvedbo. Pri tem:
1
·
Državna komisija za poklicno maturo obravnava strokovna vprašanja v zvezi s poklicno maturo ter v okviru svojih pooblastil vodi strokovno pripravo na poklicno maturo in spremlja njeno izvedbo. Pri tem:
2
·
- na predlog Državnega izpitnega centra imenuje državne predmetne komisije za poklicno maturo;
2
·
- na predlog Državnega izpitnega centra imenuje državne predmetne komisije za poklicno maturo;
3
·
- uskladi in predloži Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo v sprejem Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje in Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje;
3
·
- uskladi in predloži Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo v sprejem Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje in Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje;
4
·
- usklajuje delo državnih predmetnih komisij za poklicno maturo;
4
·
- usklajuje delo državnih predmetnih komisij za poklicno maturo;
5
·
- določi način in postopek varovanja podatkov in gradiv, ki so označeni kot izpitna tajnost;
5
·
- določi način in postopek varovanja podatkov in gradiv, ki so označeni kot izpitna tajnost;
6
·
- sprejme letno maturitetno poročilo o poklicni maturi do 1. decembra v koledarskem letu in ga predloži ministru, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za izobraževanje odraslih ter pošlje univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom;
6
·
- sprejme letno maturitetno poročilo o poklicni maturi do 1. decembra v koledarskem letu in ga predloži ministru, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za izobraževanje odraslih ter pošlje univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom;
7
·
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
7
·
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
8
+
- sprejme letno maturitetno poročilo o poklicni maturi do 1. decembra v koledarskem letu in ga predloži ministru, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za izobraževanje odraslih ter pošlje univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom;
+
1
·
Državni izpitni center opravlja razvojna, raziskovalna, strokovna, tehnična in druga dela pri maturi. Pri tem:
1
·
Državni izpitni center opravlja razvojna, raziskovalna, strokovna, tehnična in druga dela pri maturi. Pri tem:
2
·
- pripravlja in vzdržuje maturitetni informacijski sistem;
2
·
- pripravlja in vzdržuje maturitetni informacijski sistem;
3
·
- izbere ocenjevalce za splošno maturo in z njimi sklepa pogodbe o pravicah in obveznostih pri ocenjevanju izpitnih pol;
3
·
- izbere ocenjevalce za splošno maturo in z njimi sklepa pogodbe o pravicah in obveznostih pri ocenjevanju izpitnih pol;
4
·
- imenuje glavne ocenjevalce in pomočnike glavnih ocenjevalcev;
4
·
- imenuje glavne ocenjevalce in pomočnike glavnih ocenjevalcev;
5
·
- v imenovanje predlaga predsednika in člane državnih predmetnih komisij za splošno in poklicno maturo;
5
·
- v imenovanje predlaga predsednika in člane državnih predmetnih komisij za splošno in poklicno maturo;
6
·
- z maturitetnimi organi usklajuje ocenjevanje pri poklicni maturi;
6
·
- z maturitetnimi organi usklajuje ocenjevanje pri poklicni maturi;
7
·
- usklajuje dejavnosti državnih predmetnih komisij za splošno oziroma poklicno maturo;
7
·
- usklajuje dejavnosti državnih predmetnih komisij za splošno oziroma poklicno maturo;
8
·
- vodi zbirke izpitnih vprašanj in nalog;
8
·
- vodi zbirke izpitnih vprašanj in nalog;
9
·
- ureja in izdaja maturitetna gradiva;
9
·
- ureja in izdaja maturitetna gradiva;
10
·
- izdaja predmetne kataloge, zbirke maturitetnih vprašanj in nalog;
10
·
- izdaja predmetne kataloge, zbirke maturitetnih vprašanj in nalog;
11
·
- opravlja organizacijske in tehnične naloge za izvedbo mature;
11
·
- opravlja organizacijske in tehnične naloge za izvedbo mature;
12
·
- usklajuje delo šolskih maturitetnih komisij pri pripravi in izvedbi mature;
12
·
- usklajuje delo šolskih maturitetnih komisij pri pripravi in izvedbi mature;
13
·
- zbira podatke o rezultatih mature in jih analizira;
13
·
- zbira podatke o rezultatih mature in jih analizira;
14
·
- pripravlja strokovno-raziskovalne podlage na področju zunanjega preverjanja znanja;
14
·
- pripravlja strokovno-raziskovalne podlage na področju zunanjega preverjanja znanja;
15
·
- opravlja tehnične in strokovne naloge ter vodi finančno poslovanje za Državno komisijo za splošno maturo, Državno komisijo za poklicno maturo in državne predmetne komisije za splošno in poklicno maturo;
15
·
- opravlja tehnične in strokovne naloge ter vodi finančno poslovanje za Državno komisijo za splošno maturo, Državno komisijo za poklicno maturo in državne predmetne komisije za splošno in poklicno maturo;
16
·
- zagotavlja varovanje izpitne tajnosti v skladu s pravili o varovanju izpitne tajnosti;
16
·
- zagotavlja varovanje izpitne tajnosti v skladu s pravili o varovanju izpitne tajnosti;
17
−
- opravlja druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi. IV. MATURITETNI IZPITNI KATALOG IN PREDMETNI IZPITNI KATALOGI
17
+
- opravlja druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi.
+
1
+
Kakovost mature zagotavljajo in ugotavljajo šole in pristojni organi v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Letno analizo kakovosti mature po posameznih šolah pripravi Državni izpitni center v skladu z metodologijo, ki jo na predlog Državne komisije za splošno maturo oziroma Državne komisije za poklicno maturo določi minister. Podatki iz letne analize o kakovosti mature se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Analiza iz drugega odstavka tega člena je sestavni del letnega maturitetnega poročila za splošno oziroma poklicno maturo. IV. MATURITETNI IZPITNI KATALOG IN PREDMETNI IZPITNI KATALOGI
1
−
Pri poklicni maturi se ocenjuje znanje v obsegu in na način kot ju opredeljujejo Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo in predmetni izpitni katalogi za poklicno maturo. Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določa predmetne izpitne kataloge za splošno-izobraževalne predmete pri poklicni maturi in Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo na predlog Državne komisije za poklicno maturo. Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje določa predmetne izpitne kataloge za strokovno-teoretične predmete poklicne mature. Maturitetni izpitni katalogi morajo biti sprejeti dve leti pred izvedbo poklicne mature oziroma do začetka pouka v tretjem letniku.
