← Back to list
Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
ZOPNI
39articles changed
+2added
+3removed
+34modified
added 2015removed 697words
86paragraphs
Version history
1
·
(1) Namen zakona je preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi.
1
·
(1) Namen zakona je preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi.
2
−
(2) Namen iz prejšnjega odstavka se zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, ali so vedeli ali bi morali vedeti, da je nanje preneseno premoženje nezakonitega izvora. Začetek postopka
2
+
(2) Namen iz prejšnjega odstavka se zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti,. Začetek postopka
1
·
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1
·
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
2
·
1. Premoženje so stvari in pravice, ki so lahko predmet izvršbe, zlasti nepremičnine, premičnine in finančno premoženje ter vsa druga sredstva, ki imajo denarno vrednost, kot tudi premoženje, ki neposredno ali posredno izhaja iz takega premoženja, v katero je spremenjeno ali s katerim je pomešano.
2
·
1. Premoženje so stvari in pravice, ki so lahko predmet izvršbe, zlasti nepremičnine, premičnine in finančno premoženje ter vsa druga sredstva, ki imajo denarno vrednost, kot tudi premoženje, ki neposredno ali posredno izhaja iz takega premoženja, v katero je spremenjeno ali s katerim je pomešano.
3
·
2. Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb, druge naložbe v pravne osebe in drugi finančni instrumenti.
3
·
2. Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb, druge naložbe v pravne osebe in drugi finančni instrumenti.
4
·
3. Osumljenec ali osumljenka, obdolženec ali obdolženka in obsojenec ali obsojenka (v nadaljnjem besedilu: osumljenec, obdolženec in obsojenec) imajo enak pomen, kot v zakonu, ki ureja kazenski postopek.
4
·
3. Osumljenec ali osumljenka, obdolženec ali obdolženka in obsojenec ali obsojenka (v nadaljnjem besedilu: osumljenec, obdolženec in obsojenec) imajo enak pomen, kot v zakonu, ki ureja kazenski postopek.
5
·
4. Zapustnik ali zapustnica (v nadaljnjem besedilu: zapustnik) je oseba, zoper katero se zaradi smrti predkazenski ali kazenski postopek ni mogel začeti ali je bil ustavljen, pa zanjo obstajajo razlogi za sum, da je skupaj z drugimi osebami, zoper katere tak postopek teče, storila kataloško kaznivo dejanje; ali oseba, zoper katero je bil predkazenski ali kazenski postopek zaradi smrti ustavljen, pa so bili podani razlogi za sum, da je storila kataloško kaznivo dejanje.
5
·
4. Zapustnik ali zapustnica (v nadaljnjem besedilu: zapustnik) je oseba, zoper katero se zaradi smrti predkazenski ali kazenski postopek ni mogel začeti ali je bil ustavljen, pa zanjo obstajajo razlogi za sum, da je skupaj z drugimi osebami, zoper katere tak postopek teče, storila kataloško kaznivo dejanje; ali oseba, zoper katero je bil predkazenski ali kazenski postopek zaradi smrti ustavljen, pa so bili podani razlogi za sum, da je storila kataloško kaznivo dejanje.
6
·
5. Pravni naslednik ali pravna naslednica (v nadaljnjem besedilu: pravni naslednik) je oseba, ki je podedovala premoženje nezakonitega izvora od osumljenca, obdolženca, obsojenca, zapustnika ali njihovih dedičev.
6
·
5. Pravni naslednik ali pravna naslednica (v nadaljnjem besedilu: pravni naslednik) je oseba, ki je podedovala premoženje nezakonitega izvora od osumljenca, obdolženca, obsojenca, zapustnika ali njihovih dedičev.
7
·
6. Povezana oseba je ožje povezana oseba, ožji družinski član ali druga fizična ali pravna oseba, na katero je premoženje nezakonitega izvora preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, ali navidezno, ali je z njenim premoženjem pomešano.
7
·
6. Povezana oseba je ožje povezana oseba, ožji družinski član ali druga fizična ali pravna oseba, na katero je premoženje nezakonitega izvora preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, ali navidezno, ali je z njenim premoženjem pomešano.
8
·
7. Ožje povezana oseba je pravna oseba, v kateri ima osumljenec, obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice ali pravice odločanja v takem obsegu ali obvladuje pravno osebo na podlagi pogodbe ali prevladujočega položaja pri upravljanju ali nadzoru ali se pogoji prenosa premoženja razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.
8
·
7. Ožje povezana oseba je pravna oseba, v kateri ima osumljenec, obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice ali pravice odločanja v takem obsegu ali obvladuje pravno osebo na podlagi pogodbe ali prevladujočega položaja pri upravljanju ali nadzoru ali se pogoji prenosa premoženja razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.
9
·
8. Ožji družinski člani so zakonec oziroma oseba, s katero osumljenec, obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik živi v zunajzakonski skupnosti, ali s katero je v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena ali je njen, skrbnik ali varovanec ali druga oseba, s katero živi v skupnem gospodinjstvu.
9
·
8. Ožji družinski člani so zakonec oziroma oseba, s katero osumljenec, obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik živi v zunajzakonski skupnosti, ali s katero je v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena ali je njen, skrbnik ali varovanec ali druga oseba, s katero živi v skupnem gospodinjstvu.
10
·
9. Lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je oseba, ki ima premoženjsko pravico ali se v pravnem prometu izkazuje kot imetnik premoženjske pravice.
10
·
9. Lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je oseba, ki ima premoženjsko pravico ali se v pravnem prometu izkazuje kot imetnik premoženjske pravice.
11
·
10. »Kataloško kaznivo dejanje« je v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 - uradno prečiščeno besedilo, 6/16 - popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 - ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: KZ-1) določeno kaznivo dejanje:
11
·
10. »Kataloško kaznivo dejanje« je v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 - uradno prečiščeno besedilo, 6/16 - popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 - ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: KZ-1) določeno kaznivo dejanje:
12
·
- terorizma (108. člen KZ-1),
12
·
- terorizma (108. člen KZ-1),
13
·
- potovanja v tujino z namenom terorizma (108.a člen KZ-1),
13
·
- potovanja v tujino z namenom terorizma (108.a člen KZ-1),
14
·
- financiranja terorizma (109. člen KZ-1),
14
·
- financiranja terorizma (109. člen KZ-1),
15
·
- spravljanja v suženjsko razmerje (112. člen KZ-1),
15
·
- spravljanja v suženjsko razmerje (112. člen KZ-1),
16
·
- trgovine z ljudmi (113. člen KZ-1),
16
·
- trgovine z ljudmi (113. člen KZ-1),
17
·
- zlorabe prostitucije (175. člen KZ-1),
17
·
- zlorabe prostitucije (175. člen KZ-1),
18
·
- prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva (drugi, tretji in četrti odstavek 176. člen KZ-1)
18
·
- prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva (drugi, tretji in četrti odstavek 176. člen KZ-1)
19
·
- proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje (prvi, drugi, četrti in peti odstavek 183. člena KZ-1),
19
·
- proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje (prvi, drugi, četrti in peti odstavek 183. člena KZ-1),
20
·
- proizvodnje in prometa ponarejenih sredstev za zdravljenje, zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet, ali medicinskih pripomočkov, ki ne izpolnjujejo zahtev glede skladnosti (183.a člen KZ-1),
20
·
- proizvodnje in prometa ponarejenih sredstev za zdravljenje, zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet, ali medicinskih pripomočkov, ki ne izpolnjujejo zahtev glede skladnosti (183.a člen KZ-1),
21
·
- proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov (prvi, drugi, četrti in peti odstavek 184. člena KZ-1),
21
·
- proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov (prvi, drugi, četrti in peti odstavek 184. člena KZ-1),
22
·
- neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen KZ-1),
22
·
- neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen KZ-1),
23
·
- omogočanja uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu (187. člen KZ-1),
23
·
- omogočanja uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu (187. člen KZ-1),
24
·
- organiziranja denarnih verig, nedovoljenega prirejanja iger na srečo in nedovoljenega prirejanja rezultatov športnih tekmovanj (212. člen KZ-1),
24
·
- organiziranja denarnih verig, nedovoljenega prirejanja iger na srečo in nedovoljenega prirejanja rezultatov športnih tekmovanj (212. člen KZ-1),
25
·
- zoper gospodarstvo (štiriindvajseto poglavje KZ-1), za katero se sme izreči kazen treh let zapora ali več,
25
·
- zoper gospodarstvo (štiriindvajseto poglavje KZ-1), za katero se sme izreči kazen treh let zapora ali več,
26
·
- jemanja podkupnine (261. člen KZ-1),
26
·
- jemanja podkupnine (261. člen KZ-1),
27
·
- dajanja podkupnine (262. člen KZ-1),
27
·
- dajanja podkupnine (262. člen KZ-1),
28
·
- sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),
28
·
- sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),
29
·
- dajanja daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),
29
·
- dajanja daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),
30
·
- hudodelskega združevanje (294. člen KZ-1),
30
·
- hudodelskega združevanje (294. člen KZ-1),
31
·
- izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje (prvi odstavek 306. člena KZ-1),
31
·
- izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje (prvi odstavek 306. člena KZ-1),
32
·
- nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva (307. člen KZ-1),
32
·
- nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva (307. člen KZ-1),
33
·
- onesnaženja pitne vode (prvi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek 336. člena KZ-1),
33
·
- onesnaženja pitne vode (prvi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek 336. člena KZ-1),
34
·
- drugo kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski združbi, in
34
·
- drugo kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski združbi, in
35
·
- drugo naklepno kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen petih let zapora ali več, če lahko iz njega izvira premoženje nezakonitega izvora. Premoženje nezakonitega izvora
35
·
- drugo naklepno kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen petih let zapora ali več, če lahko iz njega izvira premoženje nezakonitega izvora. Premoženje nezakonitega izvora
36
+
10. »Kataloško kaznivo dejanje« je v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 - uradno prečiščeno besedilo, 6/16 - popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 - ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: KZ-1) določeno kaznivo dejanje:
+
37
+
- terorizma (108. člen KZ-1),
+
38
+
- potovanja v tujino z namenom terorizma (108.a člen KZ-1),
+
39
+
- financiranja terorizma (109. člen KZ-1),
+
40
+
- spravljanja v suženjsko razmerje (112. člen KZ-1),
+
41
+
- trgovine z ljudmi (113. člen KZ-1),
+
42
+
- zlorabe prostitucije (175. člen KZ-1),
+
43
+
- prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva (drugi, tretji in četrti odstavek 176. člena KZ-1),
+
44
+
- proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje (prvi, drugi, četrti in peti odstavek 183. člena KZ-1),
+
45
+
- proizvodnje in prometa ponarejenih sredstev za zdravljenje, zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet, ali medicinskih pripomočkov, ki ne izpolnjujejo zahtev glede skladnosti (183.a člen KZ-1),
+
46
+
- proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov (prvi, drugi, četrti in peti odstavek 184. člena KZ-1),
+
47
+
- neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen KZ-1),
+
48
+
- omogočanja uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu (187. člen KZ-1),
+
49
+
- organiziranja denarnih verig, nedovoljenega prirejanja iger na srečo in nedovoljenega prirejanja rezultatov športnih tekmovanj (212. člen KZ-1),
+
50
+
- zoper gospodarstvo (štiriindvajseto poglavje KZ-1), za katero se sme izreči kazen treh let zapora ali več,
+
51
+
- jemanja podkupnine (261. člen KZ-1),
+
52
+
- dajanja podkupnine (262. člen KZ-1),
+
53
+
- sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),
+
54
+
- dajanja daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),
+
55
+
- hudodelskega združevanje (294. člen KZ-1),
+
56
+
- izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje (prvi odstavek 306. člena KZ-1),
+
57
+
- nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva (307. člen KZ-1),
+
58
+
- onesnaženja pitne vode (prvi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek 336. člena KZ-1),
+
59
+
- drugo kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski združbi, in
+
60
+
- drugo naklepno kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen petih let zapora ali več, če lahko iz njega izvira premoženje nezakonitega izvora.
