← Back to list
Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih
ZNVP
72articles changed
+9added
+16removed
+47modified
added 3253removed 3284words
184paragraphs
Version history
1
−
Ta zakon ureja način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev, način zamenjave že izdanih vrednostnih papirjev z vrednostnimi papirji, izdanimi v nematerializirani obliki, pogoje in omejitve dostopa do podatkov o imetnikih nematerializiranih vrednostnih papirjev ter pravila vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev. Pojem nematerializiranega vrednostnega papirja
1
+
Ta zakon ureja način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev, način zamenjave že izdanih vrednostnih papirjev z vrednostnimi papirji, izdanimi v nematerializirani obliki, pogoje in omejitve dostopa do podatkov o imetnikih nematerializiranih vrednostnih papirjev ter pravila vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev. Prenos direktiv
1
·
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša:
1
·
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša:
2
·
- Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), spremenjena z Direktivo 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L št. 146 z dne 10. 6. 2009, str. 37) in
2
·
- Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), spremenjena z Direktivo 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L št. 146 z dne 10. 6. 2009, str. 37) in
3
·
- Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L št. 184, z dne 14. julija 2007, str. 17). Pojem nematerializiranega vrednostnega papirja
3
·
- Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L št. 184, z dne 14. julija 2007, str. 17). Pojem nematerializiranega vrednostnega papirja
4
+
- Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), spremenjena z Direktivo 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L št. 146 z dne 10. 6. 2009, str. 37) in
+
1
·
(1) Nematerializirani vrednostni papir je izjava izdajatelja, vpisana v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznost iz vrednostnega papirja osebi, ki je kot zakoniti imetnik vrednostnega papirja vpisana v centralni register.
1
·
(1) Nematerializirani vrednostni papir je izjava izdajatelja, vpisana v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznost iz vrednostnega papirja osebi, ki je kot zakoniti imetnik vrednostnega papirja vpisana v centralni register.
2
−
(2) Za pravice imetnikov iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in pravice tretjih na teh papirjih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, in zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99 - v nadaljnjem besedilu: ZGD), če ni s tem zakonom drugače določeno. Centralni register
2
+
(2) Za pravice imetnikov iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in pravice tretjih na teh papirjih se uporabljajo splošna pravila, določena v zakonu, ki ureja obligacijska razmerja in v zakonu, ki ureja stvarnopravna razmerja, če ta zakon ne določa drugače.
+
3
+
(3) Za delnice, izdane kot nematerializirani vrednostni papir, se uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 - popr.; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), razen naslednjih določb:
+
4
+
- drugi odstavek 174. člena,
+
5
+
- 179. člen,
+
6
+
- 180. člen,
+
7
+
- tretji odstavek 236. člena,
+
8
+
- 243. do 246. člen,
+
9
+
- (črtana) ,
+
10
+
- peti odstavek 308. člena,
+
11
+
- 365. člen,
+
12
+
- prvi in drugi stavek prvega odstavka 376. člena. Centralni register
1
·
(1) Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: centralni register) je centralna informatizirana baza podatkov, v katero se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih.
1
·
(1) Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: centralni register) je centralna informatizirana baza podatkov, v katero se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih.
2
·
(2) Centralni register vodi delniška družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, za opravljanje storitev izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitev, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: klirinško depotna družba).
2
·
(2) Centralni register vodi delniška družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, za opravljanje storitev izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitev, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: klirinško depotna družba).
3
−
(3) Nadzor nad klirinško depotno družbo v zvezi z vodenjem centralnega registra opravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija). Bistvene sestavine
3
+
(3) ( prenehal veljati ) Bistvene sestavine
1
−
Nematerializirani vrednostni papir mora imeti naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:
1
+
(1) Nematerializirani vrednostni papir mora imeti naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:
2
−
1. označbo vrste vrednostnega papirja,
2
+
1. oznako vrste vrednostnega papirja,
3
−
2. oznako razreda vrednostnega papirja, če je izdajatelj izdal več razredov vrednostnih papirjev iste vrste,
3
+
2. identifikacijske podatke o izdajatelju,
4
−
3. firmo oziroma naziv, sedež in matično številko izdajatelja,
4
+
3. podatek, ali je vrednostni papir imenski ali prinosniški,
5
−
4. firmo oziroma naziv ali ime osebe, na katero se glasi vrednostni papir, oziroma označbo, da se vrednostni papir glasi na prinosnika,
5
+
4. skupno število izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register,
6
−
5. natančno označeno obveznost izdajatelja, ki izhaja iz vrednostnega papirja,
6
+
5. če se vrednostni papir glasi na nominalni znesek: skupni nominalni znesek izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register,
7
−
6. nominalni znesek, na katerega se glasi vrednostni papir,
7
+
6. datum vpisa vrednostnega papirja v centralni register.
8
−
7. skupno nominalno vrednost celotne izdaje,
8
+
(2) Nematerializirana delnica mora imeti tudi naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:
9
−
8. datum vpisa vrednostnega papirja v centralni register. Na koga se lahko glasi nematerializirani vrednostni papir
9
+
1. oznako razreda delnice,
+
10
+
2. nominalni znesek, na katerega se glasi, ali oznako, da gre za kosovno delnico,
+
11
+
3. podatek, ali imetniku daje glasovalno pravico,
+
12
+
4. če ima značilnost prednostne delnice, tudi vsebino prednostne pravice ali prednostnih pravic imetnika.
+
13
+
(3) Nematerializirana obveznica ali drug nematerializirani vrednostni papir, na podlagi katerega je imetnik od izdajatelja upravičen zahtevati izplačilo glavnice in morebitnih obresti (v nadaljnjem besedilu: nematerializirani dolžniški vrednostni papir), mora imeti tudi naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:
+
14
+
1. nominalni znesek, na katerega se glasi: znesek glavnice,
+
15
+
2. če je imetnik upravičen do izplačila obresti: podatke o obrestni meri ter o načinu in obdobjih obračuna obresti,
+
16
+
3. podatke o zapadlosti obveznosti izdajatelja iz vrednostnega papirja,
+
17
+
4. če ima izdajatelj pravico do predčasnega odpoklica:
+
18
+
- podatke o odkupni vrednosti, za katero lahko uresniči to pravico,
+
19
+
- podatke o načinu uresničitve te pravice in
+
20
+
- morebitne druge pogoje za uresničitev te pravice,
+
21
+
5. presečni dan pravne samostojnosti upravičenja za izplačilo glavnice in morebitnih obresti, vsebovanih v posamezni anuiteti, izražen v številu koledarskih ali delovnih dni pred zapadlostjo teh obveznosti.
+
22
+
(4) Nematerializirani vrednostni papir, ki daje imetniku pravico do zamenjave za drug vrednostni papir, mora imeti tudi naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:
+
23
+
1. vsebino pravic iz vrednostnega papirja, za katerega ga je mogoče zamenjati,
+
24
+
2. menjalno razmerje, po katerem je mogoče opraviti zamenjavo,
+
25
+
3. podatke o načinu uresničitve pravice do zamenjave,
+
26
+
4. rok za uresničitev pravice do zamenjave, če je pravica vezana na rok in
+
27
+
5. morebitne druge pogoje za uresničitev pravice do zamenjave.
+
28
+
(5) Nematerializirani vrednostni papir, ki daje imetniku poleg ali namesto pravic iz drugega do četrtega odstavka tega člena druge pravice, mora imeti v centralni register vpisano natančno vsebino teh pravic. Na koga se lahko glasi nematerializirani vrednostni papir
1
·
Izpolnitev obveznosti izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev
1
·
Izpolnitev obveznosti izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev
2
−
7. člena
2
+
8. člena.
1
·
Investicijski kuponi vzajemnih skladov
1
·
Investicijski kuponi vzajemnih skladov
2
−
7. člena
2
+
8. člena.
1
·
(1) Ob izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev mora izdajatelj klirinško depotni družbi izdati in izročiti nalog, da v imenu in za račun izdajatelja izda nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev, in jih vpiše na račune imetnikov, ki so vpisali in vplačali te vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: nalog za izdajo).
1
·
(1) Ob izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev mora izdajatelj klirinško depotni družbi izdati in izročiti nalog, da v imenu in za račun izdajatelja izda nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev, in jih vpiše na račune imetnikov, ki so vpisali in vplačali te vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: nalog za izdajo).
2
·
(2) Nalog za izdajo mora obsegati najmanj naslednje sestavine:
2
·
(2) Nalog za izdajo mora obsegati najmanj naslednje sestavine:
3
·
1. bistvene sestavine nematerializiranih vrednostnih papirjev, na izdajo katerih se nanaša nalog (4. člen tega zakona);
3
·
1. bistvene sestavine nematerializiranih vrednostnih papirjev, na izdajo katerih se nanaša nalog (4. člen tega zakona);
4
·
2. firmo oziroma ime upravičencev do nematerializiranih vrednostnih papirjev z navedbo enolične identifikacije upravičencev in sedeža oziroma prebivališča ter števila vrednostnih papirjev, ki se posameznemu upravičencu izročijo;
4
·
2. firmo oziroma ime upravičencev do nematerializiranih vrednostnih papirjev z navedbo enolične identifikacije upravičencev in sedeža oziroma prebivališča ter števila vrednostnih papirjev, ki se posameznemu upravičencu izročijo;
5
·
3. firmo, sedež, naslov in kontaktno osebo izdajatelja.
5
·
3. firmo, sedež, naslov in kontaktno osebo izdajatelja.
