Zakon o notariatu · Laws of the Republic of Slovenia

1

−

Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Notariat opravljajo notarji, imenovani po tem zakonu. kot svoboden poklic. Pravice in dolžnosti notarjev ureja ta zakon.

1

+

Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Notariat opravljajo notarji in notarke (v nadaljnjem besedilu: notarji), imenovani po tem zakonu, kot svoboden poklic. Notarji opravljajo svojo poklicno dejavnost osebno, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. Pravice in dolžnosti notarjev ureja ta zakon.

1

−

Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih. izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice: prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom: opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu.

1

+

Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov; izvajajo po nalogu sodišč opravila, ki se jim lahko odstopijo po zakonu in izvajajo druga opravila, za katera jih pooblašča zakon. Prihodki notarjev kot oseb javnega zaupanja so javni za potrebe varovanja ugleda notariata kot javne službe in za zagotavljanje zaupanja strank glede delovanja notariata kot javne službe. Poleg prihodka notarja so javni tudi njegovo ime in priimek ter naslov sedeža notarske pisarne. Podatke iz prejšnjih stavkov brezplačno posreduje javnosti Notarska zbornica Slovenije, ki jih pridobi od notarjev.

1

−

Notarske listine so: notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila. Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine. če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v tem zakonu.

1

+

Notarske listine so: notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila. Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v tem zakonu.

1

−

Notarski zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.

1

+

Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla.

1

−

V Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 - uradno prečiščeno besedilo, 33/07 - ZSReg-B, 45/08, 91/13 in 189/20 - ZFRO) se v 5. členu drugi odstavek črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

1

+

Notar sme na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine. V nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi sme zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem. Notar ne sme zastopati stranke v postopku, v katerem se v celoti ali deloma izpodbija listina, pravni posel ali drugo dejanje, pri katerem je sodeloval kot notar v smislu 2. člena tega zakona.

+

1

+

Za namene opravljanja notarskih storitev mora notar sam pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme zahtevati od strank. Organi in nosilci javnih pooblastil morajo zahtevane podatke notarjem posredovati brezplačno, razen podatkov, ki jih organi samoupravnih lokalnih skupnosti posredujejo v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora. Za namene opravljanja notarskih storitev ima notar pravico do elektronskega dostopa do podatkov oziroma dokazil o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, če uradne evidence, registri oziroma javne knjige omogočajo tak dostop. Upravljavci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig morajo notarju zahtevane podatke posredovati oziroma elektronski dostop omogočiti brez nepotrebnega odlašanja, vendar najpozneje v osmih dneh od prejema popolne zahteve, razen če obstajajo upravičeni razlogi za podaljšanje tega roka. Notar do podatkov in dokazil o podatkih iz zbirk iz drugega odstavka tega člena dostopa z navedbo osebnega imena in enotne matične številke občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) osebe, katere podatke pridobiva, če ta oseba nima EMŠO oziroma ta ni znana, pa z navedbo osebnega imena ter datuma rojstva, davčne številke, serijske številke javne listine ali drugega povezovalnega znaka, ki ga omogoča uradna evidenca, register ali javna knjiga. Za pravne osebe, podružnice tujih in domačih podjetij ter samostojnih podjetnikov posameznikov in vseh drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, se do podatkov dostopa z navedbo davčne ali matične številke oziroma firme. V zahtevi za dostop mora notar navesti, katere podatke zahteva, pravno podlago za pridobitev podatkov, razloge in namen, za katerega se zahtevajo podatki. Notar lahko pri tem zahteva dostop le do tistih podatkov, ki so potrebni za opravljanje posamične notarske storitve za določeno stranko ali za določene stranke, vključene v to storitev. Za pridobitev osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, mora notar pridobiti pisno privolitev stranke, na katero se podatki nanašajo. Notar mora na možnost, da podatke pridobi sam, stranko posebej opozoriti in ji ponuditi v podpis privolitev iz tega odstavka. Pisno privolitev mora notar hraniti, dokler se hrani notarska listina oziroma druga dokumentacija o notarski storitvi. Notar lahko na podlagi tega člena pridobljene podatke uporablja samo za opravljanje posamične notarske storitve za določeno stranko ali za določene stranke, vključene v to storitev. Po pridobitvi podatkov se tisti podatki, ki so z zakonom predpisani kot vsebina notarske listine, vključijo v notarsko listino, preostali podatki pa se po opravi posamične notarske storitve izbrišejo oziroma uničijo. Za namene elektronskega dostopa do podatkov oziroma dokazil o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, Notarska zbornica Slovenije sklene dogovore o tehničnih podrobnostih z upravljavci zbirk teh podatkov.

+

1

+

V informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se lahko na podlagi elektronske zahteve iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih zbirk osebnih in drugih podatkov iz drugega do sedmega odstavka tega člena brezplačno prevzemajo osebni in drugi podatki strank in drugih udeležencev, ki so potrebni za opravo posamične notarske storitve. Elektronska zahteva vključuje pravno podlago, namen in opravilno številko poizvedbe. Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi osebnega imena, datuma rojstva, EMŠO ali davčne številke povezuje s centralnim registrom prebivalstva, ki ga določa zakon, ki ureja centralni register prebivalstva, pri čemer se iz zbirke lahko pridobivajo podatki o strankah in drugih udeležencih, njihovih zakonitih zastopnikih, starših, otrocih, zakoncu ali partnerju, in sicer njihovo ime in priimek, datum, kraj in država rojstva, državljanstvo, prebivališča, datum smrti, davčna številka, naslov za vročanje in podatki o zakonskem stanu, za tujce pa tudi podatki o njihovem statusu ter izdanih in veljavnih dovoljenjih. Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi davčne ali matične številke za pravne osebe in na podlagi EMŠO ali davčne številke za fizične osebe povezuje s Poslovnim registrom Slovenije, ki ga določa zakon, ki ureja poslovni register, ter s sodnim registrom, ki ga določa zakon, ki ureja sodni register, pri čemer se iz obeh zbirk lahko pridobivajo podatki o firmi, matični in davčni številki pravne osebe, podružnice tujih in domačih podjetij ter samostojnih podjetnikov posameznikov in vseh drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, podatki o poslovnem naslovu in sedežu, podatki o imenu in priimku ter prebivališčih ustanoviteljev, družbenikov ali članov subjekta vpisa ter podatki o imenu in priimku ter prebivališčih oseb, ki so člani organov vodenja ali nadzora, oziroma oseb, ki imajo pooblastila za zastopanje ali odločanje ali nadzor, pa tudi datum podelitve in datum prenehanja njihovega pooblastila. Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali serijske številke osebne izkaznice povezuje z evidenco izdanih osebnih izkaznic, ki jo določa zakon, ki ureja osebno izkaznico, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo osebne izkaznice, pa tudi podatki o statusu veljavnosti osebne izkaznice, podatki o statusu sredstev elektronske identifikacije ter podatki o obdobju veljavnosti kvalificiranega potrdila za elektronski podpis. Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali serijske številke potnega lista povezuje z evidenco izdanih potnih listov, ki jo določa zakon, ki ureja potne listine, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih, državljanstvu in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo potnega lista, pa tudi datum izdaje in datum veljavnosti potnega lista. Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO povezuje z evidenco o vozniških dovoljenjih, ki jo določa zakon, ki ureja voznike, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja, pa tudi serijska številka, datum izdaje in datum veljavnosti vozniškega dovoljenja. Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali matične številke poslovnega subjekta povezuje z evidenco registriranih vozil, ki jo določa zakon, ki ureja motorna vozila, pri čemer se iz zbirke lahko pridobivajo podatki o lastniku ali osebi, na katero je vozilo registrirano, in sicer ime in priimek, EMŠO, matična številka in firma ter podatki o posameznem vozilu, ki so navedeni na prometnem dovoljenju, njegovi registraciji ter datumu izdaje in veljavnosti prometnega dovoljenja. Za namene prevzemanja podatkov Notarska zbornica Slovenije sklene dogovore o tehničnih podrobnostih z upravljavci zbirk podatkov iz tega člena. Drug zakon lahko določi tudi druge zbirke podatkov, s katerimi se lahko povezuje informacijski sistem za podporo poslovanja notarja.

1

−

Notar mora opravljati zadeve iz 2. člena tega zakona pošteno in vestno v skladu s predpisi. Notar odgovarja stranki za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih s tem zakonom. Notar sme odkloniti opravljanje zadev iz 2. člena tega zakona samo iz razlogov, navedenih v tem zakonu.

1

+

Notar mora svoje delo opravljati pošteno, vestno in v skladu s predpisi. Notar odgovarja stranki za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih s tem zakonom. Notar sme odkloniti opravljanje zadev iz 2. člena tega zakona samo iz razlogov, navedenih v tem zakonu.

1

−

Ob pogoju vzajemnosti ima notarska listina, izdana v tuji državi, v Republiki Sloveniji enako pravno veljavo kot notarska listina, izdana po tem zakonu. Pod pogojem iz prejšnjega odstavka je tuji notarski zapis v Republiki Sloveniji izvršljiv neposredno, če se nanaša na pravice, ki niso v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, in če vsebuje vse elemente, ki so za izvršljivost potrebni po tem zakonu. II. POGLAVJE IMENOVANJE IN RAZREŠITEV NOTARJEV

1

+

Ob pogoju vzajemnosti ima notarska listina, izdana v tuji državi, v Republiki Sloveniji enako pravno veljavo kot notarska listina, izdana po tem zakonu. Če ni določeno kaj drugega, je pod pogojem iz prejšnjega odstavka tuji notarski zapis v Republiki Sloveniji izvršljiv neposredno, če se nanaša na pravice, ki niso v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, in če vsebuje vse elemente, ki so za izvršljivost potrebni po tem zakonu. II. POGLAVJE IMENOVANJE IN RAZREŠITEV NOTARJEV

+

1

+

Za namen preverjanja izpolnjevanja pogoja iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za kandidate pridobi podatke o pravnomočno izrečenih disciplinskih sankcijah in druge podatke, pomembne za preverjanje tega pogoja, iz evidenc, v katerih se obdelujejo podatki o pravnomočno ugotovljeni disciplinski odgovornosti. Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in organi gospodarskih in drugih pravnih subjektov, v katerih je bil kandidat zaposlen, na zahtevo ministrstva najpozneje v 15 dneh brezplačno predložijo podatke iz prejšnjega odstavka, če z njimi razpolagajo.

1

−

Z notariatom je nezdružljivo opravljanje odvetništva ali katerekoli plačane službe oziroma funkcije. Notarju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata, ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v notarjevo nepristranskost oziroma v verodostojnost po njem izdanih listin.

1

+

Z notariatom je nezdružljivo opravljanje odvetništva ali katerekoli plačane službe oziroma funkcije. Notarju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata, ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v notarjevo nepristranskost oziroma v verodostojnost po njem izdanih listin. Določbi prvega in drugega odstavka tega člena veljata tudi za notarske pomočnike iz 100. člena tega zakona.

1

−

Zoper odločitev ministra po prvem, četrtem in petem odstavku tega člena ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

1

+

Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister). Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih, ki pa zanj ni zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30 dneh. Razpis prostega notarskega mesta objavi ministrstvo v Uradnem listu Republike Slovenije. Vloge za imenovanje na razpisano prosto notarsko mesto se vložijo pri ministrstvu. Z nepopolnimi in prepozno vloženimi prijavami se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, ministrstvo zavrne po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Minister lahko imenuje notarja na prosto mesto v drugem kraju brez razpisa. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije, ki pa zanj ni zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30 dneh. Zoper odločitev ministra po prvem, četrtem in petem odstavku tega člena ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Tožba v sporu iz prejšnjega odstavka se vloži v petnajstih dneh od vročitve odločbe. O tožbi iz prejšnjega odstavka odloči sodišče najkasneje v 30 dneh od njene vložitve. Če je zoper odločbo sodišča prve stopnje v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni spor, vložena pritožba, odloči sodišče druge stopnje o pritožbi v 30 dneh od njenega prejema. Postopek imenovanja na prosto notarsko mesto se prekine do pravnomočnosti sodne odločbe.

+

1

+

Minister opravi izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje. Izbira iz prejšnjega odstavka se opravi po izvedenem izbirnem postopku, v katerem se preveri strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona. Izbirni postopek iz prejšnjega odstavka opravijo člani komisije, ki jo imenuje minister. Člani komisije morajo imeti opravljen pravniški državni izpit in najmanj pet let izkušenj na pravniških delih. Izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena se opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom, na podlagi meril, s katerimi komisija preveri, kateri kandidati so strokovno usposobljeni. Pri preverjanju strokovne usposobljenosti se kot kriteriji upoštevajo kandidatovo strokovno znanje, njegove izkušnje in veščine. Kriteriji in postopek za ugotavljanje strokovne usposobljenosti so podrobneje določeni v merilih za preverjanje strokovne usposobljenosti, ki jih predpiše minister. Člani komisije iz tretjega odstavka tega člena najkasneje v sedmih dneh po opravljenem izbirnem postopku ministru posredujejo svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena. Ustni razgovor iz četrtega odstavka tega člena lahko s kandidati za imenovanje na notarsko mesto opravi tudi minister.

1

−

Število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo, pristojno za pravosodje, tako, da pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva ter intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem se določi število notarskih mest tako, da pride najmanj po en notar na vsakih trideset tisoč prebivalcev. Minister, pristojen za pravosodje, spremeni število notarskih mest ali sedež notarskega mesta na predlog Notarske zbornice Slovenije, če to narekujejo demografske ali gospodarske spremembe posameznih območij ali spremenjene prometne oziroma druge komunikacijske razmere.

1

+

Število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo tako, da pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva ter intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem se glede na obseg notarskega poslovanja določi število notarskih mest tako, da pride najmanj po en notar na vsakih dvajset tisoč prebivalcev.

1

−

Notar sme opravljati svoje poslovanje za vse območje Republike Slovenije. Sodišča smejo nalagati opravljanje zadev v smislu 2. člena tega zakona samo notarjem, ki imajo sedež na njihovem območju.

1

+

Notar sme opravljati svoje poslovanje za vse območje Republike Slovenije. Sodišča smejo nalagati opravljanje zadev v smislu 2. člena tega zakona samo notarjem, ki imajo sedež na njihovem območju; če je teh več, pa po času naloga sodišča, upoštevaje abecedni red priimkov notarjev. Notarske zapise pravnih poslov o ustanovitvi hipoteke in zemljiškega dolga na nepremičninah, sestavi notar, ki ima sedež notarske pisarne na območju okrajnega sodišča, kjer nepremičnina leži. Če je predmet obremenitve s hipoteko ali zemljiškim dolgom več nepremičnin, je pristojen notar s sedežem pisarne na območju tistega okrajnega sodišča, kjer leži glavna nepremičnina. Pogoj iz tega odstavka izpolnjuje tudi notar, ki mu je v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona dovoljeno opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarske pisarne. Če notar zaradi omejitve poslovanja iz 22. člena tega zakona v posamezni zadevi ne sme poslovati, je za sestavo notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka tega člena pristojen notar, ki ga določi predsednik Notarske zbornice Slovenije.

