Skip to content
← Back to list

Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva

ZNUPZ

Base

14. 10. 2022

ZNUPZ-B · amendment

New

21. 5. 2025

ZNUPZ-NPB4 · unofficial consolidated text

15articles changed
+4added
+2removed
+9modified
added 3327removed 340words
177paragraphs
1
−
V Prilogi 1 se v zaporedni številki »NIJZ 53.1« besedilo spremeni tako, da se glasi: » NIJZ 53.1 «. Za zaporedno številko »NIJZ 75« se doda nova zaporedna številka »NIJZ 76«, ki se glasi: » Zaporedna številka «.
1
+
V Prilogi 1 se v zaporedni številki »NIJZ 53.1« besedilo spremeni tako, da se glasi: » NIJZ 53.1 Register endoprotetike Osnovni podatki o pacientu, ki mu je bila vstavljena ali odstranjena endoproteza ali njen del kolčnega ali kolenskega sklepa: ZZZS številka zdravstvenega zavarovanja, EMŠO, osebno ime, rojstni priimek, spol, datum rojstva, kraj rojstva, državljanstvo, CRP spremembe (generalni status, datum, tip in grupa dogodka), prebivališče (stalno in začasno, prebivališče za dostavo pošte), datum in kraj smrti, izobrazba, zakonski stan, poklic. Podatki o izvajalcu: osebno ime, številka zdravstvenega delavca, ZZZS številka ortopeda, ki je vstavil endoprotezo, ter naziv, številka izvajalca in ZZZS številka izvajalca zdravstvene dejavnosti, kjer je bil poseg artroplastike opravljen. Podatki o vgrajenih delih endoproteze: proizvajalec, tip, originalno ime, kataloška številka, del endoproteze, vrsta materiala, način fiksacije endoproteze. Podatki o operaciji: datum, stran posega, vzrok za operacijo -diagnoza oziroma vzrok za revizijo, predhodne operacije na obravnavanem sklepu, operativni pristop, pri reviziji obseg revizije. Pri odstranitvi prej vstavljene endoproteze (ali njenega dela) se zbirajo tudi podatki o prejšnji operaciji: datum prejšnje operacije, ustanova in operater prejšnje operacije, odstranjeni deli endoproteze. Podatki o izidih zdravljenja, poročani s strani pacientov, spremljani z vprašalniki (npr. EQ-5D-5L, Oxford Hip Score in Oxford Knee Score). Zbirka se vodi zaradi:
+
2
+
1. spremljanja preživetja (čas od vstavitve do odstranitve) vstavljenih endoprotez kolčnega in kolenskega sklepa,
+
3
+
2. zagotavljanja nadzora nad kakovostjo endoprotetičnih operacij,
+
4
+
3. omogočanja hitre detekcije manj kakovostnih endoprotez,
+
5
+
4. posredno znižanja stroškov primarnih in revizijskih operacij endoprotez kolkov in kolen,
+
6
+
5. kot podlaga za klinične in epidemiološke študije ter strokovne analize,
+
7
+
6. zagotavljanja podatkov za CRPP. Upravljavec analizira podatke, pripravlja in objavlja obdobna poročila najmanj enkrat na leto ter jih objavlja na svoji spletni strani. Podatke za Register endoprotetike pošiljajo sprotno vsi izvajalci JZZ ter druge pravne in fizične osebe ne glede na koncesijo, ki opravljajo zdravstveno dejavnost artroplastike. V zbirko Register endoprotetike pošiljajo za vsebino zbirke relevantne podatke še: CRP, Register prostorskih enot RS, Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov, CRPP. V Register endoprotetike štirikrat na leto, posredno (prek eZdravja) ali neposredno pošilja tudi ZZZS, in sicer iz Evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja podatke o ZZZS številki zdravstvenega zavarovanja, o osebnem zdravniku (osebno ime, ZZZS številka izbranega osebnega zdravnika, ZZZS številka ter naziv in naslov izvajalca oziroma zdravstvene ustanove oziroma druge ustanove, v kateri dela izbrani osebni zdravnik), številka zdravstvenega delavca in izvajalca. Upravičenci do podatkov: izvajalci, ki opravljajo zdravstveno dejavnost artroplastike za svoje paciente, NIJZ. Podatki iz zbirke se posredujejo v CRPP. Ortopedska bolnišnica Valdoltra Podatke se posreduje v zbirko neposredno v elektronski obliki ali na papirju v dogovorjenem standardnem zapisu ali pa jih upravljavec pridobi pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Upravljavec lahko za zbirko relevantne podatke pridobiva tudi iz vseh zbirk, navedenih v šestem stolpcu ali posredno s povezavo s CRPP na podlagi povezovalnega znaka EMŠO ali ZZZS številke zavarovane osebe. Trajno «. Za zaporedno številko »NIJZ 75« se doda nova zaporedna številka »NIJZ 76«, ki se glasi: » Zaporedna številka Naziv zbirke podatkov Vsebina Namen Poročila Kdo mora dati podatke in kdaj Upravljavec zbirke Način dajanja podatkov Čas hranjenja