← Back to list
Zakon o organiziranosti in delu v policiji
ZODPol
84articles changed
+20added
+6removed
+58modified
added 10494removed 2025words
249paragraphs
Version history
1
·
(1) Usmerjanje policije pomeni sistematično in načrtno dajanje obveznih navodil in usmeritev za delo policije.
1
·
(1) Usmerjanje policije pomeni sistematično in načrtno dajanje obveznih navodil in usmeritev za delo policije.
2
·
(2) Usmerjanje policije se izvaja s pisnimi usmeritvami in navodili (v nadaljnjem besedilu: usmeritve), ki jih izdaja minister.
2
·
(2) Usmerjanje policije se izvaja s pisnimi usmeritvami in navodili (v nadaljnjem besedilu: usmeritve), ki jih izdaja minister.
3
·
(3) S temeljnimi usmeritvami za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije, ki se pripravijo za obdobje petih let, se določijo temeljni razvojni cilji na posameznih področjih dela policije ter usmeritve za izvajanje nalog policije in ukrepov, potrebnih za njihovo uresničitev.
3
·
(3) S temeljnimi usmeritvami za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije, ki se pripravijo za obdobje petih let, se določijo temeljni razvojni cilji na posameznih področjih dela policije ter usmeritve za izvajanje nalog policije in ukrepov, potrebnih za njihovo uresničitev.
4
·
(4) Letne usmeritve se nanašajo na izdelavo letnega načrta dela policije v naslednjem koledarskem letu.
4
·
(4) Letne usmeritve se nanašajo na izdelavo letnega načrta dela policije v naslednjem koledarskem letu.
5
·
(5) Posamične usmeritve se nanašajo na izvedbo posameznih nalog in ukrepov policije, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti.
5
·
(5) Posamične usmeritve se nanašajo na izvedbo posameznih nalog in ukrepov policije, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti.
6
·
(6) V usmeritvah se lahko določijo roki za izvedbo posamezne naloge in zahteve po poročanju o realizaciji naloge.
6
·
(6) V usmeritvah se lahko določijo roki za izvedbo posamezne naloge in zahteve po poročanju o realizaciji naloge.
7
·
(7) Srednjeročni načrt razvoja in dela policije na predlog generalnega direktorja policije oziroma generalne direktorice policije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor policije) sprejme minister, letni načrt dela policije pa sprejme generalni direktor policije po predhodnem soglasju ministra.
7
·
(7) Srednjeročni načrt razvoja in dela policije na predlog generalnega direktorja policije oziroma generalne direktorice policije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor policije) sprejme minister, letni načrt dela policije pa sprejme generalni direktor policije po predhodnem soglasju ministra.
8
−
(8) Pristojnosti ministra iz petega odstavka tega člena ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec. Ne glede na zakon, ki ureja kazenski postopek, se šteje, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju.
8
+
(8) Minister s posamičnimi usmeritvami iz petega odstavka tega člena ne sme posegati v pristojnosti, naloge in samostojni položaj državnega tožilca.
+
1
+
(1) Uradnikom, ki opravljajo naloge iz četrte in pete alineje prvega odstavka 3. člena tega zakona ter imajo posebna pooblastila, določena s tem zakonom ali zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ter opravljen izpit za izvajanje policijskih pooblastil ali zaključeno izobraževanje za policista, pripada dodatek za stalnost v skladu z določbami zakona, ki ureja policijo, pri čemer se za določitev dodatka za stalnost vsako začeto leto delovne dobe v ministrstvu šteje kot začeto leto delovne dobe v policiji.
+
2
+
(2) V delovno dobo za določitev dodatka za stalnost se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po Zakonu o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 - odl. US, 58/11 - ZDT-1, 40/12 - ZUJF, 96/12 - ZPIZ-2, 15/13 - ZNPPol in 15/13 - ZODPol) ter s statusom policista ali uradne osebe s posebnimi pooblastili po Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 - ZDZ in 200/20) in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 - popr., 10/17, 46/19 - odl. US, 47/19 in 153/21 - odl. US).
+
3
+
(3) Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se določijo v aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v ministrstvu.
1
·
(1) Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije, v kateri se določijo dolgoročni razvojni cilji in prioritete razvoja policije.
1
·
(1) Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije, v kateri se določijo dolgoročni razvojni cilji in prioritete razvoja policije.
2
−
(2) Policija najkasneje do 31. marca za preteklo leto posreduje ministru letno poročilo o delu policije, ta pa ga posreduje vladi v seznanitev. Vlada posreduje letno poročilo o delu policije Državnemu zboru Republike Slovenije najkasneje do 1. junija.
2
+
(2) Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade za obdobje petih let sprejme nacionalni program preprečevanja in zatiranja kriminalitete, v katerem se določijo cilji in programi za izvajanje politike preprečevanja in zatiranja kriminalitete.
+
3
+
(3) Policija najkasneje do 15. aprila za preteklo leto posreduje ministru letno poročilo o delu policije, ta pa ga posreduje vladi v seznanitev. Vlada posreduje letno poročilo o delu policije Državnemu zboru Republike Slovenije najkasneje do 15. junija.
1
·
(1) Generalna policijska uprava opravlja naslednje naloge:
1
·
(1) Generalna policijska uprava opravlja naslednje naloge:
2
·
1. spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere v državi, pripravlja strateške načrte o organiziranosti in delu v policiji, ugotavlja stanje na področju izvrševanja policijskih nalog, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč enotam policije, nadzoruje delo policijskih enot, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in kakovost policijskih storitev, za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije;
2
·
1. spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere v državi, pripravlja strateške načrte o organiziranosti in delu v policiji, ugotavlja stanje na področju izvrševanja policijskih nalog, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč enotam policije, nadzoruje delo policijskih enot, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in kakovost policijskih storitev, za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije;
3
·
2. usmerja in usklajuje delo policijskih uprav na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, nalog, določenih v predpisih o tujcih, javnega reda in miru v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju ali ko naloge presegajo kadrovske, strokovne, materialne in organizacijske zmožnosti policijskih uprav, in izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah nadzora državne meje in tujcev;
3
·
2. usmerja in usklajuje delo policijskih uprav na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, nalog, določenih v predpisih o tujcih, javnega reda in miru v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju ali ko naloge presegajo kadrovske, strokovne, materialne in organizacijske zmožnosti policijskih uprav, in izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah nadzora državne meje in tujcev;
4
·
3. izvaja določene naloge na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, preventive in nalog, določenih v predpisih o tujcih ter javnem redu in miru;
4
·
3. izvaja določene naloge na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, preventive in nalog, določenih v predpisih o tujcih ter javnem redu in miru;
5
·
4. vodi in izvaja določene naloge varovanja oseb, objektov, prostorov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov ter opravlja določene naloge na področju varovanja in zaščite kritične infrastrukture;
5
·
4. vodi in izvaja določene naloge varovanja oseb, objektov, prostorov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov ter opravlja določene naloge na področju varovanja in zaščite kritične infrastrukture;
6
·
5. izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja;
6
·
5. izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja;
7
·
6. skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije;
7
·
6. skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije;
8
·
7. sodeluje s policijami tujih držav, z mednarodnimi in drugimi organizacijami ter z uradi, agencijami, organi in delovnimi telesi Evropske unije s področja dela policije ter opravlja naloge v sodelovanju z njimi skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi s področja dela policije;
8
·
7. sodeluje s policijami tujih držav, z mednarodnimi in drugimi organizacijami ter z uradi, agencijami, organi in delovnimi telesi Evropske unije s področja dela policije ter opravlja naloge v sodelovanju z njimi skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi s področja dela policije;
9
·
8. izvaja naloge policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi in v vojnem in izrednem stanju;
9
·
8. izvaja naloge policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi in v vojnem in izrednem stanju;
10
·
9. zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela policije ter načrtuje, upravlja in razvija informacijski in telekomunikacijski sistem policije;
10
·
9. zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela policije ter načrtuje, upravlja in razvija informacijski in telekomunikacijski sistem policije;
11
·
10. sodeluje pri pripravi kadrovskega načrta policije in predlaga njegove spremembe in dopolnitve;
11
·
10. sodeluje pri pripravi kadrovskega načrta policije in predlaga njegove spremembe in dopolnitve;
12
·
11. skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu policije, o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah;
12
·
11. skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu policije, o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah;
13
·
12. izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost po tem zakonu ter sodeluje pri načrtovanju in organiziranju drugih oblik izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
13
·
12. izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost po tem zakonu ter sodeluje pri načrtovanju in organiziranju drugih oblik izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
14
·
13. sodeluje pri pripravi, načrtovanju in spremembi finančnih načrtov, načrtov pridobivanja stvarnega premoženja in razpolaganja z njim, načrtov nabav, investicij, investicijskega in rednega vzdrževanja nepremičnin policije;
14
·
13. sodeluje pri pripravi, načrtovanju in spremembi finančnih načrtov, načrtov pridobivanja stvarnega premoženja in razpolaganja z njim, načrtov nabav, investicij, investicijskega in rednega vzdrževanja nepremičnin policije;
15
·
14. sodeluje pri pripravi sistemizacije, standardizacije in tipizacije materialnih tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove opreme;
15
·
14. sodeluje pri pripravi sistemizacije, standardizacije in tipizacije materialnih tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove opreme;
16
·
15. izvaja, usmerja in načrtuje notranjevarnostne postopke in izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost policije;
16
·
15. izvaja, usmerja in načrtuje notranjevarnostne postopke in izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost policije;
17
·
16. opravlja akreditirane in neakreditirane kontrole merilnikov ter daje strokovna pojasnila s tega področja in izvaja naloge, ki so potrebne za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov;
17
·
16. opravlja akreditirane in neakreditirane kontrole merilnikov ter daje strokovna pojasnila s tega področja in izvaja naloge, ki so potrebne za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov;
18
−
17. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
18
+
17. izvaja naloge prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči, medbolnišničnih helikopterskih prevozov ter helikopterskih prevozov otrok v inkubatorjih z zrakoplovi policije;
+
19
+
18. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
19
·
(2) Naloge generalne policijske uprave opravljajo notranje organizacijske enote. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni generalnemu direktorju policije.
20
·
(2) Naloge generalne policijske uprave opravljajo notranje organizacijske enote. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni generalnemu direktorju policije.
20
·
(3) Če generalna policijska uprava ugotovi, da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje strokovno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske uprave in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
21
·
(3) Če generalna policijska uprava ugotovi, da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje strokovno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske uprave in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
21
·
(4) Če direktor policijske uprave ne ravna v skladu z opozorilom generalne policijske uprave, lahko generalna policijska uprava neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave.
22
·
(4) Če direktor policijske uprave ne ravna v skladu z opozorilom generalne policijske uprave, lahko generalna policijska uprava neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave.
22
·
(5) Generalna policijska uprava mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave, če bi zaradi nestrokovne ali nepravočasne izvršitve naloge lahko nastale škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje velike vrednosti. Za premoženje velike vrednosti se šteje znesek, ki presega 50.000 eurov.
23
·
(5) Generalna policijska uprava mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave, če bi zaradi nestrokovne ali nepravočasne izvršitve naloge lahko nastale škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje velike vrednosti. Za premoženje velike vrednosti se šteje znesek, ki presega 50.000 eurov.
1
−
(1) Nacionalni forenzični laboratorij je specializirana notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih izvidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti.
1
+
(1) Nacionalni forenzični laboratorij je specializirana notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno, neodvisno in nepristransko opravljanje forenzičnih preiskav ter podajanje poročil o preiskavah in izvedenskih mnenj s področja forenzičnih znanosti.
2
−
(2) Nacionalni forenzični laboratorij izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja za potrebe policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih državnih organov.
2
+
(2) Nacionalni forenzični laboratorij izvaja forenzična raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavah in izvedenska mnenja za potrebe policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih državnih organov.
3
−
(3) Nacionalni forenzični laboratorij opravlja naloge avtonomno in v skladu s strokovnimi standardi in vodili.
3
+
(3) Nacionalni forenzični laboratorij opravlja naloge avtonomno in nepristransko ter v skladu s strokovnimi standardi in vodili.
4
−
(4) Forenzični strokovnjaki, ki so zaposleni v laboratoriju, so pri opravljanju izvedeništva neodvisni.
4
+
(4) Forenzični strokovnjaki, ki so zaposleni v laboratoriju, so pri opravljanju svoje dejavnosti neodvisni in nepristranski.
1
−
V generalni policijski upravi je organizirana enota, ki opravlja naloge nacionalne enote Evropskega policijskega urada (Europola), pri čemer sodeluje s pristojnima organoma Republike Slovenije za področji carinskih zadev in preprečevanja pranja denarja.
1
+
V generalni policijski upravi je organizirana enota, ki opravlja naloge enotne kontaktne točke za izmenjavo podatkov in informacij s tujimi organi in mednarodnimi organizacijami za potrebe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Pri tem sodeluje s pristojnimi organi Republike Slovenije za področja carinskih in davčnih zadev, preprečevanja pranja denarja in odvzema premoženjske koristi.
1
·
(1) Policijska uprava opravlja naslednje naloge:
1
·
(1) Policijska uprava opravlja naslednje naloge:
2
·
1. usklajuje in usmerja delo območnih policijskih postaj, jim daje strokovna pojasnila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč;
2
·
1. usklajuje in usmerja delo območnih policijskih postaj, jim daje strokovna pojasnila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč;
3
·
2. odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom;
3
·
2. odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom;
4
·
3. zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja javnega reda, ko je potrebno usklajeno delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve javnega reda;
4
·
3. zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja javnega reda, ko je potrebno usklajeno delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve javnega reda;
5
·
4. zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja varnosti prometa, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave;
5
·
4. zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja varnosti prometa, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave;
6
·
5. opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb, prostorov in objektov;
6
·
5. opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb, prostorov in objektov;
7
·
6. izvaja nadzor državne meje in izravnalne ukrepe;
7
·
6. izvaja nadzor državne meje in izravnalne ukrepe;
8
·
7. izvaja postopke s tujci;
8
·
7. izvaja postopke s tujci;
9
·
8. izvaja določene naloge na področju varnosti prometa, javnega reda ter preventive;
9
·
8. izvaja določene naloge na področju varnosti prometa, javnega reda ter preventive;
10
·
9. sodeluje z varnostnimi organi na obmejnih območjih sosednjih držav;
10
·
9. sodeluje z varnostnimi organi na obmejnih območjih sosednjih držav;
11
·
10. izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja oseb čez državno mejo in dovolitve zadrževanja tujcev;
11
·
10. izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja oseb čez državno mejo in dovolitve zadrževanja tujcev;
12
·
11. opravlja določene naloge s področja delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, v vojnem in izrednem stanju;
12
·
11. opravlja določene naloge s področja delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, v vojnem in izrednem stanju;
13
·
12. izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije;
13
·
12. izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije;
14
·
13. opravlja določene naloge s področja upravljanja kadrovskih virov, vključno s posamičnimi nalogami strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
14
·
13. opravlja določene naloge s področja upravljanja kadrovskih virov, vključno s posamičnimi nalogami strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
15
−
14. opravlja določene naloge finančnih in materialnih zadev, rednega in v intervencijskih primerih investicijskega vzdrževanja objektov in materialnih tehničnih sredstev;
15
+
14. opravlja določene naloge finančnih in materialnih zadev, rednega in investicijskega vzdrževanja objektov in materialnih tehničnih sredstev;
16
−
15. izvaja, usmerja, načrtuje in sodeluje pri notranjevarnostnih postopkih ter izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost enot policijske uprave;
16
+
15. samostojno vodi v internih aktih določene postopke javnega naročanja za investicijska vzdrževanja objektov policijske uprave, nabavo materialnih tehničnih sredstev in nabavo blaga ter izvedbo storitev na področju materialnih stroškov;
17
−
16. skrbi za izpopolnjevanje sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in inovacijskih rešitev pri izvajanju nalog policije ter izbrane rešitve posreduje generalni policijski upravi;
17
+
16. izvaja, usmerja, načrtuje in sodeluje pri notranjevarnostnih postopkih ter izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost enot policijske uprave;
18
−
17. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
18
+
17. skrbi za izpopolnjevanje sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in inovacijskih rešitev pri izvajanju nalog policije ter izbrane rešitve posreduje generalni policijski upravi;
+
19
+
18. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
19
·
(2) Policijska uprava lahko izvaja tudi naloge za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov.
20
·
(2) Policijska uprava lahko izvaja tudi naloge za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov.
20
·
(3) Policijska uprava opravlja naloge v notranjih organizacijskih enotah.
21
·
(3) Policijska uprava opravlja naloge v notranjih organizacijskih enotah.
21
·
(4) Področne policijske postaje so notranje organizacijske enote policijske uprave, ki so ustanovljene za opravljanje nalog na določenem področju dela policije.
22
·
(4) Področne policijske postaje so notranje organizacijske enote policijske uprave, ki so ustanovljene za opravljanje nalog na določenem področju dela policije.
22
·
(5) Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se lahko določi, da posamezna policijska uprava opravlja tudi naloge območne policijske postaje.
23
·
(5) Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se lahko določi, da posamezna policijska uprava opravlja tudi naloge območne policijske postaje.
23
·
(6) Vodje notranjih organizacijskih enot policijske uprave so za svoje delo, stanje v enoti in delo enote odgovorni direktorju policijske uprave.
24
·
(6) Vodje notranjih organizacijskih enot policijske uprave so za svoje delo, stanje v enoti in delo enote odgovorni direktorju policijske uprave.
24
−
(7) Če policijska uprava ugotovi, da območna policijska postaja z njenega območja ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti komandirja policijske postaje in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
25
+
(7) Če policijska uprava ugotovi, da območna policijska postaja z njenega območja ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti komandirja oziroma komandirko (v nadaljnjem besedilu: komandir) policijske postaje in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
25
·
(8) Policijska uprava lahko prevzame izvedbo posamezne naloge ali vrste nalog iz pristojnosti območne policijske postaje, kadar oceni, da je to potrebno.
26
·
(8) Policijska uprava lahko prevzame izvedbo posamezne naloge ali vrste nalog iz pristojnosti območne policijske postaje, kadar oceni, da je to potrebno.
1
−
(1) Območno policijsko postajo vodi komandir oziroma komandirka (v nadaljnjem besedilu: komandir).
1
+
(1) Območno policijsko postajo vodi komandir.
2
·
(2) Komandir območne policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijski postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.
2
·
(2) Komandir območne policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijski postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.
1
·
(1) Za občasno opravljanje določenih nalog policije lahko generalni direktor policije ustanovi posebno policijsko enoto in določi njeno organiziranost, način delovanja, način izbire pripadnikov, naloge in uporabo posebne policijske enote ter materialno tehnično opremljenost enote.
1
·
(1) Za občasno opravljanje določenih nalog policije lahko generalni direktor policije ustanovi posebno policijsko enoto in določi njeno organiziranost, način delovanja, način izbire pripadnikov, naloge in uporabo posebne policijske enote ter materialno tehnično opremljenost enote.
2
−
(2) Pravice in obveznosti, ki jih imajo pripadniki posebne policijske enote v času izvajanja nalog v primeru velike nevarnosti, imajo tudi drugi policisti, ki niso pripadniki posebne policijske enote, ko opravljajo naloge z veliko nevarnostjo skupaj s posebno policijsko enoto.
2
+
(2) Policisti, ki niso pripadniki posebne policijske enote in opravljajo naloge skupaj s posebno policijsko enoto, imajo v času opravljanja teh nalog pravico do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, do katerega imajo pravico pripadniki posebne policijske enote v skladu s kolektivno pogodbo, ki ureja javni sektor.
1
−
(1) Za izvajanje z zakonom določenih nalog uporablja policija vozila, plovila, oborožitev in posebno opremo.
1
+
(1) Za izvajanje z zakonom določenih nalog uporablja policija vozila, zrakoplove, plovila, oborožitev in posebno opremo.
2
−
(2) Barvo in oznake vozil ter plovil, posebno opremo in oborožitev policije določi vlada.
2
+
(2) Barvo in oznake vozil, zrakoplovov ter plovil, posebno opremo in oborožitev policije določi vlada.
+
1
+
(1) Za izvajanje z zakonom določenih nalog ima policija službene živali.
+
2
+
(2) Naloge ministrstva in policije v zvezi s službenimi živalmi, pogoje, merila in načine pridobivanja službenih živali v policiji, razpolaganje, ravnanje s službenimi živalmi in skrb zanje, njihovo oskrbo in namestitev, usposabljanje za delo s službenimi živalmi, šolanje službenih živali, zdravstveno varstvo službenih živali ter ravnanje v primeru usmrtitve, pogina in odpisa službene živali v skladu z zakonom predpiše minister.
1
−
(1) Policija skrbi za notranjo varnost z notranjevarnostnimi postopki tako, da preprečuje, odkriva, ocenjuje in analizira možna tveganja, ki ogrožajo notranjo varnost policije, preverja, ocenjuje ter izvaja ukrepe za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot.
