Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev

1

·

(1) S tem zakonom se zaradi zagotavljanja obnove in razvoja na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi 4. avgusta 2023 in zemeljski plazovi, ki so se sprožili kot neposredna posledica vremenskih razmer 4. avgusta 2023 (v nadaljnjem besedilu: poplave in plazovi), določajo ukrepi za vzpostavitev mehanizmov za obnovo in razvoj ter spremljajoči preventivni protipoplavni in protiplazovni ukrepi ter zagotavljajo viri za njihovo izvedbo ter izvedbo ukrepov po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN-F) in Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23 in 117/23; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPZP).

1

·

(1) S tem zakonom se zaradi zagotavljanja obnove in razvoja na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi 4. avgusta 2023 in zemeljski plazovi, ki so se sprožili kot neposredna posledica vremenskih razmer 4. avgusta 2023 (v nadaljnjem besedilu: poplave in plazovi), določajo ukrepi za vzpostavitev mehanizmov za obnovo in razvoj ter spremljajoči preventivni protipoplavni in protiplazovni ukrepi ter zagotavljajo viri za njihovo izvedbo ter izvedbo ukrepov po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN-F) in Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23 in 117/23; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPZP).

2

·

(2) Območja, ki so jih prizadele poplave in plazovi (v nadaljnjem besedilu: prizadeta območja), so v skladu s tem zakonom občine, ki so jih neposredno prizadele poplave in plazovi, v mestnih občinah pa krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, ki so jih neposredno prizadele poplave in plazovi.

2

·

(2) Območja, ki so jih prizadele poplave in plazovi (v nadaljnjem besedilu: prizadeta območja), so v skladu s tem zakonom občine, ki so jih neposredno prizadele poplave in plazovi, v mestnih občinah pa krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, ki so jih neposredno prizadele poplave in plazovi.

3

·

(3) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena spreminjata naslednja zakona:

3

·

(3) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena spreminjata naslednja zakona:

4

−

29. Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 - uradno prečiščeno besedilo, 56/10 - ORZSKZ16, 14/15 - ZUUJFO, 9/16 - ZGGLRS in 36/21 - ZZIRDKG; v nadaljnjem besedilu: ZSKZ).

4

+

1. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/12 - odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 - odl. US, 96/13, 29/14 - odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 - odl. US in 158/22),

5

·

2. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 22/14 - odl. US, 25/14 - ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 - ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 - odl. US, 203/20 - ZIUPOPDVE, 39/22 - ZFU-A, 52/22 - odl. US, 87/22 - odl. US, 163/22 in 109/23 - odl. US).

5

·

2. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 22/14 - odl. US, 25/14 - ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 - ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 - odl. US, 203/20 - ZIUPOPDVE, 39/22 - ZFU-A, 52/22 - odl. US, 87/22 - odl. US, 163/22 in 109/23 - odl. US).

6

·

(4) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:

6

·

(4) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:

7

·

1. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3),

7

·

1. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3),

8

·

2. Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 - ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: GZ-1),

8

·

2. Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 - ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: GZ-1),

9

·

3. Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 - odl. US, 62/10, 98/11 - odl. US, 109/12, 10/17 - ZPP-E in 49/23; v nadaljnjem besedilu: ZUS-1),

9

·

3. Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 - odl. US, 62/10, 98/11 - odl. US, 109/12, 10/17 - ZPP-E in 49/23; v nadaljnjem besedilu: ZUS-1),

10

·

4. Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZKN),

10

·

4. Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZKN),

11

·

5. Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08; v nadaljnjem besedilu: ZDOIONUS),

11

·

5. Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08; v nadaljnjem besedilu: ZDOIONUS),

12

·

6. Zakona o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/17, 112/21 - ZIUPGT in 62/23 - ZIAG; v nadaljnjem besedilu: ZDajMV),

12

·

6. Zakona o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/17, 112/21 - ZIUPGT in 62/23 - ZIAG; v nadaljnjem besedilu: ZDajMV),

13

·

7. Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 - ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-2),

13

·

7. Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 - ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-2),

14

·

8. Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 - ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZCes-2),

14

·

8. Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 - ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZCes-2),

15

·

9. Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 - odl. US, 100/22 - ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 - ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3),

15

·

9. Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 - odl. US, 100/22 - ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 - ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3),

16

·

10. Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 - ZTP-D, 63/13, 90/14 - ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN),

16

·

10. Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 - ZTP-D, 63/13, 90/14 - ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN),

17

·

11. Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 - ZNOrg in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1),

17

·

11. Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 - ZNOrg in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1),

18

·

12. Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (Uradni list RS, št. 175/20; v nadaljnjem besedilu: ZZSISV26),

18

·

12. Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (Uradni list RS, št. 175/20; v nadaljnjem besedilu: ZZSISV26),

19

·

13. ZIUOPZP,

19

·

13. ZIUOPZP,

20

·

14. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 - odl. US, 51/16 - odl. US, 88/16, 61/17 - ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 - ZFRO, 54/22 - ZUPŠ-1 in 76/23 - ZŠolPre-1B; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS),

20

·

14. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 - odl. US, 51/16 - odl. US, 88/16, 61/17 - ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 - ZFRO, 54/22 - ZUPŠ-1 in 76/23 - ZŠolPre-1B; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS),

21

·

15. Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19, 66/19 in 54/23 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZMVN-1),

21

·

15. Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19, 66/19 in 54/23 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZMVN-1),

22

·

16. Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZKZ),

22

·

16. Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZKZ),

23

·

17. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16; v nadaljnjem besedilu: ZKZ-E),

23

·

17. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16; v nadaljnjem besedilu: ZKZ-E),

24

·

18. Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 - uradno prečiščeno besedilo, 61/17 - GZ, 54/22 in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZRud-1),

24

·

18. Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 - uradno prečiščeno besedilo, 61/17 - GZ, 54/22 in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZRud-1),

25

·

19. Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZVZelP-1),

25

·

19. Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZVZelP-1),

26

·

20. Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 - ZUOKPOE; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE),

26

·

20. Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 - ZUOKPOE; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE),

27

·

21. Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 - ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 - ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2),

27

·

21. Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 - ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 - ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2),

28

·

22. Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 21/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/16 - ZGGLRS, 55/17, 174/20 - ZIPRS2122 in 140/22 - ZSDH-1A; v nadaljnjem besedilu: ZSOS),

28

·

22. Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 21/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/16 - ZGGLRS, 55/17, 174/20 - ZIPRS2122 in 140/22 - ZSDH-1A; v nadaljnjem besedilu: ZSOS),

29

·

23. Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22 in 65/23; v nadaljnjem besedilu: ZSInv),

29

·

23. Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22 in 65/23; v nadaljnjem besedilu: ZSInv),

30

·

24. Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 - ZORR; v nadaljnjem besedilu: ZSPDSLS-1),

30

·

24. Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 - ZORR; v nadaljnjem besedilu: ZSPDSLS-1),

31

·

25. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odl. US, 87/11, 40/12 - ZUJF, 14/17 - odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 - ZFRO, 90/21, 18/23 - ZDU-1O in 77/23 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: SZ-1),

31

·

25. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odl. US, 87/11, 40/12 - ZUJF, 14/17 - odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 - ZFRO, 90/21, 18/23 - ZDU-1O in 77/23 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: SZ-1),

32

·

26. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 - ZDU-1O in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2),

32

·

26. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 - ZDU-1O in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2),

33

·

27. Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 - odl. US in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZV-1), 27.a Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US, 17/08, 46/14 - ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 - popr., 44/22 in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDLov-1),

33

·

27. Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 - odl. US in 78/23 - ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZV-1), 27.a Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US, 17/08, 46/14 - ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 - popr., 44/22 in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDLov-1),

34

·

28. Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B, 46/14, 21/18 - ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 - ZDeb, 105/22 - ZZNŠPP in 18/23 - ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZON),

34

·

28. Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B, 46/14, 21/18 - ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 - ZDeb, 105/22 - ZZNŠPP in 18/23 - ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZON),

35

·

29. Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 - uradno prečiščeno besedilo, 56/10 - ORZSKZ16, 14/15 - ZUUJFO, 9/16 - ZGGLRS in 36/21 - ZZIRDKG; v nadaljnjem besedilu: ZSKZ).