+
1
·
(1) Premoženje je nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način.
1
·
(1) Premoženje je nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način.
2
−
(2) Domneva se, da premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po tem zakonu, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno.
2
+
(2) Domneva se, da premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja oziroma za porabo premoženja ter za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po tem zakonu, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno.
3
·
(3) Pri ugotavljanju nesorazmernosti se upošteva vrednost vsega premoženja, ki ga ima oseba iz prejšnjega odstavka v lasti, posesti, ga uporablja, uživa, z njim razpolaga ali je razpolagala oziroma ga je prenesla na povezane osebe ali je bilo pomešano z njihovim premoženjem ali je prešlo na njene pravne naslednike. Domneva o brezplačnosti prenosa
3
·
(3) Pri ugotavljanju nesorazmernosti se upošteva vrednost vsega premoženja, ki ga ima oseba iz prejšnjega odstavka v lasti, posesti, ga uporablja, uživa, z njim razpolaga ali je razpolagala oziroma ga je prenesla na povezane osebe ali je bilo pomešano z njihovim premoženjem ali je prešlo na njene pravne naslednike. Domneva o brezplačnosti prenosa
1
−
(2) Predlog za finančno preiskavo poda policija, Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), Komisija za preprečevanje korupcije ali Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. Predlog mora biti obrazložen.
1
+
(1) Državni tožilec odredi finančno preiskavo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
2
·
1. v predkazenskem ali kazenskem postopku se ugotovi, da so podani ali so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je osumljenec, obdolženec ali zapustnik storil kataloško kaznivo dejanje,
2
·
1. v predkazenskem ali kazenskem postopku se ugotovi, da so podani ali so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je osumljenec, obdolženec ali zapustnik storil kataloško kaznivo dejanje,
3
·
2. oseba iz prejšnje točke ima v lasti, posesti, uporabi ali uživanju premoženje, v zvezi s katerim so podani razlogi za sum, da je nezakonitega izvora, oziroma je s takim premoženjem razpolagala ali je prešlo na njene pravne naslednike ali ga je prenesla na povezane osebe ali je bilo pomešano s premoženjem teh oseb, in
3
·
2. oseba iz prejšnje točke ima v lasti, posesti, uporabi ali uživanju premoženje, v zvezi s katerim so podani razlogi za sum, da je nezakonitega izvora, oziroma je s takim premoženjem razpolagala ali je prešlo na njene pravne naslednike ali ga je prenesla na povezane osebe ali je bilo pomešano s premoženjem teh oseb, in
4
·
3. premoženje iz prejšnje točke ne predstavlja premoženjske koristi, pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem ali zaradi njega.
4
·
3. premoženje iz prejšnje točke ne predstavlja premoženjske koristi, pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem ali zaradi njega.
5
·
(2) Predlog za finančno preiskavo poda policija, Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), Komisija za preprečevanje korupcije ali Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. Predlog mora biti obrazložen.
5
·
(2) Predlog za finančno preiskavo poda policija, Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), Komisija za preprečevanje korupcije ali Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. Predlog mora biti obrazložen.
6
·
(3) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena lahko državni tožilec od državnih organov iz prejšnjega odstavka zahteva dodatna pojasnila, podatke in informacije o dejanskem premoženjskem stanju osumljenca, obdolženca ali zapustnika, s katerimi upravljajo v okviru svojih pristojnosti.
6
·
(3) Za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena lahko državni tožilec od državnih organov iz prejšnjega odstavka zahteva dodatna pojasnila, podatke in informacije o dejanskem premoženjskem stanju osumljenca, obdolženca ali zapustnika, s katerimi upravljajo v okviru svojih pristojnosti.
7
·
(4) Pri ugotavljanju premoženjskega stanja se upoštevajo dohodki in premoženje osumljenca, obdolženca ali zapustnika. Glede dohodkov in premoženja, ki se upoštevajo, se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 12. člena ter prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 - odl. US, 51/16 - odl. US, 88/16, 61/17 - ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 - ZFRO, 54/22 - ZUPŠ-1, 76/23 - ZŠolPre-1B in 122/23 - ZŠtip-1C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev).
7
·
(4) Pri ugotavljanju premoženjskega stanja se upoštevajo dohodki in premoženje osumljenca, obdolženca ali zapustnika. Glede dohodkov in premoženja, ki se upoštevajo, se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 12. člena ter prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 - odl. US, 51/16 - odl. US, 88/16, 61/17 - ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 - ZFRO, 54/22 - ZUPŠ-1, 76/23 - ZŠolPre-1B in 122/23 - ZŠtip-1C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev).
8
·
(5) Na zahtevo državnega tožilca policija in FURS podatke o premoženjskem stanju iz prejšnjega odstavka pridobita tudi od upravljavcev iz njihovih zbirk podatkov, navedenih v 1., 6., 7., 8., 9., 10., 12., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 23., 24., 25. in 28. točki drugega odstavka 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
8
·
(5) Na zahtevo državnega tožilca policija in FURS podatke o premoženjskem stanju iz prejšnjega odstavka pridobita tudi od upravljavcev iz njihovih zbirk podatkov, navedenih v 1., 6., 7., 8., 9., 10., 12., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 23., 24., 25. in 28. točki drugega odstavka 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
9
·
(6) Podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena državno tožilstvo hrani do izteka roka za uvedbo finančne preiskave iz osmega odstavka tega člena. Če finančna preiskava ni uvedena, se podatki izbrišejo.
9
·
(6) Podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena državno tožilstvo hrani do izteka roka za uvedbo finančne preiskave iz osmega odstavka tega člena. Če finančna preiskava ni uvedena, se podatki izbrišejo.
10
·
(7) O odreditvi finančne preiskave pristojni državni tožilec obvesti FURS, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisijo za preprečevanje korupcije in policijo.
10
·
(7) O odreditvi finančne preiskave pristojni državni tožilec obvesti FURS, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisijo za preprečevanje korupcije in policijo.
11
·
(8) Državni tožilec lahko pod pogoji iz prvega odstavka tega člena odredi finančno preiskavo zoper osebo, zoper katero je tekel predkazenski ali kazenski postopek za kataloško kaznivo dejanje najkasneje v enem letu po pravnomočnosti sodbe ali po pravnomočni ustavitvi kazenskega postopka ali po zavrženju kazenske ovadbe.
11
·
(8) Državni tožilec lahko pod pogoji iz prvega odstavka tega člena odredi finančno preiskavo zoper osebo, zoper katero je tekel predkazenski ali kazenski postopek za kataloško kaznivo dejanje najkasneje v enem letu po pravnomočnosti sodbe ali po pravnomočni ustavitvi kazenskega postopka ali po zavrženju kazenske ovadbe.
