← Back to list
Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije
ZNPOVCE
12articles changed
+4removed
+8modified
added 1127removed 680words
22paragraphs
1
·
(1) V obdobju od 1. januarja 2023 do 31. marca 2023 se bruto poraba v koničnih urah, glede na konično porabo, ki jo brez upoštevanja učinka ukrepa za zmanjšanje konične porabe napove sistemski operater, zmanjša za najmanj 5 %.
1
·
(1) V obdobju od 1. januarja 2023 do 31. marca 2023 se bruto poraba v koničnih urah, glede na konično porabo, ki jo brez upoštevanja učinka ukrepa za zmanjšanje konične porabe napove sistemski operater, zmanjša za najmanj 5 %.
2
·
(2) Konične ure v obdobju iz prejšnjega odstavka določi sistemski operater in sicer le za delovne dneve. Število koničnih ur v mesecu je vsaj 10 % vseh ur.
2
·
(2) Konične ure v obdobju iz prejšnjega odstavka določi sistemski operater in sicer le za delovne dneve. Število koničnih ur v mesecu je vsaj 10 % vseh ur.
3
−
(3) Izvajalec zmanjšanja bruto porabe v koničnih urah je sistemski operater. Sistemski operater pridobi podatke o dejanskem odjemu in o skupnem zmanjšanju odjema na distribucijskem sistemu od distribucijskega operaterja in od upravljalcev zaprtih distribucijskih sistemov.
3
+
(3) Izvajalec zmanjšanja bruto porabe v koničnih urah je sistemski operater. Sistemski operater pridobi podatke o dejanskem odjemu in o skupnem zmanjšanju odjema na distribuciskem sistemu od distribucijskega operaterja in od upravljalcev zaprtih distribucijskih sistemov.
4
·
(4) Sistemski operater aktivira pogodbe za zmanjšanje porabe v času koničnih ur. Sistemski operater aktivira toliko pogodb, kolikor je potrebno za doseganje zmanjšanja porabe v času koničnih ur za vsaj 5 %, in sicer najprej cenejše pogodbe. Za izvedeno zmanjšanje se izplača v ponudbi navedena cena za dejansko doseženo zmanjšanje porabe.
4
·
(4) Sistemski operater aktivira pogodbe za zmanjšanje porabe v času koničnih ur. Sistemski operater aktivira toliko pogodb, kolikor je potrebno za doseganje zmanjšanja porabe v času koničnih ur za vsaj 5 %, in sicer najprej cenejše pogodbe. Za izvedeno zmanjšanje se izplača v ponudbi navedena cena za dejansko doseženo zmanjšanje porabe.
5
·
(5) Sistemski operater ponudbe za zmanjšanje konične porabe pridobi na javnem razpisu za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. marca 2023. Na razpisu lahko sodelujejo trgovci, dobavitelji ali agregatorji in posamezni končni odjemalci s priključno močjo nad 1 MW. V ponudbi dobaviteljev, trgovcev ali agregatorjev je lahko vključeno katerokoli primopredajno mesto, ne glede na priključno moč.
5
·
(5) Sistemski operater ponudbe za zmanjšanje konične porabe pridobi na javnem razpisu za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. marca 2023. Na razpisu lahko sodelujejo trgovci, dobavitelji ali agregatorji in posamezni končni odjemalci s priključno močjo nad 1 MW. V ponudbi dobaviteljev, trgovcev ali agregatorjev je lahko vključeno katerokoli primopredajno mesto, ne glede na priključno moč.
1
−
(1) Realizirani tržni prihodki od prodaje električne energije, proizvedene in prodane na veleprodajnem trgu električne energije v Republiki Sloveniji, za prodajne in nakupne posle, sklenjene kot zaprte pogodbe za obdobje dobave od 1. decembra 2022 do 31. decembra 2023 s točko dobave v regulacijskem območju sistemskega operaterja, ki presegajo 180 eurov na MWh na portfeljski ravni (v nadaljevanju: presežni tržni prihodki), pripadajo proračunu Republike Slovenije.
