← Back to list
Zakon o ohranjanju narave
ZON
147articles changed
+45added
+20removed
+82modified
added 18509removed 6137words
619paragraphs
Version history
1
·
(1) Ta zakon določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave.
1
·
(1) Ta zakon določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave.
2
−
(2) Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti so ukrepi, s katerimi se ureja varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), vključno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi, in omogoča trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ter zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja.
2
+
(2) Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti so ukrepi, s katerimi se ureja varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), vključno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi, in omogoča trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ter zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja. Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti so tudi ukrepi za preprečevanje, zmanjšanje in ublažitev škodljivih vplivov namernega in nenamernega vnosa ter širjenja invazivnih vrst.
3
·
(3) Sistem varstva naravnih vrednot je sistem, ki določa postopke in načine podeljevanja statusa naravnih vrednot ter izvajanje njihovega varstva.
3
·
(3) Sistem varstva naravnih vrednot je sistem, ki določa postopke in načine podeljevanja statusa naravnih vrednot ter izvajanje njihovega varstva.
+
4
+
(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
+
5
+
1. Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L št. 20 z dne 26. 1. 2010, str. 7), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o uskladitvi obveznosti poročanja na področju zakonodaje, povezane z okoljem, ter spremembi uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2002/49/ES , 2004/35/ES , 2007/2/ES , 2009/147/ES in 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005 ter Direktive Sveta 86/278/EGS (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 115),
+
6
+
2. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193),
+
7
+
3. Direktiva Sveta z dne 28. marca 1983 o uvozu kož nekaterih tjulnjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice 83/129/EGS (UL L št. 91 z dne 9. 4. 1983, str. 30), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta z dne 8. junija 1989 o spremembi Direktive 83/129/EGS o uvozu kož nekaterih tjulnjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice (UL L št. 163 z dne 14. 6. 1989, str. 37) in
+
8
+
4. Direktiva Sveta 1999/22/ES z dne 29. marca 1999 o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih (UL L št. 94 z dne 9. 4. 1999, str. 24).
+
9
+
(5) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L št. 317 z dne 4. 11. 2014, str. 35), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/968 z dne 30. aprila 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ocen tveganja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami (UL L št. 174 z dne 10. 7. 2018, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1143/2014/EU ).
1
−
(1) Določbe tega zakona glede dolžnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot se ne uporabljajo pri ukrepih za:
1
+
(1) Določbe tega zakona o dolžnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot se ne uporabljajo:
2
−
- odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja,
2
+
- pri izvajanju nujnih ukrepov in del zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravne ali druge nesreče v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
3
−
- reševanje ljudi in premoženja,
3
+
- pri izvajanju izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti v zvezi z intervencijo v primeru naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ki so nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda;
4
−
- izvajanje nujnih ukrepov obrambe države.
4
+
- pri izvajanju nujnih ukrepov obrambe države v skladu s predpisi o obrambi.
5
−
(2) Določba prejšnjega odstavka velja le za čas trajanja neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženje.
5
+
(2) Izjema iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka velja od trenutka nastanka naravne ali druge nesreče do dneva, ko pristojni organ v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, odloči, da so zagotovljeni pogoji za prenehanje intervencije, izjema iz tretje alineje prejšnjega odstavka pa v času povečane nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti ter razglašenega izrednega ali vojnega stanja do dneva preklica teh stanj v skladu s predpisi o obrambi.
6
−
(3) Nujni ukrepi obrambe države iz tretje alinee prvega odstavka tega člena so tisti, katerih opustitev bi lahko bistveno zmanjšala bojno pripravljenost Slovenske vojske oziroma ogrozila izvajanje ukrepov za pripravljenost ali mobilizacijo.
6
+
(3) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave mora v 60 dneh od prenehanja okoliščin iz prejšnjega odstavka ugotoviti vpliv izvajanja nujnih del in izrednih ukrepov na cilje ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.
7
−
(4) Izbere se tisti ukrep iz prvega odstavka tega člena, ki ob doseganju enakih učinkov najmanj poškoduje naravo.
7
+
(4) Pri izvajanju nujnih del in izrednih ukrepov iz prvega odstavka tega člena je treba v čim večji meri upoštevati potrebe ohranjanja narave v skladu s tem zakonom.
1
·
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1
·
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
2
·
1. Domorodna (avtohtona) živalska ali rastlinska vrsta je tista, ki je v določenem ekosistemu naravno prisotna; od vrst, ki so bile iztrebljene, se za domorodne štejejo tiste, za katere v ekosistemu še obstajajo približno enaki biotopski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo.
2
·
1. Domorodna (avtohtona) živalska ali rastlinska vrsta je tista, ki je v določenem ekosistemu naravno prisotna; od vrst, ki so bile iztrebljene, se za domorodne štejejo tiste, za katere v ekosistemu še obstajajo približno enaki biotopski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo.
3
·
2. Doselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste že živijo.
3
·
2. Doselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste že živijo.
4
·
3. Ekosistem je funkcionalna celota življenjskega prostora (biotop) in življenjske združbe (biocenoza), katerega sestavine so v dinamičnem ravnovesju.
4
·
3. Ekosistem je funkcionalna celota življenjskega prostora (biotop) in življenjske združbe (biocenoza), katerega sestavine so v dinamičnem ravnovesju.
5
·
4. Geotop je del geosfere geološkega, geomorfološkega ali hidrološkega pomena.
5
·
4. Geotop je del geosfere geološkega, geomorfološkega ali hidrološkega pomena.
6
·
5. Gojitev rastlin je gojenje rastlin domorodnih ali tujerodnih vrst z namenom pridobivanja hrane, prodaje, za okras, za industrijske ali zdravilne namene, namene učno-vzgojnega ali znanstvenoraziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste.
6
·
5. Gojitev rastlin je gojenje rastlin domorodnih ali tujerodnih vrst z namenom pridobivanja hrane, prodaje, za okras, za industrijske ali zdravilne namene, namene učno-vzgojnega ali znanstvenoraziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste.
7
·
6. Gojena žival je tista, ki je potomka staršev vzgojenih v ujetništvu.
7
·
6. Gojena žival je tista, ki je potomka staršev vzgojenih v ujetništvu.
8
·
7. Gojitev živali je gojenje (hranjenje, omogočanje razmnoževanja, križanje) živali domorodnih ali tujerodnih vrst v prostoru, ločenem od narave (ogradi, obori, kletki, bazenih, koritih in v podobnih prostorih), zlasti z namenom pridobivanja hrane, lova, prodaje, učno-vzgojnega ali znanstvenoraziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste.
8
·
7. Gojitev živali je gojenje (hranjenje, omogočanje razmnoževanja, križanje) živali domorodnih ali tujerodnih vrst v prostoru, ločenem od narave (ogradi, obori, kletki, bazenih, koritih in v podobnih prostorih), zlasti z namenom pridobivanja hrane, lova, prodaje, učno-vzgojnega ali znanstvenoraziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste.
9
·
8. Habitat (življenjski prostor) je s specifičnimi neživimi in živimi dejavniki opredeljen prostor vrste oziroma geografsko opredeljen prostor osebka ali populacije vrste.
9
·
8. Habitat (življenjski prostor) je s specifičnimi neživimi in živimi dejavniki opredeljen prostor vrste oziroma geografsko opredeljen prostor osebka ali populacije vrste.
10
·
9. Naselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste niso bile nikoli prisotne. Naselitev je lahko izvedena z namenom, da rastline ali živali v novem ekosistemu živijo, ali je nezavedna in je posledica človekovega malomarnega ravnanja, npr. odmetavanje akvarijskih ali terarijskih živali v naravo ali omogočanje pobega živali iz ograjenih prostorov. Vnos živali v prostor za gojitev živali ni naselitev.
10
·
9. Naselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste niso bile nikoli prisotne. Naselitev je lahko izvedena z namenom, da rastline ali živali v novem ekosistemu živijo, ali je nezavedna in je posledica človekovega malomarnega ravnanja, npr. odmetavanje akvarijskih ali terarijskih živali v naravo ali omogočanje pobega živali iz ograjenih prostorov. Vnos živali v prostor za gojitev živali ni naselitev.
11
·
10. Invazivna vrsta je invazivna tujerodna vrsta iz 2. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU , ki je:
11
·
10. Invazivna vrsta je invazivna tujerodna vrsta iz 2. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU , ki je:
12
·
- invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, iz 3. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU ,
12
·
- invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, iz 3. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU ,
13
·
- invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva državo članico, iz 4. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU ,
13
·
- invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva državo članico, iz 4. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU ,
14
·
- invazivna tujerodna vrsta, določena v okviru izrednih ukrepov v skladu s prvim ali četrtim odstavkom 10. člena Uredbe 1143/2014/EU .
14
·
- invazivna tujerodna vrsta, določena v okviru izrednih ukrepov v skladu s prvim ali četrtim odstavkom 10. člena Uredbe 1143/2014/EU .
15
·
11. Izvoz je vsak iznos blaga s carinskega območja Evropske unije.
15
·
11. Izvoz je vsak iznos blaga s carinskega območja Evropske unije.
16
·
12. Oblikovana narava je del narave, ki ga človek preoblikuje z namenom vzgoje, izobraževanja, oblikovanja krajinskih elementov ali katerim drugim namenom in je pomemben zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti. Za oblikovano naravo se štejejo zlasti: drevoredi, botanični vrtovi, alpinetumi in drugi oblikovani ekosistemi.
16
·
12. Oblikovana narava je del narave, ki ga človek preoblikuje z namenom vzgoje, izobraževanja, oblikovanja krajinskih elementov ali katerim drugim namenom in je pomemben zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti. Za oblikovano naravo se štejejo zlasti: drevoredi, botanični vrtovi, alpinetumi in drugi oblikovani ekosistemi.
17
·
13. Odvzem rastline ali živali iz narave je odvzem žive ali mrtve rastline ali dela rastline ali živali iz habitata.
17
·
13. Odvzem rastline ali živali iz narave je odvzem žive ali mrtve rastline ali dela rastline ali živali iz habitata.
18
·
14. Ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote sta ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote ali zavarovanega območja, ki pomenita dostopanje do naravne vrednote ali zavarovanega območja in vstopanje na naravno vrednoto ali zavarovano območje z namenom njegovega spoznavanja in doživljanja ter telesne ali duševne sprostitve ali aktivnosti, na način, da naravna vrednota ni ogrožena, in se izvajata brez podelitve koncesije po tem ali drugih zakonih.
18
·
14. Ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote sta ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote ali zavarovanega območja, ki pomenita dostopanje do naravne vrednote ali zavarovanega območja in vstopanje na naravno vrednoto ali zavarovano območje z namenom njegovega spoznavanja in doživljanja ter telesne ali duševne sprostitve ali aktivnosti, na način, da naravna vrednota ni ogrožena, in se izvajata brez podelitve koncesije po tem ali drugih zakonih.
19
·
15. Ohranjanje narave je vsako ravnanje, ki se opravlja zaradi ohranitve biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.
19
·
15. Ohranjanje narave je vsako ravnanje, ki se opravlja zaradi ohranitve biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.
20
·
16. Okrnitev narave je stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote.
20
·
16. Okrnitev narave je stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote.
21
·
17. Poseg v naravo je poseg v okolje po predpisih o varstvu okolja.
21
·
17. Poseg v naravo je poseg v okolje po predpisih o varstvu okolja.
22
·
18. Ponovna naselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem so bile rastline ali živali te vrste iztrebljene, v ekosistemu pa še obstajajo približno enaki abiotski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo.
22
·
18. Ponovna naselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem so bile rastline ali živali te vrste iztrebljene, v ekosistemu pa še obstajajo približno enaki abiotski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo.
23
·
19. Populacija je skupina prostorsko in časovno povezanih rastlin ali živali iste vrste, v kateri se te med seboj križajo.
23
·
19. Populacija je skupina prostorsko in časovno povezanih rastlin ali živali iste vrste, v kateri se te med seboj križajo.
24
·
20. Raba naravne vrednote v zvezi z ogledovanjem in obiskovanjem je vodenje ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote, zaradi česar se omejijo pravice drugih, če se izvajajo kot pridobitna dejavnost.
24
·
20. Raba naravne vrednote v zvezi z ogledovanjem in obiskovanjem je vodenje ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote, zaradi česar se omejijo pravice drugih, če se izvajajo kot pridobitna dejavnost.
25
·
21. Rastlinska ali živalska vrsta ali podvrsta ali varieteta je tista, katere osebki - vse razvojne oblike (v nadaljnjem besedilu: rastline ali živali) lahko živijo prosto v naravi, neodvisno od človeka in niso nastali z umetnim izborom (odbiranje in gojenje osebkov z namenom pridobivanja ras domačih živali ali sort kulturnih rastlin) ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove. Cepljivke, glive in lišaji se obravnavajo kot rastlinska vrsta.
25
·
21. Rastlinska ali živalska vrsta ali podvrsta ali varieteta je tista, katere osebki - vse razvojne oblike (v nadaljnjem besedilu: rastline ali živali) lahko živijo prosto v naravi, neodvisno od človeka in niso nastali z umetnim izborom (odbiranje in gojenje osebkov z namenom pridobivanja ras domačih živali ali sort kulturnih rastlin) ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove. Cepljivke, glive in lišaji se obravnavajo kot rastlinska vrsta.
26
·
22. Sestavine biotske raznovrstnosti so rastlinske in živalske vrste, njihov genski material in ekosistemi.
26
·
22. Sestavine biotske raznovrstnosti so rastlinske in živalske vrste, njihov genski material in ekosistemi.
27
·
23. Sistem spremljanja je sistem nadzora iz prvega odstavka 14. člena Uredbe 1143/2014/EU .
27
·
23. Sistem spremljanja je sistem nadzora iz prvega odstavka 14. člena Uredbe 1143/2014/EU .
28
·
24. Tranzit je vsak prenos blaga preko carinskega območja Evropske unije pod carinskim nadzorom.
28
·
24. Tranzit je vsak prenos blaga preko carinskega območja Evropske unije pod carinskim nadzorom.
29
·
25. Tujerodna (alohtona) živalska vrsta je tista, ki jo naseli človek in v biocenozi določenega ekosistema pred naselitvijo ni bila prisotna; od vrst, ki so bile iztrebljene, se za tujerodne štejejo tiste, za katere v ekosistemu ne obstajajo več približno enaki biotopski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo.
29
·
25. Tujerodna (alohtona) živalska vrsta je tista, ki jo naseli človek in v biocenozi določenega ekosistema pred naselitvijo ni bila prisotna; od vrst, ki so bile iztrebljene, se za tujerodne štejejo tiste, za katere v ekosistemu ne obstajajo več približno enaki biotopski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo.
30
·
26. Tujerodna (alohtona) rastlinska vrsta je tista, ki jo naseli človek in pred naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije.
30
·
26. Tujerodna (alohtona) rastlinska vrsta je tista, ki jo naseli človek in pred naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije.
31
·
27. Ugodno stanje rastlinske ali živalske vrste je stanje, ki v predvidljivi prihodnosti zagotavlja obstoj vrste.
31
·
27. Ugodno stanje rastlinske ali živalske vrste je stanje, ki v predvidljivi prihodnosti zagotavlja obstoj vrste.
32
·
28. Uvoz je vsak vnos na carinsko območje Evropske unije.
32
·
28. Uvoz je vsak vnos na carinsko območje Evropske unije.
33
·
29. Zatočišče za živali je prostor, namenjen za začasno oskrbo oziroma zdravljenje bolnih ali ranjenih živali, zapuščenih mladičev, ki sami še niso sposobni preživeti v naravi, ter živali, ki so bile odvzete imetniku zaradi protipravnega zadrževanja v ujetništvu, nedovoljene trgovine, izvoza, uvoza in zaradi drugih z zakonom določenih razlogov. II. OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI 2.1. Rastlinske in živalske vrste
33
·
29. Zatočišče za živali je prostor, namenjen za začasno oskrbo oziroma zdravljenje bolnih ali ranjenih živali, zapuščenih mladičev, ki sami še niso sposobni preživeti v naravi, ter živali, ki so bile odvzete imetniku zaradi protipravnega zadrževanja v ujetništvu, nedovoljene trgovine, izvoza, uvoza in zaradi drugih z zakonom določenih razlogov. II. OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI 2.1. Rastlinske in živalske vrste
34
+
10. Invazivna vrsta je invazivna tujerodna vrsta iz 2. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU, ki je:
+
35
+
- invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, iz 3. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU,
+
36
+
- invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva državo članico, iz 4. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU,
+
37
+
- invazivna tujerodna vrsta, določena v okviru izrednih ukrepov v skladu s prvim ali četrtim odstavkom 10. člena Uredbe 1143/2014/EU.
+
+
1
+
(1) Ne glede na prejšnji člen je dovoljeno poškodovati, zastrupiti, vznemirjati, ujeti, odvzeti iz narave ali usmrtiti živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst, ki so določene v predpisu, izdanem na podlagi 81. člena tega zakona, če:
+
2
+
- ni druge zadovoljive možnosti,
+
3
+
- ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in
+
4
+
- obstaja razlog zagotavljanja koristi varstva vrst, preprečitve resne škode, zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, doseljevanja ali ponovnega naseljevanja živali, raziskovanja in izobraževanja ali selektivnega odvzema nekaterih živali iz narave.
+
5
+
(2) Ne glede na prejšnji člen je dovoljeno uničiti, odvzeti iz narave, poškodovati ali zbirati zavarovane rastlinske vrste, ki so določene v predpisu, izdanem na podlagi 81. člena tega zakona, če:
+
6
+
- ni druge zadovoljive možnosti,
+
7
+
- ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja rastlinske vrste na naravnem območju razširjenosti in
+
8
+
- obstaja razlog zagotavljanja koristi varstva vrst, preprečitve resne škode, zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, raziskovanja, izobraževanja, obnovitve populacije, doseljevanja in ponovnega naseljevanja.
+
9
+
(3) Ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), z odločbo odredi poseg v zavarovane živalske ali rastlinske vrste iz prvega ali drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti.
+
10
+
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za raziskovanje, izobraževanje, doseljevanje ali ponovno naseljevanje lahko izda odločba po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Odločba se izda največ za pet let.
+
11
+
(5) Kadar je poseg iz prvega odstavka tega člena treba izvesti z usmrtitvijo z uporabo strelnega orožja, se ta izvede v skladu s pravili za opravljanje lova, kot jih določajo predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo, pri čemer so ne glede na omejitev nošenja in uporabe orožja na nelovni površini v predpisih, ki urejajo orožje, pri usmrtitvi živali dovoljeni tudi poseg in nošenje ter uporaba orožja na nelovni površini, kar se določi v odločbi iz tretjega odstavka tega člena. Izvajalec posega mora na nelovni površini zaradi varnosti in zdravja ljudi zavarovati območje in o tem predhodno obvestiti krajevno pristojno policijsko enoto, ki neposredno nudi pomoč pri zavarovanju izvedbe ukrepov.
+
12
+
(6) Odločba iz tretjega odstavka tega člena se izda na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, za velike zveri pa Zavod za gozdove Slovenije, pri čemer se je treba pred izdajo strokovnega mnenja o tem posvetovati z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
+
13
+
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko usmrtitev zavarovane prosto živeče živalske vrste iz prvega odstavka tega člena izvede brez odločbe, če je najdena žival s takšno poškodbo, zaradi katere ni sposobna preživeti v naravnem okolju.
+
14
+
(8) Kadar je poseg iz prvega odstavka tega člena treba izvesti z usmrtitvijo, se izvedba ukrepa usmrtitve odredi upravljavcu lovišča. Če upravljavec lovišča, ki ni upravljavec lovišča s posebnim namenom, ne more zagotoviti izvedbe ukrepa usmrtitve, poseg izvede upravljalec lovišča s posebnim namenom.
+
15
+
(9) Če so izpolnjeni pogoji za nujni ukrep v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, se odločba iz tretjega odstavka tega člena lahko izda ustno, brez fizične prisotnosti uradne osebe na terenu, če je z uporabo naprave, ki omogoča prenos slike in zvoka, izvajalca na daljavo mogoče nedvoumno identificirati. V tem primeru pred izdajo ustne odločbe ni treba pridobiti mnenj iz šestega odstavka tega člena.
+
16
+
(10) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predpiše podrobnejše pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, podrobnejšo vsebino vloge in odločbe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ter določi način priprave in podrobnejšo vsebino strokovnega mnenja iz šestega odstavka tega člena.
1
·
(1) Če se raba rastlin ali živali odvija na podlagi načrtov, se trajnostno gospodarjenje z rastlinskimi in živalskimi vrstami zagotavlja ob upoštevanju gospodarske in socialne funkcije tako, da se v načrtih upoštevajo ekosistemske in biogeografske značilnosti vrste ali populacije, ki so pomembne za ohranitev ugodnega stanja vrste.
1
·
(1) Če se raba rastlin ali živali odvija na podlagi načrtov, se trajnostno gospodarjenje z rastlinskimi in živalskimi vrstami zagotavlja ob upoštevanju gospodarske in socialne funkcije tako, da se v načrtih upoštevajo ekosistemske in biogeografske značilnosti vrste ali populacije, ki so pomembne za ohranitev ugodnega stanja vrste.
2
−
(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) lahko predpiše pogoje rabe rastlin ali živali, ki se ne odvija na podlagi načrtov iz prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Vlada lahko predpiše pogoje rabe rastlin ali živali, ki se ne odvija na podlagi načrtov iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Če način ali obseg rabe z rastlinami ali živalmi neposredno ogroža ugodno stanje vrste, ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), rabo omeji ali začasno prepove.
3
+
(3) Če način ali obseg rabe z rastlinami ali živalmi neposredno ogroža ugodno stanje vrste, ministrstvo rabo omeji ali začasno prepove.
4
·
(4) Odločba iz prejšnjega odstavka se izda v soglasju z ministrstvom, pristojnim za gospodarjenje s posamezno rastlinsko ali živalsko vrsto.
4
·
(4) Odločba iz prejšnjega odstavka se izda v soglasju z ministrstvom, pristojnim za gospodarjenje s posamezno rastlinsko ali živalsko vrsto.
5
·
(5) Organ, ki je sprejel načrt gospodarjenja mora preveriti njegovo izvajanje in ga uskladiti s spremenjenimi razmerami.
5
·
(5) Organ, ki je sprejel načrt gospodarjenja mora preveriti njegovo izvajanje in ga uskladiti s spremenjenimi razmerami.
1
·
(1) Živali domorodnih in tujerodnih vrst je prepovedano zadrževati v ujetništvu v neustreznih bivalnih razmerah in brez ustrezne oskrbe.
1
·
(1) Živali domorodnih in tujerodnih vrst je prepovedano zadrževati v ujetništvu v neustreznih bivalnih razmerah in brez ustrezne oskrbe.
2
−
(2) Fizične ali pravne osebe, ki pridobijo velike sesalce, ptiče in plazilce ter živali vrst, ki so določene v ratificiranih mednarodnih pogodbah, z namenom zadrževanja v ujetništvu, so dolžne o tem obvestiti ministrstvo v 30 dneh po pridobitvi živali.
2
+
(2) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za veterinarstvo, predpiše ustrezne bivalne razmere in ustrezno oskrbo iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za veterinarstvo, predpiše bivalne razmere in oskrbo iz prvega odstavka tega člena ter živalske vrste, za katere velja obveznost iz prejšnjega odstavka.
−
1
·
(1) Fizična ali pravna oseba, ki namerava zadrževati živali domorodnih ali tujerodnih vrst v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti v živalskih vrtovih, akvarijih, terarijih ali podobnih prostorih, mora pridobiti dovoljenje ministrstva.
1
·
(1) Fizična ali pravna oseba, ki namerava zadrževati živali domorodnih ali tujerodnih vrst v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti v živalskih vrtovih, akvarijih, terarijih ali podobnih prostorih, mora pridobiti dovoljenje ministrstva.
2
−
(3) Vlada predpiše podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko zaradi varstva, zdravja in dobrobiti živalske vrste omeji vrste živali, ki se lahko prikazujejo v živalskim vrtovom podobnih prostorih.
2
+
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda, če prosilec dokaže, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena in da se bodo osebki prikazovali v okolju, ki je prilagojeno naravnim razmeram v habitatu in ne izkrivlja dejstev o biologiji živalske vrste.
3
·
(3) Vlada predpiše podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko zaradi varstva, zdravja in dobrobiti živalske vrste omeji vrste živali, ki se lahko prikazujejo v živalskim vrtovom podobnih prostorih.
3
·
(3) Vlada predpiše podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko zaradi varstva, zdravja in dobrobiti živalske vrste omeji vrste živali, ki se lahko prikazujejo v živalskim vrtovom podobnih prostorih.
1
−
(1) Fizična ali pravna oseba, ki namerava gojiti živali domorodnih ali tujerodnih vrst, mora pridobiti dovoljenje ministrstva.
1
+
(1) Fizična ali pravna oseba, ki namerava gojiti živali domorodnih ali tujerodnih vrst, razen invazivnih vrst, za katere se izda dovoljenje v skladu s 24.č in 24.d členom tega zakona, mora pridobiti dovoljenje za gojitev, ki ga izda ministrstvo.
2
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka določi minister živalske vrste, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev živali, ker ne ogrožajo domorodnih živalskih vrst.
2
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka določi minister živalske vrste, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev živali, ker ne ogrožajo domorodnih živalskih vrst.
3
·
(3) Če je za gojitev živali iz prvega odstavka tega člena treba pridobiti dovoljenje tudi po drugem zakonu, se ne glede na določbo prvega odstavka tega člena to dovoljenje izda po drugem zakonu in ob soglasju ministrstva.
3
·
(3) Če je za gojitev živali iz prvega odstavka tega člena treba pridobiti dovoljenje tudi po drugem zakonu, se ne glede na določbo prvega odstavka tega člena to dovoljenje izda po drugem zakonu in ob soglasju ministrstva.
4
·
(4) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena za živali tujerodnih vrst se izda po izvedenem postopku presoje tveganja za naravo.
4
·
(4) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena za živali tujerodnih vrst se izda po izvedenem postopku presoje tveganja za naravo.
5
·
(5) Fizična ali pravna oseba lahko pridobi dovoljenje iz prvega in četrtega odstavka tega člena, če izkaže, da so izpolnjeni pogoji osamitve prostora za gojitev živali od stičnega ekosistema, in če je prostor za gojitev povezan s stičnim ekosistemom prek naprav, ki blažijo negativne vplive.
5
·
(5) Fizična ali pravna oseba lahko pridobi dovoljenje iz prvega in četrtega odstavka tega člena, če izkaže, da so izpolnjeni pogoji osamitve prostora za gojitev živali od stičnega ekosistema, in če je prostor za gojitev povezan s stičnim ekosistemom prek naprav, ki blažijo negativne vplive.
6
−
(6) Minister predpiše, kdaj so izpolnjeni pogoji osamitve prostora za gojitev iz prejšnjega odstavka.
6
+
(6) Zahteva za izdajo dovoljenja za gojitev iz prvega odstavka tega člena se zavrne, če je posedovanje ali druga oblika ravnanja v povezavi z gojitvijo živali prepovedana po drugih predpisih.
7
−
(7) V primeru iz tretjega odstavka tega člena se izda predpis iz prejšnjega odstavka v soglasju s ministrom, pristojnim za izdajo dovoljenja.
−
1
·
Vlada predpiše podrobnejši način varstva rastlinskih ali živalskih vrst ter varstvo drugih vrst živih organizmov in pri tem uredi zlasti:
1
·
Vlada predpiše podrobnejši način varstva rastlinskih ali živalskih vrst ter varstvo drugih vrst živih organizmov in pri tem uredi zlasti:
2
·
1. ravnanje v zvezi z odvzemom živali iz narave, gojenjem, prenašanjem, naseljevanjem, ponovnim naseljevanjem in doseljevanjem, zadrževanjem živali v ujetništvu, trgovino, raziskovanjem živali, ravnanjem z mrtvimi živalmi ter preparatorstvom;
2
·
1. ravnanje v zvezi z odvzemom živali iz narave, gojenjem, prenašanjem, naseljevanjem, ponovnim naseljevanjem in doseljevanjem, zadrževanjem živali v ujetništvu, trgovino, raziskovanjem živali, ravnanjem z mrtvimi živalmi ter preparatorstvom;
3
·
2. ravnanje v zvezi z odvzemom rastlin iz narave, gojenjem, naseljevanjem, ponovnim naseljevanjem in doseljevanjem, trgovino, raziskovanjem in načinom nabiranja rastlin ter dovoljenimi količinami nabiranja;
3
·
2. ravnanje v zvezi z odvzemom rastlin iz narave, gojenjem, naseljevanjem, ponovnim naseljevanjem in doseljevanjem, trgovino, raziskovanjem in načinom nabiranja rastlin ter dovoljenimi količinami nabiranja;
4
−
3. ravnanje v zvezi s trgovino, uvozom, izvozom ali tranzitom rastlin ali živali;
4
+
3. ravnanje v zvezi s trgovino, uvozom, izvozom ali tranzitom rastlin ali živali, njihovih delov, izdelkov iz njih ali izdelkov, v katerih so ti vsebovani;
5
−
4. postopek odvzema rastlin ali živali tujerodnih vrst, ki ogrožajo domorodne vrste.
5
+
4. postopek odvzema rastlin ali živali tujerodnih vrst, ki ogrožajo domorodne vrste, in ravnanja v zvezi z omejevanjem in preprečevanjem širjenja ter zmanjševanjem in preprečevanjem negativnega vpliva tujerodnih vrst na naravo, zlasti invazivnih vrst;
+
6
+
5. ravnanja in omejitve v zvezi z dejavnostmi, posegi ali aktivnostmi, ki posledično vsaka zase ali ena v povezavi z drugo povzročajo ogroženost rastlinskih ali živalskih vrst, njihovih habitatov ali ekosistemov.
+
1
+
(1) Za izvajanje drugega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU morajo lastniki zemljišč, osebkov rastlin in živali, prevoznih sredstev, zemljine ali drugih predmetov, ki lahko vsebujejo ali širijo invazivne vrste, ter fizične in pravne osebe, ki jih posedujejo ter uporabljajo (v nadaljnjem besedilu: imetnik), zemljišča, osebke rastlin in živali, prevozna sredstva, zemljino ali druge predmete, ki jih lahko vsebujejo, pregledovati z namenom ugotavljanja pojava in širjenja invazivnih vrst ter ravnati tako, da preprečujejo vnos in širjenje invazivnih vrst.
+
2
+
(2) Imetniki morajo dopustiti izvedbo ukrepov za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst v skladu z Uredbo 1143/2014/EU in tem zakonom.
+
3
+
(3) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati na način, da se imetnikom v največji možni meri prepreči nastanek škode. Imetniki morajo biti o nameri izvedbe teh ukrepov predhodno obveščeni.
+
4
+
(4) Kadar je ukrep za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst odstranitev, ki jo je treba izvesti z uporabo strelnega orožja, se ta izvede v skladu s pravili za opravljanje lova, kot jih določajo predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo, pri čemer so ne glede na omejitev nošenja in uporabe orožja na nelovni površini v predpisih, ki urejajo orožje, pri usmrtitvi živali dovoljeni tudi poseg in nošenje ter uporaba orožja na nelovni površini, kar se določi v odločbi v skladu s prvim odstavkom 154.b člena tega zakona. Izvajalec ukrepa mora na nelovni površini zaradi varnosti in zdravja ljudi zavarovati območje in o tem predhodno obvestiti krajevno pristojno policijsko enoto, ki neposredno nudi pomoč pri zavarovanju izvedbe ukrepov.
+
5
+
(5) Kadar je ukrep za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst treba izvesti na način lova ali ribolova in gre za nujni ukrep v javnem interesu v skladu s petim odstavkom 154.b člena tega zakona, se prepovedi pri opravljanju lova ali ribolova iz predpisov, ki urejajo divjad in lovstvo, ter predpisov, ki urejajo ribištvo, ne uporabljajo.
+
6
+
(6) Ne glede na predpise, ki urejajo divjad in lovstvo, se lahko ukrepi za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst izvajajo tudi v času gnezdenja ptic, in sicer na podlagi predhodnih mnenj organizacije, pristojne za ohranjanje narave, in Zavoda za gozdove Slovenije, ki sta zavezujoči in v katerih se določijo ukrepi za preprečevanje oziroma omejevanje izgub na gnezdih, če je to potrebno.
+
7
+
(7) Ne glede na predpise, ki urejajo vode, se lahko ukrepi za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst rastlin izvajajo brez vodnega soglasja, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu v skladu s petim odstavkom 154.b člena tega zakona, pri čemer ta ne sme negativno vplivati na dobro stanje voda in gre samo za fizično odstranitev brez posegov z mehanizacijo.
+
8
+
(8) Ne glede na predpise, ki urejajo gozdove, se za izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst ne uporabljajo prepovedi za gozdni rezervat s strogim varstvenim režimom.
+
9
+
(9) Ne glede na 14. člen tega zakona za invazivne vrste ne velja splošni varstveni režim.
+
10
+
(10) Invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico, iz 4. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU in ukrepe za izvajanje prvega odstavka 12. člena Uredbe 1143/2014/EU , predpiše vlada z odlokom.
+
1
+
(1) Pristojni organ za izvajanje Uredbe 1143/2014/EU je ministrstvo, razen za izvajanje strokovnih nalog, za katere je pristojna organizacija, pristojna za ohranjanje narave.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je pristojni organ za izvajanje 15. člena Uredbe 1143/2014/EU v delu, ki se nanaša na naloge carinskega organa, razen prekrškovnih postopkov, Finančna uprava Republike Slovenije.
+
1
+
(1) Pristojne organizacije za zagotovitev izvajanja ukrepov za preprečitev nenamernega vnosa in širjenja, odstranitve in obvladovanja invazivnih vrst (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ukrepov) v skladu z Uredbo 1143/2014/EU so:
+
2
+
1. če gre za invazivne vrste rastlin in nevretenčarjev, ki so v gozdu, ali za invazivne vrste ptic in sesalcev, ki niso divjad in so v loviščih s posebnim namenom, Zavod za gozdove Slovenije v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo lovstvo in gozdarstvo;
+
3
+
2. če gre za invazivne vrste rib in rakov v celinskih vodah, Zavod za ribištvo Slovenije, z metodami in orodji v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo;
+
4
+
3. če gre za invazivne vrste rastlin, ki so na vodnih ali priobalnih zemljiščih, ministrstvo, pristojno za vode, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo, urejanje in rabo voda;
+
5
+
4. če gre za invazivne vrste rastlin v varovalnih pasovih in varovanih območjih javne infrastrukture na zemljiščih v lasti države ali občin, upravljavci te infrastrukture;
+
6
+
5. če gre za invazivne vrste rastlin na javnih občinskih površinah, upravljavci teh javnih površin;
+
7
+
6. če gre za invazivne vrste, ki niso navedene v 1. do 5. točki tega odstavka:
+
8
+
- na zavarovanih območjih upravljavci zavarovanih območij, razen za ukrepe na kmetijskih zemljiščih, na katerih mora uporabnik kmetijskega zemljišča izvajati te ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijsko politiko;
+
9
+
- zunaj zavarovanih območij in na zavarovanih območjih brez upravljavca, organizacija, pristojna za ohranjanje narave, razen za ukrepe na kmetijskih zemljiščih, na katerih mora uporabnik kmetijskega zemljišča izvajati te ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijsko politiko.
+
10
+
(2) Izvajalci ukrepov, ki izvajajo javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, zagotavljajo izvajanje nalog iz tega člena v okviru javne službe po tem zakonu.
+
11
+
(3) Pristojna organizacija za zagotovitev izvajanja ukrepov prevzema in odstranitve mrtvih osebkov invazivnih vrst živali, ki se ne uporabijo, je izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi.
+
12
+
(4) Če gre za invazivne vrste, ki so vključene v načrtovalske dokumente s področja gozdarstva, lovstva in ribištva, ukrepe proti tem invazivnim vrstam ne glede na določbe tega člena izvajajo pristojne organizacije, ki so s predpisi, ki urejajo gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, določene za izvajanje teh načrtovalskih dokumentov, na način, kot ga določajo ti načrtovalski dokumenti. 24.č člen (dovoljenje za raziskave, ohranjanje ex situ, znanstveno proizvodnjo in poznejšo uporabo v zdravstvene namene)
+
13
+
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz 8. člena Uredbe 1143/2014/EU , ministrstvo na zahtevo stranke dovoli raziskave o invazivnih vrstah, njihovo ohranjanje ex-situ, znanstveno proizvodnjo in poznejšo uporabo v zdravstvene namene.
+
14
+
(2) Za izvajanje točke b) drugega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU se dejavnost lahko izvaja, če je na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi zagotovljeno sodelovanje osebe, ki je pooblaščena kot odgovorna oseba za izvajanje sistema stalnega nadzora, načrta ukrepov v primeru pobega ali širjenja invazivne vrste in zagotavlja, da so osebki v zaprtem sistemu.