podatkov NIJZ 76 Evidenca prihodov in odhodov potnikov in zaposlenih v ladijskem in letalskem prometu v RS Ime in priimek Datum rojstva Spol Tel. številka E-naslov Naslov stalnega prebivališča Kraj vkrcanja (letališče/pristanišče) Kraj izkrcanja po odhodu iz RS (letališče/pristanišče) Datum prihoda/ odhoda Čas prihoda/odhoda po voznem redu Identifikacijska številka prevoznega sredstva (npr. št. leta, ime ladje) Št. sedeža (letalski promet) Št. kabine (ladijski promet) Namenjena je spremljanju prihodov in odhodov potnikov in zaposlenih v ladijskem in letalskem prometu (oseb na plovilu) za namene epidemiološke preiskave in javno-zdravstveno ukrepanje, kar vključuje meddržavno izmenjavo podatkov v okviru, predpisanem z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom in EU regulativo. Potnik ali njegov zakoniti zastopnik (v primeru osebe, mlajše od 15 let) ter zaposleni v letalskem ali ladijskem prometu posreduje predpisan nabor podatkov pred vstopom v Republiko Slovenijo preko ladijskega ali letalskega prometa. NIJZ v okviru sistema EUdPLF. Potnik ali njegov zakoniti zastopnik (v primeru osebe, mlajše od 15 let) ter zaposleni v ladijskem in potniškem prometu podatke posreduje preko aplikacije EU dPLF. 30 dni od vstopa v RS. «.
1
−
V Prilogi 2 se zbirka »1. eNapotnica in eNaročilo« spremeni tako, da se glasi: » Ime zbirke «. Zbirka »8. Evidenca uporabnikov eZdravja« se spremeni tako, da se glasi: » Ime zbirke «.
1
+
V Prilogi 2 se zbirka »1. eNapotnica in eNaročilo« spremeni tako, da se glasi: » Ime zbirke
+
2
+
1. eNapotnica in eNaročilo Namen zbirke
+
3
+
- zdravstvena oskrba glede napotovanja in naročanja pacientov na sekundarno in terciarno raven zdravstvene dejavnosti ter glede izvedbe zdravstvene storitve, na katero je bil napoten pacient,
+
4
+
- omogočanje naročanja pacientov v čakalne sezname in naročilne knjige na vseh ravneh zdravstvenega varstva,
+
5
+
- vodenje centralnega seznama pacientov v naročilnih knjigah, vključno z razporejanjem glede na prednostna merila (če so ta določena),
+
6
+
- vodenje nacionalnega čakalnega seznama v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice,
+
7
+
- obveščanje pacientov o uvrstitvi v čakalni seznam ali naročilno knjigo, dodeljenih okvirnih terminih ali terminih, usklajevanje terminov (npr. potrditev, zavrnitev),
+
8
+
- izmenjava podatkov za vodenje čakalnih seznamov in naročilnih knjig pri izvajalcih, vključno s podatkom o izvedbi zdravstvene storitve,
+
9
+
- izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z ugotavljanjem in uveljavljanjem povračila škode in drugih stroškov ZZZS,
+
10
+
- analiza podatkov o čakajočih in čakalnih dobah za načrtovanje potrebnih virov. Vsebina zbirke Pacientovi identifikacijski in statusni podatki:
+
11
+
- osebno ime,
+
12
+
- naslov stalnega in začasnega prebivališča,
+
13
+
- spol,
+
14
+
- datum rojstva,
+
15
+
- EMŠO,
+
16
+
- ZZZS številka zavarovane osebe,
+
17
+
- podatki o zdravstvenem zavarovanju,
+
18
+
- kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski naslov),
+
19
+
- davčna številka (za namen preverjanja istovetnosti in pooblastil pri dostopu do podatkov),
+
20
+
- podatek o smrti (dan, mesec, leto, ura),
+
21
+
- podatki o pooblaščeni osebi, ki jo določi pacient:
+
22
+
- osebno ime,
+
23
+
- EMŠO oziroma datum rojstva, če posameznik nima določene EMŠO,
+
24
+
- ZZZS številka,
+
25
+
- naslov stalnega in začasnega prebivališča,
+
26
+
- razmerje do pacienta,
+
27
+
- kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski naslov),
+
28
+
- davčna številka (za namen preverjanja istovetnosti in pooblastil pri dostopu do podatkov),
+
29
+
- podatki o osebnem zdravniku pacienta in izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri katerem je pacient osebnega zdravnika izbral. Podatki o napotitvi in naročilu:
+
30
+
- podatki o zdravniku napotovalcu, napotnem zdravniku in zdravniku, ki je storitev izvedel (osebno ime, številka zdravstvenega delavca, status zdravnika, poklicna kvalifikacija z vrsto specializacije, kontaktni podatki),
+
31
+
- podatki o izvajalcih (izvajalec napotovalec in napotni izvajalec),
+
32
+
- podatki o osebi, ki je pacienta naročila na zdravstveno storitev (vključno s kontaktnimi podatki),
+
33
+
- podatki o osebi, ki je vpisala podatke o napotnici (vključno s kontaktnimi podatki).