1
+
Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo in predmetne izpitne kataloge za poklicno maturo, s katerimi se določata obseg in način ocenjevanja znanja pri poklicni maturi, določi pristojni strokovni svet najpozneje do začetka šolskega leta predzadnjega letnika izobraževalnega programa. Maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na predlog Državne komisije za poklicno maturo. Predmetni izpitni katalog za temeljni strokovno-teoretični predmet in četrti predmet poklicne mature določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje po predhodnem mnenju Državne komisije za poklicno maturo. Predmetne izpitne kataloge za slovenščino oziroma italijanščino ali madžarščino, matematiko in tuje jezike določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na predlog Državne komisije za poklicno maturo. K predmetnim izpitnim katalogom iz prejšnjega odstavka se predhodno pridobi mnenje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo o njihovi usklajenosti s predmetnimi katalogi znanja.
1
·
V Maturitetnem izpitnem katalogu so opredeljeni cilji mature, število maturitetnih predmetov, obvezni maturitetni predmeti in izbirni maturitetni predmeti. Z Maturitetnim izpitnim katalogom se določijo:
1
·
V Maturitetnem izpitnem katalogu so opredeljeni cilji mature, število maturitetnih predmetov, obvezni maturitetni predmeti in izbirni maturitetni predmeti. Z Maturitetnim izpitnim katalogom se določijo:
2
·
- povezave izbirnih predmetov, ki jih kandidati lahko opravljajo pri maturi;
2
·
- povezave izbirnih predmetov, ki jih kandidati lahko opravljajo pri maturi;
3
·
- ravni zahtevnosti, na katerih se ocenjuje znanja pri posameznem maturitetnem predmetu;
3
·
- ravni zahtevnosti, na katerih se ocenjuje znanja pri posameznem maturitetnem predmetu;
4
−
- načini in oblike ocenjevanja znanja;
4
+
- načini in oblike ocenjevanje znanja;
5
·
- obseg zunanjega ocenjevanja znanj;
5
·
- obseg zunanjega ocenjevanja znanj;
6
·
- prilagoditve za kandidate s posebnimi potrebami.
6
·
- prilagoditve za kandidate s posebnimi potrebami.
1
−
Splošno maturo lahko opravlja kandidat po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije ali po uspešno opravljenem maturitetnem tečaju. Splošno maturo lahko opravlja tudi, kdor ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, če je ali bo v letu, v katerem bo opravljal maturo, dopolnil najmanj 21 let. Poklicno maturo lahko opravlja, kdor je uspešno končal zadnji letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ali je opravil mojstrski izpit, oziroma kdor je uspešno končal četrti letnik gimnazije in opravil poklicni tečaj.
1
+
Splošno maturo lahko opravlja kandidat po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije ali po uspešno opravljenem maturitetnem tečaju. Splošno maturo lahko opravlja tudi, kdor ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, če je ali bo v letu, v katerem bo opravljal maturo, dopolnil najmanj 21 let. Poklicno maturo lahko opravlja, kdor je uspešno končal zadnji letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ali je opravil mojstrski izpit, oziroma kdor je uspešno končal četrti letnik gimnazije in opravil poklicni tečaj. Kandidat lahko maturo v celoti opravlja večkrat.
1
·
Izpite iz posameznih predmetov splošne mature lahko opravlja kandidat, ki je že opravil splošno maturo ali poklicno maturo iz petih predmetov oziroma kandidat, ki opravlja poklicno maturo iz petih predmetov, ter kandidat, ki mu je bilo spričevalo, pridobljeno v tujini, vrednoteno kot maturitetno spričevalo, če so ti predmeti pogoj za vpis v visokošolski študijski program oziroma se upoštevajo pri izbiri kandidatov za vpis v tak program.
1
·
Izpite iz posameznih predmetov splošne mature lahko opravlja kandidat, ki je že opravil splošno maturo ali poklicno maturo iz petih predmetov oziroma kandidat, ki opravlja poklicno maturo iz petih predmetov, ter kandidat, ki mu je bilo spričevalo, pridobljeno v tujini, vrednoteno kot maturitetno spričevalo, če so ti predmeti pogoj za vpis v visokošolski študijski program oziroma se upoštevajo pri izbiri kandidatov za vpis v tak program.
2
+
Izpite iz posameznih predmetov splošne mature lahko opravlja kandidat, ki je že opravil splošno maturo ali poklicno maturo iz petih predmetov oziroma kandidat, ki opravlja poklicno maturo iz petih predmetov, ter kandidat, ki mu je bilo spričevalo, pridobljeno v tujini, vrednoteno kot maturitetno spričevalo, če so ti predmeti pogoj za vpis v visokošolski študijski program oziroma se upoštevajo pri izbiri kandidatov za vpis v tak program.
+
1
−
Kandidat se k opravljanju mature prijavi na srednji šoli, na kateri je vpisan oziroma je na njej končal zadnji letnik izobraževanja ali maturitetni oziroma poklicni tečaj. Kandidat, ki splošno maturo opravlja v skladu z drugim odstavkom 24. člena tega zakona, oziroma kandidat, ki opravlja posamezni predmet splošne mature v skladu s 25. členom tega zakona, se prijavi na Državni izpitni center, ki ga razporedi na srednjo šolo. Srednja šola iz prvega in drugega odstavka tega člena je kandidatu dolžna zagotoviti opravljanje mature oziroma posameznega predmeta splošne mature.