+
15
+
(3) Za izvajanje točke d) drugega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU se dejavnost lahko izvaja, če je žival označena v skladu s predpisom, ki ureja označevanje prosto živečih vrst v ujetništvu.
+
16
+
(4) Ministrstvo poleg dovoljenja v skladu s šestim odstavkom 8. člena Uredbe 1143/2014/EU izda dokazilo o izdaji dovoljenja kot potrdilo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, na obrazcu. Določena polja v dokazilu o izdaji dovoljenja se lahko izpolnijo v slovenskem in angleškem jeziku. Dokazilo o izdaji dovoljenja je treba pridobiti ob vsakokratnem premiku osebkov invazivnih vrst in jih mora stalno spremljati.
+
17
+
(5) Ministrstvo lahko kadar koli začasno ali trajno odvzame dovoljenje za raziskave o invazivnih vrstah, njihovo ohranjanje ex-situ, znanstveno proizvodnjo in poznejšo uporabo v zdravstvene namene in dokazilo o izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU .
+
18
+
(6) Ministrstvo za dovoljenja, izdana v skladu s tem členom in 8. členom Uredbe 1143/2014/EU , na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi podatke iz sedmega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU .
1
−
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz 8. člena Uredbe 1143/2014/EU, ministrstvo na zahtevo stranke dovoli raziskave o invazivnih vrstah, njihovo ohranjanje ex-situ, znanstveno proizvodnjo in poznejšo uporabo v zdravstvene namene.
−
2
−
(2) Za izvajanje točke b) drugega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU se dejavnost lahko izvaja, če je na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi zagotovljeno sodelovanje osebe, ki je pooblaščena kot odgovorna oseba za izvajanje sistema stalnega nadzora, načrta ukrepov v primeru pobega ali širjenja invazivne vrste in zagotavlja, da so osebki v zaprtem sistemu.
−
3
−
(3) Za izvajanje točke d) drugega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU se dejavnost lahko izvaja, če je žival označena v skladu s predpisom, ki ureja označevanje prosto živečih vrst v ujetništvu.
−
4
−
(4) Ministrstvo poleg dovoljenja v skladu s šestim odstavkom 8. člena Uredbe 1143/2014/EU izda dokazilo o izdaji dovoljenja kot potrdilo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, na obrazcu. Določena polja v dokazilu o izdaji dovoljenja se lahko izpolnijo v slovenskem in angleškem jeziku. Dokazilo o izdaji dovoljenja je treba pridobiti ob vsakokratnem premiku osebkov invazivnih vrst in jih mora stalno spremljati.
−
5
−
(5) Ministrstvo lahko kadar koli začasno ali trajno odvzame dovoljenje za raziskave o invazivnih vrstah, njihovo ohranjanje ex-situ, znanstveno proizvodnjo in poznejšo uporabo v zdravstvene namene in dokazilo o izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU.
−
6
−
(6) Ministrstvo za dovoljenja, izdana v skladu s tem členom in 8. členom Uredbe 1143/2014/EU, na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi podatke iz sedmega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU.
−
+
1
+
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz 9. člena Uredbe 1143/2014/EU , lahko ministrstvo na zahtevo stranke izda tudi dovoljenje in dokazilo o izdaji dovoljenja za opravljanje druge dejavnosti, ki niso dejavnosti iz prvega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU .
+
2
+
(2) Za izdajo dovoljenja in dokazila o izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 8. člena Uredbe 1143/2014/EU in prejšnjega člena.
+
1
+
(1) Za izvajanje prvega odstavka 14. člena Uredbe 1143/2014/EU ministrstvo zagotovi vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje sistema spremljanja.
+
2
+
(2) V sistemu spremljanja se vodijo naslednji podatki o posameznih invazivnih vrstah:
+
3
+
1. o navzočnosti in razširjenosti posameznih invazivnih vrst v naravi, vključno s podatki o vzorcih njihovega širjenja in razmnoževanja;
+
4
+
2. o zgodnjem odkritju vnosa ali navzočnosti invazivne vrste, za katere navzočnost v Republiki Sloveniji še ni bila znana, ter o njihovi potrditvi in obveščanju;
+
5
+
3. o sprejetih in izvedenih ukrepih za hitro odstranitev, o njihovi učinkovitosti in vplivih v skladu s 17. členom Uredbe 1143/2014/EU ;
+
6
+
4. o sprejetih in izvedenih ukrepih za obvladovanje, o njihovi učinkovitosti in vplivih v skladu z 19. členom Uredbe 1143/2014/EU ;
+
7
+
5. o ukrepih za obnovo ekosistemov v skladu z 20. členom Uredbe 1143/2014/EU ;
+
8
+
6. o odkritju nepravilnosti pri postopku uradnega nadzora blaga ob vnosu v Evropsko unijo;
+
9
+
7. drugi podatki, potrebni za poročanje v skladu z Uredbo 1143/2014/EU in za upravljanje invazivnih vrst.
+
10
+
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka v sistem spremljanja sporočajo pristojni organi iz 24.b člena tega zakona in izvajalci ukrepov iz 24.c člena tega zakona.
+
11
+
(4) Pristojni organi o kršitvah sproti obveščajo ministrstvo in zanj pripravljajo podatke, ki izhajajo iz opravljanja njihovih nalog, potrebne za poročanje v skladu s 24. členom Uredbe 1143/2014/EU ter za drugo obveščanje Evropske komisije in držav članic v skladu z Uredbo 1143/2014/EU .
+
1
+
(1) Podatek o zgodnjem odkritju invazivne vrste na območju ali delu območja Republike Slovenije, na katerem pred tem ni bila navzoča, v sodelovanju z izvajalci ukrepov taksonomsko potrdi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ki v primeru dvoma o pristnosti podatka najdbo preveri na terenu.
+
2
+
(2) O potrditvi zgodnjega odkritja invazivne vrste organizacija, pristojna za ohranjanje narave, obvesti ministrstvo.
+
3
+
(3) Ob potrditvi zgodnjega odkritja invazivne vrste organizacija, pristojna za ohranjanje narave, na podlagi posvetovanja z izvajalci ukrepov izda mnenje, v katerem določi predlog ukrepov za hitro odstranitev invazivne vrste in se opredeli tudi glede tehnične zahtevnosti izvedbe ukrepa, ter ga pošlje pristojni inšpekciji.
+
4
+
(4) Za izvajanje četrtega odstavka 18. člena Uredbe 1143/2014/EU organizacija, pristojna za ohranjanje narave, namesto predloga ukrepov za hitro odstranitev pristojni inšpekciji pošlje predlog ukrepov za preprečitev širjenja, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za odstopanje od hitre odstranitve.
+
1
+
(1) Če organizacija, pristojna za ohranjanje narave, na podlagi predloga pristojnih organov ali izvajalcev ukrepov ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 10. člena Uredbe 1143/2014/EU , pripravi strokovni predlog za določitev izrednih ukrepov, ki ga pošlje ministrstvu.
+
2
+
(2) Minister odredi izredne ukrepe iz prejšnjega odstavka.
+
3
+
(3) Za izvajanje drugega odstavka 5. člena in tretjega odstavka 10. člena Uredbe 1143/2014/EU organizacija, pristojna za ohranjanje narave, zagotovi oceno tveganja.
+
1
+
(1) Enotni akcijski načrt ali niz akcijskih načrtov za prednostne poti vnosa in širjenja ter preprečevanje nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v Republiko Slovenijo ali znotraj Republike Slovenije, iz 13. člena Uredbe 1143/2014/EU sprejme minister.
+
2
+
(2) Enotni akcijski načrt ali niz akcijskih načrtov iz prejšnjega odstavka se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
+
1
+
Za upravljanje močno razširjenih invazivnih vrst vlada sprejme operativni program v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, razen če je njihovo upravljanje že vključeno v posamezne načrtovalske dokumente s področja rabe naravnih virov.
1
−
(1) Ministrstvo dovoli izvoz, uvoz ali tranzit rastlin ali živali, njihovih delov ter izdelkov iz rastlin ali živali glede na določitev rastlinskih in živalskih vrst v ratificiranih mednarodnih pogodbah.
1
+
Ministrstvo izdaja dovoljenja, potrdila in druge listine (v nadaljnjem besedilu: odločbe) za izvoz, uvoz, tranzit ali druga ravnanja z rastlinami ali živalmi, njihovimi deli ter izdelki iz rastlin ali živali po predpisih Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki urejajo varstvo rastlinskih in živalskih vrst ali za izvajanje ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb s področja varstva rastlinskih in živalskih vrst.
2
−
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za tranzit ni potrebno, če tako določajo ratificirane mednarodne pogodbe.
−
+
1
+
(1) Pogoji v odločbi izdani na podlagi prejšnjega člena, morajo biti izpolnjeni ves čas veljavnosti odločbe.
+
2
+
(2) Vsakdo mora nemudoma sporočiti ministrstvu vsa dejstva, spremembe ali okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na veljavnost odločbe.
+
3
+
(3) Dejstva, spremembe in okoliščine iz prejšnjega odstavka so:
+
4
+
- neizpolnjeni pogoji na podlagi katerih je bila izdana odločba,
+
5
+
- smrt živali ali propad rastlin,
+
6
+
- uničenje živali ali rastlin,
+
7
+
- pobeg živali,
+
8
+
- druge okoliščine, zaradi katerih se vsebina odločbe razlikuje od dejanskega stanja.
+
9
+
(4) Izpolnjevanje pogojev določenih v odločbi iz prvega odstavka tega člena in dejstev, sprememb in okoliščin iz prejšnjega odstavka, preverja ministrstvo ves čas veljavnosti odločbe.
1
·
(1) Ugodno stanje rastlinskih ali živalskih vrst, ki so varovane na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb, se zagotavlja z varstvom njihovih habitatov in z varstvenim režimom, ki ga določi vlada s predpisom iz 81. člena tega zakona.
1
·
(1) Ugodno stanje rastlinskih ali živalskih vrst, ki so varovane na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb, se zagotavlja z varstvom njihovih habitatov in z varstvenim režimom, ki ga določi vlada s predpisom iz 81. člena tega zakona.
2
−
(2) Stanje vrste je ugodno, če sta razširjenost vrste in številčnost populacij v okviru naravnih nihanj in ne kažeta dolgoročnega trenda zmanjševanja in so habitati populacij vrste dovolj veliki, da zagotavljajo dolgoročno ohranitev populacij.
2
+
(2) Vrsta je v ugodnem stanju, če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot vitalna sestavina ekosistema, če se naravno območje razširjenosti vrste ne manjša in se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo in če so habitati populacij vrste za dolgoročno ohranitev njenih populacij dovolj veliki in bodo verjetno dovolj veliki tudi v prihodnje.
3
−
(3) Vlada predpiše smernice za ohranitev ugodnega stanja habitatov vrst iz prvega odstavka tega člena, ki se obvezno upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.
3
+
(3) Vlada predpiše smernice za ohranitev ugodnega stanja habitatov vrst iz prvega odstavka tega člena, ki se morajo upoštevati pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.
1
−
(1) Biotehnološko spremenjene rastline ali živali so tiste rastline ali živali, ki nastanejo z vnosom, zamenjavo ali odvzemom enega ali več segmentov DNA v dedno zasnovo celic oziroma iz nje in to spremembo prenašajo na potomce.
−
2
−
(2) Biotehnološko spremenjene rastline in živali se obravnavajo kot rastline ali živali tujerodnih vrst po določbah tega zakona.
−
1
·
(1) Dovoljenje iz drugega in tretjega odstavka 17. člena, četrtega odstavka 18. člena in prvega in tretjega odstavka 21. člena tega zakona se izda na podlagi opravljenega postopka presoje tveganja za naravo, s katerim se ugotovi, da poseg v naravo ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti.
1
·
(1) Dovoljenje iz drugega in tretjega odstavka 17. člena, četrtega odstavka 18. člena in prvega in tretjega odstavka 21. člena tega zakona se izda na podlagi opravljenega postopka presoje tveganja za naravo, s katerim se ugotovi, da poseg v naravo ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti.
2
·
(2) Postopek presoje tveganja za naravo iz prejšnjega odstavka opravi usposobljena pravna ali fizična oseba, ki jo za to pooblasti minister.
2
·
(2) Postopek presoje tveganja za naravo iz prejšnjega odstavka opravi usposobljena pravna ali fizična oseba, ki jo za to pooblasti minister.
3
−
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko opravlja postopek presoje tveganja za naravo za biotehnološko spremenjene rastline ali živali samo usposobljena pravna oseba, ki jo za to pooblasti minister.
3
+
(3) Minister predpiše podrobnejše pogoje in način izvedbe presoje tveganja za naravo ter pogoje za pridobitev in način pridobivanja pooblastila.
4
−
(4) Minister predpiše podrobnejše pogoje in način izvedbe presoje tveganja za naravo ter pogoje za pridobitev in način pridobivanja pooblastila.
4
+
(4) Stroške opravljanja postopka presoje tveganja za naravo krije oseba, ki želi pridobiti dovoljenje iz prvega odstavka tega člena.
5
−
(5) Stroške opravljanja postopka presoje tveganja za naravo krije oseba, ki želi pridobiti dovoljenje iz prvega odstavka tega člena. 2.2. Genski material
5
+
(5) S predpisom iz tretjega odstavka tega člena se določi tudi, kdaj so izpolnjeni pogoji osamitve prostora za gojitev živali iz petega odstavka 21. člena tega zakona.
+
1
+
(1) Človekove aktivnosti v naravi se izvajajo tako, da ne obremenjujejo habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst do stopnje ogroženosti vrste in ne ogrožajo stabilnosti naravnih procesov.
+
2
+
(2) Aktivnosti iz prejšnjega odstavka so aktivnosti, ki ne sodijo med gospodarske dejavnosti iz petega odstavka 14. člena tega zakona, povzročajo pa povečan hrup, svetlobno onesnaževanje, mehansko obremenitev tal s škodljivimi posledicami oziroma fragmentacijo habitatov rastlinskih in živalskih vrst in druge vrste motenj v naravnem okolju, ki so vsaka zase ali ena v povezavi z drugo, dejavniki ogrožanja. Te aktivnosti se praviloma izvajajo v času, ki je za ohranitev živalskih in rastlinskih vrst ugoden, na način, da so vplivi na naravne procese nebistveni, in na območjih, kjer je človekov vpliv prisoten že dalj časa in v večji meri. 2.1.1 Ureditev vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju
+
1
+
(1) V naravnem okolju je prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila.
+
2
+
(2) Vozila na motorni ali drug lasten pogon vozila iz prejšnjega odstavka so vsa motorna vozila, kolesa s pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja ali z močjo drugega lastnega pogona vozila (v nadaljnjem besedilu: vozila na motorni pogon).
+
3
+
(3) Naravno okolje iz prvega odstavka tega člena obsega živo in neživo naravo nekega območja, ki ga ni ustvaril človek, nanj pa vpliva, ga oblikuje in uporablja. To so vsa območja izven:
+
4
+
- naselij;
+
5
+
- javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa;
+
6
+
- gozdnih cest v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;
+
7
+
- območij, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon v skladu s predpisi, ki urejajo prostor;
+
8
+
- omrežij gospodarske javne infrastrukture in
+
9
+
- območij rudarskih operacij, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor in rudarstvo.
+
10
+
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je dovoljena ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu petih metrov izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet, in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča, ter na območju, ki je namenjeno za začasno parkiranje za namene javnih shodov in javnih prireditev, organiziranih v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja, pri čemer to območje šteje za prireditveni prostor.
+
11
+
(5) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo pri:
+
12
+
1. službenih vožnjah za opravljanje občinske redarske službe, javne gozdarske, kulturovarstvene, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe, inšpekcijskega nadzora, nalog obrambe, zaščite in reševanja, nalog policije, gorskih in jamskih reševalcev ter gasilcev, nalog neposrednega nadzora v naravi in pri delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev;
+
13
+
2. gospodarjenju z gozdovi in upravljanju z divjadjo in ribami;
+
14
+
3. opravljanju kmetijskih del;
+
15
+
4. opravljanju čebelarskih del;
+
16
+
5. opravljanju geodetskih del;
+
17
+
6. opravljanju geoloških del;
+
18
+
7. opravljanju znanstveno-raziskovalnih del;
+
19
+
8. odkrivanju in raziskovanju podzemnih jam;
+
20
+
9. urejanju vodotokov in hudourniških območij;
+
21
+
10. vzdrževanju in gradnji infrastrukturnih objektov;
+
22
+
11. zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah;
+
23
+
12. izvajanju nalog Slovenske vojske;
+
24
+
13. pripravi in vzdrževanju vseh vrst smučarskih prog na zasneženi površini ter pri izvajanju nadzora na smučiščih.
+
25
+
(6) Ne glede na prejšnji odstavek je treba pri opravljanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka, razen v primeru iz 11. in 12. točke prejšnjega odstavka, ravnati v skladu s prvim odstavkom tega člena, če je kraj dogodka oziroma območje opravljanja dejavnosti ali posega v primerljivem času dostopen po javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet.
+
26
+
(7) Če v primeru iz prejšnjega odstavka dostop do kraja dogodka oziroma območja opravljanja dejavnosti ali posega ni mogoč po javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, je treba za dostop uporabiti nekategorizirane ceste, ki se ne uporabljajo za javni cestni promet.
+
1
+
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena je v naravnem okolju zunaj zavarovanih območij, območij Natura 2000, območij naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij, dovoljeno organizirati javne prireditve vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju (v nadaljnjem besedilu: javna prireditev vožnje v naravnem okolju), če je za javno prireditev pridobljeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja, in tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za prireditev vožnje v naravnem okolju).
+
2
+
(2) V vlogi za izdajo dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju je treba poleg podatkov, ki jih določa zakon, ki ureja javna zbiranja, navesti način ureditve in priložiti skico trase, po kateri se namerava organizirati javna prireditev vožnje v naravnem okolju.
+
3
+
(3) Vlogi za izdajo dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju je treba priložiti tudi mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v primeru izvedbe javne prireditve vožnje v gozdu pa tudi mnenje Zavoda za gozdove Slovenije o skladnosti s predpisi, ki urejajo gozdove. Mnenjedajalec mora mnenje podati v 30 dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja. Mnenje je za organ, pristojen za izdajo dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju, zavezujoče.
+
4
+
(4) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave izda pozitivno mnenje iz prejšnjega odstavka, če:
+
5
+
1. je kraj javne prireditve vožnje v naravnem okolju, ki vključuje tudi traso za vožnjo v naravnem okolju, dostopen po javnih cestah ali nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet;
+
6
+
2. na istem kraju prireditve še nista bili v tekočem koledarskem letu organizirani dve javni prireditvi, pri čemer se za isti kraj prireditve šteje trasa, ki v 50 odstotkih poteka po trasi, kjer je bila v tekočem koledarskem letu že organizirana javna prireditev;
+
7
+
3. se javna prireditev vožnje v naravnem okolju organizira v času, ko so škodljivi vplivi javne prireditve na sestavine biotske raznovrstnosti čim manjši;
+
8
+
4. so vplivi javne prireditve vožnje v naravnem okolju na habitate ogroženih in zavarovanih rastlinskih ali živalskih vrst ali habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, nebistveni za ohranitev teh vrst in habitatnih tipov;
+
9
+
5. se javna prireditev vožnje v naravnem okolju organizira zunaj habitatnih tipov barij in močvirij ter habitatnega tipa oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodnimi združbami;
+
10
+
6. trajanje javne prireditve vožnje v naravnem okolju ne presega treh dni.
+
11
+
(5) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, oziroma Zavod za gozdove Slovenije lahko v mnenju iz tretjega odstavka tega člena določi tudi pogoje oziroma ukrepe v zvezi z izvedbo javne prireditve vožnje v naravnem okolju (na primer omilitveni ali sanacijski ukrepi), če je to potrebno, da se zmanjšajo škodljivi vplivi prireditve, ki se vključijo v izrek dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju.
+
12
+
(6) Organizator javne prireditve vožnje v naravnem okolju mora po končani prireditvi prireditveni prostor vrniti v stanje, kakršno je bilo pred javno prireditvijo vožnje v naravnem okolju. 28.č člen (črtan) 2.1.2 Ureditev vožnje s kolesi v naravnem okolju
1
−
28.č člen se črta.
−
1
−
(3) Za organiziranje javnih prireditev voženj s kolesi v naravnem okolju se uporabljajo določbe 28.c člena tega zakona.
1
+
(1) V naravnem okolju je vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Za utrjeno pot se šteje pas zemljišča, ki se uporablja z namenom hoje ali vožnje za potrebe kmetijstva, gozdarstva, turizma, planinstva in kolesarstva v skladu s predpisi, ki urejajo ta področja. Vožnja s kolesi izven utrjenih poti v naravnem okolju je dovoljena v primerih iz petega odstavka 28.b člena tega zakona.
2
·
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za vožnjo s kolesi v naravnem okolju po planinskih poteh uporabljajo določbe zakona, ki ureja planinske poti, za vožnjo v gozdnem prostoru v naravnem okolju pa določbe zakona, ki ureja gozdove.
2
·
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za vožnjo s kolesi v naravnem okolju po planinskih poteh uporabljajo določbe zakona, ki ureja planinske poti, za vožnjo v gozdnem prostoru v naravnem okolju pa določbe zakona, ki ureja gozdove.
3
·
(3) Za organiziranje javnih prireditev voženj s kolesi v naravnem okolju se uporabljajo določbe 28.c člena tega zakona.
3
·
(3) Za organiziranje javnih prireditev voženj s kolesi v naravnem okolju se uporabljajo določbe 28.c člena tega zakona.
4
·
(4) Vožnja s kolesi je dovoljena tudi v območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo in namenjena tudi vožnji s kolesi. Ta območja niso del naravnega okolja. 2.2. Genski material
4
·
(4) Vožnja s kolesi je dovoljena tudi v območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo in namenjena tudi vožnji s kolesi. Ta območja niso del naravnega okolja. 2.2. Genski material
1
·
(1) Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema.
1
·
(1) Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema.
2
·
(2) Ohranjanje habitatnih tipov v ugodnem stanju prispeva k ohranjanju ekosistemov.
2
·
(2) Ohranjanje habitatnih tipov v ugodnem stanju prispeva k ohranjanju ekosistemov.
3
−
(3) Habitatni tip je v ugodnem stanju, če je naravna razširjenost habitatnega tipa in območij, ki jih posamezen habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva, splošna in stabilna, če struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba zagotavljajo samoohranitveno sposobnost, če v predvidljivi prihodnosti niso znani procesi, ki bi lahko poslabšali strukturo in funkcijo habitatnega tipa in s tem ogrozili njegovo samoohranitveno sposobnost, ali če je zagotovljeno ugodno stanje značilnih vrst habitatnega tipa.
3
+
(3) Habitatni tip je v ugodnem stanju, če je naravna razširjenost habitatnega tipa in območij, ki jih posamezen habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva, stabilna ali se veča, če obstajajo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno še obstajali specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba, ki zagotavljajo njegovo dolgoročno ohranitev, in če je zagotovljeno ugodno stanje značilnih vrst habitatnega tipa.
4
−
(4) Vlada določi vrste habitatnih tipov in predpiše smernice za ohranitev habitatnih tipov v ugodnem stanju, ki se obvezno upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.
4
+
(4) Vlada določi habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in predpiše usmeritve za njihovo ohranjanje, ki se morajo upoštevati pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. Ohranitev prednostnih habitatnih tipov se zagotavlja tudi v okviru varstva ekološko pomembnih območij.
1
·
(1) Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
1
·
(1) Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
2
·
(2) Ekološko pomembna območja iz prejšnjega odstavka so:
2
·
(2) Ekološko pomembna območja iz prejšnjega odstavka so:
3
·
1. območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembni po merilih ratificiranih mednarodnih pogodb ali ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti,
3
·
1. območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembni po merilih ratificiranih mednarodnih pogodb ali ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti,
4
·
2. območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteženo biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omrežje,
4
·
2. območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteženo biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omrežje,
5
·
3. habitati vrst iz 26. člena tega zakona,
5
·
3. habitati vrst iz 26. člena tega zakona,
6
·
4. selitvene poti živali in
6
·
4. selitvene poti živali in
7
·
5. območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali živalskih vrst.
7
·
5. območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali živalskih vrst.
8
·
(3) Ekološko omrežje je sistem med seboj povezanih ali približanih ekološko pomembnih območij, ki z uravnoteženo biogeografsko razporejenostjo pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja in s tem biotske raznovrstnosti.
8
·
(3) Ekološko omrežje je sistem med seboj povezanih ali približanih ekološko pomembnih območij, ki z uravnoteženo biogeografsko razporejenostjo pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja in s tem biotske raznovrstnosti.
9
−
(4) Vlada določi ekološko pomembna območja in zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi zakona.
9
+
(4) Vlada določi ekološko pomembna območja, predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, ter zagotavlja varstvo ekološko pomembnih območij z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi tega zakona. Varstvo ekološko pomembnih območij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, ki lahko prispevajo k njihovi ohranitvi.
10
−
(5) Pravila ravnanja, varstveni režimi ali razvojne usmeritve, določeni v aktih, izdanih na podlagi prejšnjega odstavka, so obvezno izhodišče za urejanje prostora in rabo naravnih dobrin.
10
+
(5) Pravila ravnanja, varstveni režimi ali razvojne usmeritve, določene v aktu iz prejšnjega odstavka in v aktih, izdanih na podlagi tega zakona, se upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.
1
−
(1) Posebno varstveno območje je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju Evropskih skupnosti pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov.
1
+
(1) Posebno varstveno območje (območje Natura 2000) je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic (v nadaljnjem besedilu: posebno območje varstva) in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (v nadaljnjem besedilu: posebno ohranitveno območje). Posebna varstvena območja tvorijo evropsko ekološko omrežje, imenovano Natura 2000.
2
−
(2) Vlada določi posebna varstvena območja in zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi tega zakona.
2
+
(2) Vlada po predhodnem mnenju samoupravnih lokalnih skupnosti, na katerih ozemlju leži predlagano posebno varstveno območje, določi posebna varstvena območja na območju države in varstvene cilje na teh območjih ter predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi tega zakona. Ohranjanje posebnih varstvenih območij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, ki lahko prispevajo k njihovi ohranitvi, kamor se uvrščajo tudi načrti trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja naravnih dobrin. Ukrepi se določijo s posebnim programom upravljanja, ki ga sprejme vlada v skladu s petim odstavkom 94. člena tega zakona.
3
−
(3) Pravila ravnanja, varstveni režimi ali razvojne usmeritve, določeni v aktih, izdanih na podlagi prejšnjega odstavka, so obvezno izhodišče za urejanje prostora in rabo naravnih dobrin.
3
+
(3) S predpisom iz prejšnjega odstavka se določijo tudi območja, ki izpolnjujejo strokovne kriterije, določene s predpisi EU, za določitev posebnih ohranitvenih območij (v nadaljnjem besedilu: potencialno posebno ohranitveno območje), skladno s postopkom, predpisanim s predpisi EU, ter varstvene cilje in varstvene usmeritve za varstvo teh območij.
4
−
(4) Zaradi varstva posebnih varstvenih območij in izboljšave povezanosti ekološkega omrežja se ohranjajo oziroma razvijajo tiste značilnosti krajine, ki so najpomembnejše za ohranitev ugodnega stanja vrst iz 26. člena tega zakona.
4
+
(4) Za potrditev potencialnih posebnih ohranitvenih območij pošlje vlada podatke o teh območjih pristojnim organom EU v obsegu, določenem s predpisi EU, in sodeluje skupaj s predstavniki samoupravnih lokalnih skupnosti v postopku potrditve teh območij v skladu s predpisi EU.
5
−
(5) Na način iz drugega odstavka tega člena se zagotavlja tudi varstvo drugih območij, pomembnih za ohranjanje narave, ki ga zahtevajo ratificirane mednarodne pogodbe.
5
+
(5) Ko pristojni organi EU potrdijo potencialna posebna ohranitvena območja, se s predpisom izdanim na podlagi drugega odstavka tega člena, ta območja določijo za posebna ohranitvena območja.
+
6
+
(6) Pravila ravnanja, varstvene usmeritve, varstveni režimi ali razvojne usmeritve, določene v aktu, izdanem na podlagi drugega odstavka tega člena, in v aktih, izdanih na podlagi tega zakona, se upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.
+
7
+
(7) Zaradi varstva območij, določenih na podlagi tega člena, in izboljšave povezanosti evropskega ekološkega omrežja, se ohranjajo oziroma razvijajo tiste značilnosti krajine, ki so najpomembnejše za ohranitev ugodnega stanja vrst iz 26. člena tega zakona.
+
8
+
(8) Na način iz drugega odstavka tega člena se zagotavlja tudi varstvo drugih območij, pomembnih za ohranjanje narave, ki ga zahtevajo ratificirane mednarodne pogodbe.
+
9
+
(9) Zaradi vpliva posebnih varstvenih območij in potencialnih posebnih ohranitvenih območij, določenih na podlagi tega člena na samoupravne lokalne skupnosti, kjer se ta območja nahajajo, sprejme vlada načrt, s katerim se ugotovijo posledice na socialne in gospodarske razmere ter določijo ustrezni razvojni ukrepi.
+
10
+
(10) Načrt iz prejšnjega odstavka mora biti sprejet pred določitvijo posebnih varstvenih območij, v primerih potencialnih posebnih ohranitvenih območij pa pred potrditvijo s strani pristojnega organa EU.
+
11
+
(11) Če se meja posebnega varstvenega območja spreminja zaradi prilagoditve evidenci državne meje, ni treba pridobiti predhodnega mnenja samoupravnih lokalnih skupnosti iz drugega odstavka tega člena in sprejeti načrta iz devetega odstavka tega člena.
+
1
+
(1) Zaradi ohranitve ugodnega stanja in preprečitve slabšanja ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov je treba na posebnih varstvenih območjih in potencialnih posebnih ohranitvenih območjih izvesti presojo sprejemljivosti planov, programov, načrtov, prostorskih ali drugih aktov (v nadaljnjem besedilu: planov) in presojo sprejemljivosti posegov v naravo.
+
2
+
(2) Presoja sprejemljivosti planov se izvaja skladno s 101., 101.a, 101.b in 101.c členom tega zakona.
+
3
+
(3) Presoja sprejemljivosti posegov v naravo se izvaja skladno s 101.d, 101.e, 101.f, 104.a in 105.a členom tega zakona.
+
4
+
(4) Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov presoja sprejemljivosti planov ali posegov v naravo ni potrebna, če je v predpisu, izdanem na podlagi prejšnjega člena tako določeno. Izjema se lahko nanaša na vrsto ali obseg posega v naravo v povezavi z delom posebnega varstvenega območja ali potencialnega posebnega ohranitvenega območja.
+
5
+
(5) Minister predpiše vsebino in podrobnejšo metodologijo za izvedbo presoj sprejemljivosti planov in posegov v naravo.
+
6
+
(6) Odločba, s katero se dovoli poseg v naravo, je nična, če niso bile upoštevane določbe tretjega odstavka tega člena.
1
·
(1) Na podlagi aktov, ki se nanašajo na ohranjanje ekosistemov in so izdani na podlagi 32. in 33. člena tega zakona, se vodi evidenca območij, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
1
·
(1) Na podlagi aktov, ki se nanašajo na ohranjanje ekosistemov in so izdani na podlagi 32. in 33. člena tega zakona, se vodi evidenca območij, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
2
·
(2) Podatki, ki so v evidenci, so dostopni javnosti.
2
·
(2) Podatki, ki so v evidenci, so dostopni javnosti.
3
·
(3) V evidenci so vsi podatki, razen tistih, za katere ta zakon določi, da niso dostopni javnosti zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.
3
·
(3) V evidenci so vsi podatki, razen tistih, za katere ta zakon določi, da niso dostopni javnosti zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.
4
−
(4) Evidenco iz prvega odstavka tega člena vzpostavi in vodi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, na podlagi javnega pooblastila.
4
+
(4) Evidenco iz prvega odstavka tega člena vzpostavi in vodi ministrstvo.
5
·
(5) Minister podrobneje določi vsebino in način vodenja evidence.
5
·
(5) Minister podrobneje določi vsebino in način vodenja evidence.
1
·
(1) Naravne vrednote so državnega ali lokalnega pomena.
1
·
(1) Naravne vrednote so državnega ali lokalnega pomena.
2
·
(2) Naravne vrednote državnega pomena so tiste, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen. Ta se ugotavlja na podlagi strokovnih meril vrednotenja primerjalno za celo državo.
2
·
(2) Naravne vrednote državnega pomena so tiste, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen. Ta se ugotavlja na podlagi strokovnih meril vrednotenja primerjalno za celo državo.
3
−
(3) Vlada določi vrste naravnih vrednot in varstvene ter razvojne usmeritve za njihovo varstvo.
3
+
(3) Vlada določi vrste naravnih vrednot in varstvene ter razvojne usmeritve za njihovo varstvo ter predpiše podrobnejše kriterije za razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena.
4
·
(4) Po opravljenem evidentiranju in vrednotenju delov narave organizacija, pristojna za ohranjanje narave, pripravi strokovni predlog za določitev naravnih vrednot in njihovo razvrstitev na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena.
4
·
(4) Po opravljenem evidentiranju in vrednotenju delov narave organizacija, pristojna za ohranjanje narave, pripravi strokovni predlog za določitev naravnih vrednot in njihovo razvrstitev na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena.
5
·
(5) Strokovna merila vrednotenja so: izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosistemska, znanstveno-raziskovalna ali pričevalna pomembnost.
5
·
(5) Strokovna merila vrednotenja so: izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosistemska, znanstveno-raziskovalna ali pričevalna pomembnost.
6
·
(6) Minister določi naravne vrednote in jih razvrsti na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena ter predpiše podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za varstvo naravne vrednote.
6
·
(6) Minister določi naravne vrednote in jih razvrsti na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena ter predpiše podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za varstvo naravne vrednote.
7
·
(7) Pred določitvijo iz prejšnjega odstavka seznani minister lokalne skupnosti s predvideno razvrstitvijo naravnih vrednot na naravne vrednote državnega in lokalnega pomena. Lokalna skupnost lahko poda mnenje k predlagani razvrstitvi naravnih vrednot na naravne vrednote državnega in lokalnega pomena.
7
·
(7) Pred določitvijo iz prejšnjega odstavka seznani minister lokalne skupnosti s predvideno razvrstitvijo naravnih vrednot na naravne vrednote državnega in lokalnega pomena. Lokalna skupnost lahko poda mnenje k predlagani razvrstitvi naravnih vrednot na naravne vrednote državnega in lokalnega pomena.
8
·
(8) Če se vsebina predpisa iz šestega odstavka tega člena nanaša na kulturno krajino ali spomenike oblikovane narave, varovane na podlagi zakona, ki ureja varstvo kulturne dediščine, se varstvene in razvojne usmeritve naravnih vrednot določijo v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturno dediščino.
8
·
(8) Če se vsebina predpisa iz šestega odstavka tega člena nanaša na kulturno krajino ali spomenike oblikovane narave, varovane na podlagi zakona, ki ureja varstvo kulturne dediščine, se varstvene in razvojne usmeritve naravnih vrednot določijo v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturno dediščino.
1
·
(1) Minister določi s predpisom iz šestega odstavka prejšnjega člena za vsako naravno vrednoto:
1
·
(1) Minister določi s predpisom iz šestega odstavka prejšnjega člena za vsako naravno vrednoto:
2
·
1. ime naravne vrednote;
2
·
1. ime naravne vrednote;
3
·
2. razvrstitev na naravno vrednoto državnega (mednarodnega ali velikega narodnega) ali lokalnega pomena;
3
·
2. razvrstitev na naravno vrednoto državnega (mednarodnega ali velikega narodnega) ali lokalnega pomena;
4
·
3. kratko oznako naravne vrednote;
4
·
3. kratko oznako naravne vrednote;
5
·
4. opredelitev zvrsti;
5
·
4. opredelitev zvrsti;
6
·
5. geografsko opredelitev lokacije naravne vrednote prikazano na kartografski prilogi;
6
·
5. geografsko opredelitev lokacije naravne vrednote prikazano na kartografski prilogi;
7
·
6. varstvene in razvojne usmeritve.
7
·
6. varstvene in razvojne usmeritve.
8
−
(2) Varstvene in razvojne usmeritve iz prejšnjega odstavka so obvezno izhodišče za urejanje prostora in rabo naravnih dobrin.
8
+
(2) Varstvene in razvojne usmeritve iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.
9
·
(3) Naravne vrednote so sestavni del prostorskega državnega plana in prostorskih planov lokalnih skupnosti.
9
·
(3) Naravne vrednote so sestavni del prostorskega državnega plana in prostorskih planov lokalnih skupnosti.
1
·
(1) Register naravnih vrednot (v nadaljnjem besedilu: register) je zbirka podatkov o naravnih vrednotah.
1
·
(1) Register naravnih vrednot (v nadaljnjem besedilu: register) je zbirka podatkov o naravnih vrednotah.