1
+
(1) Zagotavljanje notranje varnosti v policiji je naloga policije. Policija skrbi za notranjo varnost z notranjevarnostnimi postopki tako, da preprečuje, odkriva, ocenjuje in analizira možna tveganja, ki ogrožajo notranjo varnost policije, preverja, ocenjuje ter izvaja ukrepe za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot.
2
·
(2) Policija skrbi za organizacijsko integriteto in osebnostno integriteto zaposlenih. Policija ima svoj kodeks etike.
2
·
(2) Policija skrbi za organizacijsko integriteto in osebnostno integriteto zaposlenih. Policija ima svoj kodeks etike.
3
·
(3) Notranja varnost v policiji je stanje, ki omogoča zakonito, strokovno in nemoteno izvajanje policijskih nalog, varnost uslužbencev policije, varno uporabo tehničnih sredstev in opreme ter objektov, prostorov in okolišev.
3
·
(3) Notranja varnost v policiji je stanje, ki omogoča zakonito, strokovno in nemoteno izvajanje policijskih nalog, varnost uslužbencev policije, varno uporabo tehničnih sredstev in opreme ter objektov, prostorov in okolišev.
4
·
(4) Vrste in način izvajanja postopkov in ukrepov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
4
·
(4) Vrste in način izvajanja postopkov in ukrepov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
+
1
+
(1) Policija upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog in zagotavljanja notranje varnosti zbira in obdeluje osebne podatke in druge podatke.
+
2
+
(2) Policija vodi in vzdržuje naslednje evidence:
+
3
+
1. evidenco službenih izkaznic, ki jih izda generalni direktor policije,
+
4
+
2. evidenco izdanih identifikacijskih izkaznic,
+
5
+
3. evidenco obvestil o nasprotjih interesov,
+
6
+
4. evidenco dopolnilnega dela in dejavnosti,
+
7
+
5. evidenco daril,
+
8
+
6. evidenco nejavnih stikov,
+
9
+
7. evidenco vlog policistov za pravno pomoč.
+
10
+
(3) Evidence so specifično dokumentarno gradivo. Podatki v evidencah so varovani podatki policije, skladno z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije.
+
11
+
(4) V evidencah iz drugega odstavka tega člena smejo biti:
+
12
+
1. osebni podatki oseb:
+
13
+
- osebno ime,
+
14
+
- rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj),
+
15
+
- enotna matična številka občana (EMŠO), za tujega državljana, ki mu ni dodeljena EMŠO, pa številka, vrsta in država izdajateljica njegovega osebnega dokumenta,
+
16
+
- spol,
+
17
+
- naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
+
18
+
- identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah,
+
19
+
- državljanstvo;
+
20
+
2. podatki samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pravne osebe in državnega organa:
+
21
+
- firma, ime oziroma naziv,
+
22
+
- pravnoorganizacijska oblika,
+
23
+
- sedež,
+
24
+
- matična številka in
+
25
+
- davčna številka.
+
26
+
(5) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se smejo v evidencah obdelovati tudi drugi podatki:
+
27
+
1. v evidenci službenih izkaznic, ki jih izda generalni direktor policije: fotografija osebe, ki ji je izdana službena izkaznica, datum izdaje službene izkaznice, vrsta službene izkaznice, številka službene izkaznice, datum vrnitve, odvzema, uničenja ali izgube službene izkaznice, policijska enota, v kateri dela oseba, ki ji je izdana službena izkaznica;
+
28
+
2. v evidenci izdanih identifikacijskih izkaznic: fotografija osebe, ki ji je izdana identifikacijska kartica, datum izdaje identifikacijske kartice, vrsta identifikacijske kartice, številka identifikacijske kartice, datum vrnitve, odvzema, uničenja ali izgube identifikacijske kartice, policijska enota, v kateri dela oseba, ki ji je izdana službena izkaznica;
+
29
+
3. v evidenci obvestil o nasprotjih interesov: podatki o nalogi, ki jo je opravljal policist, podatki o obveščanju nadrejenega o nastalem položaju, podatki o odločitvi nadrejenega o obstoju nasprotja interesa;
+
30
+
4. v evidenci dopolnilnega dela in dejavnosti: podatki o vrsti dopolnilnega dela ali dejavnosti, ki jo opravlja uslužbenec policije, podatki o pravnem aktu, na podlagi katerega uslužbenec policije opravlja dopolnilno delo ali dejavnost, podatki o postopku odločanja in izdaji soglasja za opravljanje dopolnilnega dela ali dejavnosti;
+
31
+
5. v evidenci daril: podatki o darilu, vrednosti darila in okoliščine prejema darila ter odločitev o ravnanju s prejetim darilom;
+
32
+
6. v evidenci nejavnih stikov oziroma lobiranja: podatki o kraju, času nejavnega stika, podatki o policijski enoti, v kateri je zaposlen uslužbenec policije, podatki o delovnem mestu uslužbenca, podatki o vsebini nejavnega stika, podatki o prejetih darilih;
+
33
+
7. v evidenci vlog policistov za pravno pomoč: številka odločbe, s katero je bila ali ni bila zagotovljena pravna pomoč policistu, datum izdaje odločbe o pravni pomoči, kdo je izdal odločbo o pravni pomoči, podatek, ali je bila odločba izdana zaradi uvedbe predkazenskega, kazenskega ali pravdnega postopka, ali je bila izdana iz razlogov varstva osebnostne integritete policista ali zaradi varstva organizacijske integritete policije ali na podlagi zahteve policista za povrnitev finančnih sredstev, ko je bilo ugotovljeno, da ni bila podana kazenska oziroma odškodninska odgovornost policista, številka, datum in ime pristojnega organa, ki je izdal odločbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o zadevi, ter podatki o finančnih sredstvih, porabljenih za pravno pomoč.
+
34
+
(6) Službena izkaznica in identifikacijska izkaznica lahko vsebujeta logično-tehnične zaščite in ključe, ki omogočajo pravilno in varno obdelavo podatkov policije, dostop v objekte, prostore in okoliše policije ter varno uporabo tehničnih sredstev in opreme policije.
+
35
+
(7) Evidenca službenih izkaznic in evidenca identifikacijskih izkaznic sta lahko urejeni tako, da je podatke iz navedenih evidenc mogoče na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah medsebojno povezovati s kadrovsko evidenco, evidenco registracije delovnega časa in evidenco vstopov v objekte policije, ki jo policija vodi na podlagi zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije.
+
36
+
(8) Podatki v evidenci obvestil o nasprotjih interesov, evidenci dopolnilnega dela in dejavnosti, evidenci daril in evidenci nejavnih stikov so lahko urejeni tako, da jih je mogoče medsebojno povezovati na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah. Podatke v teh evidencah je mogoče na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah povezovati tudi s podatki v kadrovski evidenci.
+
37
+
(9) Oseba ima pravico do seznanitve s svojimi podatki v evidencah iz tega člena na način in skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
+
38
+
(10) Podatki iz 3., 5. in 6. točke petega odstavka tega člena se zbirajo zaradi zagotavljanja notranje varnosti v policiji, posebej zmanjšanja tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot. Obdelujejo se na podlagi obvestil uslužbencev policije takrat, ko se sami znajdejo v položajih nasprotij interesov, nameravajo opravljati dopolnilno delo oziroma dejavnost, sprejmejo darilo ali udeležijo nejavnega stika v skladu s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, ter predpisi, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.
+
39
+
(11) Podatki v evidencah iz drugega odstavka tega člena se hranijo ves čas zaposlitve uslužbenca policije. Po prenehanju zaposlitve se hranijo še pet let. Po poteku rokov hrambe se podatki anonimizirajo, če s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, niso označeni kot arhivsko gradivo.
1
−
(1) Minister na predlog generalnega direktorja policije določi objekte, okoliše objektov in infrastrukturo, ki jih uporablja policija in so posebnega pomena za opravljanje nalog policije, ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.
1
+
(1) Varovanje objektov, okolišev objektov in infrastrukture, ki jo uporablja policija, je naloga policije. Za izvajanje navedene naloge ter za izvedbo ukrepov varovanja smejo policisti uporabljati policijska pooblastila pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
2
−
(2) Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče policijskega objekta, ki je posebnega pomena za opravljanje nalog policije in je potrebno za uporabo takega objekta.
2
+
(2) Minister na predlog generalnega direktorja policije določi objekte, okoliše objektov in infrastrukturo, ki jih uporablja policija in so posebnega pomena za opravljanje nalog policije, ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.
3
−
(3) Za označevanje objektov policijskih postaj se uporablja modra tabla z barvnim grbom Republike Slovenije in z belim napisom POLICIJA. IV. SODELOVANJE POSAMEZNIKOV PRI IZVAJANJU NALOG POLICIJE IN NJIHOVE PRAVICE
3
+
(3) Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče policijskega objekta, ki je posebnega pomena za opravljanje nalog policije in je potrebno za uporabo takega objekta.
+
4
+
(4) Ne glede na določbe drugih predpisov lahko minister na predlog generalnega direktorja policije odredi kot poseben ukrep varovanja postavitev ovir ali prepoved dostopa ali zadrževanja ljudi na funkcionalnem zemljišču ali javni površini ob objektih policije ali objektih sedeža predsednika republike, vlade, državnega zbora, ministrstev ali diplomatsko konzularnih predstavništev, ki jih varuje policija, kadar obstaja nevarnost za teroristična dejanja, demonstracije ali druge oblike napada na življenje, varnost ali zdravje ljudi in premoženje. Obstoj te nevarnosti se ugotavlja z oceno tveganja, ki jo izdela policija. Poseben ukrep varovanja iz tega odstavka je začasne narave.
+
5
+
(5) Za označevanje objektov policijskih postaj se uporablja modra tabla z barvnim grbom Republike Slovenije in z belim napisom POLICIJA.
+
1
+
(1) Policija izvede varnostno preverjanje ponudnika, ki je naročniku (ministrstvo ali policija) oddal ponudbo po predpisih, ki urejajo javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), za izvajanje storitev, gradenj ali dobavo blaga za ministrstvo ali policijo ali izvajanje storitev ali dobavo blaga v prostorih ministrstva ali policije (v nadaljnjem besedilu: dela za naročnika), z namenom zagotavljanja varnosti podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev ministrstva ali policije, kadar te varnosti ni mogoče zagotoviti z ukrepi iz načrta varovanja objektov, hišnega reda objektov ali drugimi varnostnimi ukrepi.
+
2
+
(2) Policija izvede varnostno preverjanje za stranko, ki ni ponudnik po predpisih o javnem naročanju in je oddal ponudbo na podlagi zakona, ki ureja obligacijska razmerja (v nadaljnjem besedilu: stranka), za izvajanje del za naročnika z namenom zagotavljanja varnosti podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev ministrstva ali policije, kadar te varnosti ni mogoče zagotoviti z ukrepi iz načrta varovanja objektov, hišnega reda objektov ali drugimi varnostnimi ukrepi.
+
3
+
(3) Policija varnostno preverja ponudnika iz prvega odstavka, stranko iz drugega odstavka in osebe iz četrtega odstavka tega člena v primerih izvajanja naslednjih del:
+
4
+
- obdelave varovanih podatkov policije ali dostopa do tajnih podatkov;
+
5
+
- del za naročnika, ki lahko vplivajo na varnost podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev ministrstva ali policije ter varnost oborožitve, sredstev in opreme.
+
6
+
(4) Ponudnik in stranka pri predložitvi ponudbe naročniku predloži seznam oseb, ki bodo opravljale posamezna dela za naročnika. Policija pri varnostnem preverjanju oseb ugotavlja varnostne zadržke iz 1., 2., 3., 4., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona. Oseba, pri kateri se ugotovi varnostni zadržek, ne more opravljati del za naročnika. Če se med pogodbenim razmerjem za osebe pojavijo okoliščine, ki narekujejo ponovno varnostno preverjanje, se varnostno preverjanje ponovi, in če se pri tem ugotovijo varnostni zadržki, oseba ne more še naprej opravljati del za naročnika.
+
7
+
(5) Ne glede na predpise, ki urejajo javno naročanje, naročnik (ministrstvo ali policija) iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi ponudnika, če policija pri varnostnem preverjanju ugotovi varnostne zadržke iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali tistega, ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor pri ponudniku (v nadaljnjem besedilu: predstavnik ponudnika). Enako ravna naročnik, če pri varnostnem preverjanju stranke iz drugega odstavka tega člena ugotovi varnostne zadržke iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali tistega, ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor (v nadaljnjem besedilu: predstavnik stranke). Če se med pogodbenim razmerjem za predstavnika ponudnika ali stranke pojavijo okoliščine, ki narekujejo ponovno varnostno preverjanje, se varnostno preverjanje ponovi, in če se ugotovijo varnostni zadržki iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za predstavnika ponudnika ali stranke, lahko naročnik odstopi od pogodbe.
+
8
+
(6) Ponudnik iz prvega odstavka, stranka iz drugega odstavka in oseba iz četrtega odstavka tega člena, ki je že bila varnostno preverjena, se ponovno varnostno preveri, če je od zadnjega varnostnega preverjanja minilo več kot leto dni, razen če se pojavijo nove okoliščine, zaradi katerih je potrebno varnostno preverjanje opraviti prej. Če se pri ponovnem varnostnem preverjanju ugotovijo varnostni zadržki, ponudnik iz prvega odstavka, stranka iz drugega odstavka in oseba iz četrtega odstavka tega člena ne more več opravljati del za naročnika.
+
9
+
(7) Varnostno preverjanje se izvede v skladu s petim, šestim in sedmim odstavkom 51. člena in 53. členom tega zakona.
+
10
+
(8) Ministrstvo in policija določita seznam del za naročnika, ki zaradi načina in narave izvajanja lahko vplivajo na varnost podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev ministrstva ali policije ter varnost oborožitve, sredstev in opreme. IV. SODELOVANJE POSAMEZNIKOV PRI IZVAJANJU NALOG POLICIJE IN NJIHOVE PRAVICE
1
·
(1) Posameznik, ki prostovoljno in ob soglasju policista pomaga pri opravljanju z zakonom določenih nalog policije in se pri tem poškoduje ali izgubi delovno zmožnost, je upravičen do vseh pravic in prejemkov, ki izhajajo iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, do katerih je upravičen policist v primeru poškodbe pri delu.
1
·
(1) Posameznik, ki prostovoljno in ob soglasju policista pomaga pri opravljanju z zakonom določenih nalog policije in se pri tem poškoduje ali izgubi delovno zmožnost, je upravičen do vseh pravic in prejemkov, ki izhajajo iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, do katerih je upravičen policist v primeru poškodbe pri delu.
2
·
(2) Osnova za odmero pravic iz prejšnjega odstavka je osnovna plača policista v najnižjem plačnem razredu ali posameznikova plača, če je to zanj ugodneje.
2
·
(2) Osnova za odmero pravic iz prejšnjega odstavka je osnovna plača policista v najnižjem plačnem razredu ali posameznikova plača, če je to zanj ugodneje.
3
·
(3) Če posameznik pri pomoči policiji izgubi življenje, so njegovi družinski člani upravičeni do družinske pokojnine v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
3
·
(3) Če posameznik pri pomoči policiji izgubi življenje, so njegovi družinski člani upravičeni do družinske pokojnine v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
4
−
(4) Ožji družinski člani (zakonec, zunajzakonski partner, partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci ter posvojenci) posameznika iz prejšnjega odstavka so skupaj upravičeni tudi do enkratne denarne pomoči v višini zadnjih šestih mesečnih plač tega posameznika oziroma šestih osnovnih plač policista v najnižjem plačnem razredu, če je to zanje ugodneje.
4
+
(4) Ožji družinski člani (zakonec, zunajzakonski partner in otroci) posameznika iz prejšnjega odstavka so skupaj upravičeni tudi do enkratne denarne pomoči v višini zadnjih šestih mesečnih plač tega posameznika oziroma šestih osnovnih plač policista v najnižjem plačnem razredu, če je to zanje ugodneje.
5
−
(5) Posameznik, ki je pomagal policiji, ima pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči.
5
+
(5) Posameznik, ki je pomagal policiji, ima pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči. V času izvajanja pomoči ima posameznik, ki pomaga policiji, pravico do ustrezne oskrbe, ki jo določi vodja policijske enote, v kateri se pomoč izvaja.
6
·
(6) V primeru ogroženosti posameznika, ki je pomagal oziroma pomaga policiji, in njegovih bližnjih lahko policija izvede ukrepe, določene v 66. členu tega zakona. Za izvedbo ukrepov je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.
6
·
(6) V primeru ogroženosti posameznika, ki je pomagal oziroma pomaga policiji, in njegovih bližnjih lahko policija izvede ukrepe, določene v 66. členu tega zakona. Za izvedbo ukrepov je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.
7
·
(7) Za bližnjega se po tem zakonu štejejo ožji družinski člani in druge osebe, ki so s posameznikom v zaupnem razmerju in to okoliščino vsaj verjetno izkažejo.
7
·
(7) Za bližnjega se po tem zakonu štejejo ožji družinski člani in druge osebe, ki so s posameznikom v zaupnem razmerju in to okoliščino vsaj verjetno izkažejo.
8
·
(8) Če se zoper posameznika, ki je pomagal policiji, uvede predkazenski, kazenski ali pravdni postopek, ki je v zvezi z dano pomočjo, mu policija zagotovi plačano pravno pomoč v tem postopku na način, določen v predpisu iz 64. člena tega zakona. V. SODELOVANJE POLICIJE S SAMOUPRAVNO LOKALNO SKUPNOSTJO, CIVILNO DRUŽBO TER MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE
8
·
(8) Če se zoper posameznika, ki je pomagal policiji, uvede predkazenski, kazenski ali pravdni postopek, ki je v zvezi z dano pomočjo, mu policija zagotovi plačano pravno pomoč v tem postopku na način, določen v predpisu iz 64. člena tega zakona. V. SODELOVANJE POLICIJE S SAMOUPRAVNO LOKALNO SKUPNOSTJO, CIVILNO DRUŽBO TER MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE
1
−
(1) Policija sodeluje z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami, katerih dejavnost je med drugim pomembna za izpopolnjevanje in usposabljanje policistov ter promocijo poklica policista.
1
+
(1) Policija sodeluje z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami, katerih dejavnost je pomembna za ohranjanje zgodovinskega spomina delovanja policije, izpopolnjevanje in usposabljanje policistov ter promocijo poklica policista, in jim v okviru možnosti, ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, omogoča brezplačno uporabo nepremičnega in premičnega premoženja države, če ga policija začasno ne potrebuje in če njegova uporaba ne ovira delovanja in opravljanja nalog policije.
2
−
(2) Način sodelovanja, ki ne pomeni financiranja organizacije, se opredeli s sporazumom. VI. MEDNARODNO SODELOVANJE IN SODELOVANJE V MEDNARODNIH CIVILNIH MISIJAH
2
+
(2) Sodelovanje med policijo in posamezno organizacijo iz prejšnjega odstavka se opredeli s pogodbo za obdobje petih let. Pogodbo iz prejšnjega stavka je mogoče večkrat podaljšati za obdobje petih let.
+
3
+
(3) Generalni direktor policije in posamezna organizacija, s katero je sklenjena pogodba v skladu s prejšnjim odstavkom, sprejmeta letni načrt sodelovanja, v katerem se opredelijo načini sodelovanja policije s posamezno organizacijo.
+
4
+
(4) Za izvajanje muzejske dejavnosti, izdajanje publikacij, predavanja policistom o vlogi policije v osamosvojitvenih procesih in vojni za Slovenijo leta 1991, sodelovanje pri izpopolnjevanju in usposabljanju policistov in promocijo policijske dejavnosti, ki jih na podlagi pogodbe opravljajo veteranske in druge stanovske organizacije, krije stroške policija. VI. MEDNARODNO SODELOVANJE IN SODELOVANJE V MEDNARODNIH CIVILNIH MISIJAH
1
−
Policija sodeluje s pristojnimi tujimi varnostnimi organi in z drugimi mednarodnimi organizacijami s področja nalog policije na podlagi sprejetih mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
1
+
(1) Policija sodeluje s pristojnimi tujimi varnostnimi organi in z drugimi mednarodnimi organizacijami s področja nalog policije na podlagi sprejetih mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
+
2
+
(2) Policija lahko z namenom krepitve mednarodnega sodelovanja med pristojnimi varnostnimi organi v tujino napoti policijskega atašeja. O državi napotitve policijskega atašeja v tujino odloči vlada na predlog ministra.
+
3
+
(3) Postopek napotitve, način prijave in postopek izbire kandidata, priprave na napotitev, prenehanje dela napotenega policijskega atašeja v tujini, poročanje o delu ter finančno spremljanje napotitve predpiše minister.
1
−
Policija skladno z določbami zakona, ki ureja napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, napoti uslužbence policije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Napotitev uslužbencev policije v druge organizacije pa izvede na podlagi odločitve ministra. VII. UNIFORMA, POLOŽAJNE OZNAKE IN SIMBOLI
1
+
(1) Policija skladno z določbami zakona, ki ureja napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, napoti uslužbence policije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Napotitev uslužbencev policije v druge organizacije pa izvede na podlagi odločitve ministra.