35

·

29. Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 - uradno prečiščeno besedilo, 56/10 - ORZSKZ16, 14/15 - ZUUJFO, 9/16 - ZGGLRS in 36/21 - ZZIRDKG; v nadaljnjem besedilu: ZSKZ).

36

·

(5) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena določajo ukrepi na področjih poroštvene sheme, povratnih in nepovratnih sredstev za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, gradbenih investicij in urejanja prostora, cestne in železniške infrastrukture, urejanja vodotokov, odprave posledic poplav in plazov, davčne politike, politike socialne varnosti, izvzetja prejemkov iz izvršbe in stečajne mase, kmetijske in gozdarske politike, kulturne infrastrukture in dediščine, javnega naročanja, digitalne preobrazbe, izvajanja programov duševnega zdravja ter nudenja psihosocialne pomoči, koordinacijskih organizacijskih ukrepov in javne objave podatkov.

36

·

(5) S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena določajo ukrepi na področjih poroštvene sheme, povratnih in nepovratnih sredstev za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, gradbenih investicij in urejanja prostora, cestne in železniške infrastrukture, urejanja vodotokov, odprave posledic poplav in plazov, davčne politike, politike socialne varnosti, izvzetja prejemkov iz izvršbe in stečajne mase, kmetijske in gozdarske politike, kulturne infrastrukture in dediščine, javnega naročanja, digitalne preobrazbe, izvajanja programov duševnega zdravja ter nudenja psihosocialne pomoči, koordinacijskih organizacijskih ukrepov in javne objave podatkov.

1

−

(2) Investitor nadomestitvenega objekta iz prejšnjega odstavka je Republika Slovenija ali fizična ali pravna oseba, katere obstoječi objekt je objekt za odstranitev in je bila njena lastninska pravica na nepremičnini z navedenim objektom prenesena na Republiko Slovenijo, fizična ali pravna oseba pa je prejela odškodnino.

1

+

(1) Nadomestitveni objekt je objekt, ki se zgradi na drugi lokaciji namesto obstoječega objekta, ki je s sklepom Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predviden za odstranitev ali je za odstranitev določen v prostorskem izvedbenem aktu za izvedbo ukrepov zagotavljanja poplavne varnosti, pripravljenim v soglasju z Direkcijo Republike Slovenije za vode (v nadaljnjem besedilu: objekt za odstranitev).

2

−

(3) V primeru solastnine ali skupne lastnine nepremičnine z objektom za odstranitev, so investitor nadomestitvenega objekta vsi skupni lastniki oziroma solastniki skupaj, razen če se sporazumejo, kateri od njih bo investitor nadomestitvenega objekta.

−

3

−

(4) Sporazum iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen v pisni obliki, lastnoročni podpisi v sporazumu pa morajo biti overjeni.

−

4

·

(2) Investitor nadomestitvenega objekta iz prejšnjega odstavka je Republika Slovenija ali fizična ali pravna oseba, katere obstoječi objekt je objekt za odstranitev in je bila njena lastninska pravica na nepremičnini z navedenim objektom prenesena na Republiko Slovenijo, fizična ali pravna oseba pa je prejela odškodnino.

2

·

(2) Investitor nadomestitvenega objekta iz prejšnjega odstavka je Republika Slovenija ali fizična ali pravna oseba, katere obstoječi objekt je objekt za odstranitev in je bila njena lastninska pravica na nepremičnini z navedenim objektom prenesena na Republiko Slovenijo, fizična ali pravna oseba pa je prejela odškodnino.

5

·

(3) V primeru solastnine ali skupne lastnine nepremičnine z objektom za odstranitev, so investitor nadomestitvenega objekta vsi skupni lastniki oziroma solastniki skupaj, razen če se sporazumejo, kateri od njih bo investitor nadomestitvenega objekta.

3

·

(3) V primeru solastnine ali skupne lastnine nepremičnine z objektom za odstranitev, so investitor nadomestitvenega objekta vsi skupni lastniki oziroma solastniki skupaj, razen če se sporazumejo, kateri od njih bo investitor nadomestitvenega objekta.

6

·

(4) Sporazum iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen v pisni obliki, lastnoročni podpisi v sporazumu pa morajo biti overjeni. DRUGI DEL SPREMEMBE ZAKONOV I. Zakon o dohodnini

4

·

(4) Sporazum iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen v pisni obliki, lastnoročni podpisi v sporazumu pa morajo biti overjeni. DRUGI DEL SPREMEMBE ZAKONOV I. Zakon o dohodnini

1

·

(1) Ne glede na prvi odstavek 134. člena ZUreP-3 lahko občina na prizadetem območju z lokacijsko preveritvijo načrtuje tudi:

1

·

(1) Ne glede na prvi odstavek 134. člena ZUreP-3 lahko občina na prizadetem območju z lokacijsko preveritvijo načrtuje tudi:

2

−

- manjšo širitev območja stavbnih zemljišč oziroma manjšo spremembo podrobnejše namenske rabe prostora in prostorske izvedbene pogoje zaradi gradnje posamičnih nadomestitvenih objektov in objektov, ki so s sklepom vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predvideni za odstranitev (v nadaljnjem besedilu: sprememba stavbnih zemljišč), in

2

+

- manjšo širitev območja stavbnih zemljišč oziroma manjšo spremembo podrobnejše namenske rabe prostora oziroma prostorske izvedbene pogoje zaradi gradnje posamičnih nadomestitvenih objektov in objektov, ki so s sklepom vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predvideni za odstranitev (v nadaljnjem besedilu: sprememba stavbnih zemljišč), in

3

·

- vodno infrastrukturo, namenjeno odpravi posledic poplav in plazov.

3

·

- vodno infrastrukturo, namenjeno odpravi posledic poplav in plazov.

4

·

(2) Občina lahko z lokacijsko preveritvijo iz prve alineje prejšnjega odstavka načrtuje spremembo stavbnih zemljišč, če so izpolnjeni naslednji pogoji, da:

4

·

(2) Občina lahko z lokacijsko preveritvijo iz prve alineje prejšnjega odstavka načrtuje spremembo stavbnih zemljišč, če so izpolnjeni naslednji pogoji, da:

5

−

- manjša širitev območja stavbnih zemljišč ne presega 3000 m2 in se območje obstoječih stavbnih zemljišč poveča za največ 80 odstotkov svoje velikosti, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev;

5

+

- manjša širitev območja stavbnih zemljišč ne presega 3000 m 2 in se območje obstoječih stavbnih zemljišč poveča za največ 80 odstotkov svoje velikosti, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev;

6

·

- je manjša širitev območja stavbnih zemljišč neposredno fizično povezana z območjem stavbnih zemljišč v veljavnih občinskih prostorskih aktih in gre za funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave. Za manjšo širitev območja stavbnih zemljišč se praviloma določi enaka namenska raba prostora, kot je določena za območja, ki se širi. Izjemoma se za manjšo širitev območja stavbnih zemljišč lahko določi tudi drugačna namenska raba prostora, pri čemer je treba upoštevati pogoje iz 309. člena ZUreP-3. Za izhodiščno namensko rabo prostora se šteje namenska raba prostora območja, ki se širi;

6

·

- je manjša širitev območja stavbnih zemljišč neposredno fizično povezana z območjem stavbnih zemljišč v veljavnih občinskih prostorskih aktih in gre za funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave. Za manjšo širitev območja stavbnih zemljišč se praviloma določi enaka namenska raba prostora, kot je določena za območja, ki se širi. Izjemoma se za manjšo širitev območja stavbnih zemljišč lahko določi tudi drugačna namenska raba prostora, pri čemer je treba upoštevati pogoje iz 309. člena ZUreP-3. Za izhodiščno namensko rabo prostora se šteje namenska raba prostora območja, ki se širi;

7

−

- manjša sprememba podrobnejše namenske rabe prostora upošteva pogoje iz 309. člena ZUreP-3 in ne presega 3000 m2 obstoječih stavbnih zemljišč, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev;

7

+

- manjša sprememba podrobnejše namenske rabe prostora upošteva pogoje iz 309. člena ZUreP-3 in ne presega 3000 m 2 obstoječih stavbnih zemljišč, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev;

8

·

- je na območju spremembe stavbnih zemljišč zagotovljena minimalna komunalna oskrba oziroma je izvedbo minimalne komunalne oskrbe mogoče realizirati na ekonomsko racionalen način;

8

·

- je na območju spremembe stavbnih zemljišč zagotovljena minimalna komunalna oskrba oziroma je izvedbo minimalne komunalne oskrbe mogoče realizirati na ekonomsko racionalen način;

9

·

- sprememba stavbnih zemljišč bistveno ne posega v varstvena, zavarovana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim ali pravna omejitev, razen v primerih, ko načrtovani posegi niso v nasprotju s temi režimi ali pravnimi omejitvami;

9

·

- sprememba stavbnih zemljišč bistveno ne posega v varstvena, zavarovana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim ali pravna omejitev, razen v primerih, ko načrtovani posegi niso v nasprotju s temi režimi ali pravnimi omejitvami;

10

·

- načrtovane ureditve niso poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali poseg v okolje, za katerega je treba izvesti predhodni postopek, in

10

·

- načrtovane ureditve niso poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali poseg v okolje, za katerega je treba izvesti predhodni postopek, in

11

·

- sprememba stavbnih zemljišč ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine.