2
−
(2) Poleg podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena se v register vpisujejo tudi podatki o zavarovanju naravnih vrednot in podatki o lastnikih zemljišč na zavarovanih območjih.
2
+
(2) Poleg podatkov o naravnih vrednotah se v register vpisujejo tudi podatki o zavarovanju naravnih vrednot in podatki o lastnikih zemljišč na zavarovanih območjih.
3
·
(3) Podatki o lastniku iz prejšnjega odstavka vsebujejo: ime in priimek lastnika, rojstne podatke ter podatke o njegovem stalnem prebivališču.
3
·
(3) Podatki o lastniku iz prejšnjega odstavka vsebujejo: ime in priimek lastnika, rojstne podatke ter podatke o njegovem stalnem prebivališču.
4
−
(4) Register vodi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, na podlagi javnega pooblastila.
4
+
(4) Register vodi ministrstvo.
5
·
(5) Podatki iz registra so dostopni javnosti, razen če se v predpisu iz šestega odstavka 37. člena tega zakona, določi, da podatki o legi naravne vrednote zaradi njenega varovanja niso dostopni javnosti.
5
·
(5) Podatki iz registra so dostopni javnosti, razen če se v predpisu iz šestega odstavka 37. člena tega zakona, določi, da podatki o legi naravne vrednote zaradi njenega varovanja niso dostopni javnosti.
6
−
(6) Minister predpiše podrobnejše podatke, ki se vodijo o naravnih vrednotah, in način vodenja registra.
6
+
(6) V registru je dopustna odprava očitnih napak, in sicer v primerih, kadar se:
+
7
+
- odpravi tipkarska ali slovnična napaka;
+
8
+
- v imenu naravne vrednote ali v kratki oznaki naravne vrednote nadomesti napačna navedba vrste, tipa ali števila naravnih pojavov s pravilno;
+
9
+
- nadomesti napačna navedba smeri neba s pravilno;
+
10
+
- nadomesti napačni vrstni red zvrsti ali uporaba oklepaja v navedbah zvrsti s pravilnimi;
+
11
+
- nadomestijo napačne koordinate lege naravne vrednote z natančnimi in pravilnimi, določenimi z novimi tehničnimi pripomočki, ali pri koordinatah centroidov z upoštevanjem poenotenega samodejnega izračuna.
+
12
+
(7) Odpravo očitnih napak iz prejšnjega odstavka izvede ministrstvo s sklepom o odpravi očitnih napak v registru na podlagi strokovnega predloga organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
+
13
+
(8) Ministrstvo na svoji spletni strani objavi sklep iz prejšnjega odstavka in naredi arhivsko kopijo registra, s katero se zagotovi sledljivost odprave očitnih napak iz šestega odstavka tega člena.
+
14
+
(9) Minister predpiše podrobnejše podatke, ki se vodijo o naravnih vrednotah ter način vodenja in upravljanja registra naravnih vrednot.
1
·
(1) Naravne vrednote so lahko v lasti fizičnih ali pravnih oseb ter v lasti države ali lokalne skupnosti.
1
·
(1) Naravne vrednote so lahko v lasti fizičnih ali pravnih oseb ter v lasti države ali lokalne skupnosti.
2
·
(2) Nihče ne sme ravnati z naravnimi vrednotami tako, da ogrozi njihov obstoj.
2
·
(2) Nihče ne sme ravnati z naravnimi vrednotami tako, da ogrozi njihov obstoj.
+
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je na podlagi mnenja, ki ga po uradni dolžnosti ali na zahtevo investitorja izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, dovoljeno poškodovanje ali uničenje naravne vrednote, če je to potrebno za odpravo neposredne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ter premoženje in če ni drugih možnosti, s katerimi bi odpravili neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženje. Mnenje investitorja mora vsebovati navedbe in dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega stavka.
1
·
(1) Za rabo naravne vrednote, ki je v lasti države ali lokalne skupnosti, se podeli koncesija.
1
·
(1) Za rabo naravne vrednote, ki je v lasti države ali lokalne skupnosti, se podeli koncesija.
2
·
(2) Koncesijo za rabo naravne vrednote, ki je v lasti države, podeli država.
2
·
(2) Koncesijo za rabo naravne vrednote, ki je v lasti države, podeli država.
3
·
(3) Koncesijo za rabo naravne vrednote, ki je v lasti lokalne skupnosti, podeli lokalna skupnost.
3
·
(3) Koncesijo za rabo naravne vrednote, ki je v lasti lokalne skupnosti, podeli lokalna skupnost.
4
·
(4) Za podelitev koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja podelitev koncesije na naravnih dobrinah.
4
·
(4) Za podelitev koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja podelitev koncesije na naravnih dobrinah.
5
·
(5) Usposobljenost fizične ali pravne osebe za rabo naravne vrednote, ki je predmet koncesije iz prvega odstavka tega člena, se ugotavlja tudi na podlagi mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
5
·
(5) Usposobljenost fizične ali pravne osebe za rabo naravne vrednote, ki je predmet koncesije iz prvega odstavka tega člena, se ugotavlja tudi na podlagi mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
6
·
(6) V aktu o podelitvi koncesije se določi tudi način ureditve naravne vrednote za ogledovanje in obiskovanje.
6
·
(6) V aktu o podelitvi koncesije se določi tudi način ureditve naravne vrednote za ogledovanje in obiskovanje.
+
7
+
(7) Če je naravna vrednota kot naravna dobrina predmet koncesije, ki se podeli po drugih predpisih za rabo, izkoriščanje ali upravljanje naravnih dobrin, se koncesija za rabo naravne vrednote po tem zakonu ne podeli.
1
·
(1) Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, se lahko izvaja tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.
1
·
(1) Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, se lahko izvaja tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.
2
·
(2) Varstvene in razvojne usmeritve ter varstveni režimi naravnih vrednot so sestavni del pogojev za posebno rabo naravnih virov ali naravnega javnega dobra in so sestavni del dovoljenj ali koncesij za posebno rabo.
2
·
(2) Varstvene in razvojne usmeritve ter varstveni režimi naravnih vrednot so sestavni del pogojev za posebno rabo naravnih virov ali naravnega javnega dobra in so sestavni del dovoljenj ali koncesij za posebno rabo.
3
−
(3) Dovoljenje za posebno rabo ali akt o podelitvi koncesije, ki ni izdan v skladu s prejšnjim odstavkom, je ničen. 3.2. Ukrepi varstva naravnih vrednot
3
+
(3) Dovoljenje za posebno rabo ali akt o podelitvi koncesije, ki ni izdan v skladu s prejšnjim odstavkom, je ničen.
+
4
+
(4) Kadar je naravna vrednota hkrati naravni vir, ki je predmet gospodarske rabe pridobivanja morske soli na tradicionalen način, se šteje, da je s podelitvijo pravice upravljanja in rabe naravne vrednote po tem zakonu ne glede na določbe, ki urejajo pravico izvajati rudarska dela na zemljišču po zakonu, ki ureja rudarstvo, izkazana pravica izvajati rudarska dela na zemljiščih, ki so predmet upravljanja in rabe naravne vrednote. 3.2. Ukrepi varstva naravnih vrednot
+
1
+
(1) Ne glede na določbe tretjega odstavka 45. člena tega zakona se lahko ena ali več lokalnih skupnosti in država dogovorijo, da ena ali več lokalnih skupnosti izvedejo ukrep varstva za naravno vrednoto državnega pomena, ki je na njihovem območju, razen ukrepa varstva iz 50. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Pobudo za sklenitev dogovora iz prejšnjega odstavka lahko poda ministrstvo ali ena ali več lokalnih skupnosti, na katerih območju je naravna vrednota državnega pomena.
+
3
+
(3) Ministrstvo in zainteresirane lokalne skupnosti sklenejo dogovor iz prvega odstavka tega člena v pisni obliki.
+
4
+
(4) Dogovor iz prvega odstavka tega člena vsebuje zlasti:
+
5
+
- navedbo naravne vrednote državnega pomena, za katero je organizacija, pristojna za ohranjanje narave, podala predlog za izvedbo ukrepa varstva;
+
6
+
- vrsto ukrepa varstva, ki naj se izvede, in bistvene sestavine ukrepa varstva;
+
7
+
- obveznosti seznanjanja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, s sprejetimi ukrepi varstva in z izvajanjem dejavnosti, potrebnih za doseganje ciljev varstva, vključno z navedbo fizične ali pravne osebe, ki to seznanjanje izvaja.
+
8
+
(5) Če se vrsta ukrepa varstva nanaša na ustanovitev zavarovanega območja, mora ministrstvo pred sklenitvijo dogovora iz prvega odstavka tega člena s pobudo za njegovo sklenitev seznaniti ministrstvo, pristojno za prostor.
+
9
+
(6) Lokalna skupnost oziroma upravljavec zavarovanega območja mora seznanjati organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, o izvajanju ukrepa varstva naravne vrednote državnega pomena na način, določen v dogovoru iz prvega odstavka tega člena.
+
10
+
(7) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, v okviru strokovnega nadzora ugotavlja strokovno ustreznost in učinkovitost izvajanja ukrepa varstva glede na namen in cilje varstva, pri čemer ji mora lokalna skupnost oziroma upravljavec zavarovanega območja iz prejšnjega odstavka dopustiti vpogled v dokumentacijo o izvajanju ukrepa varstva in ogled naravne vrednote.
+
11
+
(8) Če organizacija, pristojna za ohranjanje narave, v okviru strokovnega nadzora iz prejšnjega odstavka ugotovi, da lokalna skupnost ni izvedla obveznosti v skladu z dogovorom iz četrtega odstavka tega člena, da izvedeni ukrepi varstva niso ustrezni ali da se cilji in nameni varstva ne dosegajo, predlaga lokalni skupnosti dopolnilne ukrepe in rok, v katerem jih je treba izvesti. Če lokalna skupnost ne izvede dopolnilnih ukrepov ali jih ne izvede v določenem roku, mora organizacija, pristojna za ohranjanje narave, predlagati državi, da sprejme ukrepe varstva naravnih vrednot državnega pomena.
+
12
+
(9) Če lokalna skupnost sprejme kot ukrep varstva na podlagi prvega odstavka tega člena akt o ustanovitvi zavarovanega območja, se za uveljavljanje predkupne pravice uporablja sedmi odstavek 84. člena tega zakona.
1
−
(1) Na podlagi opravljenega javnega razpisa se sklene pogodba o skrbništvu naravne vrednote z osebo, ki ni lastnik naravne vrednote ali nepremičnine na zavarovanem območju.
1
+
(1) Če se varstvo naravne vrednote lahko zagotovi s sklenitvijo pogodbe o skrbništvu se sklene pogodba o skrbništvu naravne vrednote z osebo, ki ni lastnik naravne vrednote ali nepremičnine na zavarovanem območju. Skrbništvo naravne vrednote je izvajanje posameznih nalog varstva naravne vrednote.
2
−
(2) Fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje razpisne pogoje in sklene pogodbo iz prejšnjega odstavka, je skrbnik naravne vrednote.
2
+
(2) Fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje o usposobljenosti in sklene pogodbo iz prejšnjega odstavka, je skrbnik naravne vrednote.
3
−
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo ali pristojni organ lokalne skupnosti sklene pogodbo brez javnega razpisa z osebo javnega prava, ki je ustanovljena z namenom varstva naravnih dobrin.
3
+
(3) Ministrstvo ali pristojni organ lokalne skupnosti izbere skrbnika naravne vrednote v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje. Za naročila, za katera ni treba izvesti postopka javnega naročanja po zakonu, ki ureja javno naročanje, pa ministrstvo ali pristojni organ lokalne skupnosti na spletni strani ali na drug ustrezen način objavi namero o sklenitvi pogodbe o skrbništvu. Namera o sklenitvi pogodbe o skrbništvu mora vsebovati najmanj naravno vrednoto oziroma zemljišče na zavarovanem območju, ki je predmet skrbništva, podrobnejše pogoje o usposobljenosti za opravljanje skrbništva iz drugega odstavka tega člena, naloge skrbništva in trajanje skrbništva.
+
4
+
(4) Pogodba o skrbništvu mora vsebovati najmanj sestavine iz drugega odstavka prejšnjega člena.
1
·
(1) Za dele narave, za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti, zaradi katerih bodo določeni za naravne vrednote, lahko vsakdo predlaga začasno zavarovanje.
1
·
(1) Za dele narave, za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti, zaradi katerih bodo določeni za naravne vrednote, lahko vsakdo predlaga začasno zavarovanje.
2
·
(2) Akt o začasnem zavarovanju se sprejme zlasti takrat, ko obstaja nevarnost, da bo del narave, ki ima lastnosti iz prejšnjega odstavka, poškodovan ali uničen.
2
·
(2) Akt o začasnem zavarovanju se sprejme zlasti takrat, ko obstaja nevarnost, da bo del narave, ki ima lastnosti iz prejšnjega odstavka, poškodovan ali uničen.
3
·
(3) Z aktom iz prejšnjega odstavka se ob smiselni uporabi določb 49. in 53. člena tega zakona poleg obsega, pogojev in ukrepov zavarovanja določi tudi obdobje, v katerem velja začasno zavarovanje, ki ne sme biti daljše od dveh let.
3
·
(3) Z aktom iz prejšnjega odstavka se ob smiselni uporabi določb 49. in 53. člena tega zakona poleg obsega, pogojev in ukrepov zavarovanja določi tudi obdobje, v katerem velja začasno zavarovanje, ki ne sme biti daljše od dveh let.
4
·
(4) Predlog iz prvega odstavka tega člena se vloži pri ministru, ki začasno zavaruje dele narave, za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti, zaradi katerih bodo določeni za naravne vrednote državnega pomena, ko pridobi strokovno mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
4
·
(4) Predlog iz prvega odstavka tega člena se vloži pri ministru, ki začasno zavaruje dele narave, za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti, zaradi katerih bodo določeni za naravne vrednote državnega pomena, ko pridobi strokovno mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
5
·
(5) Če je iz strokovnega mnenja razvidno, da ima del narave lastnosti iz prvega odstavka tega člena in da gre za naravne vrednote lokalnega pomena, sprejme akt o začasnem zavarovanju pristojni organ lokalne skupnosti.
5
·
(5) Če je iz strokovnega mnenja razvidno, da ima del narave lastnosti iz prvega odstavka tega člena in da gre za naravne vrednote lokalnega pomena, sprejme akt o začasnem zavarovanju pristojni organ lokalne skupnosti.
6
·
(6) Če se akt o začasnem zavarovanju nanaša na kulturno krajino ali spomenike oblikovane narave, zavarovane na podlagi zakona, ki ureja varstvo kulturne dediščine, se varstvene in razvojne usmeritve ter varstveni režimi določijo v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturno dediščino.
6
·
(6) Če se akt o začasnem zavarovanju nanaša na kulturno krajino ali spomenike oblikovane narave, zavarovane na podlagi zakona, ki ureja varstvo kulturne dediščine, se varstvene in razvojne usmeritve ter varstveni režimi določijo v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturno dediščino.
+
7
+
(7) Akt o začasnem zavarovanju se sprejme na način in v primerih, določenih s tem členom, tudi za ohranitev naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena.
1
·
(1) Z aktom o zavarovanju in z aktom o začasnem zavarovanju se lahko omeji dejavnost ali raba v zvezi z naravno vrednoto ali nepremičnino na zavarovanem območju.
1
·
(1) Z aktom o zavarovanju in z aktom o začasnem zavarovanju se lahko omeji dejavnost ali raba v zvezi z naravno vrednoto ali nepremičnino na zavarovanem območju.
2
−
(2) Dejavnost ali raba iz prejšnjega odstavka se lahko omeji le v taki meri, kot je to nujno potrebno zaradi ohranitve naravne vrednote, izvajanja njenega varstva ali obnovitve naravne vrednote, v obsegu in na način, ki je določen v 64., 65., 66. in 68. členu tega zakona.
2
+
(2) Dejavnost ali raba iz prejšnjega odstavka se lahko omeji le v taki meri, kot je to nujno potrebno zaradi ohranitve naravne vrednote, izvajanja njenega varstva ali obnovitve naravne vrednote, v obsegu in na način, ki je določen v 64., 65., 66. in 68. členu.
3
·
(3) Strokovni predlog izbire načina in obsega omejitve dejavnosti ali rabe pripravi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, pred sprejetjem akta o zavarovanju.
3
·
(3) Strokovni predlog izbire načina in obsega omejitve dejavnosti ali rabe pripravi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, pred sprejetjem akta o zavarovanju.
4
·
(4) Če je zaradi omejitev iz prvega odstavka tega člena lastnik naravne vrednote ali nepremičnine na zavarovanem območju oškodovan, je upravičen do odškodnine v skladu z 89. členom tega zakona.
4
·
(4) Če je zaradi omejitev iz prvega odstavka tega člena lastnik naravne vrednote ali nepremičnine na zavarovanem območju oškodovan, je upravičen do odškodnine v skladu z 89. členom tega zakona.
1
·
(1) Poškodovane ali uničene naravne vrednote se lahko obnovijo.
1
·
(1) Poškodovane ali uničene naravne vrednote se lahko obnovijo.
2
·
(2) Vlada sprejme odločitev o obnovitvi naravne vrednote državnega pomena, določi potrebne ukrepe in vire financiranja.
2
·
(2) Vlada sprejme odločitev o obnovitvi naravne vrednote državnega pomena, določi potrebne ukrepe in vire financiranja.
3
·
(3) Pristojni organ lokalne skupnosti sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka za obnovitev naravne vrednote lokalnega pomena.
3
·
(3) Pristojni organ lokalne skupnosti sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka za obnovitev naravne vrednote lokalnega pomena.
4
−
(4) Za izvedbo obnovitve se smiselno uporabijo določbe o sanaciji iz zakona, ki ureja varstvo okolja. 3.3. Zavarovana območja
4
+
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena ministrstvo sprejme odločitev o obnovitvi naravne vrednote državnega pomena, ki je strokovno manj zahtevna in se sredstva za njeno izvedbo lahko zagotovijo v okviru letnih finančnih sredstev za opravljanje javne službe ohranjanja narave. Obnovitev naravne vrednote državnega pomena mora biti vključena v letni program dela upravljavca zavarovanega območja ali organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
+
5
+
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za čiščenje onesnaženih podzemnih jam in drugih naravnih vrednot. 3.3. Zavarovana območja
1
−
(1) Zavarovano območje ustanovi vlada ali pristojni organ ene ali več lokalnih skupnosti skupaj (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj).
1
+
(1) Zavarovano območje ustanovi vlada ali pristojni organ ene ali več lokalnih skupnosti skupaj ali skupaj vlada in pristojni organ ene ali več lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj).
2
−
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ustanovi narodni park iz 69. člena tega zakona in zavarovano območje, ki je izjemnega pomena za državo ali velikega mednarodnega pomena, Državni zbor Republike Slovenije z zakonom.
2
+
(2) Če več ustanoviteljev skupaj ustanovi zavarovano območje, začne akt o zavarovanju veljati, ko ga sprejmejo vsi ustanovitelji v enakem besedilu.
+
3
+
(3) Z aktom o zavarovanju se v primeru iz prejšnjega odstavka določi tudi način izvajanja ustanoviteljskih pravic in obveznosti.
+
4
+
(4) Na podlagi akta o zavarovanju ustanoviteljice s pogodbo podrobneje uredijo medsebojna razmerja.
+
5
+
(5) Če ustanovijo zavarovano območje skupaj vlada in pristojni organ ene ali več lokalnih skupnosti, se akt o zavarovanju glede pravnih posledic, ki jih vzpostavlja, obravnava kot akt o zavarovanju naravne vrednote državnega pomena, če ni s tem zakonom določeno drugače.
+
6
+
(6) V aktu o zavarovanju iz prejšnjega odstavka se lahko zlasti določi, da:
+
7
+
- lokalna skupnost sofinancira delovanje zavarovanega območja,
+
8
+
- lokalna skupnost zagotovi upravljanje zavarovanega območja,
+
9
+
- lokalna skupnost sodeluje pri izvajanju nadzora.
+
10
+
(7) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ustanovi narodni park iz 69. člena tega zakona in zavarovano območje, ki je izjemnega pomena za državo ali velikega mednarodnega pomena, Državni zbor Republike Slovenije z zakonom.
+
1
+
(1) Ustanovitelj seznani javnost s predlagano spremembo akta o ustanovitvi ožjega oziroma širšega zavarovanega območja samo, če se sprememba nanaša na meje zavarovanega območja ter predpisane varstvene režime, s katerimi se posega v lastninska upravičenja pravnih ali fizičnih oseb na zavarovanem območju. Seznanitev se izvede na način iz 57. oziroma 58. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Če se meja zavarovanega območja spreminja zaradi prilagoditve evidenci državne meje, se določbe prejšnjega odstavka ne uporabljajo.
+
1
+
(1) Naloge ustanovitelja zavarovanega območja, ki ga ustanavlja država, v zvezi s seznanitvijo javnosti iz 57., 58. in 58.a člena tega zakona izvede ministrstvo, ki tudi določi besedilo osnutka akta o ustanovitvi zavarovanega območja.
+
2
+
(2) Naloge ustanovitelja zavarovanega območja, ki ga ustanavlja lokalna skupnost, v zvezi s seznanitvijo javnosti iz 57., 58. in 58.a člena tega zakona izvede organ lokalne skupnosti v skladu s splošnimi akti te skupnosti.
1
·
(1) Načrt upravljanja zavarovanega območja ima naslednje nujne sestavine:
1
·
(1) Načrt upravljanja zavarovanega območja ima naslednje nujne sestavine:
2
·
- celovita ocena stanja narave, posegov in dejavnosti ter ekonomske in socialne strukture prebivalstva,
2
·
- celovita ocena stanja narave, posegov in dejavnosti ter ekonomske in socialne strukture prebivalstva,
3
·
- ocena stanja naravnih vrednot na zavarovanem območju,
3
·
- ocena stanja naravnih vrednot na zavarovanem območju,
4
·
- ocena stanja na vplivnem območju,
4
·
- ocena stanja na vplivnem območju,
5
·
- določitev načinov uresničevanja nalog varstva na zavarovanem območju in ukrepov za izboljšanje in preprečevanje škodljivih vplivov na vplivnem območju,
5
·
- določitev načinov uresničevanja nalog varstva na zavarovanem območju in ukrepov za izboljšanje in preprečevanje škodljivih vplivov na vplivnem območju,
6
−
- ocena možnosti nastanka naravnih in drugih nesreč na zavarovanem območju in določitev načinov izvajanja ukrepov, potrebnih za preprečevanje naravnih nesreč na zavarovanem območju ali zunaj zavarovanega območja,
−
7
·
- določitev podrobnejših razvojnih usmeritev in načini njihovega uresničevanja s prednostnim upoštevanjem tradicionalnih načinov rabe in opravljanja dejavnosti,
6
·
- določitev podrobnejših razvojnih usmeritev in načini njihovega uresničevanja s prednostnim upoštevanjem tradicionalnih načinov rabe in opravljanja dejavnosti,
8
·
- smernice za povezovanje sektorskih načrtov gospodarjenja z naravnimi dobrinami,
7
·
- smernice za povezovanje sektorskih načrtov gospodarjenja z naravnimi dobrinami,
9
·
- določitev varstvenih usmeritev za trajnostni razvoj dejavnosti,
8
·
- določitev varstvenih usmeritev za trajnostni razvoj dejavnosti,
10
·
- določitev načinov financiranja za zagotavljanje namenov varstva in razvoja,
9
·
- določitev načinov financiranja za zagotavljanje namenov varstva in razvoja,
11
·
- umestitev in konkretizacija varstvenih režimov v prostor,
10
·
- umestitev in konkretizacija varstvenih režimov v prostor,
12
−
- naravovarstveni pogoji za urejanje prostora in
−
13
·
- program izvajanja načrta upravljanja.
11
·
- program izvajanja načrta upravljanja.
14
−
(2) Na podlagi načrta upravljanja zavarovanega območja pripravi upravljavec letni načrt upravljanja.
12
+
(2) Za čas do sprejetja prvega upravljavskega načrta lahko ustanovitelj določi začasne upravljavske smernice.
15
−
(3) Za čas do sprejetja prvega upravljavskega načrta lahko ustanovitelj določi začasne upravljavske smernice.
13
+
(3) Načrt upravljanja je tudi podlaga za urejanje prostora in rabo naravnih dobrin.
16
−
(4) Načrt upravljanja je obvezno izhodišče za urejanje prostora in rabo naravnih dobrin.
−
1
−
(1) Pristojna upravna enota izda na podlagi akta o zavarovanju lastnikom zemljišč na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila država, ugotovitvene odločbe.
1
+
Zaznambo zavarovanega območja vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila ministrstva ali lokalne skupnosti, da je bil sprejet akt o zavarovanju, z uveljavitvijo katerega je bilo ustanovljeno zavarovano območje. 3.3.1. Ožja zavarovana območja
2
−
(2) Obstoj pravnega dejstva iz prejšnjega odstavka vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka.
−
3
−
(3) Lokalna skupnost izda odločbo iz prvega odstavka tega člena za zemljišča na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila, in predlaga vpis v zemljiško knjigo. 3.3.1. Ožja zavarovana območja
−
1
−
(1) Fosili so okameneli ostanki živali ali rastlin ali njihovi sledovi, ki so stvaren dokaz življenja iz geološke preteklosti.
1
+
(1) Fosili so okamneli ostanki živali ali rastlin ali njihovi sledovi, ki so stvaren dokaz življenja iz geološke preteklosti.
2
·
(2) Minerali so elementi ali spojine, ki sestavljajo kamnine. Če imajo prostor za rast, se razvijejo kristali z značilno zunanjo obliko. Minerali po tem zakonu niso mineralna surovina.
2
·
(2) Minerali so elementi ali spojine, ki sestavljajo kamnine. Če imajo prostor za rast, se razvijejo kristali z značilno zunanjo obliko. Minerali po tem zakonu niso mineralna surovina.
3
·
(3) Minerali in fosili v naravi so v lasti države.
3
·
(3) Minerali in fosili v naravi so v lasti države.
4
−
(4) Mineral ali fosil, ki je odvzet iz narave za namene in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, postane last tistega, ki ga odvzame.
4
+
(4) Mineral ali fosil, ki je odvzet iz narave pod pogoji, ki jih določa ta zakon, postane last tistega, ki ga odvzame.
1
−
(1) Minerali ali fosili, ki so na podlagi predpisa iz šestega odstavka 37. člena tega zakona določeni za naravno vrednoto (v nadaljnjem besedilu: minerali ali fosili), se ohranjajo na mestu nahajališča, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.
1
+
(1) Minerale in fosile je dovoljeno odvzeti iz narave tako, da se pri odvzemu ne poškodujejo oziroma uničijo.
2
−
(2) Če na nahajališču ni mogoče zagotoviti učinkovitega varstva mineralov ali fosilov, se minerali ali fosili oddajo v varstvo pravni ali fizični osebi, ki bo zagotovila strokovno varstvo mineralov ali fosilov ter omogočila njihovo uporabo v izobraževalne, znanstvene in naravovarstvene namene.
2
+
(2) Minerale in fosile na nahajališčih, ki so določena za naravno vrednoto s predpisom iz šestega odstavka 37. člena tega zakona, je dovoljeno odvzeti iz narave, če se prosto nahajajo v naravi kot izoliran kos kamnine ali sedimenta in se iz narave lahko odvzamejo prostoročno, brez fizičnega poseganja v kamnino, kot je izkopavanje, lomljenje, odbijanje, vrtanje, drobljenje, rezanje, miniranje ali drugačno poseganje v kamnino.
3
−
(3) Fizična ali pravna oseba mora biti za varstvo mineralov ali fosilov strokovno usposobljena.
3
+
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo na podlagi strokovnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, dovoli odvzem mineralov in fosilov iz narave s fizičnim ali drugačnim poseganjem v kamnino iz prejšnjega odstavka zaradi raziskovalnih, izobraževalnih ali razstavnih namenov, če se s tem bistveno ne spremenijo vrednostne lastnosti naravne vrednote. Vloga za izdajo dovoljenja za odvzem mineralov in fosilov mora vsebovati ime in priimek vlagatelja, utemeljitev namena odvzema mineralov in fosilov, predvideno vrsto in število odvzetih mineralov in fosilov, predvideno mesto, čas in način odvzema.
4
−
(4) Strokovna usposobljenost iz prejšnjega odstavka se izkazuje s pooblastilom ministra.
4
+
(4) Minerale in fosile na nahajališčih, ki so zavarovana na podlagi 49. in 53. člena tega zakona, je prepovedano odvzemati iz narave, razen če je z aktom o zavarovanju določeno drugače.
5
−
(5) Minerali in fosili iz drugega odstavka tega člena se oddajo v varstvo pravni ali fizični osebi, ki je izbrana na podlagi javnega razpisa.
5
+
(5) Minerali in fosili, odvzeti iz narave, ki so inventarizirani kot del zbirke muzeja, se varujejo na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
6
−
(6) Vlada določi pravila ravnanja v zvezi z raziskovanjem nahajališč, načinom varstva mineralov ali fosilov na mestu nahajališča ter vsebino, način in pogoje strokovnega varstva mineralov ali fosilov, ki se varujejo zunaj nahajališča.
−
7
−
(7) Minister podrobneje predpiše merila za strokovno usposobljenost, postopek ugotavljanja ter podeljevanja pooblastila.
−
8
−
(8) Ministrstvo vodi seznam fizičnih ali pravnih oseb, ki so pooblaščene za varovanje mineralov ali fosilov ter raziskovanje nahajališč.
−
1
−
(1) Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj prijaviti ministrstvu. Hkrati mora najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
1
+
(1) Fizična ali pravna oseba, ki izvaja poseg ali dejavnost, med katero je prišlo do najdbe minerala ali fosila, mora začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
2
−
(2) Ministrstvo odloči o raziskavi nahajališča mineralov ali fosilov iz prejšnjega odstavka v desetih dneh.
2
+
(2) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, mora najpozneje v roku sedmih dni po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka izdati varstvene usmeritve za nadaljnja ravnanja. Če te varstvene usmeritve niso izdane v roku sedmih dni, se šteje, da varstvene usmeritve niso potrebne in se dela iz prejšnjega odstavka lahko nadaljujejo.
3
−
(3) Če ministrstvo ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da raziskava ni potrebna.
3
+
(3) Varstvene usmeritve iz prejšnjega odstavka vsebujejo napotila za ureditev ali zaščito nahajališča, če je nahajališče mogoče ohraniti. Če nahajališča ni mogoče ohraniti, vsebujejo varstvene usmeritve iz prejšnjega odstavka napotila za strokovni odvzem mineralov ali fosilov z nahajališča in morebitno oddajo v hrambo strokovno usposobljeni organizaciji ter morebitno obveznost zagotovitve strokovnega nadzora za čas ureditve, zaščite ali odvzema in za čas nadaljevanja del.
4
−
(4) V obdobju iz drugega odstavka tega člena, razen če se ministrstvo in najditelj ne dogovorita drugače, ne sme najditelj na mestu najdbe opravljati nobenih dejavnosti, ki bi lahko privedle do uničenja ali poškodovanja najdbe.
4
+
(4) Za strokovno usposobljeno organizacijo iz prejšnjega odstavka se štejejo organizacije, ki so registrirane za opravljanje muzejske dejavnosti oziroma za varstvo premične kulturne dediščine. Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ponudi tem organizacijam odvzete minerale in fosile v hrambo.
5
−
(5) Lastnik zemljišča, na katerem je bil najden mineral ali fosil, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost, med katero je prišlo do najdbe, mora omogočiti raziskavo nahajališča v skladu z odločbo iz drugega odstavka tega člena.
5
+
(5) Minister, pristojen za kulturno dediščino, določi strokovne organizacije iz prejšnjega odstavka.
6
−
(6) Pritožba zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
6
+
(6) Fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za izvedbo posega ali dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, mora zagotoviti izvedbo varstvenih usmeritev iz tretjega odstavka tega člena in lahko nadaljuje delo, ko organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ugotovi, da so varstvene usmeritve ustrezno izvedene.
7
−
(7) Raziskavo nahajališča iz drugega odstavka tega člena opravi strokovno usposobljena fizična ali pravna oseba, ki jo s seznama iz osmega odstavka prejšnjega člena izbere ministrstvo.
−
8
−
(8) Če obstaja verjetnost nadaljnjih najdb mineralov in fosilov, mora oseba iz petega odstavka tega člena po dokončanju raziskovalnih del omogočiti organizaciji, pristojni za ohranjanje narave, nadzor nad nadaljevanjem del, med katerimi je prišlo do najdbe.
−
1
−
(1) Prepovedano je jemati iz narave minerale ali fosile, ki so zavarovani na podlagi 49. člena tega zakona.
1
+
(1) Minerali in fosili, ki so izjemni ali redki, se na podlagi predpisa iz šestega odstavka 37. člena tega zakona kot vrsta ali tip minerala in fosila določijo za naravno vrednoto. Šteje se, da so naravna vrednota vsi primerki take vrste ali tipa minerala in fosila (v nadaljnjem besedilu: mineral ali fosil, ki je naravna vrednota).
2
−
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo izjemoma dovoli odvzem iz narave za minerale ali fosile, ki so zavarovani na podlagi 49. člena tega zakona, zaradi raziskovanih, izobraževalnih ali razstavnih namenov.
2
+
(2) Fizična ali pravna oseba, ki najde mineral ali fosil, ki je naravna vrednota, mora o najdbi obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave, in jo seznaniti o kraju najdbe ter o kraju in načinu hrambe minerala ali fosila, ki je naravna vrednota.
+
3
+
(3) Fizična ali pravna oseba iz prejšnjega odstavka mora mineral ali fosil, ki je naravna vrednota, hraniti tako, da se ne poškoduje ali uniči. Če take hrambe ne more zagotoviti, ga mora ponuditi v hrambo strokovno usposobljeni organizaciji iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
+
4
+
(4) Minerala in fosila, ki je naravna vrednota, ni dovoljeno dajati v promet.
+
5
+
(5) Minerala in fosila, ki je naravna vrednota, ni dovoljeno izvoziti ali iznositi, razen kot del zbirke muzeja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
1
−
(1) Fizična oseba lahko odvzame minerale ali fosile iz narave zaradi uporabe v lastne zbirateljske namene.
−
2
−
(2) Pravna oseba lahko odvzame minerale ali fosile iz narave zaradi opravljanja raziskovalne, izobraževalne ali muzejske dejavnosti.
−
3
−
(3) Ministrstvo dovoli odvzem mineralov ali fosilov iz narave zaradi dajanja v promet.
−
4
−
(4) Fizična ali pravna oseba, ki daje minerala ali fosile v promet, mora imeti za vsak mineral ali fosil, ki ga ima v posesti, dokazilo o izvoru oziroma dovoljenje o odvzemu. Dokumentacijo je dolžna hraniti in jo ob prodaji izročiti kupcu.
−
5
−
(5) Oseba iz prejšnjega odstavka je dolžna voditi evidenco o trgovanju z minerali ali fosili, ki vsebuje zlasti ime in priimek fizične osebe oziroma firmo pravne osebe, od katere je mineral ali fosil pridobila, njegov izvor, čas nakupa in prodaje ter ime in naslov kupca.
−
6
−
(6) Minister predpiše obliko in podrobnejšo vsebino evidence o trgovanju z minerali ali fosili.
−
1
−
(1) Pri odvzemu mineralov ali fosilov iz narave je prepovedano uporabljati stroje, razstreliva, potisne pline ali druga kemična sredstva.
−
2
−
(2) Ministrstvo lahko izjemoma dovoli uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka zaradi znanstvenoraziskovalnih ali izobraževalnih namenov.
−
1
−
(1) Fizična ali pravna oseba mora raziskovanje nahajališč mineralov ali fosilov prijaviti ministrstvu trideset dni pred nameravanim začetkom raziskovanja.
−
2
−
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za raziskave, ki se izvajajo na podlagi 74. člena tega zakona.
−
3
−
(3) Če se raziskava nanaša na nahajališča mineralov ali fosilov, ki so zavarovani na podlagi tretjega odstavka 49. člena tega zakona, ministrstvo raziskovanje z odločbo prepove ali določi posebna pravila ravnanja pri raziskovanju.
−
4
−
(4) Če ministrstvo v tridesetih dneh od prejema popolne prijave raziskovanja ne izda odločbe iz prejšnjega odstavka, se šteje, da z raziskovanjem soglaša.
−
5
−
(5) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora po opravljenem raziskovanju oziroma najkasneje v 30 dneh predložiti ministrstvu poročilo o opravljenem raziskovanju, ki mora v primeru iz tretjega odstavka tega člena vsebovati podatke, zahtevane v dovoljenju.
−
1
−
(1) Fizična ali pravna oseba, ki želi izvoziti mineral ali fosil, mora pridobiti dovoljenje ministrstva.
1
+
3.5. Ogrožene rastlinske in živalske vrste
2
−
(2) Izvoz mineralov ali fosilov, ki so zavarovani na podlagi 49. člena tega zakona, je prepovedan.