+
2
+
(2) Vlada predpiše postopek napotitve uslužbencev policije v druge organizacije, način prijave in izbire kandidatov, prenehanje dela napotenih oseb v drugi organizaciji, poročanje o delu ter finančno spremljanje napotitve. VII. OBLAČILA, UNIFORMA, POLOŽAJNE OZNAKE IN SIMBOLI
1
−
(1) Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, imajo pravico in dolžnost nositi uniformo v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
1
+
(1) Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, imajo pravico in dolžnost nositi uniformo in morajo biti osebno urejeni v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
2
·
(2) Upokojeni policisti in neuniformirani policisti lahko nosijo slovesno uniformo na državnih prireditvah, srečanjih poklicnih, strokovnih in veteranskih združenj ter na pogrebih aktivnih in upokojenih policistov v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
2
·
(2) Upokojeni policisti in neuniformirani policisti lahko nosijo slovesno uniformo na državnih prireditvah, srečanjih poklicnih, strokovnih in veteranskih združenj ter na pogrebih aktivnih in upokojenih policistov v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
3
·
(3) Drugi uslužbenci policije lahko zaradi opravljanja narave svojega dela nosijo uniformo v skladu s predpisom, ki ga izda minister. Delovna mesta drugih uslužbencev policije, ki pri svojem delu nosijo uniformo, so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
3
·
(3) Drugi uslužbenci policije lahko zaradi opravljanja narave svojega dela nosijo uniformo v skladu s predpisom, ki ga izda minister. Delovna mesta drugih uslužbencev policije, ki pri svojem delu nosijo uniformo, so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
4
−
(4) Uporabo uniforme za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, reklamne in druge komercialne namene dovoljuje generalni direktor policije.
4
+
(4) Izposojo in uporabo uniforme, tehničnih sredstev policije, simbolov policije za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, humanitarne, reklamne in druge komercialne namene dovoli generalni direktor policije glede na operativne zmožnosti policije in namen uporabe. Izposoja in način uporabe uniforme in tehničnih sredstev ali simbolov policije se uredita s pogodbo z uporabnikom.
5
·
(5) Uniformo, položajne oznake in simbole policije predpiše vlada.
5
·
(5) Uniformo, položajne oznake in simbole policije predpiše vlada.
6
−
(6) Način vzdrževanja uniforme in uporabo lastnih oblačil v službene namene predpiše minister. Postopek zamenjave posameznih delov uniforme ob poškodovanju uniforme določi generalni direktor policije.
6
+
(6) Način vzdrževanja uniforme in višino nadomestila za čiščenje uniforme in osebno urejenost uniformiranih policistov predpiše minister. Postopek zamenjave posameznih delov uniforme ob poškodovanju uniforme določi generalni direktor policije.
+
1
+
(1) Policisti lahko policijske naloge opravljajo tudi v civilni službeni obleki, delovni obleki ali lastnih civilnih oblačilih.
+
2
+
(2) Neuniformirani policisti lahko opravljajo policijske naloge v civilni službeni obleki, ki jo zagotovi delodajalec. Civilno službeno obleko prejmejo policisti, ki opravljajo policijske naloge, pri katerih se zahteva poslovna urejenost z enotnimi oblačili po kroju ali barvi. Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se določijo delovna mesta, na katerih se naloge opravljajo v civilni službeni obleki. Prejem civilne službene obleke izključuje pravico do prejema denarnega nadomestila za lastna civilna oblačila.
+
3
+
(3) Neuniformirani policisti lahko opravljajo policijske naloge tudi v delovni obleki, ki jo zagotovi delodajalec. Na delovni obleki se lahko nosijo simboli policije v skladu s predpisom vlade, ki ureja vrste policijskih uniform, položajnih oznak in simbolov v policiji. Delovno obleko prejmejo neuniformirani policisti, ki opravljajo naloge policije iz druge alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 - popr.). Delovna mesta, na katerih se naloge opravljajo v delovni obleki, se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji.
+
4
+
(4) Policisti, ki v lastnih civilnih oblačilih opravljajo policijske naloge, kjer se zahteva poslovna urejenost brez potrebe po enotnih oblačilih ali zaradi narave dela prihaja do nesorazmerne obrabe lastnih civilnih oblačil, pa niso prejemniki civilne službene obleke, so upravičeni do denarnega nadomestila. Delovna mesta in naloge iz prejšnjega stavka se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji.
+
5
+
(5) Način vzdrževanja in nadomestilo za čiščenje oblek, sestavo civilne službene obleke in delovne obleke in višino letnega denarnega nadomestila za uporabo lastnih oblačil v službene namene predpiše minister.
1
·
(1) Prepovedano je izdelovati ali uporabljati uniforme in oznake, ki so po barvi, kroju, položajnih oznakah, simbolih ali drugih oznakah enake ali podobne uniformi, položajnim oznakam, simbolom ali drugim oznakam na uniformi policije, ter reproducirati in uporabljati v prometu vozila, ki so po grafični podobi enaka ali podobna vozilom in drugim prevoznim sredstvom policije.
1
·
(1) Prepovedano je izdelovati ali uporabljati uniforme in oznake, ki so po barvi, kroju, položajnih oznakah, simbolih ali drugih oznakah enake ali podobne uniformi, položajnim oznakam, simbolom ali drugim oznakam na uniformi policije, ter reproducirati in uporabljati v prometu vozila, ki so po grafični podobi enaka ali podobna vozilom in drugim prevoznim sredstvom policije.
2
−
(2) Predmete, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, policist zaseže na kraju prekrška. VIII. STATUS POLICISTOV TER POSEBNOSTI UREDITVE DELOVNO PRAVNIH RAZMERIJ IN UREDITVE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA, POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
2
+
(2) Prepovedana je uporaba imena »policija« in izpeljank imena »policija« ter uporaba uniforme, položajnih oznak in simbolov policije na način, ki omogoča zavajanje v pravnem prometu.
+
3
+
(3) Predmete, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, policist zaseže na kraju prekrška. VIII. STATUS POLICISTOV TER POSEBNOSTI UREDITVE DELOVNO PRAVNIH RAZMERIJ IN UREDITVE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA, POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
3
·
1. Status policistov
4
·
1. Status policistov
1
·
(1) Policisti so uniformirani ali neuniformirani uslužbenci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila.
1
·
(1) Policisti so uniformirani ali neuniformirani uslužbenci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila.
2
−
(2) Za delovno mesto policista se zahteva najmanj srednješolska izobrazba.
2
+
(2) Za delovno mesto policista se zahteva najmanj srednješolska izobrazba. Za delovna mesta, za katera se zahteva poklic policista, se zahteva najmanj višješolska strokovna izobrazba ali najmanj srednješolska izobrazba in certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist.
3
·
(3) Poklic policista se določi s poklicnim standardom, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov.
3
·
(3) Poklic policista se določi s poklicnim standardom, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov.
4
−
(4) Policisti imajo službeno izkaznico, s katero izkazujejo pooblaščenost za izvajanje policijskih pooblastil.
4
+
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, pogoj glede predpisane izobrazbe za imenovanje v nazive četrtega kariernega razreda na delovnih mestih, za katera se zahteva poklic policista, izpolnjujejo tudi osebe, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo in pridobijo certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist. Delovna mesta, ki jih lahko zasedejo osebe, ki pridobijo certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije, se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
5
−
(5) Službeno izkaznico izda generalni direktor policije.
5
+
(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, listo članov komisij za preverjanje in potrjevanje poklicne kvalifikacije policist določi minister, pristojen za delo, na predlog ministra. Pobudo za oblikovanje predloga iz prejšnjega stavka ministru poda generalni direktor policije.
6
−
(6) Obrazec službene izkaznice ter postopek za njeno izdajo in vrnitev predpiše minister.
6
+
(6) Policist, ki je najmanj pet let neprekinjeno zaposlen v policiji, je karierni policist. Ob prenehanju zaposlitve v policiji status kariernega policista preneha. Napotitev ali premestitev po odločitvi delodajalca v ministrstvo, v druge državne organe ali napotitev na podlagi 39. člena tega zakona se ne štejejo za prekinitev statusa kariernega policista. Status kariernega policista ne preneha tudi v primeru mirovanja pravic zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem v interesu Republike Slovenije.
+
7
+
(7) Karierni policist se vključi v sistem izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za pridobivanje znanj in usposobljenosti z namenom napredovanja in premeščanja na druga delovna mesta v policiji.
+
8
+
(8) Policist med trajanjem delovnega razmerja ne sme biti član politične stranke.
+
9
+
(9) Policist med trajanjem delovnega razmerja ne sme opravljati funkcije nepoklicnega župana, nepoklicnega podžupana ali občinskega svetnika.
+
10
+
(10) Policistu, ki med trajanjem delovnega razmerja prevzame opravljanje funkcije iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje.
+
11
+
(11) Policisti imajo službeno izkaznico, s katero izkazujejo pooblaščenost za izvajanje policijskih pooblastil.
+
12
+
(12) Službeno izkaznico izda generalni direktor policije.
+
13
+
(13) Obrazec službene izkaznice ter postopek za njeno izdajo in vrnitev predpiše minister.
+
14
+
(14) Uslužbencu policije se določi identifikacijska oznaka osebe, pod katero se vodi v policijskih evidencah.
7
·
2. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja ter postopek imenovanja in razrešitve
15
·
2. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja ter postopek imenovanja in razrešitve
1
·
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog v policiji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1
·
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog v policiji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
2
·
1. da ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
2
·
1. da ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
3
·
2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali da ni bila pravnomočno obsojena zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
3
·
2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali da ni bila pravnomočno obsojena zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
4
·
3. da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
4
·
3. da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
5
·
4. da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Evropski uniji;
5
·
4. da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Evropski uniji;
6
·
5. da je bila varnostno preverjena v obsegu in na način, kot je določen v tem zakonu, in da zanjo ne obstaja varnostni zadržek;
6
·
5. da je bila varnostno preverjena v obsegu in na način, kot je določen v tem zakonu, in da zanjo ne obstaja varnostni zadržek;
7
·
6. da nima dvojnega državljanstva;
7
·
6. da nima dvojnega državljanstva;
8
−
7. da ni član politične stranke in da o tem poda pisno izjavo.
8
+
7. da ni član politične stranke in da o tem poda pisno izjavo;
9
−
(2) Pogoji iz 1., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za sklenitev delovnega razmerja policista.
9
+
8. da ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije B.
+
10
+
(2) Pogoji iz 1., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za sklenitev delovnega razmerja policista in za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
10
·
(3) Psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
11
·
(3) Psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
11
−
(4) Za kandidata za policista se zahteva najmanj srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba.
12
+
(4) Za kandidata za policista se zahteva najmanj srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba in veljavno vozniško dovoljenje kategorije B. Pogoj morajo kandidati izpolniti najpozneje do roka, določenega v javni objavi.
12
·
(5) Osebi, s katero ni bilo sklenjeno delovno razmerje policista, policija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo odločitev.
13
·
(5) Osebi, s katero ni bilo sklenjeno delovno razmerje policista, policija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo odločitev.
1
·
(1) Sklenitev delovnega razmerja policistov se izvede skladno z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, če ta zakon ne določa drugače.
1
·
(1) Sklenitev delovnega razmerja policistov se izvede skladno z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, če ta zakon ne določa drugače.
2
·
(2) Delovno razmerje s kandidati za policiste se sklene na podlagi javne objave.
2
·
(2) Delovno razmerje s kandidati za policiste se sklene na podlagi javne objave.
3
·
(3) Za sklenitev delovnega razmerja policista na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebna znanja in spretnosti, se ne uporablja zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in tudi ni potrebna javna objava. Delovna mesta se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
3
·
(3) Za sklenitev delovnega razmerja policista na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebna znanja in spretnosti, se ne uporablja zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in tudi ni potrebna javna objava. Delovna mesta se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
+
4
+
(4) Policist, ki mu je prenehalo delovno razmerje v policiji, se v primeru ponovne sklenitve pogodbe o zaposlitvi v policiji na podlagi prejšnjega odstavka imenuje v isti naziv, v katerega je bil imenovan pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji, če tega ni, pa v isto stopnjo naziva, v katerega je bil imenovan pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji, plačni razred pa se mu v tem primeru določi v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.
+
5
+
(5) Če je policist iz prejšnjega odstavka pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji dosegel naziv višje stopnje, kot ga je mogoče doseči na delovnem mestu, za katerega ob ponovni zaposlitvi v policiji sklene pogodbo o zaposlitvi, se imenuje v najvišji naziv, ki ga je mogoče doseči na tem delovnem mestu.
+
1
+
(1) S kandidati za policiste se sklene pogodba o zaposlitvi za čas izobraževanja za poklic policista.
+
2
+
(2) Kandidati za policiste med izobraževanjem iz prejšnjega odstavka opravljajo pripravništvo za delovna mesta, za katera se zahteva poklic policista po poklicnem standardu, ter pridobijo ustrezne delovne izkušnje in sposobnosti za samostojno opravljanje dela policista.
+
3
+
(3) Šteje se, da kandidati za policiste med izobraževanjem pridobijo zahtevane delovne izkušnje za imenovanje v uradniški naziv XII. stopnje, 4. kariernega razreda v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Med izobraževanjem se kandidatu za policista določi osnovna plača, ki je za štiri plačne razrede nižja od osnovne plače uradniškega naziva, za katerega kandidat za policista pridobiva delovne izkušnje.
+
4
+
(4) Po uspešno zaključenem izobraževanju policija s kandidatom za policista, brez javne objave ali javnega natečaja, sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
+
5
+
(5) Policist iz prejšnjega odstavka mora v delovnem razmerju ostati najmanj še dvakrat toliko časa, kot je trajalo izobraževanje.
+
6
+
(6) Kandidat za policista, ki ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali policist, ki mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi pred rokom iz prejšnjega odstavka, mora policiji povrniti stroške izobraževanja.
+
7
+
(7) Šteje se, da izpolnjuje pogoj glede obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv policist, ki je zaključil izobraževanje za poklic policista, pri katerem so bile v izobraževalni program vključene vse vsebine, ki jih zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, določa za obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv.
1
−
(1) Generalni direktor policije ima lahko dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju policije v okviru pooblastil, ki jih določi generalni direktor policije s pisnim pooblastilom.
1
+
(1) Generalni direktor policije ima lahko tri namestnike, ki mu pomagajo pri vodenju policije v okviru pooblastil, ki jih določi generalni direktor policije s pisnim pooblastilom.
2
·
(2) V primeru odsotnosti ali zadržanosti generalni direktor policije pooblasti namestnika, ki ga nadomešča.
2
·
(2) V primeru odsotnosti ali zadržanosti generalni direktor policije pooblasti namestnika, ki ga nadomešča.
3
·
(3) Poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, mora kandidat za namestnika generalnega direktorja policije izpolnjevati naslednje pogoje:
3
·
(3) Poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, mora kandidat za namestnika generalnega direktorja policije izpolnjevati naslednje pogoje:
4
·
1. pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja policista;
4
·
1. pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja policista;
5
·
2. da ima najmanj 12 let delovnih izkušenj v policiji;
5
·
2. da ima najmanj 12 let delovnih izkušenj v policiji;
6
·
3. da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju.
6
·
3. da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju.
+
1
+
Direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi.
1
−
Direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi.
−
2
−
3. Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja
−
+
1
+
3. Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja
1
−
(1) Policija izvede varnostno preverjanje posameznika pred sklenitvijo delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji in pred sklenitvijo pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ter uslužbenca policije pred premestitvijo ali napotitvijo na določena delovna mesta v policiji in pred napotitvijo v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije.
1
+
(1) Policija izvede varnostno preverjanje posameznika pred sklenitvijo delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji in pred sklenitvijo pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ter uslužbenca policije pred premestitvijo ali napotitvijo na določena delovna mesta v policiji in pred napotitvijo v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije ter napotitvijo v tujino, kjer bo opravljal policijske naloge, se izobraževal ali usposabljal brez prekinitve najmanj 25 dni.
2
−
(2) Policija varnostno preveri tudi osebe, ki se bodo izobraževale, izpopolnjevale ali usposabljale po programih policije.
2
+
(2) Policija varnostno preveri tudi osebe, ki se bodo izobraževale, izpopolnjevale ali usposabljale po programih policije, osebe, ki bodo opravljale začasno in občasno delo dijakov in študentov, začasno in občasno delo upokojencev v policiji in osebe, ki bodo sklenile pogodbo o štipendiranju za delo v policiji.
3
−
(3) Varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo opravi policija in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz 52. člena tega zakona.
3
+
(3) Policija ne izvede varnostnega preverjanja iz prvega odstavka tega člena za uslužbenca policije pred njegovo premestitvijo ali napotitvijo na določeno delovno mesto v policiji, če gre za premestitev ali napotitev na tako delovno mesto, ki je z aktom o organizaciji in sistemizaciji ter z odločitvenim modelom ocenjeno za enako ali manj izpostavljeno tveganjem.
4
−
(4) Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ali izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje po programih policije.
4
+
(4) Policija, na predlog ministrstva, varnostno preveri posameznika pred sklenitvijo delovnega razmerja v ministrstvu za opravljanje strokovnih nalog upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije ter izvajanja posamičnih strokovnih nalog na področju drugih splošnih zadev policije in posameznika, ki bo navedene naloge opravljal na podlagi začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ali začasnega in občasnega dela upokojencev.
5
−
(5) Policija pri varnostnem preverjanju pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, od drugih oseb, organov in organizacij in iz že obstoječih zbirk podatkov. Če policija pri varnostnem preverjanju zbira osebne in druge podatke o preverjani osebi iz že obstoječih zbirk podatkov, so ji organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke.
5
+
(5) Varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo opravi policija in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz 52. člena tega zakona.
6
−
(6) Določena delovna mesta iz prvega odstavka tega člena so delovna mesta iz tretjega odstavka 45. člena tega zakona in druga delovna mesta, izpostavljena dodatnim tveganjem, določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
6
+
(6) Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za opravljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov in začasnega in občasnega dela upokojencev v policiji, za opravljanje del za naročnika ali za opravljanje del v prostorih ministrstva ali policije, v skladu s pogodbo, sklenjeno po predpisih o javnem naročanju ali po zakonu, ki ureja obligacijska razmerja, ali za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali napotitev v tujino, kjer bo opravljala policijske naloge, se izobraževala ali usposabljala brez prekinitve najmanj 25 dni, ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ali sklenitev pogodbe o izobraževanju, izpopolnjevanju ali usposabljanju po programih policije ali za sklenitev delovnega razmerja v ministrstvu za opravljanje strokovnih nalog upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije in izvajanja posamičnih strokovnih nalog na področju drugih splošnih zadev policije ali za opravljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ali začasnega in občasnega dela upokojencev v ministrstvu ali za sklenitev pogodbe o štipendiranju za delo v policiji. Če predstavnik ponudnika ali stranke iz petega odstavka 32.a člena tega zakona ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ponudnik ali stranka ne izpolnjuje pogojev za oddajo naročila, in ga naročnik (ministrstvo ali policija) izključi iz postopka oddaje javnega naročila oziroma s stranko ne sklene pogodbe za opravljanje del.
+
7
+
(7) Policija pri varnostnem preverjanju pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, od drugih oseb, organov in organizacij in iz že obstoječih zbirk podatkov. Če policija pri varnostnem preverjanju zbira osebne in druge podatke o preverjani osebi iz že obstoječih zbirk podatkov, so ji organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke.
+
8
+
(8) Določena delovna mesta iz prvega odstavka tega člena so delovna mesta, ki so izpostavljena dodatnim tveganjem za prisotnost varnostnih zadržkov iz 52. člena tega zakona ter določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
+
9
+
(9) Osebe iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena ter osebe iz 32.a člena tega zakona imajo pravico do vpogleda, prepisa oziroma izpisa podatkov o svojem varnostnem preverjanju v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, razen v podatke, katerih razkritje bi ogrozilo vire varnostnega preverjanja oziroma če bi to neposredno onemogočilo izvedbo nalog policije ali ogrozilo varovane podatke policije in tajne podatke.
1
·
(1) Varnostni zadržki so:
1
·
(1) Varnostni zadržki so:
2
·
1. lažne navedbe podatkov preverjane osebe v vprašalniku ali v razgovoru za varnostno preverjanje;
2
·
1. lažne navedbe podatkov preverjane osebe v vprašalniku ali v razgovoru za varnostno preverjanje;
3
·
2. pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
3
·
2. pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
4
·
3. pravnomočna odločba o prekršku zoper javni red in mir z elementi nasilja ter prekrškov s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter orožja;
4
·
3. pravnomočna odločba o prekršku zoper javni red in mir z elementi nasilja ter prekrškov s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter orožja;
5
·
4. dokončen disciplinski ukrep zaradi težje disciplinske kršitve pri obdelovanju oziroma obravnavanju tajnih podatkov, osebnih podatkov in varovanih podatkov policije;
5
·
4. dokončen disciplinski ukrep zaradi težje disciplinske kršitve pri obdelovanju oziroma obravnavanju tajnih podatkov, osebnih podatkov in varovanih podatkov policije;
6
·
5. odvisnost od alkohola, prepovedanih drog oziroma druga zasvojenost;
6
·
5. odvisnost od alkohola, prepovedanih drog oziroma druga zasvojenost;
7
−
6. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog policije;
7
+
6. bolezen, ki bi lahko ogrozila varno opravljanje nalog policije;
8
·
7. članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija;
8
·
7. članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija;
9
·
8. navezovanje stikov in poskusov novačenja organizacij in združb, ki delujejo zoper pravni red Republike Slovenije;
9
·
8. navezovanje stikov in poskusov novačenja organizacij in združb, ki delujejo zoper pravni red Republike Slovenije;
10
−
9. utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
10
+
9. utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe iz prvega, drugega in četrtega odstavka prejšnjega člena ter osebe iz 32.a člena tega zakona.