12
·
(9) V odredbi o finančni preiskavi državni tožilec določi osebo, zoper katero se preiskava opravi, in obdobje, za katero se opravi. Finančna preiskava se lahko opravi najdalj za obdobje petih let pred letom, v katerem je bilo storjeno očitano kataloško kaznivo dejanje ter do vložitve tožbe po tem zakonu.
12
·
(9) V odredbi o finančni preiskavi državni tožilec določi osebo, zoper katero se preiskava opravi, in obdobje, za katero se opravi. Finančna preiskava se lahko opravi najdalj za obdobje petih let pred letom, v katerem je bilo storjeno očitano kataloško kaznivo dejanje ter do vložitve tožbe po tem zakonu.
13
·
(10) Če se med finančno preiskavo pokažejo razlogi za sum, da je bilo premoženje preneseno ali je prešlo na povezane osebe, državni tožilec odredi, da se finančna preiskava razširi tudi zoper te osebe.
13
·
(10) Če se med finančno preiskavo pokažejo razlogi za sum, da je bilo premoženje preneseno ali je prešlo na povezane osebe, državni tožilec odredi, da se finančna preiskava razširi tudi zoper te osebe.
14
·
(11) Če niso podani pogoji za uvedbo finančne preiskave, pristojni državni tožilec zavrne predlog za uvedbo finančne preiskave in o tem obvesti predlagatelja finančne preiskave. Namen in obseg finančne preiskave
14
·
(11) Če niso podani pogoji za uvedbo finančne preiskave, pristojni državni tožilec zavrne predlog za uvedbo finančne preiskave in o tem obvesti predlagatelja finančne preiskave. Namen in obseg finančne preiskave
1
−
Državni tožilec lahko pri opravljanju finančne preiskave usmerja delo policije, DURS, CURS,, Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in drugih pristojnih državnih organov z obveznimi navodili, strokovnimi mnenji in predlogi za zbiranje obvestil ter izvedbo drugih ukrepov, za katere so pristojni, z namenom, da se odkrije premoženje nezakonitega izvora in ugotovi njegova vrednost ter zberejo podatki, potrebni za odločitev o začasnem zavarovanju odvzema, začasnem odvzemu premoženja nezakonitega izvora in za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Finančna preiskovalna skupina
1
+
Državni tožilec lahko pri opravljanju finančne preiskave usmerja delo policije, FURS, Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in drugih pristojnih državnih organov z obveznimi navodili, strokovnimi mnenji in predlogi za zbiranje obvestil ter izvedbo drugih ukrepov, za katere so pristojni, z namenom, da se odkrije premoženje nezakonitega izvora in ugotovi njegova vrednost ter zberejo podatki, potrebni za odločitev o začasnem zavarovanju odvzema, začasnem odvzemu premoženja nezakonitega izvora in za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Finančna preiskovalna skupina
1
−
(1) Za opravo finančne preiskave lahko vodja pristojnega državnega tožilstva po uradni dolžnosti ali na pisno pobudo policije, DURS, CURS oziroma Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja ustanovi finančno preiskovalno skupino.
1
+
(1) O uvedbi finančne preiskave pristojni državni tožilec obvesti vodjo SDT RS, ki ustanovi finančno preiskovalno skupino, in odredbo vroči tudi vodji državnega tožilstva, ki je pristojno za predkazenski ali kazenski postopek zaradi kataloškega kaznivega dejanja. Finančno preiskovalno skupino vodi pristojni državni tožilec, sestavljajo pa jo predstavniki policije, FURS, Državnega odvetništva Republike Slovenije, Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisije za preprečevanje korupcije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ali Računskega sodišča v skladu s predlogom pristojnega državnega tožilca.
2
−
(2) Ob zaključku finančne preiskave vodja skupine iz prejšnjega odstavka izdela pisno poročilo in ga skupaj z zbranimi podatki posreduje vodji pristojnega državnega tožilstva. V poročilu navede natančne podatke in zbrane dokaze o premoženju, za katero obstaja sum nezakonitega izvora, o prenosih takega premoženja na povezane osebe ter o njihovem premoženju in o razlogih za morebitno začasno zavarovanje odvzema oziroma začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora.
2
+
(2) Ob zaključku finančne preiskave vodja skupine iz prejšnjega odstavka izdela pisno poročilo in ga skupaj z zbranimi podatki posreduje vodji SDT RS in vodji državnega tožilstva, ki je pristojno za predkazenski ali kazenski postopek zaradi kataloškega kaznivega dejanja. V poročilu navede natančne podatke in zbrane dokaze o premoženju, za katero obstaja sum nezakonitega izvora, o prenosih takega premoženja na povezane osebe ter o njihovem premoženju in o razlogih za morebitno začasno zavarovanje odvzema oziroma začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora.
3
·
(3) Glede opredelitve podatkov o premoženju se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, o posredovanju podatkov oziroma o seznamu dolžnikovega premoženja.
3
·
(3) Glede opredelitve podatkov o premoženju se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, o posredovanju podatkov oziroma o seznamu dolžnikovega premoženja.
4
−
(4) Glede ustanovitve, sestave, vodenja ter usmerjanja finančne preiskovalne skupine se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o specializiranih preiskovalnih skupinah.
4
+
(4) Glede ustanovitve, sestave, obdobja delovanja, vodenja ter usmerjanja finančne preiskovalne skupine se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o specializiranih preiskovalnih skupinah.
5
−
(5) Kadar za izvedbo finančne preiskave ni bila ustanovljena finančna preiskovalna skupina, pristojni državni tožilec sam pripravi pisno poročilo o opravljeni finančni preiskavi v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena. Uporaba dokazov in podatkov
5
+
(5) Na podlagi zahteve pristojnega državnega tožilca člani finančne preiskovalne skupine posredujejo pojasnila, podatke in druge informacije iz njihove pristojnosti, ki so potrebni za zastopanje v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim. Uporaba dokazov in podatkov
1
·
(1) Za potrebe finančne preiskave se smejo uporabljati tudi dokazi in drugo gradivo, pridobljeno v predkazenskem ali kazenskem postopku zaradi kataloškega kaznivega dejanja, ter podatki iz zbirk osebnih podatkov, katerih vsebino sme pridobiti državno tožilstvo.
1
·
(1) Za potrebe finančne preiskave se smejo uporabljati tudi dokazi in drugo gradivo, pridobljeno v predkazenskem ali kazenskem postopku zaradi kataloškega kaznivega dejanja, ter podatki iz zbirk osebnih podatkov, katerih vsebino sme pridobiti državno tožilstvo.
2
−
(2) Dokazi in drugo gradivo, pridobljeno v postopku finančne preiskave po tem zakonu, se ne smejo uporabljati v predkazenskem ali kazenskem postopku. Tajnost podatkov
2
+
(2) Dokazi in drugo gradivo, pridobljeno v postopku finančne preiskave po tem zakonu, se smejo uporabiti v predkazenskem ali kazenskem postopku le, če so bili pri njihovi pridobitvi izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva zakon, ki ureja kazenski postopek. Tajnost podatkov
1
·
(1) Pristojni organi v finančni preiskavi morajo postopati posebej hitro.
1
·
(1) Pristojni organi v finančni preiskavi morajo postopati posebej hitro.
2
−
(2) Finančna preiskava lahko traja največ eno leto. Z odredbo vodje pristojnega državnega tožilstva se trajanje zaradi objektivnih razlogov lahko podaljša za največ šest mesecev, vendar ne več kot dvakrat. Pravica do izjave
2
+
(2) Finančna preiskava lahko traja največ eno leto. Z odredbo vodje SDT RS se trajanje zaradi objektivnih razlogov lahko podaljša za največ šest mesecev, vendar ne več kot dvakrat. Pravica do izjave
+
1
+
(1) Po zaključku finančne preiskave, najkasneje pred vložitvijo tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora, povabi pristojni državni tožilec preiskovanca na državno tožilstvo, da se mu omogoči vpogled v podatke, zbrane v finančni preiskavi. V vabilu se navede razlog vabljenja in posledice neodziva. Če se povabilu odzove, seznani državni tožilec preiskovanca z rezultati finančne preiskave in s pravico izjaviti se o zbranih podatkih ter predlagati dokaze.
+
2
+
(2) Glede vabljenja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.
+
3
+
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena sestavi pristojni državni tožilec zapisnik o naroku, v katerega vpiše izjavo preiskovanca in druge njegove navedbe. Zapisnik, podpisan s strani preiskovanca in pristojnega državnega tožilca, se pošlje sodišču ob vložitvi tožbe.
+
4
+
(4) Če se preiskovanec ne odzove vabilu, ga ni dopustno ponovno vabiti. Ustavitev finančne preiskave
1
·
(1) Če državni tožilec v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona sodišču ne predlaga začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja, se finančna preiskava z odredbo ustavi.
1
·
(1) Če državni tožilec v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona sodišču ne predlaga začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja, se finančna preiskava z odredbo ustavi.
2
−
(5) Drugi podatki, zbrani v okviru ustavljene finančne preiskave, se v dveh mesecih po izteku roka iz tretjega odstavka tega člena uničijo pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika. O uničenju napravi preiskovalni sodnik uradni zaznamek. Preiskovalni sodnik pred uničenjem obvesti preiskovanca o ustavljeni finančni preiskavi in mu navede rok, v katerem se lahko seznani z zbranim gradivom.
2
+
(2) O ustavitvi finančne preiskave državni tožilec obvesti FURS, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisijo za preprečevanje korupcije in policijo.