+
34
+
- podatki o osebah, ki so spreminjale podatke o naročilu (vključno s kontaktnimi podatki). Podatki o eNapotnici oziroma drugi elektronski napotni listini:
+
35
+
- identifikatorji napotnice ali druge napotne listine,
+
36
+
- statusi napotnice ali druge napotne listine,
+
37
+
- datumi in ure sprememb statusov,
+
38
+
- povezava na predhodno napotnico ali drugo napotno listino,
+
39
+
- tip napotnice (enkratna, za določen čas, stalna),
+
40
+
- vrsta zdravstvene storitve,
+
41
+
- diagnoza po MKB,
+
42
+
- obseg pooblastila napotnemu zdravniku,
+
43
+
- razlog obravnave,
+
44
+
- stopnja nujnosti,
+
45
+
- morebitni prednostni kriteriji,
+
46
+
- kratka opredelitev problema,
+
47
+
- aktivni zdravstveni problemi (vključno z alergijami),
+
48
+
- opravljene diagnostične preiskave pred napotitvijo,
+
49
+
- ključne najdbe pri kliničnem pregledu,
+
50
+
- ključni nenormalni laboratorijski izvidi,
+
51
+
- potek dosedanjega zdravljenja,
+
52
+
- zdravila,
+
53
+
- elektronski podpisi oseb iz prejšnjega odstavka in informacijskih sistemov. Podatki o naročilih v čakalnem seznamu:
+
54
+
- termin,
+
55
+
- enoten identifikator naročila,
+
56
+
- zaporedna številka vpisa pri izvajalcu,
+
57
+
- statusi naročila,
+
58
+
- datumi in ure sprememb statusov,
+
59
+
- podatki o predvidenem datumu izvedbe zdravstvene storitve,
+
60
+
- podatki o dejanskem datumu izvedbe zdravstvene storitve,
+
61
+
- podatki o želji pacienta glede določenega zdravstvenega delavca,
+
62
+
- podatki o poznejšem terminu (na željo pacienta ali iz razlogov na strani izvajalca);
+
63
+
- podatki o medicinski indikaciji za točno določen termin,
+
64
+
- podatki o upoštevanju dopustne čakalne dobe,
+
65
+
- podatki o spremembi stopnje nujnosti,
+
66
+
- indikator neobstoja indikacije za storitev. Podatki o izvedbi storitve:
+
67
+
- podatki o dejanskem datumu izvedbe storitve,
+
68
+
- podatki o osebi, ki je storitev izvedla,
+
69
+
- podatki o kakovosti storitve, izkušnjah pacienta in izidih zdravstvene storitve (vključno z vprašalniki s podatki, ki jih poroča pacient),
+
70
+
- podatki o oceni utemeljenosti napotitve (če obstaja),
+
71
+
- podatki o identifikatorjih zdravstvene storitve oziroma obračuna iz evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zavarovanje,
+
72
+
- podatki o identifikatorjih zapisov v zbirkah eZdravja, nastalih ob izvedbi storitve. Podatki o komunikaciji (pisnih in zabeleženih ustnih sporočilih) glede napotne listine, naročila, usklajevanja glede storitve ali termina storitve (med pacientom in zdravstvenimi delavci ali med zdravstvenimi delavci, npr. napotovalcem in napotnim zdravnikom):
+
73
+
- podatki o naročilu ali napotni listini, na katero se komunikacija nanaša,
+
74
+
- podatki o datumu in uri komunikacije,
+
75
+
- vsebina komunikacije,
+
76
+
- statusi komunikacije in datumi spremembe statusov,
+
77
+
- podatki o osebah, udeleženih v komunikaciji. Za omogočanje naročanja pacientov v naročilne knjige na primarni ravni, vodenje centralnega seznama pacientov v naročilnih knjigah in izmenjavo podatkov za vodenje naročilnih knjig se obdelujejo pacientovi identifikacijski in statusni podatki, podatki o izvedbi storitve, podatki o komunikaciji in podatki o naročilih v naročilni knjigi. Podatki o naročilih v naročilni knjigi:
+
78
+
- termin (če je že določen),
+
79
+
- enoten identifikator naročila,
+
80
+
- statusi naročila,
+
81
+
- datumi in ure sprememb statusov (vključno z datumom prijave v naročilno knjigo),
+
82
+
- vrsta zdravstvene storitve (če je znana),
+
83
+
- način izvedbe zdravstvene storitve (npr. obisk, storitev na daljavo),
+
84
+
- drugi podatki o načrtovani zdravstveni storitvi (npr. predvideno cepivo),
+
85
+