11
−
(2) Če se z varnostnim preverjanjem ugotovi sum odvisnosti od alkohola, drog ali drugih zasvojenosti iz 5. točke prejšnjega odstavka oziroma sum bolezni ali duševnih stanj iz 6. točke prejšnjega odstavka, policija ta sum preveri tako, da napoti preverjano osebo na zdravniški pregled v zdravstveno organizacijo, ki jo določi policija. Preverjanje se opravi na podlagi sklepa o napotitvi. Če se preverjana oseba pregleda iz neupravičenih razlogov ne udeleži v roku, ki ji ga določi zdravstvena organizacija, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
11
+
(2) Če se z varnostnim preverjanjem ugotovi sum odvisnosti od alkohola, drog ali drugih zasvojenosti iz 5. točke prejšnjega odstavka oziroma sum bolezni ali duševnih stanj iz 6. točke prejšnjega odstavka, policija ta sum preveri tako, da napoti preverjano osebo na zdravniški pregled v zdravstveno organizacijo oziroma k zasebnemu zdravniku, ki ju za opravljanje teh pregledov pooblasti minister, pristojen za zdravje, v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke. Preverjanje se opravi na podlagi sklepa o napotitvi. Če se preverjana oseba pregleda iz neupravičenih razlogov ne udeleži v roku, ki ji ga določi zdravstvena organizacija, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
12
−
(3) Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe iz 9. točke prvega odstavka tega člena obstaja, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz prekrškovnih ali kazenskih postopkov ali življenjskih razmer lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala naloge v policiji oziroma v mednarodni civilni misiji ali mednarodni organizaciji. Pri presoji se upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsto in višino predpisane oziroma izrečene sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varnost ljudi in premoženja, starost osebe v času storitve oziroma kršitve, povezava med dejanjem in nalogami, ki jih ali bi jih opravljala v policiji oziroma v mednarodni civilni misiji ali mednarodni organizaciji.
12
+
(3) Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe iz 9. točke prvega odstavka tega člena obstaja, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz prekrškovnih ali kazenskih postopkov ali življenjskih razmer lahko sklepa, da bo oseba nezakonito ali nestrokovno:
+
13
+
- opravljala naloge v policiji oziroma v mednarodni civilni misiji ali mednarodni organizaciji ali v tujini, kjer bo opravljala policijske naloge, se izobraževala ali usposabljala brez prekinitve najmanj 25 dni,
+
14
+
- opravljala dela za naročnika ali opravljala dela v prostorih ministrstva ali policije v skladu s pogodbo, sklenjeno po predpisih o javnem naročanju ali po zakonu, ki ureja obligacijska razmerja,
+
15
+
- opravljala strokovne naloge upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije in izvajanja posamičnih strokovnih nalog na področju drugih splošnih zadev policije v ministrstvu.
+
16
+
(4) Utemeljen dvom iz prejšnjega odstavka je podan tudi, če bi izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje osebe po programih policije vplivalo na notranjo varnost v policiji ali ugled policije.
+
17
+
(5) Pri presoji utemeljenega dvoma se upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsta in višina predpisane oziroma izrečene sankcije, življenjske razmere oseb, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varnost ljudi in premoženja, starost osebe v času storitve oziroma kršitve ter povezava med dejanjem in nalogami iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
1
·
(1) Podatki, ki se smejo pridobivati v postopku varnostnega preverjanja, so:
1
·
(1) Podatki, ki se smejo pridobivati v postopku varnostnega preverjanja, so:
2
·
1. osebno ime, vključno s prejšnjimi,
2
·
1. osebno ime, vključno s prejšnjimi,
3
−
2. davčna številka,
3
+
2. EMŠO, za tujega državljana pa številka, vrsta in država izdajateljica osebnega dokumenta,
4
·
3. identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah,
4
·
3. identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah,
5
·
4. podatki iz evidenc policije, navedenih v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10., 11. in 12. točki drugega odstavka 123. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije,
5
·
4. podatki iz evidenc policije, navedenih v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10., 11. in 12. točki drugega odstavka 123. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije,
6
·
5. datum in kraj rojstva,
6
·
5. datum in kraj rojstva,
7
·
6. državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi,
7
·
6. državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi,
8
·
7. naslov prebivališča (stalnega in začasnega),
8
·
7. naslov prebivališča (stalnega in začasnega),
9
·
8. bivanja v tujini, vključno z uradnimi napotitvami na delo v tujini (kraj, obdobje in razlog bivanja),
9
·
8. bivanja v tujini, vključno z uradnimi napotitvami na delo v tujini (kraj, obdobje in razlog bivanja),
10
·
9. zakonski stan ali z njim izenačena skupnost in število otrok,
10
·
9. zakonski stan ali z njim izenačena skupnost in število otrok,
11
·
10. poklic in delo, ki ga opravlja ali je opravljal,
11
·
10. poklic in delo, ki ga opravlja ali je opravljal,
12
·
11. znanje o ravnanju z orožjem,
12
·
11. znanje o ravnanju z orožjem,
13
·
12. sedanji in prejšnji delodajalci ter njihovi naslovi,
13
·
12. sedanji in prejšnji delodajalci ter njihovi naslovi,
14
·
13. pravnomočne sodbe zaradi kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, sodbe in odločbe o prekrških,
14
·
13. pravnomočne sodbe zaradi kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, sodbe in odločbe o prekrških,
15
·
14. kazenski postopki za kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti, in postopki o prekrških,
15
·
14. kazenski postopki za kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti, in postopki o prekrških,
16
·
15. odvisnost od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti,
16
·
15. odvisnost od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti,
17
·
16. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog policije,
17
·
16. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog policije,
18
·
17. stiki s tujimi varnostnimi organi ali obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami,
18
·
17. stiki s tujimi varnostnimi organi ali obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami,
19
·
18. članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki protipravno ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
19
·
18. članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki protipravno ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
20
·
19. disciplinske sankcije,
20
·
19. disciplinske sankcije,
21
·
20. prejšnja varnostna preverjanja po tem zakonu,
21
·
20. prejšnja varnostna preverjanja po tem zakonu,
22
·
21. sodelovanje v tujih oboroženih silah ali drugih oboroženih formacijah,
22
·
21. sodelovanje v tujih oboroženih silah ali drugih oboroženih formacijah,
23
·
22. lastnosti in okoliščine iz življenja preverjane osebe, zlasti premoženjske razmere, zaradi katerih bi lahko bila izpostavljena izsiljevanju ali drugim oblikam pritiska.
23
·
22. lastnosti in okoliščine iz življenja preverjane osebe, zlasti premoženjske razmere, zaradi katerih bi lahko bila izpostavljena izsiljevanju ali drugim oblikam pritiska.
24
·
(2) Med varnostnim preverjanjem se smejo zbirati le tisti podatki iz prejšnjega odstavka, ki so pomembni za odločitev o varnostnem zadržku.
24
·
(2) Med varnostnim preverjanjem se smejo zbirati le tisti podatki iz prejšnjega odstavka, ki so pomembni za odločitev o varnostnem zadržku.
25
·
(3) Samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnosti, pravne osebe in državni organi, od katerih policija med varnostnim preverjanjem zbira podatke iz prvega odstavka tega člena, morajo policiji podatke brezplačno posredovati najkasneje v 15 dneh od prejetja zahteve.
25
·
(3) Samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnosti, pravne osebe in državni organi, od katerih policija med varnostnim preverjanjem zbira podatke iz prvega odstavka tega člena, morajo policiji podatke brezplačno posredovati najkasneje v 15 dneh od prejetja zahteve.
26
·
(4) Subjekti iz prejšnjega odstavka morajo obdelovati podatke skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in z drugimi predpisi, ki urejajo zaupnost ali tajnost podatkov, preverjani osebi pa niso dolžni sporočiti ali potrditi, da so bili podatki posredovani policiji. Preverjena oseba je s tem lahko seznanjena pet let po varnostnem preverjanju oziroma dve leti po prenehanju zaposlitve.
26
·
(4) Subjekti iz prejšnjega odstavka morajo obdelovati podatke skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in z drugimi predpisi, ki urejajo zaupnost ali tajnost podatkov, preverjani osebi pa niso dolžni sporočiti ali potrditi, da so bili podatki posredovani policiji. Preverjena oseba je s tem lahko seznanjena pet let po varnostnem preverjanju oziroma dve leti po prenehanju zaposlitve.
27
·
(5) Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in obveščevalno-varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo, policiji nista dolžni posredovati podatkov, ki se nanašajo na 17. in 18. točko prvega odstavka tega člena, če bi to ogrozilo vire ugotavljanja oziroma preverjanja posredovanih podatkov.
27
·
(5) Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in obveščevalno-varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo, policiji nista dolžni posredovati podatkov, ki se nanašajo na 17. in 18. točko prvega odstavka tega člena, če bi to ogrozilo vire ugotavljanja oziroma preverjanja posredovanih podatkov.
1
−
(1) Za opravljanje nalog varovanja zunanje meje Evropske unije in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija, se lahko z osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 44. člena tega zakona, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas do pet let, ki se lahko enkrat podaljša za obdobje do pet let.
1
+
(1) Za opravljanje nalog varovanja državne meje in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija, se lahko z osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 44. člena tega zakona, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas do pet let, ki se lahko enkrat podaljša za obdobje do pet let.
2
·
(2) Za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas z osebo iz prejšnjega odstavka ni potrebna javna objava ali javni natečaj.
2
·
(2) Za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas z osebo iz prejšnjega odstavka ni potrebna javna objava ali javni natečaj.
3
·
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ima policist, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas na podlagi prvega odstavka tega člena, po šestih mesecih od prenehanja pogodbe o zaposlitvi pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku. To pravico ima policist le pod pogojem, da v roku šestih mesecev po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, na katerem je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje. Policist, ki izkoristi to pravico, ne more uveljavljati pravic iz poklicnega zavarovanja in pravic v obveznem zavarovanju, pridobljenih na podlagi vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so določene v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
3
·
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ima policist, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas na podlagi prvega odstavka tega člena, po šestih mesecih od prenehanja pogodbe o zaposlitvi pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku. To pravico ima policist le pod pogojem, da v roku šestih mesecev po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, na katerem je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje. Policist, ki izkoristi to pravico, ne more uveljavljati pravic iz poklicnega zavarovanja in pravic v obveznem zavarovanju, pridobljenih na podlagi vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so določene v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
1
−
(1) Če je bil uslužbenec policije pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece zaradi naklepnega kaznivega dejanja, mu preneha pogodba o zaposlitvi, delovno razmerje pa mu preneha s sklepom, ki ga izda predstojnik, najkasneje pa 15. dan po vročitvi pravnomočne sodbe policiji.
1
+
(1) Če je bil policist pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece zaradi naklepnega kaznivega dejanja, povezanega z uporabo policijskih pooblastil, mu preneha pogodba o zaposlitvi. Delovno razmerje mu preneha s sklepom generalnega direktorja policije, najpozneje pa 15. dan po vročitvi pravnomočne sodbe policiji.
2
·
(2) Sodišče mora v primerih iz prejšnjega odstavka pravnomočno sodbo poslati policiji.
2
·
(2) Sodišče mora v primerih iz prejšnjega odstavka pravnomočno sodbo poslati policiji.
+
1
+
Člane posadk policijskih zrakoplovov (pilote in tehnike letalce), policiste, ki opravljajo naloge policijskih potapljačev in policiste Specialne enote, ki opravljajo naloge s področja proti-bombne zaščite, delodajalec zaradi ohranjanja psihofizične sposobnosti za 15 dni na leto napoti na izvajanje posebnih aktivnosti za ohranjanje in obnavljanje psihofizičnih sposobnosti. Vrsto in obseg aktivnosti določi minister.
1
·
(1) Oseba, ki je sklenila delovno razmerje policista, mora v roku enega leta po sklenitvi delovnega razmerja opraviti izpit za izvajanje policijskih pooblastil.
1
·
(1) Oseba, ki je sklenila delovno razmerje policista, mora v roku enega leta po sklenitvi delovnega razmerja opraviti izpit za izvajanje policijskih pooblastil.
2
·
(2) Vsebino in način opravljanja izpita iz prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
2
·
(2) Vsebino in način opravljanja izpita iz prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
3
−
(3) Osebi, ki v roku iz prvega odstavka tega člena ne opravi izpita za izvajanje policijskih pooblastil, preneha delovno razmerje.
3
+
(3) Osebi, ki v roku iz prvega odstavka tega člena ne opravi izpita za izvajanje policijskih pooblastil, preneha delovno razmerje. Generalni direktor policije lahko rok za opravljanje izpita za izvajanje policijskih pooblastil zaradi utemeljenih razlogov podaljša še največ za eno leto.
4
·
(4) Izpita ne opravlja oseba, ki je uspešno zaključila izobraževalni program policist ali kriminalistični tečaj.
4
·
(4) Izpita ne opravlja oseba, ki je uspešno zaključila izobraževalni program policist ali kriminalistični tečaj.
1
·
(1) Generalni direktor policije lahko z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila:
1
·
(1) Generalni direktor policije lahko z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila:
2
·
- če uporabi policijska pooblastila v nasprotju s predpisi;
2
·
- če uporabi policijska pooblastila v nasprotju s predpisi;
3
·
- če ravna v nasprotju z določbo zakona, ki določa naloge in pooblastila policije in določa, da morajo policisti tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja ter izvajati naloge policije, če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje;
3
·
- če ravna v nasprotju z določbo zakona, ki določa naloge in pooblastila policije in določa, da morajo policisti tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja ter izvajati naloge policije, če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje;
4
−
- če tretjič ne opravi preizkusa iz 57. člena tega zakona;
−
5
·
- če se ugotovi, da ima dvojno državljanstvo;
4
·
- če se ugotovi, da ima dvojno državljanstvo;
6
·
- če ne izpolnjuje več pogojev za dostop do tajnih podatkov zahtevane stopnje ali
5
·
- če ne izpolnjuje več pogojev za dostop do tajnih podatkov zahtevane stopnje ali
7
·
- če opravlja dela iz 75. člena tega zakona.
6
·
- če opravlja dela iz 75. člena tega zakona.
8
−
(2) Generalni direktor policije z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila na podlagi ocene zdravstvene komisije, da ni zmožen za opravljanje svojega dela, ali če ugotovi, da je član politične stranke.
7
+
(2) Generalni direktor policije z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila na podlagi ocene zdravstvene komisije, da ni zmožen za opravljanje svojega dela, ali če ugotovi, da je član politične stranke, če tretjič ne opravi preizkusa iz 57. člena tega zakona, če se iz neupravičenih razlogov ne udeleži obdobnega preverjanja znanja iz 97.a člena, ali če trikrat zaporedoma ne opravi obdobnega preverjanja znanja iz 97.a člena tega zakona, kljub temu da mu je policija zagotovila izpopolnjevanje in usposabljanje za namen opravljanja preverjanja znanja ter omogočila udeležbo na izpopolnjevanju in usposabljanju.
9
−
(3) Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dopustna pritožba. O pritožbi odloča minister.
8
+
(3) Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dopustna pritožba v osmih dneh od njene vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. O pritožbi odloči minister v osmih delovnih dneh od prejema popolne pritožbe.
10
−
(4) Policista iz prvega in drugega odstavka tega člena generalni direktor policije premesti na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi. Če uslužbenec ponujeno delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, odkloni ali če mu takega delovnega mesta v policiji ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.
9
+
(4) Policista iz prvega in drugega odstavka tega člena generalni direktor policije premesti na drugo delovno mesto, za katero se zahteva najmanj ista raven izobrazbe kot na prejšnjem delovnem mestu, če tega ni, pa se policist lahko premesti na delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoj glede zahtevane izobrazbe. Če policist ponujeno delovno mesto iz prejšnjega stavka odkloni ali če mu takega delovnega mesta v policiji ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.
11
·
(5) Policistu iz prvega in drugega odstavka tega člena se odvzamejo službena izkaznica, orožje in uniforma ter se mu prepreči dostop do evidenc.
10
·
(5) Policistu iz prvega in drugega odstavka tega člena se odvzamejo službena izkaznica, orožje in uniforma ter se mu prepreči dostop do evidenc.
1
−
(1) Policistu, ki je zaradi težav z duševnim zdravjem nezmožen opravljati naloge policije, lahko generalni direktor policije na podlagi ocene zdravstvene komisije policije z odločbo začasno odvzame pravico izvajati policijska pooblastila. Ukrep lahko traja 30 dni in se lahko na podlagi ocene zdravstvene komisije podaljša, vsakič za največ 60 dni, do zaključka zdravljenja.
1
+
(1) Policistu, ki je zaradi težav v duševnem zdravju začasno nezmožen izvajati policijska pooblastila, lahko generalni direktor policije na podlagi ocene zdravstvene komisije policije z odločbo začasno omeji izvajanje policijskih pooblastil tako, da se mu odvzame službeno orožje, ali tako, da se mu odvzameta službeno orožje in službena izkaznica, lahko pa se mu tudi prepreči dostop do evidenc in se neposrednemu vodji policista odredi, naj policistu v tem času odreja delo, primerno njegovemu zdravstvenemu stanju. Ukrep lahko traja največ 60 dni in se lahko na podlagi ocene zdravstvene komisije podaljša, vsakič za največ 60 dni, do zaključka zdravljenja.
2
−
(2) Neposredni vodja policista, ki meni, da so se pri policistu pojavile okoliščine iz prejšnjega odstavka, v roku 24 ur ali najkasneje prvi naslednji delovni dan poda predlog za oceno zmožnosti policista za opravljanje naloge policije zdravstveni komisiji policije, policistu pa takoj odvzame službeno orožje in službeno izkaznico ter mu prepreči dostop do evidenc. Zdravstvena komisija mora predlog obravnavati in v dveh dneh po prejemu predloga z oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog policije seznaniti generalnega direktorja policije ali pa predlagatelju sporočiti, da pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni.
2
+
(2) Neposredni vodja policista, ki meni, da so se pri policistu pojavile okoliščine iz prejšnjega odstavka, v roku 24 ur ali najpozneje prvi naslednji delovni dan predloži predlog za oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog policije zdravstveni komisiji policije, policistu pa takoj odvzame službeno orožje in službeno izkaznico ter mu prepreči dostop do evidenc. Zdravstvena komisija mora predlog obravnavati in v osmih dneh po prejemu predloga z oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog policije seznaniti generalnega direktorja policije ali predlagatelju sporočiti, da pogoji za omejitev izvajanja policijskih pooblastil iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni. V primeru začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni se roki iz prejšnjega stavka štejejo od vrnitve policista na delo.
3
−
(3) Po prenehanju razlogov za začasni ukrep po prvem odstavku tega člena zdravstvena komisija policije predlaga generalnemu direktorju odpravo tega ukrepa.
3
+
(3) Predlog za oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog policije zaradi okoliščin iz prvega odstavka tega člena lahko zdravstveni komisiji policije predloži tudi izvajalec medicine dela ministrstva.
4
−
(4) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dopustna pritožba v osmih dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. O pritožbi odloči minister v roku osmih delovnih dni.
4
+
(4) O prenehanju razlogov za začasni ukrep po prvem odstavku tega člena zdravstvena komisija obvesti generalnega direktorja policije, ki nemudoma odpravi ukrep.
+
5
+
(5) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dopustna pritožba v osmih dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. O pritožbi odloči minister v roku osmih delovnih dni.
1
−
(1) Policija zagotavlja plačano pravno pomoč policistu, pomožnemu policistu in nekdanjemu policistu, zoper katerega se vodi predkazenski postopek oziroma zoper katerega je uveden kazenski ali pravdni postopek zaradi opravljanja nalog policije, ki jih je po oceni policije opravil v skladu s predpisi.
1
+
(1) Policija zagotavlja plačano pravno pomoč policistu, pomožnemu policistu in nekdanjemu policistu, zoper katerega se vodita prekrškovni ali predkazenski postopek oziroma zoper katerega je uveden kazenski ali pravdni postopek zaradi opravljanja nalog policije, ki jih je po oceni policije opravil v skladu s predpisi. Policija zagotavlja pravno pomoč tudi policistu, pomožnemu policistu in nekdanjemu policistu, ki se pravdnemu postopku pridruži kot intervenient na strani policije.
2
·
(2) O vlogi za pravno pomoč za zaposlene na generalni policijski upravi, direktorje policijskih uprav in nekdanje policiste odloči generalni direktor policije, za zaposlene na policijski upravi in območni policijski postaji ter pomožne policiste pa direktor policijske uprave.
2
·
(2) O vlogi za pravno pomoč za zaposlene na generalni policijski upravi, direktorje policijskih uprav in nekdanje policiste odloči generalni direktor policije, za zaposlene na policijski upravi in območni policijski postaji ter pomožne policiste pa direktor policijske uprave.