11

·

- sprememba stavbnih zemljišč ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine.

12

·

(3) Ne glede na 5. točko drugega odstavka 53. člena ZUreP-3 lahko občina z lokacijsko preveritvijo iz druge alineje prvega odstavka tega člena načrtuje vodno infrastrukturo, namenjeno odpravi posledic poplav in plazov, če ne gre za poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali poseg v okolje, za katerega je treba izvesti predhodni postopek, in so izpolnjeni naslednji pogoji, da:

12

·

(3) Ne glede na 5. točko drugega odstavka 53. člena ZUreP-3 lahko občina z lokacijsko preveritvijo iz druge alineje prvega odstavka tega člena načrtuje vodno infrastrukturo, namenjeno odpravi posledic poplav in plazov, če ne gre za poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali poseg v okolje, za katerega je treba izvesti predhodni postopek, in so izpolnjeni naslednji pogoji, da:

13

·

- gre za obnovo in nadgradnjo obstoječe vodne infrastrukture,

13

·

- gre za obnovo in nadgradnjo obstoječe vodne infrastrukture,

14

·

- gre za novogradnjo vodne infrastrukture, s katero se funkcionalno povezujejo obstoječi objekti, naprave ali ureditve vodne infrastrukture.

14

·

- gre za novogradnjo vodne infrastrukture, s katero se funkcionalno povezujejo obstoječi objekti, naprave ali ureditve vodne infrastrukture.

1

·

(1) Ne glede na 138. člen ZUreP-3 se na prizadetem območju postopek lokacijske preveritve iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena vodi v skladu s tem členom.

1

·

(1) Ne glede na 138. člen ZUreP-3 se na prizadetem območju postopek lokacijske preveritve iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena vodi v skladu s tem členom.

2

−

(2) Postopek lokacijske preveritve se začne na pobudo službe za obnovo po poplavah in plazovih (v nadaljnjem besedilu: služba za obnovo) ali občine. Občina pripravi izhodišča za lokacijsko preveritev, v katerih na podlagi ciljev prostorskega razvoja občine, stanja v prostoru in pravnih režimov, stanja komunalne opreme ter gospodarske in družbene infrastrukture opredeli mogoče lokacije nadomestitvenih gradenj in potrebne komunalne opreme. Vladna služba za obnovo zagotovi dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija), občina pa elaborat lokacijske preveritve (v nadaljnjem besedilu: elaborat), ki ga izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.

2

+

(2) Postopek lokacijske preveritve se začne na pobudo službe za obnovo po poplavah in plazovih (v nadaljnjem besedilu: služba za obnovo) ali občine. Občina pripravi izhodišča za lokacijsko preveritev, v katerih na podlagi ciljev prostorskega razvoja občine, stanja v prostoru in pravnih režimov, stanja komunalne opreme ter gospodarske in družbene infrastrukture opredeli mogoče lokacije nadomestitvenih gradenj in potrebne komunalne opreme. Investitor nadomestitvenega objekta zagotovi dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija), občina pa elaborat lokacijske preveritve (v nadaljnjem besedilu: elaborat), ki ga izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.

3

·

(3) V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom in izhodišči, pripravljenimi v skladu s prejšnjim odstavkom, ter skladnost dokumentacije z elaboratom v 15 dneh od prejema elaborata in dokumentacije.

3

·

(3) V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom in izhodišči, pripravljenimi v skladu s prejšnjim odstavkom, ter skladnost dokumentacije z elaboratom v 15 dneh od prejema elaborata in dokumentacije.

4

·

(4) Občina v sodelovanju z službo za obnovo skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci, katerih vsebine se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve, praviloma na mestu spremembe stavbnih zemljišč ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilcu urejanja prostora ali mnenjedajalcu, ki je podal mnenje, da se v celoti strinja z načrtovanimi rešitvami, se ni treba udeležiti lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci najmanj pet dni pred datumom lokacijske obravnave predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev. Če se nosilec urejanja prostora ali mnenjedajalec ne udeleži lokacijske obravnave, se šteje, da se z elaboratom in dokumentacijo ter načrtovanimi rešitvami strinja, ne glede na morebitne podane zahteve iz prejšnjega stavka, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000. Izdelovalec elaborata in odgovorni projektant dokumentacije upoštevata utemeljene predloge za spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev, če se z njimi strinjajo udeleženci lokacijske obravnave, ki bi jih te spremembe in dopolnitve zadevale.

4

·

(4) Občina v sodelovanju z službo za obnovo skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci, katerih vsebine se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve, praviloma na mestu spremembe stavbnih zemljišč ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilcu urejanja prostora ali mnenjedajalcu, ki je podal mnenje, da se v celoti strinja z načrtovanimi rešitvami, se ni treba udeležiti lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci najmanj pet dni pred datumom lokacijske obravnave predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev. Če se nosilec urejanja prostora ali mnenjedajalec ne udeleži lokacijske obravnave, se šteje, da se z elaboratom in dokumentacijo ter načrtovanimi rešitvami strinja, ne glede na morebitne podane zahteve iz prejšnjega stavka, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000. Izdelovalec elaborata in odgovorni projektant dokumentacije upoštevata utemeljene predloge za spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev, če se z njimi strinjajo udeleženci lokacijske obravnave, ki bi jih te spremembe in dopolnitve zadevale.

5

·

(5) Služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave, ki ga sestavljajo tudi dokumentacija, elaborat in dokumentacija morebitnih usklajevanj po lokacijski obravnavi, ter ga v 15 dneh po lokacijski obravnavi in zaključenih usklajevanjih pošlje nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v sedmih dneh po prejemu zapisnika lokacijske obravnave tega potrdijo oziroma k njemu predložijo pripombe. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.

5

·

(5) Služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave, ki ga sestavljajo tudi dokumentacija, elaborat in dokumentacija morebitnih usklajevanj po lokacijski obravnavi, ter ga v 15 dneh po lokacijski obravnavi in zaključenih usklajevanjih pošlje nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v sedmih dneh po prejemu zapisnika lokacijske obravnave tega potrdijo oziroma k njemu predložijo pripombe. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.

6

·

(6) Usklajen zapisnik potrdijo občina, izdelovalec elaborata, služba za obnovo in odgovorni projektant dokumentacije. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k elaboratu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja iz 2. točke prvega odstavka 46. člena GZ-1 in se ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja in je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1.

6

·

(6) Usklajen zapisnik potrdijo občina, izdelovalec elaborata, služba za obnovo in odgovorni projektant dokumentacije. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k elaboratu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja iz 2. točke prvega odstavka 46. člena GZ-1 in se ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja in je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1.

7

·

(7) Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat in dokumentacija javno razgrneta za 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in lastniki sosednjih zemljišč.

7

·

(7) Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat in dokumentacija javno razgrneta za 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in lastniki sosednjih zemljišč.

8

·

(8) Občinski urbanist pripravi gradivo za obravnavo na občinskem svetu, ki vključuje tudi stališče do pripomb in predlogov javnosti ter usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave.

8

·

(8) Občinski urbanist pripravi gradivo za obravnavo na občinskem svetu, ki vključuje tudi stališče do pripomb in predlogov javnosti ter usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave.