1
+
Kandidat se k opravljanju mature prijavi na srednji šoli, na kateri je vpisan oziroma je na njej končal zadnji letnik izobraževanja ali maturitetni oziroma poklicni tečaj. Kandidat, ki splošno maturo opravlja v skladu z drugim odstavkom 24. člena tega zakona, ali kandidat, ki opravlja posamezni predmet splošne mature v skladu s 25. členom tega zakona, se prijavi na šoli, na kateri je bil vpisan v izobraževalni program, ali na šoli iz seznama, ki je objavljen na spletni strani Državnega izpitnega centra. Srednja šola iz prvega in drugega odstavka tega člena je kandidatu dolžna zagotoviti opravljanje mature oziroma posameznega predmeta splošne mature.
1
−
Kandidat opravlja maturo v enem izpitnem roku. Maturo v dveh delih, v dveh zaporednih rokih lahko opravljajo kandidati iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, kandidati iz drugega odstavka 24. člena tega zakona, udeleženci izobraževanja odraslih ter drugi kandidati, ki jim, na podlagi utemeljene vloge, to dovoli Državna komisija za splošno oziroma poklicno maturo. Državna komisija za splošno oziroma poklicno maturo določi kriterije in postopek za reševanje vlog iz prejšnjega odstavka in ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
+
Kandidat opravlja maturo v enem izpitnem roku. Ne glede na prejšnji odstavek lahko maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, opravlja kandidat iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, kandidat iz drugega odstavka 24. člena tega zakona in kandidat, ki se izredno izobražuje v programu, ki se zaključi z maturo. Kandidat iz prejšnjega odstavka pravico do opravljanja mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, uveljavlja ob predprijavi ali prijavi k maturi ali najpozneje sedem dni pred začetkom opravljanja mature na srednji šoli, na kateri je prijavljen k maturi, o čemer šolska maturitetna komisija takoj obvesti Državni izpitni center. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, opravlja tudi kandidat, ki iz utemeljenih razlogov iz 27.a člena tega zakona, mature ne more opravljati v enem izpitnem roku. Kandidat iz prejšnjega odstavka lahko opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, uveljavlja ob prijavi k maturi oziroma najpozneje v sedmih dneh po nastanku razlogov, zaradi katerih se ne more udeležiti mature v enem izpitnem roku. O opravljanju mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, kandidata iz četrtega odstavka tega člena odloči Državna komisija za splošno oziroma Državna komisija za poklicno maturo v 30 dneh po prejemu vloge z dokazili. Zoper odločitev državne komisije ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v 30 dneh od vročitve odločbe.
+
1
+
Utemeljeni razlogi za opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, so:
+
2
+
- bolezen, poškodba oziroma zdravljenje ali odrejena karantena zaradi preprečevanja širjenja okužbe nalezljive bolezni v obdobju maturitetnega izpitnega roka;
+
3
+
- rojstvo otroka v letu opravljanja maturitetnih izpitov;
+
4
+
- naravna oziroma prometna nesreča zaradi katere kandidat ni uspel priti na izpit;
+
5
+
- smrt družinskih članov v obdobju od preteka zadnjega roka za prijavo k maturi do preteka maturitetnega izpitnega roka (zakonec ali zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, starši, posvojitelji, stari starši, brat, polbrat, sestra, polsestra, tašča in tast);
+
6
+
- aktivna udeležba na evropskem ali regionalnem tekmovanju iz znanja ali veščin, če evropsko ne obstaja, z udeležbo vsaj 15 evropskih držav, ko gre za regionalno tekmovanje oziroma 20 evropskih držav, ko gre za evropsko tekmovanje, ali aktivna udeležba na svetovnem tekmovanju iz znanja ali veščin z udeležbo vsaj 40 držav iz različnih kontinentov v obdobju maturitetnega izpitnega roka;
+
7
+
- aktivna udeležba na velikem mednarodnem športnem tekmovanju v skladu z zakonom, ki ureja šport, v letu opravljanja maturitetnih izpitov;
+
8
+
- opravljanje drugega izpita na dan, ki je določen za opravljanje maturitetnega izpita in ga ni mogoče preložiti na drug termin brez posledic;
+
9
+
- drugi utemeljeni razlogi v letu opravljanja maturitetnih izpitov.
+
1
+
Kandidat iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona, ki uveljavlja opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, srednji šoli priloži k predprijavi, prijavi ali vlogi enega izmed naslednjih dokazil za:
+
2
+
- bolezen, poškodbo oziroma zdravljenje ali odrejeno karanteno: potrdilo pristojnega zdravnika oziroma odločbo organa, ki je odredil karanteno;
+
3
+
- rojstvo otroka: potrdilo zdravnika o pričakovanem terminu rojstva otroka ali rojstni list, če se je otrok že rodil;
+
4
+
- naravno nesrečo: splošna javna informacija, dostopna in potrjena izjava pristojnih državnih organov;
+
5
+
- prometno nesrečo: zdravniško potrdilo o posledicah prometne nesreče oziroma policijsko poročilo o prometni nesreči;
+
6
+
- smrt v družini: uradna objava o smrti oziroma pogrebu oziroma smrtovnica;
+
7
+
- aktivno udeležbo na tekmovanju iz znanja ali veščin: potrdilo organizatorja tekmovanja, ki ima izhod na regionalno, evropsko ali svetovno tekmovanje (olimpijado), da je dijak izbran za tekmovalno ekipo, ki bo zastopala Republiko Slovenijo na regionalnem, evropskem ali svetovnem tekmovanju (olimpijadi) oziroma uradnega predstavnika države na področju, na katerem se kandidat udeležuje tekmovanja;
+
8
+
- udeležbo na velikem mednarodnem športnem tekmovanju: potrdilo o udeležbi na tekmovanju, ali v primeru, če je tekmovanje v času po maturitetnih izpitih, potrdilo o izpolnitvi norme oziroma o uvrstitvi v reprezentanco za veliko mednarodno športno tekmovanje, ki ga izda Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez;
+
9
+
- opravljanje drugega izpita v istem terminu, ki ga ni mogoče preložiti na drug termin brez posledic: dokazilo o potrjeni prijavi na izpitni rok pristojne institucije, ki izvaja izobraževanje oziroma izpit, in dokazilo, da ga ni možno predložiti brez posledic;
+
10
+
- druge utemeljene razloge: dokazila pristojnih institucij oziroma organov, iz katerih izhaja, da kandidat ne more opravljati izpita v konkretnem izpitnem roku.