- podatki o osebi, ki je izvedla postopek naročanja na zdravstveno storitev (vključno s kontaktnimi podatki), vključno s podatkom o timu in izvajalcu zdravstvene dejavnosti,
+
86
+
- podatek o načinu naročanja v naročilno knjigo,
+
87
+
- podatki o drugih merilih, povezanih z zdravstvenim stanjem ali drugimi podatki pacienta, ki vplivajo na razporejanje na termine v naročilni knjigi (npr. prednostna merila za testiranje ali cepljenje, merila iz triaže, merila za odložitev storitve) ali na izvedbo storitve,
+
88
+
- podatki o izvajalcu, ki bo izvedel zdravstveno storitev (npr. cepilni center). Kdo posreduje podatke v zbirko: Podatke v zbirko eNapotnica in eNaročilo posredujejo izvajalci, pacienti in drugi deležniki v zdravstvenem sistemu na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, ki sodelujejo v procesih napotovanja in naročanja pacientov na zdravstvene storitve (v naročilnih knjigah ali čakalnih seznamih) ali pri njihovi izvedbi. Roki posredovanja podatkov v zbirko Tekoče (od izvajalcev najpozneje do konca delovnega dne). Upravičenci do podatkov iz zbirke
+
89
+
- izvajalci, ki sodelujejo pri zdravstveni oskrbi pacienta,
+
90
+
- pacient in od njega pooblaščena oseba,
+
91
+
- uporabniki eZdravja,
+
92
+
- Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
+
93
+
- ZZZS. Način pridobivanja osebnih podatkov Zbirka se brez plačila stroškov povezuje z naslednjimi zbirkami podatkov:
+
94
+
- Osnovna zdravstvena dokumentacija, CRPP,
+
95
+
- Evidenca uporabnikov eZdravja,
+
96
+
- Matični register,
+
97
+
- zbirkami NIJZ 48 in NIJZ 49 iz Priloge 1 za podatke o izvedenih storitvah ali o prednostnih merilih,
+
98
+
- naročilne knjige in čakalni seznami pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, kot jih določa zakon, ki ureja pacientove pravice,
+
99
+
- zbirkami ZZZS (evidenca o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja) za podatke o izvedenih zdravstvenih storitvah (vključno s podatki o kakovosti storitve). Ne glede na zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, lahko NIJZ pri pridobivanju osebnih podatkov za zbirko podatkov uporabi isti povezovalni znak na način, da se za pridobitev osebnega podatka uporabi samo ta znak. Rok hrambe podatkov v zbirki Podatki se hranijo 5 let od izvedbe storitve. Minister, pristojen za zdravje, lahko za posamezne sklope podatkov zbirke predpiše drugačen rok hrambe. «. Zbirka »8. Evidenca uporabnikov eZdravja« se spremeni tako, da se glasi: » Ime zbirke
+
100
+
8. Evidenca uporabnikov eZdravja Namen zbirke Upravljanje podatkov o uporabnikih eZdravja, to je fizičnih in pravnih oseb, ki uporabljajo storitve eZdravja ali enotno informacijsko komunikacijsko infrastrukturo eZdravja, in njihovih pooblastil za uporabo storitev eZdravja. Vsebina zbirke Podatki o uporabniku eZdravja:
+
101
+
- interna identifikacijska številka,
+
102
+
- EMŠO,
+
103
+
- ZZZS številka,
+
104
+
- številka zdravstvenega delavca, zdravstvenega sodelavca ali pooblaščene osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti iz zbirke Evidence gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov,
+
105
+
- davčna številka,
+
106
+
- osebno ime,
+
107
+
- kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka),
+
108
+
- podatki o uporabniškem računu (uporabniško ime, geslo),
+
109
+
- organizacija (vključno s številko izvajalca zdravstvene dejavnosti),
+
110
+
- storitve eZdravja, za katere ima uporabnik dodeljeno vlogo,
+
111
+
- vloge (pooblastila) uporabnika za posamezno storitev eZdravja,
+
112
+
- podatek o aktivnosti vloge,
+
113
+
- podatek o viru podatkov za dodelitev vloge,
+
114
+
- podatek o začetku veljavnosti vloge,
+
115
+
- zapisi o prijavah/odjavah (uspešnih in neuspešnih),