−
3
−
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo dovoli začasen izvoz mineralov ali fosilov iz prejšnjega odstavka zaradi razstavnih ali izobraževalnih namenov. 3.5. Ogrožene rastlinske in živalske vrste
−
1
−
Predkupno pravico v imenu države na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila država, izvaja upravljavec zavarovanega območja, na zavarovanem območju, ki nima upravljavca, pa organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Če odkup zadevne nepremičnine ni predviden v veljavnem načrtu upravljanja, programu dela ali pogodbi z ministrstvom, morata upravljavec zavarovanega območja oziroma organizacija, pristojna za ohranjanje narave, pred uveljavitvijo predkupne pravice pridobiti odobritev ministrstva.
1
+
(1) Država je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč na zavarovanih območjih, za katere je sprejela akt o zavarovanju, ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo predkupno pravico na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih. Predkupno pravico v imenu države na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila država, izvaja upravljavec zavarovanega območja, na zavarovanem območju, ki nima upravljavca, pa organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Če odkup zadevne nepremičnine ni predviden v veljavnem načrtu upravljanja, programu dela ali pogodbi z ministrstvom, morata upravljavec zavarovanega območja oziroma organizacija, pristojna za ohranjanje narave, pred uveljavitvijo predkupne pravice pridobiti odobritev ministrstva.
2
·
(2) Lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka mora o nameravani prodaji obvestiti upravljavca zavarovanega območja oziroma organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. Ponudba mora vsebovati podatke o zemljišču, ceno in druge prodajne pogoje.
2
·
(2) Lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka mora o nameravani prodaji obvestiti upravljavca zavarovanega območja oziroma organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. Ponudba mora vsebovati podatke o zemljišču, ceno in druge prodajne pogoje.
3
·
(3) Če država ne uveljavi prednostne predkupne pravice tako, da v 30 dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči lastniku zemljišča, da ponudbo sprejema, jo lahko uveljavljajo prednostni upravičenci po vrstnem redu, ki je določen v zakonih iz prvega odstavka tega člena tako, da ima v isti kategoriji prednostnih upravičencev prednost tisti, ki je že lastnik istovrstnega zemljišča na zavarovanem območju.
3
·
(3) Če država ne uveljavi prednostne predkupne pravice tako, da v 30 dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči lastniku zemljišča, da ponudbo sprejema, jo lahko uveljavljajo prednostni upravičenci po vrstnem redu, ki je določen v zakonih iz prvega odstavka tega člena tako, da ima v isti kategoriji prednostnih upravičencev prednost tisti, ki je že lastnik istovrstnega zemljišča na zavarovanem območju.
4
·
(4) Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda zemljišče iz tega člena drugemu kupcu, ki je njegovo ponudbo sprejel pravočasno, in na način, določen s predpisi o kmetijskih zemljiščih, in če s pogodbo soglaša upravna enota. Za postopke in roke uveljavljanja predkupne pravice po tem členu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek uveljavljanja zakonite predkupne pravice na kmetijskih zemljiščih, če ta zakon ne določa drugače.
4
·
(4) Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda zemljišče iz tega člena drugemu kupcu, ki je njegovo ponudbo sprejel pravočasno, in na način, določen s predpisi o kmetijskih zemljiščih, in če s pogodbo soglaša upravna enota. Za postopke in roke uveljavljanja predkupne pravice po tem členu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek uveljavljanja zakonite predkupne pravice na kmetijskih zemljiščih, če ta zakon ne določa drugače.
5
·
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi, če je prodajalec zemljišča na zavarovanem območju lokalna skupnost.
5
·
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi, če je prodajalec zemljišča na zavarovanem območju lokalna skupnost.
6
·
(6) Lokalna skupnost je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč, razen vodnih zemljišč, na zavarovanih območjih, za katere je sprejela akt o zavarovanju. Predkupno pravico uveljavlja na način iz tega zakona.
6
·
(6) Lokalna skupnost je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč, razen vodnih zemljišč, na zavarovanih območjih, za katere je sprejela akt o zavarovanju. Predkupno pravico uveljavlja na način iz tega zakona.
7
·
(7) Prvi predkupni upravičenec glede zemljišč, ki sta jih zavarovali skupaj država in lokalna skupnost, je država. Če država v roku iz tretjega odstavka tega člena ne uveljavi predkupne pravice, jo lahko uveljavi lokalna skupnost, na katere območju se zemljišče nahaja, v roku 30 dni od dne poteka roka države za uveljavitev predkupne pravice. Kadar država lokalno skupnost pred potekom roka iz tretjega odstavka tega člena obvesti, da predkupne pravice ne bo uveljavljala, začne teči rok iz prejšnjega stavka od dneva, ko lokalna skupnost prejme obvestilo.
7
·
(7) Prvi predkupni upravičenec glede zemljišč, ki sta jih zavarovali skupaj država in lokalna skupnost, je država. Če država v roku iz tretjega odstavka tega člena ne uveljavi predkupne pravice, jo lahko uveljavi lokalna skupnost, na katere območju se zemljišče nahaja, v roku 30 dni od dne poteka roka države za uveljavitev predkupne pravice. Kadar država lokalno skupnost pred potekom roka iz tretjega odstavka tega člena obvesti, da predkupne pravice ne bo uveljavljala, začne teči rok iz prejšnjega stavka od dneva, ko lokalna skupnost prejme obvestilo.
+
1
+
(1) Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih na območjih Natura 2000, ki so zunaj zavarovanih območij, in na katerih je potrebno izvajanje aktivnih ukrepov obnove, ali ki so deli takšnih območij Natura 2000 z največjimi omejitvami rabe (v nadaljnjem besedilu: območje predkupne pravice Natura 2000), predkupno pravico v imenu države za kmetijska zemljišča uveljavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, za gozdna zemljišča pa družba Slovenski državni gozdovi d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec predkupne pravice). Ne glede na vrstni red predkupnih upravičencev po zakonu, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči, in zakonu, ki ureja promet z gozdnimi zemljišči, se prednostni vrstni red predkupnih upravičencev glede kmetijskih zemljišč začne s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, glede gozdnih zemljišč pa z družbo Slovenski državni gozdovi d. o. o..
+
2
+
(2) Aktivni ukrepi obnove iz prejšnjega odstavka so zlasti zagotavljanje abiotskih dejavnikov, ki so pogoj za ugodno stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov, ki so predmet varstva na posamičnem območju Natura 2000 (na primer nizka vsebnost gnojil, zadostna namočenost, samo enkratna košnja, ustrezna zgradba gozda, velik delež stoječe in ležeče odmrle lesne mase). Največje omejitve rabe iz prejšnjega odstavka so predvsem prepoved gnojenja, izsuševanja in večkratne košnje ter omejevanje sečnje.
+
3
+
(3) Izvajalcu predkupne pravice se sredstva za nakup kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč na območju predkupne pravice Natura 2000 zagotovijo v finančnem načrtu ministrstva.
+
4
+
(4) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ministrstvu enkrat na leto, najpozneje do konca meseca februarja za preteklo leto, poroča o odkupljenih zemljiščih na območju predkupne pravice Natura 2000.
+
5
+
(5) Po pridobitvi lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, ki ležijo na območjih predkupne pravice Natura 2000, lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ta kmetijska zemljišča odda v odplačni zakup. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pred sklenitvijo zakupne pogodbe za kmetijska zemljišča, ki ležijo na območjih predkupne pravice Natura 2000, o nameri oddaje v zakup obvesti ministrstvo in ga zaprosi za mnenje glede zakupnih pogojev. Na podlagi mnenja ministrstva Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v zakupni pogodbi določi obveznosti glede načina izvajanja aktivnih ukrepov obnove. Zakupodajalec lahko odstopi od zakupne pogodbe, če zakupnik ne izpolnjuje obveznosti, določenih v zakupni pogodbi glede izvajanja aktivnih ukrepov obnove.
+
6
+
(6) Po pridobitvi lastninske pravice na gozdnih zemljiščih, ki ležijo na območjih predkupne pravice Natura 2000, družba Slovenski državni gozdovi d. o. o. s temi zemljišči upravlja v skladu z veljavnimi načrti gospodarjenja z gozdovi.
+
7
+
(7) Če zaradi načina izvajanja aktivnih ukrepov obnove ni mogoča oddaja v odplačni zakup v skladu s petim odstavkom tega člena, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije o tem obvesti ministrstvo. Ministrstvo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije določi aktivne ukrepe obnove, za katere mora Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zagotavljati izvajanje v okviru upravljanja s kmetijskim zemljiščem. Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije se sredstva za zagotavljanje izvajanja teh ukrepov zagotovijo v finančnem načrtu ministrstva.
+
8
+
(8) Na podlagi kriterijev iz prvega in drugega odstavka tega člena vlada z odlokom določi območja predkupne pravice Natura 2000. 3.6.2. Omejitve v pravnem prometu
1
−
(1) Nepremičnine na zavarovanih območjih in naravne vrednote, ki so v lasti države, niso v pravnem prometu, razen v primerih določenih s tem zakonom.
1
+
(1) Nepremičnine na zavarovanih območjih in zemljišča, na katerih so naravne vrednote, ki so v lasti države, niso v pravnem prometu, razen v primerih določenih s tem zakonom.
2
−
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo dovoli menjavo zemljišča, ki je v lasti države, na zavarovanem območju za drugo zemljišče na zavarovanem območju, ki je v lasti fizične ali pravne osebe, zaradi pridobitve zemljišča, ki je za varstvo naravnih vrednot ali za doseganje namenov zavarovanja pomembnejše.
2
+
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo dovoli:
+
3
+
1. menjavo zemljišča, ki je v lasti države, na zavarovanem območju za drugo zemljišče na zavarovanem območju, ki je v lasti fizične ali pravne osebe, zaradi pridobitve zemljišča, ki je za varstvo naravnih vrednot ali za doseganje namenov zavarovanja pomembnejše,
+
4
+
2. prodajo objekta s pripadajočim zemljiščem, ki je v lasti države na zavarovanem območju in ne služi za namene varstva ali upravljanja zavarovanega območja, s tem, da se polovica dobljene kupnine nameni za pridobitev nepremičnin na zavarovanih območjih v last države.
+
5
+
(3) Dovoljenje ministrstva v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka ni potrebno, če se prodaja izvede na podlagi programa, načrta oziroma drugega akta, ki ga sprejme oziroma potrdi vlada, in če s tem predhodno soglaša ministrstvo.
+
6
+
(4) Upravljavci nepremičnin na zavarovanih območjih in zemljišč, na katerih so naravne vrednote, ki so v lasti države, si morajo k pravnim poslom v zvezi z upravljanjem s temi nepremičninami, ki jih lahko sklepajo v skladu s predpisi, pridobiti predhodno soglasje ministrstva.
+
7
+
(5) Upravljavci nepremičnin in zemljišč, na katerih so naravne vrednote, ki so v lasti države, in se nahajajo na območjih, ki so s programi iz 94. člena tega zakona in prostorskimi akti predvidena za zavarovanje na podlagi tega zakona, in ministrstvo sporazumno določijo tak način gospodarjenja s temi nepremičninami in naravnimi vrednotami, ki je v skladu z namenom ustanovitve zavarovanega območja.
+
1
+
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena lahko ministrstvo dovoli:
+
2
+
1. menjavo zemljišča, ki je v lasti države, na območju naravne vrednote za drugo zemljišče na območju te ali druge naravne vrednote ali zavarovanem območju, ki je v lasti fizične ali pravne osebe, zaradi pridobitve zemljišča, ki je za varstvo naravnih vrednot pomembnejše,
+
3
+
2. prodajo objekta s pripadajočim zemljiščem, ki je v lasti države, na območju naravne vrednote in ne služi za namene varstva naravne vrednote, s tem da se polovica dobljene kupnine nameni za pridobitev zemljišč na območjih naravnih vrednot ali na zavarovanih območjih v lasti države,
+
4
+
3. prodajo zemljišča, ki je v lasti države, na območju naravne vrednote ali na zavarovanem območju, če ga noben upravljavec trajno ne potrebuje za opravljanje svojih nalog, pa to zemljišče ni namenjeno varstvu naravne vrednote oziroma doseganju namenov zavarovanja, s tem da se polovica dobljene kupnine nameni za pridobitev zemljišč na območjih naravnih vrednot ali na zavarovanih območjih v lasti države.
+
5
+
(2) Dovoljenje ministrstva v primeru iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka ni potrebno, če se prodaja izvede na podlagi programa, načrta oziroma drugega akta, ki ga sprejme, potrdi oziroma predlaga vlada in je z nameravano prodajo pred pripravo gradiva vlade soglašalo ministrstvo.
+
1
+
(1) Ministrstvo sprejme odločitev, ali je zemljišče, ki bi se pridobilo z menjavo po 1. točki drugega odstavka 85. člena tega zakona oziroma po 1. točki prvega odstavka prejšnjega člena, za doseganje namenov zavarovanja oziroma varstvo naravnih vrednot pomembnejše, na podlagi določb tega zakona, ki urejajo naravne vrednote in biotsko raznovrstnost.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek menjava zemljišč na zavarovanih območjih in zemljišč, na katerih so naravne vrednote, ki so v lasti države, ni dopustna, če gre za zemljišča, ki se uporabljajo izključno za potrebe obrambe ter zaščite in reševanja, vključno z varnostnimi območji, v skladu s predpisi, ki urejajo določitev obrambnih potreb in objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepov za varovanje objektov in okolišev teh objektov.
1
−
(1) Pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli na nepremičninah na zavarovanih območjih je možna le s soglasjem upravne enote. Upravna enota izda odločbo, s katero soglaša s pravnim poslom, po predhodnem soglasju organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
1
+
(1) Pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli na nepremičninah na zavarovanih območjih je možna le s soglasjem upravne enote.
2
·
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja in s pravnim poslom, ki se sklepa med lastnikom in državo oziroma lokalno skupnostjo, na katere območju leži nepremičnina, ki se prodaja.
2
·
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja in s pravnim poslom, ki se sklepa med lastnikom in državo oziroma lokalno skupnostjo, na katere območju leži nepremičnina, ki se prodaja.
3
·
(3) Odločba o soglasju iz prvega odstavka tega člena se ne izda:
3
·
(3) Odločba o soglasju iz prvega odstavka tega člena se ne izda:
4
−
- če niso bile upoštevane določbe o predkupni pravici iz 84. člena tega zakona,
4
+
- če niso bile upoštevane določbe o predkupni pravici iz 84. člena tega zakona;
5
·
- če pridobitelj nepremičnine ne da izjave, da soglaša z varstvenimi režimi in razvojnimi usmeritvami na zavarovanem območju.
5
·
- če pridobitelj nepremičnine ne da izjave, da soglaša z varstvenimi režimi in razvojnimi usmeritvami na zavarovanem območju.
6
−
(4) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, seznani pridobitelja nepremičnine z varstvenimi režimi in razvojnimi usmeritvami zavarovanega območja, na katerem je nepremičnina, ter da pristojni upravni enoti predhodno soglasje k nameravani sklenitvi pravnega posla.
−
1
·
(1) Vlogo za izdajo soglasja iz prvega odstavka prejšnjega člena vloži pridobitelj nepremičnine pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti dokazilo o pravnem poslu.
1
·
(1) Vlogo za izdajo soglasja iz prvega odstavka prejšnjega člena vloži pridobitelj nepremičnine pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti dokazilo o pravnem poslu.
2
−
(2) Stranke v postopku izdaje odobritve so pogodbene stranke razen v delu, ki se nanaša na izvajanje določb tega zakona o predkupni pravici, kjer je stranka v postopku vsak izmed predkupnih upravičencev.
2
+
(2) Stranka v postopku izdaje soglasja iz prvega odstavka prejšnjega člena je pridobitelj nepremičnine.
3
−
(3) Če za pravni posel soglasje ni potrebno v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena, to upravna enota v pisno potrdi.
3
+
(3) Upravna enota izda odločbo o soglasju ali soglasje zavrne v upravnem postopku v 30 dneh od prejema popolne vloge.
4
−
(4) Upravna enota izda odločbo o soglasju ali soglasje zavrne v upravnem postopku v 30 dneh od prejema popolne vloge.
4
+
(4) Če odločba iz prejšnjega odstavka ni izdana v 30 dneh, se šteje, da odobritev ni dana.
5
−
(5) Če odločba oziroma potrdilo ni izdano v 30 dneh, se šteje, da odobritev oziroma potrdilo ni dano.
5
+
(5) Overitev podpisov na pogodbi o odtujitvi nepremičnine na zavarovanem območju ter zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice sta mogoča le na podlagi soglasja iz tega člena, razen če soglasje v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena ni potrebno.
6
−
(6) Overitev podpisov na pogodbi o odtujitvi nepremičnine na zavarovanem območju ter zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice sta mogoča le na podlagi soglasja oziroma potrdila iz tega člena.
6
+
(6) Pravni posli, sklenjeni brez soglasja, če je to potrebno, ali v nasprotju z njim, so nični. 3.6.3. Razlastitev, omejitve lastninske pravice in odškodnina
7
−
(7) Pravni posli, sklenjeni brez soglasja ali potrdila ali v nasprotju z njim, so nični. 3.6.3. Razlastitev, omejitve lastninske pravice in odškodnina
−
1
−
V 89. členu se četrti odstavek črta. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
1
+
(1) Fizične in pravne osebe, ki se jim zaradi omejitev in prepovedi iz tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih aktov o zavarovanju bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru varstvenih režimov oziroma razvojnih usmeritev na zavarovanih območjih, so upravičene do odškodnine.
+
2
+
(2) Odškodnina iz prejšnjega odstavka obsega izgubo ali zmanjšanje dohodka od nepremičnine in se določi po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja razlastitev nepremičnin.
+
3
+
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena uveljavlja pravico do odškodnine v postopku, ki ga za določitev višine odškodnine zaradi omejitve lastninske ali druge stvarne pravice določa zakon, ki ureja razlastitev nepremičnin.
+
4
+
(4) Pravna oseba, ki upravlja nepremičnino, ki je v lasti države, ni upravičena do odškodnine na podlagi tega člena.
1
·
(1) Fizična ali pravna oseba, ki ji živali zavarovanih vrst iz 81. člena tega zakona lahko povzročijo škodo na premoženju (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), mora na primeren način kot dober gospodar in na svoje stroške narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
1
·
(1) Fizična ali pravna oseba, ki ji živali zavarovanih vrst iz 81. člena tega zakona lahko povzročijo škodo na premoženju (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), mora na primeren način kot dober gospodar in na svoje stroške narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
2
−
(2) Če nastanka škode ni mogoče preprečiti na način iz prejšnjega odstavka, lahko oškodovanec od ministrstva zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Oškodovanec in ministrstvo se sporazumeta o načinu zagotovitve sredstev za izvedbo ukrepov.
2
+
(2) Če nastanka škode ni mogoče preprečiti na način iz prejšnjega odstavka, lahko oškodovanec od ministrstva zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Oškodovanec in ministrstvo se sporazumeta o vrstah ukrepov in o načinu zagotovitve sredstev za izvedbo ukrepov.
3
−
(3) Ukrepe za preprečitev škode lahko oškodovancu predlaga tudi organizacija, pristojna za ohranjanje narave.
3
+
(3) Ukrepi iz prejšnjega odstavka so odvračanje, postavljanje ograd, ulov posameznih osebkov in redčenje populacij zavarovanih živalskih vrst.
4
−
(4) Ukrepi iz prejšnji dveh odstavkov so odvračanje, postavljanje ograd, ulov posameznih osebkov in redčenje populacij zavarovanih živalskih vrst.
4
+
(4) Minister določi primerne načine varovanja premoženja in vrste ukrepov za preprečitev škode za posamezne živalske vrste.
5
−
(5) V primeru iz tretjega odstavka tega člena lahko zagotovi sredstva za izvedbo ukrepa ministrstvo.
−
6
−
(6) Minister določi primerne načine varovanja premoženja in vrste ukrepov za preprečitev škode za posamezne živalske vrste.
−
1
−
(1) Oškodovanec je upravičen do povrnitve odškodnine v višini dejanske škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst iz 81. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena.
1
+
(1) Oškodovanec je upravičen do povrnitve odškodnine v višini dejanske škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst iz 81. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.
2
−
(2) Oškodovanec mora organizaciji, pristojni za ohranjanje narave, prijaviti nastanek škodnega dogodka v desetih dneh od nastanka škode.
2
+
(2) Oškodovanec uveljavlja odškodninski zahtevek za škodo, povzročeno po živalih zavarovanih vrst na način in po postopku s smiselno uporabo določb predpisov o divjadi in lovstvu, ki urejajo uveljavljanje škode od države.
3
−
(3) Oškodovanec in organizacija, pristojna za ohranjanje narave, zapisniško ugotovita na kraju škodnega dogodka dejstva, ki so pomembna za ugotovitev nastanka škode, in predlagata ministrstvu višino odškodnine.
3
+
(3) Naloge pooblaščenca ministrstva v primerih iz prejšnjega odstavka izvaja Zavod za gozdove Slovenije.
4
−
(4) Če v primeru iz drugega odstavka tega člena v 30 dneh od prejema prijave oškodovanec in organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ne ravnata na način iz prejšnjega odstavka, lahko oškodovanec vloži vlogo za odškodnino pri ministrstvu.
4
+
(4) Ministrstvo je pristojno za odločitev o višini odškodnine za škodo, povzročeno po živalih zavarovanih vrst.
5
−
(5) Če nastane škodni dogodek na zavarovanem območju, opravlja naloge organizacije, pristojne za ohranjanje narave, iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, upravljalec zavarovanega območja.
5
+
(5) Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala.
6
−
(6) Vlogo iz četrtega odstavka tega člena mora oškodovanec vložiti v treh mesecih od nastanka škode.
6
+
(6) Z varstvenim režimom iz prvega odstavka 81. člena tega zakona se lahko določi tudi omejitev ali prepoved imeti v posesti ali lasti žival ali rastlino, zavarovano skladno z 81. členom tega zakona, če prisotnost živali ali rastline na območju države neposredno ogroža obstoj domorodne rastlinske ali živalske vrste.
7
−
(7) Ministrstvo odloči o obstoju škode in višini odškodnine na podlagi ugotovitev iz tretjega odstavka tega člena.
−
8
−
(8) Spore o povračilu škode iz prvega odstavka tega člena rešuje pristojno sodišče.
−
9
−
(9) Odškodninsko tožbo za škodo iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v šestih mesecih od dneva, ko je bila škoda prijavljena organizaciji, pristojni za ohranjanje narave. IV. PROGRAMIRANJE
−
+
1
+
(1) Zaradi reševanja zahtevkov in izvajanja drugih pristojnosti glede odškodnin za zavarovane živalske vrste upravlja ministrstvo evidenco o oškodovancih, izvedenih zaščitah in ukrepih ter sklenjenih sporazumih o odškodninah.
+
2
+
(2) V evidenci iz prejšnjega odstavka se upravljajo naslednji podatki:
+
3
+
- ime in priimek oškodovanca,
+
4
+
- davčna številka oškodovanca,
+
5
+
- naslov stalnega prebivališča oškodovanca,
+
6
+
- ime in priimek pooblaščenca,
+
7
+
- podatki o škodnem dogodku, povzročitelju in vrsti premoženja, na katerem je nastala škoda,
+
8
+
- podatki o ocenjeni višini škode,
+
9
+
- podatki o zahtevani in priznani odškodnini ter
+
10
+
- podatki o vrstah izvedene zaščite in ukrepov.
+
11
+
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka se v evidenci iz prvega odstavka tega člena upravljajo in obdelujejo v elektronski obliki.
+
12
+
(4) Evidenca iz prvega odstavka se uporablja za reševanje odškodninskih zahtevkov, statistične namene ter za sprejemanje in izvajanje ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju in drugih s tem povezanih dejavnosti ministrstva.
+
13
+
(5) Podatki iz evidence iz prvega odstavka tega člena se hranijo deset let po zaključku postopka za uveljavitev odškodnine iz prejšnjega člena. Po poteku tega roka se ti podatki hranijo kot arhivsko gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.
+
14
+
(6) Minister predpiše način upravljanja evidence iz prvega odstavka tega člena. IV. PROGRAMIRANJE
1
·
(1) Nacionalni program varstva narave, ki zajema ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
1
·
(1) Nacionalni program varstva narave, ki zajema ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
2
·
(2) Z nacionalnim programom iz prejšnjega odstavka se opredeli obseg javnega interesa pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu naravnih vrednot za najmanj 10 let tako, da se na podlagi ocene stanja ohranjenosti narave določijo cilji in usmeritve za:
2
·
(2) Z nacionalnim programom iz prejšnjega odstavka se opredeli obseg javnega interesa pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu naravnih vrednot za najmanj 10 let tako, da se na podlagi ocene stanja ohranjenosti narave določijo cilji in usmeritve za:
3
·
1. ohranitev biotske raznovrstnosti s programom ukrepov varstva rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in ekosistemov;
3
·
1. ohranitev biotske raznovrstnosti s programom ukrepov varstva rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in ekosistemov;
4
·
2. varstvo naravnih vrednot s programom ustanavljanja zavarovanih območij in obnovitve naravnih vrednot;
4
·
2. varstvo naravnih vrednot s programom ustanavljanja zavarovanih območij in obnovitve naravnih vrednot;
5
·
3. način izpolnjevanja mednarodnih obveznosti;
5
·
3. način izpolnjevanja mednarodnih obveznosti;
6
·
4. vzgojo in izobraževanje na področju ohranjanja narave;
6
·
4. vzgojo in izobraževanje na področju ohranjanja narave;
7
·
5. ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave;
7
·
5. ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave;
8
·
6. zagotavljanje finančnih virov za izvajanje varstva narave.
8
·
6. zagotavljanje finančnih virov za izvajanje varstva narave.
9
·
(3) Program iz prejšnjega odstavka ima kartografsko prilogo, kjer so prostorsko prikazani načrtovani ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.
9
·
(3) Program iz prejšnjega odstavka ima kartografsko prilogo, kjer so prostorsko prikazani načrtovani ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.
10
·
(4) Sestavine programa iz drugega odstavka tega člena se obvezno upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.
10
·
(4) Sestavine programa iz drugega odstavka tega člena se obvezno upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.
11
−
(5) Naloge iz drugega odstavka tega člena se podrobneje razčlenijo v operativnih programih, ki jih sprejema vlada za največ štiriletno obdobje.
11
+
(5) Naloge iz drugega odstavka tega člena se podrobneje razčlenijo v operativnih programih, ki jih sprejme vlada.
12
·
(6) Nacionalni program in državni prostorski plan morata biti usklajena.
12
·
(6) Nacionalni program in državni prostorski plan morata biti usklajena.
1
·
(1) Državni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava, ki so pristojne za pripravo prostorskih aktov in drugih aktov rabe naravnih dobrin, si morajo v postopku priprave teh aktov pridobiti naravovarstvene smernice. Naravovarstvene smernice je treba pridobiti tudi v postopku sprejemanja aktov razglasitve nepremičnega kulturnega spomenika, ki se nanašajo na območja, ki so na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave določena za zavarovana območja, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja ter naravne vrednote, razen območij kulturne krajine in spomenikov oblikovane narave.
1
·
(1) Državni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava, ki so pristojne za pripravo prostorskih aktov in drugih aktov rabe naravnih dobrin, si morajo v postopku priprave teh aktov pridobiti naravovarstvene smernice. Naravovarstvene smernice je treba pridobiti tudi v postopku sprejemanja aktov razglasitve nepremičnega kulturnega spomenika, ki se nanašajo na območja, ki so na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave določena za zavarovana območja, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja ter naravne vrednote, razen območij kulturne krajine in spomenikov oblikovane narave.
2
·
(2) Naravovarstvene smernice so strokovno gradivo, s katerim se za območje, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, opredelijo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. V naravovarstvenih smernicah se k načrtom rabe in upravljanja naravnih dobrin navedejo tudi usmeritve, izhodišča oziroma pogoji za trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti. V naravovarstvenih smernicah se upošteva zagotavljanje pretočne sposobnosti vodotokov ter odstranjevanje prodnega materiala v vodotokih in na hudourniških območjih tako, da se škodljivo delovanje voda zmanjšuje. Pretočne sposobnosti iz prejšnjega stavka določi minister, pristojen za vode.
2
·
(2) Naravovarstvene smernice so strokovno gradivo, s katerim se za območje, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, opredelijo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. V naravovarstvenih smernicah se k načrtom rabe in upravljanja naravnih dobrin navedejo tudi usmeritve, izhodišča oziroma pogoji za trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti. V naravovarstvenih smernicah se upošteva zagotavljanje pretočne sposobnosti vodotokov ter odstranjevanje prodnega materiala v vodotokih in na hudourniških območjih tako, da se škodljivo delovanje voda zmanjšuje. Pretočne sposobnosti iz prejšnjega stavka določi minister, pristojen za vode.
3
·
(3) Če se ob pripravi naravovarstvenih smernic k predlogom aktov iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da bodo v te akte poleg območij s posebnim statusom iz prejšnjega odstavka vključena tudi območja, na katera se nanašajo sprejeti programi s področja ohranjanja narave, oziroma območja, za katera je predpis za pridobitev posebnega statusa že v postopku sprejemanja, se lahko strokovno gradivo izdela tudi za takšna območja, pri čemer pa se po tem, ko so naravovarstvene smernice izdelane, takšno strokovno gradivo šteje samo kot neobvezno strokovno priporočilo pripravljavcem takšnih aktov.
3
·
(3) Če se ob pripravi naravovarstvenih smernic k predlogom aktov iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da bodo v te akte poleg območij s posebnim statusom iz prejšnjega odstavka vključena tudi območja, na katera se nanašajo sprejeti programi s področja ohranjanja narave, oziroma območja, za katera je predpis za pridobitev posebnega statusa že v postopku sprejemanja, se lahko strokovno gradivo izdela tudi za takšna območja, pri čemer pa se po tem, ko so naravovarstvene smernice izdelane, takšno strokovno gradivo šteje samo kot neobvezno strokovno priporočilo pripravljavcem takšnih aktov.
4
·
(4) Naravovarstvene smernice izdela organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ko od osebe iz prvega odstavka tega člena oziroma osebe, ki je pooblaščena za pripravo akta iz prvega odstavka tega člena, prejme zahtevo za njihovo pripravo. Naravovarstvene smernice se pripravijo v roku 30 dni, razen če strokovna priprava zaradi obsežnosti preverjanja, ki so potrebna za izdelavo naravovarstvenih smernic, ni možna v predpisanem roku, vendar najkasneje v roku 60 dni, o čemer obvesti osebe iz prvega odstavka tega člena.
4
·
(4) Naravovarstvene smernice izdela organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ko od osebe iz prvega odstavka tega člena oziroma osebe, ki je pooblaščena za pripravo akta iz prvega odstavka tega člena, prejme zahtevo za njihovo pripravo. Naravovarstvene smernice se pripravijo v roku 30 dni, razen če strokovna priprava zaradi obsežnosti preverjanja, ki so potrebna za izdelavo naravovarstvenih smernic, ni možna v predpisanem roku, vendar najkasneje v roku 60 dni, o čemer obvesti osebe iz prvega odstavka tega člena.
5
·
(5) Če pripravljavec naravovarstvenih smernic ugotovi, da izdelava naravovarstvenih smernic ni potrebna, o tem najkasneje v 15 dneh obvesti osebo iz prejšnjega odstavka.
5
·
(5) Če pripravljavec naravovarstvenih smernic ugotovi, da izdelava naravovarstvenih smernic ni potrebna, o tem najkasneje v 15 dneh obvesti osebo iz prejšnjega odstavka.
6
·
(6) V postopku sprejemanja aktov iz prvega odstavka tega člena je treba pridobiti mnenje o sprejemljivosti prostorske ureditve z vidika varstva narave (v nadaljnjem besedilu: naravovarstveno mnenje). Brez naravovarstvenega mnenja ali obvestila iz prejšnjega odstavka ni mogoče sprejeti akta iz prvega odstavka tega člena.
6
·
(6) V postopku sprejemanja aktov iz prvega odstavka tega člena je treba pridobiti mnenje o sprejemljivosti prostorske ureditve z vidika varstva narave (v nadaljnjem besedilu: naravovarstveno mnenje). Brez naravovarstvenega mnenja ali obvestila iz prejšnjega odstavka ni mogoče sprejeti akta iz prvega odstavka tega člena.
7
·
(7) Naravovarstveno mnenje izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ko prejme zahtevo osebe iz prvega odstavka tega člena oziroma osebe, ki je pooblaščena za pripravo akta iz prvega odstavka tega člena. Tej zahtevi je treba priložiti predlog tega akta ter ustrezno obrazložitev, kako je pripravljavec ob pripravi akta upošteval naravovarstvene smernice.
7
·
(7) Naravovarstveno mnenje izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ko prejme zahtevo osebe iz prvega odstavka tega člena oziroma osebe, ki je pooblaščena za pripravo akta iz prvega odstavka tega člena. Tej zahtevi je treba priložiti predlog tega akta ter ustrezno obrazložitev, kako je pripravljavec ob pripravi akta upošteval naravovarstvene smernice.
8
·
(8) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, mora izdati naravovarstveno mnenje najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka. V primeru molka te organizacije se šteje, da na predvideno prostorsko ureditev nima pripomb.
8
·
(8) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, mora izdati naravovarstveno mnenje najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka. V primeru molka te organizacije se šteje, da na predvideno prostorsko ureditev nima pripomb.
9
−
(2) Naravovarstvene smernice so strokovno gradivo, s katerim se za območje, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, opredelijo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. V naravovarstvenih smernicah se k načrtom rabe in upravljanja naravnih dobrin navedejo tudi usmeritve, izhodišča oziroma pogoji za trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti. V naravovarstvenih smernicah se upošteva zagotavljanje pretočne sposobnosti vodotokov ter odstranjevanje prodnega materiala v vodotokih in na hudourniških območjih tako, da se škodljivo delovanje voda zmanjšuje. Pretočne sposobnosti iz prejšnjega stavka določi minister, pristojen za vode.
9
+
(9) Določbe šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena se ne uporabljajo v postopku sprejema aktov razglasitve nepremičnih kulturnih spomenikov in v postopku sprejema načrtov rabe naravnih dobrin, če je soglasje ali mnenje ministrstva v tem postopku že določeno z drugimi predpisi.
1
·
(1) Naravovarstvene smernice imajo splošni in posebni del ter kartografsko prilogo.
1
·
(1) Naravovarstvene smernice imajo splošni in posebni del ter kartografsko prilogo.
2
·
(2) V splošnem delu vsebujejo naravovarstvene smernice zlasti:
2
·
(2) V splošnem delu vsebujejo naravovarstvene smernice zlasti:
3
·
1. pregled ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij in prikaz ter oceno stanja na teh območjih z njihovimi značilnostmi;
3
·
1. pregled ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij in prikaz ter oceno stanja na teh območjih z njihovimi značilnostmi;
4
·
2. pregled območij, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot, ter priporočila za ravnanje ob odkritju;
4
·
2. pregled območij, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot, ter priporočila za ravnanje ob odkritju;
5
−
3. pregled tistih delov narave, ki so spoznani za naravne vrednote, in zavarovanih območij ter tistih delov narave, ki naj se zavarujejo, ter oceno stanja na teh območjih z njihovimi značilnostmi.
5
+
3. pregled tistih delov narave, ki so spoznani za naravne vrednote, in zavarovanih območij ter tistih delov narave, ki naj se zavarujejo, ter oceno stanja na teh območjih z njihovimi značilnostmi;
+
6
+
4. pregled delov narave in območij, za katera je predpis za pridobitev posebnega statusa že v postopku sprejemanja, ter usmeritve in izhodišča za njihovo varstvo.
6
·
(3) V posebnem delu vsebujejo naravovarstvene smernice zlasti:
7
·
(3) V posebnem delu vsebujejo naravovarstvene smernice zlasti:
7
·
1. varstvene usmeritve za tako rabo ali izkoriščanje naravnih dobrin, ki ohranja biotsko raznovrstnost, naravno ravnovesje in varuje ekosisteme;
8
·
1. varstvene usmeritve za tako rabo ali izkoriščanje naravnih dobrin, ki ohranja biotsko raznovrstnost, naravno ravnovesje in varuje ekosisteme;
8
·
2. varstvene smernice za ohranitev habitatnih tipov in habitatov vrst v ugodnem stanju;
9
·
2. varstvene smernice za ohranitev habitatnih tipov in habitatov vrst v ugodnem stanju;
9
·
3. varstvene smernice za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini;
10
·
3. varstvene smernice za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini;
10
·
4. ukrepe varstva, varstvene režime in razvojne usmeritve za varstvo ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij;
11
·
4. ukrepe varstva, varstvene režime in razvojne usmeritve za varstvo ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij;
11
·
5. ukrepe varstva, varstvene režime in razvojne usmeritve za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij.
12
·
5. ukrepe varstva, varstvene režime in razvojne usmeritve za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij.