3
−
(3) Način zagotavljanja plačane pravne pomoči predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
3
+
(3) O vlogi za pravno pomoč se odloči najpozneje v osmih delovnih dneh.
+
4
+
(4) Način zagotavljanja plačane pravne pomoči predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
+
5
+
(5) Generalni direktor policije lahko iz razlogov varstva osebnostne integritete upravičencev iz prvega odstavka tega člena in izjemoma tudi zaradi varstva organizacijske integritete policije zagotovi pravno pomoč tem upravičencem tudi, kadar v postopku nastopajo kot oškodovanci ali osebe, od katerih se zbirajo obvestila.
+
6
+
(6) Če se pred pristojnim organom pravnomočno ugotovi, da ni bila podana kazenska oziroma odškodninska odgovornost policista, ki mu je bila vloga za pravno pomoč iz prvega odstavka tega člena zavrnjena, mu policija na njegovo zahtevo povrne razliko med stroški, ki jih je imel s pravno pomočjo, in stroški, ki mu jih je že prisodilo sodišče.
1
·
(1) Policija zagotavlja strokovno psihološko pomoč in psihološko podporo uslužbencem policije v primeru hujših psihičnih obremenitev pri opravljanju nalog policije in drugih dogodkih, ki vplivajo na opravljanje nalog policije, ter udeležbo v programih, namenjenih obvladovanju psihičnih obremenitev.
1
·
(1) Policija zagotavlja strokovno psihološko pomoč in psihološko podporo uslužbencem policije v primeru hujših psihičnih obremenitev pri opravljanju nalog policije in drugih dogodkih, ki vplivajo na opravljanje nalog policije, ter udeležbo v programih, namenjenih obvladovanju psihičnih obremenitev.
2
−
(2) Psihološko pomoč in podporo iz prejšnjega odstavka lahko policija zagotovi tudi ožjim družinskim članom uslužbenca policije.
2
+
(2) Psihološko pomoč in podporo iz prejšnjega odstavka lahko policija zagotovi tudi pomožnim policistom, upokojenim uslužbencem policije in ožjim družinskim članom uslužbenca policije, pomožnega policista in upokojenega uslužbenca policije.
3
−
(3) Vrste in način izvajanja strokovne psihološke pomoči in podpore ter usposabljanja uslužbencev policije za obvladovanje psihičnih obremenitev predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
3
+
(3) Vrste in način izvajanja strokovne psihološke pomoči in podpore za obvladovanje psihičnih obremenitev predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
1
−
(1) Policija mora za zagotavljanje varnosti uslužbencev policije in njihovih bližnjih izvajati ukrepe za preprečitev vseh vrst ogrožanja na delu ali v zvezi z delom ter ukrepe za varovanje tehničnih sredstev in opreme policije.
1
+
(1) Policija mora za zagotavljanje varnosti uslužbencev policije in njihovih bližnjih izvajati ukrepe za preprečitev vseh vrst ogrožanja na delu ali v zvezi z delom ter ukrepe za varovanje tehničnih sredstev in opreme policije. Določba se smiselno uporablja tudi za nekdanjega uslužbenca policije, kadar je ogrožen zaradi policijskih nalog, ki jih je opravljal kot uslužbenec policije, razen če je ogroženost posledica opravljanja policijskih nalog, zaradi katerih je bila nekdanjemu policisti iz krivdnih razlogov odpovedana pogodba o zaposlitvi.
2
−
(2) Za izvedbo ukrepov za zagotavljanje varnosti uslužbencev policije in njihovih bližnjih je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.
2
+
(2) Za izvedbo ukrepov za zagotavljanje varnosti uslužbencev policije, nekdanjih uslužbencev policije in njihovih bližnjih je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.
3
·
(3) Vrste in način izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena, način določanja stopnje ogroženosti ter pogoje odprodaje tehničnih sredstev in naprav, uporabljenih pri izvajanju ukrepov iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
3
·
(3) Vrste in način izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena, način določanja stopnje ogroženosti ter pogoje odprodaje tehničnih sredstev in naprav, uporabljenih pri izvajanju ukrepov iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
1
·
(1) Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko generalni direktor policije začasno premesti uslužbenca policije na drugo delovno mesto ali ga napoti na delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.
1
·
(1) Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko generalni direktor policije začasno premesti uslužbenca policije na drugo delovno mesto ali ga napoti na delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.
2
·
(2) Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko direktor policijske uprave začasno napoti uslužbenca policije z ene na drugo območno policijsko postajo oziroma notranjo organizacijsko enoto na območju policijske uprave, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.
2
·
(2) Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko direktor policijske uprave začasno napoti uslužbenca policije z ene na drugo območno policijsko postajo oziroma notranjo organizacijsko enoto na območju policijske uprave, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.
3
−
(3) Odločba o začasni premestitvi oziroma napotitvi mora biti uslužbencu policije vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela. Odločba je dokončna.
3
+
(3) Ne glede na razloge iz prvega in drugega odstavka tega člena generalni direktor v skladu s prvim odstavkom tega člena ali direktor policijske uprave v skladu z drugim odstavkom tega člena začasno premesti ali napoti na drugo delo tudi uslužbenca policije, pri katerem izvajalec medicine dela oceni, da začasno ni zmožen opravljati svojega dela, je pa zmožen opravljati delo v policiji na drugem delovnem mestu ali drugo delo, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.
4
−
(4) Uslužbenec policije, ki je premeščen ali napoten v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena, ima pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v skladu s predpisi, ki urejajo povračila stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence, ali do nadomestila stroškov za ločeno življenje in selitvenih stroškov, če se preseli.
4
+
(4) Odločba o začasni premestitvi oziroma napotitvi mora biti uslužbencu policije vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela in mora vsebovati obrazložitev, zakaj bo s premestitvijo oziroma napotitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti, oziroma navedbo, da je premestitev oziroma napotitev posledica zdravstvenih razlogov, ki jih je ugotovil izvajalec medicine dela. Odločba je dokončna.
5
−
(5) Uslužbencu policije, ki je premeščen ali napoten v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena in se preseli, policija zagotovi ustrezno nastanitev.
5
+
(5) Uslužbenec policije, ki je premeščen ali napoten v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, ima pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v skladu s predpisi, ki urejajo povračila stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence, ali do nadomestila stroškov za ločeno življenje in selitvenih stroškov, če se preseli.
6
−
(6) Za začasno premestitev ali napotitev po določbah tega člena ne veljajo omejitve zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, glede oddaljenosti kraja opravljanja dela od dotedanjega kraja opravljanja dela.
6
+
(6) Uslužbencu policije, ki je premeščen ali napoten v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena in se preseli, policija zagotovi ustrezno nastanitev.
7
−
(7) Neposredno po zaključku začasne premestitve in napotitve po prvem in drugem odstavku tega člena je uslužbenec policije lahko ponovno začasno premeščen oziroma začasno napoten le, če s tem soglaša.
7
+
(7) Za začasno premestitev ali napotitev po določbah prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo omejitve zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, glede oddaljenosti kraja opravljanja dela od dotedanjega kraja opravljanja dela.
+
8
+
(8) Neposredno po zaključku začasne premestitve in napotitve po prvem in drugem odstavku tega člena je uslužbenec policije lahko ponovno začasno premeščen oziroma začasno napoten le, če s tem soglaša.
1
·
(1) Policist je lahko zaradi varovanja določenih oseb in objektov, nadzora nad delom policije ali obravnave pritožb nad delom policije premeščen na delo v ministrstvo ali drug državni organ.
1
·
(1) Policist je lahko zaradi varovanja določenih oseb in objektov, nadzora nad delom policije ali obravnave pritožb nad delom policije premeščen na delo v ministrstvo ali drug državni organ.
2
−
(2) Premestitev iz prejšnjega odstavka se lahko opravi samo na podlagi pisnega soglasja policista in traja največ dve leti z možnostjo sporazumnega podaljšanja za največ dve leti.
2
+
(2) Premestitev iz prejšnjega odstavka se lahko opravi samo na podlagi pisnega soglasja policista. Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, je lahko policist iz prejšnjega odstavka začasno premeščen za obdobje do štirih let z možnostjo sporazumnega podaljšanja za največ štiri leta.
3
·
(3) Policist, ki je premeščen na podlagi prvega odstavka tega člena, je za svoje delo odgovoren predstojniku organa, v katerega je premeščen. V času začasne premestitve ima pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona, v obsegu, določenem v sporazumu med državnim organom, kamor je policist začasno premeščen, in policijo.
3
·
(3) Policist, ki je premeščen na podlagi prvega odstavka tega člena, je za svoje delo odgovoren predstojniku organa, v katerega je premeščen. V času začasne premestitve ima pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona, v obsegu, določenem v sporazumu med državnim organom, kamor je policist začasno premeščen, in policijo.
4
·
(4) Po izteku začasne premestitve po tem členu ima policist pravico vrniti se na delo v policijo na delovno mesto, ki ustreza njegovemu nazivu in za katero izpolnjuje pogoje.
4
·
(4) Po izteku začasne premestitve po tem členu ima policist pravico vrniti se na delo v policijo na delovno mesto, ki ustreza njegovemu nazivu in za katero izpolnjuje pogoje.
1
·
(1) Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti uslužbenec policije, ki mu je pripravljenost odrejena, v pripravljenosti za delo doma ali na določenem kraju. Pripravljenost pomeni dosegljivost uslužbenca policije po telefonu ali drugih sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno nalogo.
1
·
(1) Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti uslužbenec policije, ki mu je pripravljenost odrejena, v pripravljenosti za delo doma ali na določenem kraju. Pripravljenost pomeni dosegljivost uslužbenca policije po telefonu ali drugih sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno nalogo.
2
·
(2) Uslužbenec policije, ki je v času pripravljenosti poklican na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti nujno nalogo.
2
·
(2) Uslužbenec policije, ki je v času pripravljenosti poklican na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti nujno nalogo.
3
−
(3) Pripravljenost za delo se ne šteje v delovni čas.
3
+
(3) Pripravljenost za delo doma se ne šteje v delovni čas.
4
·
(4) Če uslužbenec policije med pripravljenostjo za delo začne opravljati delo, se mu čas opravljanja dela šteje v delovni čas.
4
·
(4) Če uslužbenec policije med pripravljenostjo za delo začne opravljati delo, se mu čas opravljanja dela šteje v delovni čas.
5
·
(5) Pripravljenost za delo lahko odredita generalni direktor policije in direktor policijske uprave ali osebe, ki jih pooblastita.
5
·
(5) Pripravljenost za delo lahko odredita generalni direktor policije in direktor policijske uprave ali osebe, ki jih pooblastita.
1
−
(1) Policistom Specialne enote, Posebne policijske enote in policistom, ki neposredno skupaj s Specialno enoto ali Posebno policijsko enoto opravljajo posebno nevarne naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, se za čas izvajanja nalog v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami plača zaradi povečanega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev poveča za največ 30 odstotkov osnovne plače.
1
+
(1) Policistom Specialne enote in neuniformiranim policistom, ki opravljajo naloge, povezane s prikritimi preiskovalnimi ukrepi ali zaščito prič in drugih oseb, ogroženih zaradi sodelovanja v kazenskem postopku, ter drugim policistom, ki neposredno skupaj s Specialno enoto ali prej navedenimi neuniformiranimi policisti opravljajo posebno nevarne naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, za čas neposrednega opravljanja posebno nevarnih nalog z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve pod enakimi pogoji in v enaki višini kot to velja za policiste Posebne policijske enote, v skladu s kolektivno pogodbo za javni sektor.
2
−
(2) Policistom Specialne enote pripada povišanje plače iz prejšnjega odstavka tudi za čas usposabljanja za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Policistom Specialne enote pripada dodatek iz prejšnjega odstavka tudi za čas usposabljanja za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka. Usposabljanja, za katera policistom Specialne enote pripada dodatek iz prejšnjega odstavka, vključno s časom trajanja, določi generalni direktor policije z letnim načrtom dela policije.
3
−
(3) Odstotek povišanja plače iz prvega odstavka tega člena določi vlada na predlog ministra.
3
+
(3) Pravico do dodatnega plačila imajo policisti za čas, ko jim je odrejeno opravljanje dela v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena. Vlada na predlog ministra določi višino dodatnega plačila, pri čemer višina dodatnega plačila znaša najmanj dvakratnik in največ trikratnik višine, določene za dodatek za delo prek polnega delovnega časa.
4
−
(4) Povišanje plače iz prvega odstavka tega člena in dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki pripadajo policistom Posebne policijske enote oziroma drugim policistom, se izključujeta. Uslužbencu policije se izplača povišanje plače oziroma dodatek, ki je zanj ugodnejši.
−
+
1
+
(1) Uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva, ki izvajajo podporne naloge za policijo, se plača zaradi povečanega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev poveča do 20 odstotkov osnovne plače.
+
2
+
(2) O povišanju plače iz prejšnjega odstavka tega člena odloči vlada na predlog ministra.
+
1
+
(1) Policist, ki ima službenega psa nameščenega na domu, je upravičen do nadomestila za oskrbo in namestitev službenega psa na domu.
+
2
+
(2) Razloge in pogoje za oskrbo in namestitev službenega psa na domu policista ter višino nadomestila za oskrbo in namestitev določi minister.
1
·
(1) Policist ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog.
1
·
(1) Policist ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog.
2
·
(2) Policist, ki prostovoljno ali nepoklicno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči, mora opravljati te naloge na način, ki ga ne ovira pri opravljanju nalog policije.
2
·
(2) Policist, ki prostovoljno ali nepoklicno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči, mora opravljati te naloge na način, ki ga ne ovira pri opravljanju nalog policije.
3
−
(3) Dela iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
3
+
(3) Policist mora generalnega direktorja policije obvestiti o vsakem nameravanem opravljanju dopolnilnega dela oziroma pridobitne dejavnosti, tudi če gre za dejavnost znanstvenega ali pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah ali delo na publicističnem področju. Policist lahko opravlja dopolnilno delo ali pridobitno dejavnost le s pisnim soglasjem generalnega direktorja policije.
+
4
+
(4) Policistu se opravljanje dopolnilnega dela oziroma dejavnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena prepove s sklepom, če bi ga to oviralo pri opravljanje policijskih nalog, škodilo ugledu policije ali če bi to opravljanje dopolnilnega dela ali dejavnosti povzročilo nasprotje interesov.
+
5
+
(5) Sklep o prepovedi iz prejšnjega odstavka izda generalni direktor policije.
+
6
+
(6) Dela iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
1
·
(1) Policisti so dolžni med stavko opravljati naslednje naloge policije:
1
·
(1) Policisti so dolžni med stavko opravljati naslednje naloge policije:
2
·
- varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja,
2
·
- varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja,
3
·
- preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj,
3
·
- preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj,
4
·
- odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom,
4
·
- odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom,
5
·
- varovanje določenih oseb, organov, objektov, prostorov in okolišev državnih organov,
5
·
- varovanje določenih oseb, organov, objektov, prostorov in okolišev državnih organov,
6
·
- vzdrževanje javnega reda,
6
·
- vzdrževanje javnega reda,
7
·
- nadzor in urejanje prometa na javnih cestah,
7
·
- nadzor in urejanje prometa na javnih cestah,
8
·
- izvajanje nadzora državne meje,
8
·
- izvajanje nadzora državne meje,
9
·
- opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih.
9
·
- opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih.
10
·
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so policisti dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili nadrejenih.
10
·
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so policisti dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili nadrejenih.
+
11
+
(3) Policisti nimajo pravice stavkati v času delovanja policije na podlagi drugega odstavka 107. člena tega zakona.
+
12
+
(4) Policistom za čas, ko zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka nimajo pravice do stavke, pripada dodatek k plači v višini dveh odstotkov povprečne zadnje mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, ugotovljene po uradnih statističnih podatkih.
1
−
(1) Policiste, ki opravljajo naloge, ki so povezane z večjo nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje ali ki jih zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti, policija obvezno dodatno pokojninsko zavaruje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
1
+
(1) Policiste, ki opravljajo naloge, ki so povezane z večjo nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje ali ki jih zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti, policija obvezno dodatno pokojninsko zavaruje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer:
2
−
(2) Ne glede na zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, minister v aktu o organizaciji in sistemizaciji določi delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.
2
+
- se vključijo v 3. skupino delovnih mest pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja;
+
3
+
- policisti, ki so pripadniki specialne enote, piloti, letalci-tehniki, letalci-kontrolorji, inštruktorji in učitelji letenja, pomočniki za varnost letenja in usposabljanja, bombni tehniki, policisti sektorja za posebne naloge ter policisti na določenih delovnih mestih operativnih skupin boja proti organiziranemu kriminalu, ki opravljajo delo v posebnih pogojih in obremenitvah, pa se vključijo v 5. skupino delovnih mest pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja.
+
4
+
(2) Ne glede na zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, delovna mesta in skupino dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka za posamezna delovna mesta določi minister v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
1
·
(1) Za potrebe policije se ustanovi zdravstvena komisija, ki ocenjuje zmožnost policista za opravljanje dela.
1
·
(1) Za potrebe policije se ustanovi zdravstvena komisija, ki ocenjuje zmožnost policista za opravljanje dela.
2
·
(2) Zdravstveno komisijo imenuje generalni direktor policije.
2
·
(2) Zdravstveno komisijo imenuje generalni direktor policije.
3
−
(3) Policista, za katerega komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da ni zmožen opravljati svojega dela, je pa zmožen opravljati drugo delo v policiji, se lahko začasno, v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, oziroma se mu določijo naloge, ki jih je zmožen opravljati glede na zdravstveno stanje.
3
+
(3) Policist, za katerega komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da ni zmožen opravljati svojega dela, je pa zmožen opravljati drugo delo v policiji, je lahko začasno, v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, premeščen na delovno mesto, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, oziroma se mu določijo naloge, ki jih je zmožen opravljati glede na zdravstveno stanje. Pri začasni premestitvi iz prejšnjega stavka se zahteve glede seznanitve s prostimi delovnimi mesti ne upoštevajo. Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, za začasno premestitev policista z uradniškega na strokovno tehnično delovno mesto po tej določbi ni potrebno soglasje policista. Policist pri premestitvi na strokovno tehnično delovno mesto v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, če svojega dela ni več zmožen opravljati zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
4
·
(4) Po premestitvi iz prejšnjega odstavka zdravstvena komisija predlaga začetek postopka za uveljavljenje pravic iz invalidskega zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
4
·
(4) Po premestitvi iz prejšnjega odstavka zdravstvena komisija predlaga začetek postopka za uveljavljenje pravic iz invalidskega zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
5
·
(5) Če komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da policist ni zmožen za opravljanje svojega ali drugega dela v policiji, predlaga začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
5
·
(5) Če komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da policist ni zmožen za opravljanje svojega ali drugega dela v policiji, predlaga začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
+
6
+
(6) Zdravstvena komisija ima za namen ocenjevanja zmožnosti za opravljanje dela pravico do brezplačne pridobitve in uporabe zdravstvenih in drugih osebnih podatkov policista, ki ga obravnava. Člani komisije so informacije o zdravstvenem stanju obravnavanega policista dolžni varovati v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje občutljivih osebnih podatkov.
1
·
(1) Poškodba, ki jo utrpi policist na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj ali na službeni poti, se šteje kot poškodba pri delu.
1
·
(1) Poškodba, ki jo utrpi policist na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj ali na službeni poti, se šteje kot poškodba pri delu.
2
·
(2) Uslužbenec iz prejšnjega odstavka, ki je odsoten z dela, za čas odsotnosti prejme 100 odstotno nadomestilo plače. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, medtem ko razliko do 100 odstotnega nadomestila plače, ki jo zdravstveno zavarovanje ne krije, izplača iz lastnih sredstev.
2
·
(2) Uslužbenec iz prejšnjega odstavka, ki je odsoten z dela, za čas odsotnosti prejme 100 odstotno nadomestilo plače. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, medtem ko razliko do 100 odstotnega nadomestila plače, ki jo zdravstveno zavarovanje ne krije, izplača iz lastnih sredstev.
3
−
(3) Uslužbenec policije, ki ni zavarovan po določbah prejšnjega člena, ima v primeru poškodbe pri delu oziroma nesreče pri delu, posledica katere je trajna izguba splošne delovne zmožnosti, pravico do posebne odškodnine v višini največ 100 odstotkov zavarovalne vsote, določene na podlagi prejšnjega člena. Višina posebne odškodnine je odvisna od odstotka trajne izgube splošne delovne zmožnosti.
3
+
(3) Uslužbenec policije, ki ni zavarovan po določbah prejšnjega člena, ima v primeru poškodbe pri delu oziroma nesreče pri delu, ki nastane pri opravljanju operativnega dela ali drugega nevarnega dela in posledica katere je trajna izguba splošne delovne zmožnosti, pravico do posebne odškodnine v višini največ 100 odstotkov zavarovalne vsote, določene na podlagi prejšnjega člena. Višina posebne odškodnine je odvisna od odstotka trajne izgube splošne delovne zmožnosti.
4
·
(4) V primeru smrti uslužbenca policije iz prejšnjega odstavka pripada posebna odškodnina v višini 100 odstotkov zavarovalne vsote iz prejšnjega člena njegovim ožjim družinskim članom skupaj.