3
·
(3) FURS ima dolžnost v treh mesecih od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka vpogledati zbrane podatke. Državni tožilec lahko na zaprosilo FURS podaljša rok iz prejšnjega stavka za največ eno leto. Podatke lahko FURS uporabi kot dokaz v davčnem postopku. V primeru podatkov, ki dokazujejo sum storitev kaznivih dejanj, FURS po uradni dolžnosti obvesti državno tožilstvo, ki lahko podatke uporabi v predkazenskih in kazenskih postopkih zoper storilce kaznivih dejanj, če so bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek.
3
·
(3) FURS ima dolžnost v treh mesecih od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka vpogledati zbrane podatke. Državni tožilec lahko na zaprosilo FURS podaljša rok iz prejšnjega stavka za največ eno leto. Podatke lahko FURS uporabi kot dokaz v davčnem postopku. V primeru podatkov, ki dokazujejo sum storitev kaznivih dejanj, FURS po uradni dolžnosti obvesti državno tožilstvo, ki lahko podatke uporabi v predkazenskih in kazenskih postopkih zoper storilce kaznivih dejanj, če so bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek.
4
·
(4) V kolikor FURS podatkov ne uporabi kot dokaz v davčnem postopku ali državnemu tožilstvu ne prijavi sumov kaznivih dejanj, FURS in državni tožilec po preteku daljšega izmed rokov iz prejšnjega odstavka brez odlašanja vrneta upravičencem zaseženo premoženje in predmete.
4
·
(4) V kolikor FURS podatkov ne uporabi kot dokaz v davčnem postopku ali državnemu tožilstvu ne prijavi sumov kaznivih dejanj, FURS in državni tožilec po preteku daljšega izmed rokov iz prejšnjega odstavka brez odlašanja vrneta upravičencem zaseženo premoženje in predmete.
5
·
(5) Drugi podatki, zbrani v okviru ustavljene finančne preiskave, se v dveh mesecih po izteku roka iz tretjega odstavka tega člena uničijo pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika. O uničenju napravi preiskovalni sodnik uradni zaznamek. Preiskovalni sodnik pred uničenjem obvesti preiskovanca o ustavljeni finančni preiskavi in mu navede rok, v katerem se lahko seznani z zbranim gradivom. Mednarodno sodelovanje
5
·
(5) Drugi podatki, zbrani v okviru ustavljene finančne preiskave, se v dveh mesecih po izteku roka iz tretjega odstavka tega člena uničijo pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika. O uničenju napravi preiskovalni sodnik uradni zaznamek. Preiskovalni sodnik pred uničenjem obvesti preiskovanca o ustavljeni finančni preiskavi in mu navede rok, v katerem se lahko seznani z zbranim gradivom. Mednarodno sodelovanje
1
·
(1) Sodišče na predlog državnega tožilca odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora, če so podani naslednji pogoji:
1
·
(1) Sodišče na predlog državnega tožilca odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora, če so podani naslednji pogoji:
2
−
- podani so utemeljeni razlogi za sum, da je osumljenec, obdolženec, obsojenec ali zapustnik storil kataloško kaznivo dejanje,
2
+
- je bilo v predkazenskem ali kazenskem postopku ugotovljeno, da so podani ali so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je osumljenec, obdolženec, obsojenec ali zapustnik storil kataloško kaznivo dejanje,
3
·
- iz zbranih podatkov in dokazov za obdobje, za katero se opravlja oziroma je bila opravljena finančna preiskava, izhaja očitno nesorazmerje med dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je osumljenec, obdolženec, obsojenec ali zapustnik plačal, ter vrednostjo premoženja, ki ga ima v lasti, posesti, ga uporablja, uživa ali z njim razpolaga ali je razpolagal, oziroma ga je prenesel na povezane osebe ali je prešlo na njegove pravne naslednike,
3
·
- iz zbranih podatkov in dokazov za obdobje, za katero se opravlja oziroma je bila opravljena finančna preiskava, izhaja očitno nesorazmerje med dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je osumljenec, obdolženec, obsojenec ali zapustnik plačal, ter vrednostjo premoženja, ki ga ima v lasti, posesti, ga uporablja, uživa ali z njim razpolaga ali je razpolagal, oziroma ga je prenesel na povezane osebe ali je prešlo na njegove pravne naslednike,
4
·
- obstaja nevarnost, da bi lastnik, sam ali preko drugih oseb, to premoženje uporabil za kriminalno dejavnost ali da bi ga skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njim razpolagal, tako, da bi onemogočil ali precej otežil njegov odvzem in
4
·
- obstaja nevarnost, da bi lastnik, sam ali preko drugih oseb, to premoženje uporabil za kriminalno dejavnost ali da bi ga skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njim razpolagal, tako, da bi onemogočil ali precej otežil njegov odvzem in
5
·
- premoženje, ki je predmet predloga za začasno zavarovanje po tem zakonu, ni predmet zavarovanja odvzema premoženjske koristi pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem ali zaradi njega po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek.
5
·
- premoženje, ki je predmet predloga za začasno zavarovanje po tem zakonu, ni predmet zavarovanja odvzema premoženjske koristi pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem ali zaradi njega po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek.
6
·
(2) Predmet zavarovanja po tem zakonu je lahko tudi premoženje, glede katerega je bilo v kazenskem postopku odrejeno začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi, pa je bilo odpravljeno, če je na tem premoženju zadržana izvršitev spremembe ali odprave začasnega zavarovanja, odrejenega v kazenskem postopku, zaradi načrtovane uvedbe postopka pristojnega davčnega organa. Odreditev začasnega zavarovanja
6
·
(2) Predmet zavarovanja po tem zakonu je lahko tudi premoženje, glede katerega je bilo v kazenskem postopku odrejeno začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi, pa je bilo odpravljeno, če je na tem premoženju zadržana izvršitev spremembe ali odprave začasnega zavarovanja, odrejenega v kazenskem postopku, zaradi načrtovane uvedbe postopka pristojnega davčnega organa. Odreditev začasnega zavarovanja
1
−
(1) Začasno zavarovanje se odredi zoper osumljenca, obdolženca, obsojenca ali zapustnika, za katerega so podani utemeljeni razlogi za sum, da razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora ali zoper pravnega naslednika ali povezano osebo, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na to osebo.
1
+
(1) Začasno zavarovanje se odredi zoper osumljenca, obdolženca, obsojenca ali zapustnika, za katerega so podani utemeljeni razlogi za sum, da razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora ali zoper pravnega naslednika ali povezano osebo, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na to osebo.
2
·
(2) V sklepu sodišče navede podatke o lastniku, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kataloškega kaznivega dejanja, čas in kraj storitve ter zakonsko označbo tega dejanja, premoženje, ki je predmet zavarovanja ter način in trajanje zavarovanja. Sklep mora biti obrazložen.
2
·
(2) V sklepu sodišče navede podatke o lastniku, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kataloškega kaznivega dejanja, čas in kraj storitve ter zakonsko označbo tega dejanja, premoženje, ki je predmet zavarovanja ter način in trajanje zavarovanja. Sklep mora biti obrazložen.
3
·
(3) Sodišče ugotavlja obseg premoženja nezakonitega izvora in odreja zavarovanje na podlagi predloženih dokazov državnega tožilca. Pri tem se sodišče ne spušča v presojo zakonitosti podlag za pridobitev premoženja, temveč se omeji samo na oceno sorazmernosti na podlagi predloženih podatkov.
3
·
(3) Sodišče ugotavlja obseg premoženja nezakonitega izvora in odreja zavarovanje na podlagi predloženih dokazov državnega tožilca. Pri tem se sodišče ne spušča v presojo zakonitosti podlag za pridobitev premoženja, temveč se omeji samo na oceno sorazmernosti na podlagi predloženih podatkov.
4
−
(4) Če lastniku ni mogoče vročiti sklepa o začasnem zavarovanju, ker njegov naslov ni znan ali ga ni mogoče pridobiti, mu sodišče po uradni dolžnosti postavi pooblaščenca za postopek začasnega zavarovanja. Zagotavljanje pravne in socialne varnosti
4
+
(4) Sklep iz drugega odstavka tega člena se nemudoma pošlje pristojnemu organu oziroma osebi, ki ga izvrši. Sklep se vroči lastniku in SDT RS.
+
5
+
(5) Če lastniku ni mogoče vročiti sklepa o začasnem zavarovanju, ker njegov naslov ni znan ali ga ni mogoče pridobiti, mu sodišče po uradni dolžnosti postavi pooblaščenca izmed odvetnikov za postopek začasnega zavarovanja. Zagotavljanje pravne in socialne varnosti
1
−
(1) Začasno zavarovanje po tem zakonu preneha, če državni tožilec Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije v enem mesecu od zaključka finančne preiskave oziroma od poteka roka iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, s katerim je bilo odrejeno, ne predloži dokazila, da je vložil tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora in predlagal podaljšanje začasnega zavarovanja v pravdnem postopku.
1
+
(1) Začasno zavarovanje po tem zakonu preneha, če državni tožilec SDT RS v štirih mesecih od zaključka finančne preiskave oziroma od poteka roka iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, s katerim je bilo odrejeno, ne predloži dokazila, da je vložil tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora in predlagal podaljšanje začasnega zavarovanja v pravdnem postopku.
2
−
(2) Če državni tožilec v roku iz prejšnjih odstavkov vloži tožbo za odvzem premoženja in hkrati predlaga podaljšanje začasnega zavarovanja v pravdnem postopku, se začasno zavarovanje podaljša do odločitve sodišča o tem predlogu.