1

−

Notar sestavlja notarske listine v slovenskem jeziku. Na območjih občin, kjer je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina, sestavlja notarske listine na zahtevo stranke v obeh uradnih jezikih. V tujem jeziku, ki ni uradni jezik, lahko sestavi notar listino na zahtevo stranke le, če izpolnjuje pogoje za sodnega tolmača in če je listina namenjena uporabi v tujini. Če stranke oziroma drugi udeleženci pri sestavljanju listine iz prejšnjega odstavka ne razumejo jezika, v katerem je listina sestavljena, mora listina vsebovati klavzulo, da jim je bila njena vsebina v celoti prevedena. Prevaja notar ali, na zahtevo stranke, sodni tolmač.

1

+

Notar sestavlja notarske listine v slovenskem jeziku. Na območjih, kjer je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina, sestavlja notarske listine, če stranka uporablja italijanski ali madžarski jezik, v obeh uradnih jezikih. V tujem jeziku, ki ni uradni jezik, lahko sestavi notar listino na zahtevo stranke le, če izpolnjuje pogoje za sodnega tolmača in če je listina namenjena uporabi v tujini. Če stranke oziroma drugi udeleženci pri sestavljanju listine iz prejšnjega odstavka ne razumejo jezika, v katerem je listina sestavljena, mora listina vsebovati klavzulo, da jim je bila njena vsebina v celoti prevedena. Prevaja notar ali, na zahtevo stranke, sodni tolmač.

1

−

Notar mora skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren strankam po obligacijskih predpisih. Najnižjo zavarovalno vsoto določi v soglasju z ministrstvom, pristojnim za pravosodje, Notarska zbornica Slovenije. Notar je dolžan zavarovalno pogodbo iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh uskladiti z zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka.

1

+

Notar je strankam odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti. Pred prisego mora notar skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem notariata. Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi strokovne napake notarja, ki je nastala v času trajanja zavarovanja, če je odškodninski zahtevek vložen najpozneje v petih letih po izteku trajanja zavarovanja (podaljšano obdobje uveljavljanja zahtevkov). Notar mora skleniti zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz prvega odstavka tega člena, za najnižjo zavarovalno vsoto 250.000 eurov v posameznem letu. Notarska zbornica Slovenije za namene varstva in pomoči strankam vodi evidenco zavarovalnih pogodb, v katero se vpisujejo in v njej obdelujejo podatki o zavarovalnici, datumu sklenitve zavarovanja in številki zavarovalne pogodbe. Podatke in dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja morajo notarji poslati zbornici vsako leto oziroma ob vsaki spremembi. Zavarovalnica mora skleniti pogodbo o zavarovanju v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja zavarovalništvo.

1

−

Pred prisego si mora notar priskrbeti pečat in žig. Pečat in žig morata vsebovati grb Republike Slovenije, ime in priimek notarja, naziv notarskega mesta in ime kraja, v katerem ima notar sedež. Odtis pečata in žiga iz prejšnjega odstavka ter notarjev podpis overi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega ima notar.sedež. Overjena odtisa pečata in žiga ter overjeni notarjev podpis deponira predsednik sodišča pri Notarski zbornici Slovenije.

1

+

Pred prisego si mora notar priskrbeti pečat in žig ter si v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, pridobiti kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig. Pečat in žig morata vsebovati grb Republike Slovenije, ime in priimek notarja, naziv notar ali notarka in ime kraja, v katerem ima notar sedež. Odtis pečata in žiga iz prejšnjega odstavka ter notarjev podpis overi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega ima notar sedež. Overjena odtisa pečata in žiga ter overjeni notarjev podpis deponira predsednik sodišča pri Notarski zbornici Slovenije. Pečat, žig, kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig iz prvega odstavka tega člena sme notar uporabljati samo za dejanja, ki jih je opravil med poslovanjem. Zahteva za izstavitev kvalificiranega potrdila za elektronski podpis in kvalificiranega potrdila za elektronski žig se predloži Notarski zbornici Slovenije, ki zahtevo pošlje ponudniku kvalificiranih storitev zaupanja. Notarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrom in predstojnikom organa, pristojnega za elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, izmed ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana potrdila za elektronski podpis in elektronski žig, določi seznam ponudnikov, ki ta potrdila izdajajo notarjem. Evidenco izdanih kvalificiranih potrdil za notarje in notarske pomočnike vodi Notarska zbornica Slovenije.

1

−

Potem, ko so. opravljena dejanja iz 14. in 15. člena tega zakona, izreče notar prisego pred predsednikom višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta, na katero je notar imenovan. Prisega se glasi: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in notariat opravljal vestno pošteno in nepristransko."

1

+

Potem, ko so opravljena dejanja iz 14. in 15. člena tega zakona, izreče notar prisego pred predsednikom višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta, na katero je notar imenovan. Prisega se glasi: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in notariat opravljal vestno, pošteno in nepristransko."

1

−

Notar, ki je bil imenovan na notarsko mesto v drugem kraju, nastopi poslovanje na tem mestu potem, ko sta odtisa pečata in žiga ter overjen notarjev podpis deponirani po 15. členu tega zakona in ko Notarska zbornica Slovenije objavi začetek njegovega poslovanja na tem notarskem mestu v smislu prejšnjega člena.

1

+

Notar, ki je bil imenovan na notarsko mesto v drugem kraju, nastopi poslovanje na tem mestu potem, ko so izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona in ko Notarska zbornica Slovenije objavi začetek njegovega poslovanja na tem notarskem mestu v smislu prejšnjega člena.

1

·

Notar se razreši:

1

·

Notar se razreši:

2

·

1. če pisno izjavi, da ne želi več opravljati notariata;

2

·

1. če pisno izjavi, da ne želi več opravljati notariata;

3

·

2. če sprejme plačano službo oziroma funkcijo ali se vpiše v imenik odvetnikov (9. člen);

3

·

2. če sprejme plačano službo oziroma funkcijo ali se vpiše v imenik odvetnikov (9. člen);

4

·

3. če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;

4

·

3. če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;

5

·

4. če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja notariata;

5

·

4. če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja notariata;

6

·

5. če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata;

6

·

5. če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata;

7

·

6. če brez utemeljenega razloga ne začne poslovati z dnem, ki je določen kot začetek nastopa poslovanja (17. člen);

7

·

6. če brez utemeljenega razloga ne začne poslovati z dnem, ki je določen kot začetek nastopa poslovanja (17. člen);

8

·

7. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata;

8

·

7. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata;

9

·

8. če je disciplinsko kaznovan z ukrepom odvzema pravice opravljati notariat;

9

·

8. če je disciplinsko kaznovan z ukrepom odvzema pravice opravljati notariat;

10

·

9. z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti. Razrešitveni razlog iz prejšnjega odstavka nastopi v primeru iz:

10

·

9. z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti. Razrešitveni razlog iz prejšnjega odstavka nastopi v primeru iz:

11

·

- 1. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko pisna izjava prispe k ministrstvu ali z dnem, navedenim v pisni izjavi,

11

·

- 1. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko pisna izjava prispe k ministrstvu ali z dnem, navedenim v pisni izjavi,

12

·

- 2. točke prejšnjega odstavka z dnem nastopa službe oziroma funkcije oziroma z dnem vpisa v imenik odvetnikov,

12

·

- 2. točke prejšnjega odstavka z dnem nastopa službe oziroma funkcije oziroma z dnem vpisa v imenik odvetnikov,

13

·

- 3. in 4. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo sodbe,

13

·

- 3. in 4. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo sodbe,

14

·

- 5. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko to ugotovi Notarska zbornica Slovenije ali ministrstvo,

14

·

- 5. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko to ugotovi Notarska zbornica Slovenije ali ministrstvo,

15

·

- 6. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko bi moral začeti poslovati,

15

·

- 6. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko bi moral začeti poslovati,

16

·

- 7. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko to ugotovi Notarska zbornica Slovenije ali ministrstvo,

16

·

- 7. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko to ugotovi Notarska zbornica Slovenije ali ministrstvo,

17

·

- 8. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo odločbe disciplinskega organa,

17

·

- 8. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo odločbe disciplinskega organa,

18

−

- 9. točke prejšnjega odstavka z dnem upokojitve oziroma z iztekom leta, v katerem je notar dopolnil starost 70 let. O nastopu razrešitvenega razloga iz 1., 2., 5., 6., 7. in 9. točke prvega odstavka tega člena obvesti Notarska zbornica Slovenije ministrstvo takoj, ko zanj zve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 3., 4. in 8. točke pa ga obvesti sodišče oziroma disciplinska komisija, ki je sodbo oziroma odločbo izdala. Obstoj razrešitvenih razlogov iz 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena lahko ugotovi tudi ministrstvo pri izvajanju pristojnosti po določbah tega zakona. Odločbo o razrešitvi notarja izda minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Tožba v sporu iz prejšnjega odstavka se vloži v petnajstih dneh od vročitve odločbe. O tožbi iz prejšnjega odstavka odloči sodišče najkasneje v 30 dneh od njene vložitve. Če je zoper odločbo sodišča prve stopnje v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni spor, vložena pritožba, odloči sodišče druge stopnje o pritožbi v 30 dneh od njenega prejema. III. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE O NOTARSKEM POSLOVANJU

18

+

- 9. točke prejšnjega odstavka z dnem upokojitve oziroma z iztekom leta, v katerem je notar dopolnil starost 70 let. O nastopu razrešitvenega razloga iz 1., 2., 5., 6., 7. in 9. točke prvega odstavka tega člena obvesti Notarska zbornica Slovenije ministrstvo takoj, ko zanj zve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 3., 4. in 8. točke pa ga obvesti sodišče oziroma disciplinska komisija, ki je sodbo oziroma odločbo izdala. Obstoj razrešitvenih razlogov iz 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena lahko ugotovi tudi ministrstvo pri izvajanju pristojnosti po določbah tega zakona. Odločbo o razrešitvi notarja izda minister. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Tožba v sporu iz prejšnjega odstavka se vloži v petnajstih dneh od vročitve odločbe. O tožbi iz prejšnjega odstavka odloči sodišče najkasneje v 30 dneh od njene vložitve. Če je zoper odločbo sodišča prve stopnje v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni spor, vložena pritožba, odloči sodišče druge stopnje o pritožbi v 30 dneh od njenega prejema. III. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE O NOTARSKEM POSLOVANJU

1

−

Notar ne sme poslovati v zadevah, iz katerih neposredno izhajajo pravice ali obveznosti zanj za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v izven zakonski življenjski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do drugega kolena, ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakšnega udeleženca ali njegov pooblaščenec. Notarska listina, sestavljena v nasprotju s prejšnjim členom ali prvim odstavkom tega člena, nima pravnih učinkov javne listine.

1

+

Notar ne sme sestavljati listin, iz katerih neposredno izhajajo pravice ali obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski življenjski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do drugega kolena, ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakšnega udeleženca ali njegov pooblaščenec. Notarska listina, sestavljena v nasprotju s prejšnjim členom ali prvim odstavkom tega člena, nima pravnih učinkov javne listine.

1

−

Notar ne sme opravljati zadev iz 2. člena tega zakona v poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo. Prav tako notar ne sme poslovati z osebo, o kateri ve, da zaradi mladoletnosti ali iz drugega zakonskega razloga ne more veljavno sklepati pravnega posla.

1

+

Notar ne sme opravljati zadev iz 2. člena tega zakona v poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo. Prav tako notar ne sme poslovati z osebo, o kateri ve, da zaradi mladoletnosti ali iz drugega zakonskega razloga ni sposobna skleniti pravnega posla.

1

−

Če notar meni, da stranka ni upravičena skleniti določenega pravnega posla, mora stranko na to opozoriti. Če stranke pri zahtevi, naj se sestavi notarska listina, vztrajajo, mora notar zahtevi ustreči, vendar mora v listini navesti, da je stranke opozoril na tako pomanjkljivost. O odklonitvi poslovanja odloča na pritožbo stranke Notarska zbornica Slovenije.

1

+

Notar odkloni poslovanje v primerih, ki jih določa ta zakon. O utemeljenosti odklonitve poslovanja na predlog stranke odloči Notarska zbornica Slovenije. Notar mora Notarski zbornici Slovenije na njeno zahtevo posredovati pisno pojasnilo o razlogih za odklonitev poslovanja. Organ Notarske zbornice Slovenije, ki v skladu z njenim statutom odloča o utemeljenosti notarjeve odklonitve poslovanja, mora o tem odločiti v osmih dneh od prejema predloga. Zoper odločbo Notarske zbornice Slovenije ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

+

1

+

Če notar pri sestavi listine o pravnem poslu ali pri overitvi podpisa na listini o pravnem poslu ugotovi, da zastopnik ni upravičen za zastopanje stranke pri sklenitvi pravnega posla ali, da so interesi zastopnika v nasprotju z interesi zastopane stranke, mora udeležence notarskega opravila na to opozoriti ter jih poučiti o posledicah tako sklenjenega pravnega posla. Če udeleženci vztrajajo pri zahtevi za sestavo notarske listine, mora notar zahtevi ugoditi ter na listini navesti, s kakšnimi pomanjkljivostmi in pravnimi posledicami je udeležence seznanil. Če udeleženci takšni zaznambi nasprotujejo, mora notar sestavo notarske listine odkloniti.

1

−

Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega. Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo kdaj in v kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prejšnjega odstavka sodišču ali drugemu državnemu organu. Dolžnost iz prvega odstavka tega člena veže tudi osebe, zaposlene pri notarju.

1

+

Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega. Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo, kdaj in v kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prejšnjega odstavka sodišču ali drugemu državnemu organu. Dolžnost iz prvega odstavka tega člena veže tudi osebe, zaposlene pri notarju.

1

−

Preiskava ali zaseg listin, ki so v hrambi pri notarju, ter denarja in vrednostnih papirjev, ki jih je notar prevzel zaradi predaje tretji osebi, kakor tudi notarjevih poslovnih knjig in drugih dokumentov notarske pisarne je dovoljena samo glede listin, in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi, izdani v kazenskem postopku. Pri preiskavi notarske pisarne mora biti navzoč predstavnik Notarske zbornice Slovenije.

1

+

Preiskava ali zaseg listin, ki so v hrambi pri notarju, ter denarja in vrednostnih papirjev, ki jih je notar prevzel zaradi predaje tretji osebi, kakor tudi notarjevih poslovnih knjig in drugih dokumentov notarske pisarne je dovoljena samo glede listin in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi, izdani v kazenskem postopku. Pri preiskavi notarske pisarne mora biti navzoč predstavnik Notarske zbornice Slovenije.

1

−

Pečat in žig iz 15. člena tega zakona sme notar uporabljati samo za dejanja, ki jih je opravil med poslovanjem. Pečat in žig mora skrbno varovati pred dostopnostjo tretjim osebam. Če notarju pečat ali žig izgine ali ga izgubi, mora o tem brez odlašanja obvestiti Notarsko zbornico Slovenije. Novi pečat in žig, ki se morata po obliki razlikovati od prejšnjih, notar lahko uporablja po overitvi odtisov po drugem odstavku 15. člena tega zakona. Enako velja, če je treba spremeniti vsebino pečata in žiga zaradi spremembe notarjevega imena ali sedeža. Če se prejšnji pečat ali žig najde ali spremeni, ga mora notar predati Notarski zbornici Slovenije, ki ga komisijsko uniči. Če notar spremeni podpis, ga sme uporabljati šele potem, ko je overitev novega podpisa deponirana po drugem odstavku 15. člena tega zakona.