+
1
+
Kandidatu, ki opravlja maturo v dveh delih, zaporedoma v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku, in mature ne more v celoti opravljati v spomladanskem izpitnem roku zaradi razlogov iz 27.a člena tega zakona, se pri uveljavljanju pravice do vpisa v nadaljnje izobraževanje lahko upošteva, kot da je maturo opravil v spomladanskem izpitnem roku, če je izpolnil pogoje za opravljanje mature v spomladanskem izpitnem roku in nadaljuje izobraževanje na višji stopnji v naslednjem študijskem letu. Kandidat pravico iz prejšnjega odstavka uveljavlja na način in v roku iz petega odstavka 27. člena tega zakona. Vlogi priloži dokazilo o prijavi v nadaljnje izobraževanje. O pravici iz prvega odstavka tega člena odloči Državna komisija za splošno oziroma Državna komisija za poklicno maturo v 30 dneh po prejemu vloge z dokazili. Zoper odločitev Državne komisije ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v 30 dneh od prejema odločbe pristojne državne komisije.
1
−
Splošna matura se opravlja v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku. Na jesenski izpitni rok lahko pristopijo kandidati iz drugega odstavka 27. člena tega zakona, kandidati, ki do junijskega roka še niso zaključili letnika in so uspešno opravili popravne izpite, kandidati, ki prvič opravljajo izpit iz 25. člena tega zakona in kandidati, ki opravljajo popravne izpite splošne mature.
1
+
Splošna matura se opravlja v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku.
1
·
Poklicna matura se opravlja v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku.
1
·
Poklicna matura se opravlja v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku.
2
+
Poklicna matura se opravlja v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku.
+
1
−
Pisni izpit iz posameznega predmeta opravljajo vsi kandidati istega dne ob istem času. Državna komisija za splošno maturo na predlog državnih predmetnih komisij za splošno maturo določi v posameznem izpitnem roku iste izpitne komplete. Državna komisija za poklicno maturo na predlog državnih predmetnih komisij za poklicno maturo določi v posameznem izpitnem roku iste izpitne komplete za vse kandidate pri splošno-izobraževalnih predmetih. Na predlog Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje določi navodila za pripravo izpitnih kompletov za vse kandidate pri strokovno teoretičnih predmetih Državna komisija za poklicno maturo. Državna komisija za poklicno maturo lahko določi v posameznem izpitnem roku iste izpitne komplete za vse kandidate pri strokovno-teoretičnih predmetih.
1
+
Pisni izpit iz maturitetnega predmeta opravljajo vsi kandidati v istem izpitnem roku istega dne ob istem času. V jesenskem izpitnem roku splošne mature pa lahko kandidati opravljajo izpit iz maturitetnega predmeta tudi v različnih dnevih. Državna komisija za splošno maturo določi, na predlog državne predmetne komisije za splošno maturo, za posamezen izpitni rok en izpitni komplet za vse kandidate. Če se v jesenskem izpitnem roku pisni izpiti pri istem predmetu opravljajo v različnih dnevih, se določi več izpitnih kompletov. Državna komisija za poklicno maturo na predlog državnih predmetnih komisij za poklicno maturo določi v posameznem izpitnem roku iste izpitne komplete za vse kandidate pri splošno-izobraževalnih predmetih. Na predlog Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje določi navodila za pripravo izpitnih kompletov za vse kandidate pri strokovno teoretičnih predmetih Državna komisija za poklicno maturo. Državna komisija za poklicno maturo lahko določi v posameznem izpitnem roku iste izpitne komplete za vse kandidate pri strokovno-teoretičnih predmetih.
1
·
Ocenjevalci za posamezne maturitetne predmete so lahko:
1
·
Ocenjevalci za posamezne maturitetne predmete so lahko:
2
·
- učitelji, ki izpolnjujejo pogoje za poučevanje maturitetnega predmeta in imajo najmanj dve leti pedagoških izkušenj;
2
·
- učitelji, ki izpolnjujejo pogoje za poučevanje maturitetnega predmeta in imajo najmanj dve leti pedagoških izkušenj;
3
·
- visokošolski učitelji in sodelavci s habilitacijo ustreznega strokovnega področja in najmanj dvema letoma pedagoških izkušenj;
3
·
- visokošolski učitelji in sodelavci s habilitacijo ustreznega strokovnega področja in najmanj dvema letoma pedagoških izkušenj;
4
−
- upokojeni učitelji, ki izpolnjujejo pogoje iz prve oziroma druge alinee tega člena. Ocenjevalce izpitnih pol pri splošni maturi izbere Državi izpitni center na podlagi javnega razpisa. Ocenjevalci morajo izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka. Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena, lahko minister, na predlog Državne komisije za poklicno maturo, določi tudi druge pogoje za ocenjevalce pri poklicni maturi.
4
+
- upokojeni učitelji, ki izpolnjujejo pogoje iz prve oziroma druge alinee tega člena. Ocenjevalce izpitnih pol pri splošni maturi izbere Državni izpitni center na podlagi javnega razpisa. Ocenjevalci morajo izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka. Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena, lahko minister, na predlog Državne komisije za poklicno maturo, določi tudi druge pogoje za ocenjevalce pri poklicni maturi.