2
+
(2) Če državni tožilec v roku iz prejšnjega odstavka vloži tožbo za odvzem premoženja in hkrati predlaga podaljšanje začasnega zavarovanja v pravdnem postopku, se začasno zavarovanje podaljša do odločitve sodišča o tem predlogu.
3
−
(3) Če državni tožilec v roku iz prejšnjih odstavkov ne vloži tožbe in predloga za podaljšanje začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora v pravdnem postopku, mora sodišče, ki je odredilo začasno zavarovanje, izdati sklep o prenehanju zavarovanja in ga vročiti državnemu tožilcu, lastniku, njegovemu pooblaščencu, organom, ki so pristojni za izvršitev zavarovanja, FURS.
3
+
(3) Če državni tožilec v roku iz prvega odstavka tega člena ne vloži tožbe in predloga za podaljšanje začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora v pravdnem postopku, mora sodišče, ki je odredilo začasno zavarovanje, izdati sklep o prenehanju zavarovanja in ga vročiti državnemu tožilcu, lastniku, njegovemu pooblaščencu, organom, ki so pristojni za izvršitev zavarovanja, FURS.
4
−
(4) Sklep o prenehanju zavarovanja se ne sme izvršiti pred potekom enega meseca od vročitve sklepa iz prejšnjega odstavka DURS. Začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora
4
+
(4) Sklep o prenehanju zavarovanja se ne sme izvršiti pred potekom enega meseca od vročitve sklepa iz prejšnjega odstavka FURS. Začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora
1
−
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora in za začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek glede začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi. IV. POSTOPEK ODVZEMA PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA Začetek postopka
1
+
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora in za začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek glede začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi, ter določbe kazenskega zakonika glede odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. IV. POSTOPEK ODVZEMA PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA Začetek postopka
1
−
(1) Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora se začne s tožbo, ki jo zoper lastnika vloži državni tožilec Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije.
1
+
(1) Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora se začne s tožbo, ki jo tožeča stranka vloži zoper lastnika kot toženo stranko. Tožba se vloži v enem letu po zaključku finančne preiskave oziroma od poteka roka iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.
2
−
(2) Tožba mora obsegati vse sestavine v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, o vsebini tožbe. Tožbi je treba priložiti pisno poročilo o finančni preiskavi in sodne odločbe o začasnem zavarovanju odvzema premoženja oziroma začasnem odvzemu premoženja nezakonitega izvora, izdane na podlagi tega zakona. Dokazno breme
2
+
(2) Tožba mora obsegati vse sestavine v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, o vsebini tožbe. Tožbi je treba priložiti zapisnik iz drugega odstavka 17.a člena tega zakona, pisno poročilo o finančni preiskavi in sodne odločbe o začasnem zavarovanju odvzema premoženja oziroma začasnem odvzemu premoženja nezakonitega izvora, izdane na podlagi tega zakona.
+
3
+
(3) Tožeča stranka lahko s tožbo zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, ali da se toženi stranki naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej vrednosti, če zaradi okoliščin, ki so nastale pred vložitvijo tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč.
+
4
+
(4) Če zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč, lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke spremeni tožbo na način iz prejšnjega odstavka.
+
5
+
(5) Sodišče je dolžno izvod kopije tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora nemudoma posredovati FURS.
+
6
+
(6) Sodišče strankam ponudi možnost alternativnega reševanja spora, razen kadar sodnik oceni, da v posamezni zadevi to ne bi bilo primerno.
+
7
+
(7) Stroški zastopanja tožeče stranke v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim se obračunavajo po predpisu, ki ureja odvetniško tarifo.
+
8
+
(8) Predujmi in stroški tožeče stranke se vnaprej izplačajo iz proračuna Republike Slovenije pri proračunskem uporabniku SDT RS, pozneje pa se izterjajo od tistih, ki so jih po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, dolžni poravnati. Dokazno breme
1
·
(1) Tožeča stranka v pravdnem postopku navaja dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja domneva nezakonitosti izvora premoženja tožene stranke po določbah tega zakona.
1
·
(1) Tožeča stranka v pravdnem postopku navaja dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja domneva nezakonitosti izvora premoženja tožene stranke po določbah tega zakona.
2
·
(2) Če je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na povezano osebo, tožeča stranka v pravdnem postopku navaja tudi dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja, da je bil prenos opravljen brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če gre za ožje povezano osebo ali ožjega družinskega člana, pa dejstva in dokaze, iz katerih izhaja domneva o brezplačnosti prenosa.
2
·
(2) Če je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na povezano osebo, tožeča stranka v pravdnem postopku navaja tudi dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja, da je bil prenos opravljen brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če gre za ožje povezano osebo ali ožjega družinskega člana, pa dejstva in dokaze, iz katerih izhaja domneva o brezplačnosti prenosa.
3
−
(3) Tožena stranka lahko izpodbije domnevo iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, če izkaže za verjetno, da premoženje ni nezakonitega izvora, domnevo iz 6. člena tega zakona pa, če izkaže za verjetno, da je za premoženje plačala dejansko vrednost. Začasno zavarovanje in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora
3
+
(3) Tožena stranka lahko izpodbije domnevo iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, če dokaže, da premoženje ni nezakonitega izvora, domnevo iz 6. člena tega zakona pa, če dokaže, da je za premoženje plačala dejansko vrednost. Začasno zavarovanje in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora
1
−
(1) Če je državni tožilec predlagal odreditev ali podaljšanje začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema premoženja v pravdnem postopku, sodišče odloči o predlogu v osmih delovnih dneh od prejema predloga. Enak rok velja za odločitev o pravnih sredstvih.
1
+
(1) Če je državni tožilec predlagal odreditev ali podaljšanje začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema premoženja v pravdnem postopku, sodišče odloči o razpisu naroka v osmih delovnih dneh od prejema predloga. O predlogu odloči v osmih delovnih dneh po opravljenem naroku, če naroka ne opravi, pa v osmih delovnih dneh od prejema predloga. Enak rok velja za odločitev o pravnih sredstvih.
2
·
(2) V postopku začasnega zavarovanja in začasnega odvzema po tem poglavju se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega poglavja tega zakona in zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Hitrost postopka
2
·
(2) V postopku začasnega zavarovanja in začasnega odvzema po tem poglavju se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega poglavja tega zakona in zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Hitrost postopka
1
·
(1) Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in se zadeve obravnavajo prednostno.
1
·
(1) Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in se zadeve obravnavajo prednostno.
2
−
(2) Pripravljalni narok ali narok za glavno obravnavo je sodišče dolžno razpisati najkasneje v treh mesecih po prejemu odgovora na tožbo oziroma po poteku roka za vložitev odgovora na tožbo. Varstvo upravičencev
2
+
(2) Narok za glavno obravnavo sodišče razpiše najkasneje v treh mesecih po prejemu odgovora na tožbo. Varstvo upravičencev
1
·
(1) Sodišče z oklicem takoj po prejemu tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora obvesti tretje osebe iz prvega odstavka 30. člena tega zakona, ki niso znane, o začetku postopka odvzema.
1
·
(1) Sodišče z oklicem takoj po prejemu tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora obvesti tretje osebe iz prvega odstavka 30. člena tega zakona, ki niso znane, o začetku postopka odvzema.
2
·
(2) Oklic iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
2
·
(2) Oklic iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
3
·
1. podatke o sodišču, ki vodi postopek in opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi, ter o premoženju, zoper katero se vodi postopek,
3
·
1. podatke o sodišču, ki vodi postopek in opravilni številki zadeve, pod katero se postopek vodi, ter o premoženju, zoper katero se vodi postopek,
4
−
2. izrek sklepa o začasnem zavarovanju odvzema oziroma začasnem odvzemu premoženja,
4
+
2. osebno ime in naslov fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe kot tožene stranke,
5
−
3. poziv, naj v treh mesecih po objavi oklica podajo izjavo o vstopu v pravdo v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, glede sospornikov in udeležbe drugih oseb v pravdi,
5
+
3. izrek sklepa o začasnem zavarovanju odvzema oziroma začasnem odvzemu premoženja,
6
−
4. opozorilo na pravne posledice iz 32. člena tega zakona in pouk o pravici iz četrtega odstavka 33. člena tega zakona,
6
+
4. poziv, naj v treh mesecih po objavi oklica podajo izjavo o vstopu v pravdo v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, glede sospornikov in udeležbe drugih oseb v pravdi,
7
−
5. dan objave oklica.
7
+
5. opozorilo na pravne posledice iz 32. člena tega zakona in pouk o pravici iz petega odstavka 33. člena tega zakona,
+
8
+
6. dan objave oklica.
8
·
(3) Sodišče objavi oklic v Uradnem listu Republike Slovenije in razglasi na sodni deski, lahko pa odredi, da se oklic objavi tudi v drugih glasilih. Posledica zamude roka
9
·
(3) Sodišče objavi oklic v Uradnem listu Republike Slovenije in razglasi na sodni deski, lahko pa odredi, da se oklic objavi tudi v drugih glasilih. Posledica zamude roka
1
−
Če oseba iz 30. ali 31. člena tega zakona zamudi rok za podajo izjave o vstopu v pravdo, izgubi to pravico in pravico v zvezi s premoženjem, ki se odvzame zaradi ugotovljenega nezakonitega izvora, izpodbijati civilnopravne učinke pravnomočne sodne odločbe na njene pravice ali pravne koristi, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. Vpliv na druge postopke
1
+
Če oseba iz 30. ali 31. člena tega zakona zamudi rok za podajo izjave o vstopu v pravdo, izgubi to pravico in pravico v zvezi s premoženjem, ki se odvzame zaradi ugotovljenega nezakonitega izvora, izpodbijati civilnopravne učinke pravnomočne sodne odločbe na njene pravice ali pravne koristi, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.