+
116
+
- podatki o certifikatih,
+
117
+
- javni deli ključev digitalnih potrdil. Kdo posreduje podatke v zbirko in s katerimi zbirkami se zbirka povezuje: Zbirka se povezuje z zbirkami in iz njih pridobiva podatke:
+
118
+
1. iz Evidence gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov (Priloga 1, zap. št. NIJZ 16):
+
119
+
- EMŠO,
+
120
+
- ZZZS številka,
+
121
+
- številka zdravstvenega delavca, zdravstvenega sodelavca ali pooblaščene osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti,
+
122
+
- osebno ime,
+
123
+
- davčna številka,
+
124
+
- podatki o zaposlitvi pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti,
+
125
+
- podatki o izvajalcu,
+
126
+
- kontaktni podatki uporabnika (elektronski naslov, telefonska številka);
+
127
+
2. iz CRPP:
+
128
+
- EMŠO,
+
129
+
- osebno ime,
+
130
+
- davčna številka,
+
131
+
- kontaktni podatki uporabnika (elektronski naslov, telefonska številka),
+
132
+
- ZZZS številka;
+
133
+
3. iz Evidence o izvajalcih zdravstvene dejavnosti (upravljavec ZZZS):
+
134
+
- podatki o imetnikih profesionalnih kartic (EMŠO, ZZZS številka, osebno ime, številka zdravstvenega delavca, zdravstvenega sodelavca ali pooblaščene osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti, davčna številka). Zbirka lahko podatek o telefonski številki in elektronskem naslovu uporabnika pridobiva iz centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis v upravljanju ministrstva, pristojnega za javno upravo. Podatke v zbirko posredujejo uporabniki prek portala zVEM ali prek aplikacije za urejanje pooblastil v Evidenci uporabnikov eZdravja. Za zdravstvenega delavca, zdravstvenega sodelavca ali pooblaščeno osebo izvajalca zdravstvene dejavnosti lahko podatke posreduje odgovorna oseba izvajalca zdravstvene dejavnosti v pisni obliki, prek portala zVEM ali prek aplikacije za urejanje pooblastil v Evidenci uporabnikov eZdravja. Roki posredovanja podatkov v zbirko Tekoče. Upravičenci do podatkov iz zbirke
+
135
+
- izvajalci, ki sodelujejo pri zdravstveni oskrbi pacienta,
+
136
+
- pacient in od njega pooblaščena oseba,
+
137
+
- uporabniki eZdravja. Način pridobivanja osebnih podatkov Zbirka se brez plačila stroškov povezuje z naslednjimi zbirkami podatkov:
+
138
+
- Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov (Priloga 1, zap. št. NIJZ 16),
+
139
+
- CRPP,
+
140
+
- CRP,
+
141
+
- ZZZS Evidenca o izvajalcih zdravstvene dejavnosti,
+
142
+
- ZZZS Evidenca o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zbirka se povezuje in izmenjuje podatke s centralno storitvijo za spletno prijavo in elektronski podpis v upravljanju ministrstva, pristojnega za javno upravo. Ne glede na zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, lahko NIJZ pri pridobivanju osebnih podatkov za zbirko podatkov uporabi isti povezovalni znak na način, da se za pridobitev osebnega podatka uporabi samo ta znak. Rok hrambe podatkov v zbirki Podatki se hranijo 5 let od prenehanja veljavnosti vloge uporabnika. «.
2
·
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti
143
·
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti
1
−
(1) Ne glede na prvo alinejo petega odstavka 3.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 - ZZUOOP in 203/20 - ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZZDej) se šteje, da odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti izpolnjuje pogoj iz prve alineje petega odstavka 3.a člena ZZDej, če izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti iz 64. člena ZZDej oziroma pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe iz zakona, ki ureja zdravniško službo.
−
2
−
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka začne veljati 1. julija 2021.