1
·
Kandidat je opravil poklicno maturo iz štirih predmetov, če je pri vseh maturitetnih predmetih poklicne mature iz štirih predmetov dosegel pozitivno oceno. Ne glede na prejšnji odstavek šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je opravljal poklicno maturo iz štirih predmetov in je pri enem predmetu dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih treh predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3). Ne glede na prvi odstavek tega člena šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je opravljal poklicno maturo iz petih predmetov in pri matematiki ali tujem jeziku ni dosegel pozitivne ocene, pri enem izmed ostalih štirih predmetov pa je dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih treh predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3) in s tem prizna uspešno opravljeno poklicno maturo iz štirih predmetov. Kandidat je opravil poklicno maturo iz petih predmetov, če je pri vseh maturitetnih predmetih poklicne mature iz petih predmetov dosegel pozitivno oceno. Ne glede na prejšnji odstavek šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je opravljal poklicno maturo iz petih predmetov in je pri enem predmetu dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih štirih predmetov ocenjen pozitivno in je vsaj pri dveh izmed njih dosegel oceno najmanj dobro (3).
1
·
Kandidat je opravil poklicno maturo iz štirih predmetov, če je pri vseh maturitetnih predmetih poklicne mature iz štirih predmetov dosegel pozitivno oceno. Ne glede na prejšnji odstavek šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je opravljal poklicno maturo iz štirih predmetov in je pri enem predmetu dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih treh predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3). Ne glede na prvi odstavek tega člena šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je opravljal poklicno maturo iz petih predmetov in pri matematiki ali tujem jeziku ni dosegel pozitivne ocene, pri enem izmed ostalih štirih predmetov pa je dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih treh predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3) in s tem prizna uspešno opravljeno poklicno maturo iz štirih predmetov. Kandidat je opravil poklicno maturo iz petih predmetov, če je pri vseh maturitetnih predmetih poklicne mature iz petih predmetov dosegel pozitivno oceno. Ne glede na prejšnji odstavek šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je opravljal poklicno maturo iz petih predmetov in je pri enem predmetu dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih štirih predmetov ocenjen pozitivno in je vsaj pri dveh izmed njih dosegel oceno najmanj dobro (3).
2
+
Kandidat je opravil poklicno maturo iz štirih predmetov, če je pri vseh maturitetnih predmetih poklicne mature iz štirih predmetov dosegel pozitivno oceno. Ne glede na prejšnji odstavek šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je opravljal poklicno maturo iz štirih predmetov in je pri enem predmetu dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih treh predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3). Ne glede na prvi odstavek tega člena šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je opravljal poklicno maturo iz petih predmetov in pri matematiki ali tujem jeziku ni dosegel pozitivne ocene, pri enem izmed ostalih štirih predmetov pa je dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih treh predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3) in s tem prizna uspešno opravljeno poklicno maturo iz štirih predmetov. Kandidat je opravil poklicno maturo iz petih predmetov, če je pri vseh maturitetnih predmetih poklicne mature iz petih predmetov dosegel pozitivno oceno. Ne glede na prejšnji odstavek šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je opravljal poklicno maturo iz petih predmetov in je pri enem predmetu dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih štirih predmetov ocenjen pozitivno in je vsaj pri dveh izmed njih dosegel oceno najmanj dobro (3).
+
1
−
Kandidat, ki je ocenjen z najmanj tremi pozitivnimi ocenami pri splošni maturi, ima pravico do dvakratnega ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov splošne mature v prvih treh zaporednih izpitnih rokih po opravljanju cele splošne mature na isti šoli. Kandidat, ki v skladu z drugim odstavkom 27. člena tega zakona opravlja splošno maturo v dveh delih, lahko popravlja negativno oceno ali izboljšuje oceno predmeta, ki ga je opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del splošne mature.
1
+
Kandidat, ki je ocenjen z najmanj tremi pozitivnimi ocenami pri splošni maturi, ima pravico do ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov še dve leti po opravljanju splošne mature na isti šoli. Kandidat, ki v skladu z drugim odstavkom 27. člena tega zakona opravlja splošno maturo v dveh delih, lahko popravlja negativno oceno ali izboljšuje oceno predmeta, ki ga je opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del splošne mature.
1
−
Kandidat, ki je ocenjen z najmanj dvema pozitivnima ocenama pri poklicni maturi, ima pravico do ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov poklicne mature še dve leti po opravljanju poklicne mature na isti šoli. Kandidat, ki v skladu z drugim odstavkom 27. člena tega zakona opravlja poklicno maturo v dveh delih, lahko popravlja negativno oceno predmeta , ki ga je opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del poklicne mature.
1
+
Kandidat, ki je ocenjen z najmanj dvema pozitivnima ocenama pri poklicni maturi, ima pravico do ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov poklicne mature še dve leti po opravljanju poklicne mature na isti šoli. Kandidat, ki v skladu z drugim odstavkom 27. člena tega zakona opravlja poklicno maturo v dveh delih, lahko popravlja negativno oceno predmeta ali izboljšuje oceno predmeta, ki ga je opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del poklicne mature.
1
−
Če so bile pri opravljanju ustnega ali praktičnega dela maturitenega izpita oziroma izpitnega nastopa splošne mature kršene določbe tega zakona ali predpisov sprejetih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na postopek izvedbe, je dovoljena pritožba na šolsko maturitetno komisijo za splošno maturo naslednji dan po opravljanju ustnega oziroma praktičnega dela maturitetnega izpita oziroma izpitnega nastopa. Šolska maturitetna komisija za splošno maturo odloči o pritožbi v petih dneh od prejema pritožbe. Če ugotovi, da je pritožba utemeljena, lahko spremeni točke na podlagi dokumentacije ali imenuje tričlansko komisijo, ki najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje kandidata.
1
+
Če so bile pri opravljanju ustnega ali praktičnega dela maturitetnega izpita oziroma izpitnega nastopa splošne mature kršene določbe tega zakona ali predpisov sprejetih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na postopek izvedbe, je dovoljena pritožba na šolsko maturitetno komisijo za splošno maturo naslednji dan po opravljanju ustnega oziroma praktičnega dela maturitetnega izpita oziroma izpitnega nastopa. Šolska maturitetna komisija za splošno maturo odloči o pritožbi v petih dneh od prejema pritožbe. Če ugotovi, da je pritožba utemeljena, lahko spremeni točke na podlagi dokumentacije ali imenuje tričlansko komisijo, ki najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje kandidata.