1

+

Pečat, žig, kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig iz 15. člena tega zakona se morajo skrbno varovati pred dostopnostjo tretjim osebam. Kvalificirano potrdilo za elektronski podpis lahko uporablja samo notar. Če se notarju pečat, žig, kvalificirano potrdilo za elektronski podpis ali kvalificirano potrdilo za elektronski žig uniči, izgubi, ga pogreša ali mu je odtujeno oziroma če notar spremeni ime, mora o tem brez odlašanja obvestiti Notarsko zbornico Slovenije in kvalificirani potrdili preklicati. V primerih iz prejšnjega odstavka notar brez odlašanja Notarski zbornici Slovenije predloži zahtevo za izdajo novih kvalificiranih potrdil za elektronski podpis in elektronski žig. Novi pečat in žig se morata po obliki razlikovati od prejšnjih, notar pa ju lahko uporablja pri poslovanju šele po overitvi odtisov v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona. Enako velja, če se zaradi spremembe notarjevega imena ali sedeža spremeni vsebina pečata in žiga. Če se prejšnji pečat ali žig najde oziroma predrugači, ga mora notar predati Notarski zbornici Slovenije, ki ga komisijsko uniči. Če notar spremeni podpis, ga sme uporabljati šele potem, ko je overitev novega podpisa deponirana po tretjem odstavku 15. člena tega zakona. Notar mora najpozneje dva meseca pred iztekom veljavnosti kvalificiranih potrdil pri Notarski zbornici Slovenije vložiti zahtevo za izdajo novega kvalificiranega potrdila za elektronski podpis oziroma kvalificiranega potrdila za elektronski žig.

1

−

Notarske listine so lahko v fizični ali elektronski obliki ter so lahko sestavljene vpričo notarja ob fizični prisotnosti strank in drugih udeležencev ali prek neposredne varne videopovezave z notarjem.

1

+

Notarske listine so lahko v fizični ali elektronski obliki ter so lahko sestavljene vpričo notarja ob fizični prisotnosti strank in drugih udeležencev ali prek neposredne varne videopovezave z notarjem. Notarske listine v fizični obliki morajo biti pisane na papir, ki glede formata in kakovosti ustreza standardom, določenim z aktom Notarske zbornice Slovenije. Notarske listine v fizični obliki smejo biti ročno izpisane s trajno obstojnim črnilom ali z napravami za pisanje besedil, ki omogočajo trajno obstojen zapis. Uporaba drugih postopkov zapisovanja je dovoljena le, če zagotavljajo enake značilnosti kot natipkana listina. Zapis notarske listine v elektronski obliki mora biti zavarovan s kvalificiranim elektronskim podpisom in kvalificiranim elektronskim žigom notarja ter opremljen s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom tako, da je zagotovljena integriteta podatkov v listini ter razvidno dejstvo, da je listino sestavil in podpisal notar, in čas nastanka listine. Oblika zapisa notarske listine mora zagotavljati ohranitev nespremenljive vsebine podatkov in vse druge pogoje za varno in dolgoročno hrambo podatkov v digitalni obliki, kot jih določajo predpisi o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

1

−

Prazna mesta v notarski listini morajo biti izpolnjena s črtami. Zneski, datumi in druge številčne oznake morajo biti izpisani tudi z besedami, razen številčnih oznak zemljiškoknjižnih vložkov oziroma parcel ter uradnih listov oziroma posameznih določb zakona ali drugega predpisa, na katerega se sklicuje listina.

1

+

Prazna mesta v notarski listini v fizični obliki morajo biti izpolnjena s črtami. Notarska listina v fizični in elektronski obliki se mora označiti z oznako in številko vpisnika, pod katero je vpisana. Če obsega notarska listina v fizični obliki več strani, se morajo te označiti z zaporednimi številkami. Zneski, datumi in druge številčne oznake v notarski listini v fizični ali elektronski obliki morajo biti izpisani tudi z besedami, razen številčnih oznak zemljiškoknjižnih vložkov oziroma parcel ter uradnih listov oziroma posameznih določb zakona ali drugega predpisa, na katerega se sklicuje listina.

1

−

V notarski listini ne sme biti besed ali znakov nad začetkom besedila, med vrsticami ali ob robu besedila. Vsaka beseda, znak ali podpis, ki se nahaja nad, ob ali med vrsticami besedila, se šteje za neobstoječ.

1

+

V notarski listini v fizični obliki ne sme biti besed ali znakov nad začetkom besedila, med vrsticami ali ob robu besedila. Vsaka beseda, znak ali podpis, ki se nahaja nad, ob ali med vrsticami besedila, se šteje za neobstoječ.

1

−

V notarski listini se ne sme ničesar izbrisati. Če je treba del besedila prečrtati, mora biti to storjeno tako, da prečrtani tekst ostane čitljiv. Če je treba besedilo v listini spremeniti ali ga dopolniti, se sme to storiti na koncu listine, s tem da mora biti nedvoumno označeno, na kateri del besedila listine se sprememba ali dostavek nanaša. Prav tako morata biti na koncu označena mesto in obseg besedila, ki je bilo črtano v smislu prejšnjega odstavka.

1

+

V notarski listini v fizični in elektronski obliki se ne sme nič izbrisati. Če je treba del besedila prečrtati, mora biti to storjeno tako, da prečrtano besedilo ostane čitljivo. Če je treba besedilo v listini v fizični obliki spremeniti ali dopolniti, popraviti napake v imenih ali številkah ter druge očitne pisne in računske pomote ali pomanjkljivosti glede oblike, notar to opravi na koncu listine v fizični obliki, tako da mora biti nedvoumno označeno, kateri del besedila se spreminja, dopolnjuje ali popravlja. Prav tako morata biti na koncu označena mesto in obseg besedila, ki je bilo črtano na način iz prejšnjega odstavka. Če je treba besedilo v listini v elektronski obliki spremeniti ali dopolniti, popraviti napake v imenih ali številkah ter druge očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, notar to opravi z listino v elektronski obliki, ki vsebuje vsebino izvorne listine v elektronski obliki in nedvoumni zapis o tem, kateri del besedila izvorne listine se spreminja, dopolnjuje ali popravlja. V tej listini, ki mora biti povezana z izvorno listino v elektronski obliki na način, ki onemogoča njuno ločevanje, morata biti označena mesto in obseg besedila, ki se spreminja, dodaja ali popravlja.

1

−

Če obsega notarska listina več strani, se morajo le-te označiti z zaporednimi številkami. Če je vpisana v vpisnik, se označi tudi s številko in oznako vpisnika, pod katero je vpisana. Če obsega listina več pol, morajo biti vse pole prešite z jamstvenikom, oba konca le-tega pa na zadnji strani pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana z notarskim žigom oziroma pečatom. Enako velja za listine, ki morajo biti po zakonu ali drugem predpisu priložene javni listini. Če pooblastil in drugih prilog ni mogoče spojiti z notarsko listino na način, določen v prejšnjem odstavku, morajo biti opremljene z zaznamkom, da so priloge, in poslovno številko listine. Število in vrsta takih prilog se zapiše na koncu notarske listine pred podpisi.

1

+

Če obsega notarska listina v fizični obliki več pol, morajo biti vse pole prešite z jamstvenikom, oba konca le-tega pa na zadnji strani pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana z notarskim žigom oziroma pečatom. Enako velja za listine, ki morajo biti po zakonu ali drugem predpisu priložene javni listini. Če pooblastil in drugih prilog ni mogoče spojiti z notarsko listino v fizični obliki na način, določen v prejšnjem odstavku, morajo biti opremljene z zaznamkom, da so priloge, in poslovno številko listine. Število in vrsta takih prilog se zapiše na koncu notarske listine v fizični obliki pred podpisi.

1

−

Vsako stran notarske listine parafirajo udeleženci in notar, ki je listino sestavil. Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, parafirata namesto njega strani priči iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona. Parafe ne smejo segati v besedilo listine.

1

+

Vsako stran notarske listine v fizični obliki parafirajo udeleženci in notar, ki je listino v fizični obliki sestavil. Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, parafirata namesto njega strani priči iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona. Parafe ne smejo segati v besedilo listine v fizični obliki .

1

−

Notarsko listino na koncu lastnoročno podpiše notar, ki jo je sestavil, in poleg podpisa pritisne svoj pečat ali žig. Poleg notarja podpišejo na koncu listino udeleženci. Priče jo podpišejo, kolikor je njihovo sodelovanje pri sestavi listine po zakonu potrebno. Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, mora biti to v listini zapisano. V tem primeru morata pri sestavi listine sodelovati dve pismeni priči ali drugi notar, pred katerimi postavi udeleženec na listino svoj ročni znak, kar potrdita priči oziroma drugi notar s svojim podpisom. Priči iz prejšnjega odstavka izbere udeleženec.

1

+

Zasebno in notarsko listino v fizični obliki na koncu lastnoročno podpiše notar, ki jo je sestavil, poleg podpisa pa odtisne svoj pečat ali žig. Poleg notarja podpišejo na koncu listino v fizični obliki udeleženci. Priče jo podpišejo, če je njihovo sodelovanje pri sestavi listine po zakonu potrebno. Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, mora biti to v listini zapisano. V tem primeru morata pri sestavi listine sodelovati dve pismeni priči ali drugi notar, pred katerimi postavi udeleženec na listino svoj ročni znak, kar potrdita priči oziroma drugi notar s svojim podpisom. Priči iz prejšnjega odstavka izbere udeleženec. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za podpisovanje notarskih in zasebnih listin v elektronski obliki.

1

−

Če na notarski listini v fizični obliki ni podpisa in pečata ali žiga notarja oziroma na notarski listini v elektronski obliki ni kvalificiranega elektronskega podpisa notarja, ki je listino sestavil, njegovega kvalificiranega elektronskega žiga ter listina ni opremljena s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom, takšna listina nima pravnega učinka javne listine.

1

+

Če na notarski listini v fizični obliki ni podpisa in pečata ali žiga notarja oziroma na notarski listini v elektronski obliki ni kvalificiranega elektronskega podpisa notarja, ki je listino sestavil, njegovega kvalificiranega elektronskega žiga ter listina ni opremljena s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom, takšna listina nima pravnega učinka javne listine. Posledice ostalih kršitev določb 31. do 37. člena tega zakona za verodostojnost notarske listine oceni sodišče, če ta zakon ne določa drugače.

+

1

+

Notarsko listino v elektronski obliki elektronsko podpišejo stranke in drugi udeleženci ter priče s kvalificiranim elektronskim podpisom v neposredni varni videopovezavi z notarjem ali ob fizični prisotnosti vpričo notarja. Veljavnost kvalificiranih elektronskih podpisov notar preveri s kvalificirano storitvijo potrjevanja njihove veljavnosti. Po končanem preverjanju veljavnosti kvalificiranih elektronskih podpisov, notar listino elektronsko podpiše s svojim kvalificiranim elektronskim podpisom, jo zavaruje s kvalificiranim elektronskim žigom in opremi s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom. Odtis kvalificiranega elektronskega podpisa notarja na notarski listini v elektronski obliki mora vsebovati ime in priimek notarja, naziv notar ali notarka, ime kraja, v katerem ima notar sedež, ter posnetek lastnoročnega podpisa notarja (faksimile podpisa). Odtis kvalificiranega elektronskega žiga vsebuje grb Republike Slovenije. Notarska listina v elektronski obliki mora vselej vsebovati navedbo načina preverjanja veljavnosti elektronskih podpisov oseb iz prvega odstavka tega člena. Notarske listine, ki so pod pogoji iz tega zakona sestavljene v elektronski obliki, podpisane s kvalificiranimi elektronskimi podpisi strank in drugih udeležencev ter prič, zavarovane s kvalificiranim elektronskim podpisom notarja in njegovim kvalificiranim elektronskim žigom ter opremljene s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom so izenačene z notarskimi listinami v fizični obliki, kot jih določa 3. člen tega zakona. Če se pri sestavi notarskih listin v elektronski obliki prek neposredne varne videopovezave pojavi sum v resničnost podatkov videoelektronske identifikacije ali če notar presodi, da je za razjasnitev ali ugotovitev pravne in poslovne sposobnosti ali pooblastil za zastopanje to potrebno, lahko te okoliščine preveri ob fizični prisotnosti strank oziroma drugih udeležencev notarske storitve.

+

1

+

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja in videokomunikacijski sistem za sestavo notarskih listin na daljavo z možnostjo videoelektronske identifikacije je programska oprema, ki jo upravlja Notarska zbornica Slovenije. Minister v predpisu iz 95. člena tega zakona predpiše podrobnejša pravila o tehničnih zahtevah programske opreme iz prejšnjega odstavka. IV. POGLAVJE POSEBNE DOLOČBE O NOTARSKEM POSLOVANJU Prvi oddelek Način sestavljanja notarskih listin

1

−

Preden začne notar sestavljati notarsko listino, mora ugotoviti osebno istovetnost strank in drugih udeležencev. Osebno istovetnost ugotavlja na podlagi uradnih dokumentov (osebne izkaznice, potnega lista) oziroma če to ni mogoče, na kakršenkoli drug način, po katerem je istovetnost udeleženca mogoče nedvomno izkazati. Način ugotovitve istovetnosti oseb, udeleženih pri sestavi notarske listine, mora biti vselej naveden v listini.

1

+

Preden začne notar sestavljati notarsko listino, mora ugotoviti osebno istovetnost strank in drugih udeležencev. Osebno istovetnost ugotavlja na podlagi uradnih dokumentov (osebne izkaznice, potnega lista) oziroma če to ni mogoče, na kakršenkoli drug način, po katerem je istovetnost udeleženca mogoče nedvomno izkazati. Če stranke in drugi udeleženci pri sestavi notarske listine v elektronski obliki niso fizično prisotne se njihova istovetnost ugotavlja in preveri z uporabo videoelektronske identifikacije:

+

2

+

- na podlagi veljavnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, pri čemer se istovetnost osebe dodatno preveri z vpogledom v javno evidenco izdajatelja tega identifikacijskega dokumenta in primerja njena podoba obraza v času videoelektronske identifikacije s fotografijo osebe, shranjeno v javni evidenci izdajatelja identifikacijskega dokumenta, ter s preverjanjem pristnosti in veljavnosti tega dokumenta v javni evidenci izdajatelja, ali

+

3

+

- na podlagi veljavnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, pri čemer se istovetnost osebe dodatno ob njenem izrecnem soglasju preveri tako, da se primerja njena podoba obraza v času videoelektronske identifikacije s podobo obraza te osebe, shranjeno kot biometrični podatek na pomnilniškem mediju veljavnega identifikacijskega dokumenta, ter s preverjanjem pristnosti in veljavnosti tega dokumenta v javni evidenci izdajatelja. Ne glede na prejšnji odstavek se istovetnost strank in drugih udeležencev, ki pri sestavi notarske listine v elektronski obliki niso fizično prisotne, lahko ugotavlja in preveri tudi na podlagi sredstva elektronske identifikacije visoke ravni zanesljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, ali na drug način, po katerem je istovetnost strank ali drugih udeležencev mogoče nedvomno ugotoviti in preveriti. Način ugotovitve istovetnosti oseb, udeleženih pri sestavi notarske listine, mora biti vselej naveden v listini. Minister s predpisom iz 95. člena tega zakona določi minimalne tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati videoelektronska identifikacija, ter način njene uporabe.