9

·

(9) Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, in grafični prikaz območja širitve stavbnih zemljišč ali prikaz območja spremembe podrobnejše namenske rabe prostora z določitvijo nove podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev vključno z izvedbeno regulacijo prostora in grafičnim prikazom območja objektov za odstranitev za tiste objekte, za katere se določa nadomestitev s to lokacijsko preveritvijo.

9

·

(9) Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, in grafični prikaz območja širitve stavbnih zemljišč ali prikaz območja spremembe podrobnejše namenske rabe prostora z določitvijo nove podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev vključno z izvedbeno regulacijo prostora in grafičnim prikazom območja objektov za odstranitev za tiste objekte, za katere se določa nadomestitev s to lokacijsko preveritvijo.

10

·

(10) Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu. Elaborat se objavi na spletni strani občine in v prostorskem informacijskem sistemu.

10

·

(10) Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu. Elaborat se objavi na spletni strani občine in v prostorskem informacijskem sistemu.

11

·

(11) Kadar se območje stavbnih zemljišč iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena in območje iz tretjega odstavka 88. člena tega zakona nahajata v različnih občinah, se izdela en elaborat, ki obravnava vse lokacije na teh območjih. Postopek lokacijske obravnave vodi občina, v kateri je območje iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Občina, v kateri je območje iz tretjega odstavka 88. člena tega zakona, sodeluje v postopku lokacijske obravnave kot nosilec urejanja prostora. Vsaka občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi, ki se nanaša na območje njene občine.

11

·

(11) Kadar se območje stavbnih zemljišč iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena in območje iz tretjega odstavka 88. člena tega zakona nahajata v različnih občinah, se izdela en elaborat, ki obravnava vse lokacije na teh območjih. Postopek lokacijske obravnave vodi občina, v kateri je območje iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Občina, v kateri je območje iz tretjega odstavka 88. člena tega zakona, sodeluje v postopku lokacijske obravnave kot nosilec urejanja prostora. Vsaka občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi, ki se nanaša na območje njene občine.

1

−

(1) Ne glede na 138. člen ZUreP-3 se na prizadetem območju postopek lokacijske preveritve iz druge alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona vodi v skladu s tem členom.

1

+

(1) Ne glede na 138. člen ZUreP-3 se na prizadetem območju postopek lokacijske preveritve iz druge alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona vodi v skladu s tem členom.

2

·

(2) Postopek lokacijske preveritve se začne na pobudo Direkcije Republike Slovenije za vode, ki zagotovi tudi dokumentacijo in elaborat, ki ga izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.

2

·

(2) Postopek lokacijske preveritve se začne na pobudo Direkcije Republike Slovenije za vode, ki zagotovi tudi dokumentacijo in elaborat, ki ga izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.

3

−

(3) V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz druge alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom v 15 dneh od prejema elaborata.

3

+

(3) V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom in skladnost dokumentacije z elaboratom v 15 dneh od prejema elaborata in dokumentacije.

4

−

(4) Občina v sodelovanju z vladno službo za obnovo in Direkcijo Republike Slovenije za vode skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci praviloma na mestu vodne infrastrukture ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v roku iz prejšnjega stavka predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev ali predložijo mnenje, da k načrtovanim rešitvam nimajo pripomb. Nosilcu urejanja prostora ali mnenjedajalcu, ki je predložil mnenje brez pripomb, se ni treba udeležiti lokacijske obravnave.

4

+

(4) Občina v sodelovanju z službo za obnovo in Direkcijo Republike Slovenije za vode skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci, katerih vsebine se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve, praviloma na mestu vodne infrastrukture ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora ali mnenjedajalci se morajo udeležiti lokacijske obravnave, razen če so predložili mnenje brez pripomb. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci najmanj pet dni pred datumom lokacijske obravnave predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev ali če gradivu nasprotujejo z vidika skladnosti s predpisi iz svoje pristojnosti.

5

−

(5) Vladna služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave in ga pošlje vsem nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Ti v sedmih dneh potrdijo zapisnik lokacijske obravnave oziroma predložijo pripombe k zapisniku. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.

5

+

(5) Služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave, ki ga sestavljajo tudi dokumentacija, elaborat in dokumentacija morebitnih usklajevanj po lokacijski obravnavi ter ga v 15 dneh po lokacijski obravnavi in zaključenih usklajevanjih pošlje nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v sedmih dneh po prejemu zapisnika lokacijske obravnave tega potrdijo oziroma k njemu predložijo pripombe. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.

6

−

(6) Usklajen zapisnik potrdijo občina, izdelovalec elaborata, Direkcija Republike Slovenije za vode, vladna služba za obnovo in odgovorni projektant dokumentacije. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k elaboratu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja iz 2. točke prve alineje 46. člena GZ-1 in se ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja in je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1.

6

+

(6) Usklajen zapisnik potrdijo občina, izdelovalec elaborata, Direkcija Republike Slovenije za vode, služba za obnovo in odgovorni projektant dokumentacije. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k elaboratu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja iz 2. točke prve alineje 46. člena GZ-1 in se ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja in je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1.

7

·

(7) Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat in dokumentacija javno razgrneta za 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in lastniki sosednjih zemljišč.

7

·

(7) Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat in dokumentacija javno razgrneta za 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in lastniki sosednjih zemljišč.

8

·

(8) Občinski urbanist pripravi gradivo za obravnavo na občinskem svetu, ki vključuje tudi stališče do pripomb in predlogov javnosti in usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave.

8

·

(8) Občinski urbanist pripravi gradivo za obravnavo na občinskem svetu, ki vključuje tudi stališče do pripomb in predlogov javnosti in usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave.

9

·

(9) Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, grafični prikaz območja vodne infrastrukture z določitvijo namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.

9

·

(9) Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, grafični prikaz območja vodne infrastrukture z določitvijo namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.

10

·

(10) Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu. Elaborat se objavi na spletni strani občine in v prostorskem informacijskem sistemu.

10

·

(10) Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu. Elaborat se objavi na spletni strani občine in v prostorskem informacijskem sistemu.

+

11

+

(11) Kadar se načrtovani posegi nahajajo v več občinah, se izdela en elaborat, ki obravnava celotno obravnavano območje. Občine se sporazumejo, katera bo vodila postopek lokacijske obravnave, druge občine pa v njem sodelujejo kot nosilci urejanja prostora.

+

12

+

(12) Če se občine iz prejšnjega odstavka ne sporazumejo, katera bo vodila postopek lokacijske obravnave, ga vodi občina, v kateri je največji obseg načrtovanih posegov v prostor.

+

13

+

(13) Vsaka občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi, ki se nanaša na območje njene občine.

1

−

Ne glede na 139. člen ZUreP-3 za izvedbo lokacijske preveritve iz 12. člena tega zakona občina ne določi nadomestila stroškov lokacijske preveritve.

1

+

(1) Ne glede na 139. člen ZUreP-3 za izvedbo lokacijske preveritve iz 12. člena tega zakona občina ne določi nadomestila stroškov lokacijske preveritve.

+

2

+

(2) Strošek izdelave elaborata iz drugega odstavka 13. člena tega zakona se financira iz proračuna Republike Slovenije.

1

−

(1) Občina vključi sklep o lokacijski preveritvi, sprejet za namen iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, v OPN v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZUreP-3 ali ob spremembah in dopolnitvah OPN po 31. decembru 2028, če je bila pred tem vložena vsaj ena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Sklep o lokacijski preveritvi preneha veljati 31. decembra 2028, če do takrat ni bila vložena nobena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja .

1

+

(1) Občina vključi sklep o lokacijski preveritvi, sprejet za namen iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, v OPN v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZUreP-3 ali ob spremembah in dopolnitvah OPN po 31. decembru 2028, če je bila pred tem vložena vsaj ena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Sklep o lokacijski preveritvi preneha veljati 31. decembra 2028, če do takrat ni bila vložena nobena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja ali če je bilo do takrat zemljišče iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona odplačno odsvojeno.

2

·

(2) Sklep o lokacijski preveritvi, sprejet za namen iz druge alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, se vključi v OPN v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZUreP-3 ali ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN.

2

·

(2) Sklep o lokacijski preveritvi, sprejet za namen iz druge alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, se vključi v OPN v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZUreP-3 ali ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN.