+
2
+
(2) Pravne posledice iz prejšnjega odstavka nimajo učinka v primeru izdaje sodbe pred potekom roka za podajo izjave o vstopu v pravdo. Vpliv na druge postopke
1
−
(3) Začeti postopki iz prvega in drugega odstavka tega člena na premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka po tem zakonu, se prekinejo do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi za odvzem. Sklep o prekinitvi postopka izda Okrožno sodišče v Ljubljani.
1
+
(1) Po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora se na nepremičnem premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne more začeti postopek odmere davka na promet nepremičnin, davka na darila ter davka od nenapovedanih dohodkov.
2
·
(2) Po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora se na premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne more začeti postopek izvršbe, zavarovanja, poplačila zemljiškega dolga, stečaja, likvidacije, izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije ali prenehanja po skrajšanem postopku zaradi poplačila pravnomočno ugotovljenih terjatev do lastnika premoženja.
2
·
(2) Po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora se na premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne more začeti postopek izvršbe, zavarovanja, poplačila zemljiškega dolga, stečaja, likvidacije, izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije ali prenehanja po skrajšanem postopku zaradi poplačila pravnomočno ugotovljenih terjatev do lastnika premoženja.
3
·
(3) Začeti postopki iz prvega in drugega odstavka tega člena na premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka po tem zakonu, se prekinejo do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi za odvzem. Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče, izključno pristojno v skladu z zakonom, ki ureja sodišča.
3
·
(3) Začeti postopki iz prvega in drugega odstavka tega člena na premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka po tem zakonu, se prekinejo do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi za odvzem. Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče, izključno pristojno v skladu z zakonom, ki ureja sodišča.
4
·
(4) Od začetka pravdnega postopka se do pravnomočne odločitve prekine tek zastaralnih rokov in zakonskih rokov za opravo dejanj v postopkih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
4
·
(4) Od začetka pravdnega postopka se do pravnomočne odločitve prekine tek zastaralnih rokov in zakonskih rokov za opravo dejanj v postopkih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
5
·
(5) V dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe o odvzemu premoženja nezakonitega izvora lahko upniki, ki so začeli postopke iz drugega odstavka tega člena, in tisti, ki imajo pravnomočno ugotovljene terjatve do lastnika premoženja ali pravice do ločenega poplačila iz odvzetega premoženja, predlagajo Državnemu odvetništvu Republike Slovenije poplačilo iz odvzetega premoženja, razen če so v času pridobitve upravičenja vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je bilo premoženje pridobljeno nezakonito.
5
·
(5) V dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe o odvzemu premoženja nezakonitega izvora lahko upniki, ki so začeli postopke iz drugega odstavka tega člena, in tisti, ki imajo pravnomočno ugotovljene terjatve do lastnika premoženja ali pravice do ločenega poplačila iz odvzetega premoženja, predlagajo Državnemu odvetništvu Republike Slovenije poplačilo iz odvzetega premoženja, razen če so v času pridobitve upravičenja vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je bilo premoženje pridobljeno nezakonito.
6
·
(6) Če skupna vrednost zahtevkov iz prejšnjega odstavka presega vrednost odvzetega premoženja, Državno odvetništvo Republike Slovenije v postopku, ki ga vodi po zakonu, ki ureja državno odvetništvo, ponudi poplačilo v skladu s pravili o poplačilu upnikov v stečajnem postopku. Če ponudba državnega odvetnika ni sprejeta, Državno odvetništvo Republike Slovenije po uradni dolžnosti sodišču predlaga, da se na odvzetem premoženju opravi stečaj po določbah zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. Sodba
6
·
(6) Če skupna vrednost zahtevkov iz prejšnjega odstavka presega vrednost odvzetega premoženja, Državno odvetništvo Republike Slovenije v postopku, ki ga vodi po zakonu, ki ureja državno odvetništvo, ponudi poplačilo v skladu s pravili o poplačilu upnikov v stečajnem postopku. Če ponudba državnega odvetnika ni sprejeta, Državno odvetništvo Republike Slovenije po uradni dolžnosti sodišču predlaga, da se na odvzetem premoženju opravi stečaj po določbah zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. Sodba
1
·
(1) V sodbi, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, sodišče ugotovi, da je določeno premoženje nezakonitega izvora, ga odvzame lastniku in odloči, da to premoženje s pravnomočnostjo sodbe postane last Republike Slovenije.
1
·
(1) V sodbi, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, sodišče ugotovi, da je določeno premoženje nezakonitega izvora, ga odvzame lastniku in odloči, da to premoženje s pravnomočnostjo sodbe postane last Republike Slovenije.
2
−
(2) Če sodišče tožbenemu zahtevku ne ugodi, ne sme odpraviti začasnega zavarovanja in vrniti začasno odvzetega premoženja pred potekom enega meseca od dneva, ko je bila pravnomočna odločba vročena DURS. V. IZVRŠEVANJE ODLOČB O ZAČASNEM ZAVAROVANJU, ZAČASNEM ODVZEMU IN ODVZEMU PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA Splošna določba
2
+
(2) Če sodišče tožbenemu zahtevku ne ugodi, ne sme odpraviti začasnega zavarovanja in vrniti začasno odvzetega premoženja pred potekom enega meseca od dneva, ko je bila pravnomočna odločba vročena FURS. V. IZVRŠEVANJE ODLOČB O ZAČASNEM ZAVAROVANJU, ZAČASNEM ODVZEMU IN ODVZEMU PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA Splošna določba
1
·
(1) Z začasno zavarovanim oziroma začasno odvzetim premoženjem mora pristojni organ ravnati kot dober gospodar.
1
·
(1) Z začasno zavarovanim oziroma začasno odvzetim premoženjem mora pristojni organ ravnati kot dober gospodar.
2
−
(2) Če je hramba ali upravljanje iz prejšnjega odstavka povezana z nesorazmernimi stroški ali se vrednost premoženja ali predmetov zmanjšuje, lahko državni tožilec na predlog organa, pristojnega za hrambo ali upravljanje predlaga sodišču, da se tako premoženje proda, uniči ali podari v javno korist.
2
+
(2) Če je hramba ali upravljanje iz prejšnjega odstavka povezana z nesorazmernimi stroški ali se vrednost premoženja ali predmetov zmanjšuje, lahko državni tožilec na predlog organa, pristojnega za hrambo ali upravljanje predlaga sodišču, da se tako premoženje proda v skladu z določbo drugega odstavka 40. člena tega zakona, uniči ali podari v javno korist.
3
·
(3) Pred odločitvijo iz prejšnjega odstavka mora sodišče pridobiti mnenje lastnika premoženja. Če lastnik ni znan ali mu poziva za podajo mnenja ni mogoče vročiti, sodišče poziv pritrdi na sodno desko in se po osmih dneh šteje, da je bila vročitev opravljena. Če lastnik v osmih dneh po vročitvi poziva ne poda mnenja, se šteje, da s prodajo, uničenjem ali podaritvijo soglaša. Upravljanje odvzetega premoženja nezakonitega izvora
3
·
(3) Pred odločitvijo iz prejšnjega odstavka mora sodišče pridobiti mnenje lastnika premoženja. Če lastnik ni znan ali mu poziva za podajo mnenja ni mogoče vročiti, sodišče poziv pritrdi na sodno desko in se po osmih dneh šteje, da je bila vročitev opravljena. Če lastnik v osmih dneh po vročitvi poziva ne poda mnenja, se šteje, da s prodajo, uničenjem ali podaritvijo soglaša. Upravljanje odvzetega premoženja nezakonitega izvora
1
·
(1) Premoženje, odvzeto s pravnomočno sodbo sodišča, se proda, razen če Vlada Republike Slovenije na predlog upravljavca odloči drugače.
1
·
(1) Premoženje, odvzeto s pravnomočno sodbo sodišča, se proda, razen če Vlada Republike Slovenije na predlog upravljavca odloči drugače.
2
−
(2) Prodaja premoženja se opravlja na podlagi zakona, ki ureja javne finance, zakona, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb, zakona, ki ureja stvarno premoženje države in zakona, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Stroški in prihodki
2
+
(2) Prodaja premoženja se opravlja na podlagi zakona, ki ureja javne finance, zakona, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb, zakona, ki ureja stvarno premoženje države, zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Stroški in prihodki
1
·
(1) Za pokrivanje stroškov zavarovanja, hrambe, upravljanja in prodaje premoženja, ki je predmet začasnega zavarovanja, začasnega odvzema ali odvzema, se zagotovijo sredstva v proračunu Republike Slovenije.
1
·
(1) Za pokrivanje stroškov zavarovanja, hrambe, upravljanja in prodaje premoženja, ki je predmet začasnega zavarovanja, začasnega odvzema ali odvzema, se zagotovijo sredstva v proračunu Republike Slovenije.
2
−
(2) Kupnina od prodanega premoženja iz prejšnjega odstavka je prihodek proračuna Republike Slovenije. Podzakonski akt
2
+
(2) Kupnina od prodanega premoženja iz prejšnjega člena je prihodek proračuna Republike Slovenije. Podzakonski akt
1
−
(1) Evidence iz 43. člena tega zakona vsebujejo podatke o premoženju, ki je predmet zavarovanja oziroma odvzema, podatke o lastnikih in imetnikih drugih pravic na tem premoženju ter podatke o odločbah, izdanih po tem zakonu in o vrsti, trajanju in načinu zavarovanja oziroma odvzema premoženja.