1
−
Kandidat lahko v treh dneh po objavi rezultatov zahteva, da mu Državni izpitni center omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitno polo, list za odgovore, ocenjevalni list, točkovnik in navodila za ocenjevanje) in način izračuna izpitne ocene. Kandidat lahko najkasneje naslednji dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo vloži obrazložen pisni ugovor na način izračuna izpitne ocene ali na oceno, na Državno komisijo za splošno maturo. Kandidat mora ugovoru priložiti dokazilo o plačanem pavšalnem znesku za stroške ugovora, ki se kandidatu v primeru upravičenega ugovora vrnejo. Državna komisija za splošno maturo odloči o ugovoru kandidata na način izračuna izpitne ocene na podlagi ponovnega pregleda izpitne dokumentacije kandidata v 60 dneh po prejemu vloge. Državna komisija za splošno maturo odloči o ugovoru kandidata na oceno na podlagi ponovnega pregleda izpitne dokumentacije in mnenja izvedenca v 60 dneh po prejemu vloge. Če je ugovor upravičen, se ocena popravi. Odločitev Državne komisije za splošno maturo je dokončna. Kandidati lahko v 14 dneh po roku, ko se izpitna dokumentacija preneha hraniti kot izpitna tajnost, na Državni izpitni center naslovijo pisno vlogo za brezplačno vračilo svojih izpitnih pol.
1
+
Kandidat, ki je opravljal izpite splošne mature, ima pravico do elektronskega vpogleda v svojo izpitno dokumentacijo. Obdobje elektronskega vpogleda se prične z dnem seznanitve kandidatov z uspehom pri splošni maturi in traja tri delovne dni. Ne glede na prejšnji odstavek lahko Državni izpitni center v utemeljenih primerih pred začetkom postopka vpogleda določi, da se vpogled izvede v fizični obliki. V obdobju trajanja vpogleda se kandidatu omogoči, da pridobi svojo izpitno dokumentacijo v elektronski (skenirani) obliki. V primeru fizične oblike vpogleda kandidat vloži vlogo za pridobitev kopije svoje izpitne dokumentacije. Kandidat lahko v času trajanja obdobja za vpogled v izpitno dokumentacijo vloži elektronski ugovor na način izračuna izpitne ocene ali na oceno. V primeru fizične oblike vpogleda lahko kandidat vloži ugovor najpozneje naslednji dan po izvedenem vpogledu. O ugovoru odloča Državna komisija za splošno maturo. Kandidat ugovoru priloži dokazilo o plačanem pavšalnem znesku za stroške ugovora v višini, ki jo na podlagi stroškov, ki nastanejo, določi svet Državnega izpitnega centra, ali odločbo pristojnega centra za socialno delo o prejemanju denarne socialne pomoči, na podlagi katere je oproščen plačila stroškov ugovora. O ugovoru odloči Državna komisija za splošno maturo v 60 dneh po njegovem prejemu. O ugovoru na način izračuna izpitne ocene odloči Državna komisija za splošno maturo na podlagi ponovnega pregleda izpitne dokumentacije kandidata, o ugovoru na oceno pa na podlagi ponovnega pregleda izpitne dokumentacije kandidata in mnenja izvedenca, ki ponovno oceni izpitno polo. Če je ugovor utemeljen, se ocena popravi in se kandidatu plačani znesek za stroške ugovora vrne. Zoper odločitev Državne komisije za splošno maturo ni pritožbe, dopusten je upravni spor v 30 dneh od prejema sklepa.
2
·
2. Varstvo pravic kandidatov pri poklicni maturi
2
·
2. Varstvo pravic kandidatov pri poklicni maturi
1
·
Državni izpitni center vodi evidence:
1
·
Državni izpitni center vodi evidence:
2
·
1. kandidatov, ki opravljajo splošno oziroma poklicno maturo;
2
·
1. kandidatov, ki opravljajo splošno oziroma poklicno maturo;
3
·
2. zunanjih ocenjevalcev;
3
·
2. zunanjih ocenjevalcev;
4
·
3. članov Državne komisije za splošno oziroma poklicno maturo in članov državnih predmetnih komisij za splošno in poklicno maturo;
4
·
3. članov Državne komisije za splošno oziroma poklicno maturo in članov državnih predmetnih komisij za splošno in poklicno maturo;
5
−
4. kandidatov, ki opravljajo zaključni izpit. Evidenca kandidatov splošne in poklicne mature vsebuje:
5
+
4. kandidatov, ki opravljajo zaključni izpit. Evidenca kandidatov, ki opravljajo splošno in poklicno maturo, vsebuje:
6
−
- ime in priimek dijaka, spol, datum, kraj, občino in državo rojstva, prebivališče, enotno matično številko občana in predhodno pridobljeno izobrazbo;
6
+
- ime in priimek dijaka, datum, kraj, državo rojstva, prebivališče, enotno matično številko občana, šolo, na kateri opravlja maturo, oddelek v šoli, datum morebitne odjave od mature, elektronski naslov kandidata splošne mature in predhodno pridobljeno izobrazbo;
7
−
- splošni učni uspeh v tretjem in četrtem letniku ter uspeh pri maturitetnih predmetih v tretjem in četrtem letniku oziroma na maturitetnem in poklicnem tečaju;
7
+
- splošni učni uspeh v predzadnjem in zaključnem letniku ter končna ocena pri maturitetnih predmetih v predzadnjem in zaključnem letniku ali na maturitetnem ter poklicnem tečaju;
8
−
- točkovno oceno, oceno maturitetnih predmetov in splošni uspeh pri maturi. Za kandidate s posebnimi potrebami in kandidate, ki opravljajo maturo v dveh delih, Državni izpitni center zbira še naslednje podatke:
8
+
- absolutne in odstotne točke po nalogah in posameznih delih izpita, točkovno oceno, oceno maturitetnih predmetov in splošni uspeh pri maturi;
+
9
+
- datum izdaje in številka spričevala o splošni oziroma poklicni maturi. Za kandidate s posebnimi potrebami in kandidate, ki opravljajo maturo v dveh delih, Državni izpitni center zbira še naslednje podatke:
9
·
- program vzgoje in izobraževanja, v katerega je bil kandidat vključen;
10
·
- program vzgoje in izobraževanja, v katerega je bil kandidat vključen;
10
−
- strokovno mnenje komisije o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami o vrsti in stopnji otrokove motnje, ovire oziroma pomanjkljivosti;