4
·
(4) V primeru smrti uslužbenca policije iz prejšnjega odstavka pripada posebna odškodnina v višini 100 odstotkov zavarovalne vsote iz prejšnjega člena njegovim ožjim družinskim članom skupaj.
5
·
(5) Višino in način izplačila posebne odškodnine v vsakem posameznem primeru določi generalni direktor policije.
5
·
(5) Višino in način izplačila posebne odškodnine v vsakem posameznem primeru določi generalni direktor policije.
+
6
+
(6) Policistu, ki je odsoten z dela zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pravice iz poklicnega zavarovanja ne mirujejo. Prispevke za poklicno zavarovanje v tem času plača delodajalec po stopnji, ki velja na dan nastanka obveznosti za plačilo prispevkov. Ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je osnova za prispevke nadomestilo iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki ga delodajalec izplačuje v breme nosilca zdravstvenega zavarovanja.
1
−
(1) Za policista, ki je pri opravljanju svojega dela izgubil življenje, policija v soglasju s svojci izvede pogrebne slovesnosti in poravna stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.
1
+
(1) Za policista, ki je pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela ali v času napotitve v tujino na območje ali lokacijo, za katero je s sklepom o določitvi ocene stopnje nevarnosti sekretariata Sveta za nacionalno varnost določena stopnja nevarnosti, izgubil življenje, policija v soglasju s svojci izvede pogrebne slovesnosti in poravna stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.
2
·
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ožjim družinskim članom policista skupaj pripada enkratna denarna pomoč, v višini skupnega zneska bruto plač, ki jih je v zadnjih dvanajstih mesecih prejel pokojni policist. Znesek enkratne denarne pomoči določi generalni direktor policije s sklepom.
2
·
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ožjim družinskim članom policista skupaj pripada enkratna denarna pomoč, v višini skupnega zneska bruto plač, ki jih je v zadnjih dvanajstih mesecih prejel pokojni policist. Znesek enkratne denarne pomoči določi generalni direktor policije s sklepom.
3
·
(3) Generalni direktor policije lahko z internim aktom določi protokol pogrebne slovesnosti.
3
·
(3) Generalni direktor policije lahko z internim aktom določi protokol pogrebne slovesnosti.
1
−
Ožjim družinskim članom policista, ki je pri opravljanju svojega dela izgubil življenje, pripadajo tudi naslednje pravice:
1
+
(1) Ožjim družinskim članom policista, ki je pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela ali v času napotitve v tujino na območje ali lokacijo, za katero je s sklepom o določitvi ocene stopnje nevarnosti sekretariata Sveta za nacionalno varnost določena stopnja nevarnosti, izgubil življenje, pripadajo tudi naslednje pravice:
2
·
- psihološka pomoč in podpora ob smrti policista;
2
·
- psihološka pomoč in podpora ob smrti policista;
3
−
- štipendiranje šoloobveznih otrok ter posvojencev, vendar ne dlje kakor do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti;
3
+
- štipendiranje otrok in posvojencev, ki se šolajo v osnovni in srednji šoli, ter študentov, vendar ne dlje, kakor do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti;
+
4
+
- prednost pri vpisu v dijaški ali študentski dom;
+
5
+
- kritje stroškov šolske malice ali bonov za študentsko prehrano;
+
6
+
- prednost pri vpisu v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo in zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna;
+
7
+
- povračilo stroškov javnega vrtca, zasebnega vrtca s koncesijo ali zasebnega vrtca, ki se financira iz občinskega proračuna;
4
·
- brezplačno svetovanje in nudenje informacij v zvezi z urejanjem zadev, povezanih s smrtjo policista;
8
·
- brezplačno svetovanje in nudenje informacij v zvezi z urejanjem zadev, povezanih s smrtjo policista;
5
−
- prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroka ali posvojenca v policiji pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, določene v 44. členu tega zakona;
9
+
- prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka v policiji pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, določene v 44. členu tega zakona;
6
−
- brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti ministrstva deset let po smrti policista in sicer sedem dni v letu.
10
+
- brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti ministrstva deset let po smrti policista, in sicer sedem dni v letu.
+
11
+
(2) V primeru policista iz prvega odstavka tega člena, ki je imel sklenjeno pogodbo o najemu službenega stanovanja, se z ožjim družinskim članom tega policista sklene nova pogodba o najemu službenega stanovanja za nedoločen čas.
+
12
+
(3) Osebe iz druge alineje prvega odstavka tega člena imajo pravico do štipendije v višini razlike med osnovo, ki znaša 100 odstotkov najvišje možne kadrovske štipendije v skladu z akti vlade o štipendiranju za otroke, ki se šolajo v osnovni šoli, 110 odstotkov za dijake srednjih šol in 120 odstotkov za študente, ter štipendijo, ki jo prejema upravičenec.
+
13
+
(4) Štipendija, določena na način iz prejšnjega odstavka, se poveča za 40 odstotkov, če prejemnik štipendije med šolanjem prebiva zunaj kraja stalnega prebivališča.
+
14
+
(5) V primeru pridobitve štipendije Ad futura, opredeljene v zakonu, ki ureja štipendiranje, se štipendija iz tega člena izplačuje v celoti in hkrati.
+
15
+
(6) Upravičenec izgubi pravico do štipendije, kritja stroškov šolske malice ali bonov za študentsko prehrano, če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, in je zanj predpisana kazen zapora najmanj pet let, ali je pravnomočno obsojen zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Pravico do štipendije izgubi tudi mladoletnik, če mu je izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod ali oddaje v prevzgojni dom v skladu s kazensko zakonodajo.
+
16
+
(7) Sredstva za uveljavljanje in uživanje pravic po tem členu zagotavlja ministrstvo.
+
17
+
(8) Način uveljavljanja in dodelitve pravic ožjim družinskim članom po smrti policista iz tega in naslednjega člena predpiše vlada.
1
−
(1) Uslužbencem policije se dodeljujejo službena stanovanja.
1
+
(1) Uslužbencem policije se dodeljujejo službena stanovanja, samske sobe in ležišča v samskih sobah.
2
−
(2) Minister z internim aktom določi merila in kriterije ter postopke za dodeljevanje službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah. Minister določi tudi način uporabe samskih sob in ležišč v samskih sobah.
2
+
(2) Minister z internim aktom določi merila in kriterije ter postopke za dodeljevanje službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah uslužbencem policije ter način uporabe samskih sob in ležišč v samskih sobah. Minister z internim aktom iz prejšnjega stavka določi tudi merila in kriterije ter postopke za dodelitev službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah drugim osebam v primeru prostih službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah in merila, kriterije ter postopke za sklepanje in podaljševanje najemnih pogodb za službena stanovanja z upokojenimi uslužbenci policije.
3
−
(3) Upokojenim uslužbencem policije se omogoči koriščenje počitniških zmogljivosti ministrstva pod pogoji, ki veljajo za uslužbence ministrstva.
3
+
(3) Z upokojenim uslužbencem policije, ki se je upokojil zaradi poklicne bolezni ali priznane invalidnosti I. kategorije ali iz drugih posebej utemeljenih razlogov, kot je na primer vezanost na zdravstveno dejavnost, ki jo opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti zaradi trajnega zdravljenja, trajna vezanost na invalidski voziček ali trajna pomoč druge osebe, se sklepajo pogodbe o najemu ali podaljšanju najema službenih stanovanj. Druge posebej utemeljene razloge iz prejšnjega stavka ugotavlja strokovna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje minister. Minister določi kriterije, kaj šteje za druge posebej utemeljene razloge, z internim aktom iz prejšnjega odstavka. Najemne pogodbe za službena stanovanja iz tega odstavka se sklepajo ali podaljšujejo za nedoločen čas.
+
4
+
(4) Z upokojenim uslužbencem policije, ki je ob upokojitvi dopolnil 34 let delovne dobe v policiji in je imel ob upokojitvi, ter vsaj 20 let pred njo, sklenjeno najemno pogodbo za službeno stanovanje, se ob upokojitvi lahko za pet let podaljša najemna pogodba za to službeno stanovanje.
+
5
+
(5) Z upokojenim uslužbencem policije iz prejšnjega odstavka se po poteku obdobja iz prejšnjega odstavka sklepajo pogodbe o najemu ali podaljšanju najema službenih stanovanj. Najemna pogodba za službeno stanovanje, ki mu ga je ministrstvo dodelilo na podlagi razpisa, se lahko po poteku obdobja iz prejšnjega odstavka podaljša, če ni izkazanega interesa za najem tega stanovanja s strani uslužbencev policije. Če je izkazan interes za najem tega službenega stanovanja s strani uslužbencev policije, se upokojenemu uslužbencu policije ponudi v najem drugo primerno stanovanje v oddaljenosti do 100 km od stanovanja, v katerem prebiva, če je na voljo ali drugo primerno stanovanje v oddaljenosti nad 100 km od stanovanja, v katerem prebiva, če se s tem strinja. Šteje se, da je izkazan interes uslužbencev policije za najem tega stanovanja, če je na zadnjem notranjem razpisu za dodelitev službenih stanovanj kateri uslužbenec policije izkazal interes za dodelitev tega stanovanja in je vlogi priložil obrazložitev policije, da je dodelitev tega stanovanja potrebna za zagotavljanje nemotenega izvajanja nalog policije. Če primernega stanovanja v okolici do 100 km ni na voljo, upokojeni uslužbenec policije pa se ne strinja s sklenitvijo najemne pogodbe za stanovanje, ki je bolj oddaljeno, se z upokojenim uslužbencem policije ponovno podaljša najemna pogodba za stanovanje, ki mu ga je ministrstvo dodelilo na podlagi razpisa. Najemne pogodbe za službena stanovanja iz tega odstavka se sklepajo in podaljšujejo za določen čas, za obdobje do pet let z možnostjo večkratnega podaljšanja.
+
6
+
(6) Upokojenemu uslužbencu policije se lahko podaljša najemna pogodba ali z njim sklene nova pogodba za službeno stanovanje po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, če je to stanovanje njegovo edino stanovanje in če on, njegov zakonec, zunajzakonski partner ali njegov družinski član, ki z njim stalno prebiva in je naveden v najemni pogodbi, ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali nepremičnine, ki je primerna za bivanje, in če on, njegov zakonec, zunajzakonski partner ali njegov družinski član, ki z njim stalno prebiva in je naveden v najemni pogodbi, nima finančnih sredstev ali nepremičnine, ki mu omogoča nakup stanovanja oziroma nepremičnine, primerne za bivanje, ki je primerljivo s stanovanjem, v katerem biva (primerljiva tržna cena).
+
7
+
(7) Ministrstvo zagotavlja počitniške zmogljivosti, ki se prednostno uporabljajo za izvajanje programov rehabilitacije uslužbencev policije v primerih iz 65. člena tega zakona, za izpopolnjevanje in usposabljanje uslužbencev policije in ministrstva ter za počitniško nastanitev uslužbencev policije, ministrstva in v primeru prostih zmogljivosti upokojenih uslužbencev policije in ministrstva, preostanek prostih zmogljivosti pa se lahko ponudi v uporabo drugim osebam. Merila in kriterije ter postopke za dodelitev počitniških nastanitev določi minister z internim aktom.
+
1
+
(1) Po upokojitvi se policistu podeli kratkocevno službeno orožje, ki ga je do tedaj imel v osebni zadolžitvi, ali drugo sistemizirano kratkocevno strelno orožje, ki je starejše od 15 let, če:
+
2
+
- policist pred upokojitvijo pisno izrazi željo po posedovanju tega orožja in
+
3
+
- poda pisno izjavo, da bo v treh mesecih po upokojitvi vložil vlogo za izdajo orožne listine.
+
4
+
(2) O nameravani podelitvi strelnega orožja se izda potrdilo, ki vsebuje podatke, potrebne za izdajo orožne listine. Strelno orožje upokojeni policist prejme v posest po izdaji orožne listine.
+
5
+
(3) Upokojeni policist mora v enem letu po izdaji potrdila iz prejšnjega odstavka pridobiti orožno listino v skladu s predpisi o orožju in prevzeti podeljeno orožje, sicer izgubi pravico do podelitve službenega orožja.
+
6
+
(4) Če bi bila zaradi podeljevanja orožja po tem členu ogrožena operativnost policije zaradi pomanjkanja zadostnega števila kosov kratkocevnega orožja za opravljanje nalog policije, minister na predlog generalnega direktorja policije sprejme sklep, da se službeno orožje v osebni zadolžitvi po tem členu v obdobju, ki ga določi v sklepu, ne podeljuje. Policist, ki se je upokojil v obdobju, določenem v sklepu iz prejšnjega stavka, lahko v enem letu po poteku tega obdobja pisno izrazi željo po posedovanju drugega sistematiziranega kratkocevnega strelnega orožja, ki je starejše od 15 let. Policistu se v tem primeru orožje podeli pod pogoji, ki so določeni v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena.
1
·
(1) Za širjenje varnostne kulture, za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti Republike Slovenije, za pomoč policiji ali za sodelovanje in pomoč v posameznih varnostnih akcijah se podeljujejo priznanja.
1
·
(1) Za širjenje varnostne kulture, za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti Republike Slovenije, za pomoč policiji ali za sodelovanje in pomoč v posameznih varnostnih akcijah se podeljujejo priznanja.
2
·
(2) Priznanja iz prejšnjega odstavka se podeljujejo uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva, enotam policije, notranjim organizacijskim enotam ministrstva, pomožnim policistom, posameznikom, državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim ter pravnim osebam javnega in zasebnega prava.
2
·
(2) Priznanja iz prejšnjega odstavka se podeljujejo uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva, enotam policije, notranjim organizacijskim enotam ministrstva, pomožnim policistom, posameznikom, državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim ter pravnim osebam javnega in zasebnega prava.
3
−
(3) Za dolgoleten izjemen osebni prispevek pri krepitvi varnosti Republike Slovenije ter razvoju in krepitvi policije se lahko uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva kot priznanje podeli strelno orožje. Podeli se neformacijsko kratkocevno orožje kategorije B po zakonu, ki ureja orožje.
3
+
(3) Za dolgoleten izjemen osebni prispevek pri krepitvi varnosti Republike Slovenije ter razvoju in krepitvi policije se lahko uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva kot priznanje podeli strelno orožje. Policija posebej za ta namen nabavi kratkocevno orožje kategorije B v skladu z zakonom, ki ureja orožje.
4
−
(4) Za hrabro in požrtvovalno dejanje se policistu poleg priznanja izplača tudi denarna nagrada.
4
+
(4) O nameravani podelitvi strelnega orožja iz prejšnjega odstavka se izda potrdilo, ki vsebuje podatke, potrebne za izdajo orožne listine. Strelno orožje prejemnik priznanja prejme v posest po izdaji orožne listine.
5
−
(5) Generalni direktor policije lahko policistu, ki je prejemnik priznanja policije za hrabrost, s sklepom določi do 15 dni plačane odsotnosti z dela.
5
+
(5) Prejemnik orožja mora v enem letu po izdaji potrdila iz prejšnjega odstavka pridobiti orožno listino v skladu s predpisi o orožju in prevzeti podeljeno orožje, sicer se mu strelno orožje ne podeli.
6
−
(6) Vrste priznanj, podrobnejše pogoje za podelitev priznanj, višino denarne nagrade iz četrtega odstavka tega člena ter postopek podeljevanja priznanj predpiše minister. X. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE, USPOSABLJANJE IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST
6
+
(6) Za hrabro in požrtvovalno dejanje se prejemniku poleg priznanja izplača tudi denarna nagrada.
+
7
+
(7) Generalni direktor policije lahko policistu, ki je prejemnik priznanja policije za hrabrost, s sklepom določi do 15 dni plačane odsotnosti z dela. Policist lahko pravico do plačane odsotnosti izkoristi v enem letu od vročitve sklepa. Po poteku enega leta od vročitve sklepa policist pravice do plačane odsotnosti iz tega odstavka ne more več uveljaviti.
+
8
+
(8) Vrste priznanj, podrobnejše pogoje za podelitev priznanj, višino denarne nagrade iz šestega odstavka tega člena ter postopek podeljevanja priznanj predpiše minister. X. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE, USPOSABLJANJE IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST
+
1
+
(1) Ministrstvo lahko podeli štipendije za delo v policiji.
+
2
+
(2) Ministrstvo vodi postopek podelitve štipendij in odloča o njihovi dodelitvi. Zoper odločbo ministrstva o podelitvi štipendije ni dovoljena pritožba, možen pa je upravni spor.
+
3
+
(3) Policija s štipendistom ali štipendistko (v nadaljnjem besedilu: štipendist) sklene pogodbo o štipendiranju, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti.
+
4
+
(4) Štipendist po končanem izobraževanju sklene pogodbo o zaposlitvi v policiji za nedoločen čas ali za določen čas. Po končanem izobraževanju mora v delovnem razmerju ostati najmanj toliko časa, kot je trajalo izobraževanje.
+
5
+
(5) Štipendist je dolžan povrniti sorazmerni del prejemkov, ki jih je prejel na podlagi pogodbe iz tretjega odstavka tega člena, kadar pogodba o zaposlitvi iz razlogov na njegovi strani preneha veljati, preden izpolni obveznosti iz naslova štipendiranja v predpisanem trajanju. Štipendist, ki pogodbe o zaposlitvi za delo v policiji iz razlogov na njegovi strani ne sklene, mora vrniti celoten znesek prejemkov, ki jih je prejel na podlagi pogodbe iz tretjega odstavka tega člena.
+
6
+
(6) Minister natančneje določi pogoje, merila in postopek za podeljevanje štipendij za delo v policiji, višino štipendij in dodatkov ter pravice in obveznosti policije in štipendistov.
+
7
+
(7) Policija za podeljevanje štipendij in za zagotavljanje gospodarne porabe proračunskih sredstev vodi zbirko podatkov o štipendistih za delo v policiji, v kateri se obdelujejo naslednji podatki štipendista:
+
8
+
1. osebno ime,
+
9
+
2. davčna številka,
+
10
+
3. naslov stalnega prebivališča,
+
11
+
4. telefonska številka,
+
12
+
5. številka transakcijskega računa,
+
13
+
6. datum sklenitve pogodbe o štipendiranju,
+
14
+
7. datum diplomiranja in zaposlitve,
+
15
+
8. šola oziroma fakulteta, program in smer izobraževanja oziroma študija,
+
16
+
9. znanje tujih jezikov,
+
17
+
10. podatki o udeležbi v različnih oblikah usposabljanja in izpopolnjevanja,
+
18
+
11. povprečna ocena za vsako študijsko leto posebej,
+
19
+
12. višina štipendije,
+
20
+
13. višina stroškov prevoza.
+
21
+
(8) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobivajo in uporabljajo javni uslužbenci ministrstva oziroma uslužbenci policije, ki jih pooblasti minister.
+
22
+
(9) Za vprašanja, ki niso urejena v tem zakonu, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence v delu, ki ureja štipendiranje.
1
·
(1) Policisti in pomožni policisti, ki imajo pravico izvajati policijska pooblastila, se morajo udeležiti obdobnega preverjanja strokovnega znanja, ki zajema preizkus strokovne in psihofizične usposobljenosti, na vsaka tri leta od opravljenega izpita iz policijskih pooblastil iz 58. člena tega zakona oziroma na vsaka tri leta od sklenitve delovnega razmerja policista, kadar gre za osebo, ki ji po četrtem odstavku 58. člena tega zakona ni treba opraviti izpita iz policijskih pooblastil, oziroma za policista, ki ponovno sklene delovno razmerje.
1
·
(1) Policisti in pomožni policisti, ki imajo pravico izvajati policijska pooblastila, se morajo udeležiti obdobnega preverjanja strokovnega znanja, ki zajema preizkus strokovne in psihofizične usposobljenosti, na vsaka tri leta od opravljenega izpita iz policijskih pooblastil iz 58. člena tega zakona oziroma na vsaka tri leta od sklenitve delovnega razmerja policista, kadar gre za osebo, ki ji po četrtem odstavku 58. člena tega zakona ni treba opraviti izpita iz policijskih pooblastil, oziroma za policista, ki ponovno sklene delovno razmerje.
2
·
(2) Obdobnega preverjanja strokovnega znanja iz prejšnjega odstavka se niso dolžni udeležiti policisti, ki dela ne opravljajo na ozemlju Republike Slovenije, in policisti, ki so premeščeni v Posebni oddelek Državnega tožilstva Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo. Policisti iz prejšnjega stavka se morajo udeležiti obdobnega preverjanja znanja v enem letu od začetka ponovnega opravljanja dela v Republiki Sloveniji ali od prenehanja premestitve in ponovnega začetka dela v policiji. Če eno leto po ponovnem začetku opravljanja dela v Republiki Sloveniji ali od prenehanja premestitve in ponovnega začetka dela v policiji še ni potekel rok za ponovno udeležbo na obdobnem preverjanju znanja iz prejšnjega odstavka, se mora policist udeležiti obdobnega preverjanja v roku, ki ga določa prejšnji odstavek.