6
−
(3) Nalogu za izdajo morajo biti priložene naslednje listine:
6
+
(3) ( prenehal veljati ) Nepopoln nalog za izdajo
7
−
1. sklep o izdaji vrednostnih papirjev,
−
8
−
2. odločba agencije o uspešnosti javne ponudbe, če je takšna odločba pogoj za veljavno izdajo vrednostnih papirjev,
−
9
−
3. sklep o ustreznem vpisu v sodni register, kadar je takšen vpis pogoj za veljavno izdajo delnic,
−
10
−
4. s strani izdajatelja podpisana pogodba o vodenju registra nematerializiranih vrednostnih papirjev in dokaz o plačilu obveznosti iz te pogodbe v zvezi z izdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev. Nepopoln nalog za izdajo
−
1
−
Če nalog za izdajo ne obsega podatkov, ki jih mora obsegati, oziroma mu niso priložene predpisane listine, izda klirinško depotna družba sklep, s katerim izdajatelju naloži, da pomanjkljivost odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši kot petnajst dni. Izdaja vrednostnih papirjev
1
+
Izdaja vrednostnih papirjev
1
−
Klirinško depotna družba mora izdati nematerializirane vrednostne papirje v skladu z nalogom za izdajo v roku osmih dni po prejemu popolnega naloga oziroma v tem roku odločiti o zavrnitvi naloga. Zavrnitev naloga za izdajo
1
+
Zavrnitev naloga za izdajo
1
−
Obveznost izdajatelja iz nematerializiranih vrednostnih papirjev nastane v trenutku, ko klirinško depotna družba izda nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev in nematerializirane vrednostne papirje vpiše na račune imetnikov v skladu z nalogom za izdajo. IV. UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Zakoniti imetnik
1
+
Obveznost izdajatelja iz nematerializiranih vrednostnih papirjev nastane v trenutku, ko klirinško depotna družba izda nematerializirane vrednostne papirje s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah nematerializiranih vrednostnih papirjev in nematerializirane vrednostne papirje vpiše na račune imetnikov v skladu z nalogom za izdajo. Upravičenje do donosov iz nematerializiranega vrednostnega papirja
+
1
+
(1) Upravičenje do donosov iz nematerializiranega vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: upravičenje do donosov) je:
+
2
+
1. pri nematerializirani delnici, dividendni obveznici ali drugem vrednostnem papirju, ki vsebuje pravico imetnika do udeležbe v dobičku izdajatelja: upravičenje zahtevati izplačilo dividende za posamezno poslovno leto,
+
3
+
2. pri nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjih: upravičenje zahtevati izplačilo obresti oziroma glavnice, ki je vsebovano v dolžniškem vrednostnem papirju,
+
4
+
3. upravičenje do drugega denarnega izplačila, ki je vsebovano v nematerializiranem vrednostnem papirju.
+
5
+
(2) Če izdajatelj s sklepom skupščine o uporabi bilančnega dobička ne določi dospelosti upravičenja delničarjev za izplačilo dividend na podlagi tega sklepa, ta terjatev dospe v 15 dneh po dnevu zasedanja skupščine, na katerem je bil sprejet ta sklep.
+
6
+
(3) Če izdajatelj ne določi dospelosti posameznega izplačila na podlagi nematerializiranega dolžniškega vrednostnega papirja, upravičenje za izplačilo obresti in glavnice, vsebovanih v tem izplačilu, dospe v dveh delovnih dneh po zadnjem dnevu obračunskega obdobja tega izplačila. Presečni dan pravne samostojnosti upravičenja iz nematerializiranega vrednostnega papirja
+
1
+
(1) Presečni dan pravne samostojnosti upravičenja iz nematerializiranega vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: presečni dan pravne samostojnosti upravičenja) je dan, od katerega dalje upravičenje do donosov, upravičenje do uresničevanja glasovalne pravice na posamezni skupščini oziroma drugo upravičenje, ki je nastalo na podlagi nematerializiranega vrednostnega papirja, pridobi pravno samostojnost tako, da se na novega imetnika ne prenese več hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, na podlagi katerega je nastalo.
+
2
+
(2) Stanje imetnikov oziroma drugih upravičencev do donosov iz nematerializiranih vrednostnih papirjev na presečni dan pravne samostojnosti upravičenja se določi po stanju centralnega registra v časovnem trenutku zaprtja informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev na ta dan, tako da se upravičenje iz prejšnjega odstavka s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja ne prenese več na novega imetnika, če je bil prenos v centralnem registru izvršen po tem časovnem trenutku.
+
3
+
(3) Presečni dan pravne samostojnosti upravičenja določi izdajatelj s pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka tega upravičenja.
+
4
+
(4) Če je pravni temelj nastanka upravičenja iz prvega odstavka tega člena sklep skupščine oziroma drugega organa izdajatelja nematerializiranih delnic, določitev presečnega dne pravne samostojnosti upravičenja na dan, ki je pred dnem zasedanja skupščine, ki je sprejela tak sklep, oziroma dnem izdaje sklepa, ki ga je izdal drug organ izdajatelja, nima pravnega učinka.
+
5
+
(5) Če izdajatelj s sklepom skupščine o uporabi bilančnega dobička oziroma z amortizacijskim načrtom oziroma drugim pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka upravičenja do donosov, ne določi presečnega dne pravne samostojnosti teh upravičenj, je presečni dan pravne samostojnosti teh upravičenj dan, ki je dva delovna dneva pred dospelostjo teh upravičenj. IV. UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Zakoniti imetnik
1
·
(1) Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja lahko uveljavlja le njegov zakoniti imetnik.
1
·
(1) Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja lahko uveljavlja le njegov zakoniti imetnik.
2
·
(2) Zakoniti imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja je tista oseba, v korist katere je nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, razen če je bil vpis nematerializiranega vrednostnega papirja v njeno korist opravljen brez naloga izdajatelja, prejšnjega imetnika oziroma drugega veljavnega pravnega temelja.
2
·
(2) Zakoniti imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja je tista oseba, v korist katere je nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, razen če je bil vpis nematerializiranega vrednostnega papirja v njeno korist opravljen brez naloga izdajatelja, prejšnjega imetnika oziroma drugega veljavnega pravnega temelja.
3
·
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka postane dobroverna oseba, v korist katere je bil nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, zakoniti imetnik in pridobi pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja, tudi če je bil vpis nematerializiranega vrednostnega papirja v njeno korist opravljen brez naloga izdajatelja, prejšnjega imetnika oziroma drugega veljavnega pravnega temelja.
3
·
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka postane dobroverna oseba, v korist katere je bil nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, zakoniti imetnik in pridobi pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja, tudi če je bil vpis nematerializiranega vrednostnega papirja v njeno korist opravljen brez naloga izdajatelja, prejšnjega imetnika oziroma drugega veljavnega pravnega temelja.
4
−
(4) Kadar je bil nematerializirani vrednosti papir vpisan v korist posamezne osebe na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu, se v smislu prejšnjega odstavka šteje, da je njegov pridobitelj dobroveren. V. VODENJE CENTRALNEGA REGISTRA
4
+
(4) Kadar je bil nematerializirani vrednosti papir vpisan v korist posamezne osebe na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu, se v smislu prejšnjega odstavka šteje, da je njegov pridobitelj dobroveren. Pravice imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja
5
−
1. Splošne določbe Račun vrednostnih papirjev
−
+
1
+
(1) Z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v njegovo korist v centralnem registru pridobi zakoniti imetnik pravice iz tega vrednostnega papirja in pravico razpolagati s tem vrednostnim papirjem.
+
2
+
(2) Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja so pravice, ki so vsebovane v tem vrednostnem papirju.
+
3
+
(3) Pravice zakonitega imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja lahko ta uresničuje neposredno v razmerju do izdajatelja tega vrednostnega papirja.
+
4
+
(4) Imetnik razpolaga z nematerializiranim vrednostnim papirjem tako, da članu klirinško depotne družbe, ki vodi njegov račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, izda ustrezen nalog za prenos teh vrednostnih papirjev v korist drugega imetnika ali za vpis pravice tretjega na tem vrednostnem papirju. V. VODENJE CENTRALNEGA REGISTRA
+
5
+
1. Splošne določbe Račun nematerializiranih vrednostnih papirjev
1
−
(1) Račun nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: račun vrednostnih papirjev) združuje vrednostne papirje posameznega imetnika, pri katerih je lastniškopravno stanje enako in v zvezi s katerimi obstoji enako pooblastilo za vnos nalogov za prenos vrednostnih papirjev na drug račun vrednostnih papirjev oziroma za vpis pravic tretjih na vrednostnem papirju.
1
+
(1) Centralni register sestavljajo računi nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: računi).
2
−
(2) Lastniškopravno stanje je enako v smislu prejšnjega odstavka, kadar je imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev ista oseba in kadar na teh papirjih ni pravic tretjih oziroma so vpisane enake pravice tretjih.
2
+
(2) Pri vsakem računu se vodijo podatki o imetniku računa, o vrsti računa, o članu oziroma članih klirinško depotne družbe, ki smejo vnašati naloge za vpise glede tega računa, ter o vrsti vpisov, za katere smejo ti člani vnašati naloge.
3
−
(3) Pooblastilo za vnos nalogov je enako v smislu prvega odstavka tega člena, kadar je imetnik s pogodbo o vodenju računa nematerializiranih vrednostnih papirjev, pogodbo o borznem posredovanju oziroma na podlagi drugega pravnega posla, za vnos nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na druge račune vrednostnih papirjev oziroma vpis pravic tretjih na njegovih vrednostnih papirjih pooblastil istega člana klirinško depotne družbe. Odprtje računov
3
+
(3) Na računih se vzdržujejo stanja nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vzdrževanje stanj nematerializiranih vrednostnih papirjev na računu pomeni tekoče vzdrževanje podatkov o vrsti in količini nematerializiranih vrednostnih papirjev na računu ter o morebitnih pravicah tretjih in drugih bremenih na teh vrednostnih papirjih. Podatki o imetnikih računov in članih klirinško depotne družbe
1
−
(1) V centralnem registru se odprejo računi vrednostnih papirjev, preko katerih se vodijo stanja nematerializiranih vrednostnih papirjev posameznih imetnikov, opravljajo prenosi pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in vpisujejo pravice tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih, omejitve prenosljivosti in prepovedi razpolaganja.
1
+
(1) Za označitev imetnika računa oziroma člana klirinško depotne družbe se uporablja enolična identifikacija.