12
−
(4) Naravovarstvene smernice pripravlja organizacija, pristojna za ohranjanje narave, na podlagi javnega pooblastila.
13
+
(4) V posebnem delu naravovarstvenih smernic se lahko navedejo tudi podrobnejši pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
1
−
Naravovarstvene smernice, ki so pripravljene za območje države, so podlaga za ekosistemsko členitev prostora, na podlagi katere se pripravi študija ranljivosti okolja ob upoštevanju naravovarstvenih ugotovitev o občutljivosti in ranljivosti biotske raznovrstnosti ter naravnega ravnovesja na posameznih območjih ter zgoščenosti naravnih vrednot in zavarovanih območij ter stopnji ogroženosti naravnih vrednot.
1
+
Naravovarstvene smernice, ki so pripravljene za območje celotne države, so podlaga s področja ohranjanja narave za izdelavo okoljskih izhodišč skladno z določili zakona, ki ureja varstvo okolja.
1
−
Akti, ki urejajo varstvo nepremične kulturne dediščine, morajo upoštevati izhodišča, usmeritve in pogoje, prikazane v naravovarstvenih smernicah tako, da varstveni režim nepremične kulturne dediščine in nepremičnih kulturnih spomenikov ne ogroža naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij.
1
+
Vsebina naravovarstvenih smernic se v aktih razglasitve nepremičnih kulturnih spomenikov upošteva tako, da varstveni režimi nepremičnih kulturnih spomenikov ne ogrožajo naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij.
1
−
(1) Vsak načrt ali akt iz drugega odstavka 97. člena tega zakona, ki ni neposredno povezan ali potreben za upravljanje zavarovanega območja, ki ga je ustanovila država, ali posebnega varstvenega območja in bi lahko imel nanj večji vpliv sam po sebi ali v povezavi z drugimi načrti ali akti, je treba proučiti in ugotoviti njegov vpliv na zavarovano območje ali posebno varstveno območje.
1
+
(1) Za vsak plan ali spremembo plana, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma in bi lahko pomembno vplival na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani, je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov oziroma posledic glede na varstvene cilje teh območij. Presoje sprejemljivosti ni treba izvesti za tiste plane, ki so neposredno povezani ali potrebni za varstvo teh območij.
2
−
(2) Oceno o vplivu načrta ali akta na zavarovano območje ali posebno varstveno območje iz prejšnjega odstavka da ministrstvo na podlagi študije celovite presoje vplivov na okolje. Ocena načrta ali akta je ugodna, če se ugotovi, da načrt ali akt ne bo negativno vplival na celovitost zavarovanega območja ali posebnega varstvenega območja.
2
+
(2) Oceno o sprejemljivosti vpliva oziroma posledicah plana na območja iz prejšnjega odstavka da ministrstvo, pristojno za okolje, v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Ta postopek se vodi skladno z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, kolikor ta zakon ne določa drugače.
3
−
(3) Če je načrt ali akt ocenjen kot ugoden, ga pristojni državni ali lokalni organ lahko sprejme.
−
4
−
(4) Če je kljub neugodni oceni vpliva načrta ali akta na zavarovano območje ali posebno varstveno območje sprejeta odločitev o prevladi druge javne koristi zaradi pomanjkanja drugih ustreznih rešitev, mora pristojni državni ali lokalni organ poskrbeti za izravnalne ukrepe, ki bodo zagotovili povezanost območij, ki so del ekološkega omrežja.
−
5
−
(5) Če je na posebnem varstvenem območju habitatni tip ali habitat rastlinske ali živalske vrste, ki je posebej varovan na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb, se lahko javna korist iz prejšnjega odstavka, zaradi katere se sprejme tak načrt ali akt, nanaša samo na varstvo zdravja ali življenja človeka ali javno varnost.
−
+
1
+
(1) V postopku preverjanja planov, za katere je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, ministrstvo, pristojno za okolje, določi plane, za katere je treba izvesti presojo sprejemljivosti na podlagi tega zakona.
+
2
+
(2) Za plane, ki so neposredno povezani ali potrebni za varstvo območij iz prvega odstavka prejšnjega člena, se štejejo načrti upravljanja zavarovanih območjih. V postopku iz prejšnjega odstavka se za take plane lahko določijo tudi plani trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja z naravnimi dobrinami, ki so potrebni za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov in habitatov vrst na teh območjih, skladno s programom vlade iz drugega odstavka 33. člena tega zakona in plani, ki so namenjeni izključno varstvu teh območij vendar le, če ne vsebujejo posegov v naravo, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.
+
3
+
(3) Za plane, ki lahko pomembno vplivajo na območja iz prvega odstavka prejšnjega člena, se štejejo plani:
+
4
+
- ki obsegajo ta območja ali bi izvedba plana lahko na njih vplivala,
+
5
+
- s katerimi se določajo ali načrtujejo posegi v naravo iz prve in druge alinee prvega odstavka 101.d člena tega zakona.
+
6
+
(4) Če iz obvestila pripravljavca plana o nameri izdelave plana niso razvidni podatki, ki omogočajo uporabo določb druge alinee prejšnjega odstavka, in se plan nanaša na območja iz prvega odstavka prejšnjega člena hkrati pa je ta plan tudi neposredna pravna podlaga za izdajo dovoljenj za poseg v naravo, je presojo sprejemljivosti tega plana treba izvesti.
+
7
+
(5) Ministrstvo, pristojno za okolje, sprejme odločitev o obveznosti izdelave presoje sprejemljivosti planov in sprejema druge odločitve v postopku celovite presoje vplivov na okolje na podlagi mnenj organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
+
8
+
(6) V postopku celovite presoje vplivov na okolje se upoštevajo določbe predpisa izdanega na podlagi petega odstavka 33.a člena tega zakona.
+
1
+
(1) Ministrstvo, pristojno za okolje, potrdi plan na podlagi izvedene celovite presoje vplivov na okolje, če ugotovi, da plan ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje posameznih območij iz prvega odstavka 101. člena tega zakona in njihovo celovitost ter na povezanost evropskega ekološkega omrežja.
+
2
+
(2) Če je potrditev plana pogojena z izvedbo omilitvenih ukrepov, se njihovo izvajanje podrobneje preveri oziroma določi z okoljevarstvenim soglasjem skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali naravovarstvenim soglasjem na podlagi 105. člena tega zakona.
+
3
+
(3) Če ministrstvo, pristojno za okolje, potrdi plan, ga pristojni državni ali lokalni organ lahko sprejme.
+
1
+
(1) Če je potrditev plana dokončno zavrnjena, ker je ugotovljeno, da bo škodljivo vplival na območje iz prvega odstavka 101. člena tega zakona, ga pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti lahko sprejme, če po izpeljanem postopku prevlade javne koristi druga javna korist prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave.
+
2
+
(2) V postopku prevlade javne koristi je treba na podlagi ugotovitve, da se plan nanaša na uresničevanje javne koristi, določene z zakonom, in ni drugih ustreznih rešitev za uresničitev te javne koristi, presoditi, katera javna korist bo v konkretni zadevi prevladala.
+
3
+
(3) Postopek prevlade javne koristi vodi ministrstvo, pristojno za okolje, na predlog pristojnega državnega organa ali pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti. Predlog je treba vložiti v 90 dneh po dokončnosti zavrnitve potrditve plana.
+
4
+
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za okolje, začne postopek prevlade druge javne koristi pred dokončnostjo odločbe iz prvega odstavka tega člena, če se drug javni interes nanaša na druga delovna področja ministrstva.
+
5
+
(5) Ministrstvo, pristojno za okolje, pripravi predlog odločitve o prevladi javne koristi ob upoštevanju mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave. To odločitev sprejme vlada v 60 dnevih od takrat, ko ministrstvo prejme predlog, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka tega člena.
+
6
+
(6) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, mora podati mnenje iz prejšnjega odstavka v 30 dneh, ko s strani ministrstva, pristojnega za okolje, prejme predlog uvedbe postopka prevlade javne koristi v obsegu iz prejšnjega odstavka.
+
7
+
(7) Če prevlada druga javna korist nad javno koristijo ohranjanja narave, se hkrati sprejme tudi odločitev o nujnih izravnalnih ukrepih, ki morajo v primeru posebnih varstvenih območij in predlogov posebnih ohranitvenih območij zagotoviti celovitost in povezanost teh območij. O teh ukrepih se obvesti pristojne organe EU, skladno s predpisi EU.
+
8
+
(8) Pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti mora poskrbeti za podrobnejšo določitev izravnalnih ukrepov v ustreznem planu in za njihovo izvedbo.
+
9
+
(9) Če je na posebnem varstvenem območju ali predlogu posebnega ohranitvenega območja, prednostni habitatni tip ali habitat prednostne rastlinske ali živalske vrste, skladno s predpisi EU, se lahko javna korist, ki prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, nanaša samo na varstvo zdravja ali življenja človeka ali javno varnost ali ima koristne posledice bistvenega pomena za okolje ali na druge nujne razloge prevladovanja javne koristi, po predhodnem posvetovanju s pristojnimi organi EU.
+
10
+
(10) Pred odločitvijo o prevladi javne koristi iz prejšnjega odstavka, je treba pridobiti mnenje pristojnega organa EU.
+
11
+
(11) Rok iz petega odstavka tega člena ne teče v času pridobivanja mnenj iz šestega in desetega odstavka tega člena in v času trajanja posvetovanja iz devetega odstavka tega člena.
+
12
+
(12) Ministrstvo, pristojno za okolje, izvaja obveznosti poročanja in pridobivanja mnenj v skladu s predpisi EU v postopkih, ki jih vodi na podlagi tega člena.
+
1
+
(1) Zaradi določitve planov in posegov v naravo, ki lahko pomembno vplivajo na območja iz prvega odstavka 101. člena tega zakona, določi minister posege v naravo,
+
2
+
- ki lahko pomembno vplivajo na varstvene cilje teh območij,
+
3
+
- za katere je treba še preveriti, če lahko pomembno vplivajo na varstvene cilje teh območij,
+
4
+
- ki ne morejo pomembno vplivati na varstvene cilje teh območij.
+
5
+
(2) Če se v okviru presoje sprejemljivosti plana ocenijo vplivi posegov v naravo iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka na območja iz prvega odstavka 101. člena tega zakona, presoja sprejemljivosti takega posega v naravo ni potrebna, razen v primeru posegov v naravo iz 101.e člena tega zakona. Pogoji izvedbe posega v naravo, za katerega ni potrebna presoja sprejemljivosti, se določijo skladno s 105. členom tega zakona.
+
6
+
(3) Če se v okviru presoje sprejemljivosti plana ne ocenijo vplivi posegov v naravo iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena na območja iz prvega odstavka 101. člena tega zakona, je treba izvesti presojo sprejemljivosti teh posegov v naravo.
+
7
+
(4) Ne glede na določbi prejšnjih dveh odstavkov presoje sprejemljivosti ni treba izvesti, če je poseg v naravo potreben za varstvo območij iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.
+
1
+
(1) V postopku presoje sprejemljivosti posegov v naravo je treba ugotoviti in ustrezno presoditi vplive oziroma posledice teh posegov v naravo glede na varstvene cilje posebnega varstvenega območja ali potencialnega posebnega ohranitvenega območja.
+
2
+
(2) Vplivi oziroma posledice posegov v naravo iz prejšnjega odstavka, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z določili zakona, ki ureja varstvo okolja in tega zakona, se ugotovijo v postopku presoje vplivov na okolje. Ta postopek se vodi skladno z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja, kolikor ta zakon ne določa drugače.
+
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za okolje, sprejema odločitve v postopku presoje vplivov na okolje na podlagi mnenj organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
+
4
+
(4) V postopku presoje vplivov na okolje se upoštevajo določbe predpisa izdanega na podlagi petega odstavka 33.a člena tega zakona.
+
5
+
(5) Ocena sprejemljivosti posega v naravo je ugodna, če se ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območij iz prvega odstavka tega člena, njihovo celovitost in povezanost. Pri ugodni oceni se lahko upoštevajo tudi sprejemljivi omilitveni ukrepi.
+
6
+
(6) Če je poseg v naravo ugodno ocenjen, ministrstvo, pristojno za okolje, izda okoljevarstveno soglasje. Če je ugodna ocena vplivov posega v naravo pogojena z izvedbo omilitvenih ukrepov, so le-ti obvezna vsebina okoljevarstvenega soglasja.
+
7
+
(7) Če je poseg v naravo neugodno ocenjen, ministrstvo, pristojno za okolje, zavrne izdajo okoljevarstvenega soglasja.
+
1
+
(1) Če ministrstvo, pristojno za okolje, zavrne izdajo okoljevarstvenega soglasja, lahko nosilec posega v naravo v 90 dnevih po dokončnosti okoljevarstvenega soglasja predlaga ministrstvu, pristojnemu za okolje, uvedbo postopka prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.
+
2
+
(2) Postopek prevlade javne koristi na podlagi tega člena se vodi ob upoštevanju drugega, šestega, sedmega, devetega, desetega in dvanajstega odstavka 101.c člena tega zakona.
+
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za okolje, sprejme odločitev o prevladi javne koristi ob upoštevanju predhodno pridobljenega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v 60 dnevih po prejemu predloga, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 101.c člena tega zakona.
+
4
+
(4) Z odločitvijo o prevladi druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave se odpravi odločba o zavrnitvi izdaje okoljevarstvenega soglasja iz prvega odstavka tega člena.
+
5
+
(5) Nosilec posega v naravo mora poskrbeti za izvedbo določenih izravnalnih ukrepov.
1
−
(1) Izravnalni ukrepi so dejavnosti, s katerimi se omili ali nadomesti okrnitev narave.
1
+
(1) Izravnalni ukrepi so dejavnosti, posegi ali ravnanja s katerimi se nadomesti predvidena ali povzročena okrnitev narave. Omilitveni ukrepi so posegi ali ravnanja s katerimi se omili izvajanje posega v naravo ali njegove posledice.
2
−
(2) Oblika izravnalnega ukrepa, s katerim bo nosilec posega omilil ali nadomestil posledice posega, se določi na podlagi naravovarstvenih smernic, glede na predvideno ali povzročeno okrnitev narave ter možnosti njene nadomestitve. Pri izboru ukrepa ima prednost vzpostavitev nadomestnega območja, ki ima enake naravovarstvene značilnosti.
2
+
(2) Oblika omilitvenega ali izravnalnega ukrepa, s katerim bo nosilec posega omilil ali nadomestil posledice posega, se določi ob upoštevanju naravovarstvenih smernic oziroma mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave. Pri določitvi oblike ukrepa se upoštevajo ugotovljeni škodljivi vplivi posega in možnosti njihove omilitve ali nadomestitve.
3
·
(3) Oblike izravnalnih ukrepov so:
3
·
(3) Oblike izravnalnih ukrepov so:
4
·
- vzpostavitev nadomestnega območja, ki ima enake naravovarstvene značilnosti,
4
·
- vzpostavitev nadomestnega območja, ki ima enake naravovarstvene značilnosti,
5
−
- vzpostavitev drugega območja, pomembnega za ohranjanje biotske raznovrstnosti oziroma varstvo naravnih vrednot,
5
+
- vzpostavitev drugega območja, pomembnega za ohranjanje biotske raznovrstnosti oziroma varstvo naravnih vrednot, razen pri planih in posegih, ki lahko pomembno vplivajo na varstvene cilje posebnega varstvenega območja ali potencialnega posebnega ohranitvenega območja,
6
−
- plačilo denarnega zneska v vrednosti povzročene okrnitve narave, ki se nameni za ohranjanje biotske raznovrstnosti oziroma varstvo naravnih vrednot.
6
+
- plačilo denarnega zneska v vrednosti povzročene okrnitve narave, ki se nameni za ohranjanje biotske raznovrstnosti oziroma varstvo naravnih vrednot, razen pri planih in posegih, ki lahko pomembno vplivajo na varstvene cilje posebnega varstvenega območja ali potencialnega posebnega ohranitvenega območja.
7
·
(4) Način določitve višine denarnega zneska iz prejšnjega odstavka predpiše minister, ob upoštevanju vrednosti, ki je potrebna za vzpostavitev nadomestnega območja, ki ima enake naravovarstvene značilnosti, oziroma vrednosti uničenja osebka ali populacije zavarovane vrste.
7
·
(4) Način določitve višine denarnega zneska iz prejšnjega odstavka predpiše minister, ob upoštevanju vrednosti, ki je potrebna za vzpostavitev nadomestnega območja, ki ima enake naravovarstvene značilnosti, oziroma vrednosti uničenja osebka ali populacije zavarovane vrste.
8
−
(5) Oblika izravnalnega ukrepa v primeru iz četrtega odstavka 101. člena tega zakona se določi v postopku sprejema prostorskih aktov.
8
+
(5) Pri izbiri izravnalnih ukrepov ima prednost izravnalni ukrep nadomestnega območja, ki ima enake naravovarstvene značilnosti kot tisto, ki se nadomešča. Območje, ki se kot izravnalni ukrep vzpostavi v primerih iz prve in druge alineje tretjega odstavka tega člena, mora po vzpostaviti pridobiti enak pravni status, kot ga je imelo območje, ki se nadomešča.
9
−
(6) Oblika in način izvedbe izravnalnega ukrepa ter način in pogoji izvedbe posega ter dejavnosti po opravljenem posegu so sestavni del dovoljenja za poseg v prostor.
9
+
(6) Oblika in način izvedbe izravnalnega oziroma omilitvenega ukrepa ter način in pogoji izvedbe posega ali dejavnosti po opravljenem posegu so sestavni del okoljevarstvenega soglasja, naravovarstvenega soglasja, dovoljenja za poseg v naravo ter gradbenega ali drugega ustreznega dovoljenja.
1
·
(1) Posegi v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in po drugih predpisih, se opravljajo na podlagi dovoljenja za poseg v naravo na podlagi tega zakona.
1
·
(1) Posegi v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in po drugih predpisih, se opravljajo na podlagi dovoljenja za poseg v naravo na podlagi tega zakona.
2
·
(2) Posegi v naravo iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
2
·
(2) Posegi v naravo iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
3
·
1. opravljanje dejavnosti in izvajanje posegov v naravo na naravnih vrednotah, zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih,
3
·
1. opravljanje dejavnosti in izvajanje posegov v naravo na naravnih vrednotah, zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih,
4
·
2. varstvo rastlinskih ali živalskih vrst,
4
·
2. varstvo rastlinskih ali živalskih vrst,
5
·
3. varstvo genskega materiala,
5
·
3. varstvo genskega materiala,
6
·
4. varstvo naravnih vrednot.
6
·
4. varstvo naravnih vrednot.
7
−
(3) Vlada podrobneje določi posege v naravo iz prejšnjega odstavka in predpiše, kakšna dokumentacija je potrebna za pridobitev dovoljenja.
7
+
(3) Minister podrobneje določi posege v naravo iz prejšnjega odstavka in predpiše, kakšna dokumentacija je potrebna za pridobitev dovoljenja.
8
·
(4) Dovoljenja za posege v naravo iz prvega odstavka tega člena izdaja pristojna upravna enota, razen v primerih, ko ta zakon določa, da dovoljenja izdaja ministrstvo.
8
·
(4) Dovoljenja za posege v naravo iz prvega odstavka tega člena izdaja pristojna upravna enota, razen v primerih, ko ta zakon določa, da dovoljenja izdaja ministrstvo.
9
·
(5) O pritožbi zoper dovoljenje za poseg v naravo odloči ministrstvo.
9
·
(5) O pritožbi zoper dovoljenje za poseg v naravo odloči ministrstvo.
10
−
(6) Dovoljenje za poseg v naravo se izda na podlagi naravovarstvenega soglasja.
10
+
(6) Dovoljenje za poseg v naravo se izda na podlagi pozitivnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
11
−
(7) Če je za pridobitev dovoljenja za poseg v naravo predpisan postopek presoje tveganja za naravo, se ta izvede v okviru naravovarstvenega soglasja.
−
+
1
+
(1) Če je za poseg v naravo iz prejšnjega člena treba izvesti presojo sprejemljivosti, se ta izvede v postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo iz prejšnjega člena.
+
2
+
(2) Mnenje iz šestega odstavka prejšnjega člena, mora vsebovati oceno o vplivih oziroma posledicah posega v naravo na varstvene cilje območij iz prvega odstavka 101. člena tega zakona, in navedbo morebitnih omilitvenih ukrepov za izvedbo posega.
+
3
+
(3) Pri izdelavi ocene o vplivih posega v naravo iz prejšnjega odstavka se smiselno upoštevajo določbe predpisa izdanega na podlagi petega odstavka 33.a člena tega zakona.
+
4
+
(4) Ocena posega v naravo je ugodna, če se ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje posameznih območij, njihovo celovitost ter povezanost. Pri ugodni oceni se lahko upoštevajo tudi sprejemljivi omilitveni ukrepi.
+
5
+
(6) Če je poseg v naravo ugodno ocenjen, pristojni upravni organ izda dovoljenje za poseg v naravo. Če je izdaja dovoljenja za poseg v naravo pogojena z izvedbo omilitvenih ukrepov, so le-ti obvezna vsebina dovoljenja za poseg v naravo.
+
6
+
(7) Če je poseg v naravo neugodno ocenjen, se izdaja dovoljenja za poseg v naravo zavrne.
1
−
(1) Fizična ali pravna oseba mora v postopku izdaje dovoljenja iz prejšnjega člena in dovoljenja za poseg v prostor, ki bi lahko ogrozil biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje, pridobiti naravovarstveno soglasje.
1
+
(1) Za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, poseben status, je treba za potrebe izdaje gradbenega ali integralnega gradbenega dovoljenja pridobiti mnenje, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, za gradnjo objekta, za katerega gradbeno dovoljenje ni predpisano, pa pravnomočno naravovarstveno soglasje. Mnenje iz tega odstavka izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, naravovarstveno soglasje pa ministrstvo.
2
−
(2) Oceno o ogroženosti biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovanega območja zaradi posega v prostor daje organizacija, pristojna za ohranjanje narave.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mnenja oziroma naravovarstvenega soglasja ni treba pridobiti, če je nameravana gradnja na stavbnem zemljišču, ki je del enote urejanja prostora, za katero je v prostorskem aktu izrecno določeno, da na ravni posega pridobivanje mnenj in naravovarstvenega soglasja ni potrebno.
3
−
(3) Za posege v prostor, ki ne ogrožajo biotske raznovrstnosti, naravno vrednoto ali zavarovano območje se štejejo posegi v prostor, za katere v planu ali načrtu niso predpisani naravovarstveni pogoji.
3
+
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena naravovarstvenega soglasja ni treba pridobiti za vzdrževanje objektov in manjšo rekonstrukcijo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
4
−
(4) Naravovarstveno soglasje izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, na podlagi javnega pooblastila, če ugotovi, da je nameravani poseg projektiran v skladu z usmeritvami, izhodišči in pogoji, ki so predpisani na podlagi tega zakona.
4
+
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena mnenja in naravovarstvenega soglasja ni treba pridobiti, če je tako glede na vrsto ali obseg objekta v povezavi z delom obravnavanega območja določeno v predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.
5
−
(5) Z naravovarstvenim soglasjem se lahko podrobneje določijo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni ob nameravanem posegu iz prvega odstavka tega člena.
5
+
(5) V naravovarstvenem soglasju se lahko določijo pogoji, ki jih mora investitor upoštevati pri nadaljnji rabi objekta, da bi preprečil, zmanjšal ali odstranil škodljive vplive na naravo, ter pogoji, ki jih mora investitor upoštevati v času gradnje.
6
−
(6) Naravovarstveno soglasje se izda s potrditvijo na dovoljenju ali s posebnim aktom.
6
+
(6) Naravovarstveno soglasje preneha veljati, če se poseg, zaradi katerega je bilo soglasje dano, ne začne izvajati v petih letih po njegovi pravnomočnosti. Mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, preneha veljati, če zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja ni vložena v petih letih po njegovi izdaji.
7
−
(7) Naravovarstveno soglasje k dovoljenju za poseg v prostor iz prvega odstavka tega člena se izda kot samostojna odločba.
7
+
(7) Če je za gradnjo objekta iz prvega odstavka tega člena predpisan postopek presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, se namesto naravovarstvenega soglasja izda okoljevarstveno soglasje. a105.a člen (naravovarstveni in projektni pogoji za gradnjo objekta)
8
−
(8) Če je za posege iz prvega odstavka tega člena predpisan postopek presoje vplivov na okolje, se v njegovem okviru opravi presoja skladnosti in ustreznosti iz tretjega odstavka tega člena, naravovarstveno soglasje pa se nadomesti z okoljevarstvenim soglasjem.
8
+
(1) Investitor lahko pridobi naravovarstvene pogoje za gradnjo objekta, ki jih izda ministrstvo, oziroma projektne pogoje, ki jih izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
+
9
+
(2) Naravovarstveni pogoji prenehajo veljati, če v petih letih po njihovi izdaji ni vložena vloga za pridobitev naravovarstvenega soglasja. Projektni pogoji prenehajo veljati, če v petih letih po njihovi izdaji ni vložena vloga za izdajo mnenja ali vloga za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja.
1
+
a105.a člen (naravovarstveni in projektni pogoji za gradnjo objekta)
+
2
+
(1) Investitor lahko pridobi naravovarstvene pogoje za gradnjo objekta, ki jih izda ministrstvo, oziroma projektne pogoje, ki jih izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
+
3
+
(2) Naravovarstveni pogoji prenehajo veljati, če v petih letih po njihovi izdaji ni vložena vloga za pridobitev naravovarstvenega soglasja. Projektni pogoji prenehajo veljati, če v petih letih po njihovi izdaji ni vložena vloga za izdajo mnenja ali vloga za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja.
+
1
−
(presoja sprejemljivosti posegov v okviru gradbenega dovoljenja, integralnega gradbenega dovoljenja, okoljevarstvenega soglasja ali naravovarstvenega soglasja)
1
+
(1) Če je za gradnjo objekta treba izvesti presojo sprejemljivosti posega v naravo, se ta izvede v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, integralnega gradbenega dovoljenja, okoljevarstvenega soglasja ali naravovarstvenega soglasja.
2
·
(2) Pristojni upravni organ za izdajo dovoljenj in soglasij iz prejšnjega odstavka odloči o sprejemljivosti posega v naravo na podlagi mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
2
·
(2) Pristojni upravni organ za izdajo dovoljenj in soglasij iz prejšnjega odstavka odloči o sprejemljivosti posega v naravo na podlagi mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
3
·
(3) Mnenje iz prejšnjega odstavka mora vsebovati oceno o vplivih oziroma posledicah nameravane gradnje objekta na varstvene cilje območij iz prvega odstavka 101. člena tega zakona, in navedbo morebitnih omilitvenih ukrepov za izvedbo posega. Mnenje mora biti dano v 30 dneh, razen če drug zakon ne določa drugače.
3
·
(3) Mnenje iz prejšnjega odstavka mora vsebovati oceno o vplivih oziroma posledicah nameravane gradnje objekta na varstvene cilje območij iz prvega odstavka 101. člena tega zakona, in navedbo morebitnih omilitvenih ukrepov za izvedbo posega. Mnenje mora biti dano v 30 dneh, razen če drug zakon ne določa drugače.
4
·
(4) Naravovarstveno soglasje je treba izdati oziroma njegovo izdajo z odločbo zavrniti v roku osmih dni od izdaje mnenja iz drugega odstavka tega člena.
4
·
(4) Naravovarstveno soglasje je treba izdati oziroma njegovo izdajo z odločbo zavrniti v roku osmih dni od izdaje mnenja iz drugega odstavka tega člena.
5
·
(5) Pri izdelavi ocene o vplivih gradnje objekta iz tretjega odstavka tega člena se smiselno upoštevajo določbe predpisa izdanega na podlagi petega odstavka 33.a člena tega zakona.
5
·
(5) Pri izdelavi ocene o vplivih gradnje objekta iz tretjega odstavka tega člena se smiselno upoštevajo določbe predpisa izdanega na podlagi petega odstavka 33.a člena tega zakona.
6
·
(6) Ocena vplivov gradnje objekta je ugodna, če se ugotovi, da gradnja objekta ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje posameznih območij, njihovo celovitost ter povezanost. Pri ugodni oceni se lahko upoštevajo tudi sprejemljivi omilitveni ukrepi.
6
·
(6) Ocena vplivov gradnje objekta je ugodna, če se ugotovi, da gradnja objekta ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje posameznih območij, njihovo celovitost ter povezanost. Pri ugodni oceni se lahko upoštevajo tudi sprejemljivi omilitveni ukrepi.
7
·
(7) Če je gradnja objekta ugodno ocenjena in omilitveni ukrepi niso potrebni, se vloga za izdajo naravovarstvenih pogojev šteje kot vloga za izdajo naravovarstvenega soglasja in se nemudoma izda naravovarstveno soglasje.
7
·
(7) Če je gradnja objekta ugodno ocenjena in omilitveni ukrepi niso potrebni, se vloga za izdajo naravovarstvenih pogojev šteje kot vloga za izdajo naravovarstvenega soglasja in se nemudoma izda naravovarstveno soglasje.
8
·
(8) Če je za gradnjo objekta treba izvesti omilitvene ukrepe, se način izvedbe omilitvenih ukrepov in drugi pogoji za gradnjo objekta in opravljanje dejavnosti, zaradi katere je objekt zgrajen, določijo v naravovarstvenih pogojih, pri čemer lahko v primerih iz šestega odstavka prejšnjega člena ministrstvo izda tudi naravovarstveno soglasje s pogoji.
8
·
(8) Če je za gradnjo objekta treba izvesti omilitvene ukrepe, se način izvedbe omilitvenih ukrepov in drugi pogoji za gradnjo objekta in opravljanje dejavnosti, zaradi katere je objekt zgrajen, določijo v naravovarstvenih pogojih, pri čemer lahko v primerih iz šestega odstavka prejšnjega člena ministrstvo izda tudi naravovarstveno soglasje s pogoji.
9
·
(9) Če je gradnja objekta neugodno ocenjena, se vloga za izdajo naravovarstvenih pogojev šteje kot vloga za izdajo naravovarstvenega soglasja in se izdaja naravovarstvenega soglasja zavrne.
9
·
(9) Če je gradnja objekta neugodno ocenjena, se vloga za izdajo naravovarstvenih pogojev šteje kot vloga za izdajo naravovarstvenega soglasja in se izdaja naravovarstvenega soglasja zavrne.
1
−
3. ugotavljanje navzočnosti in razširjenosti novih in že naseljenih invazivnih vrst v skladu s 14. členom Uredbe 1143/2014/EU.
1
+
(1) Spremljanje stanja ohranjenosti narave (v nadaljnjem besedilu: monitoring ohranjenosti narave) obsega:
2
·
1. spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in ekosistemov,
2
·
1. spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in ekosistemov,
3
·
2. spremljanje stanja na področju varstva naravnih vrednot in
3
·
2. spremljanje stanja na področju varstva naravnih vrednot in
4
·
3. ugotavljanje navzočnosti in razširjenosti novih in že naseljenih invazivnih vrst v skladu s 14. členom Uredbe 1143/2014/EU .
4
·
3. ugotavljanje navzočnosti in razširjenosti novih in že naseljenih invazivnih vrst v skladu s 14. členom Uredbe 1143/2014/EU .
5
·
(2) Monitoring ohranjenosti narave je del sistema monitoringa stanja okolja in se izvaja skladno s tem zakonom in s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
5
·
(2) Monitoring ohranjenosti narave je del sistema monitoringa stanja okolja in se izvaja skladno s tem zakonom in s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
1
−
Minister predpiše obvezne vsebine in način vodenja baz podatkov, potrebnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, v soglasju s pristojnim ministrom. VII. ORGANIZACIJA 7.1. Organiziranost upravnih nalog
1
+
(1) Za izvajanje nalog in omogočanje nadgradnje elektronskega poslovanja na področju ohranjanja narave ministrstvo zagotavlja vodenje informacijskega sistema za naravo in njegovo povezovanje z drugimi informacijskimi sistemi.
+
2
+
(2) Informacijski sistem za naravo vsebuje zbirke podatkov:
+
3
+
- o stanju ohranjenosti narave,
+
4
+
- o območjih, ki imajo na podlagi tega zakona ali ratificiranih objavljenih mednarodnih sporazumov poseben status,
+
5
+
- o naravnih vrednotah,
+
6
+
- o sprejetih ukrepih varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,
+
7
+
- o oškodovancih, izvedenih zaščitah in ukrepih ter sklenjenih sporazumih o odškodninah,
+
8
+
- o izdanih pooblastilih za naravovarstvene in prostovoljne nadzornike ter register jamskih vodnikov na podlagi zakona, ki ureja varstvo podzemnih jam, in
+
9
+
- ki se vodijo zaradi izvajanja tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, predpisov EU in ratificiranih objavljenih mednarodnih pogodb.
+
10
+
(3) Državni organi, občine in druge pravne osebe javnega prava, poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, morajo podatke iz drugega odstavka tega člena in druge podatke s področja ohranjanja narave, o katerih se vodijo zbirke podatkov na podlagi tega zakona v treh mesecih po nastanku ali prejemu teh podatkov posredovati ministrstvu v obliki, ki jo ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
+
11
+
(4) Podrobnejšo vsebino in način vodenja informacijskega sistema za naravo predpiše vlada. VII. ORGANIZACIJA 7.1. Organiziranost upravnih nalog
1
·
(1) Upravne naloge v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom naravnih vrednot na podlagi tega zakona opravlja ministrstvo.
1
·
(1) Upravne naloge v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom naravnih vrednot na podlagi tega zakona opravlja ministrstvo.
2
−
8. zagotavlja vodenje zbirk podatkov s področja ohranjanja narave v informacijskem sistemu za naravo,
2
+
(2) Organ iz prejšnjega odstavka opravlja zlasti naslednje naloge:
3
·
1. pripravlja predloge programov ohranjanja biotske raznovrstnosti,
3
·
1. pripravlja predloge programov ohranjanja biotske raznovrstnosti,
4
·
2. pripravlja predloge programov varstva naravnih vrednot državnega pomena,
4
·
2. pripravlja predloge programov varstva naravnih vrednot državnega pomena,
5
·
3. pripravlja predloge operativnih programov,
5
·
3. pripravlja predloge operativnih programov,
6
·
4. pripravlja pravne, upravne in projektne rešitve za ohranjanje biotske raznovrstnosti,
6
·
4. pripravlja pravne, upravne in projektne rešitve za ohranjanje biotske raznovrstnosti,
7
·
5. pripravlja pravne, upravne in projektne rešitve za izvajanje ukrepov varstva naravnih vrednot državnega pomena,
7
·
5. pripravlja pravne, upravne in projektne rešitve za izvajanje ukrepov varstva naravnih vrednot državnega pomena,
8
·
6. nadzira izvajanje ukrepov varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti,
8
·
6. nadzira izvajanje ukrepov varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti,
9
·
7. izdaja dovoljenja in soglasja v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
9
·
7. izdaja dovoljenja in soglasja v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
10
·
8. zagotavlja vodenje zbirk podatkov s področja ohranjanja narave v informacijskem sistemu za naravo,
10
·
8. zagotavlja vodenje zbirk podatkov s področja ohranjanja narave v informacijskem sistemu za naravo,
11
·
9. skrbi za opravljanje javne službe ohranjanja narave,
11
·
9. skrbi za opravljanje javne službe ohranjanja narave,
12
·
10. sklepa pogodbe o varstvu naravnih vrednot državnega pomena iz 47. člena tega zakona, razen v primeru iz 8. točke drugega odstavka 133. člena tega zakona,
12
·
10. sklepa pogodbe o varstvu naravnih vrednot državnega pomena iz 47. člena tega zakona, razen v primeru iz 8. točke drugega odstavka 133. člena tega zakona,
13
·
11. sklepa pogodbe o skrbništvu naravnih vrednot državnega pomena iz 48. člena tega zakona, razen v primeru iz 9. točke drugega odstavka 133. člena tega zakona,
13
·
11. sklepa pogodbe o skrbništvu naravnih vrednot državnega pomena iz 48. člena tega zakona, razen v primeru iz 9. točke drugega odstavka 133. člena tega zakona,
14
·
12. sklepa sporazume o višini odškodnin iz 93. člena tega zakona,
14
·
12. sklepa sporazume o višini odškodnin iz 93. člena tega zakona,
15
·
13. izvaja Uredbo 1143/2014/EU ,
15
·
13. izvaja Uredbo 1143/2014/EU ,
16
·
14. skrbi za izvajanje nalog zatočišča,
16
·
14. skrbi za izvajanje nalog zatočišča,
17
·
15. skrbi za izobraževanje delavcev, ki izvajajo naloge ohranjanja narave,
17
·
15. skrbi za izobraževanje delavcev, ki izvajajo naloge ohranjanja narave,
18
·
16. skrbi za usposabljanje naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov in preverjanje strokovnega znanja ter vodi evidenco izdanih pooblastil,
18
·
16. skrbi za usposabljanje naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov in preverjanje strokovnega znanja ter vodi evidenco izdanih pooblastil,
19
·
17. izvaja neposredni nadzor na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država in nimajo svojega upravljavca, ter neposredni nadzor zunaj zavarovanih območij,
19
·
17. izvaja neposredni nadzor na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država in nimajo svojega upravljavca, ter neposredni nadzor zunaj zavarovanih območij,
20
·
18. usklajuje izvajanje naravovarstvenega nadzora,
20
·
18. usklajuje izvajanje naravovarstvenega nadzora,
21
·
19. upravlja naravne vrednote, nepremičnine na zavarovanih območjih in stvari, ki jim služijo in so v lasti države, če upravljanje z njimi ni urejeno z drugimi predpisi.