1
+
(1) Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo podatke o premoženju, ki je predmet zavarovanja oziroma odvzema, podatke o lastnikih in imetnikih drugih pravic na tem premoženju ter podatke o odločbah, izdanih po tem zakonu in o vrsti, trajanju in načinu zavarovanja oziroma odvzema premoženja.
2
−
(2) V evidencah iz 43. člena tega zakona se vodijo naslednji osebni podatki o lastnikih in imetnikih drugih pravic na premoženju, ki je predmet zavarovanja oziroma odvzema:
2
+
(2) V evidencah iz prejšnjega člena se obdelujejo naslednji osebni in drugi podatki o lastnikih in imetnikih drugih pravic na premoženju, ki je predmet zavarovanja oziroma odvzema:
3
−
- ime in priimek ter morebitni vzdevek,
3
+
- osebno ime,
4
−
- datum in kraj rojstva,
4
+
- rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj),
5
−
- podatki o prebivališču,
5
+
- EMŠO, za tujega državljana pa številko osebnega dokumenta,
6
−
- enotna matična številka občana,
6
+
- naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ali drug zakoniti naslov,
7
·
- davčna številka,
7
·
- davčna številka,
8
−
- podatki o zakonitem zastopniku. VII. ODGOVORNOST REPUBLIKE SLOVENIJE Podlaga odgovornosti
8
+
- državljanstvo,
+
9
+
- podatki o zakonitem zastopniku (osebno ime, naslov, firma, sedež, pravnoorganizacijska oblika),
+
10
+
- podatki o izdanih odločbah (opr. št., datum izdaje, vrsta ukrepa),
+
11
+
- podatki o vrsti, trajanju in načinu začasnega zavarovanja in odvzema premoženja,
+
12
+
- podatki o zaznambah, bremenih in drugih omejitvah, opozorilih ali znakih, ki imajo pomen za pravni promet ali dejansko stanje,
+
13
+
- podatek o vrsti in fazi postopka,
+
14
+
- podatek o vrednosti premoženja,
+
15
+
- podatek o vrsti pravice, ki jo imajo drugi imetniki na premoženju.
+
16
+
(3) Evidence iz prejšnjega člena se upravljajo ločeno, glede na posamezno vrsto začasno zavarovanega oziroma začasno odvzetega ali odvzetega premoženja in vsebujejo naslednje podatke:
+
17
+
1. evidenca kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov (parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, kot je vpisana v zemljiškem katastru);
+
18
+
2. evidenca drugih nepremičnin (parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahajajo, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov; ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt);
+
19
+
3. evidenca premičnega premoženja:
+
20
+
- zaloge (parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahajajo, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov; ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt);
+
21
+
- oprema (parcelna številka nepremičnine in oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja oprema, kot je vpisana v zemljiškem katastru; identifikacijska številka objekta ali dela objekta, tako kot je vpisana v katastru stavb, če pa se objekt v ta kataster ne vpisuje, drug enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v uradni evidenci takih objektov; ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer se nahaja objekt);
+
22
+
- motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice (številka vozila (številka šasije), registrska označba, s katero so vozila vpisana v referenčnem registru, znamka, vrsta in kategorija ter komercialna oznaka, leto izdelave, datum prve registracije);
+
23
+
- živali (za goveda: identifikacijska številka, s katero je žival vpisana v referenčnem registru, spol, pasma, datum rojstva; za kopitarje, identifikacijska številka, s katero je žival vpisana v referenčnem registru);
+
24
+
- druge premičnine (vrsta premičnine, opis, količina in merska enota, ocenjena vrednost).
+
25
+
4. evidenca lastniških vrednostnih papirjev:
+
26
+
- oznako vrste vrednostnega papirja, identifikacijske podatke o izdajatelju, podatek, ali je vrednostni papir imenski ali prinosniški, skupno število izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register, če se vrednostni papir glasi na nominalni znesek: skupni nominalni znesek izdanih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralni register, datum vpisa vrednostnega papirja v centralni register;
+
27
+
- za nematerializirane delnice se poleg podatkov iz prejšnje alinee vpisujejo še naslednji podatki: oznaka razreda delnice, nominalni znesek, na katerega se glasi, ali oznako, da gre za kosovno delnico, podatek, ali imetniku daje glasovalno pravico, če ima značilnost prednostne delnice, tudi vsebino prednostne pravice ali prednostnih pravic imetnika.
+
28
+
5. evidenca drugega finančnega premoženja:
+
29
+
- denarna sredstva (znesek, valuta in datum priliva na računa, določena z uredbo iz 42. člena tega zakona, znesek, valuta in datum nakazila natečenih obresti za posamezen priliv);
+
30
+
- terjatve (podatki o fizični ali pravni osebi, do katere je vzpostavljena terjatev, matična oziroma davčna številka, datum zapadlosti, izračun morebitnih zamudnih obresti);
+
31
+
- dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb;
+
32
+
- druge naložbe v pravne osebe in drugi finančni instrumenti (naložbe v sklade: ime sklada, identifikacijska številka sklada in število točk; obveznice: ime izdajatelja obveznic, vrednost obveznice, obresti);
+
33
+
- podatki o znesku zaseženih sredstev, valuti, datum nakazila na račun Uprave Republike Slovenije za javna plačila oziroma Banke Slovenije, znesek natečenih obresti, valuta natečenih obresti.
+
34
+
6. evidenca drugega začasno zavarovanega, začasno odvzetega oziroma odvzetega premoženja (podatki o vrsti, količini, merski enoti in ocenjeni vrednosti). Rok hrambe
+
1
+
Podatki iz evidenc, ki jih določa 43. člen tega zakona, se hranijo še tri leta po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi finančne preiskave, sklepa o prenehanju začasnega zavarovanja ali začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma sodne odločbe iz 34. člena tega zakona, nato se izbrišejo. VII. ODGOVORNOST REPUBLIKE SLOVENIJE Podlaga odgovornosti
1
·
(1) V primeru iz 45. člena tega zakona je Republika Slovenija ob vrnitvi dolžna odstopiti lastniku tudi plodove in vse druge koristi dosežene z upravljanjem začasno odvzetega premoženja in mu plačati zamudne obresti po pravilih zakona, ki ureja obligacijska razmerja o neupravičeni pridobitvi.
1
·
(1) V primeru iz 45. člena tega zakona je Republika Slovenija ob vrnitvi dolžna odstopiti lastniku tudi plodove in vse druge koristi dosežene z upravljanjem začasno odvzetega premoženja in mu plačati zamudne obresti po pravilih zakona, ki ureja obligacijska razmerja o neupravičeni pridobitvi.
2
−
(2) Če je med začasnim zavarovanjem ali začasnim odvzemom premoženje ali njegov del prodano, je Republika Slovenija dolžna lastniku odstopiti prejeto kupnino z obrestmi po povprečni obrestni meri, ki jo banke plačujejo za denarne depozite na vpogled v kraju lastnikovega prebivališča.
2
+
(2) Če je med začasnim zavarovanjem ali začasnim odvzemom premoženje ali njegov del prodano, je Republika Slovenija dolžna lastniku odstopiti prejeto kupnino z obrestmi. Republika Slovenija odstopi lastniku obresti v enaki višini kot jih je ustvarila v času hrambe in upravljanja s kupnino.
3
·
(3) Obveznost iz prejšnjih odstavkov je pristojni organ, ki je premoženje hranil, upravljal oziroma prodal, dolžan izpolniti v petnajstih dneh po poteku roka iz drugega odstavka 34. člena tega zakona. Odškodninski zahtevek
3
·
(3) Obveznost iz prejšnjih odstavkov je pristojni organ, ki je premoženje hranil, upravljal oziroma prodal, dolžan izpolniti v petnajstih dneh po poteku roka iz drugega odstavka 34. člena tega zakona. Odškodninski zahtevek
1
·
(1) Mednarodno sodelovanje za namene tega zakona se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov ali pravnih aktov Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno. Če teh ni ali ne rešujejo odprtih vprašanj, se mednarodno sodelovanje izvaja na podlagi določb tega zakona.
1
·
(1) Mednarodno sodelovanje za namene tega zakona se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov ali pravnih aktov Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno. Če teh ni ali ne rešujejo odprtih vprašanj, se mednarodno sodelovanje izvaja na podlagi določb tega zakona.
2
·
(2) Mednarodno sodelovanje v smislu določb tega zakona vključuje zagotavljanje pomoči pri iskanju, začasnem zavarovanju ali odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
2
·
(2) Mednarodno sodelovanje v smislu določb tega zakona vključuje zagotavljanje pomoči pri iskanju, začasnem zavarovanju ali odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
3
·
(3) Prošnjo za mednarodno sodelovanje v zvezi s pomočjo pri iskanju premoženja nezakonitega izvora v tujini sestavi SDT RS.
3
·
(3) Prošnjo za mednarodno sodelovanje v zvezi s pomočjo pri iskanju premoženja nezakonitega izvora v tujini sestavi SDT RS.
4
·
(4) Organ, pristojen za mednarodno sodelovanje v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora v tujini, je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.
4
·
(4) Organ, pristojen za mednarodno sodelovanje v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora v tujini, je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.
5
·
(5) Pristojnost sodišča pri mednarodnem sodelovanju v zvezi s pomočjo pri iskanju, začasnem zavarovanju ali odvzemu premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah.