2
−
(2) Podrobnejši način vodenja računov vrednostnih papirjev določi klirinško depotna družba v pravilih poslovanja. Vodenje stanj na računih vrednostnih papirjev
2
+
(2) Poleg enolične identifikacije imetnika računa se v centralni register vpišejo tudi osebno ime, firma oziroma naziv imetnika računa, njegov naslov oziroma sedež ter davčna številka.
+
3
+
(3) Organi, ki vodijo poslovni register, register prebivalstva oziroma davčni register, klirinško depotni družbi tekoče sporočajo podatke iz prejšnjega odstavka.
+
4
+
(4) Klirinško depotna družba sporočene podatke iz drugega odstavka tega člena tekoče vpisuje v centralni register. Izpisek stanja na računu
1
−
Na računih vrednostnih papirjev se vodijo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev imetnikov vrednostnih papirjev, skupaj z enolično identifikacijo imetnika pravic iz nematerializiranega vrednostnega papirja, morebitnimi omejitvami pri izvrševanju pravic, pravicami tretjih na nematerializiranem vrednostnem papirju in drugimi podatki v zvezi s pravicami iz nematerializiranega vrednostnega papirja, omejitvami prenosljivosti in prepovedmi razpolaganja. Vodenje centralnega registra
1
+
Klirinško depotna družba vsakemu imetniku enkrat letno izda izpisek stanja na računu na dan 31. decembra preteklega leta. 1.A Vpisi v centralnem registru Vrste vpisov
1
·
(1) Vpisi, ki jih je mogoče opraviti v centralnem registru, se razvrščajo med:
1
·
(1) Vpisi, ki jih je mogoče opraviti v centralnem registru, se razvrščajo med:
2
·
1. vpise, ki spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru;
2
·
1. vpise, ki spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru;
3
·
2. vpise, ki ne spreminjajo števila nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru.
3
·
2. vpise, ki ne spreminjajo števila nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru.
4
·
(2) Vpisi, ki spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, so:
4
·
(2) Vpisi, ki spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, so:
5
·
1. izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev,
5
·
1. izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev,
6
·
2. izbrisi nematerializiranih vrednostnih papirjev, in
6
·
2. izbrisi nematerializiranih vrednostnih papirjev, in
7
·
3. zamenjave nematerializiranih vrednostnih papirjev.
7
·
3. zamenjave nematerializiranih vrednostnih papirjev.
8
·
(3) Vpisi, ki ne spreminjajo števila nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, so:
8
·
(3) Vpisi, ki ne spreminjajo števila nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, so:
9
·
1. prenosi nematerializiranih vrednostnih papirjev med različnimi računi;
9
·
1. prenosi nematerializiranih vrednostnih papirjev med različnimi računi;
10
·
2. vpisi in izbrisi glede pravic tretjih in drugih bremen na nematerializiranih vrednostnih papirjih. Opravljanje vpisov
10
·
2. vpisi in izbrisi glede pravic tretjih in drugih bremen na nematerializiranih vrednostnih papirjih. Opravljanje vpisov
11
+
1. A Vpisi v centralnem registru
+
1
−
(1) Vpisi, ki jih je mogoče opraviti v centralnem registru, se razvrščajo med:
−
2
−
1. vpise, ki spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru;
−
3
−
2. vpise, ki ne spreminjajo števila nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru.
−
4
−
(2) Vpisi, ki spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, so:
−
5
−
1. izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev,
−
6
−
2. izbrisi nematerializiranih vrednostnih papirjev, in
−
7
−
3. zamenjave nematerializiranih vrednostnih papirjev.
−
8
−
(3) Vpisi, ki ne spreminjajo števila nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, so:
−
9
−
1. prenosi nematerializiranih vrednostnih papirjev med različnimi računi;
−
10
−
2. vpisi in izbrisi glede pravic tretjih in drugih bremen na nematerializiranih vrednostnih papirjih.
−
1
−
(1) Klirinško depotna družba mora zagotoviti, da se prenosi vrednostnih papirjev na račune imetnikov in vpisi pravic tretjih oziroma omejitve prenosljivosti oziroma prepovedi razpolaganj izvršujejo po vrstnem redu vnosa nalogov v centralni register.
1
+
(1) Posamezen vpis se v centralnem registru opravi na podlagi vnesenega naloga za tak vpis.
2
−
(2) Klirinško depotna družba mora zagotoviti, da se nalog za prenos vrednostnega papirja s posameznega računa vrednostnih papirjev na drug račun oziroma nalog za vpis pri tem računu glede posameznega vrednostnega papirja ne more izvršiti, dokler niso izvršeni prej vneseni nalogi za prenos oziroma vpis pri tem računu.
2
+
(2) Klirinško depotna družba v pravilih poslovanja določi trenutek, od katerega nalog za vpis velja za vnesenega, ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da nalog za vpis velja za vnesenega. Vneseni nalog je nepreklicen. Začetek postopka prisilne poravnave, stečaja, prisilne likvidacije ali drug postopek, čigar začetek povzroči omejitev ali prenehanje veljavnosti nalogov osebe, nad katero je ta postopek začet, ne vpliva na veljavnost naloga za vpis, ki je bil v centralni register vnesen pred začetkom takšnega postopka ali ki je bil v centralni register vnesen po trenutku začetka takšnega postopka, vendar v slednjem primeru le, če oseba, ki je v centralni register vnesla nalog za tak vpis, ni vedela niti ni mogla vedeti za začetek takšnega postopka. Vrste nalogov
3
−
(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge prenose in vpise. Vnos nalogov
−
1
−
(1) Naloge posameznega imetnika za:
1
+
(1) Nalogi za vpis so enostranski in dvostranski.
2
−
1. prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi istega imetnika,
2
+
(2) Med enostranske naloge spadajo nalogi za vpise, ki spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, ter nalogi za vpise in izbrise pravic tretjih in drugih bremen na nematerializiranih vrednostnih papirjih. Enostranski nalog se v centralni register vnese z enim samim vnosom.
3
−
2. prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na račun novega imetnika,
3
+
(3) Med dvostranske naloge spadajo nalogi za prenose nematerializiranih vrednostnih papirjev med različnimi računi. Dvostranski nalog se v centralni register vnese z dvema komplementarnima vnosoma: vnosom na strani izročitelja nematerializiranih vrednostnih papirjev (izročitveni del naloga) in vnosom na strani prejemnika nematerializiranih vrednostnih papirjev (prejemni del naloga). Če sta vnosa komplementarna, se uparita. Podrobnejša pravila
4
−
3. vpis oziroma izbris zastavne pravice oziroma drugih pravic tretjih na nematerializiranih vrednostnih papirjih tega imetnika,
−
5
−
4. vpis oziroma izbris prepovedi razpolaganja v korist določene osebe, vnaša član klirinško depotne družbe, ki na podlagi pogodbe o vodenju računov vrednostnih papirjev vodi račun tega imetnika, če ta zakon za posamezne primere ne določa, da naloge vnaša klirinško depotna družba.
−
6
−
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka vnaša član klirinško depotne družbe neposredno v centralnem registru preko računalniške povezave s tem registrom.
−
7
−
(3) Šteje se, da je nalog vnesen, ko član klirinško depotne družbe neposredno v centralnem registru preko računalniške povezave vnese podatke, ki jih mora v skladu s tem zakonom vsebovati nalog, in ko potrdi vnos, če zakon za posamezne primere ne določa drugače. Izvrševanje nalogov
−
1
−
(1) Klirinško depotna družba izvrši nalog imetnika, če je po stanju centralnega registra to mogoče in če ni ovir za njegovo izvršitev.
1
+
Podrobnejši način vodenja centralnega registra, vključno s podrobnejšo opredelitvijo vrst računov ter načina vodenja računov, podrobnejšo opredelitvijo vrst nalogov in vrst vpisov v centralnem registru, podrobnejšo ureditvijo vnašanja nalogov za vpise v centralni register, uparjanja ter opravljanja vpisov določi klirinško depotna družba v pravilih poslovanja.
2
−
(2) Za izvršitev naloga ni ovir v smislu prejšnjega odstavka, če ni ovir za prenos vrednostnih papirjev (36. člen tega zakona) in če imetniku ni prepovedano razpolagati z vrednostnimi papirji, ki so predmet naloga (37. člen tega zakona).
−
3
−
(3) Vnesene naloge, ki jih ni mogoče izvršiti oziroma za izvršitev katerih obstajajo ovire za prenos in nepopolne naloge klirinško depotna družba izbriše v roku, določenem s pravili poslovanja klirinško depotne družbe. Vzdrževanje podatkov centralnega registra
−
1
−
(1) Naloga za prenos ali za drug vpis v centralni register ni več mogoče preklicati, ko je nalog vnesen v centralni register.
−
2
−
(2) Klirinško depotna družba s pravili poslovanja določi časovni trenutek, ko se šteje, da je nalog vnesen v centralni register.
−
3
−
(3) Vsi vpisi, izvršeni v centralnem registru, so dokončni.
−
1
−
(1) Klirinško depotna družba mora tekoče usklajevati podatke o imetnikih vrednostnih papirjev, in sicer:
−
2
−
1. spremembe enoličnih identifikacij in davčnih številk,
−
3
−
2. spremembe imena, firme oziroma naziva,
−
4
−
3. spremembe naslova oziroma sedeža, s podatki sodnega registra, registra prebivalstva in davčnega registra.
−
5
−
(2) Državni organi, ki vodijo uradne evidence iz prejšnjega odstavka, morajo klirinško depotni družbi tekoče sporočati spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka. Izpisek stanja na računu
−
1
−
2. Predmet vpisa Predmet vpisa
−
1
·
V centralni register se vpisujejo:
1
·
V centralni register se vpisujejo:
2
−
1. nematerializirani vrednostni papirji,
2
+
1. nematerializirani vrednostni papirji;
3
·
2. pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in njihovi imetniki;
3
·
2. pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in njihovi imetniki;
4
·
3. pravice tretjih na nematerializiranem vrednostnem papirju in imetniki teh pravic;
4
·
3. pravice tretjih na nematerializiranem vrednostnem papirju in imetniki teh pravic;
5
·
4. prepovedi in omejitve prenosljivosti nematerializiranih vrednostnih papirjev. Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja
5
·
4. prepovedi in omejitve prenosljivosti nematerializiranih vrednostnih papirjev. Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja
1
−
(1) Izdajatelj lahko ob izdaji imenskih delnic omeji njihovo prenosljivost v skladu z ZGD samo tako, da njihov prenos pogojuje z dovoljenjem pristojnega organa družbe.