1
+
(1) Tržni prihodki od prodaje električne energije, proizvedene v Republiki Sloveniji iz virov energije iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, za obdobje dobave od 1. decembra 2022 do 30. junija 2023, ki presegajo 160 eurov na MWh (v nadaljnjem besedilu: preseženi tržni prihodki), so prihodki proračuna Republike Slovenije. Zavezanci za plačilo presežnih tržnih prihodkov so proizvajalci električne energije, pri katerih je vsota skupne instalirane moči proizvodnih naprav iz virov iz prvega odstavka 12. člena tega zakona večja od 100 kW.
2
−
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka presežni tržni prihodki od prodaje električne energije, proizvedene iz lignita, pripadajo proračunu Republike Slovenije le, če presegajo 230 eurov na MWh.
2
+
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka presežni tržni prihodki od prodaje električne energije, proizvedene iz lignita, izkopanega v Republiki Sloveniji, pripadajo proračunu Republike Slovenije le, če presegajo ceno iz prejšnjega odstavka v višini 230 eurov na MWh.
3
−
(3) Zavezanci za plačilo presežnih tržnih prihodkov so proizvajalci električne energije in trgovci, ki v imenu proizvajalcev prodajajo elektriko, ki v obdobju in poslih iz prvega odstavka tega člena realizirajo tržne prihodke nad 180 eurov na MWh na portfeljski ravni (v nadaljnjem besedilu: zavezanci).
3
+
(3) Iz obveznosti plačila presežnega tržnega prihodka se izvzameta električna energija, proizvedena iz virov energije iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, prodana na izravnalnem trgu, na trgu sistemskih storitev in po pogodbah o prerazporejanju električne energije za potrebe sistemskega operaterja, ter električna energija, proizvedena iz naftnih derivatov, če je obratovalni čas proizvodne naprave manj kot 500 ur na proizvodno enoto na letni ravni pri obratovanju na naftne derivate, in je priključena na 110 kV omrežje.
4
−
(4) Povprečna prodajna cena se oblikuje na podlagi upoštevanja vseh poslov zavezancev, prodajnih in nakupnih, ne glede na vrsto pogodbe, čas, tržni prostor sklenitve pogodbe ali kupca električne energije, vključno s terminskimi posli s fizično ali finančno poravnavo izven Republike Slovenije, pri čemer se upošteva povprečje doseženih prihodkov v obdobju veljavnosti ukrepa omejitev presežnih tržnih prihodkov, vključno z borznimi stroški in stroški zakupa čezmejnih kapacitet.
4
+
(4) Iz obveznosti plačila presežnega tržnega prihodka se izvzame električna energija, proizvedena iz virov energije iz prvega odstavka 12. člena tega zakona v napravah ali objektih, ki so v neposredni lasti proizvajalcev, ki so hkrati trgovci ali dobavitelji, in katerih prihodki na MWh proizvedene električne energije so že omejeni zaradi državnih ukrepov uvedbe najvišje dovoljene drobnoprodajne cene električne energije in hkrati ukrepov z učinkom nadomestila škode po 18. členu tega zakona v obdobju od 1. januarja 2023 do 30. junija 2023.
5
−
(5) Iz obveznosti plačila presežnega tržnega prihodka se izvzame elektrika, prodana na izravnalnem trgu, do katere so lahko upravičeni njeni prodajalci za dobavo v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2023.
−
6
−
(6) Zavezanci morajo obseg presežnih tržnih prihodkov ugotavljati za celotno obdobje veljavnosti ukrepa omejitve presežnih tržnih prihodkov za vse svoje proizvodne naprave oziroma za vse sklenjene posle. Presežne tržne prihodke na osnovi presoje pavšalno do petnajstega dneva v mesecu za pretekli mesec v obdobju veljavnosti ukrepa nakažejo v proračun Republike Slovenije na posebno namensko postavko proračuna. Do 31. januarja 2024 se izvede poračun na osnovi ugotovljenega dejanskega obsega presežnih tržnih prihodkov za celotno obdobje veljavnosti ukrepa omejitve presežnih tržnih prihodkov.