1

−

Če je stranka gluha ali nema, mora notar zagotoviti, da ji je vsebina notarske listine v celoti znana in razumljiva. Če je pri sestavljanju listine udeležena gluha ali nema stranka, ki ne zna brati, mora pri sestavljanju listine razen zapisnih prič sodelovati tudi oseba njenega zaupanja, ki je sposobna stranki podati celotno vsebino listine. Okoliščine iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena mora notar zabeležiti v listini z navedbo o tem. na kakšen način je bila stranki vsebina listine predočena.

1

+

Če je stranka gluha ali nema, mora notar zagotoviti, da ji je vsebina notarske listine v celoti znana in razumljiva. Če je pri sestavljanju listine udeležena gluha ali nema stranka, ki ne zna brati, mora pri sestavljanju listine razen zapisnih prič sodelovati tudi oseba njenega zaupanja, ki je sposobna stranki podati celotno vsebino listine. Okoliščine iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena mora notar zabeležiti v listini z navedbo o tem, na kakšen način je bila stranki vsebina listine predočena.

1

−

Notar mora pred sestavo notarske listine poučiti stranke o vsebini in posledicah nameravanega pravnega pošla ali izjave volje ter jih odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav, zaradi katerih bi moglo priti do pravd ali izpodbojnosti. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih mora vnesti v notarsko listino, ob tem pa navesti tudi opozorila, dana strankam v zvezi z njimi, Drugi oddelek Notarski zapisi o pravnih poslih

1

+

Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje. Notar mora stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim pravnim poslom, če jih pozna, razen podatkov, ki jih je notar v skladu s 25. členom tega zakona dolžan varovati kot tajnost. Stranke mora tudi odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takšnih izjav. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih mora vnesti v notarsko listino, ob tem pa navesti tudi opozorila, dana strankam v zvezi z njimi. Drugi oddelek Notarski zapisi o pravnih poslih

2

·

1. Vsebina notarskega zapisa

2

·

1. Vsebina notarskega zapisa

1

·

Notarski zapis mora vsebovati:

1

·

Notarski zapis mora vsebovati:

2

·

1. priimek in ime notarja, navedbo, da nastopa kot notar, in njegov sedež;

2

·

1. priimek in ime notarja, navedbo, da nastopa kot notar, in njegov sedež;

3

·

2. priimek in ime, rojstne podatke in prebivališče udeležencev pravnega posla, njihovih pooblaščencev, zapisnih prič in tolmačev; če so udeleženci pravnega posla pravne osebe, pa njihovo ime in sedež ter ime in priimek predstavnika ali pooblaščenca;

3

·

2. priimek in ime, rojstne podatke in prebivališče udeležencev pravnega posla, njihovih pooblaščencev, zapisnih prič in tolmačev; če so udeleženci pravnega posla pravne osebe, pa njihovo ime in sedež ter ime in priimek predstavnika ali pooblaščenca;

4

·

3. navedbo o načinu ugotovitve istovetnosti oseb iz prejšnje točke;

4

·

3. navedbo o načinu ugotovitve istovetnosti oseb iz prejšnje točke;

5

·

4. vsebino pravnega posla, navedbo pooblastil ali prilog;

5

·

4. vsebino pravnega posla, navedbo pooblastil ali prilog;

6

−

5. navedbo, da je bil notarski zapis udeležencem prebran ali da so bile upoštevane, formalnosti, ki po določbah tega zakona nadomeščajo branje, in da so udeleženci notarski zapis odobrili;

6

+

5. navedbo, da je notar udeležencem notarski zapis prebral in da so udeleženci notarski zapis odobrili;

7

−

6. datum, če je potrebno tudi uro in kraj sestave notarskega zapisa;

7

+

6. datum, uro in kraj sestave notarskega zapisa;

8

−

7. podpise oseb. navedenih v 1. in 2. točki, ter pečat ali žig notarja, ki je sestavil notarski zapis. Če je pri sestavljanju notarskega zapisa sodeloval eden ali več drugih notarjev, mora vsebovati zapis podatke iz 1. točke prejšnjega odstavka tudi o tem notarju ter njegov podpis. Če se notarski zapis pozneje dopolni, popravi ali spremeni z drugim notarskim zapisom; se mora to zabeležiti v obliki uradnega zaznamka na izvirniku prejšnjega notarskega zapisa, oziroma če je ta izročen, na njegovem overjenem prepisu, ki ga hrani notar.

8

+

7. podpise oseb, navedenih v 1. in 2. točki, ter pečat ali žig notarja, ki je sestavil notarski zapis. Notar je dolžan pred sestavo notarskega zapisa stranke pozvati, da predložijo morebitne listine, ki predstavljajo del celovitega pravnega posla ali več pravnih poslov med istimi strankami, ki zasledujejo enak poslovni namen kot pravni posel, ki bi bil zapisan v notarskem zapisu ali so z njim v drugačni pravni povezavi (povezani pravni posli). Če stranke predložijo listine iz prejšnjega odstavka ali če notar na drug način ugotovi, da gre za povezane pravne posle, mora stranke posebej opozoriti na pravne posledice tako povezanih poslov. Prepisi listin iz drugega odstavka tega člena, ki jih predložijo udeleženci pravnega posla ali s katerimi razpolaga notar, se priložijo notarskemu zapisu. Če notar ugotovi, da listine o povezanih pravnih poslih obstajajo, udeleženci pa zavrnejo predložitev teh listin, mora notar sestavo notarskega zapisa odkloniti. Če je pri sestavljanju notarskega zapisa sodeloval eden ali več drugih notarjev, mora vsebovati zapis podatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena tudi o tem notarju ter njegov podpis. Če se notarski zapis pozneje dopolni, popravi ali spremeni z drugim notarskim zapisom, se mora to zabeležiti v obliki uradnega zaznamka na izvirniku prejšnjega notarskega zapisa, oziroma če je ta izročen, na njegovem overjenem prepisu, ki ga hrani notar.

1

−

Udeleženci sinejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu. Le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer. Priloge, ki jih udeleženci še niso podpisali in ki niso javne listine, morajo podpisati udeleženci, morebitne zapisne priče in notar.

1

+

Udeleženci smejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu. Le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer. Priloge, ki jih udeleženci še niso podpisali in ki niso javne listine, morajo podpisati udeleženci, morebitne zapisne priče in notar.

1

−

Oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi sporočitelja in pisna oporoka, ki jo oporočitelj izroči notarju z notarskim zapisom, imata enake pravne učinke kot sodna oporoka. Oporočitelju mora notar izdati potrdilo o tem, da se pri notarju hrani njegova oporoka.

1

+

Notarska oporoka, ki jo v obliki notarskega zapisa notar sestavi po ustni izjavi oporočitelja ali na podlagi oporočiteljeve že napisane izjave poslednje volje, ki jo notarju v potrditev predloži oporočitelj, ima enake pravne učinke kot sodna oporoka. Oporočitelju mora notar izdati potrdilo o tem, da se pri notarju hrani njegova oporoka. Oporoke ni mogoče napraviti v elektronski obliki.

1

−

V obliki notarskega zapisa_ morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli:

1

+

V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli:

2

−

1. pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema,

2

+

1. pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema,

3

·

2. pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost,

3

·

2. pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost,

4

−

3. pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju,

4

+

3. sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju,

5

−

4. darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti,

5

+

4. drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

6

−

5. kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice,

−

7

−

6. drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

−

1

−

Pravni posli iz prejšnjega člena, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, niso veljavni.

1

+

Pravni posli iz prejšnjega člena, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, so nični.

2

·

2. Potrjevanje zasebnih listin

2

·

2. Potrjevanje zasebnih listin

1

−

Udeleženci pravnega posla lahko potrdijo listino o pravnem poslu pri notarju. Tako potrjena listina o pravnem poslu ima lastnost notarskega zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. členi tega zakona, neposredno izvršljiva. Notar mora listino iz prejšnjega odstavka potrditi, kolikor ni zadržkov po 23., 24. ali 42. členu tega zakona.

1

+

Udeleženci pravnega posla lahko potrdijo listino o pravnem poslu pri notarju. Tako potrjena listina o pravnem poslu ima lastnost notarskega zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. členu tega zakona, neposredno izvršljiva. Listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in listino, na podlagi katere se pridobi lastninska ali kakšna druga stvarna pravica na nepremičnini, sme notar potrditi samo, če listino sestavi notar ali odvetnik. Sestavljavec listine iz prejšnjega odstavka mora listino podpisati in žigosati s svojim žigom. Notar mora listino iz prejšnjega odstavka potrditi, kolikor ni zadržkov po 23., 24.a členu in če je ravnal v skladu z 42. členom tega zakona.

1

−

Če ustreza zasebna listina iz prejšnjega člena po zunanji obliki predpisom o notarski listini (31. do 35. člen) in po vsebini določbam 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona ter vsebuje podpise oseb iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, jo notar potrdi tako. da se vnesejo na listino navedbe iz 1., 3., in 5. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona ter notarjev podpis in pečat. Če listina ne ustreza pogojem iz prejšnjega odstavka, se potrdi tako. da se o tem sestavi poseben notarski zapis. Zasebna listina se spoji z notarskim zapisom (drugi odstavek 35. člena) kot njegov sestavni del in jo podpiše tudi notar.

1

+

Če zasebna listina iz 49. člena tega zakona po zunanji obliki ustreza predpisom o notarski listini (31. do 35. člen) in po vsebini določbam 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, jo notar potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ki vsebuje navedbe iz 1., 3. in 5. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, navedbo o pozivu iz drugega odstavka 43. člena tega zakona, opozorilo iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, opozorila strankam, če so potrebna v skladu z 42. členom tega zakona, ter njihove izjave v zvezi z opozorili. Zasebna listina se pripoji notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Pri potrjevanju zasebne listine po prejšnjem odstavku se uporablja četrti in peti odstavek 43. člena tega zakona. Notarski zapis in pripojeno zasebno listino podpišejo osebe iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona in notar, ki na notarski zapis odtisne svoj žig ali pečat.

2

·

3. Zapisne priče in tolmač

2

·

3. Zapisne priče in tolmač

1

−

Če zakon ne določa drugače, hrani notarske zapise notar ki jih je sestavil, udeležencem pa se izdajajo odpravki. Izvirnik notarskega zapisa se sme izročiti samo s soglasjem vseh udeležencev. Soglasje mora biti izkazano z notarsko listino. To listino in overjen prepis izročenega notarskega zapisa hrani notar na mestu izročenega izvirnika notarskega zapisa; v vpisniku pa mora biti navedeno. kdaj in komu je bil izročen izvirnik notarskega zapisa.

1

+

Če zakon ne določa drugače, hrani notarske zapise notar, ki jih je sestavil, udeležencem pa se izdajajo odpravki.

1

−

Razen v primerih, določenih v tem zakonu, sme notar izročiti izvirnik notarskega zapisa samo sodišču ali Notarski zbornici Slovenije in sicer le na podlagi pisne odredbe oziroma naloga ter proti pisnemu potrdilu o prejemu. Izročitev po določbi prejšnjega odstavka je lahko samo začasna. Na mesto izročene listine vloži notar uradni zaznamek o predmetu, udeležencih, datumu sestave in poslovni številki notarskega zapisa ter o datumu, ko je bil zapis poslan oziroma izročen. Uradnemu zaznamku pripoji odredbo oziroma nalog, na podlagi katerega je bil zapis izročen, ter potrdilo o prejemu. Če nastane potreba izročiti odpravek notarskega zapisa. mora organ, pri katerem se zapis začasno nahaja, brez odlašanja omogočiti notarju, da odpravek sestavi.

1

+

Razen v primerih, določenih v tem zakonu, sme notar izročiti izvirnik notarskega zapisa samo sodišču ali Notarski zbornici Slovenije in sicer le na podlagi pisne odredbe oziroma naloga ter proti pisnemu potrdilu o prejemu. Izročitev po določbi prejšnjega odstavka je lahko samo začasna. Na mesto izročene listine vloži notar uradni zaznamek o predmetu, udeležencih, datumu sestave in poslovni številki notarskega zapisa ter o datumu, ko je bil zapis poslan oziroma izročen. Uradnemu zaznamku pripoji odredbo oziroma nalog, na podlagi katerega je bil zapis izročen, ter potrdilo o prejemu. Če nastane potreba izročiti odpravek notarskega zapisa, mora organ, pri katerem se zapis začasno nahaja, brez odlašanja omogočiti notarju, da odpravek izdela.

1

−

Določbe 57. in 58. člena tega zakona se uporabljajo tudi za druge notarske listine, ki jih je dolžan hraniti notar na podlagi predpisov ali na izrecno zahtevo stranke navedeno v notarski listini. Tretji oddelek Potrjevanje dejstev in izjav

1

+

Določbe 57. in 58. člena tega zakona se uporabljajo tudi za druge notarske listine, ki jih je dolžan hraniti notar na podlagi predpisov ali na izrecno zahtevo stranke, navedeno v notarski listini. Tretji oddelek Potrjevanje dejstev in izjav

1

−

Notarje pooblaščen za izdajanje potrdil o dejstvih in izjavah, navedenih v tem oddelku. Ta potrdila imajo pravne učinke javne listine, če so sestavljena po določbah 61. do 70. člena tega zakona. Notar je pristojen za overjanje prepisov in podpisov. kolikor ni z zakonom določena pristojnost državnega organa ali druge uradne osebe. Overjanje prepisov

1

+

Notar je pooblaščen za izdajanje potrdil o dejstvih in zapisnike o izjavah, navedenih v tem oddelku. Ta potrdila in zapisniki imajo pravne učinke javne listine, če so sestavljena po določbah 61. do 70. člena tega zakona. Notar je pristojen za overjanje prepisov in podpisov, kolikor ni z zakonom določena pristojnost državnega organa ali druge uradne osebe. Overjanje prepisov

1

−

Notar sme potrditi, da se prepis listine ujema z izvirnikom, če obvlada jezik, v katerem je listina spisana, razen če notar s preslikavo ali skeniranjem naredi fizično ali elektronsko kopijo listine. Notar potrdi, da se fizična kopija listine ujema z njenim elektronskim izvirnikom, če jo sam natisne iz izvirnika listine v elektronski obliki, na katerem je predhodno preveril veljavnost kvalificiranih elektronskih podpisov oziroma kvalificiranih elektronskih žigov s kvalificirano storitvijo potrjevanja njihove veljavnosti. Notar potrdi, da se skenogram ujema z njegovim fizičnim izvirnikom, če ga sam izdela iz izvirnika listine.