1
+
(1) Izdajatelj lahko ob izdaji imenskih nematerializiranih delnic omeji njihovo prenosljivost samo pod pogoji in na način, določen v drugem odstavku 236. člena in v 237. oziroma 238. členu ZGD-1.
2
·
(2) Omejitev iz prejšnjega odstavka vpiše klirinško depotna družba v centralni register na podlagi naloga za izdajo (11. člen tega zakona), če je nalogu priložen veljaven sklep o omejitvi prenosljivosti. Pri vpisu omejitve se vpiše tudi organ izdajatelja, ki je pristojen odločati o dovoljenju za prenos.
2
·
(2) Omejitev iz prejšnjega odstavka vpiše klirinško depotna družba v centralni register na podlagi naloga za izdajo (11. člen tega zakona), če je nalogu priložen veljaven sklep o omejitvi prenosljivosti. Pri vpisu omejitve se vpiše tudi organ izdajatelja, ki je pristojen odločati o dovoljenju za prenos.
3
·
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za omejitev prenosljivosti imenskih obveznic.
3
·
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za omejitev prenosljivosti imenskih obveznic.
4
·
(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za omejitev prenosljivosti vrednostnih papirjev, določeno s posebnim zakonom. Omejitev prenosljivosti na podlagi soglasja imetnika
4
·
(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za omejitev prenosljivosti vrednostnih papirjev, določeno s posebnim zakonom. Omejitev prenosljivosti na podlagi soglasja imetnika
1
−
(1) Po izdaji nematerializiranih imenskih vrednostnih papirjev lahko izdajatelj omeji prenosljivost v skladu z ZGD samo tako, da njihov prenos pogojuje z dovoljenjem pristojnega organa družbe, in samo tistih, katerih imetniki s tem soglašajo.
1
+
(1) Po izdaji nematerializiranih imenskih vrednostnih papirjev lahko izdajatelj omeji prenosljivost samo pod pogoji in na način, določen v drugem odstavku 236. člena in v 237. oziroma 238. členu ZGD-1, in samo tistih, katerih imetniki s tem soglašajo.
2
·
(2) Soglasje imetnika iz prejšnjega odstavka mora biti izdano v obliki notarskega zapisa.
2
·
(2) Soglasje imetnika iz prejšnjega odstavka mora biti izdano v obliki notarskega zapisa.
3
−
(3) Omejitev prenosljivosti iz prvega odstavka tega člena vpiše klirinško depotna družba na podlagi naloga izdajatelja ali imetnika. Nalogu mora biti priložen odpravek notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka. Pri vpisu omejitve se vpiše tudi organ izdajatelja, ki je pristojen odločati o dovoljenju za prenos. Prepoved razpolaganja
3
+
(3) Omejitev prenosljivosti iz prvega odstavka tega člena vpiše klirinško depotna družba na podlagi naloga izdajatelja ali imetnika. Nalogu mora biti priložen odpravek notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka. Pri vpisu omejitve se vpiše tudi organ izdajatelja, ki je pristojen odločati o dovoljenju za prenos. Pravica do prepovedi razpolaganja
1
−
(1) Imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja se lahko v korist določene osebe s pravnim poslom odpove razpolaganju z nematerializiranim vrednostnim papirjem za določen čas, če so izpolnjeni pogoji, določeni v tem ali drugem zakonu.
1
+
(1) Imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja se lahko s pravnim poslom odpove razpolaganju s tem vrednostnim papirjem v korist določene osebe.
2
−
(2) Delavec, član uprave oziroma član nadzornega sveta se lahko s pogodbo o udeležbi na dobičku družbe odpove razpolaganju z delnicami oziroma drugimi vrednostnimi papirji, ki mu jih družba - izdajatelj izroči na podlagi take pogodbe v korist družbe - izdajatelja, za določen čas, ki ne sme biti daljši od deset let. Odpoved razpolaganja iz prejšnjega stavka preneha z iztekom časa, za katerega je bila dogovorjena.
2
+
(2) Pri prodaji nematerializiranega vrednostnega papirja, ki je predmet pravice do prepovedi razpolaganja iz prejšnjega odstavka tega člena, v postopku prisilne izvršbe ima imetnik te pravice predkupno pravico.
3
−
(3) V primeru izvršbe na vrednostne papirje, ki so predmet prepovedi razpolaganja, zaradi izterjave denarne terjatve, ima oseba, v korist katere je ta prepoved vpisana, predkupno pravico.
3
+
(3) Za pravico do prepovedi razpolaganja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 40., 41., 42. in 56. člen tega zakona.
4
−
(4) Če je odpoved razpolaganja vpisana v centralnem registru, imetnik brez soglasja osebe, v korist katere se je odpovedal razpolaganju, ne more odtujiti ali obremeniti nematerializiranega vrednostnega papirja s pravicami tretjih (prepoved razpolaganja) v obdobju, za katero se je razpolaganju odpovedal.
4
+
3. Odškodninska odgovornost Odškodninska odgovornost klirinško depotne družbe in člana klirinško depotne družbe
5
−
(5) Prepoved razpolaganja se vpiše v centralni register na podlagi naloga imetnika ali osebe, v korist katere se je imetnik razpolaganju veljavno odpovedal. Pri vpisu prepovedi razpolaganja se vpiše tudi:
−
6
−
1. pravni posel, ki je bil temelj vpisa prepovedi,
−
7
−
2. oseba, v korist katere prepoved obstoji,
−
8
−
3. v primeru iz tretjega odstavka tega člena tudi dan prenehanja prepovedi.
−
9
−
(6) Nalogu za vpis prepovedi razpolaganja je treba priložiti pogodbo iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, na kateri je imetnikov podpis notarsko overjen.
−
10
−
(7) Imetnik se lahko odpove razpolaganju z nematerializiranimi vrednostnimi papirji tudi pod pogoji in na način, določen z zakonom o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97). Za vpis in učinke prepovedi razpolaganja iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe petega odstavka tega člena in 37. člen tega zakona, če ni v zakonu o prevzemih drugače določeno.
−
11
−
3. Odgovornost za škodo Odgovornost člana klirinško depotne družbe
−
1
−
(1) Član klirinško depotne družbe objektivno odgovarja imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register, za škodo, ki mu jo povzroči z opustitvijo vnosa oziroma z nepravilnim vnosom naloga.
1
+
V razmerju med uporabnikom storitev in klirinško depotno družbo oziroma med uporabnikom storitev in članom klirinško depotne družbe veljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.
2
−
(2) Član klirinško depotne družbe je prost odgovornosti za škodo iz prejšnjega odstavka, če dokaže, da je vzrok za opustitev vnosa oziroma za nepravilen vnos naloga dogodek, ki je bil zunaj njegovega poslovanja in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
−
3
−
(3) Član klirinško depotne družbe je prost odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena tudi, če dokaže, da je vzrok za opustitev vnosa oziroma za nepravilen vnos naloga ravnanje imetnika ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Odgovornost klirinško depotne družbe
−
1
−
VI. PRENOS NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA Prenos pravic iz nematerializiranega vrednostnega papirja
−
1
−
(1) Pravice dosedanjega imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja se prenesejo s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja na račun novega imetnika.
1
+
(1) Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja se prenašajo s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja med računi.
2
−
(2) Kadar je na podlagi nematerializiranega vrednostnega papirja že nastalo samostojno upravičenje do izplačila dividende oziroma drugih donosov iz vrednostnega papirja, se to upravičenje prenese na novega imetnika hkrati s prenosom vrednostnega papirja, če je bil prenos vrednostnega papirja izvršen pred dnem, ki ga je izdajatelj oziroma pristojni organ izdajatelja določil kot presečni dan.
2
+
(2) Če je nematerializiran vrednostni papir omejeno prenosljiv (30. oziroma 31. člen tega zakona), sme oseba, ki na strani izročitelja opravlja vnos za prenos takega vrednostnega papirja, to storiti le po predhodni ugotovitvi, da je dovoljenje izdajatelja za tak prenos dano. To ne velja v primeru, če dovoljenje izdajatelja za konkretni prenos ni potrebno.
3
−
(3) Prenos iz prvega odstavka tega člena se opravi na podlagi naloga dosedanjega imetnika, če zakon ne določa drugače. Učinek omejitve prenosljivosti
3
+
(3) Če je na nematerializiranem vrednostnem papirju vpisana prepoved razpolaganja iz 32. člena tega zakona, sme oseba, ki vnaša izročitveni del naloga za prenos takega vrednostnega papirja, oziroma oseba, ki vnaša nalog za vpis pravic tretjih na takem vrednostnem papirju, to storiti le po predhodni ugotovitvi, da je dano dovoljenje osebe, v korist katere je prepoved razpolaganja vpisana. To ne velja, če gre za vpis na podlagi sodne odločbe.
1
−
(1) Če je pri nematerializiranem vrednostnem papirju vpisana omejitev prenosljivosti iz 30. oziroma 31. člena tega zakona, se nematerializirani vrednostni papir lahko prenese na račun novega imetnika samo, če dosedanji imetnik nalogu priloži dovoljenje pristojnega organa izdajatelja za prenos na novega imetnika.
−
2
−
(2) Če je prenos določenih nematerializiranih vrednostnih papirjev z zakonom prepovedan, takšnih vrednostnih papirjev ni mogoče prenesti na račun novega imetnika, če zakon ne določa drugače. Učinek prepovedi razpolaganja
−
1
−
Prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na podlagi poslov, sklenjenih na organiziranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja
−
1
−
(1) Kadar se s serijskimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in pravila tega trga določajo, da udeleženec trgovanja pooblašča organizatorja trgovanja, da na podlagi podatkov o sklenjenih poslih v imenu in za račun udeleženca trgovanja opravi izpolnitev obveznosti udeleženca oziroma njegovih strank iz takšnega trgovanja, opravi klirinško depotna družba prenos vrednostnih papirjev na podlagi obvestila organizatorja trgovanja o sklenjenih poslih.