21
·
19. upravlja naravne vrednote, nepremičnine na zavarovanih območjih in stvari, ki jim služijo in so v lasti države, če upravljanje z njimi ni urejeno z drugimi predpisi.
+
1
+
Zaradi stalnega zagotavljanja izdaje odločbe iz tretjega odstavka 14.a člena tega zakona in izvajanja nadzora v zvezi z zgodnjim odkritjem invazivne vrste iz 154.b člena tega zakona se javnemu uslužbencu določi pripravljenost na domu. Pripravljenost na domu se ne všteva v tedensko ali mesečno delovno obveznost. Če mora javni uslužbenec v času pripravljenosti na domu dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske ali mesečne delovne obveznosti ali kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa. Javni uslužbenec je za stalno pripravljenost na domu upravičen do dodatka.
1
−
V 112. členu se črta 1. točka. Dosedanji 2. in 3. točka postaneta 1. in 2. točka.
1
+
Krajevno pristojna upravna enota opravlja naslednje naloge:
+
2
+
1. izdaja soglasja za promet z nepremičninami na podlagi 86. člena tega zakona,
+
3
+
2. izdaja dovoljenja za posege v naravo na podlagi 104. člena tega zakona. 7.2. Javna služba ohranjanja narave
1
−
18. pripravlja mnenja in strokovne predloge z ukrepi za invazivne vrste,
1
+
(1) Zavod opravlja kot javno službo naslednje naloge:
2
−
19. izdeluje ocene tveganja iz 24.g člena tega zakona in taksonomsko potrjuje invazivne vrste,
−
3
−
20. sklepa pogodbe o varstvu naravnih vrednot iz 47. člena tega zakona, razen na zavarovanih območjih z upravljavcem,
−
4
−
21. izvaja ukrepe za preprečitev nenamernega vnosa in širjenja, odstranitve in obvladovanja invazivnih vrst,
−
5
−
22. sklepa pogodbe o skrbništvu naravne vrednote iz 48. člena tega zakona, razen na zavarovanih območjih z upravljavcem,
−
6
−
23. uveljavlja predkupno pravico v imenu države.
−
7
·
1. spremlja stanje ohranjenosti narave,
2
·
1. spremlja stanje ohranjenosti narave,
8
·
2. zbira podatke o rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih življenjskih prostorih in ekosistemih v sodelovanju z izvajalci javnih služb na področju usmerjanja gospodarjenja z naravnimi viri,
3
·
2. zbira podatke o rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih življenjskih prostorih in ekosistemih v sodelovanju z izvajalci javnih služb na področju usmerjanja gospodarjenja z naravnimi viri,
9
·
3. spremlja stanje biotske raznovrstnosti,
4
·
3. spremlja stanje biotske raznovrstnosti,
10
·
4. pripravlja strokovne predloge ukrepov varstva sestavin biotske raznovrstnosti,
5
·
4. pripravlja strokovne predloge ukrepov varstva sestavin biotske raznovrstnosti,
11
·
5. evidentira in vrednoti dele narave,
6
·
5. evidentira in vrednoti dele narave,
12
·
6. pripravlja strokovne predloge za določitev statusa naravnih vrednot in razvrstitve naravnih vrednot v naravne vrednote državnega in naravne vrednote lokalnega pomena,
7
·
6. pripravlja strokovne predloge za določitev statusa naravnih vrednot in razvrstitve naravnih vrednot v naravne vrednote državnega in naravne vrednote lokalnega pomena,
13
·
7. spremlja stanje naravnih vrednot,
8
·
7. spremlja stanje naravnih vrednot,
14
·
8. pripravlja strokovne predloge za ukrepe varstva naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena,
9
·
8. pripravlja strokovne predloge za ukrepe varstva naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena,
15
·
9. pripravlja strokovne predloge za zavarovanje,
10
·
9. pripravlja strokovne predloge za zavarovanje,
16
·
10. sodeluje pri izvajanju in izvaja ukrepe varstva naravnih vrednot državnega pomena,
11
·
10. sodeluje pri izvajanju in izvaja ukrepe varstva naravnih vrednot državnega pomena,
17
·
11. sodeluje pri pripravi načrtov upravljanja zavarovanih območij tako, da spremlja pripravo načrta upravljanja, preverja njegovo skladnost s cilji in nameni zavarovanja in poda končno strokovno mnenje o sprejemljivosti načrta upravljanja zavarovanih območij,
12
·
11. sodeluje pri pripravi načrtov upravljanja zavarovanih območij tako, da spremlja pripravo načrta upravljanja, preverja njegovo skladnost s cilji in nameni zavarovanja in poda končno strokovno mnenje o sprejemljivosti načrta upravljanja zavarovanih območij,
18
·
12. upravlja z zavarovanimi območji, ki jih je ustanovila država, če je v aktu o zavarovanju tako določeno,
13
·
12. upravlja z zavarovanimi območji, ki jih je ustanovila država, če je v aktu o zavarovanju tako določeno,
19
·
13. sodeluje v postopku izbire koncesionarja iz 43. člena tega zakona,
14
·
13. sodeluje v postopku izbire koncesionarja iz 43. člena tega zakona,
20
·
14. pripravlja strokovne predloge rdečih seznamov,
15
·
14. pripravlja strokovne predloge rdečih seznamov,
21
·
15. izvaja strokovne naloge na področju ohranjanja narave v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi,
16
·
15. izvaja strokovne naloge na področju ohranjanja narave v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi,
22
·
16. daje strokovna mnenja in soglasja s področja ohranjanja narave,
17
·
16. daje strokovna mnenja in soglasja s področja ohranjanja narave,
23
·
17. sodeluje pri izvajanju in izvaja ukrepe varstva sestavin biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih,
18
·
17. sodeluje pri izvajanju in izvaja ukrepe varstva sestavin biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih,
24
·
18. pripravlja mnenja in strokovne predloge z ukrepi za invazivne vrste,
19
·
18. pripravlja mnenja in strokovne predloge z ukrepi za invazivne vrste,
25
·
19. izdeluje ocene tveganja iz 24.g člena tega zakona in taksonomsko potrjuje invazivne vrste,
20
·
19. izdeluje ocene tveganja iz 24.g člena tega zakona in taksonomsko potrjuje invazivne vrste,
26
·
20. sklepa pogodbe o varstvu naravnih vrednot iz 47. člena tega zakona, razen na zavarovanih območjih z upravljavcem,
21
·
20. sklepa pogodbe o varstvu naravnih vrednot iz 47. člena tega zakona, razen na zavarovanih območjih z upravljavcem,
27
·
21. izvaja ukrepe za preprečitev nenamernega vnosa in širjenja, odstranitve in obvladovanja invazivnih vrst,
22
·
21. izvaja ukrepe za preprečitev nenamernega vnosa in širjenja, odstranitve in obvladovanja invazivnih vrst,
28
·
22. sklepa pogodbe o skrbništvu naravne vrednote iz 48. člena tega zakona, razen na zavarovanih območjih z upravljavcem,
23
·
22. sklepa pogodbe o skrbništvu naravne vrednote iz 48. člena tega zakona, razen na zavarovanih območjih z upravljavcem,
29
·
23. uveljavlja predkupno pravico v imenu države.
24
·
23. uveljavlja predkupno pravico v imenu države.
30
·
(2) Zavod opravlja na podlagi javnega pooblastila te naloge:
25
·
(2) Zavod opravlja na podlagi javnega pooblastila te naloge:
31
·
1. pripravlja naravovarstvene smernice,
26
·
1. pripravlja naravovarstvene smernice,
32
·
2. upravlja baze podatkov o naravnih vrednotah in sestavinah biotske raznovrstnosti,
27
·
2. upravlja baze podatkov o naravnih vrednotah in sestavinah biotske raznovrstnosti,
33
·
3. daje mnenje iz 97., 104. in 153. člena tega zakona,
28
·
3. daje mnenje iz 97., 104. in 153. člena tega zakona,
34
·
4. skrbi za enotnost strokovnih metod in postopkov na področju ohranjanja narave,
29
·
4. skrbi za enotnost strokovnih metod in postopkov na področju ohranjanja narave,
35
·
5. izvaja strokovni nadzor na področju ohranjanja narave.
30
·
5. izvaja strokovni nadzor na področju ohranjanja narave.
36
·
(3) Strokovni nadzor iz 5. točke prejšnjega odstavka vključuje zlasti:
31
·
(3) Strokovni nadzor iz 5. točke prejšnjega odstavka vključuje zlasti:
37
·
- sodelovanje predstavnikov organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v strokovnih svetih upravljavcev zavarovanih območij, če upravlja z zavarovanim območjem javni zavod, oziroma na drugačen način, ki mora biti določen v aktu o zavarovanju, če je za upravljanje zavarovanega območja podeljena koncesija ali če z zavarovanim območjem neposredno upravlja ustanovitelj;
32
·
- sodelovanje predstavnikov organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v strokovnih svetih upravljavcev zavarovanih območij, če upravlja z zavarovanim območjem javni zavod, oziroma na drugačen način, ki mora biti določen v aktu o zavarovanju, če je za upravljanje zavarovanega območja podeljena koncesija ali če z zavarovanim območjem neposredno upravlja ustanovitelj;
38
·
- izvajanje strokovnega nadzora pri izvajanju posegov v naravo, kadar se pričakuje odkritje naravnih vrednot;
33
·
- izvajanje strokovnega nadzora pri izvajanju posegov v naravo, kadar se pričakuje odkritje naravnih vrednot;
39
·
- potrditev ustreznosti izvedenega omilitvenega ali izravnalnega ukrepa oziroma vmesnih faz izvajanja teh ukrepov, če je tako določeno v predpisu ali konkretnem pravnem aktu;
34
·
- potrditev ustreznosti izvedenega omilitvenega ali izravnalnega ukrepa oziroma vmesnih faz izvajanja teh ukrepov, če je tako določeno v predpisu ali konkretnem pravnem aktu;
40
·
- izvajanje strokovnega nadzora pri upravljanju zavarovanih območij glede doseganja varstvenih ciljev;
35
·
- izvajanje strokovnega nadzora pri upravljanju zavarovanih območij glede doseganja varstvenih ciljev;
41
·
- nadzor nad uporabo strokovnih metod in postopkov pri izvajanju naravovarstvenih nalog.
36
·
- nadzor nad uporabo strokovnih metod in postopkov pri izvajanju naravovarstvenih nalog.
42
·
(4) Poleg nalog iz prejšnjih odstavkov opravlja zavod tudi te naloge:
37
·
(4) Poleg nalog iz prejšnjih odstavkov opravlja zavod tudi te naloge:
43
·
1. strokovno pomaga lastnikom naravnih vrednot in lastnikom zemljišč na zavarovanih območjih,
38
·
1. strokovno pomaga lastnikom naravnih vrednot in lastnikom zemljišč na zavarovanih območjih,
44
·
2. sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov o ohranjanju narave na vseh ravneh izobraževanja,
39
·
2. sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov o ohranjanju narave na vseh ravneh izobraževanja,
45
·
3. skrbi za ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave.
40
·
3. skrbi za ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave.
46
·
(5) S soglasjem ustanovitelja lahko opravlja zavod tudi druge naloge.
41
·
(5) S soglasjem ustanovitelja lahko opravlja zavod tudi druge naloge.
1
−
Organi zavoda so svet zavoda, direktor zavoda, strokovni svet zavoda in strokovni vodja zavoda.
1
+
Organi zavoda so svet zavoda, direktor in strokovni svet zavoda.
1
·
(1) Svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev zavoda in uporabnikov.
1
·
(1) Svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev zavoda in uporabnikov.
2
·
(2) Svet zavoda sprejema statut zavoda, programe dela, finančni načrt in zaključni račun ter splošne akte, za katere je tako določeno v statutu, in opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem zavoda.
2
·
(2) Svet zavoda sprejema statut zavoda, programe dela, finančni načrt in zaključni račun ter splošne akte, za katere je tako določeno v statutu, in opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem zavoda.
3
−
(3) Statut zavoda se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3
+
(3) Podrobnejše naloge in sestava sveta zavoda se določijo s statutom.
4
−
(4) Podrobnejše naloge in sestava sveta zavoda se določijo s statutom.
−
1
−
(1) Direktor zavoda organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.
1
+
(1) Direktor zavoda organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda ter vodi strokovno delo zavoda in odgovarja za strokovnost dela zavoda.
2
·
(2) Direktorja zavoda imenuje in razrešuje vlada.
2
·
(2) Direktorja zavoda imenuje in razrešuje vlada.
1
·
(1) Strokovni svet zavoda je kolegijski strokovni organ zavoda, ki obravnava strokovna vprašanja in predlaga rešitve in priporočila.
1
·
(1) Strokovni svet zavoda je kolegijski strokovni organ zavoda, ki obravnava strokovna vprašanja in predlaga rešitve in priporočila.
2
−
(2) Strokovni svet vodi strokovni vodja.
2
+
(2) Strokovni svet vodi predsednik strokovnega sveta, ki ga izmed sebe izvolijo člani strokovnega sveta zavoda.
3
−
(3) Vodje organizacijskih enot so člani strokovnega sveta glede na funkcijo, ki jo opravljajo.
3
+
(3) Število članov, podrobnejša sestava sveta, način oblikovanja in naloge se določijo s statutom zavoda v skladu s tem zakonom.
4
−
(4) Število članov, podrobnejša sestava sveta, način oblikovanja in naloge se določijo s statutom zavoda v skladu s tem zakonom.
−
1
−
(1) Strokovni vodja vodi strokovno delo zavoda in odgovarja za strokovnost dela zavoda.
−
2
−
(2) Strokovnega vodjo imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa in po predhodno pridobljenem mnenju ministrstva.
−
1
·
(1) Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda, ki jih zavod prevzema v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom, do višine vrednosti nepremičnega premoženja, ki ga upravlja zavod.
1
·
(1) Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda, ki jih zavod prevzema v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom, do višine vrednosti nepremičnega premoženja, ki ga upravlja zavod.
2
−
(2) Zavod vsako leto pripravi program dela, finančni načrt in zaključni račun zavoda ter jih predloži ustanovitelju v soglasje.
2
+
(2) Zavod vsako leto pripravi letni program dela in poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto ter ju posreduje ministrstvu v soglasje.
1
−
V 130. členu se drugi in tretji odstavek črtata. Dosedanji četrti do osmi odstavek postanejo drugi do šesti odstavek.
1
+
(1) Zavarovano območje upravljajo upravljavci zavarovanega območja v skladu s tem zakonom in z aktom o zavarovanju.
+
2
+
(2) Koncesija se podeli fizični ali pravni osebi na podlagi določb o podeljevanju koncesij iz zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
+
3
+
(3) Za ustanovitev in delovanje javnega zavoda se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavode, če ni s tem zakonom določeno drugače.
+
4
+
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se z aktom o zavarovanju lahko določi, da ožje zavarovano območje nima posebnega upravljavca.
+
5
+
(5) V primerih iz prejšnjega odstavka za doseganje varstvenih ciljev in namenov zavarovanja zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, skrbi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ki v ta namen izvaja naloge in pooblastila iz 117. člena tega zakona ter posamične naloge ali pooblastila iz drugega in tretjega odstavka 133. člena tega zakona, ki se določijo v aktu o zavarovanju, ali ministrstvo, ki v ta namen sklepa pogodbe o varstvu naravnih vrednot iz 47. člena tega zakona in pogodbe o skrbništvu naravnih vrednot iz 48. člena tega zakona ter izvaja druge posamične naloge ali pooblastila iz drugega in tretjega odstavka 133. člena tega zakona, ki se določijo v aktu o zavarovanju.
+
6
+
(6) V primerih iz šestega odstavka tega člena za doseganje varstvenih ciljev in namenov zavarovanja zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila lokalna skupnost, skrbi lokalna skupnost na način, določen v aktu o zavarovanju.
1
·
(1) Lokalne skupnosti, ki so na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila država, sodelujejo pri upravljanju zavarovanega območja in dajejo mnenje k izboru koncesionarja za upravljanje zavarovanega območja.
1
·
(1) Lokalne skupnosti, ki so na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila država, sodelujejo pri upravljanju zavarovanega območja in dajejo mnenje k izboru koncesionarja za upravljanje zavarovanega območja.
2
·
(2) Če upravlja zavarovano območje javni zavod, imajo lokalne skupnosti v svetu javnega zavoda svoje predstavnike.
2
·
(2) Če upravlja zavarovano območje javni zavod, imajo lokalne skupnosti v svetu javnega zavoda svoje predstavnike.
3
·
(3) Število predstavnikov lokalnih skupnosti se določi v aktu o ustanovitvi javnega zavoda.
3
·
(3) Število predstavnikov lokalnih skupnosti se določi v aktu o ustanovitvi javnega zavoda.
4
−
(4) Če upravlja zavarovano območje koncesionar, se sodelovanje lokalnih skupnosti pri upravljanju zavarovanega območja zagotovi z ustanovitvijo posebnega odbora za zavarovano območje.
4
+
(4) Če upravlja en javni zavod več zavarovanih območij, se v aktu o ustanovitvi javnega zavoda sestava in delovanje sveta javnega zavoda določita tako, da lahko svet javnega zavoda zaseda v različnih sestavah glede na zavarovano območje, o katerem odloča, in da imajo lokalne skupnosti lahko največ eno tretjino svojih predstavnikov v svetu javnega zavoda, pri čemer soodločajo predstavniki lokalnih skupnosti samo o stvareh, ki so povezane z upravljanjem zavarovanega območja, ki je na njihovem območju.
5
−
(5) Odbor iz prejšnjega odstavka ustanovi minister, ki določi število članov odbora, ki mora biti liho, in imenuje predsednika odbora ter polovico članov odbora. Polovico članov odbora imenujejo lokalne skupnosti, ki so na zavarovanem območju.
5
+
(5) Če upravlja zavarovano območje koncesionar, se sodelovanje lokalnih skupnosti pri upravljanju zavarovanega območja zagotovi z ustanovitvijo posebnega odbora za zavarovano območje.
6
−
(6) Odbor spremlja upravljanje zavarovanega območja, obravnava upravljavski načrt in letne načrte uravljavca ter daje mnenja in predloge v zvezi z upravljanjem zavarovanega območja.
6
+
(6) Odbor iz prejšnjega odstavka ustanovi minister, ki določi število članov odbora, ki mora biti liho, in imenuje predsednika odbora ter polovico članov odbora. Polovico članov odbora imenujejo lokalne skupnosti, ki so na zavarovanem območju.
7
−
(7) Koncesionar zagotavlja administrativne in druge pogoje za delo odbora.
7
+
(7) Odbor spremlja upravljanje zavarovanega območja, obravnava upravljavski načrt in letne načrte uravljavca ter daje mnenja in predloge v zvezi z upravljanjem zavarovanega območja.
+
8
+
(8) Koncesionar zagotavlja administrativne in druge pogoje za delo odbora.
1
·
(1) Upravljavec zavarovanega območja opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na zavarovanem območju.
1
·
(1) Upravljavec zavarovanega območja opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na zavarovanem območju.
2
−
18. uveljavlja predkupno pravico v imenu države;
2
+
(2) Upravljavec opravlja kot javno službo te naloge:
3
−
19. zagotavlja izvajanje ukrepov za preprečitev nenamernega vnosa in širjenja, odstranitve in obvladovanja invazivnih vrst;
−
4
−
20. sklepa sporazume in dogovore z lokalnimi skupnostmi o porabi sredstev s plačili obiskovalcev za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot v skladu z nameni iz 149.c člena tega zakona.
−
5
·
1. pripravlja predlog načrta upravljanja;
3
·
1. pripravlja predlog načrta upravljanja;
6
·
2. sprejema letni program dela na podlagi načrta upravljanja in poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto ter opravlja oziroma skrbi za opravljanje v programu dela oziroma načrtu upravljanja določenih nalog;
4
·
2. sprejema letni program dela na podlagi načrta upravljanja in poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto ter opravlja oziroma skrbi za opravljanje v programu dela oziroma načrtu upravljanja določenih nalog;
7
·
3. sodeluje z lokalnimi skupnostmi pri doseganju namena zavarovanja in zastavljenih ciljev varstva in razvoja zavarovanih območij;
5
·
3. sodeluje z lokalnimi skupnostmi pri doseganju namena zavarovanja in zastavljenih ciljev varstva in razvoja zavarovanih območij;
8
·
4. stalno spremlja in analizira stanje narave, biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot na zavarovanem območju;
6
·
4. stalno spremlja in analizira stanje narave, biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot na zavarovanem območju;
9
·
5. sodeluje pri izvajanju in izvaja ukrepe varstva sestavin biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih v zavarovanem območju in izven njega, če so ta območja območno povezana z zavarovanim območjem;
7
·
5. sodeluje pri izvajanju in izvaja ukrepe varstva sestavin biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih v zavarovanem območju in izven njega, če so ta območja območno povezana z zavarovanim območjem;
10
·
6. upravlja nepremičnine, ki so v lasti ustanovitelja na zavarovanem območju, za potrebe upravljanja, če je v aktu o zavarovanju tako določeno;
8
·
6. upravlja nepremičnine, ki so v lasti ustanovitelja na zavarovanem območju, za potrebe upravljanja, če je v aktu o zavarovanju tako določeno;
11
·
7. sodeluje z zavodom pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanaša na zavarovano območje;
9
·
7. sodeluje z zavodom pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanaša na zavarovano območje;
12
·
8. izvaja ukrepe varstva na zavarovanem območju;
10
·
8. izvaja ukrepe varstva na zavarovanem območju;
13
·
9. sklepa pogodbe za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju iz 47. člena tega zakona;
11
·
9. sklepa pogodbe za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju iz 47. člena tega zakona;
14
·
10. sklepa pogodbe o skrbništvu nad naravnimi vrednotami na zavarovanem območju iz 48. člena tega zakona;
12
·
10. sklepa pogodbe o skrbništvu nad naravnimi vrednotami na zavarovanem območju iz 48. člena tega zakona;
15
·
11. usklajuje in spremlja izvajanje raziskovalnih nalog v zvezi z zavarovanim območjem;
13
·
11. usklajuje in spremlja izvajanje raziskovalnih nalog v zvezi z zavarovanim območjem;
16
·
12. skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot na zavarovanem območju;
14
·
12. skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot na zavarovanem območju;
17
·
13. skrbi za predstavljanje zavarovanega območja;
15
·
13. skrbi za predstavljanje zavarovanega območja;
18
·
14. sodeluje z lastniki zemljišč na zavarovanem območju, jim strokovno pomaga in svetuje;
16
·
14. sodeluje z lastniki zemljišč na zavarovanem območju, jim strokovno pomaga in svetuje;
19
·
15. pripravlja in vzdržuje poti in označbe ter drugo infrastrukturo, ki je namenjena obisku zavarovanega območja;
17
·
15. pripravlja in vzdržuje poti in označbe ter drugo infrastrukturo, ki je namenjena obisku zavarovanega območja;
20
·
16. vodi obiskovalce po zavarovanem območju;
18
·
16. vodi obiskovalce po zavarovanem območju;
21
·
17. zagotavlja dostop do informacij o zavarovanem območju;
19
·
17. zagotavlja dostop do informacij o zavarovanem območju;
22
·
18. uveljavlja predkupno pravico v imenu države;
20
·
18. uveljavlja predkupno pravico v imenu države;
23
·
19. zagotavlja izvajanje ukrepov za preprečitev nenamernega vnosa in širjenja, odstranitve in obvladovanja invazivnih vrst;
21
·
19. zagotavlja izvajanje ukrepov za preprečitev nenamernega vnosa in širjenja, odstranitve in obvladovanja invazivnih vrst;
24
·
20. sklepa sporazume in dogovore z lokalnimi skupnostmi o porabi sredstev s plačili obiskovalcev za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot v skladu z nameni iz 149.c člena tega zakona.
22
·
20. sklepa sporazume in dogovore z lokalnimi skupnostmi o porabi sredstev s plačili obiskovalcev za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot v skladu z nameni iz 149.c člena tega zakona.
25
·
(3) Letni program dela na podlagi načrta upravljanja in poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto upravljavec posreduje ministrstvu v soglasje.
23
·
(3) Letni program dela na podlagi načrta upravljanja in poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto upravljavec posreduje ministrstvu v soglasje.
26
·
(4) Na podlagi javnega pooblastila izvaja upravljavec neposredni nadzor na zavarovanem območju in upravlja z bazami podatkov, ki se nanašajo na zavarovano območje, v skladu s tem zakonom.
24
·
(4) Na podlagi javnega pooblastila izvaja upravljavec neposredni nadzor na zavarovanem območju in upravlja z bazami podatkov, ki se nanašajo na zavarovano območje, v skladu s tem zakonom.
27
·
(5) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko v aktu o zavarovanju določi, da opravlja upravljavec samo nekatere naloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena, če je s tem izpolnjen namen, zaradi katerega je bilo območje zavarovano.
25
·
(5) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko v aktu o zavarovanju določi, da opravlja upravljavec samo nekatere naloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena, če je s tem izpolnjen namen, zaradi katerega je bilo območje zavarovano.
1
−
(1) Naravne vrednote, nepremičnine na zavarovanih območjih in stvari, ki jim služijo in so v lasti države, upravlja upravni organ, pristojen za ohranjanje narave.
1
+
(1) Naravne vrednote, nepremičnine na zavarovanih območjih in stvari, ki jim služijo in so v lasti države, upravlja upravni organ, pristojen za ohranjanje narave, v primerih, ko z drugimi predpisi ni drugače določeno.
2
·
(2) Upravljanje iz prejšnjega odstavka zajema:
2
·
(2) Upravljanje iz prejšnjega odstavka zajema:
3
·
- skrb za tako rabo naravnih vrednot in nepremičnin na zavarovanih območjih, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in izvajanje namenov, zaradi katerih je bilo ustanovljeno zavarovano območje,
3
·
- skrb za tako rabo naravnih vrednot in nepremičnin na zavarovanih območjih, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in izvajanje namenov, zaradi katerih je bilo ustanovljeno zavarovano območje,
4
·
- sklepanje pravnih poslov v zvezi z rabo nepremičnin na zavarovanih območjih in s stvarmi, ki jim služijo, v skladu z zakonom.
4
·
- sklepanje pravnih poslov v zvezi z rabo nepremičnin na zavarovanih območjih in s stvarmi, ki jim služijo, v skladu z zakonom.
5
−
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena upravlja v skladu z aktom o zavarovanju zavarovanega območja, ki ga je ustanovila država, naravne vrednote, nepremičnine na zavarovanih območjih in stvari, ki jim služijo in so v lasti države, upravljavec zavarovanega območja. 7.3. Delovanje društev v javnem interesu
5
+
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena upravlja v skladu z aktom o zavarovanju zavarovanega območja, ki ga je ustanovila država, naravne vrednote, nepremičnine na zavarovanih območjih in stvari, ki jim služijo in so v lasti države, upravljavec zavarovanega območja.
+
1
+
(1) Upravljavci lovišč izvajajo interventne ukrepe v primeru neposrednega ogrožanja, ki ga povzročajo velike zveri, po prejemu obvestila centra za obveščanje, policije ali druge fizične ali pravne osebe o neposrednem ogrožanju, ki ga povzročajo velike zveri in odločbe ministrstva iz 14.a člena tega zakona, kadar je ta predpisana. Pristojne službe centra za obveščanje ali policije ob prejetem klicu o tem najprej obvestijo odgovorno osebo pristojnega upravljavca lovišča, glede na njegovo krajevno pristojnost.
+
2
+
(2) Neposredno ogrožanje, ki ga povzročajo velike zveri, je izkazano v primerih neposrednega napada na človeka ali ogrožanja zdravja in varnosti ljudi.
+
3
+
(3) Interventni ukrepi iz prvega odstavka tega člena so zlasti:
+
4
+
- terenski ogled in preveritev stanja;
+
5
+
- plašenje živali;
+
6
+
- zasledovanje ranjene živali s psom krvoslednikom;
+
7
+
- usmrtitev živali.
+
8
+
(4) Če upravljavec lovišča ne more zagotoviti izvedbe ukrepa usmrtitve, na zaprosilo upravljavca lovišča poseg izvede upravljalec lovišča s posebnim namenom.
+
9
+
(5) Osebe, ki sodelujejo pri interventnem ukrepanju v skladu s tem členom, morajo imeti opravljen lovski izpit. Lovsko orožje oziroma orožje za omamljanje živali se uporablja v skladu s predpisi, ki urejajo orožje, in na način, ki neposredno ne ogroža zdravja in varnosti ljudi.
+
10
+
(6) Po končani izvedbi interventnih ukrepov upravljavec lovišča o izvedenih ukrepih poroča ministrstvu in o tem vodi evidenco, ki vsebuje podatke o pravni podlagi za izvedbo interventnega ukrepa, o osebi, ki je izvedla ukrep (ime in priimek), natančno lokacijo (veljavni državni koordinatni sistem), datum (dan, mesec, leto) in uro izvedbe interventnega ukrepa ter podatke o živali (teža, spol, velikost).
+
11
+
(7) Stroške izvedbe interventnih ukrepov (na primer kilometrina in dnevnica v primeru izostanka od dela, morebitni stroški najema vodnika psa krvoslednika ali lovskega čuvaja iz drugega lovišča) nosi ministrstvo.
+
12
+
(8) Ministrstvo upravljavcem lovišč, ki izvajajo interventne ukrepe, zagotovi zavarovanje odgovornosti, nezgodno zavarovanje ter zavarovanje odgovornosti za smrt ali poškodovanje lovskih psov krvoslednikov.
+
13
+
(9) Policija, upravljavci cest in veterinarsko - higienska služba morajo o trku velike zveri z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule velike zveri na cestišču pred njeno odstranitvijo obvestiti center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, ta pa pooblaščenega predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije. 7.3. Delovanje nevladnih organizacij v javnem interesu
1
−
(1) Strokovna in ljubiteljska društva na področju ohranjanja narave opravljajo dejavnost v javnem interesu v delu, v katerem namen ustanovitve in samo delovanje društva presegata uresničevanje interesov članov društva.
1
+
Nevladna organizacija, ki pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, ima pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
2
−
(2) Društvo lahko pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu, če izpolnjuje naslednje pogoje:
−
3
−
1. opravlja dejavnosti s področja ohranjanja narave;
−
4
−
2. društvo je za izvajanje teh dejavnosti že prejelo priznanje, nagrado ali drugo ugodno oceno mednarodno priznanih strokovnjakov;
−
5
−
3. društvo pridobiva del sredstev za svoje delovanje pri ohranjanju narave tudi s članarino;
−
6
−
4. izkazana je pretežna poraba sredstev društva za namene javnega interesa ohranjanja narave in
−
7
−
5. društvo s svojim delovanjem pomembno prispeva k ohranjanju narave s tem, da dejavno sodeluje pri ohranjanju narave, izvaja promocijo ohranjanja narave ali širi strokovno znanje na področju ohranjanja narave z izobraževanjem in vzgojo.
−
8
−
(3) Društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu, ima pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
−
1
−
(1) Minister podeli društvu, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, status društva, ki deluje v javnem interesu, z odločbo.
1
+
(1) Minister podeli nevladni organizaciji, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, status nevladne organizacije v javnem interesu, z odločbo.
2
−
(2) Pogodbo med državo in društvom iz prejšnjega odstavka v zvezi z nadomestili za stroške opravljanja dejavnosti društva, ki je v javnem interesu, sklene v imenu države ministrstvo.
2
+
(2) Pogodbo med državo in nevladno organizacijo iz prejšnjega odstavka v zvezi z nadomestili za stroške opravljanja dejavnosti nevladne organizacije, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu, sklene v imenu države ministrstvo.
3
−
(3) Ministrstvo preverja izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, vsakih pet let.
3
+
(3) (prenehal veljati)
4
−
(4) Društvu se ukine status društva, ki deluje v javnem interesu, z odločbo ministra v primeru, ko ne izpolnjuje več predpisanih pogojev.
−
1
−
(1) Sklep o pridobitvi in ukinitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
+
VIII. NAGRADE
2
−
(2) Ministrstvo vodi javno evidenco društev, ki so pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu.
−
3
−
(3) Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja evidence iz prejšnjega odstavka. VIII. NAGRADE
−
1
·
(1) Fizična in pravna oseba, ki rabi naravno vrednoto na podlagi veljavnega pravnega naslova in katere lastnik je država ali lokalna skupnost, plača za njeno rabo povračilo.
1
·
(1) Fizična in pravna oseba, ki rabi naravno vrednoto na podlagi veljavnega pravnega naslova in katere lastnik je država ali lokalna skupnost, plača za njeno rabo povračilo.
2
·
(2) Osnova za plačilo povračila je vrsta, količina in obseg rabe naravne vrednote.
2
·
(2) Osnova za plačilo povračila je vrsta, količina in obseg rabe naravne vrednote.
3
−
(3) Višino povračila, način izračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za znižanje in oprostitev predpiše vlada.
3
+
(3) Višino povračila, način izračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za znižanje in oprostitev predpiše vlada. Za naravne vrednote lokalnega pomena določi povračilo lokalna skupnost.
4
−
(4) Za naravne vrednote lokalnega pomena določi povračilo lokalna skupnost.
4
+
(4) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi za naravne dobrine, ki so v lasti države na zavarovanih območjih.
+
5
+
(5) (prenehal veljati)
1
−
(1) Fizična ali pravna oseba, ki uredi naravno vrednoto za ogledovanje in obiskovanje, ima pravico zaračunavati vstopnino.
1
+
(1) Ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote sta brezplačna.
2
−
(2) Višina vstopnine zajema praviloma povrnitev stroškov za ureditev naravne vrednote za ogledovanje in obiskovanje in jo na predlog osebe iz prvega odstavka tega člena potrdi minister.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote lahko zaračuna plačilo, če:
3
−
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka potrdi višino vstopnine za naravno vrednoto lokalnega pomena pristojni občinski organ.
3
+
- se za namen ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote izvajajo ureditve (na primer galerije, mostovži, osvetlitev v podzemni jami, varovalne ureditve), brez katerih ogledovanje in obiskovanje ni mogoče, ni varno ali bi bil brez njih negativni vpliv na naravo večji,
+
4
+
- se zaradi množičnega ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote izvajajo ukrepi za usmerjanje ogledovanja in obiskovanja ter za uravnavanje števila obiskovalcev z nosilno zmogljivostjo naravne vrednote (na primer usmerjevalne in obveščevalne oznake, fizične zaščite, tehnične naprave in sistemi za razporejanje obiska), če je izvajanje takih ukrepov nujno, ker bi bila sicer naravna vrednota ogrožena ali bi bila zmanjšana kakovost njenega spoznavanja in doživljanja in je to povezano z nesorazmernimi stroški,
+
5
+
- se zaradi preobremenjenosti z motornim prometom izvajajo ukrepi za urejanje mirujočega prometa.
+
6
+
(3) Plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote se lahko zaračuna v obliki:
+
7
+
- plačila za obisk na obiskovalca ali motorno vozilo (v nadaljnjem besedilu: plačilo za obisk) ali
+
8
+
- plačila za parkiranje motornega vozila na površini za mirujoči promet, ki je namenjena obiskovanju naravne vrednote in je kot taka opredeljena z občinskim izvedbenim prostorskim aktom (v nadaljnjem besedilu: plačilo za parkiranje).
+
9
+
(4) Plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote se določi kot seštevek:
+
10
+
- plačila za nadomestilo upravičenih stroškov za ureditve in aktivnosti v zvezi z ogledovanjem in obiskovanjem naravne vrednote (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo upravičenih stroškov) in
+
11
+
- plačila za varstvo naravnih vrednot ter upravljanje zavarovanih območij, ureditve in aktivnosti, povezane z ogledovanjem in obiskovanjem na območju lokalne skupnosti, na kateri je naravna vrednota, ali za dostop do nje (v nadaljnjem besedilu: lokalno okolje) ter za spodbujanje trajnostnega razvoja, s katerim se prispeva k varstvenim ciljem zavarovanega območja (v nadaljnjem besedilu: plačilo za naravo in lokalno okolje).
+
12
+
(5) Višina nadomestila upravičenih stroškov se določi tako, da se načrtovani upravičeni stroški, zmanjšani oziroma povečani za presežek oziroma primanjkljaj zbranih plačil za obisk iz prejšnjega letnega ali večletnega obdobja, delijo s številom obiskovalcev oziroma vozil iz prejšnjega letnega ali večletnega obdobja ali s številom obiskovalcev, kot jih dopušča nosilna zmogljivost naravne vrednote, oziroma številom vozil, kot jih dopuščajo razpoložljiva parkirna mesta.