2
·
(2) Obdobnega preverjanja strokovnega znanja iz prejšnjega odstavka se niso dolžni udeležiti policisti, ki dela ne opravljajo na ozemlju Republike Slovenije, in policisti, ki so premeščeni v Posebni oddelek Državnega tožilstva Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo. Policisti iz prejšnjega stavka se morajo udeležiti obdobnega preverjanja znanja v enem letu od začetka ponovnega opravljanja dela v Republiki Sloveniji ali od prenehanja premestitve in ponovnega začetka dela v policiji. Če eno leto po ponovnem začetku opravljanja dela v Republiki Sloveniji ali od prenehanja premestitve in ponovnega začetka dela v policiji še ni potekel rok za ponovno udeležbo na obdobnem preverjanju znanja iz prejšnjega odstavka, se mora policist udeležiti obdobnega preverjanja v roku, ki ga določa prejšnji odstavek.
3
·
(3) Obdobno preverjanje strokovnega znanja ocenjuje komisija, ki jo imenuje generalni direktor policije. Komisija je sestavljena iz predstavnikov policije, ki imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na področju izvajanja policijskih pooblastil in iz predstavnikov ministrstva, ki imajo opravljen izpit iz 58. člena tega zakona, če jih za posamezni primer obdobnega preverjanja strokovnega znanja predlaga ministrstvo. Kadar komisija ocenjuje obdobno preverjanje strokovnega znanja policista ali pomožnega policista, ki drugič zaporedoma ponovno pristopa na obdobno preverjanje strokovnega znanja, je en član komisije tudi predstavnik reprezentativnega sindikata v policiji.
3
·
(3) Obdobno preverjanje strokovnega znanja ocenjuje komisija, ki jo imenuje generalni direktor policije. Komisija je sestavljena iz predstavnikov policije, ki imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na področju izvajanja policijskih pooblastil in iz predstavnikov ministrstva, ki imajo opravljen izpit iz 58. člena tega zakona, če jih za posamezni primer obdobnega preverjanja strokovnega znanja predlaga ministrstvo. Kadar komisija ocenjuje obdobno preverjanje strokovnega znanja policista ali pomožnega policista, ki drugič zaporedoma ponovno pristopa na obdobno preverjanje strokovnega znanja, je en član komisije tudi predstavnik reprezentativnega sindikata v policiji.
4
−
(4) Obdobno preverjanje strokovnega znanja organizira policija najmanj dvakrat letno. Preverjanje znanja obvezno vključuje poznavanje pravil o uporabi policijskih pooblastil in izvajanju nalog policije ter praktični prikaz policijskih pooblastil. Minister v pravilniku iz osmega odstavka tega člena lahko določi vsebino preizkusa glede na posebnosti posameznih policijskih enot . Pri oceni psihofizične usposobljenosti se upoštevajo tudi spol, zdravstveno stanje (npr. bolezen, poklicna bolezen, telesna okvara ali drugo zdravstveno stanje, ki vpliva na psihofizične sposobnosti posameznika) in starost policista in pomožnega policista.
4
+
(4) Obdobno preverjanje strokovnega znanja organizira policija najmanj dvakrat letno. Preverjanje znanja obvezno vključuje poznavanje pravil o uporabi policijskih pooblastil in izvajanju nalog policije ter praktični prikaz policijskih pooblastil. Minister v pravilniku iz osmega odstavka tega člena lahko določi vsebino preizkusa glede na posebnosti posameznih policijskih enot in delovnih mest. Pri oceni psihofizične usposobljenosti se upoštevajo tudi spol, zdravstveno stanje (npr. bolezen, poklicna bolezen, telesna okvara ali drugo zdravstveno stanje, ki vpliva na psihofizične sposobnosti posameznika) in starost policista in pomožnega policista.
5
·
(5) Izpopolnjevanje in usposabljanje policistov in pomožnih policistov za obdobno preverjanje strokovnega znanja se izvaja v skladu s 57. in 97. členom tega zakona.
5
·
(5) Izpopolnjevanje in usposabljanje policistov in pomožnih policistov za obdobno preverjanje strokovnega znanja se izvaja v skladu s 57. in 97. členom tega zakona.
6
·
(6) Policistom in pomožnim policistom, ki se v roku iz prvega odstavka tega člena ne udeležijo obdobnega preverjanja strokovnega znanja, lahko generalni direktor policije na predlog policista ali pomožnega policista iz upravičenih razlogov (npr. odsotnost zaradi starševskega dopusta, iz zdravstvenih razlogov ali neudeležba zaradi višje sile oziroma iz drugih razlogov, na katere ni mogel vplivati) podaljša rok za udeležbo na obdobnem preverjanju strokovnega znanja.
6
·
(6) Policistom in pomožnim policistom, ki se v roku iz prvega odstavka tega člena ne udeležijo obdobnega preverjanja strokovnega znanja, lahko generalni direktor policije na predlog policista ali pomožnega policista iz upravičenih razlogov (npr. odsotnost zaradi starševskega dopusta, iz zdravstvenih razlogov ali neudeležba zaradi višje sile oziroma iz drugih razlogov, na katere ni mogel vplivati) podaljša rok za udeležbo na obdobnem preverjanju strokovnega znanja.
7
·
(7) Policisti in pomožni policisti, ki niso uspešno opravili obdobnega preverjanja strokovnega znanja, morajo v šestih mesecih po neuspešno opravljenem obdobnem preverjanju strokovnega znanja ponovno pristopiti k preverjanju po tem členu. Policisti in pomožni policisti lahko ponovno pristopijo k obdobnemu preverjanju strokovnega znanja največ dvakrat zaporedoma.
7
·
(7) Policisti in pomožni policisti, ki niso uspešno opravili obdobnega preverjanja strokovnega znanja, morajo v šestih mesecih po neuspešno opravljenem obdobnem preverjanju strokovnega znanja ponovno pristopiti k preverjanju po tem členu. Policisti in pomožni policisti lahko ponovno pristopijo k obdobnemu preverjanju strokovnega znanja največ dvakrat zaporedoma.
8
·
(8) Minister na predlog generalnega direktorja policije podrobneje predpiše vsebino in potek obdobnega preverjanja strokovnega znanja, upravičene razloge za podaljšanje roka za udeležbo na obdobnem preverjanju strokovnega znanja in obdobje dovoljenega podaljšanja roka iz šestega odstavka tega člena, način upoštevanja spola, zdravstvenega stanja in starosti policista in pomožnega policista ter sestavo, način imenovanja in dela komisije za ocenjevanje obdobnega preverjanja strokovnega znanja.
8
·
(8) Minister na predlog generalnega direktorja policije podrobneje predpiše vsebino in potek obdobnega preverjanja strokovnega znanja, upravičene razloge za podaljšanje roka za udeležbo na obdobnem preverjanju strokovnega znanja in obdobje dovoljenega podaljšanja roka iz šestega odstavka tega člena, način upoštevanja spola, zdravstvenega stanja in starosti policista in pomožnega policista ter sestavo, način imenovanja in dela komisije za ocenjevanje obdobnega preverjanja strokovnega znanja.
+
1
+
(1) Policija vodi evidenco izpopolnjevanj in usposabljanj, v kateri zbira in obdeluje osebne podatke ter druge podatke, ki se nanašajo na delavce policije, zunanje udeležence in izvajalce usposabljanja.
+
2
+
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
+
3
+
1. osebno ime,
+
4
+
2. rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj in država),
+
5
+
3. enotno matično številko občana (EMŠO),
+
6
+
4. spol,
+
7
+
5. naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
+
8
+
6. identifikacijsko oznako osebe, ki je v policijskih evidencah,
+
9
+
7. državljanstvo,
+
10
+
8. firma, ime oziroma naziv, če je zunanji udeleženec ali izvajalec usposabljanja,
+
11
+
9. poklic,
+
12
+
10. zaposlitev,
+
13
+
11. delovno mesto,
+
14
+
12. naziv,
+
15
+
13. telefonsko številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila,
+
16
+
14. elektronski naslov udeleženca,
+
17
+
15. podatke o izpopolnjevanju in usposabljanju,
+
18
+
16. podatke o ocenjevanju znanja,
+
19
+
17. potrdilo o opravljenem usposabljanju.
+
20
+
(3) Podatki iz tega člena se zbirajo in obdelujejo za potrebe dokazovanja usposobljenosti in zaradi načrtovanja kariere uslužbencev policije.
+
21
+
(4) Evidenca se hrani kot trajno gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.
1
·
(1) Pomožni policisti so državljani Republike Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog. Pomožni policisti sklenejo pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji praviloma za obdobje najmanj petih let.
1
·
(1) Pomožni policisti so državljani Republike Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog. Pomožni policisti sklenejo pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji praviloma za obdobje najmanj petih let.
2
−
(2) Kandidati za pomožne policiste so osebe na osnovnem usposabljanju za pomožne policiste ali osebe, ki so že uspešno opravile osnovno usposabljanje pa še niso sklenile pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
2
+
(2) Kandidati za pomožne policiste so osebe na osnovnem usposabljanju za pomožne policiste, ki so sklenile pogodbo o osnovnem usposabljanju, ali osebe, ki so že uspešno opravile osnovno usposabljanje, niso pa še sklenile pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
3
−
(3) V pomožni policiji lahko sodelujejo ženske in moški od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo ženske 40 let, moški pa 50 let, in ki izpolnjujejo pogoje iz 44. člena tega zakona ter imajo najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo.
3
+
(3) V pomožni policiji lahko sodelujejo ženske in moški od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 63 let, in ki izpolnjujejo pogoje iz 44. člena tega zakona ter imajo najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo.
4
−
(4) Pomožni policisti imajo v času opravljanja službe v policiji vsa policijska pooblastila.
4
+
(4) S pomožnim policistom se lahko po dopolnjeni starosti 63 let sklene nova pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji od enega do petih let, če uspešno opravi zdravniški pregled in če posebna komisija ugotovi, da ima ustrezne psihofizične sposobnosti.
5
−
(5) Matična enota pomožnega policista je policijska uprava, v katero je s pogodbo razporejen pomožni policist.
5
+
(5) V pomožni policiji ne morejo sodelovati uslužbenec policije, uslužbenec ministrstva na področju logistično-podpornih nalog ter usmerjanja in nadzora policije, poklicni pripadnik Slovenske vojske, pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, uslužbenec Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije, pravosodni policist, občinski redar ali delavec, zaposlen v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo, ali oseba, ki opravlja funkcijo župana, podžupana ali občinskega svetnika.
+
6
+
(6) Pomožni policisti imajo v času opravljanja službe v policiji vsa policijska pooblastila.
+
7
+
(7) Pri opravljanju službe v pomožni policiji za pomožne policiste, ki imajo status upokojenca, ne veljajo omejitve glede trajanja začasnega ali občasnega dela in omejitve glede najvišjega skupnega dohodka v koledarskem letu, določene v zakonu, ki ureja trg dela.
+
8
+
(8) Matična enota pomožnega policista je policijska uprava, v katero je s pogodbo razporejen pomožni policist, ali notranja organizacijska enota generalne policijske uprave.
1
−
(1) Pomožni policisti in kandidati za pomožne policiste so se dolžni udeleževati usposabljanj, pomožni policisti pa so se dolžni odzvati tudi na poziv za opravljanje nalog policije.
1
+
(1) Pomožni policisti in kandidati za pomožne policiste so se dolžni udeleževati usposabljanj, pomožni policisti pa so se dolžni odzvati tudi na poziv za opravljanje nalog policije. Način izpolnjevanja obveznosti udeležbe na usposabljanju in odzivanje na poziv za opravljanje nalog se določita v pogodbi.
2
−
(2) Pomožni policisti v času trajanja pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji prejemajo plačilo za pripravljenost, med usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji pa imajo pravico do nadomestila plače in drugih prejemkov ter povračil stroškov. Kandidati za pomožnega policista so v času usposabljanja upravičeni do nadomestila plače in drugih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z usposabljanjem.
2
+
(2) Pomožni policist med trajanjem pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji prejema plačilo za pripravljenost, med usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji pa ima pravico do plačila za opravljeno delo ter drugih prejemkov in povračil stroškov v zvezi z delom.
+
3
+
(3) Kandidat za pomožnega policista je med osnovnim usposabljanjem upravičen do plačila za čas usposabljanja ter drugih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z usposabljanjem.
+
4
+
(4) Pomožni policist in kandidat za pomožnega policista, ki je v delovnem razmerju, ima med usposabljanjem in med opravljanjem službe v pomožni policiji pravico do nadomestila plače, ki mu ga izplača delodajalec v breme policije. Policija izplačano nadomestilo plače iz prejšnjega stavka povrne delodajalcu na podlagi prejetega zahtevka.
+
5
+
(5) Pomožni policist in kandidat za pomožnega policista, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ima med usposabljanjem in med opravljanjem službe v pomožni policiji pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka. Nadomestilo izgubljenega zaslužka se obračuna in izplača v breme policije na podlagi zahtevka pomožnega policista ali kandidata za pomožnega policista in dokazila pristojnega finančnega organa o višini osnove za obračun izgubljenega zaslužka. Osnova za obračun nadomestila izgubljenega zaslužka je bruto zavarovalna osnova, od katere sta pomožni policist ali kandidat za pomožnega policista obračunala in plačala prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za mesec pred mesecem usposabljanja ali za mesec pred mesecem opravljanja službe v pomožni policiji, povečana za prispevke za socialno varnost delodajalca.
+
6
+
(6) Pomožnemu policistu in kandidatu za pomožnega policista, ki prejema pokojnino ali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, pripada pokojnina oziroma denarno nadomestilo tudi med usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji.
+
1
+
Pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji in pogodba o osnovnem usposabljanju prenehata veljati:
+
2
+
1. s potekom časa, za katerega je bila sklenjena;
+
3
+
2. s potekom odpovednega roka;
+
4
+
3. z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, če kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist sklene pogodbo o zaposlitvi kot uslužbenec policije, uslužbenec ministrstva na področju logistično-podpornih nalog ter usmerjanja in nadzora policije, uslužbenec Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, poklicni pripadnik Slovenske vojske, pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije, pravosodni policist, občinski redar ali delavec, zaposlen v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo, ali z dnem nastopa funkcije župana, podžupana ali občinskega svetnika;
+
5
+
4. s smrtjo kandidata za pomožnega policista ali pomožnega policista;
+
6
+
5. s sporazumom pogodbenih strank;
+
7
+
6. z dnem tretjega pristopa na obdobno preverjanje strokovnega znanja, če pomožni policist trikrat zaporedoma ne opravi obdobnega preverjanja strokovnega znanja iz 97.a člena tega zakona.
+
1
+
(1) Policija kandidatu za pomožnega policista brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo o osnovnem usposabljanju, če:
+
2
+
1. kandidat za pomožnega policista preneha izpolnjevati pogoje iz 44. člena tega zakona;
+
3
+
2. kandidat za pomožnega policista ne opravi preizkusa znanja in usposobljenosti v skladu s programom osnovnega usposabljanja;
+
4
+
3. se kandidat za pomožnega policista brez upravičenega razloga ni odzval pozivu za usposabljanje ali predčasno samovoljno zapusti usposabljanje;
+
5
+
4. kandidat za pomožnega policista uveljavlja pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.
+
6
+
(2) Policija pomožnemu policistu brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji, če:
+
7
+
1. pomožni policist preneha izpolnjevati pogoje iz 44. člena tega zakona;
+
8
+
2. pomožni policist v tekočem letu brez upravičenega razloga ne opravi vseh usposabljanj, določenih z letnim načrtom;
+
9
+
3. se pomožni policist brez upravičenega razloga ni odzval pozivu za izvajanje nalog policije;
+
10
+
4. pomožni policist uveljavlja pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.
+
11
+
(3) Policija lahko kandidatu za pomožnega policista in pomožnemu policistu brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo, če:
+
12
+
1. kandidat za pomožnega policista oziroma pomožni policist krši pogodbene obveznosti;
+
13
+
2. se zmanjšajo kadrovske potrebe v pomožni policiji oziroma policiji.
+
14
+
(4) Kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist lahko pogodbo pisno odpove, pri čemer mora pisno pojasniti odpovedne razloge. Njegova odpoved učinkuje 30. dan po prejemu pisne odpovedi.
+
1
+
(1) Kandidat za pomožnega policista, ki odpove pogodbo, in kandidat za pomožnega policista, ki mu pogodbo o osnovnem usposabljanju odpove policija na podlagi 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka oziroma 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, mora vrniti do odpovedi nastale stroške usposabljanja.
+
2
+
(2) Pomožni policist mora v primeru odpovedi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji na podlagi 2., 3., ali 4. točke drugega odstavka oziroma 1. točke tretjega odstavka ali četrtega odstavka prejšnjega člena policiji vrniti neto znesek prejetega plačila za pripravljenost v zadnjih 12 mesecih pred prenehanjem pogodbe.
1
−
(1) Kandidat za pomožnega policista in pomožni policist se po opravljenem usposabljanju ali opravljenih nalogah policije najkasneje v dveh delovnih dneh vrneta na delovno mesto, kjer imata sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalci pa so ju dolžni sprejeti.
1
+
(1) Kandidatom za pomožne policiste in pomožnim policistom med usposabljanjem in med opravljanjem nalog policije pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati ali spremeniti tako, da postavi delavca v manj ugoden položaj.
2
−
(2) Kandidatom za pomožne policiste in pomožnim policistom med usposabljanjem in med opravljanjem nalog policije pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati ali spremeniti tako, da postavi delavca v manj ugoden položaj.
2
+
(2) Delodajalci kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov zaradi usposabljanja oziroma opravljanja nalog policije ne smejo postaviti v manj ugoden položaj.
3
−
(3) Delodajalci kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov zaradi usposabljanja oziroma opravljanja nalog policije ne smejo postaviti v manj ugoden položaj.
−
1
·
(1) Pomožni policisti se vpokličejo za opravljanje nalog policije v naslednjih primerih:
1
·
(1) Pomožni policisti se vpokličejo za opravljanje nalog policije v naslednjih primerih:
2
·
- ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov;
2
·
- ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov;
+
3
+
- ob varnostnih pojavih, ki terjajo vključitev večjega števila policistov;
3
·
- ob naravnih in drugih nesrečah;
4
·
- ob naravnih in drugih nesrečah;
4
·
- v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost;
5
·
- v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost;
5
·
- za zavarovanje državne meje;
6
·
- za zavarovanje državne meje;
6
−
- v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja.
7
+
- v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja;
7
−
(2) O uporabi pomožne policije iz prejšnjega odstavka odloči minister na predlog generalnega direktorja policije.
8
+
- za varovanje določenih oseb, prostorov in objektov državnih organov ali tujih predstavništev ter objektov policije.
8
−
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko iz razlogov iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena, če gre za opravljanje nalog policije na območju ene policijske uprave, o uporabi pomožne policije na predlog direktorja policijske uprave odloči generalni direktor policije. O vpoklicu pomožne policije obvesti ministra.
9
+
(2) O uporabi pomožne policije iz prejšnjega odstavka, ki traja do 30 dni v istem koledarskem letu, odloči minister na predlog generalnega direktorja policije. O vpoklicu za daljše obdobje odloči vlada na predlog ministra. V primeru podaljšanja uporabe pomožne policije se lahko opravljanje nalog policije podaljša za čas trajanja vpoklicnih razlogov le tistemu pomožnemu policistu, ki s podaljšanjem soglaša.
9
−
(4) Pomožni policist je lahko na usposabljanje oziroma opravljanje nalog policije, razen za primere iz pete alineje prvega odstavka tega člena, v istem koledarskem letu poklican največ do 30 dni.
10
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko iz razlogov iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena, če gre za opravljanje nalog policije na območju ene policijske uprave, o uporabi pomožne policije na predlog direktorja policijske uprave odloči generalni direktor policije. O vpoklicu pomožne policije obvesti ministra.
1
·
(1) Policija zaradi izvedbe poziva na usposabljanje ali opravljanje nalog policije in izvajanja pogodbenih obveznosti vodi evidenco kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov.
1
·
(1) Policija zaradi izvedbe poziva na usposabljanje ali opravljanje nalog policije in izvajanja pogodbenih obveznosti vodi evidenco kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov.
2
−
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, zdravstveno stanje, šolsko izobrazbo, zaposlitev, poklic, davčno številko, šifro poslovnega partnerja, podatke o transakcijskem računu, podatke o delodajalcu, podatke o usposabljanjih za opravljanje nalog v pomožni policiji, podatke o dodatnih znanjih in veščinah, razporeditvi v skladu z organizacijo in sistemizacijo policije, o datumu sklenitve in prenehanja pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, prejetih priznanjih ter prebivanju v tujini, ki traja več kot tri mesece.
2
+
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, enotno matično številko občana (EMŠO), identifikacijsko oznako osebe, ki je v policijskih evidencah, telefonsko številko, elektronski naslov, zdravstveno stanje, šolsko izobrazbo, zaposlitev, poklic, davčno številko, šifro poslovnega partnerja, podatke o transakcijskem računu, podatke o delodajalcu, podatke o usposabljanjih za opravljanje nalog v pomožni policiji, podatke o dodatnih znanjih in veščinah, razporeditvi v matično enoto, številko pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, o datumu sklenitve in prenehanja pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, prejetih priznanjih ter bivanju v tujini, ki traja več kot tri mesece.
3
·
(3) Kandidat za pomožnega policista in pomožni policist morata policiji najkasneje v 15 dneh sporočiti spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka.