1
+
(1) Kadar se poravnava poslov, sklenjenih na organiziranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF), opravlja prek poravnalnega sistema, ki ga upravlja klirinško depotna družba, velja obvestilo organizatorja trgovanja oziroma upravljavca MTF o sklenjenih poslih kot že uparjen dvostranski nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev z računa prodajalca oziroma izročitelja na račun kupca oziroma prejemnika.
2
−
(2) Organiziran trg vrednostnih papirjev po tem zakonu je trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov.
2
+
(2) MTF je večstranski sistem trgovanja kot je opredeljen v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
3
−
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je imetnik vrednostnega papirja udeležencu trgovanja, ki vodi imetnikov račun, izdal nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev z njegovega računa na račun novega imetnika zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, ki jih je na organiziranem trgu vrednostnih papirjev sklenil udeleženec za njegov račun.
−
4
−
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je nalog za prenos nematerializiranega vrednostnega papirja vnesen, ko se v skladu s pravili poslovanja klirinško depotne družbe v centralni register vnesejo podatki o sklenjenih poslih. Prenos na podlagi drugih poslov
−
1
−
(1) Kadar pravni posel, ki je podlaga za prenos pravic iz vrednostnega papirja, ni bil sklenjen na organiziranem trgu, se prenos izvrši na podlagi naloga dosedanjega imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja.
−
2
−
(2) Nalog za prenos mora obsegati:
−
3
−
1. firmo in sedež oziroma ime in naslov dosedanjega in novega imetnika,
−
4
−
2. enolično identifikacijo dosedanjega in novega imetnika,
−
5
−
3. natančno označbo vrednostnega papirja,
−
6
−
4. število vrednostnih papirjev, ki so predmet prenosa,
−
7
−
5. pravni temelj prenosa,
−
8
−
6. podpis dosedanjega imetnika. VII. VPIS PRAVIC TRETJIH NA VREDNOSTNEM PAPIRJU NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA
−
9
−
1. Skupne določbe Nalog za vpis
−
1
−
VII. VPIS PRAVIC TRETJIH NA VREDNOSTNEM PAPIRJU NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA
−
2
−
1. Skupne določbe Nalog za vpis
−
1
·
(1) Kadar je pravni posel podlaga za nastanek pravic tretjih na nematerializiranem vrednostnem papirju (v nadaljnjem besedilu: pravice na vrednostnem papirju) iz prvega odstavka 28. člena tega zakona, se pravice vpišejo v centralni register na podlagi naloga imetnika vrednostnega papirja.
1
·
(1) Kadar je pravni posel podlaga za nastanek pravic tretjih na nematerializiranem vrednostnem papirju (v nadaljnjem besedilu: pravice na vrednostnem papirju) iz prvega odstavka 28. člena tega zakona, se pravice vpišejo v centralni register na podlagi naloga imetnika vrednostnega papirja.
2
·
(2) Nalog za vpis pravice na vrednostnem papirju mora obsegati:
2
·
(2) Nalog za vpis pravice na vrednostnem papirju mora obsegati:
3
−
1. firmo in sedež oziroma ime in naslov imetnika in osebe, v korist katere se zahteva vpis pravice (v nadaljnjem besedilu: upravičenec);
3
+
1. firmo in sedež oziroma ime in naslov imetnika in osebe, v korist katere se zahteva vpis pravice (v nadaljnjem besedilu: upravičenec),
4
·
2. enolično identifikacijo imetnika in upravičenca,
4
·
2. enolično identifikacijo imetnika in upravičenca,
5
·
3. natančno označbo vrednostnih papirjev, na katerih naj se vpiše pravica,
5
·
3. natančno označbo vrednostnih papirjev, na katerih naj se vpiše pravica,
6
·
4. število vrednostnih papirjev, na katerih naj se vpiše pravica,
6
·
4. število vrednostnih papirjev, na katerih naj se vpiše pravica,
7
·
5. vsebino pravice,
7
·
5. vsebino pravice,
8
·
6. rok trajanja pravice, če je njeno trajanje omejeno,
8
·
6. rok trajanja pravice, če je njeno trajanje omejeno,
9
·
7. pravni temelj nastanka pravice,
9
·
7. pravni temelj nastanka pravice,
10
·
8. podpis imetnika,
10
·
8. podpis imetnika,
11
·
9. druge sestavine, ki jih določa zakon za posamezno vrsto pravice na vrednostnem papirju. Vpis pravice na vrednostnem papirju
11
·
9. druge sestavine, ki jih določa zakon za posamezno vrsto pravice na vrednostnem papirju. Vpis pravice na vrednostnem papirju
1
−
Za izbris predkupne pravice se smiselno uporabljajo določbe 56. člena tega zakona. VIII. PRIDOBITEV IN PRENOS PRAVIC NA PODLAGI SODNE ODLOČBE Vpis sklepa o izvršbi
1
+
Za izbris predkupne pravice se smiselno uporabljajo določbe 56. člena tega zakona. VIII. VPISI NA PODLAGI ODLOČB DRŽAVNIH ORGANOV Opravljanje vpisov na podlagi odločb državnih organov
1
−
(1) Sodišče vroči sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo izvršbo oziroma zavarovanje na nematerializirane vrednostne papirje, tudi klirinško depotni družbi.
1
+
Klirinško depotna družba mora vnesti in izvršiti vpise na podlagi odločbe, ki jo je v postopku izvršbe ali zavarovanja ali v drugem postopku v mejah svojih pristojnosti izdalo sodišče ali drug državni organ in katere predmet so nematerializirani vrednostni papirji, v skladu z zakonom, na podlagi katerega je bila taka odločba izdana.
2
−
(2) Klirinško depotna družba na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka pri nematerializiranih vrednostnih papirjih, na katere se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi z vpisom naslednjih podatkov:
−
3
−
1. sodišče, ki je sklep izdalo,
−
4
−
2. opravilna številka sklepa,
−
5
−
3. datum izdaje sklepa.
−
6
−
(3) Z vrednostnimi papirji iz prejšnjega odstavka imetnik ne more več razpolagati.
−
7
−
(4) Prepoved razpolaganja iz prejšnjega odstavka vpiše klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi. Glede učinka vpisa prepovedi razpolaganja iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja določba 37. člena tega zakona.
−
8
−
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za sklep o izvršbi, ki ga v mejah svojih pristojnosti izda upravni organ. Vpis odločbe nadzornega organa
−
1
−
Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi za vpis odločbe, ki jo v mejah svojih pristojnosti Banka Slovenije, agencija oziroma drug državni organ izda pri izvrševanju nalog nadzora nad banko, borzno posredniško družbo, družbo za upravljanje, zavarovalnico oziroma drugo osebo. Izvršba za izterjavo denarne terjatve
−
1
−
(1) Kadar teče izvršba iz 60. člena tega zakona za izterjavo oziroma zavarovanje upnikove denarne terjatve, pridobi upnik z vpisom sklepa o izvršbi iz drugega odstavka 60. člena tega zakona zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet izvršbe.
−
2
−
(2) Zastavno pravico iz prejšnjega odstavka vpiše klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi.
−
3
−
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena prenese klirinško depotna družba nematerializirane vrednostne papirje na račun kupca na podlagi sklepa, s katerim sodišče odredi prenos. Ta sklep nadomešča izročitev nematerializiranih vrednostnih papirjev kupcu.
−
4
−
(4) Kadar je sodišče s sklepom o prodaji pooblastilo pooblaščenega udeleženca, da opravi prodajo vrednostnih papirjev, ki so predmet izvršbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se za prenos prodanih vrednostnih papirjev na račun kupca smiselno uporablja določba tretjega odstavka 47. člena tega zakona. Izvršba za izročitev vrednostnih papirjev
−
1
−
Kadar teče izvršba iz 60. člena tega zakona za izročitev vrednostnih papirjev upniku, prenese klirinško depotna družba nematerializirane vrednostne papirje iz dolžnikovega računa na račun upnika na podlagi obvestila sodišča o pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Prenos na univerzalnega pravnega naslednika
1
+
Prenos na univerzalnega pravnega naslednika
1
−
Kadar statut delniške družbe pogojuje udeležbo na skupščini delničarjev ali uresničevanje glasovalne pravice s tem, da se delnice, ki se glasijo na ime, shranijo, se šteje, da so delnice shranili tisti imetniki nematerializiranih delnic, ki so bili vpisani v centralni register na zadnji dan roka za deponiranje delnic, imetniki nematerializiranih delnic pa so dolžni do izteka roka za deponiranje prijaviti svojo udeležbo na skupščini delničarjev. Izvrševanje pravic iz prinosniških vrednostnih papirjev
1
+
Položaj delničarja kot procesna predpostavka za pravno sredstvo
+
1
+
Izvrševanje pravic iz prinosniških vrednostnih papirjev
1
−
(1) Kadar statut delniške družbe pogojuje udeležbo na skupščini delničarjev ali uresničevanje glasovalne pravice s tem, da se delnice na prinosnika shranijo, mora član klirinško depotne družbe, pri katerem se za imetnike vodijo vrednostni papirji na računu vrednostnih papirjev pri klirinško depotni družbi ali klirinško depotna družba, če se vrednostni papirji za imetnike vodijo neposredno na računu pri klirinško depotni družbi, izdati imetnikom potrdilo o stanju na računu vrednostnih papirjev na zadnji dan roka za deponiranje delnic.
1
+
(1) Zaradi udeležbe na skupščini in uresničevanja pravic, ki se na njej uveljavljajo, mora imetnik prinosniških delnic družbi dokazati, da je njihov imetnik in kakšen je njegov delež na presečni dan iz tretjega odstavka 297. člena ZGD-1 s pisnim potrdilom o stanju na računu vrednostnih papirjev, ki ga mora dostaviti družbi najpozneje dva dni pred zasedanjem skupščine.