−
1
−
(1) Omejitev presežnih tržnih prihodkov velja za prodano električno energijo, proizvedeno v proizvodnih napravah z nazivno električno močjo večjo od 500 kW, iz naslednjih virov energije:
1
+
(1) Omejitev presežnih tržnih prihodkov velja za prodano električno energijo iz naslednjih virov energije:
2
·
a) vetra;
2
·
a) vetra;
3
·
b) sonca;
3
·
b) sonca;
4
·
c) geotermalne energije; č) vode, razen iz črpalnih hidroelektrarn;
4
·
c) geotermalne energije; č) vode, razen iz črpalnih hidroelektrarn;
5
·
d) biomase (trdna ali plinasta biomasna goriva), razen biometana;
5
·
d) biomase (trdna ali plinasta biomasna goriva), razen biometana;
6
·
e) odpadkov;
6
·
e) odpadkov;
7
·
f) jedrske energije;
7
·
f) jedrske energije;
8
−
g) lignita;
8
+
g) v Republiki Sloveniji izkopanega lignita;
9
−
h) surove nafte in drugih naftnih derivatov;
9
+
h) surove nafte in naftnih derivatov;
10
·
i) šote.
10
·
i) šote.
11
−
(2) Omejitev presežnih tržnih prihodkov ne velja za prodajo električne energije, proizvedene iz naslednjih virov energije ali proizvodnih naprav:
11
+
(2) Omejitev presežnih tržnih prihodkov ne velja za prodajo električne energije, proizvedene iz naslednjih virov energije, ali proizvodnih naprav:
12
·
a) zemeljskega plina;
12
·
a) zemeljskega plina;
13
·
b) demonstracijskih naprav;
13
·
b) demonstracijskih naprav;
14
−
c) proizvodnih naprav, ki so v podporni shemi in prejemajo podporo na podlagi zagotovljenega odkupa.
14
+
c) proizvodnih naprav, ki prejemajo podporo v obliki zagotovljenega odkupa; č) uvoženega premoga.
1
−
(1) Zavezanec iz 11. člena tega zakona, katerega stroškovna cena električne energije v določeni proizvodni napravi presega najvišjo dovoljeno ceno iz 11. člena tega zakona, lahko poda vlogo z ustreznimi dokazili na Agencijo za energijo (v nadaljevanju: agencija), da ugotovi, ali z omejenimi prihodki na podlagi tega zakona lahko pokriva vse stroške proizvodnje v tej napravi.
1
+
(1) Zavezanec iz 11. člena tega zakona, katerega stroškovna cena električne energije iz določenega vira energije presega najvišjo dovoljeno ceno iz 11. člena tega zakona, lahko pošlje vlogo z ustreznimi dokazili na Agencijo za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija), da ugotovi, ali z omejenimi prihodki na podlagi tega zakona, ob upoštevanju tudi drugih prihodkov v zvezi s proizvodno napravo, lahko pokriva vse stroške proizvodnje iz tega vira energije.
2
−
(2) Če agencija ugodi vlogi, izda zavezancu za njegovo proizvodno napravo odločbo o izjemi pri omejevanju presežnih tržnih prihodkov, v kateri določi novo najvišjo ceno, ki je enaka stroškovni ceni električne energije iz proizvodne naprave, na podlagi katere mora zavezanec ugotavljati presežne tržne prihodke.
2
+
(2) Če agencija ugodi vlogi, izda zavezancu odločbo o izjemi pri omejevanju presežnih tržnih prihodkov, v kateri določi novo najvišjo ceno, ki zagotovi pokritje stroškovne cene električne energije, proizvedene iz vira energije, za katerega je bila poslana vloga iz prejšnjega odstavka, na podlagi katere mora zavezanec ugotavljati presežne tržne prihodke.
1
−
Zavezanci vzpostavijo evidenco podatkov za vso električno energijo iz poslov iz prvega odstavka 11. člena tega zakona. Iz podatkov morajo biti razvidni vsi posli, na podlagi katerih se izračuna povprečna prodajna cena, podatki proizvajalcev električne energije pa morajo izkazovati, koliko električne energije je bilo proizvedeno v posamezni proizvodni napravi iz 12. člena tega zakona.