−
3
·
2. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
1
·
2. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
1
·
(1) Ne glede na prvi odstavek 8. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 - ZUPJS-C, 8/16, 61/17 - ZUPŠ, 31/18 in 54/22 - ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZŠtip-1) ministrstvo, pristojno za zdravje, nameni sredstva za dodelitev štipendije za dijake in študente, ki se izobražujejo za opravljanje poklica v zdravstveni dejavnosti. Sredstva se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije. Poklice, za katere se namenijo sredstva za štipendije, in število štipendij za posamezni poklic za posamezno območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: območje) najpozneje do 30. junija za naslednje šolsko leto določi minister, pristojen za zdravje, pri čemer upošteva potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravstvenih delavcev.
1
·
(1) Ne glede na prvi odstavek 8. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 - ZUPJS-C, 8/16, 61/17 - ZUPŠ, 31/18 in 54/22 - ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZŠtip-1) ministrstvo, pristojno za zdravje, nameni sredstva za dodelitev štipendije za dijake in študente, ki se izobražujejo za opravljanje poklica v zdravstveni dejavnosti. Sredstva se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije. Poklice, za katere se namenijo sredstva za štipendije, in število štipendij za posamezni poklic za posamezno območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: območje) najpozneje do 30. junija za naslednje šolsko leto določi minister, pristojen za zdravje, pri čemer upošteva potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravstvenih delavcev.
2
·
(2) Dodeljevalec štipendije je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2
·
(2) Dodeljevalec štipendije je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).
3
·
(3) Pravica do štipendije se dodeljuje na podlagi javnega razpisa, ki ga sklad objavi v vsakem šolskem ali študijskem letu na svoji spletni strani, pri čemer se z javnim razpisom določi vrsta poklica na posamezno območje. V postopku izbire, ki se vodi v skladu s postopkom, ki ga za dodelitev štipendij določa ZŠtip-1, se poleg splošnih pogojev za pridobitev štipendije, kot jih določa ZŠtip-1, upošteva povprečna ocena v zaključnem razredu osnovne oziroma srednje šole oziroma dosežena ocena na maturi. Z javnim razpisom se lahko določijo tudi posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za pridobitev štipendije. Štipendije se dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa.
3
·
(3) Pravica do štipendije se dodeljuje na podlagi javnega razpisa, ki ga sklad objavi v vsakem šolskem ali študijskem letu na svoji spletni strani, pri čemer se z javnim razpisom določi vrsta poklica na posamezno območje. V postopku izbire, ki se vodi v skladu s postopkom, ki ga za dodelitev štipendij določa ZŠtip-1, se poleg splošnih pogojev za pridobitev štipendije, kot jih določa ZŠtip-1, upošteva povprečna ocena v zaključnem razredu osnovne oziroma srednje šole oziroma dosežena ocena na maturi. Z javnim razpisom se lahko določijo tudi posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za pridobitev štipendije. Štipendije se dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa.
4
·
(4) Sklad vodi in obdeluje evidenco štipendistov na podlagi določb ZŠtip-1.
4
·
(4) Sklad vodi in obdeluje evidenco štipendistov na podlagi določb ZŠtip-1.
5
·
(5) O pritožbah zoper odločbe, izdane v skladu s tretjim odstavkom tega člena, odloča ministrstvo, pristojno za zdravje.
5
·
(5) O pritožbah zoper odločbe, izdane v skladu s tretjim odstavkom tega člena, odloča ministrstvo, pristojno za zdravje.
6
·
(6) Sklad do 30. 6. in do 31. 12. za preteklo polletno obdobje poroča ministrstvu, pristojnemu za zdravje, o številu in višini dodeljenih štipendij.
6
·
(6) Sklad do 30. 6. in do 31. 12. za preteklo polletno obdobje poroča ministrstvu, pristojnemu za zdravje, o številu in višini dodeljenih štipendij.
7
·
(7) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona glede štipendij iz prvega odstavka tega člena opravlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
7
·
(7) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona glede štipendij iz prvega odstavka tega člena opravlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
8
·
(8) Ukrep iz tega člena velja do 30. septembra 2031. ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI
8
·
(8) Ukrep iz tega člena velja do 30. septembra 2031. ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI
9
·
1. Dovoljenja za medicinske laboratorije
9
·
1. Dovoljenja za medicinske laboratorije
10
+
(1) Ne glede na prvi odstavek 8. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 - ZUPJS-C, 8/16, 61/17 - ZUPŠ, 31/18 in 54/22 - ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZŠtip-1) ministrstvo, pristojno za zdravje, nameni sredstva za dodelitev štipendije za dijake in študente, ki se izobražujejo za opravljanje poklica v zdravstveni dejavnosti. Sredstva se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije. Poklice, za katere se namenijo sredstva za štipendije, in število štipendij za posamezni poklic za posamezno območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: območje) najpozneje do 30. junija za naslednje šolsko leto določi minister, pristojen za zdravje, pri čemer upošteva potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravstvenih delavcev.