2
−
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se glasi na prinosnika in se lahko uporablja samo kot izkazni papir za uveljavljanje pravice do glasovanja na skupščini delničarjev.
2
+
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka se glasi na prinosnika in se lahko uporablja samo kot izkazni papir za uveljavljanje upravičenja, v zvezi s katerim se izdaja. Izda ga član klirinško depotne družbe, pri katerem se za imetnika vodijo vrednostni papirji na računu vrednostnih papirjev pri klirinško depotni družbi ali klirinško depotna družba, če se vrednostni papirji za imetnika vodijo neposredno na računu pri klirinško depotni družbi. Vsebovati mora te podatke:
3
−
(3) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za potrdilo, izdano zaradi uresničevanja pravice do dividende oziroma prednostne pravice do vpisa novih delnic oziroma drugih pravic iz prinosniških delnic oziroma obveznic. X. ZAMENJAVA ŽE IZDANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Z NEMATERIALIZIRANIMI VREDNOSTNIMI PAPIRJI Postopek zamenjave
3
+
1. firmo in naslov oziroma sedež člana klirinško depotne družbe ali klirinško depotne družbe, če je potrdilo iz prejšnjega odstavka izdala klirinško depotna družba;
+
4
+
2. število imetnikovih delnic in njihov razred, če so delnice z nominalnim zneskom pa tudi nominalni znesek delnic;
+
5
+
3. navedbo upravičenja, v zvezi s katerim se potrdilo izdaja, in
+
6
+
4. presečni dan iz tretjega odstavka 297. člena ZGD-1.
+
7
+
(3) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za potrdilo, izdano zaradi uresničevanja pravice do dividende, prednostne pravice do vpisa novih delnic, pravice zahtevati sklic skupščine in drugih pravic iz prinosniških delnic ali obveznic. Če mora v takem primeru imetnik delnic ali obveznic dokazati, da je njihov imetnik v določenem obdobju, se mora potrdilo namesto na presečni dan iz tretjega odstavka 297. člena ZGD-1 nanašati na to obdobje. X. ZAMENJAVA ŽE IZDANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Z NEMATERIALIZIRANIMI VREDNOSTNIMI PAPIRJI Postopek zamenjave
1
·
(1) Imetniki vrednostnih papirjev iz 68. člena tega zakona ali oseba, ki hrani takšne vrednostne papirje v imenu in za račun imetnika, morajo izročiti vrednostni papir klirinško depotni družbi še pred iztekom roka iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona, kadar želijo opraviti prenos pravic iz vrednostnega papirja oziroma uveljaviti pravice iz vrednostnega papirja.
1
·
(1) Imetniki vrednostnih papirjev iz 68. člena tega zakona ali oseba, ki hrani takšne vrednostne papirje v imenu in za račun imetnika, morajo izročiti vrednostni papir klirinško depotni družbi še pred iztekom roka iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona, kadar želijo opraviti prenos pravic iz vrednostnega papirja oziroma uveljaviti pravice iz vrednostnega papirja.
2
−
(2) Klirinško depotna družba opravi zamenjavo vrednostnega papirja z nematerializiranim vrednostnim papirjem posameznega imetnika na način, določen v prvem odstavku 68. členu tega zakona, ko ji ta imetnik izroči vrednostni papir. XI. ZAMENJAVA DELNIC V ZVEZI S SPREMEMBAMI KAPITALA, ZDRUŽITVAMI IN PREOBLIKOVANJI
2
+
(2) Klirinško depotna družba opravi zamenjavo vrednostnega papirja z nematerializiranim vrednostnim papirjem posameznega imetnika na način, določen v prvem odstavku 68. členu tega zakona, ko ji ta imetnik izroči vrednostni papir. XI. IZDAJA, IZBRIS ALI ZAMENJAVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV ZARADI KORPORACIJSKIH DEJANJ IZDAJATELJA
3
−
1. Skupna določba Uporaba določb
3
+
1. Skupne določbe Uporaba določb
1
−
Kadar je zaradi spremembe osnovnega kapitala delniške družbe, združitve oziroma razdružitve delniške družbe oziroma preoblikovanja druge pravne osebe v delniško družbo potrebno izdati nove delnice, se za izdajo teh delnic uporabljajo določbe III. poglavja tega zakona, če ni v tem poglavju drugače določeno.
1
+
Če ni v tem poglavju določeno drugače, se za izdajo, izbris ali zamenjavo nematerializiranih delnic ali drugih vrednostnih papirjev zaradi:
2
−
2. Izdaja, zamenjava oziroma izbris delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala Nalog za izdajo, zamenjavo oziroma izbris delnic
2
+
1. spremembe osnovnega kapitala delniške družbe,
+
3
+
2. spremembe statuta delniške družbe glede bistvenih sestavin delnic,
+
4
+
3. statusnega preoblikovanja, pri katerem je udeležena delniška družba,
+
5
+
4. prenehanja izdajatelja brez pravnega nasledstva ali
+
6
+
5. drugega korporacijskega dejanja izdajatelja, smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega zakona. Presečni dan za izdajo, zamenjavo ali izbris nematerializiranih delnic
+
1
+
(1) Presečni dan za izdajo, zamenjavo ali izbris nematerializiranih delnic na podlagi naslednjih korporacijskih dejanj izdajatelja:
+
2
+
1. povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe,
+
3
+
2. zmanjšanja osnovnega kapitala z združitvijo delnic,
+
4
+
3. združitve, delitve ali drugih statusnih preoblikovanj, pri katerih je udeležen izdajatelj, je dan, ki je en delovni dan pred dnem, na katerega klirinško depotna družba začne izvrševati vpise v centralnem registru v zvezi s tem korporacijskim dejanjem izdajatelja.
+
5
+
(2) Od trenutka zaprtja informacijskega sistema vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev na presečni dan iz prejšnjega odstavka do trenutka, ko klirinško depotna družba v centralnem registru izvrši vse vpise v zvezi s korporacijskim dejanjem izdajatelja iz prejšnjega odstavka, ni dovoljeno izvršiti nobenega naloga oziroma drugega vpisa, katerega predmet so nematerializirani vrednostni papirji iz prejšnjega odstavka.
+
6
+
(3) Za upravičenja do izdaje, zamenjave ali izbrisa nematerializiranih delnic na podlagi korporacijskih dejanj izdajatelja iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja 15.b člen tega zakona.
1
−
2. Izdaja, zamenjava oziroma izbris delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala Nalog za izdajo, zamenjavo oziroma izbris delnic
−
1
−
(1) Nalog za izdajo oziroma zamenjavo delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala delniške družbe iz sredstev družbe oziroma poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala mora poleg podatkov iz drugega odstavka 11. člena tega zakona obsegati tudi presečni dan.
1
+
(1) Kadar je zaradi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe potrebno izdati nove delnice, mora nalog za izdajo delnic obsegati tudi število novih delnic, ki se izdajo imetniku posamezne delnice.
2
−
(2) Kadar je zaradi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe potrebno izdati nove delnice, mora nalog iz prejšnjega odstavka obsegati tudi število novih delnic, ki se izdajo imetniku posamezne delnice.
2
+
(2) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z združitvijo delnic, mora nalog za izbris delnic obsegati tudi razmerje, po katerem se delnice združijo.
3
−
(3) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z združitvijo delnic, mora nalog za izbris delnic obsegati tudi razmerje, po katerem se delnice združijo.
3
+
(3) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z umikom delnic, mora nalog za izbris obsegati tudi število delnic, katerih imetnik je izdajatelj (lastne delnice), ki se zaradi umika razveljavijo. Zamenjava delnic zaradi spremembe nominalnega zneska delnic
4
−
(4) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z umikom delnic, mora nalog za izbris obsegati tudi število delnic, katerih imetnik je izdajatelj (lastne delnice), ki se zaradi umika razveljavijo. Zamenjava delnic zaradi spremembe nominalnega zneska delnic
−
1
−
(1) Kadar je zaradi spremembe kapitala delniške družbe - izdajatelja nematerializiranih delnic potrebno zamenjati delnice z novimi delnicami, ki se glasijo na drugačen nominalni znesek, se ne uporablja določba 237. člena ZGD.
1
+
(1) Kadar je zaradi spremembe osnovnega kapitala potrebno zamenjati delnice z novimi delnicami, ki se glasijo na drugačen nominalni znesek, klirinško depotna družba na računih imetnikov zamenjanih delnic, ki so bili vpisani v centralni register na presečni dan, izbriše zamenjane delnice in vpiše enako število novih delnic.
2
−
(2) Kadar je zaradi spremembe osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka potrebno zamenjati delnice z novimi delnicami, ki se glasijo na drugačen nominalni znesek, klirinško depotna družba na računih imetnikov zamenjanih delnic, ki so bili vpisani v centralni register na presečni dan, izbriše zamenjane delnice in vpiše enako število novih delnic.
2
+
(2) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi, kadar se na podlagi sklepa skupščine delniške družbe spremeni nominalni znesek delnic zaradi delitve ali združitve delnic, ne da bi se spremenil osnovni kapital. Izdaja delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe
3
−
(3) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi, kadar se na podlagi sklepa skupščine delniške družbe spremeni nominalni znesek delnic zaradi delitve ali združitve delnic, ne da bi se spremenil osnovni kapital. Izdaja delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe
−
1
−
Kadar se zaradi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe izdajo nove delnice, klirinško depotna družba na računih imetnikov delnic, ki so bili vpisani v centralni register na presečni dan, vpiše ustrezno število (drugi odstavek 71. člena tega zakona) novih delnic. Izbris delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala
1
+
Kadar se zaradi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe izdajo nove delnice, klirinško depotna družba na računih imetnikov delnic, ki so bili vpisani v centralni register na presečni dan, vpiše ustrezno število (prvi odstavek 71. člena tega zakona) novih delnic. Izbris delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala
1
−
(1) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z združitvijo delnic, klirinško depotna družba na podlagi razmerja, po katerem se delnice združijo (tretji odstavek 71. člena tega zakona), izračuna število delnic, ki jih po združitvi delnic obdrži posamezni imetnik, ki je bil vpisan v centralni register na presečni dan, ostale delnice, ki se zaradi združitve razveljavijo, pa izbriše.