1
+
(1) Agencija po uradni dolžnosti ugotavlja višino presežnih tržnih prihodkov zavezancev in izdaja odločbe o obveznosti plačila presežnega tržnega prihodka.
+
2
+
(2) Elektrooperaterji na podlagi podatkov o priključenih proizvodnih napravah ali objektih vzpostavijo sezname zavezancev in jih obvestijo, da so zavezanci za plačilo presežnih tržnih prihodkov. Elektrooperaterji merijo v omrežje oddano energijo na posameznih merilnih točkah zavezancev za celotno obdobje izvajanja ukrepa, in ta podatek do 10. julija 2023 sporočijo agenciji.
+
3
+
(3) Zavezanci vodijo seznam prodane in dobavljene električne energije za dobave od 1. decembra 2022 do 30. junija 2023 iz 11. člena tega zakona. Iz seznama morajo biti razvidni vsaj podatki o vseh posameznih prihodkih od prodaje električne energije zavezanca, vključno z doseženo prodajno ceno, količino prodane električne energije po posamezni proizvodni napravi, ločeno za vire energije iz prvega in drugega odstavka 12. člena tega zakona ter za vire energije, za katere je bila podana vloga iz 13. člena tega zakona, ter podatki o količinah električne energije, ki je izvzeta iz obveznosti plačila presežnega tržnega prihodka skladno s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona. Če zavezanec nima dokumentov, ki neposredno izkazujejo prodajne cene in količine prodane električne energije ločeno za proizvodne vire, zavezanec v seznam vključi matematični model, s katerim po različnih proizvodnih virih izkazuje izračunane prodajne cene in količine.
+
4
+
(4) Po koncu obdobja iz prvega odstavka 11. člena tega zakona zavezanci v dveh mesecih pošljejo agenciji svoj izračun presežnih prihodkov, skupaj s seznamom iz prejšnjega odstavka, na obrazcu, ki ga agencija objavi na spletni strani. Če so podatki nepopolni, agencija v dvajsetih dneh po prejemu zahteva njihovo dopolnitev. Na zahtevo agencije morajo zavezanci v desetih delovnih dneh predložiti dodatna zahtevana dokazila oziroma seznam dopolniti. Agencija izda zavezancem odločbe o obveznosti plačila presežnih tržnih prihodkov v treh mesecih po prejemu popolnih izračunov in seznamov. Pri izdaji odločbe agencija upošteva povprečno doseženo prodajno ceno posameznega zavezanca za vso prodano električno energijo, ki je zajeta v omejitev presežnih tržnih prihodkov. Zavezanci v desetih dneh od prejema odločbe znesek nakažejo v proračun Republike Slovenije. Zavezanec lahko zaradi poznejših sprememb podatkov o prodajnih cenah in količinah prodane električne energije, ki se nanašajo na obdobje iz prvega odstavka 11. člena tega zakona, podatke naknadno predloži agenciji. Če zavezanec do vključno 30. aprila 2024 zaradi poznejših sprememb prvotno posredovanih podatkov agenciji pošlje dopolnjeni izračun presežnih prihodkov, skupaj z dopolnjenim seznamom iz prejšnjega odstavka, agencija tako dopolnjene podatke obravnava ob smiselni uporabi določb tega odstavka in zavezancu izda odločbo.
+
5
+
(5) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča ministrstvo, pristojno za energijo.
+
6
+
(6) Zavezanci morajo na poziv agencije, ministrstva, pristojnega za energijo, ali inšpekcije, pristojne za energijo, predložiti dokazila iz devetega odstavka tega člena, s katerimi utemeljujejo postavke, na podlagi katerih se izračunajo presežni tržni prihodki.
+
7
+
(7) Računovodske izkaze, knjigovodske listine in drugo dokumentacijo morajo zavezanci hraniti toliko časa in na način, kot je določeno z zakonom, ki ureja vodenje poslovnih knjig ter izdelavo letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega in zasebnega prava.