+
11
+
(2) Dodeljevalec štipendije je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).
+
12
+
(3) Pravica do štipendije se dodeljuje na podlagi javnega razpisa, ki ga sklad objavi v vsakem šolskem ali študijskem letu na svoji spletni strani, pri čemer se z javnim razpisom določi vrsta poklica na posamezno območje. V postopku izbire, ki se vodi v skladu s postopkom, ki ga za dodelitev štipendij določa ZŠtip-1, se poleg splošnih pogojev za pridobitev štipendije, kot jih določa ZŠtip-1, upošteva povprečna ocena v zaključnem razredu osnovne oziroma srednje šole oziroma dosežena ocena na maturi. Z javnim razpisom se lahko določijo tudi posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za pridobitev štipendije. Štipendije se dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa.
+
13
+
(4) Sklad vodi in obdeluje evidenco štipendistov na podlagi določb ZŠtip-1.
+
14
+
(5) O pritožbah zoper odločbe, izdane v skladu s tretjim odstavkom tega člena, odloča ministrstvo, pristojno za zdravje.
+
15
+
(6) Sklad do 30. 6. in do 31. 12. za preteklo polletno obdobje poroča ministrstvu, pristojnemu za zdravje, o številu in višini dodeljenih štipendij.
+
16
+
(7) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona glede štipendij iz prvega odstavka tega člena opravlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
+
17
+
(8) Ukrep iz tega člena velja do 30. septembra 2031.
+
1
−
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. decembra 2021.
1
+
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. Vlogo se v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. marca 2022.
2
·
(2) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi karantene delavca na domu delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži kopijo dokazila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.
2
·
(2) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi karantene delavca na domu delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži kopijo dokazila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.
3
·
(3) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
3
·
(3) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
4
·
(4) ZRSZ odloči o vlogi v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
4
·
(4) ZRSZ odloči o vlogi v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
5
·
(5) Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
5
·
(5) Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
6
·
(6) Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe in nadzor nad njenim izvajanjem.
6
·
(6) Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe in nadzor nad njenim izvajanjem.
7
·
(7) Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
7
·
(7) Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
8
·
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
8
·
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
9
·
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti spada v skupino K, in je imel na dan 13. marec 2020 več kot deset zaposlenih,
9
·
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti spada v skupino K, in je imel na dan 13. marec 2020 več kot deset zaposlenih,
10
·
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
10
·
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
1
−
(1) Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. decembra 2021.
1
+
(1) Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. marca 2022.
2
·
(2) Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZZUOOP, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. julija 2021, če obdobje karantene delavca na domu traja po tem datumu ali če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaprtja mej po tem datumu.
2
·
(2) Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZZUOOP, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. julija 2021, če obdobje karantene delavca na domu traja po tem datumu ali če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaprtja mej po tem datumu.
1
−
Ukrepi od 25. do 35. člena tega zakona veljajo od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021.
1
+
Ukrepi od 25. do 35. člena tega zakona veljajo od 1. julija 2021 do 31. marca 2022. Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok ali ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej podaljša s sklepom za obdobje največ treh mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 4.a Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka
2
−
5. Vzpostavitev nujnega operativnega centra za epidemiološke preiskave
−
+
1
+
(1) Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:
+
2
+
- samozaposleni, ki je na dan nastopa karantene ali višje sile v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 44/14 - ORZPIZ206, 85/14 - ZUJF-B, 95/14 - ZUJF-C, 90/15 - ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 189/20 - ZFRO, 51/21, 121/21 in 162/21; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),
+
3
+
- družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan nastopa karantene ali višje sile v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
+
4
+
- kmet, ki je na dan nastopa karantene ali višje sile v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.
+
5
+
(2) V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
+
6
+
(3) Upravičencu iz prvega odstavka tega člena se izgubljeni dohodek delno povrne, če je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ali zaradi stika z okuženo osebo ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
+
7
+
(4) Delno povrnjeni izgubljeni dohodek iz tega člena je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
+
1
+
Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.
+
1
+
(1) Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec iz prvega odstavka 36.a člena tega zakona preko informacijskega sistema FURS predloži vlogo najpozneje do 15. januarja 2022. S posamezno vlogo se lahko uveljavlja znesek v višini 250 eurov.