11
+
- odločbo o usmeritvi in strokovno mnenje komisije o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami o vrsti in stopnji otrokove motnje, ovire oziroma pomanjkljivosti;
11
·
- zdravniška potrdila in mnenja, na podlagi katerih se odloča, ali lahko kandidat opravlja maturo v dveh delih. Evidenca zunanjih ocenjevalcev vsebuje:
12
·
- zdravniška potrdila in mnenja, na podlagi katerih se odloča, ali lahko kandidat opravlja maturo v dveh delih. Evidenca zunanjih ocenjevalcev vsebuje:
12
−
- ime in priimek zunanjega ocenjevalca, datum, kraj, občino in državo rojstva, prebivališče, davčno številko, transakcijski račun ter enotno matično številko občana;
13
+
- ime in priimek zunanjega ocenjevalca, datum, kraj, občino in državo rojstva, prebivališče, davčno številko ter transakcijski račun;
13
·
- podatke o strokovni izobrazbi, pedagoških izkušnjah učitelja ali izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja in sodelavca. Evidenca članov državnih maturitetnih predmetnih izpitnih komisij vsebuje:
14
·
- podatke o strokovni izobrazbi, pedagoških izkušnjah učitelja ali izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja in sodelavca. Evidenca članov državnih maturitetnih predmetnih izpitnih komisij vsebuje:
14
−
- ime in priimek člana komisije, prebivališče, davčno številko, transakcijski račun, enotno matično številko občana, ter naslov zaposlitve. Evidenca kandidatov, ki opravljajo zaključni izpit vsebuje:
15
+
- ime in priimek člana komisije, prebivališče, davčno številko, transakcijski račun ter naslov delodajalca. Evidenca kandidatov, ki opravljajo zaključni izpit vsebuje:
15
−
- ime in priimek kandidata, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče, enotno matično številko občana in predhodno izobrazbo;
16
+
- ime in priimek kandidata, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče, enotno matično številko občana in predhodno izobrazbo;
16
−
- splošni uspeh ter uspeh pri zaključnem izpitu;
17
+
- splošni uspeh, uspeh pri zaključnem izpitu in datum izdaje ter številko spričevala o zaključnem izpitu;
17
·
- oceno pri predmetih, ki jih je opravljal na zaključnem izpitu. Za kandidate, ki opravljajo maturo oziroma izpite iz posameznih maturitetnih predmetov vodi šola, na katero kandidata razporedi Državni izpitni center, tudi naslednje evidence:
18
·
- oceno pri predmetih, ki jih je opravljal na zaključnem izpitu. Za kandidate, ki opravljajo maturo oziroma izpite iz posameznih maturitetnih predmetov vodi šola, na katero kandidata razporedi Državni izpitni center, tudi naslednje evidence:
18
·
1. zapisnikov sej šolske maturitetne komisije;
19
·
1. zapisnikov sej šolske maturitetne komisije;
19
·
2. zapisnikov o maturi;
20
·
2. zapisnikov o maturi;
20
·
3. poročil o maturi.
21
·
3. poročil o maturi.
1
−
Osebne podatke iz evidenc zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje Državni izpitni center šolam, ministrstvu, pristojnemu za šolstvo ter univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom za izvedbo in analizo mature ter izvedbo vpisa v višje in visoko šolstvo. Državni izpitni center zbira podatke iz zbirk, ki jih vodijo srednje šole, ki izvajajo maturitetne izpite oziroma poklicno maturo, od vpisne službe visokošolskih zavodov in neposredno od kandidatov, članov izpitnih komisij, zunanjih ocenjevalcev in članov državnih komisij. Pri izdelavi statističnih in drugih analiz se smejo osebni podatki uporabiti in objaviti tako, da identiteta kandidata oziroma zunanjega ocenjevalca ni razvidna.
1
+
Državni izpitni center shranjuje, posreduje, uporablja in obdeluje podatke iz evidenc iz prejšnjega člena za namen organizacije, izvedbe, analize mature in zaključnega izpita ter izvedbe vpisa v višješolsko in visokošolsko izobraževanje. Državni izpitni center zbira osebne podatke iz drugega in tretjega odstavka 55. člena tega zakona za namen izvedbe in analize mature, osebne podatke iz četrtega in petega odstavka 55. člena tega zakona za namen izvedbe mature ter osebne podatke iz šestega odstavka 55. člena tega zakona za namen analize zaključnega izpita. Podatke iz evidence kandidatov, ki opravljajo splošno in poklicno maturo, Državni izpitni center posreduje:
+
2
+
- šolam za izvedbo in analizo mature,
+
3
+
- zbirki podatkov eVŠ - evidenca prijavljenih za vpis, za izvedbo vpisa v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, ki se izvede s povezovanjem evidenc z uporabo enotne matične številke občana,
+
4
+
- ministrstvu, pristojnemu za izobraževanje, za zagotavljanje podatkov, ki jih vodi v Evidenci matične knjige srednjih šol v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, ki se izvede s povezovanjem evidenc z uporabo enotne matične številke občana. Podatke iz evidence kandidatov, ki opravljajo zaključni izpit, Državni izpitni center posreduje ministrstvu, pristojnemu za izobraževanje, za zagotavljanje podatkov, ki jih vodi v Evidenci matične knjige srednjih šol v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, ki se izvede s povezovanjem evidenc z uporabo enotne matične številke občana. Podatkov in analiz podatkov iz evidenc iz 55. člena tega zakona ni dovoljeno obdelovati, uporabljati in objavljati za namen razvrščanja šol. Državni izpitni center zbira podatke iz zbirk, ki jih vodijo srednje šole, ki izvajajo maturitetne izpite oziroma poklicno maturo, od vpisne službe visokošolskih zavodov in neposredno od kandidatov, članov izpitnih komisij, zunanjih ocenjevalcev in članov državnih komisij. Pri izdelavi statističnih in drugih analiz se smejo osebni podatki uporabiti in objaviti tako, da identiteta kandidata oziroma zunanjega ocenjevalca ni razvidna.