1

·

(1) Ne glede na osmi odstavek 131.a člena ZUreP-3 se lahko sklep o pripravi OPPN za obnovo, ki je potreben zaradi načrtovanja prostorskih ureditev na prizadetem območju, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije tudi po izteku šestmesečnega roka od te nesreče, če se pri nadaljnjem razvoju območja zaradi geoloških, hidroloških, geomehanskih, infrastrukturnih, gospodarskih, urbanističnih, funkcionalnih, prostorskih ali okoljskih razmer to izkaže kot potrebno, vendar najpozneje do 4. avgusta 2026.

1

·

(1) Ne glede na osmi odstavek 131.a člena ZUreP-3 se lahko sklep o pripravi OPPN za obnovo, ki je potreben zaradi načrtovanja prostorskih ureditev na prizadetem območju, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije tudi po izteku šestmesečnega roka od te nesreče, če se pri nadaljnjem razvoju območja zaradi geoloških, hidroloških, geomehanskih, infrastrukturnih, gospodarskih, urbanističnih, funkcionalnih, prostorskih ali okoljskih razmer to izkaže kot potrebno, vendar najpozneje do 4. avgusta 2026.

2

·

(2) Če se z OPPN za obnovo načrtujejo območja iz tretjega odstavka 64. člena ZUreP-3, se lahko ne glede na tretji odstavek 64. člena ZUreP-3 urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve pridobijo tudi z alternativnimi oblikami natečaja.

2

·

(2) Če se z OPPN za obnovo načrtujejo območja iz tretjega odstavka 64. člena ZUreP-3, se lahko ne glede na tretji odstavek 64. člena ZUreP-3 urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve pridobijo tudi z alternativnimi oblikami natečaja.

3

·

(3) Ne glede na drugi stavek drugega odstavka 131.a člena ZUreP-3 se za območje, za katerega se sprejme OPPN za obnovo, šteje območje, na katerem se načrtujejo prostorske ureditve, potrebne zaradi obnove na območjih poplav in plazov.

3

·

(3) Ne glede na drugi stavek drugega odstavka 131.a člena ZUreP-3 se za območje, za katerega se sprejme OPPN za obnovo, šteje območje, na katerem se načrtujejo prostorske ureditve, potrebne zaradi obnove na območjih poplav in plazov.

4

·

(4) Nosilci urejanja prostora podajo mnenja k OPPN za obnovo v 30 dneh od prejema vloge. Če mnenja v tem času ne izdajo, se šteje, da nimajo pripomb k prostorskemu aktu, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območju Natura 2000.

4

·

(4) Nosilci urejanja prostora podajo mnenja k OPPN za obnovo v 30 dneh od prejema vloge. Če mnenja v tem času ne izdajo, se šteje, da nimajo pripomb k prostorskemu aktu, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območju Natura 2000.

5

−

(5) Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN za obnovo občina pripravi spremembe in dopolnitve OPN in jih sprejme v skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZUreP-3.

5

+

(5) Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN za obnovo občina pripravi spremembe in dopolnitve OPN in jih sprejme v skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZUreP-3. Občina spremembe in dopolnitve OPN lahko vnese v prostorski akt tudi ob prvi spremembi oziroma dopolnitvi OPN, vendar najpozneje do izteka roka iz 2. člena tega zakona.

1

−

Ne glede na prvi odstavek 240. člena ZUreP-3 se v primeru nadomestne gradnje in gradnje nadomestitvenega objekta komunalni prispevek v obsegu nadomeščenega objekta za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača.

1

+

Ne glede na prvi odstavek 240. člena ZUreP-3 se v primeru nadomestne gradnje in gradnje nadomestitvenega objekta komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača v obsegu objekta, ki se nadomešča. Komunalni prispevek v primerih iz prejšnjega stavka se ne plača niti, če nadomestitveni objekt in objekt, ki se nadomešča, nista v isti občini.

1

·

(1) Ne glede na 76. člen ZKN se parcelacija parcel za sanacijo infrastrukture in vodotokov na prizadetih območjih izvede brez predhodnega postopka ureditve meje pred delitvijo parcel.

1

·

(1) Ne glede na 76. člen ZKN se parcelacija parcel za sanacijo infrastrukture in vodotokov na prizadetih območjih izvede brez predhodnega postopka ureditve meje pred delitvijo parcel.

2

·

(2) Če se na podlagi obstoječih podatkov arhiva katastrskih meritev oceni, da je treba izvesti lokacijsko izboljšavo grafičnih podatkov katastra nepremičnin, se na prizadetih območjih parcelacije po tem členu izvedejo po predhodno izvedenem postopku lokacijske izboljšave grafičnih podatkov katastra nepremičnin.

2

·

(2) Če se na podlagi obstoječih podatkov arhiva katastrskih meritev oceni, da je treba izvesti lokacijsko izboljšavo grafičnih podatkov katastra nepremičnin, se na prizadetih območjih parcelacije po tem členu izvedejo po predhodno izvedenem postopku lokacijske izboljšave grafičnih podatkov katastra nepremičnin.

3

−

(3) Upravni del postopka parcelacije iz prvega odstavka tega člena izvede Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti, ko ji vladna služba za obnovo pošlje predlog za izvedbo parcelacije v skladu s tem členom. Ne glede na četrti odstavek 62. člena ZKN Geodetska uprava Republike Slovenije ne prekine postopka parcelacije po tem členu, če je predloženo dokazilo, da je začet sodni postopek za ureditev meje parcele.

3

+

(3) Upravni del postopka parcelacije iz prvega odstavka tega člena izvede Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti, ko ji služba za obnovo pošlje predlog za izvedbo parcelacije v skladu s tem členom. Ne glede na četrti odstavek 62. člena ZKN Geodetska uprava Republike Slovenije ne prekine postopka parcelacije po tem členu, če je predloženo dokazilo, da je začet sodni postopek za ureditev meje parcele.

4

·

(4) Inženirski del postopka parcelacije iz prvega odstavka tega člena izvede geodetsko podjetje s seznanitvijo lastnikov o novem stanju parcel brez mejne obravnave na terenu in brez označitve mej parcel v naravi. Nenavzočnost vabljenih lastnikov ali njihovo nestrinjanje z izvršeno parcelacijo po tem členu ne zadrži postopka vpisa sprememb glede novonastalih parcel v kataster nepremičnin. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji ne zadrži izvršitve te odločbe.

4

·

(4) Inženirski del postopka parcelacije iz prvega odstavka tega člena izvede geodetsko podjetje s seznanitvijo lastnikov o novem stanju parcel brez mejne obravnave na terenu in brez označitve mej parcel v naravi. Nenavzočnost vabljenih lastnikov ali njihovo nestrinjanje z izvršeno parcelacijo po tem členu ne zadrži postopka vpisa sprememb glede novonastalih parcel v kataster nepremičnin. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji ne zadrži izvršitve te odločbe.

5

−

(5) V postopku parcelacije po tem členu se pridobivajo in uporabljajo podatki, uporabljeni za izdelavo projektov sanacije cest in vodotokov, ali izdelani posnetki stanja po izvedeni sanaciji oziroma se podatki pridobivajo od vladne službe za obnovo.

5

+

(5) V postopku parcelacije po tem členu se pridobivajo in uporabljajo podatki, uporabljeni za izdelavo projektov sanacije cest in vodotokov, ali izdelani posnetki stanja po izvedeni sanaciji oziroma se podatki pridobivajo od službe za obnovo.

1

·

(1) Ne glede na drugi odstavek 93. člena ZKN Geodetska uprava Republike Slovenije zagotovi izdelavo elaborata za vpis podatkov o nadomestni stavbi ali nadomestitveni stavbi, zgrajeni zaradi odprave posledic poplav in plazov, v kataster nepremičnin po uradni dolžnosti, izda odločbo in izvede vpis podatkov o teh stavbah v kataster nepremičnin po uradni dolžnosti.

1

·

(1) Ne glede na drugi odstavek 93. člena ZKN Geodetska uprava Republike Slovenije zagotovi izdelavo elaborata za vpis podatkov o nadomestni stavbi ali nadomestitveni stavbi, zgrajeni zaradi odprave posledic poplav in plazov, v kataster nepremičnin po uradni dolžnosti, izda odločbo in izvede vpis podatkov o teh stavbah v kataster nepremičnin po uradni dolžnosti.