1

+

Notar sme potrditi, da se prepis listine ujema z izvirnikom, če obvlada jezik, v katerem je listina spisana, razen če notar s preslikavo ali skeniranjem naredi fizično ali elektronsko kopijo listine. Notar potrdi, da se fizična kopija listine ujema z njenim elektronskim izvirnikom, če jo sam natisne iz izvirnika listine v elektronski obliki, na katerem je predhodno preveril veljavnost kvalificiranih elektronskih podpisov oziroma kvalificiranih elektronskih žigov s kvalificirano storitvijo potrjevanja njihove veljavnosti. Notar potrdi, da se skenogram ujema z njegovim fizičnim izvirnikom, če ga sam izdela iz izvirnika listine. Prepis se mora ujemati z listino v vseh njenih pisnih podrobnostih, tudi v pravopisu, ločilih, okrajšavah besed in pisnih napakah. Če so posamezna mesta v listini spremenjena, dopolnjena, izbrisana ali prečrtana, je treba to v potrdilu o overitvi navesti. Prav tako je treba navesti, da je listina raztrgana, poškodovana ali sicer po zunanjem videzu sumljiva. Notar potrdi prepis listine potem, ko ga primerja z izvirnikom in ko ugotovi, da se prepis natančno ujema z njim. Poleg te ugotovitve v potrdilu navede, da gre za prepis listine, ki ga je stranka označila za izvirnik, ali da gre za prepis overjenega prepisa listine; na kakšen način in s kakšnim sredstvom je listina spisana; s kakšnimi pečati ter koleki je opremljena; kje se po njegovi vednosti ali po strankinem zatrdilu nahaja izvirnik. Če je na listini kakšna pripomba ali klavzula, se mora tudi ta vnesti v prepis. Če se overja prepis dela listine ali izpisek iz listine, mora biti iz prepisa razvidno, kateri deli izvirnika so ostali neprepisani. Overitve prepisov se ne vpisujejo v notarski vpisnik.

1

−

Notar sme potrditi, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak, ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega. Šteje se, da je stranka listino v elektronski obliki vpričo notarja podpisala, če jo je elektronsko podpisala na način iz prvega odstavka 38.a člena tega zakona. Strankam, ki so listino v fizični obliki podpisale in podpis priznale na njenem skenogramu prek neposredne varne videopovezave z notarjem, listine ni treba ponovno elektronsko podpisati. Tako podpisana in overjena listina postane listina v elektronski obliki.

1

+

Notar sme potrditi, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak, ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega. Šteje se, da je stranka listino v elektronski obliki vpričo notarja podpisala, če jo je elektronsko podpisala na način iz prvega odstavka 38.a člena tega zakona. Strankam, ki so listino v fizični obliki podpisale in podpis priznale na njenem skenogramu prek neposredne varne videopovezave z notarjem, listine ni treba ponovno elektronsko podpisati. Tako podpisana in overjena listina postane listina v elektronski obliki. Overitev se vpiše na izvirno listino v fizični obliki z navedbo, kako je bila ugotovljena istovetnost ter ugotovitvijo, da je podpis ali ročni znak pristen. Overitvena klavzula vsebuje opravilno številko vpisnika ter datum, notarjev podpis in pečat. V potrdilu o overitvi v elektronski obliki notar navede, na kakšen način je ugotovil istovetnost stranke ter preveril veljavnost kvalificiranega elektronskega podpisa, navede opravilno številko vpisnika in datum. Potrdilo o overitvi v elektronski obliki mora biti povezano z izvorno listino v elektronski obliki, na kateri se podpis overja, ali z njenim skenogramom na način, ki onemogoča njuno ločevanje. Notar potrdilo o overitvi v elektronski obliki elektronsko podpiše s kvalificiranim elektronskim podpisom, jo zavaruje s kvalificiranim elektronskim žigom in opremi s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom. Podpis osebe, katere pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, lahko na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overi samo notar. Pred overitvijo podpisa lastnika na zasebni listini, s katero se nepremičnina odtuji ali obremeni, je notar dolžan pogodbene stranke, ki so prisotne pri overitvi, opozoriti, da je za vsebino listine notar odgovoren le, če jo sestavi v obliki notarskega zapisa. Ko notar overi podpis na zasebni listini, s katero se nepremičnina odtuji ali obremeni, v njej navede opozorilo iz prejšnjega odstavka. Pri overjanju podpisa se mora notar seznaniti z vsebino listine samo toliko, kolikor je to potrebno, da izpolni rubrike vpisnika o overitvah in potrdilih. Notar ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Določbe 23. člena tega zakona se glede overitev podpisov po notarju ne uporabljajo. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa mora notar upoštevati vsebino listine, kolikor predpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev. a64.a člen Ne glede na 38.a in 64. člen tega zakona se notarsko potrdilo o overitvi podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu izda v fizični obliki. Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za odpravek notarskega zapisa zemljiškoknjižnega dovolila, izdanega za vpis v zemljiško knjigo. Elektronske priloge notarskega potrdila iz prvega odstavka tega člena in elektronske priloge odpravka notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka morajo biti označene v skladu z drugim odstavkom 35. člena tega zakona.

1

+

a64.a člen Ne glede na 38.a in 64. člen tega zakona se notarsko potrdilo o overitvi podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu izda v fizični obliki. Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za odpravek notarskega zapisa zemljiškoknjižnega dovolila, izdanega za vpis v zemljiško knjigo. Elektronske priloge notarskega potrdila iz prvega odstavka tega člena in elektronske priloge odpravka notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka morajo biti označene v skladu z drugim odstavkom 35. člena tega zakona.

+

1

+

Preden notar overi podpis na pooblastilu za sklenitev pravnega posla, katerega predmet je nepremičnina, mora pooblastitelja natančno opozoriti na pravne posledice, ki lahko izhajajo iz takšnega pooblastila. Pooblastilo iz prejšnjega odstavka mora obsegati navedbo pravnih poslov z bistvenimi elementi, navedbo obsega premoženja pooblastitelja, na katero se nanašajo pravni posli, ki jih lahko sklepa pooblaščenec ter navedbo obveznosti pooblaščenca, da bo pooblastitelja predhodno seznanjal s posli, ki jih bo sklepal v okviru pooblastila. Na pooblastilo notar navede opozorilo o pravnih posledicah sklenitve pravnega posla. Če pooblastilo iz prvega odstavka tega člena ni sestavljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, notar odkloni overitev podpisa. Notar odkloni overitev podpisa tudi, če ugotovi, da v zvezi s pravnimi posli, navedenimi v pooblastilu, obstaja nasprotje interesov med pooblastiteljem in pooblaščencem.

1

−

Če overja podpis predstavnika podjetja, zavoda ali druge pravne osebe, sme notar to potrditi v overitveni klavzuli samo, kadar mu je znano, da je oseba, ki podpisuje, predstavnik pravne osebe ali kadar je to vnaprej ugotovil. Potrditev časa, ko je bila listina predložena na vpogled

1

+

Če overja podpis zastopnikov državnih organov, oseb, ki izvajajo javna pooblastila, gospodarskih družb in drugih pravnih subjektov, ki se vpisujejo v sodni register, sme notar to potrditi v overitveni klavzuli samo, kadar mu je znano, da je oseba, ki podpisuje, zastopnik te osebe ali če je to poprej ugotovil. Notar lahko overi podpise zakonitih zastopnikov državnih organov, oseb, ki izvajajo javna pooblastila, gospodarskih družb in drugih pravnih subjektov, ki se vpisujejo v sodni register, na podlagi podpisov in odtisov pečatov, ki jih zakoniti zastopniki pri tem uporabljajo. Ti podpisi in odtisi pečatov morajo biti deponirani pri Notarski zbornici Slovenije. Podpisi in odtisi pečatov se deponirajo neposredno pri Notarski zbornici Slovenije ali preko izbranega notarja. Notarska zbornica Slovenije posreduje podpise in odtise pečatov, deponirane v skladu s prejšnjim odstavkom, vsem notarjem na območju Republike Slovenije. Notar lahko overi podpise oseb, pooblaščenih za zastopanje gospodarskih družb, tudi na podlagi pri njem deponiranih podpisov in odtisov pečatov. Državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil lahko zaradi overitev podpisov, ki jih opravi notar, pri Notarski zbornici Slovenije priglasijo kvalificirana potrdila za elektronski podpis in elektronski žig, ki jih njihove pooblaščene osebe uporabljajo za elektronsko podpisovanje javnih listin, izvorno izdanih v elektronski obliki. Veljavnost kvalificiranega elektronskega podpisa in kvalificiranega elektronskega žiga na izvorni javni listini v elektronski obliki notar preveri na podlagi priglašenih kvalificiranih potrdil za elektronski podpis in elektronski žig. Potrditev časa, ko je bila listina predložena na vpogled

1

−

V izvirniku notarskega potrdila, ki se izroči stranki, mora notar potrditi, da je bila oseba pri njem oziroma je z njo vzpostavil stik prek neposredne varne videopovezave iz 31. člena tega zakona, ter navesti dan, mesec in leto, na zahtevo stranke pa tudi uro, ko se je to zgodilo, in način ugotovitve istovetnosti osebe, na katero se nanaša potrdilo.

1

+

Notar sme potrditi, da določena oseba živi, če jo pozna osebno ali če je njena istovetnost ugotovljena po določbi 39. člena tega zakona. V izvirniku notarskega potrdila, ki se izroči stranki, mora notar potrditi, da je bila oseba pri njem oziroma je z njo vzpostavil stik prek neposredne varne videopovezave iz 31. člena tega zakona, ter navesti dan, mesec in leto, na zahtevo stranke pa tudi uro, ko se je to zgodilo, in način ugotovitve istovetnosti osebe, na katero se nanaša potrdilo.

1

−

Na zahtevo upravičene osebe sme notar potrditi tudi druga dejstva, kot so: seznanitev druge stranke z opominom, odpovedjo, ponudbo ali drugo izjavo, ki jo daje stranka zato, da bi dosegla kakšen pravni učinek; ponudba plačila, prevzem ali izročitev listine ali drugih stvari; razprave o ponudbah, dražbe, žrebanja, izjave oseb o dejstvih; stanje, za katero je izvedel notar sam ali s pomočjo strokovnjakov. Potrditve o dejstvih iz prejšnjega odstavka mora sestaviti notar v obliki zapisnika, v katerem navede kraj in čas, v katerem se je zgodilo ali ugotovilo obravnavano dejstvo; imena in naslove strank ter drugih udeležencev in natančen popis tega, kar se je zgodilo vpričo njega ali kar je neposredno ugotovil. Zapisnik podpišejo vsi udeleženci in notar. Potrjevanje sklepov organov upravljanja

1

+

Na zahtevo stranke sme notar potrditi tudi druga dejstva, kot so: seznanitev druge stranke z opominom, z odpovedjo, s ponudbo ali z drugo izjavo, ki jo daje stranka z namenom doseči kakšen pravni učinek, seznanitev s ponudbo plačila, prevzemom ali izročitvijo listine ali drugih stvari, dejstva v zvezi z dražbo, žrebanjem ter stanji, za katera je izvedel notar sam ali s pomočjo strokovnjakov. V izvirniku notarskega potrdila iz prejšnjega odstavka, ki je lahko sestavljeno tudi v obliki notarskega zapisnika o dogajanju, ki mu je notar neposredno prisostvoval, notar navede kraj in čas, v katerem se je zgodilo ali ugotovilo obravnavano dejstvo, osebna imena in naslove strank ter drugih udeležencev in natančen popis tega, kar se je zgodilo vpričo njega, ali dejstva, ki jih je neposredno ugotovil. Potrdilo podpiše samo notar, zapisnik pa podpišejo tudi stranke, ki so opravilu prisostvovale. Vsebino izjav strank, ki jih podajajo z namenom doseči kakšen pravni učinek ter druge izjave strank notar zapiše v obliki notarskega zapisnika, v katerem navede kraj in čas sprejema izjave, osebno ime in naslov stranke ter namen podaje izjave. Zapisnik podpiše stranka, ki je izjavo podala, in notar. Če stranka noče podpisati zapisnika, notar navede, da je odklonila podpis in razlog za odklonitev. Podpis stranke na notarskem zapisniku ne vpliva na lastnost listine. Potrjevanje sklepov organov upravljanja

1

−

Zapisnik podpiše tudi oseba, ki je predsedovala seji organa. Če se zapisnik sestavi v elektronski obliki, predsedujoči seji organa zapisnik podpiše s svojim kvalificiranim elektronskim podpisom.

1

+

Če je notar poklican, da bi potrdil sklepe organov upravljanja podjetij, zadrug ali drugih pravnih oseb, mora navesti v zapisniku dan in čas seje, opisati potek seje, kolikor je to pomembno za presojo pravilnosti postopkov, ter zapisati sklepe, ki so bili na seji sprejeti. Prav tako mora izpričati druga dejstva, kadar tako zahteva zakon. Zapisnik podpiše tudi oseba, ki je predsedovala seji organa. Če se zapisnik sestavi v elektronski obliki, predsedujoči seji organa zapisnik podpiše s svojim kvalificiranim elektronskim podpisom. Na zahtevo kateregakoli udeleženca seje mora notar ugotoviti tudi osebno istovetnost predsedujočega in drugih udeležencev seje ter to navesti v zapisniku. Protesti

1

−

Notar lahko opravi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če tako odloči zapuščinsko sodišče. Popis in cenitev opravlja notar po določbah zakona o dedovanju. Kadar je potrebno zavarovati zapuščino po določbah zakona o dedovanju, se zapustnikovo premoženje ali njegov del izroči v hrambo notarju, če tako odloči zapuščinsko sodišče. Četrti oddelek Izdajanje odpravkov, potrdil, prepisov in izpiskov

1

+

Notar lahko opravi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če tako odloči zapuščinsko sodišče. Popis in cenitev opravlja notar po določbah zakona o dedovanju. Kadar je potrebno zavarovati zapuščino po določbah zakona o dedovanju, se zapustnikovo premoženje ali njegov del izroči v hrambo notarju, če tako odloči zapuščinsko sodišče. Notar je s sklepom sodišča lahko imenovan za skrbnika zapuščine. Četrti oddelek Izdajanje odpravkov, potrdil, prepisov in izpiskov

1

−

Odpravke, potrdila, prepise in izpiske izdaja notar oziroma njegov namestnik, pri katerem so listine v hrambi. Če je bil izročen izvirnik notarskega zapisa, se o njem ne sme več izdati odpravek, ampak samo prepis. Odpravki in prepisi notarskih zapisov o pravnih poslih med živimi

1

+

Odpravke, potrdila, prepise in izpiske izdaja notar oziroma njegov namestnik, pri katerem so listine v hrambi. Če je bil izročen izvirnik notarskega zapisa, se o njem ne sme več izdati odpravek, ampak samo prepis. Odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen v elektronski obliki, se izda z listino v elektronski obliki, ki vsebuje izvorno listino v elektronski obliki s pripisom »ODPRAVEK NOTARSKEGA ZAPISA« in overitveno klavzulo. Odpravki in prepisi notarskih zapisov o pravnih poslih med živimi

1

−

Odpravki ali prepisi oporok se smejo izdati, če ni v notarskem zapisu določeno drugače, dokler zapustnik živi samo njemu samemu ali osebi, ki jo zapustnik pooblasti z overjenim pooblastilom. Po zapustnikovi smrti se smejo taki odpravki ali prepisi izdati po razglasitvi oporoke. Dan razglasitve se zaznamuje na odpravku ali prepisu. Potrdila in izpiski

1

+

Odpravki ali prepisi oporok se smejo izdati, če ni v notarskem zapisu določeno drugače, dokler zapustnik živi, samo njemu samemu ali osebi, ki jo zapustnik pooblasti z overjenim pooblastilom. Po zapustnikovi smrti se smejo taki odpravki ali prepisi izdati po razglasitvi oporoke. Dan razglasitve se zaznamuje na odpravku ali prepisu. Potrdila in izpiski

1

−

Če obsega notarski zapis več samostojnih pravnih poslov, se sme na zahtevo upravičene osebe izdati namesto popolnega odpravka izpisek, ki se nanaša na posamezni pravni posel. Od izvršljivih notarskih zapisov se sme izdati samo popoln odpravek; izpisek ni izvršljiv. V izpisku je treba navesti, kateri deli notarske listine so izpuščeni. Vsebina in oblika odpravkov in prepisov

1

+

Če obsega notarski zapis več samostojnih pravnih poslov, se sme na zahtevo upravičene osebe izdati namesto popolnega odpravka izpisek, ki se nanaša na posamezni pravni posel. Od izvršljivih notarskih zapisov se sme izdati samo popoln odpravek; izpisek ni izvršljiv. V izpisku je treba navesti, kateri deli notarske listine so izpuščeni.