5
·
(5) Pristojnost sodišča pri mednarodnem sodelovanju v zvezi s pomočjo pri iskanju, začasnem zavarovanju ali odvzemu premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah.
6
·
(6) Sodišče, pristojno za mednarodno sodelovanje v zvezi odvzemom premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji, je sodišče, izključno pristojno v skladu z zakonom, ki ureja sodišča. Pogoji
6
·
(6) Sodišče, pristojno za mednarodno sodelovanje v zvezi odvzemom premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji, je sodišče, izključno pristojno v skladu z zakonom, ki ureja sodišča. Pogoji
1
−
(1) Prošnja tujega organa za mednarodno sodelovanje se glede na naravo zahtevanega ukrepa posreduje Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ali Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki sta izključno pristojna za zadeve mednarodnega sodelovanja po tem zakonu.
1
+
Če mednarodni sporazum ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, ne določata drugače, se prošnje domačih in tujih organov pošiljajo po diplomatski poti. Vsebina prošnje
2
−
(2) Prošnja pristojnega državnega tožilstva ali sodišča za mednarodno sodelovanje po tem zakonu se glede na naravo zahtevanega ukrepa pošlje pristojnemu organu tuje države preko Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije ali Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vsebina prošnje
−
1
−
(1) Prošnja za mednarodno sodelovanje vsebuje:
1
+
(1) Če mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se uporablja neposredno, ne določata drugače, prošnja za mednarodno sodelovanje vsebuje:
2
·
1. naziv organa, ki prosi za sodelovanje;
2
·
1. naziv organa, ki prosi za sodelovanje;
3
·
2. podatke o osebi, na katero se nanaša (osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo in prebivališče), če gre za pravno osebo, pa podatke o firmi in sedežu pravne osebe;
3
·
2. podatke o osebi, na katero se nanaša (osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo in prebivališče), če gre za pravno osebo, pa podatke o firmi in sedežu pravne osebe;
4
·
3. podatke o premoženju, v zvezi s katerim se predlaga sodelovanje in njegovo povezavo z osebo iz prejšnje točke;
4
·
3. podatke o premoženju, v zvezi s katerim se predlaga sodelovanje in njegovo povezavo z osebo iz prejšnje točke;
5
·
4. konkretne ukrepe, ki bi jih bilo treba opraviti in pravno podlago države prositeljice, ki je podlaga za izvrševanje njenih pristojnosti.
5
·
4. konkretne ukrepe, ki bi jih bilo treba opraviti in pravno podlago države prositeljice, ki je podlaga za izvrševanje njenih pristojnosti.
6
·
(2) Predlog za začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora vsebuje poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tudi okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre za premoženje nezakonitega izvora in da se je začel predkazenski ali kazenski postopek v zvezi s kataloškim kaznivim dejanjem ali da je bila oseba obsojena za tako kaznivo dejanje. Predlogu je treba priložiti predloge, zahteve oziroma odločbe, iz katerih izhajajo navedene okoliščine.
6
·
(2) Predlog za začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora vsebuje poleg podatkov iz prejšnjega odstavka tudi okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre za premoženje nezakonitega izvora in da se je začel predkazenski ali kazenski postopek v zvezi s kataloškim kaznivim dejanjem ali da je bila oseba obsojena za tako kaznivo dejanje. Predlogu je treba priložiti predloge, zahteve oziroma odločbe, iz katerih izhajajo navedene okoliščine.
7
−
(3) Predlogu za izvršitev pravnomočne sodne odločbe o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo. Postopek
7
+
(3) Predlogu za izvršitev pravnomočne sodne odločbe o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v tujini je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo. Postopek
1
·
(1) Po prejemu prošnje državno tožilstvo oziroma sodišče preveri, ali so izpolnjeni pogoji po tem zakonu. Če prošnja ne vsebuje vseh potrebnih sestavin, se pristojni organ tuje države zaprosi, da prošnjo dopolni v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev, drugače se prošnja zavrne.
1
·
(1) Po prejemu prošnje državno tožilstvo oziroma sodišče preveri, ali so izpolnjeni pogoji po tem zakonu. Če prošnja ne vsebuje vseh potrebnih sestavin, se pristojni organ tuje države zaprosi, da prošnjo dopolni v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev, drugače se prošnja zavrne.
2
·
(2) Če je za ugoditev prošnji treba ugotoviti, ali in kje se nahaja premoženje osebe, zoper katero je predlagano začasno zavarovanje, postopa državni tožilec po določbah tega zakona o finančni preiskavi.
2
·
(2) Če je za ugoditev prošnji treba ugotoviti, ali in kje se nahaja premoženje osebe, zoper katero je predlagano začasno zavarovanje, postopa državni tožilec po določbah tega zakona o finančni preiskavi.
3
−
(3) Če je za ugoditev prošnji treba opraviti procesno dejanje, za katerega je po tem zakonu pristojno sodišče na predlog državnega tožilca, o predlaganem ukrepu odloča Okrožno sodišče v Ljubljani.
3
+
(3) Če je za ugoditev prošnji treba opraviti procesno dejanje, za katerega je po tem zakonu pristojno sodišče na predlog državnega tožilca, o predlaganem ukrepu odloča sodišče, izključno pristojno v skladu z zakonom, ki ureja sodišča. Začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora
1
·
(1) Sodišče prošnji pristojnega organa tuje države za začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora ugodi ali jo zavrne.
1
·
(1) Sodišče prošnji pristojnega organa tuje države za začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora ugodi ali jo zavrne.
2
·
(2) Za postopek odločanja o prošnji in izvršitev začasnega zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.
2
·
(2) Za postopek odločanja o prošnji in izvršitev začasnega zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.
3
·
(3) Začasno zavarovanje odvzema premoženja traja do pravnomočne zaključitve kazenskega postopka v državi prositeljici oziroma do konca postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
3
·
(3) Začasno zavarovanje odvzema premoženja traja do pravnomočne zaključitve kazenskega postopka v državi prositeljici oziroma do konca postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
4
−
(4) Če postopek iz drugega odstavka tega člena ni končan v dveh letih od izdaje odločbe o začasnem zavarovanju, se to odpravi. Sodišče o nameri vrnitve premoženja obvesti organ tuje države šest mesecev pred potekom navedenega roka. Izjemoma lahko sodišče, če organ tuje države predloži dodatne dokaze, podaljša zavarovanje še za največ dve leti. Stroške začasnega zavarovanja premoženja nosi država prositeljica. Izvršitev odločbe o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
4
+
(4) Če postopek iz drugega odstavka tega člena ni končan v dveh letih od izdaje odločbe o začasnem zavarovanju, se to odpravi. Sodišče o nameri vrnitve premoženja obvesti organ tuje države šest mesecev pred potekom navedenega roka. Izjemoma lahko sodišče, če organ tuje države predloži dodatne dokaze, podaljša zavarovanje še za največ dve leti. Stroške začasnega zavarovanja premoženja nosi država prositeljica. Izvršitev odločbe o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji
1
−
(1) Premoženja nezakonitega izvora se odvzame, ko organ tuje države sodišču predloži dokaze o pravnomočni zaključitvi postopka o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v svoji državi.
1
+
(1) Premoženje nezakonitega izvora v Republiki Sloveniji se odvzame, ko pristojni organ tuje države sodišču predloži pravnomočno odločbo o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v svoji državi.
2
−
(2) Za postopek priznanja in izvršitve se uporabljajo določbe zakona, ki ureja priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v civilnih zadevah.
2
+
(2) Za postopek priznanja in izvršitve se uporabljajo določbe zakona, ki ureja priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v civilnih zadevah, če mednarodni sporazum ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, ne določata drugače.
3
−
(3) Z odvzetim premoženjem nezakonitega izvora, se postopa po določbah tega zakona, če ni z mednarodno pogodbo določeno kaj drugega. IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA Podzakonski predpisi
3
+
(3) Z odvzetim premoženjem nezakonitega izvora se postopa po določbah tega zakona, če ni z mednarodnimi pogodbami ali pravnimi akti Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno, določeno drugače. IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA Podzakonski predpisi
1
−
(1) Ta zakon se uporablja tudi za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. 1. 1990.
1
+
(1) (razveljavljen)
2
−
(2) Ta zakon se uporablja tudi za zadeve, v katerih je bila pravnomočna obsodba za kataloško kaznivo dejanje izdana pred njegovo uveljavitvijo, oziroma po 1. 1. 1990. Končna določba
2
+
(2) Za zadeve iz prejšnjega odstavka ne velja rok iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona.
+
3
+
(3) Ta zakon se uporablja tudi za zadeve, v katerih je bila pravnomočna obsodba za kataloško kaznivo dejanje izdana pred njegovo uveljavitvijo, oziroma po 1. 1. 1990. Končna določba
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi. Št. 715-02/11-2/32 Ljubljana, dne 2. novembra 2011 EPA 1973-V Državni zbor Republike Slovenije Ljubo Germič l.r. Predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI-B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. maja 2025. Št. 003-02-1/2025-130 Ljubljana, dne 31. maja 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVZEMU PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA (ZOPNI-B)
−
1
−
Finančne preiskave, ki so bile uvedene, in postopki odvzema premoženja nezakonitega izvora, v katerih je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11, 25/14 in 53/18 - odl. US). Začetek veljavnosti
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 715-02/25-1/24 Ljubljana, dne 23. maja 2025 EPA 1982-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−