2

−

(2) Podatke o gradnji nadomestne stavbe ali nadomestitvene stavbe iz prejšnjega odstavka pridobi Geodetska uprava Republike Slovenije neposredno od subjektov, ki so investitorji nadomestne stavbe ali nadomestitvene stavbe, oziroma od vladne službe za obnovo. V. Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb

2

+

(2) Podatke o gradnji nadomestne stavbe ali nadomestitvene stavbe iz prejšnjega odstavka pridobi Geodetska uprava Republike Slovenije neposredno od subjektov, ki so investitorji nadomestne stavbe ali nadomestitvene stavbe, oziroma od službe za obnovo. V. Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb

1

·

(1) Ne glede na 27. člen ZDOIONUS nadomestnim stavbam ali nadomestitvenim stavbam, zgrajenim zaradi odprave posledic poplav in plazov, Geodetska uprava Republike Slovenije določi hišne številke po uradni dolžnosti.

1

·

(1) Ne glede na 27. člen ZDOIONUS nadomestnim stavbam ali nadomestitvenim stavbam, zgrajenim zaradi odprave posledic poplav in plazov, Geodetska uprava Republike Slovenije določi hišne številke po uradni dolžnosti.

2

−

(2) V postopku določitve hišne številke v skladu s tem členom se za nadomestne stavbe in nadomestitvene stavbe ne preverja izpolnjevanje pogoja iz četrtega odstavka 81. člena GZ-1 za stavbo, ki je dokončana in ima s strani vladne službe za obnovo predloženo pozitivno strokovno mnenje k projektni dokumentaciji izvedenih del.

2

+

(2) V postopku določitve hišne številke v skladu s tem členom se za nadomestne stavbe in nadomestitvene stavbe ne preverja izpolnjevanje pogoja iz četrtega odstavka 81. člena GZ-1 za stavbo, ki je dokončana in ima s strani službe za obnovo predloženo pozitivno strokovno mnenje k projektni dokumentaciji izvedenih del.

3

·

(3) Po določitvi hišne številke v skladu s tem členom Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti poskrbi za naročilo izdelave tablice s hišno številko, izdelava tablice s hišno številko pa se opravi na stroške Geodetske uprave Republike Slovenije. VI. Zakon o dajatvah za motorna vozila

3

·

(3) Po določitvi hišne številke v skladu s tem členom Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti poskrbi za naročilo izdelave tablice s hišno številko, izdelava tablice s hišno številko pa se opravi na stroške Geodetske uprave Republike Slovenije. VI. Zakon o dajatvah za motorna vozila

1

−

(1) Ne glede na prvi odstavek 50. člena in prvi odstavek 115. člena ZCes-2 v primeru nesporočenih ali pomanjkljivih podatkov o stanju mostov na občinskih javnih cestah na prizadetih območjih s strani občine, podatke pridobi oziroma dopolni vladna služba za obnovo. Z namenom vnosa pridobljenih podatkov v evidenco o javnih cestah in evidence o občinskih cestah, se podatki posredujejo občini, na območju katere so bili zbrani, in Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo.

1

+

(1) Ne glede na prvi odstavek 50. člena in prvi odstavek 115. člena ZCes-2 v primeru nesporočenih ali pomanjkljivih podatkov o stanju mostov na občinskih javnih cestah na prizadetih območjih s strani občine, podatke pridobi oziroma dopolni služba za obnovo. Z namenom vnosa pridobljenih podatkov v evidenco o javnih cestah in evidence o občinskih cestah, se podatki posredujejo občini, na območju katere so bili zbrani, in Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo.

2

−

(2) Vladna služba za obnovo pridobi podatke o stanju mostov na občinskih javnih cestah na prizadetih območjih najpozneje do 31. decembra 2024. IX. Zakon o javnem naročanju

2

+

(2) Služba za obnovo pridobi podatke o stanju mostov na občinskih javnih cestah na prizadetih območjih najpozneje do 31. decembra 2024. IX. Zakon o javnem naročanju

1

·

(1) Za namen odprave posledic poplav in plazov se kot agromelioraciji iz ZKZ štejeta tudi:

1

·

(1) Za namen odprave posledic poplav in plazov se kot agromelioraciji iz ZKZ štejeta tudi:

2

·

- sanacija manjših plazov kot zahtevna agromelioracija in

2

·

- sanacija manjših plazov kot zahtevna agromelioracija in

3

·

- odvoz naplavin in plavja s kmetijskih zemljišč za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v ponovno kmetijsko uporabo kot nezahtevna agromelioracija.

3

·

- odvoz naplavin in plavja s kmetijskih zemljišč za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v ponovno kmetijsko uporabo kot nezahtevna agromelioracija.

4

·

(2) Agromelioracija kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka je v javnem interesu.

4

·

(2) Agromelioracija kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka je v javnem interesu.

5

·

(3) Kot manjši plaz iz prve alineje prvega odstavka tega člena se šteje plaz, ki:

5

·

(3) Kot manjši plaz iz prve alineje prvega odstavka tega člena se šteje plaz, ki:

6

·

- je nastal na kmetijskem zemljišču in ne ogroža nobenega objekta;

6

·

- je nastal na kmetijskem zemljišču in ne ogroža nobenega objekta;

7

−

- obsega površino do 2000 m2,

7

+

- obsega površino do 2000 m 2 ,

8

−

- obsega zdrs materiala do 2000 m3 in

8

+

- obsega zdrs materiala do 2000 m 3 in

9

·

- obsega globino do 2 m.

9

·

- obsega globino do 2 m.

10

·

(4) Vlogi za pridobitev odločbe o uvedbi agromelioracije iz prve alineje prvega odstavka tega člena je treba namesto priloge iz točke c) tretjega odstavka 79. člena ZKZ priložiti sanacijski načrt manjšega plazu, ki ga pripravijo geolog, hidrolog in pedolog.

10

·

(4) Vlogi za pridobitev odločbe o uvedbi agromelioracije iz prve alineje prvega odstavka tega člena je treba namesto priloge iz točke c) tretjega odstavka 79. člena ZKZ priložiti sanacijski načrt manjšega plazu, ki ga pripravijo geolog, hidrolog in pedolog.

11

·

(5) Če se ukrepi izvajajo na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se za odvoz naplavin iz druge alineje prvega odstavka tega člena predpisana soglasja in dovoljenja ne pridobivajo.

11

·

(5) Če se ukrepi izvajajo na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se za odvoz naplavin iz druge alineje prvega odstavka tega člena predpisana soglasja in dovoljenja ne pridobivajo.

1

−

(1) Ne glede na prvi odstavek 23. člena ZKZ ima prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča za namen nadomestne gradnje oziroma nadomestitvenih objektov iz tega zakona Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.

1

+

(1) Ne glede na 17. do 25.a člen ZKZ se za namen zagotovitve nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona nakup kmetijskih zemljišč lahko izvede s sklenitvijo neposredne pogodbe s smiselno uporabo prve alineje tretjega odstavka 52. člena ZSPDSLS-1, če je bil za območje predvidene gradnje nadomestitvenih objektov sprejet vsaj sklep o pripravi OPPN za obnovo, s katerim so natančno določena zemljišča, za katera se načrtuje sprememba namenske rabe prostora iz območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč. Za enak namen, kot je določeno v prejšnjem stavku, se s sklenitvijo neposredne pogodbe lahko izvede tudi nakup zemljišč, ki se jim je v skladu z OPPN za obnovo spremenila namenska raba prostora iz območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč.

2

−

(2) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije nakup kmetijskih zemljišč po tem členu izvede v imenu in za račun Republike Slovenije.

2

+

(2) Pristojna občina sklep iz prejšnjega odstavka ter v nadaljnjih fazah potrjeno gradivo OPPN za obnovo iz prejšnjega odstavka nemudoma posreduje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki nakup zemljišč iz prvega odstavka tega člena izvede v imenu in za račun Republike Slovenije po tem, ko vlada določi obseg kmetijskih zemljišč, ki so nujno potrebna za zagotovitev nadomestitvenih objektov.