+

1

+

Notarji izdajajo overjene izpiske iz javnih knjig glede na vzpostavljeno informacijsko povezavo. Vsebina in oblika odpravkov in prepisov

1

−

Odpravek in prepis se morata z izvirnikom dobesedno ujemati. Spremembe in dopolnitve, izvršene v izvirniku notarske listine po določbi 34. člena tega zakona, je v odpravku in prepisu dopustno vstaviti v besedilo na mesto kamor spadajo. Overitvena klavzula

1

+

Odpravek in prepis se morata z izvirnikom dobesedno ujemati. Spremembe in dopolnitve, izvršene v izvirniku notarske listine po določbi 34. člena tega zakona, je v odpravku in prepisu dopustno vstaviti v besedilo na mesto, kamor spadajo. Overitvena klavzula

1

−

Overitvena klavzula se vpiše na koncu odpravka ter mora vsebovati: potrdilo, da se ta odpravek ujema z izvirnikom, označbo iz 76. člena tega zakona, navedbo prilog iz prejšnjega člena, navedbo, za koga je ta odpravek sestavljen, ter navedbo kraja in časa izdaje odpravka s podpisom in pečatom notarja.

1

+

Overitvena klavzula se vpiše na koncu odpravka ter mora vsebovati: potrdilo, da se ta odpravek ujema z izvirnikom, označbo iz 76. člena tega zakona, navedbo prilog iz prejšnjega člena, navedbo, za koga je ta odpravek sestavljen, ter navedbo kraja in časa izdaje odpravka s podpisom in pečatom notarja. Overitvena klavzula v elektronski obliki mora biti neločljivo povezana z listino v elektronski obliki, ki vsebuje izvorno listino v elektronski obliki s pripisom »ODPRAVEK NOTARSKEGA ZAPISA« ter potrdilo, da se ta listina ujema z izvorno listino v elektronski obliki, označbo iz 76. člena tega zakona in vse navedbe iz prejšnjega odstavka.

1

−

Odpravek notarskega zapisa nima pravnega učinka javne listine, če ni potrjena soglasnost odpravka z izvirnikom ali če ni na njem podpisa in pečata notarja. Posledice ostalih kršitev določb 81. do 83. člena tega zakona za verodostojnost odpravka oceni sodišče. Zaznamek o izdajanju odpravkov

1

+

Odpravek notarskega zapisa nima pravnega učinka javne listine, če ni potrjena soglasnost odpravka z izvirnikom ali če ni na njem podpisa in pečata notarja. Smiselno enako velja tudi za odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen v elektronski obliki. Posledice ostalih kršitev določb 81. do 83. člena tega zakona za verodostojnost odpravka oceni sodišče. Zaznamek o izdajanju odpravkov

1

−

Ko se izda odpravek, notar zaznamuje na izvirniku ali poli prišiti k izvirniku, kdaj in komu je bil odpravek izdan. Če se izda ponovni odpravek, navede tudi razlog, iz katerega je bil odpravek ponovno izdan. Odpravek, ki ga je stranka vrnila (2. točka drugega odstavka 74. člena), se priloži izvirniku. Na odpravku še zaznamuje, da je bil vrnjen in da nima pravnega učinka javne listine. Zaznamek podpiše notar. Potrdilo o obstoju notarskega zapisa

1

+

Ko se izda odpravek, notar zaznamuje na izvirniku ali poli, prišiti k izvirniku, kdaj in komu je bil odpravek izdan. Če se izda ponovni odpravek, navede tudi razlog, iz katerega je bil odpravek ponovno izdan. Odpravek, ki ga je stranka vrnila (2. točka drugega odstavka 74. člena), se priloži izvirniku. Na odpravku se zaznamuje, da je bil vrnjen in da nima pravnega učinka javne listine. Zaznamek podpiše notar. Potrdilo o obstoju notarskega zapisa

1

−

Osebam, upravičenim zahtevati prepis (77. in 78. člen), se na njihovo zahtevo izda potrdilo, da je pri notarju notarski zapis ali izjava poslednje volje. Peti oddelek Prevzemanje listin, denarja in vrednostnih papirjev v hrambo in izročitev Hramba listin

1

+

Osebam, upravičenim zahtevati prepis (77. in 78. člen), se na njihovo zahtevo izda potrdilo, da je pri notarju notarski zapis ali izjava poslednje volje. Potrdilo o izvršljivosti notarskega zapisa

+

1

+

Peti oddelek Prevzemanje listin, denarja in vrednostnih papirjev v hrambo in izročitev Hramba listin

1

−

Notarje dolžan prevzeti v hrambo listine vsake vrste. Ob prevzemu listine sestavi notar zapisnik, ki mora vsebovati kraj in čas prevzema, priimek in ime, poklic in prebivališče tistega, ki je listino predal (deponenta), označbo listine, v kakšen namen je bila položena in komu naj se izroči, podpis deponenta ter podpis in uradni pečat notarja. Listina se lahko pošlje notarju s pismom, ki nadomešča zapisnik. Notar izda stranki o prevzemu listine potrdilo. Notar ugotovi istovetnost osebe, kateri izroči prevzeto listino, v skladu z 39. členom tega zakona. Prejemnik potrdi prejem listine ha zapisniku o prevzemu. Hramba denarja in vrednostnih papirjev

1

+

Notar je dolžan prevzeti v hrambo listine vsake vrste. Ob prevzemu listine sestavi notar zapisnik, ki mora vsebovati kraj in čas prevzema, priimek in ime, poklic in prebivališče tistega, ki je listino predal (deponenta), označbo listine, v kakšen namen je bila položena in komu naj se izroči, podpis deponenta ter podpis in uradni pečat notarja. Listina se lahko pošlje notarju s pismom, ki nadomešča zapisnik. Notar izda stranki o prevzemu listine potrdilo. Notar ugotovi istovetnost osebe, kateri izroči prevzeto listino, v skladu z 39. členom tega zakona. Prejemnik potrdi prejem listine na zapisniku o prevzemu. Hramba denarja in vrednostnih papirjev

1

−

Če notar ne more izvršiti predaje v določenem roku. če rok ni določen pa v štirinajstih dneh od dneva prevzema. mora stranki nemudoma vrniti prevzete stvari, ali jih, če to ni mogoče, predati v hrambo sodišču in o tem obvestiti deponenta.

1

+

Če notar ne more izvršiti predaje v določenem roku, če rok ni določen pa v štirinajstih dneh od dneva prevzema, mora stranki nemudoma vrniti prevzete stvari, ali jih, če to ni mogoče, predati v hrambo sodišču in o tem obvestiti deponenta.

1

−

Notar mora listine, ki jih je sestavil sam ali ki jih je prevzel od strank ali ki mu jih je zaupala Notarska zbornica Slovenije, hraniti, urejene) po zaporedju vpisov v poslovne knjige, na varnem mestu v svoji pisarni ali v bančnem šefu, ločeno od drugih spisov. Če sta listino sestavila dva ali več notarjev, jo mora hraniti notar, ki jo je pečatil (drugi odstavek 30. člena).

1

+

Notar mora listine, ki jih je sestavil sam ali ki jih je prevzel od strank ali ki mu jih je zaupala Notarska zbornica Slovenije, hraniti, urejeno po zaporedju vpisov v poslovne knjige, na varnem mestu v svoji pisarni ali v bančnem sefu, ločeno od drugih spisov. Če sta listino sestavila dva ali več notarjev, jo mora hraniti notar, ki jo je pečatil (drugi odstavek 30. člena).

1

−

Ko prejme odločbo iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona, mora notar brez odlašanja izročiti Notarski zbornici Slovenije vse listine, spise, vpisnike in knjige ter druge evidence skupaj z notarskim pečatom in žigom ter denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi po stanju, v kakršnem se nahajajo na dan prejema odločbe. Dokumentacijo in predmete iz prejšnjega odstavka (notarski arhiv) zapisniško prevzame tričlanska komisija. ki jo sestavljajo člani organov Notarske zbornice Slovenije. Poleg notarja lahko sodeluje pri prevzemu delavec Notarske zbornice Slovenije, ki ga določi njen predsednik.

1

+

Z dnem vročitve odločbe iz petega odstavka 19. člena tega zakona oziroma z dnem, določenim v odločbi o razrešitvi, notar ne sme več opravljati zadev iz 2. člena tega zakona. Notar mora v sedmih dneh od vročitve odločbe iz petega odstavka 19. člena tega zakona oziroma od dneva, določenega v odločbi, preklicati kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig, Notarski zbornici Slovenije pa izročiti vse listine, spise, vpisnike in knjige ter druge evidence, skupaj z notarskim pečatom in žigom ter denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi po stanju, v kakršnem se nahajajo na dan prejema odločbe. Dokumentacijo in predmete iz prejšnjega odstavka (notarski arhiv) zapisniško prevzame tričlanska komisija, ki jo sestavljajo člani organov Notarske zbornice Slovenije. Če notar kvalificiranega potrdila za elektronski podpis in kvalificiranega potrdila za elektronski žig v roku iz prejšnjega odstavka ne prekliče, ga prekliče Notarska zbornica Slovenije. Poleg notarja lahko pri prevzemu sodeluje delavec Notarske zbornice Slovenije, ki ga določi njen predsednik.

1

−

Po določbah prejšnjega člena je treba ravnati tudi. ko notar umre. V tem primeru je zavezanec za izročitev notarjev zakonec oziroma osebe, ki sonotarjevi zakoniti dediči. Če med osebami iz prejšnjega odstavka ni soglasja o tem. katera bo izročila notarski arhiv, ali če se zavezana oseba izročitvi upira, odredi pristojno zapuščinsko sodišče. kar je treba, da se notarski arhiv zavaruje in da ga Notarska zbornica Slovenije lahko prevzame.

1

+

Po določbah prejšnjega člena je treba ravnati tudi, ko notar umre. V tem primeru je zavezanec za izročitev notarjev zakonec oziroma osebe, ki so notarjevi zakoniti dediči. Če med osebami iz prejšnjega odstavka ni soglasja o tem, katera bo izročila notarski arhiv, ali če se zavezana oseba izročitvi upira, odredi pristojno zapuščinsko sodišče, kar je treba, da se notarski arhiv zavaruje in da ga Notarska zbornica Slovenije lahko prevzame.

1

−

Glede izdajanja izvirnikov ali odpravkov listin, ki so vložene v arhiv Notarske zbornice Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe IV. poglavja tega zakona, s tem da vlogo poslujočega notarja opravlja predsednik zbornice ali od njega pooblaščeni notar, ki je član organa upravljanja zbornice. VII. POGLAVJE NOTARSKI KANDIDATI IN NADOMEŠČANJE NOTARJEV

1

+

Glede izdajanja izvirnikov ali odpravkov listin, ki so vložene v arhiv Notarske zbornice Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe IV. poglavja tega zakona, s tem da vlogo poslujočega notarja opravlja predsednik zbornice ali od njega pooblaščeni notar, ki je član organa upravljanja zbornice. VII. POGLAVJE NOTARSKI POMOČNIKI, NOTARSKI PRIPRAVNIKI IN NADOMEŠČANJE NOTARJEV

1

−

Diplomirani pravnik; ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 4. in 7. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, se lahko zaradi pridobitve pogojev za samostojno opravljanje notariata usposablja pri notarju kot notarski kandidat. Notar je dolžan omogočiti notarskemu kandidatu usposabljanje na vseh področjih notarskega poslovanja.

1

+

Univerzitetni diplomirani pravnik, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 4. in 7. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, se lahko zaposli pri notarju kot notarski pomočnik. Pri notarju je lahko zaposlen en notarski pomočnik.

1

−

Prosto mesto notarskega pomočnika na predlog notarja razpiše Notarska zbornica Slovenije. Rok za prijavo ne sme biti krajši od 15 dni. Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 100. člena tega zakona je kandidat dolžan prijavi na razpis priložiti svoj življenjepis. Izbiro opravi Notarska zbornica Slovenije v soglasju z notarjem, pri katerem je prosto mesto notarskega pomočnika. Notarska zbornica Slovenije imenuje izbranega kandidata za notarskega pomočnika in ga vpiše v imenik notarskih pomočnikov. Zoper odločbo o imenovanju notarskega pomočnika ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Notarski pomočnik lahko začne opravljati delo v notariatu, ko je vpisan v imenik notarskih pomočnikov, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Pred vpisom v imenik notarski pomočnik poda prisego iz drugega odstavka 16. člena tega zakona pred predsednikom Notarske zbornice Slovenije in overi svoj podpis po določbi drugega odstavka 15. člena tega zakona

1

+

Prosto mesto notarskega pomočnika na predlog notarja razpiše Notarska zbornica Slovenije. Rok za prijavo ne sme biti krajši od 15 dni. Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 100. člena tega zakona je kandidat dolžan prijavi na razpis priložiti svoj življenjepis. Izbiro opravi Notarska zbornica Slovenije v soglasju z notarjem, pri katerem je prosto mesto notarskega pomočnika. Notarska zbornica Slovenije imenuje izbranega kandidata za notarskega pomočnika in ga vpiše v imenik notarskih pomočnikov. Zoper odločbo o imenovanju notarskega pomočnika ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Notarski pomočnik lahko začne opravljati delo v notariatu, ko je vpisan v imenik notarskih pomočnikov, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Pred vpisom v imenik notarski pomočnik poda prisego iz drugega odstavka 16. člena tega zakona pred predsednikom Notarske zbornice Slovenije in overi svoj podpis po določbi drugega odstavka 15. člena tega zakona ter si v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, po določbi prvega odstavka 15. člena tega zakona priskrbi kvalificirano potrdilo za elektronski podpis.

+

1

+

Kdor je zaposlen pri notarju v skladu z določbami tega zakona in zakona o pravniškem državnem izpitu in se usposablja za pridobitev pravice opravljati pravniški državni izpit, ima položaj notarskega pripravnika. Notarski pripravnik lahko začne opravljati prakso pri notarju, ko je vpisan v imenik notarskih pripravnikov. O vpisu v imenik iz prejšnjega odstavka odloča Notarska zbornica Slovenije. Zoper odločitev ni pritožbe. Ob vpisu v imenik notarskih pripravnikov izda zbornica notarskemu pripravniku izkaznico.