+
8
+
(8) Odgovornost za pravilnost izračuna in verodostojnost predloženih seznamov, ki jih zahtevajo agencija, ministrstvo, pristojno za energijo, ali inšpekcija, pristojna za energijo, nosijo zavezanci, kar zagotavlja odgovorna oseba, pooblaščena za zastopanje družbe, s podpisom obrazca iz četrtega odstavka tega člena.
+
9
+
(9) Kot dokazila se štejejo zlasti:
+
10
+
- za sklenjene posle: konfirmacija, pogodba, račun, druga ustrezna listina, če je iz teh dokumentov jasno razvidna cena električne energije in obdobje dobave, pri čemer mora iz dokazil izhajati pokritje količin proizvodnje;
+
11
+
- za količine električne energije: podatki elektrooperaterjev.
+
12
+
(10) Agencija in ministrstvo, pristojno za energijo, lahko zahtevata vpogled v pogodbe družb, ki od zavezancev energijo kupujejo.
1
−
V 24. členu se črta drugi odstavek. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
1
+
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpekcija, pristojna za energijo.
+
2
+
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena opravlja nadzor nad izvajanjem določb 15. člena tega zakona Finančna uprava Republike Slovenije. IX. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če v nasprotju s šestim odstavkom 11. člena tega zakona:
1
+
(1) Z globo 10 % letnega prometa v predhodnem poslovnem letu se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, če:
2
−
1. mesečno ne ugotavlja presežnih tržnih prihodkov za celotno obdobje veljavnosti ukrepa omejitve presežnih tržnih prihodkov za vse svoje proizvodne naprave oziroma za vse sklenjene posle ali
2
+
1. seznam iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona ne vsebuje vseh podatkov,
3
−
2. presežnih tržnih prihodkov do petnajstega dne v mesecu za pretekli mesec v obdobju veljavnosti ukrepa omejitve presežnih tržnih prihodkov ne nakaže na posebno namensko postavko proračuna Republike Slovenije.
3
+
2. v nasprotju s četrtim odstavkom 14. člena tega zakona agenciji v roku ne pošlje za vse svoje proizvodne naprave oziroma za vse sklenjene posle izračuna presežnih prihodkov,
4
−
(2) Z globo od 10.000 do 250.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
4
+
3. v nasprotju s četrtim odstavkom 14. člena tega zakona na poziv agencije v roku ne dopolni podatkov v seznamu ali
5
−
(3) Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
5
+
4. v nasprotju s četrtim odstavkom 14. člena tega zakona v proračun Republike Slovenije ne nakaže presežnih tržnih prihodkov.
6
−
(4) Z globo od 1.500 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
6
+
(2) Če letnega prometa v predhodnem poslovnem letu iz prejšnjega odstavka ni mogoče določiti, se za prekršek iz prejšnjega odstavka pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, kaznuje z globo od 30.000 do 500.000 eurov.
+
7
+
(3) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo gospodarsko družbo.
+
8
+
(4) Z globo od 10.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki ni pravna oseba iz prvega in tretjega odstavka tega člena.
+
9
+
(5) Z globo od 5.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
+
10
+
(6) Z globo od 4.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
1
−
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (ZNPOVCE-A) Razglašam Zakon o spremembah Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (ZNPOVCE-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. aprila 2023. Št. 003-02-3/2022-101 Ljubljana, dne 26. aprila 2023 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH ZAKONA O NUJNEM POSREDOVANJU ZA OBRAVNAVO VISOKIH CEN ENERGIJE (ZNPOVCE-A)
−
1
−
Elektrooperaterji sezname iz drugega odstavka 14. člena zakona v dveh tednih od dneva uveljavitve tega zakona pošljejo agenciji, ki celotni seznam zavezancev objavi na spletni strani.
−
1
−
Agencija na spletni strani objavi obrazec za sporočanje izračuna in seznama iz četrtega odstavka 14. člena zakona najpozneje do 31. maja 2023.
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 312-01/23-2/14 Ljubljana, dne 18. aprila 2023 EPA 719-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−