3

−

(3) Sredstva za nakup kmetijskih zemljišč po tem členu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

3

+

(3) Nakup zemljišč iz prvega odstavka tega člena se izvede na podlagi odkupne cene na kvadratni meter zemljišča, ki se določi enotno za posamezno območje predvidene gradnje nadomestitvenih objektov, za katero je sprejet sklep iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: enotna odkupna cena). Enotna odkupna cena je določena s cenitvijo, ki jo izdela sodni cenilec ustrezne stroke, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja sodne cenilce, ali pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. Cenitev iz tega odstavka naroči Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka 327. člena ZUreP-3 se v cenitvi po tem odstavku in v postopku po 58.a členu tega zakona upošteva namenska raba prostora pred uveljavitvijo OPPN za obnovo iz prvega odstavka tega člena. Če so na zemljiščih iz prvega odstavka tega člena zgrajeni objekti oziroma na njih rastejo kmetijski pridelki, ki jih lastnik ne bo mogel pobrati, se njihova vrednost oceni z dodatno cenitvijo cenilca ustrezne stroke ter prišteje enotni odkupni ceni.

+

4

+

(4) Sredstva za nakup zemljišč iz prvega odstavka tega člena in z nakupom povezanih stroškov iz tega člena se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

+

5

+

(5) V OPPN za obnovo iz prvega odstavka tega člena mora biti območje stavbnih zemljišč razdeljeno v več funkcionalno zaokroženih območij in določena etapnost gradnje tako, da je pridobitev lastninske pravice na zemljišču za gradnjo nadomestitvenih objektov na naslednjem funkcionalno zaokroženem območju dovoljena šele po tem, ko so za vsa zemljišča na prejšnjem funkcionalno zaokroženem območju s fizičnimi ali pravnimi osebami iz drugega odstavka 4. člena tega zakona sklenjene pogodbe za pridobitev lastninske pravice na teh zemljiščih.

+

6

+

(6) Gradnja komunalne infrastrukture na območju, predvidenem za nadomestitveno gradnjo, se mora izvajati v skladu z etapnostjo gradnje posameznega funkcionalno zaokroženega območja iz prejšnjega odstavka.

+

7

+

(7) OPPN za obnovo iz prvega odstavka tega člena preneha veljati 31. decembra 2028, pri čemer se območja tistih zemljišč, glede katerih so sklenjene pogodbe iz petega odstavka tega člena in je za gradnjo na njih vložena popolna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestitveni objekt, vključijo v spremembe in dopolnitve OPN kot stavbna zemljišča. Za zemljišča, glede katerih ni sklenjenih pogodb iz petega odstavka tega člena in za gradnjo na njih ni vložene popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestitveni objekt do 31. decembra 2028, se namenska raba prostora v OPN ne spremeni.

+

8

+

(8) Ne glede na peti odstavek 17. člena tega zakona občina sprejme sklep o spremembah in dopolnitvah OPN iz prejšnjega odstavka najpozneje do 31. decembra 2028.

+

9

+

(9) Upravljavec zemljišč iz tega člena, ki so v lasti Republike Slovenije, je do njihove odsvojitve ali prenosa upravljanja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, razen če vlada s sklepom na predlog službe za obnovo določi drugega upravljavca teh zemljišč, ki je lahko le organ državne uprave.

+

1

+

(1) Za namen zagotovitve nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona se lahko zaradi odprave posledic poplav in plazov lastninska ali druga stvarna pravica na zemljiščih iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki so navedena v OPPN za obnovo iz prvega odstavka prejšnjega člena, odvzame ali omeji v javno korist.

+

2

+

(2) Šteje se, da je javna korist za zemljišča iz prejšnjega odstavka izkazana, če je gradnja nadomestitvenih objektov predvidena v OPPN za obnovo iz prvega odstavka prejšnjega člena ter se z njimi vzpostavlja zaokroženo naselje, pri čemer skupna površina teh zemljišč ne presega 20 odstotkov celotnega zaokroženega naselja, in vlada na predlog službe za obnovo sprejme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja nadomestitvenih objektov na teh zemljiščih nujno potrebna in v javno korist. Sklep iz prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

+

3

+

(3) Predlagatelj razlastitvenega postopka ter postopka za omejitev lastninske pravice je upravljavec zemljišč iz devetega odstavka prejšnjega člena.

+

4

+

(4) Predlagatelj razlastitvenega postopka iz prejšnjega odstavka lahko pred vložitvijo zahteve za razlastitev z lastnikom kmetijskega zemljišča ali zemljišča, ki se mu je v skladu z OPPN za obnovo spremenila namenska raba prostora iz območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč in katerega pridobitev je nujno potrebna v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, izvede pogajanja o odkupni ceni, pri čemer ponujena cena ne sme odstopati za več kot 20 odstotkov od enotne odkupne cene, kot je določena v cenitvi, izdelani v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.

+

5

+

(5) Razlastitev iz tega člena se izvede po nujnem razlastitvenem postopku v skladu z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice.

1

·

(1) Ne glede na drugi odstavek 4. člena ZSInv se spodbude dodelijo, če investicija izpolnjuje naslednje pogoje:

1

·

(1) Ne glede na drugi odstavek 4. člena ZSInv se spodbude dodelijo, če investicija izpolnjuje naslednje pogoje:

2

·

1. da je najnižja vrednost investicije:

2

·

1. da je najnižja vrednost investicije:

3

·

- 12.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti,

3

·

- 12.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti,

4

·

- 3.000.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje in opremo pomeni najmanj 50 odstotkov vrednosti investicije,

4

·

- 3.000.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje in opremo pomeni najmanj 50 odstotkov vrednosti investicije,

5

·

- 2.000.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti,

5

·

- 2.000.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti,

6

·

2. da ima investitor oziroma prejemnik spodbude v trenutku izplačila spodbude ustanovljeno gospodarsko družbo ali podružnico, ki je prejemnik spodbude, na prizadetih območjih,

6

·

2. da ima investitor oziroma prejemnik spodbude v trenutku izplačila spodbude ustanovljeno gospodarsko družbo ali podružnico, ki je prejemnik spodbude, na prizadetih območjih,

7

·

3. da neposredna škoda, ki je prejemniku spodbude nastala zaradi poplav in plazov na prizadetih območjih na premičnem oziroma nepremičnem premoženju v lasti prejemnika spodbude, presega 20 milijonov eurov, za kar prejemnik spodbude predloži cenilno poročilo,

7

·

3. da neposredna škoda, ki je prejemniku spodbude nastala zaradi poplav in plazov na prizadetih območjih na premičnem oziroma nepremičnem premoženju v lasti prejemnika spodbude, presega 20 milijonov eurov, za kar prejemnik spodbude predloži cenilno poročilo,

8

−

4. da investitor odda vlogo za dodelitev investicijske spodbude najpozneje do 31. decembra 2024,

8

+

4. da investitor odda vlogo za dodelitev investicijske spodbude najpozneje do 31. decembra 2025,

9

·

5. da je iz vloge razvidno, da bo prejemnik spodbude najpozneje v treh letih po zaključku investicije ohranil najmanj povprečno število zaposlenih iz obdobja 12 mesecev pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje treh let,

9

·

5. da je iz vloge razvidno, da bo prejemnik spodbude najpozneje v treh letih po zaključku investicije ohranil najmanj povprečno število zaposlenih iz obdobja 12 mesecev pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje treh let,

10

·

6. da je nameravana gradnja objektov za izvedbo investicije določena na lokaciji, ki je skladna s prostorskim aktom, kar je razvidno iz priloženega mnenja samoupravne lokalne skupnosti,

10

·

6. da je nameravana gradnja objektov za izvedbo investicije določena na lokaciji, ki je skladna s prostorskim aktom, kar je razvidno iz priloženega mnenja samoupravne lokalne skupnosti,

11

·

7. da je investicija izvedena na območju, ki ni poplavno ogroženo, kar investitor obrazloži v vlogi,

11

·

7. da je investicija izvedena na območju, ki ni poplavno ogroženo, kar investitor obrazloži v vlogi,

12

·

8. da je za investicijo izkazana ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost investicije in

12

·

8. da je za investicijo izkazana ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost investicije in

13

·

9. da je iz vloge razvidno, da se bo investicija začela izvajati v šestih mesecih po sklenitvi pogodbe o dodelitvi subvencije.