+
13
+
(6) Plačilo za naravo in lokalno okolje znaša največ toliko, kot znaša nadomestilo upravičenih stroškov, pri čemer je plačilo za naravo in lokalno okolje obratno sorazmerno z višino zagotovljenih javnih sredstev za uresničevanje javnega interesa varstva naravnih vrednot.
+
14
+
(7) Obiskovalcem naravne vrednote se v primerih iz drugega odstavka tega člena omogoči brezplačni obisk naravne vrednote vsako prvo nedeljo v mesecu skozi celotno leto, oziroma v času sezonskega obratovanja.
+
15
+
(8) Pogojevanje ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote z vodenjem ni dovoljeno, razen če je vodenje kot ukrep varstva naravne vrednote ali zagotavljanja varnosti obiskovalcev določen s predpisom ministra.
+
16
+
(9) Upravičene stroške iz prve alineje četrtega odstavka tega člena, metodologijo njihovega izračuna, podrobnejša pravila v zvezi s plačili za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote ter delitev zbranih sredstev iz 149.č člena tega zakona predpiše minister.
+
17
+
(10) Z določbami o plačilu za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote se ne posega v določbe o plačljivosti ali neplačljivosti izvajanja splošne ali posebne rabe delov okolja po drugih predpisih.
+
1
+
(1) Odločitev o zaračunavanju plačila za obisk sprejme s sklepom:
+
2
+
- minister za naravno vrednoto državnega pomena ali zavarovano območje, ki ga je ustanovila država,
+
3
+
- župan za naravno vrednoto lokalnega pomena ali zavarovano območje, ki ga je ustanovila lokalna skupnost,
+
4
+
- župan v soglasju z ministrom za naravno vrednoto državnega pomena, ki je del zavarovanega območja, ki ga je ustanovila lokalna skupnost.
+
5
+
(2) Sklep o zaračunavanju plačila za obisk iz prejšnjega odstavka se sprejme, če:
+
6
+
- gre za primere iz prve alineje drugega odstavka prejšnjega člena in je utemeljeno, da so ureditve v primerjavi z ureditvami na drugih naravnih vrednotah potrebne, ker brez njih ogledovanje in obiskovanje ni mogoče ali ni varno ali bi bil brez njih negativni vpliv na naravo večji;
+
7
+
- gre za primere iz druge alineje drugega odstavka prejšnjega člena v časovnem obdobju, ko je utemeljeno, da je izvajanje ukrepov nujno, ker bi bila sicer naravna vrednota ogrožena ali bi bila zmanjšana kakovost spoznavanja in doživljanja naravne vrednote;
+
8
+
- stroški manipulativnega dela za zaračunavanje plačila znašajo manj kot četrtino drugih upravičenih stroškov;
+
9
+
- se za ogledovanje in obiskovanje iste naravne vrednote ne zaračunava hkrati plačila za parkiranje.
+
10
+
(3) Minister oziroma župan s sklepom iz prvega odstavka tega člena določi višino povprečnega plačila za obisk za letno ali večletno obdobje, v skladu s tem zakonom, pri čemer se posebej prikaže povprečno plačilo za naravo in lokalno okolje.
+
11
+
(4) Plačilo za obisk se lahko določi po različnih skupinah obiskovalcev (otroci, odrasli, upokojeni, družine ali druge skupine), glede na letni čas ali drugače, pri čemer se s plačili, ki so višja od povprečnega plačila za obisk, uravnajo plačila, ki so nižja od povprečnega plačila za obisk.
+
12
+
(5) Sklep ministra iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, sklep župana iz prvega odstavka tega člena pa na način, ki je z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, določen za objavo predpisov občine.
+
1
+
(1) Plačilo za obisk lahko obiskovalcem zaračunava upravičenec za zaračunavanje plačila za obisk, ki je:
+
2
+
- upravljavec zavarovanega območja, določenega z aktom o zavarovanju na podlagi tega zakona ali z drugim zakonom,
+
3
+
- izvajalec pogodbenega varstva iz 47. člena tega zakona ali skrbnik iz 48. člena tega zakona, če je ta javni zavod in je tako določeno v pogodbi o varstvu ali v pogodbi o skrbništvu naravne vrednote, ki jo je ta predhodno sklenil z upravljavcem zavarovanega območja, pod pogoji, ki jih v pogodbi določi upravljavec.
+
4
+
(2) Upravičenec za zaračunavanje plačila za obisk mora letno najpozneje do konca februarja naslednjega leta javno objaviti znesek zbranih plačil za obisk iz prejšnjega leta in njihovo porabo po namenih.
+
1
+
Sredstva, zbrana s plačili za ogledovanje in obiskovanje, se lahko porabijo za naslednje namene:
+
2
+
1. nadomestitev upravičenih stroškov, kadar ti niso pokriti iz javnih ali drugih sredstev (na primer donacije);
+
3
+
2. upravljanje zavarovanega območja v skladu z letnim programom upravljanja zavarovanega območja;
+
4
+
3. vzpostavljanje in vzdrževanje ureditev za varstvo ter ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot;
+
5
+
4. izvajanje ureditev ali aktivnosti, povezanih z ogledovanjem in obiskovanjem naravne vrednote, v lokalnem okolju v zavarovanem območju ali zunaj zavarovanega območja, ki pripomorejo k zmanjšanju vplivov na naravno in bivalno okolje, ter spodbujanje trajnostnega razvoja, s katerim se prispeva k varstvenim ciljem zavarovanega območja;
+
6
+
5. obnovitev poškodovanih ali uničenih delov narave ali odpravo dejavnikov, ki ogrožajo naravno vrednoto;
+
7
+
6. spodbujanje trajnostne mobilnosti in subvencioniranje skupinskega prevoza. 149.č člen (delitev zbranih sredstev s plačili za ogledovanje in obiskovanje)
+
8
+
(1) Sredstva, zbrana s plačili za ogledovanje in obiskovanje, zmanjšana za nadomestilo upravičenih stroškov, so prihodek upravljavca zavarovanega območja v deležu 75 odstotkov in lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti v deležu 25 odstotkov.
+
9
+
(2) Lokalni skupnosti iz prejšnjega odstavka pripada delež sredstev, če je naravna vrednota na območju lokalne skupnosti, če obisk naravne vrednote na lokalno skupnost vpliva ali če v posamezni lokalni skupnosti obstajajo dejavniki, ki ogrožajo naravno vrednoto.
+
10
+
(3) Sredstva iz prejšnjega odstavka se dodelijo lokalni skupnosti na podlagi sporazuma, ki ga lokalna skupnost sklene z upravljavcem zavarovanega območja. S tem sporazumom se določi tudi namenska poraba sredstev v skladu s prejšnjim členom.
+
11
+
(4) Kadar sredstva iz drugega ali tretjega odstavka tega člena pripadajo več lokalnim skupnostim, se deleži po lokalnih skupnostih v sporazumu iz prejšnjega odstavka določijo glede na:
+
12
+
- delež površine naravne vrednote v posamezni lokalni skupnosti (50 odstotkov uteži),
+
13
+
- število dostopnih pešpoti od površin za mirujoči promet do naravne vrednote v posamezni lokalni skupnosti ali obstoj dejavnikov ogrožanja naravne vrednote, ki izvirajo iz posamezne lokalne skupnosti (50 odstotkov uteži).
+
14
+
(5) Upravičenec za zaračunavanje plačila za ogledovanje in obiskovanje nakaže pripadajoča sredstva lokalni skupnosti oziroma upravljavcu zavarovanega območja na podlagi sporazuma iz tretjega odstavka tega člena zadnji delovni dan v mesecu marcu za preteklo leto.
+
15
+
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena so zbrana sredstva, zmanjšana za nadomestilo upravičenih stroškov, ki pripadajo lokalni skupnosti ali več lokalnim skupnostim, prihodek upravljavca zavarovanega območja, če lokalna skupnost, po predhodnem usklajevanju z upravljalcem, ne izkaže potrebe za porabo sredstev po namenih iz prejšnjega člena.
1
−
(1) Sredstva, zbrana s plačili za ogledovanje in obiskovanje, zmanjšana za nadomestilo upravičenih stroškov, so prihodek upravljavca zavarovanega območja v deležu 75 odstotkov in lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti v deležu 25 odstotkov.
−
2
−
(2) Lokalni skupnosti iz prejšnjega odstavka pripada delež sredstev, če je naravna vrednota na območju lokalne skupnosti, če obisk naravne vrednote na lokalno skupnost vpliva ali če v posamezni lokalni skupnosti obstajajo dejavniki, ki ogrožajo naravno vrednoto.
−
3
−
(3) Sredstva iz prejšnjega odstavka se dodelijo lokalni skupnosti na podlagi sporazuma, ki ga lokalna skupnost sklene z upravljavcem zavarovanega območja. S tem sporazumom se določi tudi namenska poraba sredstev v skladu s prejšnjim členom.
−
4
−
(4) Kadar sredstva iz drugega ali tretjega odstavka tega člena pripadajo več lokalnim skupnostim, se deleži po lokalnih skupnostih v sporazumu iz prejšnjega odstavka določijo glede na:
−
5
−
- delež površine naravne vrednote v posamezni lokalni skupnosti (50 odstotkov uteži),
−
6
−
- število dostopnih pešpoti od površin za mirujoči promet do naravne vrednote v posamezni lokalni skupnosti ali obstoj dejavnikov ogrožanja naravne vrednote, ki izvirajo iz posamezne lokalne skupnosti (50 odstotkov uteži).
−
7
−
(5) Upravičenec za zaračunavanje plačila za ogledovanje in obiskovanje nakaže pripadajoča sredstva lokalni skupnosti oziroma upravljavcu zavarovanega območja na podlagi sporazuma iz tretjega odstavka tega člena zadnji delovni dan v mesecu marcu za preteklo leto.
−
8
−
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena so zbrana sredstva, zmanjšana za nadomestilo upravičenih stroškov, ki pripadajo lokalni skupnosti ali več lokalnim skupnostim, prihodek upravljavca zavarovanega območja, če lokalna skupnost, po predhodnem usklajevanju z upravljalcem, ne izkaže potrebe za porabo sredstev po namenih iz prejšnjega člena.
−
+
1
+
(1) Plačilo za parkiranje se na površini za mirujoči promet, ki je za namen ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote opredeljena z občinskim izvedbenim prostorskim aktom in načrtom upravljanja zavarovanega območja, zaračunava v višini, ki jo na predlog osebe, ki namerava zaračunavati plačilo za parkirnino, na podlagi predhodnega mnenja upravljavca zavarovanega območja, s sklepom sprejme minister.
+
2
+
(2) Odločitev o zaračunavanju plačila za parkiranje minister sprejme, če gre za primer iz tretje alineje drugega odstavka 149. člena in za časovno obdobje, ko je utemeljeno, da je izvajanje ukrepov nujno zaradi uravnavanja razpoložljivosti parkirnih mest s številom motornih vozil obiskovalcev.
+
3
+
(3) Fizična ali pravna oseba, ki zaračunava plačilo za parkiranje, mora letno, najpozneje do konca februarja naslednjega leta javno objaviti znesek zbranih plačil za parkiranje iz prejšnjega leta ter njihovo porabo po namenih.
+
4
+
(4) Sklep ministra iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+
5
+
(5) Za zaračunavanje plačila za parkiranje se glede namenskosti porabe zbranih sredstev in delitve zbranih sredstev s plačili za parkiranje uporabljata 149.c in 149.č člen.
+
1
+
Organizirano pridobitno ogledovanje ogroženih zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v naravi je dovoljeno le ob predhodni odobritvi upravljavca zavarovanega območja in upravljavca lovišča ter soglasju ministra.
1
−
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov oziroma ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave.
1
+
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona in predpisov, konkretnih upravnih aktov oziroma ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave.
2
−
(2) Uresničevanje določb tega zakona in predpisov ter ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na delovna področja drugih ministrstev, nadzorujejo tudi inšpektorji, pristojni za nadzor teh delovnih področij, v skladu z zakonom.
2
+
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, ki urejajo invazivne vrste, poleg inšpektorjev, pristojnih za ohranjanje narave, izvajajo tudi:
3
−
(3) Za inšpektorja iz prvega odstavka tega člena je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje: da ima ustrezno visokošolsko izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju varstva naravnih dobrin ali varstva naravnih vrednot ter opravljen izpit za inšpektorja.
3
+
- lovski inšpektorji za invazivne vrste živali, ki so divjad, ter za invazivne vrste sesalcev in ptic, ki jih je treba odstraniti s strelnim orožjem,
+
4
+
- ribiški inšpektorji za invazivne vrste živali, ki so opredeljene kot ribolovni vir, in
+
5
+
- inšpektorji, pristojni za vode, za invazivne vrste rastlin na vodnih ali priobalnih zemljiščih.
+
6
+
(3) Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri izvajanju inšpekcijskega nadzora po predpisih, ki urejajo varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, nadzoruje tudi vnos invazivnih vrst v Republiko Slovenijo tako, da v primeru ugotovljene neskladnosti vnosa invazivnih vrst v Republiko Slovenijo z Uredbo 1143/2014/EU in s tem zakonom obvesti inšpektorat, pristojen za ohranjanje narave, iz prvega odstavka tega člena.
+
7
+
(4) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona in predpisov, konkretnih upravnih aktov oziroma ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, izvajajo poleg inšpektorjev, pristojnih za ohranjanje narave, tudi lovski, ribiški in kmetijski inšpektorji.
+
8
+
(5) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na zaračunavanje plačil za obisk naravne vrednote lokalnega pomena in zavarovanega območja, ki ga ustanovi lokalna skupnost, izvajajo občinske in medobčinske redarske službe.
+
9
+
(6) Za inšpektorja, pristojnega za ohranjanje narave, je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo pogoje za javne uslužbence, in s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, ter ima ustrezno izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev najmanj ravni prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in najmanj štiri leta delovnih izkušenj s področja varstva naravnih dobrin ali varstva narave.
1
·
(1) Carinski organi imajo pri nadzoru izvajanja določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov v zvezi z uvozom, izvozom in tranzitom rastlin in živali ter drugega blaga na podlagi tega zakona naslednja pooblastila:
1
·
(1) Carinski organi imajo pri nadzoru izvajanja določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov v zvezi z uvozom, izvozom in tranzitom rastlin in živali ter drugega blaga na podlagi tega zakona naslednja pooblastila:
2
−
1. odrediti zaseg živali, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in njihovo izročitev zatočišču;
2
+
1. odrediti zaseg živali, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in njihovo izročitev zatočišču,
3
−
2. odrediti zaseg rastlin, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in njihovo izročitev ali prodajo;
3
+
2. odrediti zaseg rastlin, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
4
−
3. odrediti zaseg drugega blaga, če se z njim ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, obvestiti pristojnega inšpektorja in hraniti blago;
4
+
3. odrediti zaseg drugega blaga, če se z njim ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
5
−
4. predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma v skladu s 161. členom tega zakona izreči mandatno kazen.
5
+
4. uvesti postopek zaradi prekrška.
6
·
(2) Pritožba zoper odločbo, ki jo izda pristojni carinski organ v primerih iz prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.
6
·
(2) Pritožba zoper odločbo, ki jo izda pristojni carinski organ v primerih iz prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.
+
7
+
(3) Zasežene stvari iz prvega odstavka tega člena ostanejo pod carinskim nadzorom in se z njimi ravna v skladu s carinskimi predpisi.
1
−
(1) Inšpektor iz 151. člena tega zakona ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, če ugotovi, da so kršene določbe tega zakona ali določbe predpisov, izdanih na njegovi podlagi, še pooblastilo nadzirati izkoriščanje ali rabo naravnih vrednot in sestavin biotske raznovrstnosti glede njihove usklajenosti z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in pristojnosti:
1
+
(1) Inšpektor iz 151. člena tega zakona ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, če ugotovi, da so kršene določbe tega zakona, predpisov oziroma aktov, izdanih na njihovi podlagi, še pooblastilo nadzirati izkoriščanje ali rabo naravnih vrednot in sestavin biotske raznovrstnosti glede njihove usklajenosti z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in pristojnosti:
2
−
1. odrediti vzpostavitev naravnih vrednot ali sestavin biotske raznovrstnosti v prvotno stanje oziroma odrediti sanacijo na stroške povzročitelja;
2
+
1. odrediti vzpostavitev naravnih vrednot ali sestavin biotske raznovrstnosti v prejšnje stanje, odpravo škode oziroma sanacijo na stroške povzročitelja in v skladu s predhodno pridobljenim strokovnim mnenjem zavoda;
3
−
2. odrediti prepoved izvajanja posega ali opravljanja dejavnosti, ki se izvaja v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
3
+
2. odrediti prepoved izvajanja posega ali opravljanja dejavnosti, ki se izvaja v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter v nasprotju z naravovarstvenimi pogoji iz osmega odstavka 105.a člena tega zakona, ki se nanašajo na izvajanje gradnje objekta in opravljanje dejavnosti, zaradi katere je objekt zgrajen;
4
−
3. odrediti odpravo škode in vrnitev v prejšnje stanje;
4
+
3. odrediti prepoved izvajanja posega ali dejavnosti, če se poseg oziroma dejavnost izvaja brez pravnomočnega naravovarstvenega soglasja ali pravnomočnega dovoljenja za poseg v naravo oziroma v nasprotju s pravnomočnim naravovarstvenim soglasjem ali pravnomočnim dovoljenjem za poseg v naravo oziroma v nasprotju z naravovarstvenimi pogoji, na podlagi katerih je bilo izdano naravovarstveno soglasje;
5
·
4. odrediti zaseg predmetov, s katerimi je bil povzročen prekršek po tem zakonu;
5
·
4. odrediti zaseg predmetov, s katerimi je bil povzročen prekršek po tem zakonu;
6
·
5. odrediti zaseg predmetov, ki so nastali s storitvijo prekrška po tem zakonu;
6
·
5. odrediti zaseg predmetov, ki so nastali s storitvijo prekrška po tem zakonu;
7
−
6. odrediti zaseg živali, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in njihovo izročitev zatočišču, če niso sposobne preživeti v naravi;
7
+
6. odrediti zaseg živali, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in njihovo izročitev zatočišču;
8
−
7. odrediti zaseg rastlin, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in njihovo izročitev ali prodajo;
8
+
7. odrediti zaseg rastlin, če se z njimi ravna v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in njihovo uničenje, izročitev ali prodajo;
9
−
8. odrediti druge ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
9
+
8. v naravnem okolju ustaviti vozilo na motorni pogon, ki vozi v nasprotju z določbami tega zakona;
+
10
+
9. odrediti druge ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
10
·
(2) Pritožba zoper odločbo, ki jo izda pristojni inšpektor v primerih iz prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.
11
·
(2) Pritožba zoper odločbo, ki jo izda pristojni inšpektor v primerih iz prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.
11
·
(3) Če inšpektor pri izvajanju inšpekcijskega nadzora po tem zakonu naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.
12
·
(3) Če inšpektor pri izvajanju inšpekcijskega nadzora po tem zakonu naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.
+
13
+
(4) Minister določi pogoje in način ravnanja s stvarmi iz 4. do vključno 6. točke prvega odstavka tega člena.
+
14
+
(5) Pri izvajanju pooblastila iz 8. točke prvega odstavka tega člena in prve alineje dvanajstega odstavka 155. člena tega zakona se smiselno uporabljajo znaki, določeni s predpisi, ki urejajo znake, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene osebe pri urejanju in nadzoru prometa.
1
−
(1) Policist, naravovarstveni nadzornik ali inšpektor iz drugega odstavka 151. člena tega zakona, ki je pristojen za nadzor vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, zaseže vozniku vozilo na motorni pogon, s katerim je bil zaloten pri storitvi prekrška iz 5. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona, če je:
−
2
−
1. vozilo na motorni pogon vozil v naravnem okolju nad zgornjo gozdno mejo ali na zavarovanem območju, na katerem je vožnja prepovedana z aktom o ustanovitvi zavarovanega območja;
−
3
−
2. bil kot voznik vozila na motorni pogon v naravnem okolju v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek iz 5. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona.
−
4
−
(2) Zaseženo vozilo na motorni pogon je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku.
−
5
−
(3) Ob zasegu registriranega vozila na motorni pogon se odvzamejo registrske tablice vozila na motorni pogon, ki se pošljejo upravni enoti, kjer ima lastnik vozila na motorni pogon prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila na motorni pogon vnese v evidenco vozil na motorni pogon, ob vrnitvi vozila na motorni pogon lastniku pa ta vpis izbriše.
−
+
1
+
Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na vožnjo z vozili na motorni pogon in kolesi v naravnem okolju, izvaja poleg organov iz četrtega odstavka 151. člena tega zakona tudi policija.
1
·
(1) Pristojni carinski organ in inšpektor izdata ustno odločbo in takoj odredita izvršitev odločbe, kadar je to potrebno zaradi preprečitve dejavnosti, zaradi katere bi lahko nastala neposredna nevarnost za obstoj naravne vrednote, biotsko raznovrstnost ali je neposredno ogroženo naravno ravnovesje.
1
·
(1) Pristojni carinski organ in inšpektor izdata ustno odločbo in takoj odredita izvršitev odločbe, kadar je to potrebno zaradi preprečitve dejavnosti, zaradi katere bi lahko nastala neposredna nevarnost za obstoj naravne vrednote, biotsko raznovrstnost ali je neposredno ogroženo naravno ravnovesje.
2
−
(2) Pristojni carinski organ in inšpektor morata v osmih dneh od izreka ustne odločbe izdelati odločbo tudi v pisni obliki. 10.2. Neposredni nadzor
2
+
(2) Pristojni carinski organ in inšpektor morata v osmih dneh od izreka ustne odločbe izdelati odločbo tudi v pisni obliki.
+
1
+
(1) Če pristojni inšpektor ugotovi, da gre za nedovoljena ravnanja iz točk a) do g) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU , odredi prenehanje teh ravnanj, za osebke invazivnih vrst pa odredi trajni odvzem in usmrtitev oziroma uničenje na stroške zavezanca.
+
2
+
(2) Če pristojni inšpektor ugotovi, da gre za nedovoljeno ravnanje iz točke h) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU , povzročitelju vnosa odredi izvedbo ukrepov za odstranitev ali obvladovanje invazivne vrste in odpravo škodljivih posledic, v skladu z Uredbo 1143/2014/EU in s tem zakonom.
+
3
+
(3) Če pristojni inšpektor ugotovi, da fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje obveznosti iz izdanega dovoljenja iz 24.č in 24.d člena tega zakona, odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, pri čemer rok za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ne sme biti daljši od treh mesecev. Če nepravilnosti in pomanjkljivosti v določenem roku niso odpravljene, odredi trajni odvzem invazivnih vrst in njihovo usmrtitev oziroma uničenje na stroške zavezanca.
+
4
+
(4) Pristojni inšpektor lahko namesto usmrtitve odredi predajo osebkov invazivnih vrst živali poslovnemu subjektu, ki ima dovoljenje v skladu s 24.č in 24.d členom tega zakona, ali izpolnjuje pogoje za živalski vrt po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, če jih je ta do konca njihovega življenja pripravljen sprejeti na svoje stroške ali na podlagi sklenjenega dogovora na stroške zavezanca in jih zadrževati v zaprtem sistemu, kjer so uvedeni vsi primerni ukrepi za zagotovitev, da razmnoževanje in pobeg nista mogoča.
+
1
+
(1) Pristojni inšpektor v primeru zgodnjega odkritja invazivne vrste na podlagi predhodno pridobljenega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, odredi njeno hitro odstranitev ter določi način odstranitve in izvajalca ukrepov v skladu s tem členom.
+
2
+
(2) Če je povzročitelj vnosa invazivne vrste znan, pristojni inšpektor odredi odstranitev povzročitelju vnosa invazivne vrste in o tem obvesti lastnika zemljišča. Če povzročitelj vnosa invazivne vrste ni znan, pristojni inšpektor odredi odstranitev invazivne vrste lastniku zemljišča.
+
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek pristojni inšpektor odredi odstranitev invazivne vrste izvajalcu ukrepov iz prvega odstavka 24.c člena tega zakona, če je odstranitev invazivne vrste tehnično zahtevna in zahteva posebno strokovno usposobljenost. Pristojni inšpektor o tem obvesti lastnika zemljišča.
+
4
+
(4) Stroške odstranitve invazivne vrste krije povzročitelj vnosa invazivne vrste. Če povzročitelj vnosa invazivne vrste ni znan, stroške odstranitve invazivne vrste krije lastnik zemljišča, razen v primeru iz prejšnjega odstavka, ko stroške odstranitve krije javna služba v okviru stroškov upravljavskih nalog. Če pristojni inšpektor naknadno odkrije povzročitelja vnosa invazivne vrste, o tem izda odločbo in povzročitelju naloži povrnitev stroškov odstranitve, ki so nastali izvajalcu ukrepov iz prejšnjega odstavka.
+
5
+
(5) Kadar je treba ukrepati hitro, ker je verjetno hitro širjenje invazivne vrste, se štejejo ti ukrepi za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, v skladu s predpisom, ki ureja splošni upravni postopek. Če so izpolnjeni pogoji za nujni ukrep v javnem interesu po predpisu, ki ureja splošni upravni postopek, ali v skladu s prejšnjim stavkom, se odločba lahko izda ustno, če je z uporabo naprave, ki omogoča prenos slike in zvoka, zavezanca na daljavo mogoče nedvoumno identificirati.
+
1
+
(1) Za uvoz invazivnih vrst iz tretjih držav mora uvoznik oziroma njegov zastopnik podati predhodno uradno obvestilo v skladu s predpisi, ki urejajo uradni nadzor na področju živil, krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev na mejnih kontrolnih točkah prvega vstopa v Evropsko unijo ter obvestilu priložiti dokazilo o dovoljenju iz 6. točke 8. člena Uredbe 1143/2014/EU .
+
2
+
(2) Stroški, ki nastanejo med uradnim nadzorom, vključno s stroški identifikacije invazivne vrste in stroški ukrepov, ki nastanejo zaradi kakršnekoli neskladnosti pri uvozu v Evropsko unijo, bremenijo izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko, ali njegovega zastopnika.
+
3
+
(3) Inšpekcija, pristojna za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, izvaja nadzor nad vnosom invazivnih vrst živali in rastlin v Evropsko unijo na mejnih kontrolnih točkah prvega vstopa v Evropsko unijo, ki so določene za nadzor pošiljk v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti za zagotovitev uporabe zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih. Inšpekcija, pristojna za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v primeru ugotovljenih neskladnosti o tem obvesti inšpektorja, pristojnega za ohranjanje narave.
+
4
+
(4) Če Finančna uprava Republike Slovenije v okviru svojih pristojnosti sumi, da pošiljka ni v skladu s predpisi, ali v primeru potrebe po uradnem nadzoru iz 15. člena Uredbe 1143/2014/EU zunaj mejnih kontrolnih točk, Finančna uprava Republike Slovenije začasno zadrži blago in o tem obvesti inšpektorja, pristojnega za ohranjanje narave. 10.2. Neposredni nadzor
1
·
(1) Neposredni nadzor v naravi nad spoštovanjem prepovedi tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov izvajajo poleg inšpektorjev tudi naravovarstveni nadzorniki.
1
·
(1) Neposredni nadzor v naravi nad spoštovanjem prepovedi tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov izvajajo poleg inšpektorjev tudi naravovarstveni nadzorniki.
2
·
(2) Naloge neposrednega nadzora so:
2
·
(2) Naloge neposrednega nadzora so:
3
·
1. neposredno spremljanje stanja;
3
·
1. neposredno spremljanje stanja;
4
·
2. nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov;
4
·
2. nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov;
5
·
3. ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter obveščanje pristojnih inšpekcijskih organov;
5
·
3. ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter obveščanje pristojnih inšpekcijskih organov;
6
·
4. opozarjanje oseb na varstvene režime zaradi preprečevanja kaznivih ravnanj.
6
·
4. opozarjanje oseb na varstvene režime zaradi preprečevanja kaznivih ravnanj.
7
−
(3) Naloge iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka se opravljajo na podlagi javnega pooblastila.
7
+
(3) Ukrep iz drugega odstavka 161.c člena, naloge iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ter naloge iz osmega in dvanajstega odstavka tega člena se opravljajo na podlagi javnega pooblastila.
8
·
(4) Naloge iz drugega odstavka tega člena opravljajo naravovarstveni nadzorniki, ki so za to delo posebej usposobljeni in imajo pooblastilo po tem zakonu.
8
·
(4) Naloge iz drugega odstavka tega člena opravljajo naravovarstveni nadzorniki, ki so za to delo posebej usposobljeni in imajo pooblastilo po tem zakonu.
9
·
(5) Naravovarstveni nadzornik ima službeni znak in izkaznico ter predpisano uniformo.
9
·
(5) Naravovarstveni nadzornik ima službeni znak in izkaznico ter predpisano uniformo.
10
·
(6) Naravovarstveni nadzornik ima pravico od osebe, ki ne spoštuje določb tega zakona, zahtevati in dobiti na vpogled osebno izkaznico ali javno listino, s katero se dokazuje istovetnost te osebe. Naravovarstveni nadzornik lahko tudi fotodokumentira potek kršitve in kršilca pri storitvi kaznivega ravnanja.
10
·
(6) Naravovarstveni nadzornik ima pravico od osebe, ki ne spoštuje določb tega zakona, zahtevati in dobiti na vpogled osebno izkaznico ali javno listino, s katero se dokazuje istovetnost te osebe. Naravovarstveni nadzornik lahko tudi fotodokumentira potek kršitve in kršilca pri storitvi kaznivega ravnanja.
11
·
(7) O sumu kaznivega dejanja mora naravovarstveni nadzornik takoj obvestiti policijo, navesti vsa znana dejstva in dokaze ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.
11
·
(7) O sumu kaznivega dejanja mora naravovarstveni nadzornik takoj obvestiti policijo, navesti vsa znana dejstva in dokaze ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.
12
−
(8) Naravovarstveni nadzornik ima pravico takoj na kraju samem izreči, izterjati ali izdati plačilni nalog za denarno kazen od tistih, ki jih zaloti pri prekršku iz 1., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona.
12
+
(8) Naravovarstveni nadzornik pri opravljanju nalog neposrednega nadzora samostojno vodi postopek in odloča o prekrških iz tega zakona.
+
13
+
(9) Če naravovarstveni nadzornik pri izvajanju neposrednega nadzora po tem zakonu naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.
+
14
+
(10) Izjave naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov in materialni dokazi, ki jih zberejo glede dejanj, na podlagi katerih se ukrepa v inšpekcijskem postopku, se v postopku inšpekcijskega nadzora lahko štejejo za dokaz, pridobljen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če je za vodenje inšpekcijskega postopka to potrebno.
+
15
+
(11) Naravovarstveni nadzorniki morajo ob vsakem času preprečevati prekrške po tem zakonu in po predpisih, izdanih na njegovi podlagi, ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če grozi nevarnost uničenja ali poškodovanja naravne vrednote, sestavin biotske raznovrstnosti ali zavarovanih območij ali njihovih delov.
+
16
+
(12) Naravovarstveni nadzornik ima pri izvajanju nadzora vožnje v naravnem okolju in v zavarovanih območjih pooblastilo:
+
17
+
- ustaviti voznika vozila na motorni pogon, voznika kolesa ali drugega vozila, ki vozi v nasprotju z določbami tega zakona ali akta o zavarovanju;
+
18
+
- zahtevati od voznika vozila na motorni pogon vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje oziroma listino, izdano v skladu s petim odstavkom 28.č člena tega zakona, oziroma listino, s katero ugotovi istovetnost voznika. Voznik mora izročiti naravovarstvenemu nadzorniku zahtevane listine na vpogled.
+
19
+
(13) Naravovarstveni nadzornik lahko prepove nadaljevanje kršitve, ki je bila ugotovljena pri nadzoru tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
+
20
+
(14) Naravovarstveni nadzorniki lahko za potrebe izvajanja pooblastil, ki jih imajo po tem zakonu, o kršiteljih brezplačno pridobivajo podatke iz zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
+
21
+
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, stalno in začasno prebivališče, stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje in elektronski naslov za vročanje);
+
22
+
2. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, podatke o pravnih osebah, dejavnostih pravnih oseb in podatke o odgovornih osebah (osebno ime, EMŠO, podatki o stalnem oziroma začasnem prebivališču);
+
23
+
3. ministrstva, pristojnega za promet, podatke iz evidence registriranih vozil o lastniku in uporabniku motornega ali priklopnega vozila;
+
24
+
4. pristojnih prekrškovnih organov, podatke o prekrškovnih postopkih, ki se nanašajo na vožnjo v naravnem okolju.
+
25
+
(15) Dostop do podatkov iz centralnega registra prebivalstva iz prejšnjega odstavka za naravovarstvene nadzornike zagotavlja ministrstvo.
+
26
+
(16) Pri neposrednem nadzoru je dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka mogoč tudi prek spletnih servisov.
+
27
+
(17) Pri neposrednem nadzoru se za potrebe izvajanja pooblastil, ki jih imajo naravovarstveni nadzorniki po tem zakonu, lahko zbirajo in obdelujejo naslednji osebni podatki kršiteljev:
+
28
+
1. osebno ime,
+
29
+
2. EMŠO,
+
30
+
3. stalno in začasno prebivališče,
+
31
+
4. stalni in začasni naslov v tujini,
+
32
+
5. naslov za vročanje in elektronski naslov za vročanje,
+
33
+
6. podatki o odgovornih osebah (osebno ime, EMŠO, podatki o stalnem oziroma začasnem prebivališču) ter
+
34
+
7. podatki o lastniku in uporabniku motornega ali priklopnega vozila.
1
−
(1) Neposredni nadzor na zavarovanih območjih zagotavljajo upravljavci zavarovanih območij . Z aktom o ustanovitvi se lahko za izvajanje neposrednega nadzora na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila lokalna skupnost, pooblasti tudi redarstvo, ki deluje v okviru občinske ali skupne občinske uprave.
1
+
(1) Neposredni nadzor na zavarovanih območjih zagotavljajo upravljavci zavarovanih območij in ministrstvo. Z aktom o ustanovitvi se lahko za izvajanje neposrednega nadzora na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila lokalna skupnost, pooblasti tudi redarstvo, ki deluje v okviru občinske ali skupne občinske uprave.
2
·
(2) Neposredni nadzor zunaj zavarovanih območij zagotavlja ministrstvo.
2
·
(2) Neposredni nadzor zunaj zavarovanih območij zagotavlja ministrstvo.
3
·
(3) Osebe javnega prava, ki so ustanovljene z namenom usmerjanja trajnostnega gospodarjenja naravnih dobrin, zagotavljajo neposredni nadzor na območjih teh dobrin.
3
·
(3) Osebe javnega prava, ki so ustanovljene z namenom usmerjanja trajnostnega gospodarjenja naravnih dobrin, zagotavljajo neposredni nadzor na območjih teh dobrin.
4
·
(4) Osebe iz prejšnjih treh odstavkov zagotavljajo izvajanje naravovarstvenega nadzora s sklenitvijo delovnih ali drugih ustreznih pogodb z naravovarstvenimi nadzorniki v skladu z zakonom.
4
·
(4) Osebe iz prejšnjih treh odstavkov zagotavljajo izvajanje naravovarstvenega nadzora s sklenitvijo delovnih ali drugih ustreznih pogodb z naravovarstvenimi nadzorniki v skladu z zakonom.
5
·
(5) Ministrstvo predpiše načine in pogoje za organizacijsko, vsebinsko ter teritorialno usklajeno izvajanje naravovarstvenega nadzora.
5
·
(5) Ministrstvo predpiše načine in pogoje za organizacijsko, vsebinsko ter teritorialno usklajeno izvajanje naravovarstvenega nadzora.
1
·
(1) Naravovarstveni nadzornik je lahko vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki ima pooblastilo po tem zakonu.
1
·
(1) Naravovarstveni nadzornik je lahko vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki ima pooblastilo po tem zakonu.
2
·
(2) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka izdaja naravovarstvenim nadzornikom in prostovoljnim nadzornikom po opravljenem preizkusu znanja minister.
2
·
(2) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka izdaja naravovarstvenim nadzornikom in prostovoljnim nadzornikom po opravljenem preizkusu znanja minister.
3
·
(3) Preizkus znanja iz prejšnjega odstavka se izvede na podlagi predpisanega programa preverjanja strokovnega znanja, ki zajema poznavanje predpisov s področja ohranjanja narave in splošnega upravnega postopka v delu, ki se nanaša na izvajanje njihovih pooblastil.
3
·
(3) Preizkus znanja iz prejšnjega odstavka se izvede na podlagi predpisanega programa preverjanja strokovnega znanja, ki zajema poznavanje predpisov s področja ohranjanja narave in splošnega upravnega postopka v delu, ki se nanaša na izvajanje njihovih pooblastil.