+
2
+
(2) FURS za izvajanje nalog v zvezi s povračilom delno izgubljenega dohodka pridobiva, uporabi in obdeluje podatke iz dokazil o karanteni na domu, ki jih k vlogi predloži upravičenec. V primeru vloge za povračilo delno izgubljenega dohodka zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole je upravičenec dolžan priložiti vlogi ustrezno dokazilo o nastanku in trajanju druge zunanje objektivne okoliščine.
+
3
+
(3) Upravičencu nakaže FURS delno izgubljeni dohodek najkasneje do 15. februarja 2022.
+
4
+
(4) V primeru podaljšanja ukrepa v skladu s 36.č členom tega zakona upravičenec iz prvega odstavka 36.a člena tega zakona prek informacijskega sistema FURS predloži vlogo v 15 dneh od pridobitve dokazila o nastopu karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najpozneje do 15. julija 2022. V tem primeru nakaže FURS delno izgubljeni dohodek do desetega v mesecu za vloge, prejete v preteklem mesecu. 36.č člen (trajanje ukrepa)
+
5
+
(1) Ukrep iz tega poglavja velja od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021.
+
6
+
(2) Vlada lahko ukrep iz 36.a člena tega zakona podaljša s sklepom za obdobje največ šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+
1
+
Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Šesta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (C (2021) 8442 final z dne 18. 11. 2021 in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.
+
2
+
5. Vzpostavitev nujnega operativnega centra za epidemiološke preiskave
1
·
(1) Za namen zmanjševanja števila čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo, ki je zlasti posledica ukrepov omejevanja in preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2, ministrstvo, pristojno za zdravje, izvede nacionalni razpis za leti 2021 in 2022 za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: nacionalni razpis).
1
·
(1) Za namen zmanjševanja števila čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo, ki je zlasti posledica ukrepov omejevanja in preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2, ministrstvo, pristojno za zdravje, izvede nacionalni razpis za leti 2021 in 2022 za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: nacionalni razpis).
2
·
(2) Na nacionalni razpis se lahko prijavijo javni zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
2
·
(2) Na nacionalni razpis se lahko prijavijo javni zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
3
·
(3) Nacionalni razpis se izvede za posamezne vrste zdravstvenih storitev, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje.
3
·
(3) Nacionalni razpis se izvede za posamezne vrste zdravstvenih storitev, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje.
4
−
(4) Zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka se opravijo pacientom, ki so na dan objave nacionalnega razpisa uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje.
4
+
(4) Število storitev za izvedbo nacionalnega razpisa se določi na podlagi števila čakajočih pacientov, ki so na dan objave nacionalnega razpisa uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje. Zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka se opravijo pacientom, ki so na dan izdaje sklepa o izbiri izvajalcev iz osmega odstavka 40. člena tega zakona uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje.
5
−
(5) Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko naknadno izvede ponovni nacionalni razpis, če se po že izvedenem nacionalnem razpisu pri dodatnih zdravstvenih storitvah podaljšajo čakalne dobe nad najdaljšo dopustno čakalno dobo. V tem primeru se smiselno upoštevajo vse določbe, ki veljajo za nacionalni razpis iz tega člena in pod pogojem, da so na razpolago sredstva iz 39. člena tega zakona.
5
+
(5) Če ministrstvo, pristojno za zdravje, ugotovi, da je število opravljenih storitev manjše, kot je bilo razpisanih storitev iz prejšnjega odstavka, se lahko storitve iz tretjega odstavka tega člena opravijo tudi pacientom, ki so po šestih mesecih in devetih mesecih od izdaje sklepa iz osmega odstavka iz 40. člena tega zakona še vedno uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje, pri čemer se smiselno upoštevajo pravila postopka izvedbe nacionalnega razpisa iz 40. člena tega zakona.
6
−
(6) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2022.
6
+
(6) Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko naknadno izvede ponovni nacionalni razpis, če se po že izvedenem nacionalnem razpisu pri dodatnih zdravstvenih storitvah podaljšajo čakalne dobe nad najdaljšo dopustno čakalno dobo. V tem primeru se smiselno upoštevajo vse določbe, ki veljajo za nacionalni razpis iz tega člena in pod pogojem, da so na razpolago sredstva iz 39. člena tega zakona.
+
7
+
(7) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2022.
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 500-01/21-58/44 Ljubljana, dne 7. julija 2021 EPA 1963-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ-B) Razglašam Zakon o spremembi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 4. oktobra 2022. Št. 003-02-1/2022-233 Ljubljana, dne 12. oktobra 2022 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBI ZAKONA O NUJNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVA (ZNUPZ-B)
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 500-01/22-18/16 Ljubljana, dne 4. oktobra 2022 EPA 114-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−