+

1

+

Notarsko pripravniško prakso zagotavlja Notarska zbornica Slovenije.

+

1

+

Notarski pripravnik se izbriše iz imenika notarskih pripravnikov:

+

2

+

1. če izjavi, da ne želi več opravljati prakse pri notarju;

+

3

+

2. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje prakse pri notarju;

+

4

+

3. če brez opravičenega razloga več kot en mesec ne opravlja prakse pri notarju;

+

5

+

4. ko poteče čas, ki je določen za usposabljanje pri notarju;

+

6

+

5. če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati prakso pri notarju. Izbris iz razloga po 5. točki prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.

1

−

Notarski kandidat sme namesto notarja, pri katerem je zaposlen, opravljati vse posle notarja, ne sme pa sestavljati notarskih zapisov. Zapisnike o poslih ter druge listine podpisuje z imenom in dostavkom "notarski kandidat". Notar na vsaki listini potrdi s podpisom, daje listino pregledal. Posli notarskega kandidata, opravljeni po določbah prvega in drugega odstavka tega člena, se štejejo za Uradno poslovanje notarja, pri katerem je kandidat zaposlen. Notar odgovarja zanje odškodninsko in disciplinsko.

1

+

Notarski pomočnik sme namesto notarja, pri katerem je zaposlen, opravljati vse posle notarja, ne sme pa sestavljati notarskih zapisov in notarskih zapisnikov iz 69. člena tega zakona. Listine podpisuje z imenom in dostavkom "notarski pomočnik". Notar na vsaki listini, z izjemo overitev po 61., 62. in 64. členu tega zakona in protestov menice, potrdi s podpisom, da je listino pregledal. Posli notarskega pomočnika, opravljeni po določbah prvega in drugega odstavka tega člena, se štejejo za uradno poslovanje notarja, pri katerem je pomočnik zaposlen. Notar odgovarja zanje odškodninsko.

1

−

Če je notar na dopustu, zdravstveno ali drugače dlje časa zadržan ali če je suspendiran, ga mora nadomeščati v njegovem uradnem poslovanju drugi notar (začasni namestnik). Namestnika določi notar. Če tega ne stori pred začetkom odsotnosti ali če tega ne more storiti, ga določi predsednik Notarske zbornice Slovenije. Notarski kandidat je lahko namestnik notarju, pri katerem je zaposlen, če izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona.

1

+

Če je notar na dopustu, zdravstveno ali drugače dlje časa zadržan ali če je suspendiran, ga mora nadomeščati v njegovem uradnem poslovanju drugi notar (začasni namestnik). Začasnega namestnika določi notar. Če tega ne stori pred začetkom odsotnosti ali če tega ne more storiti, ga določi predsednik Notarske zbornice Slovenije. Začasni namestnik nadomešča notarja v primeru njegove zadržanosti, daljše od enega delovnega dneva. V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko v času, določenem v prejšnjem odstavku, notarja nadomešča notarski pomočnik, če izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona (notarski namestnik). Notarskega namestnika določi notar. O vsakem nadomeščanju mora notar obvestiti Notarsko zbornico Slovenije. Če notar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ne more obvestiti Notarske zbornice Slovenije o nadomeščanju, notarski namestnik ne sme začeti z nadomeščanjem, dokler nadomeščanja ne odobri predsednik Notarske zbornice Slovenije.

1

−

Začasni namestnik vodi notarsko pisarno v imenu in za račun odsotnega notarja ter uporablja pečat in žig oziroma kvalificirani elektronski žig nadomeščanega notarja.

1

+

Začasni namestnik vodi notarsko pisarno v imenu in za račun odsotnega notarja ter uporablja pečat in žig oziroma kvalificirani elektronski žig nadomeščanega notarja. Če začasni namestnik in notar medsebojnega razmerja v zvezi z nadomeščanjem ne uredita sporazumno, posreduje pred vložitvijo tožbe predsednik Notarske zbornice Slovenije.

1

−

Notarski namestnik, ne glede na prvi odstavek 102. člena tega zakona, opravlja vse posle nadomeščanega notarja s polnim pravnim učinkom kot njegov namestnik, uporablja pa pečat in žig nadomeščanega notarja

1

+

Notarski namestnik, ne glede na prvi odstavek 102. člena tega zakona, opravlja vse posle nadomeščanega notarja s polnim pravnim učinkom kot njegov namestnik, uporablja pa pečat in žig nadomeščanega notarja oziroma njegov kvalificirani elektronski žig.

+

1

+

Notarska zbornica Slovenije vodi evidenco odsotnosti notarjev po prvem odstavku 103. člena tega zakona. Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje:

+

2

+

- zaporedno številko vpisa,

+

3

+

- priimek in ime notarja in sedež notarskega mesta,

+

4

+

- čas odsotnosti,

+

5

+

- razlog odsotnosti,

+

6

+

- priimek in ime namestnika. Podatki iz evidence se hranijo trajno. Če Notarska zbornica Slovenije ugotovi, da je začasni namestnik ali notarski namestnik nadomeščal notarja v nasprotju s 103. členom tega zakona, opravi pregled poslovanja notarja zaradi ugotovitve obsega kršitve in obvesti disciplinskega tožilca o svojih ugotovitvah.

+

1

+

Odločbo o razrešitvi notarja v skladu z 19. členom tega zakona pošlje ministrstvo tudi Notarski zbornici Slovenije, da določi notarja ali notarje, ki bodo na začasno izpraznjenem notarskem mestu do razrešitve spora ali do imenovanja novega notarja, na notarskem mestu, na katerem je posloval notar do prejema odločbe o razrešitvi, periodično opravljali poslovanje. Notarja ali notarje iz prejšnjega odstavka določi predsednik Notarske zbornice Slovenije po pridobitvi njegovega oziroma njihovega soglasja, najkasneje v desetih dneh od prejema odločbe iz prejšnjega odstavka. Podatke o notarju oziroma notarjih, določenih za opravljanje poslovanja v skladu s prejšnjim odstavkom, Notarska zbornica Slovenije posreduje ministrstvu. VIII. POGLAVJE NOTARSKA ZBORNICA SLOVENIJE

+

1

+

Zbornica za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu, namene varstva in pomoči strankam, zagotavljanja varnosti pravnega prometa in varovanja ugleda notariata kot javne službe upravlja imenik notarjev. V imenik notarjev se vpisujejo in se v njem obdelujejo naslednji podatki:

+

2

+

1. identifikacijski osebni podatki notarja (ime, priimek, državljanstvo, EMŠO, stalno oziroma začasno prebivališče, izobrazba);

+

3

+

2. strokovni oziroma znanstveni naslov notarja;

+

4

+

3. naslov sedeža notarske pisarne;

+

5

+

4. šifra oziroma opravilna številka in datum izdane odločbe o imenovanju notarja;

+

6

+

5. šifra oziroma opravilna številka in datum izdane odločbe o razrešitvi notarja;

+

7

+

6. številka telefona, telefaksa ter naslov e-pošte sedeža notarske pisarne. Zbornici podatke iz 1., 3., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka posreduje ministrstvo, podatke iz 2. in 6. točke pa notar. Zbornica ima kot upravljavec imenika notarjev pravico in dolžnost, da iz centralnega registra prebivalstva obnavlja podatke iz 1. točke drugega odstavka tega člena. Ministrstvo ima pravico, da preverja podatke o morebitni kaznovanosti notarjev iz kazenske evidence v skladu s petim odstavkom 8. člena tega zakona. Zbornica in ministrstvo lahko navedene podatke brezplačno pridobita vsakih šest mesecev oziroma v primerih, kadar obstaja sum, da notar zbornici ali ministrstvu ni posredoval točnega podatka. Ministrstvo in notar sta dolžna zbornici sporočiti vse spremembe podatkov iz drugega odstavka tega člena najpozneje v 15 dneh od nastale spremembe. Imenik notarjev je za namene varstva strank glede izvrševanja pooblastil na delovnih področjih notariata po tem zakonu ter varnosti pravnega prometa v delu, ki se nanaša na ime in priimek notarja iz 1. točke ter podatke iz 2., 3., 4., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena, javen. Za učinkovito izvrševanje namenov iz prejšnjega stavka se imenik v delu, ki je javen, objavi na spletni strani zbornice. Določbe prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za notarske pomočnike in notarske pripravnike oziroma za imenik notarskih pomočnikov in imenik notarskih pripravnikov.

1

−

ministrstvu, pristojnemu za pravosodje,

1

+

ministrstvu

1

−

Zadeve zbornice opravljajo skupščina zbornice, njen izvršni in nadzorni odbor ter predsednik zbornice. Skupščina zbornice sprejema statut zbornice in druge splošne akte s katerimi ureja organizacijo in poslovanje zbornice in njenih organov ter zadeve iz njene pristojnosti. Skupščina voli izvršni in nadzorni odbor ter predsednika zbornice. Pri delu skupščine zbornice sodelujejo notarski kandidati, ki imajo pravico voliti svoje predstavnike v izvršni odbor sorazmerno številu notarskih kandidatov. IX. POGLAVJE NADZOR NAD OPRAVLJANJEM NOTARIATA IN DISCIPLINSKA ODGOVORNOST NOTARJEV

1

+

Zadeve zbornice opravljajo skupščina zbornice, njen izvršni in nadzorni odbor ter predsednik zbornice. Skupščina zbornice sprejema statut zbornice in druge splošne akte, s katerimi ureja organizacijo in poslovanje zbornice in njenih organov ter zadeve iz njene pristojnosti. Skupščina voli izvršni in nadzorni odbor ter predsednika zbornice. K statutu zbornice ter k njegovim spremembam in dopolnitvam daje soglasje Vlada Republike Slovenije. Pri delu skupščine zbornice sodelujejo notarski pomočnik, ki imajo pravico voliti svoje predstavnike v izvršni odbor sorazmerno številu notarskih pomočnikov. VIII.a POGLAVJE CENTRALNI REGISTER OPOROK

+

1

+

Centralni register oporok vsebuje podatke o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil zakona, ki ureja dedovanje. Notar, ki sestavi oporoko v obliki notarskega zapisa ali notar, ki sprejme oporoko v hrambo, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je sestavil oporoko ali prejel oporoko v hrambo. Sodišče, ki sestavi sodno oporoko ali prejme v hrambo oporoko v skladu z določili zakona, ki ureja dedovanje, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je bila sestavljena sodna oporoka ali je bila prejeta oporoka v hrambo pri sodišču. Odvetnik, ki sestavi oporoko ali prejme v hrambo oporoko, sestavljeno v skladu z določili zakona, ki ureja dedovanje, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je bila oporoka sestavljena ali je bila prejeta v hrambo pri odvetniku. Osebe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v zahtevi za vpis v centralni register oporok navedejo podatke iz 108.c člena tega zakona, s katerimi razpolagajo. Za vpis in izpis podatkov iz centralnega registra oporok se plača nadomestilo, katerega višina se določi v aktu iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

+

1

+

Centralni register oporok vsebuje naslednje podatke:

+

2

+

- zaporedna številka in datum vpisa,

+

3

+

- ime in priimek oporočitelja (za poročeno žensko tudi dekliški priimek),

+

4

+

- EMŠO in kraj rojstva oporočitelja oziroma datum, kraj in država rojstva za opročitelja, ki je tuj državljan,

+

5

+

- naslov oporočitelja,

+

6

+

- datum in opravilna številka, navedena na oporoki,

+

7

+

- priimek in ime ter naslov notarja, ki hrani oporoko, oziroma ime in naslov druge osebe ali naziv in naslov organa, ki hrani oporoko,

+

8

+

- vrsto oporoke,

+

9

+

- vsaka sprememba, preklic ali razveljavitev oporoke, če je narejena v obliki, za katero je vpis v register oporok obvezen po zakonu,

+

10

+

- datum vrnitve oporoke oporočitelju,

+

11

+

- podatek o smrti oporočitelja ter

+

12

+

- podatek o tem, kdo je vpogledal v register. 108.č člen Dokler je oporočitelj živ, je vpis v register oporok tajen. Podatke iz centralnega registra oporok lahko po smrti oporočitelja dobi sodišče in oseba, ki izkaže za to upravičen interes. Podatki v centralnem registru oporok se hranijo trajno. Natančnejše določbe o postopku v zvezi z vpisom in vpogledom v centralni register oporok in obveznostih predlagateljev se določijo v aktu iz tretjega odstavka 108.a člena tega zakona. IX. POGLAVJE NADZOR NAD OPRAVLJANJEM NOTARIATA IN DISCIPLINSKA ODGOVORNOST NOTARJEV

1

−

Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata v zvezi z zadevami, ki jih notarju zaupa sodišče ali drug državni organ, ima predsednik, višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta. Predsednik višjega sodišča lahko:

1

+

Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata v zvezi z zadevami, ki jih notarju zaupa sodišče ali drug državni organ, ima predsednik višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta. Predsednik višjega sodišča lahko:

2

−

- odredi pregled poslovanja notarja ali začasnega namestnika v zadevah iz prejšnjega odstavka;

2

+

- odredi pregled poslovanja notarja, notarskega namestnika ali začasnega namestnika v zadevah iz prejšnjega odstavka;

3

−

- predlaga ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, odreditev pregleda celotnega poslovanja notarja oziroma začasnega namestnika:.

3

+

- predlaga ministrstvu odreditev pregleda celotnega poslovanja notarja, notarskega namestnika oziroma začasnega namestnika;

4

−

- predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja oziroma začasnega namestnika.

4

+

- predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja, notarskega pomočnika ali notarskega pripravnika.

1

−

Neposredni nadzor nad poslovanjem notarja oziroma začasnega namestnika opravlja zbornica. V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka sme zbornica po vnaprejšnjem obvestilu ali brez njega pregledovati notarske spise, vpisnike in druge evidence, poslovanje z listinami, prevzetimi v hrambo, ter poslovanje s prevzetim tujim denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi. ter notarju naložiti, kar je treba, da poslovanje uskladi s predpisi oziroma dokumentacijo spravi v red.

1

+

Neposredni nadzor nad poslovanjem notarja oziroma začasnega namestnika opravlja zbornica. V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka sme zbornica po vnaprejšnjem obvestilu ali brez njega pregledovati notarske spise, vpisnike in druge evidence, poslovanje z listinami, prevzetimi v hrambo, ter poslovanje s prevzetim tujim denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi, ter notarju naložiti, kar je treba, da poslovanje uskladi s predpisi oziroma dokumentacijo spravi v red.

1

−

Notar in notarski kandidat sta disciplinsko odgovorna. če pri poslovanju kršita določbe tega zakona oziroma drugih predpisov ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krnita ugled ali verodostojnost notariata. Statut zbornice določi dejanja, ki pomenijo krnitev ugleda in verodostojnosti notariata.

1

+

Notar, notarski pomočnik in notarski pripravnik so disciplinsko odgovorni, če pri poslovanju kršijo določbe tega zakona oziroma drugih predpisov ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krnijo ugled ali verodostojnost notariata.