3
·
(3) Kandidat za pomožnega policista in pomožni policist morata policiji najkasneje v 15 dneh sporočiti spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka.
4
·
(4) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, je dolžan dati policiji na njeno zahtevo osebne podatke iz drugega odstavka tega člena o kandidatih za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, ki so vojaški obvezniki.
4
·
(4) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, je dolžan dati policiji na njeno zahtevo osebne podatke iz drugega odstavka tega člena o kandidatih za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, ki so vojaški obvezniki.
1
−
Način popolnjevanja pomožne policije in izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, vrste in način usposabljanj, višino plačila za pripravljenost in opravljanje nalog policije, nadomestila, povračila ter druge prejemke, odsotnost, pravice in dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste ter razloge za prenehanje in odpoved pogodbe predpiše vlada. XII. DELOVANJE POLICIJE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH, V KRIZI, VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
1
+
Način popolnjevanja pomožne policije in izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, vrste in način usposabljanj, višino in pogoje za plačilo pripravljenosti ter plačila za opravljeno delo, nadomestila, povračila stroškov ter druge prejemke, odsotnost, pravice in dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste predpiše vlada. XII. DELOVANJE POLICIJE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH, V KRIZI, VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
1
·
(1) Za delovanje policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju se uslužbenci policije, pomožni policisti in javni uslužbenci ministrstva (v nadaljnjem besedilu: obvezniki), ki opravljajo za policijo pomembne naloge ali naloge za zagotovitev notranje varnosti, razporejajo na delovno dolžnost ali na dolžnost sodelovanja v civilni zaščiti v ministrstvu in policiji.
1
·
(1) Za delovanje policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju se uslužbenci policije, pomožni policisti in javni uslužbenci ministrstva (v nadaljnjem besedilu: obvezniki), ki opravljajo za policijo pomembne naloge ali naloge za zagotovitev notranje varnosti, razporejajo na delovno dolžnost ali na dolžnost sodelovanja v civilni zaščiti v ministrstvu in policiji.
2
·
(2) Obvezniki, ki opravljajo za policijo pomembne naloge oziroma naloge za zagotovitev notranje varnosti, ki prostovoljno ali nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, morajo opravljati te naloge na način, ki jih ne ovira pri opravljanju nalog policije.
2
·
(2) Obvezniki, ki opravljajo za policijo pomembne naloge oziroma naloge za zagotovitev notranje varnosti, ki prostovoljno ali nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, morajo opravljati te naloge na način, ki jih ne ovira pri opravljanju nalog policije.
3
−
(3) Ministrstvo za potrebe izvajanja priprav in delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju vodi evidenco obveznikov, razporejenih na delovno dolžnost v ministrstvu ter policiji, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in policiji.
3
+
(3) Ministrstvo za potrebe izvajanja priprav in delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju vodi evidenco obveznikov, razporejenih na delovno dolžnost v ministrstvu ter policiji, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in policiji. Ministrstvo podatke iz prve do četrte alineje četrtega odstavka tega člena za obveznike, ki so uslužbenci policije ali javni uslužbenci ministrstva, pridobiva iz centralne kadrovske evidence.
4
·
(4) Evidenca obveznikov, razporejenih na delovne dolžnosti, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in policiji vsebuje naslednje podatke:
4
·
(4) Evidenca obveznikov, razporejenih na delovne dolžnosti, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in policiji vsebuje naslednje podatke:
5
−
- osebno ime, kraj rojstva, davčno številko, podatke o stalnem in začasnem prebivališču,
5
+
- osebno ime, kraj rojstva, EMŠO, podatke o stalnem in začasnem prebivališču,
6
·
- o delovnem razmerju in delovnem mestu,
6
·
- o delovnem razmerju in delovnem mestu,
7
·
- o strokovni izobrazbi, funkcionalnem in specialnem znanju ter druge podatke o strokovni usposobljenosti in izkušnjah,
7
·
- o strokovni izobrazbi, funkcionalnem in specialnem znanju ter druge podatke o strokovni usposobljenosti in izkušnjah,
8
·
- o prenehanju delovnega razmerja,
8
·
- o prenehanju delovnega razmerja,
9
·
- o izvajanju obveznosti iz delovne dolžnosti in dolžnosti civilne zaščite v ministrstvu oziroma policiji (datum razporeditve, številko dokumenta razporeditve),
9
·
- o izvajanju obveznosti iz delovne dolžnosti in dolžnosti civilne zaščite v ministrstvu oziroma policiji (datum razporeditve, številko dokumenta razporeditve),
10
·
- o pristojnem upravnem organu za razporejanje, datumu ukinitve razporeditve, vrsti dolžnosti,
10
·
- o pristojnem upravnem organu za razporejanje, datumu ukinitve razporeditve, vrsti dolžnosti,
11
·
- o izvajanju nalog civilne zaščite v ministrstvu in policiji.
11
·
- o izvajanju nalog civilne zaščite v ministrstvu in policiji.
12
·
(5) Upravni organi, pristojni za obrambne zadeve in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki vodijo zbirke osebnih in drugih podatkov o vojaških obveznikih in obveznikih civilne zaščite ter sredstvih iz popisa, so dolžni posredovati ministrstvu osebne in druge podatke, ki so potrebni za izvajanje priprav in delovanje policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju. XIII. KAZENSKE DOLOČBE IN NADZOR
12
·
(5) Upravni organi, pristojni za obrambne zadeve in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki vodijo zbirke osebnih in drugih podatkov o vojaških obveznikih in obveznikih civilne zaščite ter sredstvih iz popisa, so dolžni posredovati ministrstvu osebne in druge podatke, ki so potrebni za izvajanje priprav in delovanje policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju. XIII. KAZENSKE DOLOČBE IN NADZOR
1
−
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 40. člena ali s prvim odstavkom 41. člena tega zakona.
1
+
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 40. člena, s prvim ali drugim odstavkom 41. člena tega zakona.
2
−
(2) Z globo od 400 do 800 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in fizična oseba, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 40. člena ali s prvim odstavkom 41. člena tega zakona.
2
+
(2) Z globo od 400 do 800 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in fizična oseba, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 40. člena, s prvim ali drugim odstavkom 41. člena tega zakona.
3
−
(3) Za nadzor in odločanje o prekrških po tem členu je pristojna policija. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3
+
(3) Za nadzor in odločanje o prekrških po tem členu je pristojna policija. XIII.a POSEBNE DOLOČBE
+
1
+
Ne glede na določbo drugega odstavka 102. člena tega zakona pomožnim policistom plačilo za pripravljenost ne pripada do 31. decembra 2015.
+
1
+
(1) Uslužbenec policije, ki ima status veterana oziroma veteranke v vojni za Slovenijo v skladu z zakonom, ki ureja vojne veterane, in ki je do upokojitve delal v policiji, lahko zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe za službeno stanovanje ali stanovanje v lasti Republike Slovenije, ki mu ga je dodelilo ministrstvo na podlagi razpisa, za nedoločen čas z enakimi pravicami in obveznostmi iz najemnega razmerja.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zaprosi za sklenitev najemne pogodbe za službeno stanovanje ali stanovanje v lasti Republike Slovenije upokojeni vojni veteran, ki je do upokojitve opravljal delo v policiji in mu je ministrstvo dodelilo službeno stanovanje na podlagi razpisa za čas zaposlitve ter ima v njem prijavljeno stalno prebivališče.
+
3
+
(3) Vojni veteran lahko zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe iz prvega odstavka oziroma za sklenitev najemne pogodbe iz prejšnjega odstavka za nedoločen čas, če je to stanovanje njegovo edino stanovanje in če on ali njegov zakonec, zunajzakonski partner ali njegov družinski član iz petega odstavka tega člena, ki z njim stalno prebiva in je naveden v najemni pogodbi, ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali nepremičnine, ki je primerna za bivanje, in če on in njegov zakonec, zunajzakonski partner ali njegov družinski član iz petega odstavka tega člena, ki z njim stalno prebiva in je naveden v najemni pogodbi, nima finančnih sredstev ali nepremičnine v primerljivi tržni vrednosti, ki mu omogoča nakup stanovanja oziroma nepremičnine, primerne za bivanje, ki je primerljiva s stanovanjem, v katerem biva.
+
4
+
(4) V primeru smrti vojnega veterana iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe iz prvega odstavka tega člena ali sklenitev najemne pogodbe iz drugega odstavka tega člena za nedoločen čas tudi njegov zakonec ali zunajzakonski partner, če je ob njegovi smrti dejansko prebival v stanovanju, imel v njem prijavljeno stalno prebivališče in bil naveden v najemni pogodbi.
+
5
+
(5) V primeru smrti vojnega veterana iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko njegov otrok in otrok, ki je bil z vojnim veteranom v skrbniškem razmerju, zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe iz prvega odstavka tega člena ali sklenitev najemne pogodbe iz drugega odstavka tega člena za čas, ko bi za vojnega veterana veljala obveznost preživljanja otroka v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, če je ob njegovi smrti dejansko prebival v stanovanju, imel v njem prijavljeno stalno prebivališče in bil naveden v najemni pogodbi.
+
1
+
(1) Bivši uslužbenec policije, ki je vojni veteran, in mu je delovno razmerje v policiji prenehalo po letu 2010 zaradi reorganizacije ali je bil premeščen v ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ali mu je delovno razmerje pri policiji prenehalo zaradi premestitve v drug upravni organ ali zaposlitve v drugem državnem organu, lahko ob upokojitvi zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe za službeno stanovanje ali stanovanje v lasti Republike Slovenje, ki mu ga je dodelilo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve na podlagi razpisa, v katerem biva, za nedoločen čas z enakimi pravicami in obveznostmi iz najemnega razmerja.
+
2
+
(2) Podaljšanje najemne pogodbe iz prejšnjega odstavka za nedoločen čas se osebi iz prejšnjega odstavka in osebam iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena omogoči na način in pod pogoji iz prejšnjega člena. 109.č člen
+
3
+
(1) Ministrstvo za namen izdajanja potrdil po določbah zakona, ki ureja vojne veterane, pridobiva podatke iz kadrovskih evidenc ministrstva in policije o zaposlenih delavcih, o stroških dela in o izrabi delovnega časa za obdobje od 17. maja 1990 do 18. julija 1991 ter vodi evidenco izdanih potrdil o opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije zaradi uveljavljanja statusa vojnega veterana po zakonu, ki ureja vojne veterane (v nadaljnjem besedilu: evidenca izdanih potrdil zaradi uveljavljanja statusa vojnega veterana).
+
4
+
(2) V evidenci izdanih potrdil zaradi uveljavljanja statusa vojnega veterana ministrstvo in policijske uprave obdelujejo podatke o osebah, ki so bile v obdobju od 17. maja 1990 do 18. julija 1991 zaposlene v organih za notranje zadeve in o osebah, ki so bile od 17. maja 1990 do 18. julija 1991 v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve.
+
5
+
(3) Evidenca izdanih potrdil zaradi uveljavljanja statusa vojnega veterana vsebuje naslednje podatke:
+
6
+
1. osebno ime prosilca,
+
7
+
2. rojstne podatke prosilca (dan, mesec, leto in kraj),
+
8
+
3. EMŠO prosilca, za tujega državljana, ki mu ni dodeljena EMŠO, pa številko, vrsto in državo izdajateljico osebnega dokumenta,
+
9
+
4. naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca,
+
10
+
5. številko in datum potrdila o opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije zaradi uveljavljanja statusa vojnega veterana in
+
11
+
6. naziv organa, ki je potrdilo izdal.
+
12
+
(4) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo trajno v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
·
(1) Policija začne izvajati študijski program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz 92. člena tega zakona najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
1
·
(1) Policija začne izvajati študijski program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz 92. člena tega zakona najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
2
−
(2) Ministrstvo v petih letih po uveljavitvi tega zakona sistemizira delovna mesta, na katerih policisti opravljajo naloge z višjo strokovno izobrazbo, in na ta delovna mesta premesti policiste, ki pridobijo višjo strokovno izobrazbo.
2
+
(2) S 1. januarjem 2018 oziroma najpozneje do 30. junija 2018 se vsa delovna mesta policistov v V. tarifnem razredu, za katera se zahteva poklic policista, presistemizirajo v ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu in se policiste, ki zasedajo ta delovna mesta, premesti na ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu.
3
−
(3) Policiste, ki višje strokovne izobrazbe ne bodo pridobili, se ob uveljavitvi sistemizacije iz prejšnjega odstavka premesti na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje. Če tako delovno mesto ni prosto, jim preneha delovno razmerje.
3
+
(3) Ne glede na določbe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 - popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15 in 4/16) so policisti ob premestitvi na delovno mesto v VI. tarifnem razredu imenovani v naziv z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu. Ob premestitvi policistov na delovna mesta v VI. tarifnem razredu se plačni razred določi v skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15 in 82/15).
4
−
(4) Naloge na delovnih mestih, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, lahko opravljajo tudi policisti s srednjo strokovno izobrazbo, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona najmanj 17 let delovne dobe pri opravljanju nalog policije in so najmanj pet let opravljali naloge policije, za katere bo zahtevana višja strokovna izobrazba v skladu z drugim odstavkom tega člena.
4
+
(4) Policisti, ki so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo pridobljene višje strokovne izobrazbe, morajo do 1. januarja 2026 pridobiti to izobrazbo ali certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist. Delodajalec do 1. januarja 2026 vsem policistom, ki so bili premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo pridobljene višje strokovne izobrazbe, omogoči pridobitev navedene izobrazbe ali certifikata za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist. V času od 1. januarja 2018 do izteka roka, v katerem morajo pridobiti višjo strokovno izobrazbo oziroma certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist, lahko policisti napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi ves ta čas že imeli pridobljeno višjo strokovno izobrazbo. Vse te policiste je mogoče premeščati na delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki so bila sistemizirana zaradi uvedbe višješolskega poklicnega standarda in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu.
5
−
(5) Usposabljanje iz drugega odstavka 80. člena tega zakona se začne izvajati v enem letu od uveljavitve tega zakona. Uslužbenec policije, ki zaseda delovno mesto, kjer je potrebno znanje jezika narodnih skupnosti, in ob uveljavitvi tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 80. člena tega zakona, mora najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona izpolniti pogoj znanja jezika narodnih skupnosti.
5
+
(5) Policisti, ki višje strokovne izobrazbe ali certifikata za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist ne pridobijo v roku iz prejšnjega odstavka, se premestijo na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje. Če tako delovno mesto ni prosto, jim preneha delovno razmerje.
+
6
+
(6) Naloge na delovnih mestih, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, lahko opravljajo tudi policisti s srednjo strokovno izobrazbo, ki imajo na dan uveljavitve akta iz drugega odstavka tega člena najmanj 15 let delovne dobe pri opravljanju nalog policije ali pri opravljanju drugih primerljivih nalog v drugih državnih organih (npr. vojaška policija, finančna uprava) in so najmanj tri leta opravljali naloge policije, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba v skladu z drugim odstavkom tega člena.
+
7
+
(7) Policisti iz prejšnjega odstavka lahko napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi imeli pridobljeno višjo strokovno izobrazbo. Te policiste je mogoče premeščati na delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki so se sistemizirala zaradi uvedbe višješolske izobrazbe in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu.
+
8
+
(8) Usposabljanje iz drugega odstavka 80. člena tega zakona se začne izvajati v enem letu od uveljavitve tega zakona. Uslužbenec policije, ki zaseda delovno mesto, kjer je potrebno znanje jezika narodnih skupnosti, in ob uveljavitvi tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 80. člena tega zakona, mora najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona izpolniti pogoj znanja jezika narodnih skupnosti.
1
−
Generalnemu direktorju policije, ki je bil na ta položaj imenovan na podlagi Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 - odločba US in 58/11 - ZDT-1, 40/12 - ZUJF) in je na dan začetka uporabe tega zakona na tem položaju, v primeru razrešitve po petem odstavku 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 - uradno prečiščeno besedilo) pripada:
1
+
Generalnemu direktorju policije, ki je bil na ta položaj imenovan na podlagi Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo, 22/10 , 26/11 - odločba US in 58/11 - ZDT-1, 40/12 - ZUJF) in je na dan začetka uporabe tega zakona na tem položaju, v primeru razrešitve po petem odstavku 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 - uradno prečiščeno besedilo) pripada:
2
·
- v primeru prenehanja delovnega razmerja odpravnina v višini dveh petin povprečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj,
2
·
- v primeru prenehanja delovnega razmerja odpravnina v višini dveh petin povprečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj,
3
·
- v primeru premestitve polovica razlike med povprečno mesečno bruto plačo, kot jo je prejemal do razrešitve, in dejansko mesečno bruto plačo do izteka dobe, za katero je bil imenovan.
3
·
- v primeru premestitve polovica razlike med povprečno mesečno bruto plačo, kot jo je prejemal do razrešitve, in dejansko mesečno bruto plačo do izteka dobe, za katero je bil imenovan.
1
−
Policijska enota, ki opravlja naloge varovanja Državnega zbora Republike Slovenije, do oblikovanja posebne službe za notranje varovanje državnega zbora opravlja svoje naloge v skladu z internimi akti državnega zbora ter na način in v skladu s pravili policijske stroke.
−
1
·
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1
·
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
2
−
- naslednje določbe Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 - odločba US in 58/11 - ZDT-1, 40/12 - ZUJF): 1., 2., 2.a, 2.b, 2.c, 2.č, 4., 5., 5.a, 5.b, 5.c, 5.č, 5.d, 5.e, 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14., 15., 16., 17., 21., 21.a, 22., 27., 31., 31.a, 65., 66., 67., 67.a, 67.b, 67.c, 67.č, 68., 69., 69.a, 70., 71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82., 83., 84., 85., 85.a, 86.a, 88., 89., 90., 91., 93., 94., 94.a, 95., 101., 102., 103., 104., 105., 107., 109., 110., 111., 112., 113., 115., 116., 118., 119., 124., 125., 126. in 133. člen, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona;
2
+
- naslednje določbe Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo, 22/10 , 26/11 - odločba US in 58/11 - ZDT-1, 40/12 - ZUJF): 1., 2., 2.a, 2.b, 2.c, 2.č, 4., 5., 5.a, 5.b, 5.c, 5.č, 5.d, 5.e, 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14., 15., 16., 17., 21., 21.a, 22., 27., 31., 31.a, 65., 66., 67., 67.a, 67.b, 67.c, 67.č, 68., 69., 69.a, 70., 71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82., 83., 84., 85., 85.a, 86.a, 88., 89., 90., 91., 93., 94., 94.a, 95., 101., 102., 103., 104., 105., 107., 109., 110., 111., 112., 113., 115., 116., 118., 119., 124., 125., 126. in 133. člen, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona;
3
·
- druga alinea drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12), ki se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
3
·
- druga alinea drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12), ki se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
4
·
(2) Kazniva dejanja, ki jih storijo uradne osebe iz druge alinee drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12) do začetka uporabe tega zakona se obravnavajo skladno s 199. členom Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12).
4
·
(2) Kazniva dejanja, ki jih storijo uradne osebe iz druge alinee drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12) do začetka uporabe tega zakona se obravnavajo skladno s 199. členom Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12).
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šestdeseti dan po njegovi uveljavitvi. Št. 210-01/12-17/65 Ljubljana, dne 7. februarja 2013 EPA 654-VI Državni zbor Republike Slovenije Jakob Presečnik l.r. Podpredsednik
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šestdeseti dan po njegovi uveljavitvi.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-J) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-J), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. februarja 2026. Št. 003-02-1/2026-85 Ljubljana, dne 19. februarja 2026 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI (ZODPol-J)
−
1
−
(1) Policisti, ki so bili v skladu z drugim odstavkom 110. člena zakona premeščeni na ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu in v roku iz četrtega odstavka 110. člena zakona niso pridobili višje strokovne izobrazbe ali pa certifikata za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist, morajo do 1. januarja 2027 pridobiti višjo strokovno izobrazbo ali pa certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist. Do izteka roka, v katerem morajo pridobiti višjo strokovno izobrazbo oziroma certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist, lahko policisti napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi ves ta čas že imeli pridobljeno višjo strokovno izobrazbo. Vse te policiste je mogoče premeščati na delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki so bila sistemizirana zaradi uvedbe višješolskega poklicnega standarda in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot so o dosegli v V. tarifnem razredu.
−
2
−
(2) Ne glede na peti odstavek 110. člena zakona policisti iz prejšnjega odstavka nadaljujejo z delom na delovnih mestih, na katerih so opravljali delo 1. januarja 2026.
−
3
−
(3) Policiste, ki višje strokovne izobrazbe ali certifikata za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist ne bodo pridobili v roku iz prvega odstavka tega člena, se najkasneje v roku enega meseca po poteku roka iz prvega odstavka tega člena, premesti na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje. Če tako delovno mesto ni prosto, jim preneha delovno razmerje.
−
1
−
Ne glede na prvi odstavek 40. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 85/25) minister, pristojen za notranje zadeve, izda akt iz osmega odstavka 97.a člena zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 210-01/25-73/16 Ljubljana, dne 11. februarja 2026 EPA 2694-IX Državni zbor Republike Slovenije Nataša Sukič podpredsednica
−