1
+
(1) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z združitvijo delnic, klirinško depotna družba na podlagi razmerja, po katerem se delnice združijo (drugi odstavek 71. člena tega zakona), izračuna število delnic, ki jih po združitvi delnic obdrži posamezni imetnik, ki je bil vpisan v centralni register na presečni dan, ostale delnice, ki se zaradi združitve razveljavijo, pa izbriše.
2
−
(2) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z umikom delnic, klirinško depotna družba na računu delniške družbe - izdajatelja delnic, izbriše lastne delnice, ki se zaradi umika razveljavijo (četrti odstavek 71. člena tega zakona).
2
+
(2) Kadar se zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z umikom delnic, klirinško depotna družba na računu delniške družbe - izdajatelja delnic, izbriše lastne delnice, ki se zaradi umika razveljavijo (tretji odstavek 71. člena tega zakona). Obvestilo o delnih pravicah in izdaja delnic pravnim skupnostim delničarjev
3
−
3. Izdaja oziroma zamenjava delnic zaradi združitve oziroma razdružitve Zagotovitev delnic oziroma denarnih plačil zaradi pripojitve
−
+
1
+
(1) Če pri izdaji nematerializiranih delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe ali pri izbrisu nematerializiranih delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala, ki se izvede z združitvijo delnic, nastanejo delne pravice, mora klirinško depotna družba potem, ko opravi ustrezne vpise v centralnem registru po 73. členu oziroma prvem odstavku 74. člena tega zakona, obvestiti izdajatelja o teh delnih pravicah.
+
2
+
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora obsegati:
+
3
+
1. osebne podatke o imetnikih delnih pravic in
+
4
+
2. za vsakega imetnika iz prejšnje točke: podatek o višini deleža cele delnice, ki ga predstavlja njegova delna pravica.
+
5
+
(3) Izdajatelj, ki mora po tretjem stavku prvega odstavka 376. člena ZGD-1 oblikovati pravno skupnost delničarjev na delnicah, mora v 15 dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena klirinško depotni družbi izdati nalog za izdajo teh delnic.
+
6
+
(4) Nalog iz prejšnjega odstavka mora za vsako delnico obsegati:
+
7
+
1. osebne podatke o delničarjih, ki bodo v pravni skupnosti glede te delnice in
+
8
+
2. za vsakega delničarja iz prejšnje točke: podatek o višini njegovega deleža v tej pravni skupnosti.
+
9
+
3. Izdaja oziroma zamenjava delnic zaradi združitve oziroma razdružitve Zagotovitev delnic oziroma denarnih plačil zaradi pripojitve
1
−
(1) Kadar se v primeru pripojitve delnice prevzemne družbe, ki se zagotovijo delničarjem prevzete družbe, izdajo v nematerializirani obliki, mora vsaka družba, ki se prevzema, s pogodbo o opravljanju storitev v zvezi z izvedbo pripojitve, ki jo sklene s klirinško depotno družbo, to imenovati za zastopnika iz drugega odstavka 521. člena ZGD.
1
+
(1) Kadar se v primeru pripojitve delnice prevzemne družbe, ki se zagotovijo delničarjem prevzete družbe, izdajo v nematerializirani obliki, mora vsaka družba, ki se prevzema, s pogodbo o opravljanju storitev v zvezi z izvedbo pripojitve, ki jo sklene s klirinško depotno družbo, to imenovati za zastopnika iz drugega odstavka 591. člena ZGD-1.
2
·
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka prevzemna družba zagotovi delničarjem prevzete družbe delnice prevzemne družbe oziroma denarna plačila, s tem, da izda izdajatelj klirinško depotni družbi nalog za izdajo delnic delničarjem prevzete družbe oziroma nakaže na poseben račun klirinško depotne družbe denarna sredstva, ki jih je potrebno zagotoviti zaradi izplačila delničarjem prevzete družbe.
2
·
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka prevzemna družba zagotovi delničarjem prevzete družbe delnice prevzemne družbe oziroma denarna plačila, s tem, da izda izdajatelj klirinško depotni družbi nalog za izdajo delnic delničarjem prevzete družbe oziroma nakaže na poseben račun klirinško depotne družbe denarna sredstva, ki jih je potrebno zagotoviti zaradi izplačila delničarjem prevzete družbe.
3
·
(3) Nalog za izdajo delnic iz prejšnjega odstavka mora obsegati:
3
·
(3) Nalog za izdajo delnic iz prejšnjega odstavka mora obsegati:
4
·
1. podatke iz drugega odstavka 11. člena tega zakona,
4
·
1. podatke iz drugega odstavka 11. člena tega zakona,
5
·
2. razmerje, v katerem se zamenjajo delnice prevzete družbe za delnice prevzemne družbe (menjalno razmerje).
5
·
2. razmerje, v katerem se zamenjajo delnice prevzete družbe za delnice prevzemne družbe (menjalno razmerje).
6
·
(4) Kadar je delničarjem prevzete družbe potrebno zagotoviti tudi denarno izplačilo za vsako delnico prevzete družbe, mora nalog za izdajo delnic iz drugega odstavka tega člena obsegati tudi denarni znesek, ki ga je potrebno izplačati za posamezno delnico prevzete družbe.
6
·
(4) Kadar je delničarjem prevzete družbe potrebno zagotoviti tudi denarno izplačilo za vsako delnico prevzete družbe, mora nalog za izdajo delnic iz drugega odstavka tega člena obsegati tudi denarni znesek, ki ga je potrebno izplačati za posamezno delnico prevzete družbe.
7
·
(5) Kadar menjalno razmerje ni enako ena ali več delnic prevzete družbe za eno delnico prevzemne družbe, mora nalog za izdajo delnic iz drugega odstavka tega člena obsegati tudi znesek, ki ga je kot razliko potrebno izplačati delničarjem prevzete družbe, ki ne razpolagajo z ustreznim številom delnic prevzete družbe, da bi lahko prejeli celo število delnic prevzete družbe.
7
·
(5) Kadar menjalno razmerje ni enako ena ali več delnic prevzete družbe za eno delnico prevzemne družbe, mora nalog za izdajo delnic iz drugega odstavka tega člena obsegati tudi znesek, ki ga je kot razliko potrebno izplačati delničarjem prevzete družbe, ki ne razpolagajo z ustreznim številom delnic prevzete družbe, da bi lahko prejeli celo število delnic prevzete družbe.
8
−
(6) Kadar so delnice prevzete družbe izdane v nematerializirani obliki, mora nalog za izdajo delnic iz drugega odstavka tega člena obsegati tudi presečni dan. Presečni dan mora biti določen kot zadnji dan roka, ki začne teči z dnem izdaje sklepa o vpisu pripojitve po sedežu prevzemne družbe.
8
+
(6) V primeru iz petega odstavka tega člena izračuna klirinško depotna družba skupni denarni znesek, ki ga je potrebno zagotoviti zaradi izplačila razlike in o tem obvesti prevzemno družbo. Zamenjava delnic, če so delnice prevzete družbe izdane v nematerializirani obliki
9
−
(7) V primeru iz petega odstavka tega člena izračuna klirinško depotna družba skupni denarni znesek, ki ga je potrebno zagotoviti zaradi izplačila razlike in o tem obvesti prevzemno družbo. Zamenjava delnic, če so delnice prevzete družbe izdane v nematerializirani obliki
−
1
·
(1) Kadar se delniška družba, ki je izdala nematerializirane delnice, preoblikuje v drugo pravno organizacijsko obliko, klirinško depotna družba izbriše te delnice iz centralnega registra na podlagi naloga izdajatelja.
1
·
(1) Kadar se delniška družba, ki je izdala nematerializirane delnice, preoblikuje v drugo pravno organizacijsko obliko, klirinško depotna družba izbriše te delnice iz centralnega registra na podlagi naloga izdajatelja.
2
−
(2) Nalogu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti sklep o vpisu preoblikovanja v sodni register. XII. DOSTOP DO PODATKOV O IMETNIKIH NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Enolična identifikacija imentikov vrednostnih papirjev
2
+
(2) Nalogu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti sklep o vpisu preoblikovanja v sodni register. Izbris zapadlih nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjev
+
1
+
(1) Izdajatelj nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjev lahko po zapadlosti zadnje obveznosti razveljavi te vrednostne papirje tako, da klirinško depotni družbi izda nalog za njihov izbris.
+
2
+
(2) Klirinško depotna družba izbriše vrednostne papirje iz prejšnjega odstavka na podlagi naloga izdajatelja:
+
3
+
1. če je potekel dan zapadlosti zadnje obveznosti izdajatelja, ki je vpisan v centralnem registru, ali
+
4
+
2. če je v centralnem registru vpisana pravica izdajatelja do predčasnega odpoklica in če je izdajatelj to pravico uresničil z vsebino in na način, vpisano v centralni register. Prenos nematerializiranih delnic manjšinskih oziroma izstopajočih delničarjev na glavnega delničarja oziroma glavno družbo
+
1
+
(1) Kadar nematerializirane delnice manjšinskih oziroma izstopajočih delničarjev z vpisom v register sklepa o prenosu oziroma o vključitvi preidejo na glavnega delničarja oziroma glavno družbo, klirinško depotna družba opravi prenos teh delnic z računov manjšinskih oziroma izstopajočih delničarjev na račun glavnega delničarja oziroma glavne družbe na podlagi naloga glavnega delničarja oziroma glavne družbe.
+
2
+
(2) Če so delnice iz prvega odstavka tega člena predmet pravice tretjega ali drugega pravnega dejstva, ta pravica oziroma pravno dejstvo s prenosom po prvem odstavku tega člena preneha in jo klirinško depotna družba izbriše hkrati s prenosom.
+
3
+
(3) Za prenose iz prvega odstavka tega člena in za izbrise iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata 70.a in 70.b člen tega zakona.