1

−

V disciplinskem postopku proti notarju ali notarskemu kandidatu se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:

1

+

V disciplinskem postopku proti notarju, notarskemu pomočniku ali notarskemu pripravniku se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:

2

−

1. pisni opomin:

2

+

1. disciplinski ukrepi za lažje kršitve opravljanja notariata ali prakse:

3

−

2. denarna kazen:

3

+

- pisni opomin;

4

−

3. odvzem pravice opravljati notariat oziroma odvzem pravice opravljati prakso pri notarju. Denarna kazen se sme izreči v mejah razpona, ki ga določi zbornica s svojim aktom. Odvzem pravice opravljati notariat se lahko izreče za dobo do pet let. odvzem pravice opravljati prakso pri notarju pa za dobo do treh let.

4

+

- denarna kazen, ki ni manjša od 1.700 eurov in ne večja od 5.000 eurov;

+

5

+

2. disciplinski ukrepi za hujše kršitve opravljanja notariata ali prakse:

+

6

+

- denarna kazen, ki ni manjša od 5.000 eurov in ne večja od 15.000 eurov;

+

7

+

- odvzem pravice opravljati notariat za dobo do pet let oziroma odvzem pravice opravljati prakso za dobo do treh let;

+

8

+

- trajen odvzem pravice opravljati notariat.

+

1

+

Vrste disciplinskih kršitev pri opravljanju notariata ali prakse so:

+

2

+

1. Lažje disciplinske kršitve:

+

3

+

- neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja;

+

4

+

- neprimerno ali žaljivo obnašanje pri opravljanju notarskega poklica ali prakse;

+

5

+

- opustitev vodenja poslovanja v skladu z določbami pravilnika o poslovanju notarja;

+

6

+

- odmera pristojbine za notarsko storitev v nasprotju z veljavno notarsko tarifo;

+

7

+

- nevestno opravljanje dolžnosti začasnega namestnika ali notarskega namestnika ali notarskega pomočnika;

+

8

+

- neplačevanje redne članarine in drugih prispevkov Notarski zbornici Slovenije brez opravičenih razlogov;

+

9

+

- kršitve zakona o notariatu, ki nimajo škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence pravnega posla;

+

10

+

- neupravičena odklonitev notarske storitve; šteje se, da je odklonitev neupravičena, če notar storitve ne opravi kljub dokončni odločbi iz 24. člena tega zakona, s katero je odločeno, da odklonitev poslovanja ni utemeljena.

+

11

+

2. Hujše disciplinske kršitve:

+

12

+

- pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem notariata ali prakse;

+

13

+

- pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje na kazen najmanj šestih mesecev zapora;

+

14

+

- poslovanje v nasprotju z zakonom o notariatu, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla;

+

15

+

- poslovanje v zadevah v katerih nima zakonskih pooblastil;

+

16

+

- opustitev dolžnosti, določene v 42. členu tega zakona, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;

+

17

+

- prekršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti;

+

18

+

- opravljanje druge plačane službe ali funkcije poleg notarskega poklica ali opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z opravljanjem notariata;

+

19

+

- sestava nične listine;

+

20

+

- zastopanje stranke v postopku, v katerem po določbah zakona o notariatu notar ne sme prevzeti zastopanja;

+

21

+

- sestavljanje notarskih listin v tujem jeziku, ki ni uradni jezik na območju, kjer ima notar sedež, če nima statusa sodnega tolmača;

+

22

+

- overitev prevoda listine brez statusa sodnega tolmača, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla;

+

23

+

- poslovanje v nasprotju z določbami pravilnika, ki ureja poslovanje notarja, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;

+

24

+

- neizvršitev odredb sodišča po 12. členu tega zakona, če nastanejo zaradi tega škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;

+

25

+

- neupravičeno zadrževanje denarja in vrednostnih papirjev, ki so bili notarju predani zaradi izročitve določeni osebi ali državnemu organu;

+

26

+

- ponavljanje disciplinskih kršitev, za katere mu je že bil pravnomočno izrečen ukrep opomina ali denarne kazni in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno in pošteno opravljal notarskega poklica ali prakse pri notarju;

+

27

+

- opustitev obvestila Notarski zbornici Slovenije pred začetkom odsotnosti o vsakem primeru nadomeščanja po notarskem namestniku v skladu s 103. členom tega zakona;

+

28

+

- nevestno ali malomarno opravljanje dolžnosti člana disciplinske komisije I. ali II. stopnje.

+

1

+

Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti pa teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje osebe, zoper katero je uveden disciplinski postopek, ter morebitni prej izrečeni disciplinski ukrep. Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni in določitvi roka za plačilo, ki ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od šest mesecev, se upošteva tudi premoženjsko stanje osebe, kateri je bil izrečen disciplinski ukrep.

+

1

+

Za hujšo disciplinsko kršitev iz prve alinee 2. točke 113.a člena tega zakona, ki je storjena naklepno, in za hujšo disciplinsko kršitev iz druge alinee 2. točke 113.a člena tega zakona se mora izreči disciplinski ukrep trajnega odvzema pravice opravljati notariat. 113.č člen Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati notariat se lahko odloži za dobo enega leta s pogojem, da oseba, kateri je bil izrečen disciplinski ukrep, v tej dobi ne stori dejanja, ki pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju notarskega poklica. Če je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat, se za hujše disciplinske kršitve iz prve in druge alinee 2. točke 113.a člena tega zakona izvršitev disciplinskega ukrepa ne more odložiti.

+

1

+

V disciplinskih zadevah zoper notarja, notarskega pomočnika ali notarskega pripravnika odločata disciplinska komisija I. stopnje in disciplinska komisija II. stopnje.

1

−

Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat oziroma odvzem pravice opravljati prakso pri notarju se sme določiti in izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju notariata ali prakse pri notarju, zaradi katerih notar oziroma notarski kandidat ni vreden javnega zaupanja za opravljanje notarskega poklica.

1

+

Disciplinska komisija I. stopnje vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti notarja, notarskega pomočnika ali notarskega pripravnika. Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in člana disciplinske komisije I. stopnje izvoli skupščina zbornice iz vrst notarjev za dobo dveh let.

1

−

(prvi odstavek 115. člena)

1

+

(prvi odstavek 121. člena)

1

−

V disciplinskih zadevah zoper notarja in notarskega kandidata odloča disciplinska komisija: razen v zadevah. v katerih je po določbah tega zakona pristojno odločati disciplinsko sodišče. Pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec, ki ga izvoli skupščina zbornice. Predsednika in člane disciplinskih komisij prve in druge stopnje ter disciplinskega tožilca izvoli skupščina zbornice iz vrst notarjev za čas, ki ga določa statut zbornice. Natančnejše določbe o disciplinskih organih iz prejšnjega odstavka in njihovi sestavi določa statut zbornice.

1

+

Člani disciplinskih komisij imajo namestnike, ki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot člani disciplinskih komisij. Člani disciplinskih komisij in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih zbornice.

1

−

V disciplinskih zadevah zaradi kršitev, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati notariat oziroma prakso pri notarju, odloča disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije notarji. Predsednik senata je sodnik. Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov. V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, kolikor ta zakon ne določa drugače.

1

+

O izločitvi člana disciplinske komisije odloča predsednik disciplinske komisije. O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik Vrhovnega sodišča.

1

−

Sodnika, člana senata disciplinskega sodišča, se določita, vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Notarje, člane senata, izvoli skupščina zbornice za čas dveh let. Člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki se določijo oziroma volijo na enak način kot člani senata. Člani senata iz vrst notarjev in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih zbornice.

1

+

Če je predsednik ali član disciplinske komisije zadržan ali izločen, ga nadomešča njegov namestnik.

1

−

Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka. če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sumiti, da je notar oziroma notarski kandidat kršil določbe tega zakona ali okrnil ugled notariata. Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo za njihovo ugotovitev. Na predlog predsednika višjega sodišča ali ministra, pristojnega za pravosodje, je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinskim sodiščem.

1

+

Vsa pisanja v zvezi z disciplinskim postopkom se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vročajo priporočeno po pošti na naslov pisarne ali po elektronski pošti. V disciplinskem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ta zakon ne določa drugače. Določbe tega zakona o disciplinski odgovornosti notarjev in notarskih pomočnikov se smiselno uporabljajo tudi za pripravnike, ki opravljajo pripravništvo pri notarju.

1

−

(prvi odstavek 115. člena)

1

+

(prvi odstavek 121. člena)

1

−

Zoper, odločbo disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v roku petnajstih dni. Pritožbo lahko vložita notar oziroma notarski kandidat, kije v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec. O pritožbi odloča disciplinska komisija druge stopnje brez ustne obravnave.

1

+

Sklep o uvedbi disciplinskega postopka pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, s poukom, da ima pravico v roku 15 dni odgovoriti na navedbe v sklepu. Po prejemu odgovora osebe, zoper katero je uveden disciplinski postopek, ali po preteku roka za odgovor, predsednik disciplinske komisije I. stopnje najkasneje v roku 30 dni razpiše obravnavo.

1

−

Podrobnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo ureja statut zbornice. Odločbe disciplinskih organov so izvršljive. Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom zbornice. X. POGLAVJE MIROVANJE POSLOVANJA

1

+

Vabilo na ustno obravnavo s poukom v smislu 123.a člena tega zakona se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, pošlje najmanj osem dni pred dnevom obravnave.

+

1

+

Ustna obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti osebe, zoper katero je bil uveden disciplinski postopek, če je bila pravilno vabljena. V disciplinskem postopku na I. stopnji se opravi obravnava, na kateri ima oseba, zoper katero teče disciplinski postopek, pravico do zagovora, lahko pa se obravnave tudi ne udeleži in pošlje pisni zagovor. Če se v disciplinskem postopku ugotovi, da so podani razlogi za sum, da je oseba, zoper katero se vodi disciplinski postopek, storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora oseba, ki odloča o disciplinski odgovornosti, nemudoma podati ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu.

+

1

+

Disciplinska komisija I. stopnje odloči po opravljeni ustni obravnavi. Ustna obravnava ni javna, razen kadar to notar, notarski pomočnik ali notarski pripravnik, zoper katerega teče disciplinski postopek, izrecno zahteva.

1

−

V tretjem odstavku 20. člena, prvem in drugem odstavku 95. člena, drugem in petem odstavku 107. člena, tretjem odstavku 108.a člena, tretjem odstavku 109. člena, prvem odstavku 113.d člena, tretjem odstavku 115. člena, prvem in drugem odstavku 120. člena, prvem odstavku 121. člena, 123.c členu in drugem odstavku 123.č člena se besedilo »minister, pristojen za pravosodje« v vseh sklonih nadomesti z besedo »minister« v ustreznem sklonu.

−

+

1

+

Zoper odločitev disciplinske komisije II. stopnje, s katero je notarju, notarskemu pomočniku ali notarskemu pripravniku izrečen ukrep prepoved opravljati notariat ali prakso pri notarju, je v 30 dneh dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

+

1

+

Pregon disciplinskih kršitev zastara v petih letih od dneva kršitve. Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje. Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo. Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v petih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen. V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona, izvršitev disciplinskega ukrepa pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.

+

1

+

V primeru ugotovitve disciplinske odgovornosti je notar ali notarski pomočnik ali notarski pripravnik pod izvršbo dolžan povrniti stroške postopka Notarski zbornici Slovenije in drugim udeležencem. X. POGLAVJE MIROVANJE POSLOVANJA

1

−

Notarju, ki je izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje notariata miruje. Opravljanje notariata miruje tudi notarju, ki mu je bila izrečena kazen zapora v trajanju do šest mesecev, ter notarju, ki mu je bila izrečena začasna prepoved opravljati notariat (prvi odstavek 115. člena), za čas, dokler ti ukrepi trajajo. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena določi začasnega namestnika v smislu 103. člena tega zakona predsednik zbornice. Začasni namestnik iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje in podpisuje listine v svojem imenu in za svoj račun. XI. POGLAVJE PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

1

+

Notarju, ki je izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje notariata miruje. Opravljanje notariata miruje tudi notarju, ki mu je bila izrečena kazen zapora v trajanju do šest mesecev, ter notarju, ki mu je bila izrečena začasna prepoved opravljati notariat (prvi odstavek 121. člena), za čas, dokler ti ukrepi trajajo. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena določi začasnega namestnika v smislu 103. člena tega zakona predsednik zbornice. Začasni namestnik iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje in podpisuje listine v svojem imenu in za svoj račun. Če je notarju izrečena začasna prepoved opravljati notariat, zbornica nemudoma prekliče kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig. Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »XI. POGLAVJE PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

1

−

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 740-01/92-3/5 Ljubljana, dne 21. februarja 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik I. r.

1

+

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembi zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 48/94 ) vsebuje naslednjo končno določbo:

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. septembra 2022. Št. 003-02-1/2022-226 Ljubljana, dne 7. oktobra 2022 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NOTARIATU (ZN-H)

−

1

−

Notarji, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo kvalificiranega potrdila za elektronski podpis in kvalificiranega potrdila za elektronski žig v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, si ju morajo priskrbeti v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Notarski pomočniki, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo kvalificiranega potrdila za elektronski podpis v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, si ga morajo priskrbeti v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

−

1

−

Spremenjeni prvi in tretji odstavek 31. člena, spremenjeni 34. člen, spremenjeni prvi odstavek 38. člena in spremenjeni 38.a člen, nova tretji in četrti odstavek 39. člena, spremenjeni prvi odstavek 61. člena, spremenjeni prvi, drugi in četrti odstavek 64. člena, novi a64.a člen, novi peti odstavek 65. člena, spremenjeni drugi odstavek 67. člena, novi tretji odstavek 72. člena in novi drugi odstavek 83. člena zakona ter 36. člen tega zakona se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje. Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo prvi in tretji odstavek 31. člena, 34. člen, prvi odstavek 38. člena, 38.a člen, prvi odstavek 61. člena, prvi, drugi in četrti odstavek 64. člena, drugi odstavek 67. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 - uradno prečiščeno besedilo, 33/07 - ZSReg-B, 45/08, 91/13 in 189/20 - ZFRO) in drugi odstavek 13. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 98/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZEPT, 46/14 in 121/21 - ZEISZ). Minister ob zagotovitvi tehničnih pogojev z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi datum, od katerega bo mogoče sestavljati notarske listine v elektronski obliki in overjati podpise prek neposredne varne videopovezave z notarjem ter priglasiti kvalificirana potrdila za elektronski podpis in elektronski žig pooblaščenih oseb državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Notar uskladi zavarovalno pogodbo iz drugega odstavka spremenjenega 14. člena zakona s spremenjenim 14. členom zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.

−

1

−

Postopki za imenovanje notarjev, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po dosedanjih predpisih.

−

1

−

Merila za ugotavljanje strokovne usposobljenosti iz spremenjenega četrtega odstavka 10.a člena zakona minister izda v enem mesecu od uveljavitve tega zakona. Pravilnik o poslovanju notarja (Uradni list RS, št. 50/94, 28/95, 18/09 in 30/11) se uskladi s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

−

1

−

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odredba o najnižji zavarovalni vsoti (Uradni list RS, št. 80/94).

−

1

−

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 740-01/22-2/18 Ljubljana, dne 29. septembra 2022 EPA 33-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica

−