1
−
Osebni podatki kandidatov iz evidence kandidatov, ki opravljajo splošno oziroma poklicno maturo in iz evidence kandidatov, ki opravljajo zaključni izpit, se hranijo trajno. Osebni podatki zunanjih ocenjevalcev iz evidence zunanjih ocenjevalcev in evidence članov Državnih komisij za splošno oziroma poklicno maturo in članov državnih predmetnih komisij za splošno oziroma poklicno maturo se hranijo pet let po izteku zadnje pogodbe o sodelovanju z Državnim izpitnim centrom oziroma pet let po izteku mandata. IX. KAZENSKA DOLOČBA
1
+
Osebni podatki kandidatov iz evidence kandidatov, ki opravljajo splošno oziroma poklicno maturo in iz evidence kandidatov, ki opravljajo zaključni izpit, se hranijo trajno. Osebni podatki zunanjih ocenjevalcev iz evidence zunanjih ocenjevalcev in evidence članov Državnih komisij za splošno oziroma poklicno maturo in članov državnih predmetnih komisij za splošno oziroma poklicno maturo se hranijo pet let po izteku zadnje pogodbe o sodelovanju z Državnim izpitnim centrom oziroma pet let po izteku mandata. IX. NADZOR IN KAZENSKA DOLOČBA
+
1
+
Vsi subjekti, ki so v skladu s tem zakonom odgovorni za opravljanje nalog v zvezi z dokumenti, ki so izpitna tajnost pri maturi, morajo zagotoviti oziroma organizirati notranji nadzor. Za notranji nadzor nad izvajanjem določb zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na izpitno tajnost pri maturi, je odgovorna odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in vsak posameznik, ki je pooblaščen za dostop do dokumentov, ki so izpitna tajnost pri maturi, v mejah svojega pooblastila. Z notranjim nadzorom se mora zagotoviti redno spremljanje in ocenjevanje posameznih dejavnosti in dejavnost subjekta v celoti glede izvajanja določb o izpitni tajnosti pri maturi. Z nadzorom se preverja sistem določanja, označevanja, varovanja in dostopa do dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost pri maturi.
+
1
+
Izvajanje tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzira inšpektor, pristojen za šolstvo, razen določb, ki se nanašajo na pristojnosti oziroma naloge državnih komisij za splošno oziroma poklicno maturo in državnih predmetnih komisij za splošno oziroma poklicno maturo ter Državnega izpitnega centra. Če inšpektor ugotovi, da je kršena pravica posameznika v zvezi z opravljanjem mature, da predlog za obravnavo maturitetnemu organu, ki odloči o pravici v skladu s svojimi pristojnostmi. O ugotovitvah in ukrepih inšpekcijskega nadzora inšpektor sproti obvesti Državno komisijo za splošno oziroma Državno komisijo za poklicno maturo.
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki ravna v nasprotju s 54. členom tega zakona. Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev tudi odgovorna oseba pravne osebe. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
Z globo od 100 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki se kot nepooblaščena oseba seznani z dokumenti in podatki, ki so izpitna tajnost pri maturi, če ne zavaruje dokumentov in podatkov pred razkritjem ali omogoči razširjanje informacij, ki so izpitna tajnost pri maturi (54. člen). Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki kot pooblaščena oseba za dostop do dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost pri maturi, teh ne zavaruje pred razkritjem ali omogoči njihovo razširjanje ali ne obvesti pravočasno pristojnih organov o njihovem razkritju (54. člen). Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba državnega organa:
+
2
+
1. če ne izvaja predpisanih postopkov in ukrepov za varovanje dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost pri maturi (54. člen in 57.a člen);
+
3
+
2. če dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost pri maturi, ne označi s predpisanimi oznakami (54. člen);
+
4
+
3. če ne organizira notranjega nadzora nad varovanjem dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost pri maturi (57.a člen);
+
5
+
4. če da dokumente in podatke, ki so izpitna tajnost pri maturi, oziroma kako drugače omogoči dostop do njih drugi pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja posamezne storitve v zvezi s temi dokumenti, ne da bi se predhodno prepričala, da ima zagotovljene ukrepe za njihovo varovanje (54. člen);
+
6
+
5. če dovoli oziroma kako drugače omogoči dostop do dokumentov in podatkov, ki so izpitna tajnost pri maturi, osebi, ki po obsegu ali vsebini nima pooblastila za dostop do njih (54. člen). X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 602-03/95-3/12 Ljubljana, dne 30. januarja 2003. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi (ZMat-C) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi (ZMat-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. junija 2025. Št. 003-02-1/2025-165 Ljubljana, dne 26. junija 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MATURI (ZMat-C)
−
1
−
Spremenjeni 3., 7., 8., 25. in 39. člen ter nova 7.a in 8.a člen zakona se začnejo uporabljati v šolskem letu 2030/2031. Spremenjena peta alineja 14. člena in spremenjeni 29. člen zakona se začneta uporabljati v šolskem letu 2026/2027. Do začetka uporabe spremenjenih 3., 7., 8., pete alineje 14., 25., 29. in 39. člena zakona se uporabljajo 3., 7., 8., peta alineja 14., 25., 29. in 39. člen Zakona o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 - uradno prečiščeno besedilo, 46/16 - ZOFVI-K in 37/24).
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 602-03/25-6/25 Ljubljana, dne 18. junija 2025 EPA 2039-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−