+
4
+
(4) Do denarne odpravnine za prenos oziroma do primerne odpravnine za vključitev so upravičeni:
+
5
+
1. če v primeru iz drugega odstavka tega člena iz vsebine pravice tretjega oziroma drugega pravnega dejstva izhaja upravičenje do donosov: oseba, v korist katere je bila ta pravica oziroma drugo pravno dejstvo vpisano na presečni dan za izbris te pravice oziroma pravnega dejstva iz drugega odstavka tega člena,
+
6
+
2. v drugih primerih: manjšinski oziroma izstopajoči delničarji, ki so vpisani v centralnem registru kot imetniki delnic na presečni dan za prenose iz prvega odstavka tega člena.
+
7
+
(5) Klirinško depotna družba mora potem, ko opravi ustrezne vpise v centralnem registru v skladu s prvim odstavkom tega člena, obvestiti izdajatelja o imetnikih iz prejšnjega odstavka.
+
8
+
(6) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora obsegati:
+
9
+
1. osebne podatke o imetnikih,
+
10
+
2. za vsakega imetnika iz prejšnje točke: podatek o številu delnic, ki so bile v skladu s prvim odstavkom tega člena prenesene z njegovega računa, in
+
11
+
3. v primeru iz 1. točke četrtega odstavka tega člena tudi:
+
12
+
- podatke o pravici tretjega oziroma pravnem dejstvu,
+
13
+
- osebne podatke o upravičencu glede te pravice tretjega oziroma pravnem dejstvu,
+
14
+
- število delnic, ki so bile predmet te pravice tretjega, oziroma pravno dejstvo. XII. DOSTOP DO PODATKOV O IMETNIKIH NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Enolična identifikacija imentikov vrednostnih papirjev
1
·
(1) Vsi podatki, vpisani v delniške knjige oziroma knjige imenskih vrednostnih papirjev, ki jih vodi klirinško depotna družba v imenu in za račun izdajatelja (65. člen tega zakona), so javni, razen podatka o enolični identifikaciji fizične osebe.
1
·
(1) Vsi podatki, vpisani v delniške knjige oziroma knjige imenskih vrednostnih papirjev, ki jih vodi klirinško depotna družba v imenu in za račun izdajatelja (65. člen tega zakona), so javni, razen podatka o enolični identifikaciji fizične osebe.
2
−
(2) Klirinško depotna družba mora na zahtevo vsake osebe izdati izpisek stanja delničarjev oziroma imetnikov imenskih vrednostnih papirjev iz delniške knjige oziroma knjige imenskih vrednostnih papirjev, ki jo vodi, s podatki iz prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Podatek o enolični identifikaciji fizične osebe iz delniške knjige imajo pravico pridobiti Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija), Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor, Komisija za preprečevanje korupcije in drugi državni organi, če te podatke potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v okviru svojih pristojnosti.
3
−
(3) Podrobnejši postopek izpisa podatkov iz prejšnjih odstavkov določi klirinško depotna družba v pravilih poslovanja. Zaščiteni podatki
3
+
(3) Klirinško depotna družba mora na zahtevo vsake osebe izdati izpisek stanja delničarjev oziroma imetnikov imenskih vrednostnih papirjev iz delniške knjige oziroma knjige imenskih vrednostnih papirjev, ki jo vodi, s podatki iz prvega odstavka tega člena.
+
4
+
(4) Podrobnejši postopek izpisa podatkov iz prejšnjih odstavkov določi klirinško depotna družba v pravilih poslovanja. Zaščiteni podatki
1
−
(1) Klirinško depotna družba sprejme pravila poslovanja, v katerih podrobneje uredi način vodenja centralnega registra in računov vrednostnih papirjev imetnikov ter članov klirinško depotne družbe, postopek sprejema vrednostnih papirjev v sistem centralnega registra ter način prenosov med računi vrednostnih papirjev.
1
+
Tarifa
2
−
(2) Pravila poslovanja iz prejšnjega odstavka pričnejo veljati, ko izda agencija soglasje k tem pravilom.
−
3
−
(3) Klirinško depotna družba je dolžna v roku sedmih dni od dneva izdaje soglasja objaviti pravila poslovanja v Uradnem listu Republike Slovenije. Tarifa
−
1
−
(1) Agencija predpiše tarifo, s katero določi:
1
+
XIV. REGISTER IZDANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Evidenca izdanih vrednostnih papirjev
2
−
1. nadomestila, ki bremenijo imetnike, za odpiranje in vodenje računov vrednostnih papirjev pri članih klirinško depotne družbe;
−
3
−
2. nadomestila, ki bremenijo imetnike, za storitve prenosov vrednostnih papirjev med računi imetnikov;
−
4
−
3. nadomestila, ki bremenijo izdajatelje, za izdajo in vodenje registra imetnikov vrednostnih papirjev;
−
5
−
4. nadomestila za vpogled v delniško knjigo in register imenskih vrednostnih papirjev.
−
6
−
(2) Tarifa iz prejšnjega odstavka prične veljati, ko da Vlada Republike Slovenije soglasje k tej tarifi. XIV. REGISTER IZDANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV Evidenca izdanih vrednostnih papirjev
−
1
−
Klirinško depotna družba določi enolično identifikacijo vrednostnega papirja na podlagi ustreznih slovenskih standardov. Šifra vrste vrednostnega papirja
1
+
Šifra vrste vrednostnega papirja
1
−
Klirinško depotna družba določi v soglasju z agencijo šifrant vrste vrednostnih papirjev. XV. KAZENSKE DOLOČBE Kazni za kršitve izdajatelja
1
+
XIV.A NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA Nadzor nad izvajanjem zakona
+
1
+
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja agencija. XV. KAZENSKE DOLOČBE Kazni za kršitve izdajatelja
1
·
(1) Z globo od 300.000 do 6.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1
·
(1) Z globo od 300.000 do 6.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
2
·
1. izdajatelj nematerializiranih vrednostnih papirjev iz 8. člena tega zakona oziroma prvega in drugega odstavka 96. člena tega zakona, ki ne izda vrednostnih papirjev v roku iz 8. člena oziroma tretjega odstavka 96. člena tega zakona;
2
·
1. izdajatelj nematerializiranih vrednostnih papirjev iz 8. člena tega zakona oziroma prvega in drugega odstavka 96. člena tega zakona, ki ne izda vrednostnih papirjev v roku iz 8. člena oziroma tretjega odstavka 96. člena tega zakona;
3
−
2. izdajatelj nematerializiranih vrednostnih papirjev iz prvega in drugega odstavka 98. člena. tega zakona, ki ne izda sklepa o zamenjavi vrednostnih papirjev v roku iz drugega odstavka 68. člena tega zakona oziroma ne objavi javnega poziva imetnikom v roku iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona;
3
+
2. izdajatelj nematerializiranih vrednostnih papirjev iz prvega in drugega odstavka 97. člena tega zakona, ki ne izda sklepa o zamenjavi vrednostnih papirjev v roku iz drugega odstavka 68. člena tega zakona oziroma ne objavi javnega poziva imetnikom v roku iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona;
4
·
3. izdajatelj nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjev iz prvega odstavka 98.a člena tega zakona, ki ne izda naloga za vpis spremembe podatkov o dolžniškem vrednostnem papirju v roku iz tretjega odstavka 98.a člena tega zakona;
4
·
3. izdajatelj nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjev iz prvega odstavka 98.a člena tega zakona, ki ne izda naloga za vpis spremembe podatkov o dolžniškem vrednostnem papirju v roku iz tretjega odstavka 98.a člena tega zakona;
5
·
4. izdajatelj nematerializiranih delnic iz prvega odstavka 98.b člena tega zakona, ki ne izda naloga za uskladitev zneska delnic oziroma za izdajo ali zamenjavo delnic zaradi uskladitve po 695. členu ZGD-1 v roku iz drugega odstavka 98.b člena tega zakona.
5
·
4. izdajatelj nematerializiranih delnic iz prvega odstavka 98.b člena tega zakona, ki ne izda naloga za uskladitev zneska delnic oziroma za izdajo ali zamenjavo delnic zaradi uskladitve po 695. členu ZGD-1 v roku iz drugega odstavka 98.b člena tega zakona.
6
·
(2) Z globo do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izdajatelja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Kazni za kršitve člana in klirinško depotne družbe
6
·
(2) Z globo do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izdajatelja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Kazni za kršitve člana in klirinško depotne družbe
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 6,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1
+
(1) Z globo od 300.000 do 6,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
2
·
1. klirinško depotna družba, če ne izda izpiskov stanj na računih vrednostnih papirjev na dan 31.12. preteklega leta v skladu s 25. členom tega zakona;
2
·
1. klirinško depotna družba, če ne izda izpiskov stanj na računih vrednostnih papirjev na dan 31.12. preteklega leta v skladu s 25. členom tega zakona;
3
·
2. član klirinško depotne družbe oziroma klirinško depotna družba, če ne izda izpiska stanja iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona;
3
·
2. član klirinško depotne družbe oziroma klirinško depotna družba, če ne izda izpiska stanja iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona;
4
·
3. klirinško depotna družba, če ne izda izpiska v skladu s 84. členom tega zakona;
4
·
3. klirinško depotna družba, če ne izda izpiska v skladu s 84. členom tega zakona;
5
·
4. klirinško depotna družba, če v nasprotju z določbo 85. člena tega zakona omogoči dostop do podatkov, ki so shranjeni v centralnem registru.
5
·
4. klirinško depotna družba, če v nasprotju z določbo 85. člena tega zakona omogoči dostop do podatkov, ki so shranjeni v centralnem registru.
6
−
(2) Z denarno kaznijo do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Prehodna določba
6
+
(2) Z globo do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-C) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. septembra 2011. Št. 003-02-8/2011-17 Ljubljana, dne 3. oktobra 2011 dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH (ZNVP-C)
−
1
−
Naslov 3. razdelka V. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »3. Odškodninska odgovornost«.
−
1
−
Klirinško depotna družba uskladi pravila poslovanja s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-12/11-8/9 Ljubljana, dne 23. septembra 2011 EPA 1994-V Državni zbor Republike Slovenije Ljubo Germič l.r. Predsednik
−