4
·
(4) Ministrstvo vodi evidenco izdanih pooblastil za naravovarstvene in prostovoljne nadzornike, ki vsebuje naslednje podatke:
4
·
(4) Ministrstvo vodi evidenco izdanih pooblastil za naravovarstvene in prostovoljne nadzornike, ki vsebuje naslednje podatke:
5
−
- ime in priimek,
5
+
- ime in priimek;
6
−
- rojstne podatke,
6
+
- rojstne podatke;
7
−
- podatke o strokovni izobrazbi,
7
+
- podatke o strokovni izobrazbi;
8
−
- prebivališče (stalno bivališče),
8
+
- prebivališče (stalno bivališče);
9
·
- podatke o opravljenem preizkusu znanja.
9
·
- podatke o opravljenem preizkusu znanja.
10
·
(5) Vlada predpiše program strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja, podrobnejši način in postopek za izdajo pooblastil po tem zakonu ter način vodenja evidence iz tega člena.
10
·
(5) Vlada predpiše program strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja, podrobnejši način in postopek za izdajo pooblastil po tem zakonu ter način vodenja evidence iz tega člena.
11
·
(6) Minister predpiše podrobnejše določbe o službenem znaku in izkaznici naravovarstvenih nadzornikov ter v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, uniformo.
11
·
(6) Minister predpiše podrobnejše določbe o službenem znaku in izkaznici naravovarstvenih nadzornikov ter v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, uniformo.
1
−
(1) Zadolžitev z bloki za kaznovanje storilcev prekrškov takoj na kraju samem in plačilnimi nalogi, ki jih imajo naravovarstveni nadzorniki, in razdolževanje z bloki ter izterjanimi sredstvi vodi inšpektorat, pristojen za ohranjanje narave.
−
2
−
(2) Obrazec blokov za izrekanje denarnih kazni in obrazec plačilnega naloga ter podrobnejša pravila poslovanja s finančnimi in drugimi sredstvi predpiše minister.
−
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1
+
(1) Z globo od 75.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
2
−
1. če iztrebi rastlinsko ali živalsko vrsto (prvi odstavek 14. člena);
2
+
1. iztrebi rastlinsko ali živalsko vrsto (prvi odstavek 14. člena);
3
−
2. če zniža število rastlin ali živali posameznih populacij, zoža njihove habitate ali poslabša življenjske razmere do take mere, da postane vrsta ogrožena (drugi odstavek 14. člena);
3
+
2. zmanjša število rastlin ali živali posameznih populacij, zoži njihove habitate ali poslabša življenjske razmere do take mere, da postane vrsta ogrožena (drugi odstavek 14. člena);
4
−
3. če namerno, brez opravičljivega razloga uniči ali poškoduje habitate populacij rastlinskih ali živalskih vrst (četrti odstavek 14. člena);
4
+
3. namerno brez opravičljivega razloga, uniči ali poškoduje rastline, ubije ali poškoduje živali, razen če gre za primere iz 14.a člena tega zakona (tretji odstavek 14. člena);
5
−
4. če posega v naravo v nasprotju s predpisanim načinom in pogoji (drugi odstavek 15. člena);
5
+
4. namerno brez opravičljivega razloga, uniči ali poškoduje habitate populacij rastlinskih ali živalskih vrst, razen če gre za primere iz 14.a člena tega zakona (četrti odstavek 14. člena);
6
−
5. če ne rabi rastlin ali živali v skladu s predpisanimi pogoji (drugi odstavek 16. člena);
6
+
5. ravna z naravno vrednoto tako, da ogrozi njen obstoj (drugi odstavek 40. člena);
7
−
6. če rabi rastline ali živali, ki jih je prepovedano rabiti, ali jih rabi v nasprotju s predpisano omejitvijo rabe (tretji odstavek 16. člena);
7
+
6. namerno izpusti v okolje invazivno vrsto (točka h) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU ).
8
−
7. če naseli rastline ali živali tujerodnih vrst brez dovoljenja (drugi in tretji odstavek 17. člena);
8
+
(2) Z globo od 50.000 do 75.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
9
−
8. če goji živali domorodnih ali tujerodnih vrst brez dovoljenja (prvi odstavek 21. člena);
9
+
(3) Z globo od 3.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
10
−
9. če ravna v nasprotju z varstvenim režimom, ki ga za rastlinske ali živalske vrste, ki so varovane na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb, predpiše vlada (prvi odstavek 26. člena);
10
+
(4) Z globo od 1.600 do 2.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
11
−
10. če ravna v nasprotju s predpisanimi smernicami za ohranitev ugodnega stanja vrste (tretji odstavek 26. člena);
−
12
−
11. če ravna z biotehnološko spremenjenimi rastlinami ali živalmi v nasprotju z določbami tega zakona (27. člen);
−
13
−
12. če upravlja gensko banko brez pooblastila ministra (tretji odstavek 29. člena);
−
14
−
13. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja pri odvzemu biološkega materiala iz narave ali z biološkim materialom v genskih bankah (šesti odstavek 29. člena);
−
15
−
14. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja pri odvzemu genskega materiala iz narave (četrti odstavek 30. člena);
−
16
−
15. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja, varstvenimi režimi ali razvojnimi usmeritvami za ohranitev ekološko pomembnih območij (peti odstavek 32. člena);
−
17
−
16. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja, varstvenimi režimi ali razvojnimi usmeritvami za ohranitev posebnih varstvenih območij (tretji odstavek 33. člena);
−
18
−
17. če ravna z naravno vrednoto v nasprotju s predpisanimi varstvenimi ali razvojnimi usmeritvami (tretji odstavek 37. člena);
−
19
−
18. če ravna z naravno vrednoto tako, da ogrozi njen obstoj (drugi odstavek 40. člena);
−
20
−
19. če uredi naravno vrednoto za ogledovanje in obiskovanje brez dovoljenja (prvi odstavek 42. člena);
−
21
−
20. če brez koncesije rabi naravno vrednoto (prvi odstavek 43. člena);
−
22
−
21. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja, varstvenimi režimi ali razvojnimi usmeritvami zavarovane naravne vrednote (drugi odstavek 49. člena);
−
23
−
22. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja ali varstvenimi režimi začasno zavarovane naravne vrednote (tretji odstavek 50. člena);
−
24
−
23. če ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju (prvi odstavek 53. člena);
−
25
−
24. če izvaja posege in dejavnosti v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja ali z načrtom upravljanja (prvi odstavek 54. člena);
−
26
−
25. če ravna z minerali ali fosili v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja (73. člen);
−
27
−
26. če odvzame iz narave minerale ali fosile, ki so zavarovani, brez dovoljenja (drugi odstavek 75. člena);
−
28
−
27. če brez dovoljenja odvzame iz narave minerale ali fosile zaradi dajanja v promet (tretji odstavek 76. člena);
−
29
−
28. če uporablja pri odvzemu mineralov ali fosilov iz narave prepovedane načine ali sredstva (prvi odstavek 77. člena);
−
30
−
29. če uporabi prepovedane načine ali sredstva v nasprotju z dovoljenjem (drugi odstavek 77. člena);
−
31
−
30. če ne prijavi raziskovanja (prvi odstavek 78. člena);
−
32
−
31. če raziskuje nahajališča mineralov in fosilov v nasprotju z dovoljenjem (tretji odstavek 78. člena);
−
33
−
32. če ravna v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za ogrožene rastlinske ali živalske vrste (prvi odstavek 81. člena);
−
34
−
33. če izvaja poseg v naravo brez predpisanega dovoljenja (tretji odstavek 104. člena).
−
35
−
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
−
36
−
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
37
−
(4) Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
38
−
(5) Policist lahko takoj na kraju samem izreče, izterja ali izda plačilni nalog za denarno kazen 50.000 tolarjev posamezniku, ki ga zaloti pri dejanju samem, zaradi prekrška iz 3. in 29. točke prvega odstavka tega člena.
−
39
−
(6) Naravovarstveni nadzornik, pristojni inšpektor, carinik ali policist lahko v okviru pristojnosti za nadzor tega zakona pred podajo predloga za uvedbo postopka o prekršku zasežejo predmete, ki so uporabljeni za prekršek ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom.
−
40
−
(7) Naravne vrednote, ki jih posameznik pridobi s storitvijo prekrška, se zasežejo in vrnejo lastniku ali upravljavcu zavarovanega območja.
−
1
−
160. in 160.a člena
−
+
1
+
(1) Z globo od 40.000 do 75.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
+
2
+
1. namerno brez opravičljivega razloga vznemirja živali, razen če gre za primere iz 14.a člena tega zakona (tretji odstavek 14. člena);
+
3
+
2. posega v naravo v nasprotju s predpisanim načinom in pogoji (drugi odstavek 15. člena);
+
4
+
3. ne rabi rastlin ali živali v skladu s predpisanimi pogoji (drugi odstavek 16. člena);
+
5
+
4. rabi rastline ali živali, ki jih je prepovedano rabiti, ali jih rabi v nasprotju s predpisano omejitvijo rabe (tretji odstavek 16. člena);
+
6
+
5. naseli rastline ali živali tujerodnih vrst brez dovoljenja (drugi in tretji odstavek 17. člena);
+
7
+
6. zadržuje živali domorodnih ali tujerodnih vrst v ujetništvu v neustreznih bivalnih razmerah in brez ustrezne oskrbe (prvi odstavek 19. člena);
+
8
+
7. goji živali domorodnih ali tujerodnih vrst brez dovoljenja za gojitev (prvi odstavek 21. člena);
+
9
+
8. kot trgovec z živalmi ne zagotovi predpisanih bivalnih razmer in ustrezne oskrbe ter ne vodi predpisanih evidenc (prvi odstavek 23. člena);
+
10
+
9. ravna v nasprotju z varstvenim režimom, ki ga za rastlinske ali živalske vrste, ki so varovane na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb, predpiše vlada (prvi odstavek 26. člena);
+
11
+
10. vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon v naravnem okolju in vozilo ne stoji ali ni parkirano v petmetrskem pasu izven vozišča (prvi odstavek 28.b člena) in ne gre za dovoljene izjeme iz petega odstavka 28.b člena tega zakona;
+
12
+
11. organizira vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev vožnje v naravnem okolju (prvi odstavek 28.c člena) ali če ne zagotovi ukrepov ali izpolnjevanja pogojev, navedenih izreku dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju (peti odstavek 28.c člena);
+
13
+
12. po končani javni prireditvi vožnje v naravnem okolje ne vzpostavi prireditvenega prostora v stanje, kakršno je bilo pred prireditvijo (šesti odstavek 28.c člena);
+
14
+
13. upravlja gensko banko brez pooblastila ministra (tretji odstavek 29. člena);
+
15
+
14. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja pri odvzemu biološkega materiala iz narave ali z biološkim materialom v genskih bankah (šesti odstavek 29. člena);
+
16
+
15. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja pri odvzemu genskega materiala iz narave (četrti odstavek 30. člena);
+
17
+
16. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja za ohranitev ekološko pomembnih območij (peti odstavek 32. člena);
+
18
+
17. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja za ohranitev posebnih varstvenih območij (tretji odstavek 33. člena);
+
19
+
18. uredi naravno vrednoto za ogledovanje in obiskovanje brez dovoljenja ali v nasprotju z njim (prvi in tretji odstavek 42. člena);
+
20
+
19. brez koncesije rabi naravno vrednoto (prvi odstavek 43. člena);
+
21
+
20. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja ali varstvenimi režimi zavarovane naravne vrednote (drugi odstavek 49. člena);
+
22
+
21. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja ali varstvenimi režimi začasno zavarovane naravne vrednote (tretji odstavek 50. člena);
+
23
+
22. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju (prvi odstavek 53. člena);
+
24
+
23. odvzame minerale ali fosile na nahajališčih, določenimi za naravno vrednoto, na nedovoljeni način (drugi odstavek 73. člena) ali brez dovoljenja ministrstva ali v nasprotju s tem dovoljenjem (tretji odstavek 73. člena);
+
25
+
24. odvzame minerale ali fosile na nahajališčih, ki so zavarovana, ali jih odvzame v nasprotju z aktom o zavarovanju (četrti odstavek 73. člena);
+
26
+
25. daje mineral ali fosil, ki je naravna vrednota, v nedovoljeni promet (četrti odstavek 75. člena);
+
27
+
26. izvozi ali iznosi mineral ali fosil, ki je naravna vrednota (peti odstavek 75. člena);
+
28
+
27. ravna v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za ogrožene rastlinske ali živalske vrste (prvi odstavek 81. člena);
+
29
+
28. ravna v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za varstvo izjemnega osebka, populacije ali habitata (82. člen);
+
30
+
29. izvaja poseg v naravo brez predpisanega dovoljenja (prvi odstavek 104. člena);
+
31
+
30. izvaja poseg v naravo v nasprotju z dovoljenjem za poseg v naravo (prvi odstavek 104. člena);
+
32
+
31. izvaja poseg v prostor v nasprotju z naravovarstvenim soglasjem (prvi odstavek 105. člena);
+
33
+
32. izvaja gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, poseben status in zanjo ni pridobil naravovarstvenega soglasja (prvi odstavek 105. člena);
+
34
+
33. izvaja gradnjo objekta ali uporablja objekt v nasprotju s pogoji iz naravovarstvenega soglasja (peti odstavek 105. člena);
+
35
+
34. upravlja zavarovano območje v nasprotju s tem zakonom ali aktom o zavarovanju (prvi odstavek 130. člena);
+
36
+
35. namerno brez dovoljenja vnese na ozemlje Evropske unije invazivno vrsto, vključno s tranzitom pod carinskim nadzorom (točka a) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU );
+
37
+
36. namerno brez dovoljenja poseduje, vključno v zaprtih sistemih, invazivno vrsto (točka b) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU ), razen v primerih iz 31. in 32. člena Uredbe 1143/2014/EU ;
+
38
+
37. namerno brez dovoljenja goji, vključno v zaprtih sistemih, invazivno vrsto (točka c) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU );
+
39
+
38. namerno brez dovoljenja prevaža invazivno vrsto, razen prevoza vrst v objekte za odstranitev (točka d) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU ) in razen v primerih iz 31. in 32. člena Uredbe 1143/2014/EU ;
+
40
+
39. namerno daje na trg invazivno tujerodno vrsto (točka e) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU ), razen v primerih iz 32. člena Uredbe 1143/2014/EU ;
+
41
+
40. namerno brez dovoljenja uporablja ali izmenjuje invazivno vrsto (točka f) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU );
+
42
+
41. namerno brez dovoljenja dovoli, da se invazivna vrsta razmnožuje, jo goji ali kultivira, vključno v zaprtih sistemih (točka g) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU );
+
43
+
42. zaračunava plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 149. člena tega zakona;
+
44
+
43. pogojuje ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote z vodenjem, pa to ni določeno s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona (osmi odstavek 149. člena);
+
45
+
44. zaračunava plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote brez sklepa ministra oziroma župana ali v nasprotju z njim (prvi odstavek 149.a člena);
+
46
+
45. obiskovalcem zaračunava plačilo za ogledovanje in obiskovanje oseba, ki ni upravičenec za zaračunavanje plačila za obisk (prvi odstavek 149.b člena);
+
47
+
46. zaračunava plačilo za parkiranje na površini za mirujoči promet, ki ni določena za namen ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote z občinskim izvedbenim prostorskim aktom in načrtom upravljanja zavarovanega območja ali brez sklepa ministra ali v nasprotju z njim (prvi odstavek 149.d člena).
+
48
+
(2) Z globo od 30.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
+
49
+
(3) Z globo od 2.000 do 3.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba lokalne skupnosti.
+
50
+
(4) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
+
51
+
(5) Če je prekršek iz 10. točke prvega odstavka tega člena storjen z vozilom na motorni pogon, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik rabe pravice uporabe vozila na motorni pogon, s katerim je bil prekršek storjen, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz 10. točke prvega odstavka tega člena, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njihova odgovorna oseba.
1
−
160. in 160.a člena
−
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 600.000 do 8,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1
+
(1) Z globo od 20.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
2
−
1. če namerno, brez opravičljivega razloga ubije, poškoduje ali vznemiri rastline ali živali (tretji odstavek 14. člena);
2
+
1. ne obvesti ministrstva o nameravani doselitvi rastlin ali živali tujerodnih vrst (drugi odstavek 18. člena);
3
−
2. če ne obvesti ministrstva o nameravani doselitvi rastlin ali živali tujerodnih vrst (drugi odstavek 18. člena);
3
+
2. doseli rastline ali živali tujerodnih vrst, ki jih je prepovedano doseliti (četrti odstavek 18. člena);
4
−
3. če doseli rastline ali živali tujerodnih vrst, ki jih je prepovedano doseliti (četrti odstavek 18. člena);
4
+
3. zadržuje živali domorodnih ali tujerodnih vrst v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti brez dovoljenja (prvi odstavek 20. člena);
5
−
4. če zadržuje živali domorodnih ali tujerodnih vrst v ujetništvu v neustreznih bivalnih razmerah in brez ustrezne oskrbe (prvi odstavek 19. člena);
5
+
4. ravna v nasprotju z obveznimi pravili varstva rastlinskih in živalskih vrst, ki jih predpiše vlada (24. člen);
6
−
5. če ne obvesti ministrstva o pridobitvi živali v predpisanem roku (drugi odstavek 19. člena);
6
+
5. je kraj dogodka oziroma območje opravljanja dejavnosti ali posega v primerljivem času dostopno po javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa se vozi, ustavi ali parkira v naravnem okolju in ne gre za zaščito, reševanje oziroma pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (11. točka četrtega odstavka 28.b člena) ali za izvajanje nalog Slovenske vojske (12. točka četrtega odstavka 28.b člena);
7
−
6. če zadržuje živali domorodnih ali tujerodnih v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti brez dovoljenja (prvi odstavek 20. člena);
7
+
6. izvozi ali uvozi rastline ali živali, njihove dele ali izdelke iz njih brez dovoljenja ministrstva (25. člen);
8
−
7. če trgovec z živalmi ne zagotovi predpisanih bivalnih razmer in ustrezne oskrbe ali ne vodi predpisanih evidenc (prvi odstavek 23. člena);
8
+
7. izvaja tranzit ali druga ravnanja z rastlinami ali živalmi, njihovimi deli ali izdelki iz njih brez dovoljenja ministrstva, če je dovoljenje predpisano (25. člen);
9
−
8. če ravna v nasprotju s pravili varstva rastlinskih in živalskih vrst, ki jih predpiše vlada (24. člen);
9
+
8. ravna v nasprotju s predpisanimi smernicami za ohranitev ugodnega stanja habitatnih tipov (četrti odstavek 31. člena);
10
−
9. če izvozi, uvozi ali poskuša uvoziti ali izvoziti rastline ali živali, njihove dele ali izdelke iz njih brez dovoljenja ministra (prvi odstavek 25. člena);
10
+
9. ravna v nasprotju s predpisanimi smernicami za ohranitev biotske raznovrstnosti (peti odstavek 35. člena);
11
−
10. če izvaja ali poskuša izvajati tranzit rastlin ali živali, njihovih delov ali izdelkov iz njih brez dovoljenja ministra, če je dovoljenje predpisano (prvi odstavek 25. člena);
11
+
10. ravna v nasprotju s predpisanimi načini in pogoji poseganja v naravo (drugi odstavek 36. člena);
12
−
11. če ravna v nasprotju s predpisanimi smernicami za ohranitev ugodnega stanja habitatnih tipov (četrti odstavek 31. člena);
12
+
11. začasno ne ustavi del, ne zaščiti najdbe ali o najdbi ne obvesti organizacije, pristojne za ohranjanje narave (prvi odstavek 74. člena);
13
−
12. če ravna v nasprotju s predpisanimi smernicami za ohranitev biotske raznovrstnosti (peti odstavek 35. člena);
13
+
12. nadaljuje izvajanje del pred izdajo varstvenih usmeritev za nadaljnja ravnanja v zvezi z najdbo minerala ali fosila (drugi odstavek 74. člena);
14
−
13. če ravna v nasprotju s predpisanimi načini in pogoji poseganja v naravo (drugi odstavek 36. člena);
14
+
13. ne zagotovi izvedbe varstvenih usmeritev za nadaljnja ravnanja v zvezi z najdbo minerala ali fosila (peti odstavek 74. člena);
15
−
14. če ne prijavi najdbe minerala ali fosila (prvi odstavek 74. člena);
15
+
14. o najdbi minerala ali fosila, ki je naravna vrednota, ne obvesti organizacije, pristojne za ohranjanje narave (drugi odstavek 75. člena);
16
−
15. če v zvezi z najdbo minerala ali fosila ne ravna na predpisan način (74. člen);
16
+
15. ne hrani minerala ali fosila na ustrezen način oziroma ga, če ustrezne hrambe ne more zagotoviti, ne ponudi v hrambo strokovno usposobljeni organizaciji (tretji odstavek 75. člena);
17
−
16. če ne vodi predpisanih evidenc ali jih ne vodi na predpisan način (četrti in peti odstavek 76. člena);
17
+
16. ne omogoči obiska naravne vrednote brez plačila za obisk vsako prvo nedeljo v mesecu skozi celotno leto, oziroma v času sezonskega obratovanja (sedmi odstavek 149. člena);
18
−
17. če oseba, ki je raziskovala, ne izroči zahtevane dokumentacije po končanem raziskovanju (peti odstavek 78. člena);
18
+
17. ne objavi zneska zbranih plačil za obisk ter njihove porabe po namenih (drugi odstavek 149.b člena).
19
−
18. če izvozi ali poskuša izvoziti mineral ali fosil brez dovoljenja ministra (prvi odstavek 79. člen);
19
+
(2) Z globo od 10.000 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
20
−
19. če izvozi ali poskuša izvoziti mineral ali fosil, ki ga je prepovedano izvoziti (drugi odstavek 79. člena);
20
+
(3) Z globo od 1.500 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
21
−
20. če ravna v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za varstvo izjemnega osebka, populacije ali njihovega habitata (82. člen).
21
+
(4) Z globo od 800 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.
22
−
(2) Z denarno kaznijo od 150.000 do 4,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
22
+
(5) Če je prekršek iz 6. točke prvega odstavka tega člena storjen z vozilom na motorni pogon, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik rabe pravice uporabe vozila na motorni pogon, s katerim je bil prekršek storjen, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz 6. točke prvega odstavka tega člena, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti.
23
−
(3) Z denarno kaznijo od 40.000 do 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
24
−
(4) Z denarno kaznijo od 20.000 do 140.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
25
−
(5) Pristojni inšpektor ali naravovarstveni nadzornik lahko takoj na kraju samem izreče, izterja ali izda plačilni nalog za denarno kazen 30.000 tolarjev posamezniku, ki ga zaloti pri dejanju samem, zaradi prekrška iz 1., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena.
−
26
−
(6) Policist lahko takoj na kraju samem izreče, izterja ali izda plačilni nalog za denarno kazen 30.000 tolarjev posamezniku, ki ga zaloti pri dejanju samem, zaradi prekrška iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
−
27
−
(7) Carinik lahko takoj na kraju samem izreče, izterja ali izda plačilni nalog za denarno kazen 30.000 tolarjev posamezniku, ki ga zaloti pri dejanju samem, zaradi prekrška iz 9., 10., 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena.
−
28
−
(8) Naravovarstveni nadzornik, pristojni inšpektor, carinik ali policist lahko v okviru pristojnosti za nadzor tega zakona pred podajo predloga za uvedbo postopka o prekršku zasežejo predmete, ki so uporabljeni za prekršek ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom.
−
29
−
(9) Naravne vrednote, ki jih posameznik pridobi s storitvijo prekrška, se zasežejo in vrnejo lastniku ali upravljavcu zavarovanega območja. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
−
+
1
+
(1) Z globo 10.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
+
2
+
1. organizira vožnjo s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev vožnje v naravnem okolju (tretji odstavek 28.d člena v zvezi s prvim odstavkom 28.c člena) ali ne zagotovi ukrepov, navedenih v izreku dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju (tretji odstavek 28.d člena v zvezi s petim odstavkom 28.c člena);
+
3
+
2. po končani javni prireditvi vožnje v naravnem okolju prireditvenega prostora ne vrne v stanje, kakršno je bilo pred prireditvijo (tretji odstavek 28.d člena v zvezi s šestim odstavkom 28.c člena);
+
4
+
3. zavarovanega območja ne označi v naravi ali ga označi v nasprotju predpisano vsebino (62. člen);
+
5
+
4. za uvoz invazivnih vrst iz tretjih držav ne poda predhodnega uradnega obvestila v skladu s predpisi, ki urejajo uradni nadzor na področju živil krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev na mejnih kontrolnih točkah prvega vstopa v Evropsko unijo (prvi odstavek 154.c člena);
+
6
+
5. invazivnih vrst, za katere je bilo izdano dovoljenje, ne spremlja dovoljenje (drugi odstavek 8. člena Uredbe 1143/2014/EU ) ali dokazilo za dovoljenje (šesti odstavek 8. člena Uredbe 1143/2014/EU ).
+
7
+
(2) Z globo 5.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
+
8
+
(3) Z globo 1.000 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
+
9
+
(4) Z globo 500 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena in če:
+
10
+
1. se vozi s kolesom v naravnem okolju zunaj utrjenih poti in ne gre za dovoljene primere vožnje s kolesom v naravnem okolju iz petega odstavka 28.b člena tega zakona (prvi odstavek 28.d člena);
+
11
+
2. se vozi s kolesom v naravnem okolju po utrjenih poteh in temu nasprotuje lastnik ali upravljavec poti (prvi odstavek 28.d člena).
+
1
+
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. Pri odločanju o višini globe se upošteva teža prekrška in njegove posledice za ohranitev biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.
+
1
+
(1) Predmete, ki so bili uporabljeni za prekršek, namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom (v nadaljnjem besedilu: predmeti prekrškov) iz 3., 4., 9., 23., 24., 25., 26., 27., 28. točke prvega odstavka 160.a in 15. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona, lahko prekrškovni organ zaseže pred izdajo sodbe o prekršku.
+
2
+
(2) Za prekršek iz 10. točke prvega odstavka 160.a člena tega zakona, če je bil voznik vozila na motorni pogon v naravnem okolju v zadnjih dveh letih že pravnomočno kaznovan za ta prekršek, se lahko izreče stranska sankcija odvzema vozila na motorni pogon. V primerih iz prejšnjega stavka nadzorni organ lahko zaseže predmete prekrškov. Hrambo zaseženih vozil lahko poleg sodišča zagotovi upravljavec zavarovanega območja ali policija. Po odvzemu vozila na motorni pogon se lahko vozilo proda.
+
3
+
(3) Za prekrške iz 35. do 41. točke prvega odstavka 160.a člena tega zakona se poleg predpisane globe izreče stranska sankcija odvzema osebkov invazivnih vrst. V primerih iz prejšnjega stavka nadzorni organ zaseže osebke invazivnih vrst. Po odvzemu osebkov invazivne vrste se odredi usmrtitev oziroma uničenje osebkov invazivnih vrst. Izjemoma lahko pristojni inšpektor namesto usmrtitve odredi predajo osebkov invazivnih vrst živali drugemu poslovnemu subjektu, ki ima dovoljenje iz 24.č in 24.d člena tega zakona, ali izpolnjuje pogoje za živalski vrt po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, če jih je ta do konca njihovega življenja pripravljena sprejeti na svoje stroške ali na podlagi sklenjenega dogovora na stroške zavezanca in jih zadrževati v zaprtem sistemu, kjer so uvedeni vsi primerni ukrepi za zagotovitev, da razmnoževanje in pobeg nista mogoča.
+
4
+
(4) Za prekrške iz 6. in 7. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona se poleg predpisane globe izreče stranska sankcija odvzema za predmete prekrškov. V primerih iz prejšnjega stavka nadzorni organ zaseže predmete prekrškov.
+
5
+
(5) Ravnanje po zasegu in odvzemu v primeru prekrška iz 6. in 7. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona predpiše vlada. Za ravnanje po zasegu in odvzemu drugih rastlin in živali, razen invazivnih vrst, ter mineralov in fosilov, se smiselno uporablja predpis iz prejšnjega stavka. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
(1) Upravljavci obstoječih, z zakoni predpisanih zbirk podatkov morajo na zahtevo ministrstva za okolje in prostor dopustiti dostop do podatkov, ki so pomembni za vzpostavitev in vodenje baz podatkov in evidenc po tem zakonu, in njihovo uporabo, pri čemer se varujejo osebni podatki.
1
+
(1) Upravljavci obstoječih, z zakoni predpisanih zbirk podatkov morajo na zahtevo ministrstva, pristojnega za okolje, ministrstva, pristojnega za prostor, ali ministrstva, pristojnega za naravo, dopustiti dostop do podatkov, ki so pomembni za vzpostavitev in vodenje baz podatkov in evidenc po tem zakonu, in njihovo uporabo, pri čemer se varujejo osebni podatki.
2
·
(2) Fizične in pravne osebe, ki imajo podatke ali zbirke podatkov, ki so pomembne za vzpostavitev in vodenje evidenc po tem zakonu, morajo dopustiti kopiranje podatkov Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave.
2
·
(2) Fizične in pravne osebe, ki imajo podatke ali zbirke podatkov, ki so pomembne za vzpostavitev in vodenje evidenc po tem zakonu, morajo dopustiti kopiranje podatkov Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave.
3
·
(3) Osebe iz prejšnjega odstavka so upravičene do primernega povračila, če zbiranje podatkov ali njihova obdelava ni bila financirana iz sredstev javne porabe ali sredstev samoupravnih interesnih skupnosti.
3
·
(3) Osebe iz prejšnjega odstavka so upravičene do primernega povračila, če zbiranje podatkov ali njihova obdelava ni bila financirana iz sredstev javne porabe ali sredstev samoupravnih interesnih skupnosti.
4
·
(4) Višina zneska povračila iz prejšnjega odstavka se določi s pogodbo, ki jo v imenu države sklene Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
4
·
(4) Višina zneska povračila iz prejšnjega odstavka se določi s pogodbo, ki jo v imenu države sklene Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
1
·
(1) Deli naravne znamenitosti, redkosti oziroma prirodne znamenitosti, ki so navedene v seznamu, ki je priloga tega zakona (v nadaljnjem besedilu: znamenitosti) in so v družbeni lastnini v sredstvih podjetij in drugih pravnih oseb, preidejo v last države.
1
·
(1) Deli naravne znamenitosti, redkosti oziroma prirodne znamenitosti, ki so navedene v seznamu, ki je priloga tega zakona (v nadaljnjem besedilu: znamenitosti) in so v družbeni lastnini v sredstvih podjetij in drugih pravnih oseb, preidejo v last države.
2
·
(2) V last države preidejo tudi stvari, ki služijo upravljanju, rabi vzdrževanju ali varstvu znamenitosti iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: stvari).
2
·
(2) V last države preidejo tudi stvari, ki služijo upravljanju, rabi vzdrževanju ali varstvu znamenitosti iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: stvari).
3
−
(3) Znamenitosti iz prvega odstavka tega člena in stvari prejšnjega odstavka, ki preidejo v last države, določi ministrstvo za okolje in prostor z ugotovitveno odločbo.
3
+
(3) Znamenitosti iz prvega odstavka tega člena in stvari prejšnjega odstavka, ki preidejo v last države, določi ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave z ugotovitveno odločbo.
4
·
(4) Sredstva podjetij in drugih pravnih oseb, ki so bila do prenosa v last države vložena v znamenitosti in stvari iz prejšnjega odstavka, se določijo v pogodbi med državo ter podjetji in drugimi pravnimi osebami, ki so upravljale z znamenitostmi na dan prenosa v državno last na podlagi predpisa ali pravnomočnega akta.
4
·
(4) Sredstva podjetij in drugih pravnih oseb, ki so bila do prenosa v last države vložena v znamenitosti in stvari iz prejšnjega odstavka, se določijo v pogodbi med državo ter podjetji in drugimi pravnimi osebami, ki so upravljale z znamenitostmi na dan prenosa v državno last na podlagi predpisa ali pravnomočnega akta.
5
·
(5) Pri določanju višine teh sredstev na osnovi pogodbe, se upošteva tista vlaganja, ki so pomenila trajno povečanje vrednosti in tista, ki so bila višja od pridobljene koristi iz gospodajenja oziroma iz uporabe teh znamenitosti.
5
·
(5) Pri določanju višine teh sredstev na osnovi pogodbe, se upošteva tista vlaganja, ki so pomenila trajno povečanje vrednosti in tista, ki so bila višja od pridobljene koristi iz gospodajenja oziroma iz uporabe teh znamenitosti.
6
−
(6) Če do sklenitve pogodbe ne pride v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe o znamenitostih in stvareh, ki so prešle v last države, odloči o višini sredstev iz četrtega odstavka tega člena ministrstvo za okolje in prostor.
6
+
(6) Če do sklenitve pogodbe ne pride v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe o znamenitostih in stvareh, ki so prešle v last države, odloči o višini sredstev iz četrtega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave.
7
·
(7) Deli znamenitosti, ki niso navedene v seznamu iz prvega odstavka tega člena in so v družbeni lastnini v sredstvih podjetij in drugih pravnih oseb, preidejo v last občine, na katere območju se nahajajo.
7
·
(7) Deli znamenitosti, ki niso navedene v seznamu iz prvega odstavka tega člena in so v družbeni lastnini v sredstvih podjetij in drugih pravnih oseb, preidejo v last občine, na katere območju se nahajajo.
8
·
(8) Za prehod znamenitosti v last občine se smiselno upoštevajo določbe četrtega, petega in šestega odstavka tega člena.
8
·
(8) Za prehod znamenitosti v last občine se smiselno upoštevajo določbe četrtega, petega in šestega odstavka tega člena.
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 801-01/98-7/4 Ljubljana, dne 30. junija 1999. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga: Seznam naravnih znamenitosti
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025. Št. 003-02-1/2025-397 Ljubljana, dne 29. novembra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OHRANJANJU NARAVE (ZON-F)
−
1
−
Če je na dan uveljavitve tega zakona zavarovano območje že ustanovljeno in lastnikom zemljišč na zavarovanem območju do uveljavitve tega zakona še niso bile izdane ugotovitvene odločbe na podlagi akta o zavarovanju, začneta zastaralni rok za uveljavljanje odškodnine in rok za uveljavljanje pravice do vložitve zahteve za odkup nepremičnine iz spremenjenega 89. in spremenjenega 90. člena zakona teči z dnem uveljavitve tega zakona.
−
1
−
(1) Upravljavec zavarovanega območja izvede postopek za sklenitev pogodbe o varstvu ali skrbništvu s fizično ali pravno osebo, ki je lahko upravičenec za zaračunavanje plačila za obisk iz prvega odstavka novega 149.b člena zakona, v enem letu od uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Javni zavod, ki je lahko upravičen za zaračunavanje plačila za obisk iz prvega odstavka novega 149.b člena zakona in na dan uveljavitve tega zakona zaračunava plačila za obisk naravne vrednote, zaračunavanje plačil uskladi z določbami spremenjenega 149. člena zakona in novih 149.a do 149.č člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
−
3
−
(3) Fizična ali pravna oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona zaračunava plačilo za parkiranje na območjih iz novega 149.d člena zakona, zaračunavanje plačil za parkiranje uskladi z določbami spremenjenega 149. člena zakona in novih 149.c, 149.č in 149.d člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
−
4
−
(4) V prehodnem obdobju iz drugega in tretjega odstavka tega člena zaračunavanje plačil za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote v nasprotju z zakonom ni prekršek iz 42., 44., 45. in 46. točke prvega odstavka 160.a člena zakona ter 16. in 17. točke prvega odstavka 161. člena zakona.
−
1
−
Ministrstvo zagotovi vodenje zbirk podatkov s področja ohranjanja narave v informacijskem sistemu za naravo iz spremenjenega 110. člena zakona v treh letih po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
(1) Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 - odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19) in Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14) se uskladita z novim 14.a členom zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
2
−
(2) Vlada izda predpis iz osmega odstavka novega 84.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
3
−
(3) Vlada izda predpis iz četrtega odstavka spremenjenega 110. člena zakona v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
−
4
−
(4) Minister izda predpis iz devetega odstavka spremenjenega 149. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe ali deli določb Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 - ZON-C, 60/17, 82/20 in 18/23 - ZDU-1O):
−
2
−
- tretji in četrti odstavek 27. člena;
−
3
−
- v prvem odstavku 32. člena besedilo »razen v primeru podeljene koncesije za rabo dela narodnega parka«;
−
4
−
- prvi, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek 33. člena;
−
5
−
- 30. točka prvega odstavka 62. člena;
−
6
−
- v 21. točki prvega odstavka 63. člena besedilo »ali koncesionar«.
−
7
−
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 25. člen Zakona o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96, 46/14 - ZON-C in 18/23 - ZDU-1O).
−
1
−
Nov 84.a člen zakona se začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 801-01/25-10/31 Ljubljana, dne 21. novembra 2025 EPA 2355-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−