13

·

9. da je iz vloge razvidno, da se bo investicija začela izvajati v šestih mesecih po sklenitvi pogodbe o dodelitvi subvencije.

14

·

(2) Vloge za spodbude iz prvega odstavka tega člena se obravnavajo prednostno glede na vloge za spodbude iz drugega odstavka 4. člena ZSInv.

14

·

(2) Vloge za spodbude iz prvega odstavka tega člena se obravnavajo prednostno glede na vloge za spodbude iz drugega odstavka 4. člena ZSInv.

15

·

(3) Prejemnik spodbude iz prvega odstavka tega člena lahko del dejavnosti izvaja v dodatnem objektu, ki se zgradi na drugi lokaciji, ki ni na prizadetem območju, za katero ni potrebno nadomeščanje zemljišča v okviru občine. Obstoječega objekta pa ni potrebno odstraniti, če omogoča izvajanje druge dejavnosti v omejenem in na naravne nesreče prilagojenem obsegu. XXII. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Stanovanjski zakon

15

·

(3) Prejemnik spodbude iz prvega odstavka tega člena lahko del dejavnosti izvaja v dodatnem objektu, ki se zgradi na drugi lokaciji, ki ni na prizadetem območju, za katero ni potrebno nadomeščanje zemljišča v okviru občine. Obstoječega objekta pa ni potrebno odstraniti, če omogoča izvajanje druge dejavnosti v omejenem in na naravne nesreče prilagojenem obsegu. XXII. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Stanovanjski zakon

1

−

Ne glede na 150. člen ZV-1 za vzdrževanje ali manjšo rekonstrukcijo prizadetega objekta iz drugega odstavka 25. člena tega zakona, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, ni treba pridobiti vodnega soglasja. XXV. Zakon o ohranjanju narave

1

+

Ne glede na 150. člen ZV-1 za vzdrževanje ali manjšo rekonstrukcijo prizadetega objekta iz drugega odstavka 25. člena tega zakona, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, ni treba pridobiti vodnega soglasja. XXIV.a Zakon o divjadi in lovstvu

+

1

+

(1) Ne glede na četrti odstavek 33. člena ZDLov-1 se začasni ukrepi iz 91. člena tega zakona na zemljiščih iz četrtega odstavka 33. člena ZDLov-1 lahko izvajajo tudi v času gnezdenja ptic na podlagi predhodnih mnenj upravljavca lovišča in Zavoda za gozdove Slovenije, ki sta zavezujoči.

+

2

+

(2) Za začasne ukrepe iz prejšnjega odstavka upravljavec lovišča in Zavod za gozdove Slovenije izdata mnenji v 15 dneh od prejema popolne vloge za izdajo mnenj.

+

3

+

(3) Če v roku iz prejšnjega odstavka mnenje iz prvega odstavka tega člena ni izdano, se šteje, da je mnenje pristojnega organa pozitivno. XXV. Zakon o ohranjanju narave

1

−

Ne glede na 101.d, 104., 104.a in 105. člen ZON za odpravo škode na objektih, prizadetih v poplavah in plazovih, ki se izvaja z vzdrževanjem ali manjšo rekonstrukcijo objekta, kot to opredeljuje zakon, ki ureja graditev objektov, ni treba izvesti presoje sprejemljivosti in pridobiti mnenj, soglasij, dovoljenj ali drugih odobritev za posege v naravo. ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI I. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU IZVAJANJA PROGRAMOV DUŠEVNEGA ZDRAVJA IN NUDENJA PSIHOSOCIALNE POMOČI

1

+

Ne glede na 101.d, 104., 104.a in 105. člen ZON za odpravo škode na objektih, prizadetih v poplavah in plazovih, ki se izvaja z vzdrževanjem ali manjšo rekonstrukcijo objekta, kot to opredeljuje zakon, ki ureja graditev objektov, ni treba izvesti presoje sprejemljivosti in pridobiti mnenj, soglasij, dovoljenj ali drugih odobritev za posege v naravo. XXVI. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

+

1

+

Ne glede na 2. člen ZSKZ lahko sklad v imenu in za račun Republike Slovenije pridobiva in gospodari tudi s stavbnimi zemljišči, ki se v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti nahajajo na območju, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona.

+

1

+

Ne glede na prvi odstavek 16.b člena ZSKZ lahko sklad na območju, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona, za namen gradnje gospodarske javne infrastrukture v last občine brezplačno odsvoji nepremično premoženje, s katerim gospodari, če je v skladu s prostorskim izvedbenim aktom na navedenem nepremičnem premoženju predvidena gradnja gospodarske javne infrastrukture. ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI I. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU IZVAJANJA PROGRAMOV DUŠEVNEGA ZDRAVJA IN NUDENJA PSIHOSOCIALNE POMOČI

1

−

(1) Za zavarovanje predplačil na podlagi odločb, ki se nosilcem kmetijskih gospodarstev izdajo na podlagi 17. ali 18. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020, jamči Republika Slovenija. Jamstvo Republike Slovenije se šteje za enakovrednega garanciji iz prvega odstavka 63. člena Uredbe 1305/2013/EU.

1

+

(1) Za zavarovanje predplačil na podlagi odločb, ki se nosilcem kmetijskih gospodarstev izdajo na podlagi 17. ali 18. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU ) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020, jamči Republika Slovenija. Jamstvo Republike Slovenije se šteje za enakovrednega garanciji iz prvega odstavka 63. člena Uredbe 1305/2013/EU .

2

·

(2) Jamstva za predplačila se izdajo nosilcem kmetijskih gospodarstev iz prejšnjega odstavka, ki so utrpela škodo zaradi poplav in plazov.

2

·

(2) Jamstva za predplačila se izdajo nosilcem kmetijskih gospodarstev iz prejšnjega odstavka, ki so utrpela škodo zaradi poplav in plazov.

3

·

(3) Če znesek dejanskih izdatkov na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena dodeljene podpore ne preseže zneska predplačila, Republika Slovenija izplača razliko med višino dejanskih izdatkov in višino izplačanega predplačila Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

3

·

(3) Če znesek dejanskih izdatkov na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena dodeljene podpore ne preseže zneska predplačila, Republika Slovenija izplača razliko med višino dejanskih izdatkov in višino izplačanega predplačila Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

4

·

(4) Jamstvo se sprosti, ko Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ugotovi, da je znesek dejanskih izdatkov na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena dodeljene podpore presegel znesek predplačila.

4

·

(4) Jamstvo se sprosti, ko Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ugotovi, da je znesek dejanskih izdatkov na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena dodeljene podpore presegel znesek predplačila.

5

·

(5) Skupni znesek jamstev za predplačila nosilcem kmetijskih gospodarstev po tem členu znaša 7,053 milijonov eurov.

5

·

(5) Skupni znesek jamstev za predplačila nosilcem kmetijskih gospodarstev po tem členu znaša 7,053 milijonov eurov.

1

·

(1) Minister, pristojen za prostor, s sklepom imenuje koordinacijsko skupino. Člani koordinacijske skupine so predstavniki državnih mnenjedajalcev in državnih nosilcev urejanja, ki sodelujejo pri pripravi projektov in prostorskih aktov. Koordinacijsko skupino vodi državni sekretar ministrstva, pristojnega za prostor.

1

·

(1) Minister, pristojen za prostor, s sklepom imenuje koordinacijsko skupino. Člani koordinacijske skupine so predstavniki državnih mnenjedajalcev in državnih nosilcev urejanja, ki sodelujejo pri pripravi projektov in prostorskih aktov. Koordinacijsko skupino vodi državni sekretar ministrstva, pristojnega za prostor.

2

·

(2) Investicije, pomembne za odpravo posledic poplav in plazov, so investicije, ki jih izvajajo investitorji, ki so državni organi, in organizacije ter investitorji državne infrastrukture zlasti na področju prometne, vodne, okoljske, energetske in druge infrastrukture, kulture, gospodarstva, zdravstva, vzgoje, izobraževanja, znanosti, športa, javne uprave, obrambe, stanovanjske gradnje (v nadaljnjem besedilu: investicije).

2

·

(2) Investicije, pomembne za odpravo posledic poplav in plazov, so investicije, ki jih izvajajo investitorji, ki so državni organi, in organizacije ter investitorji državne infrastrukture zlasti na področju prometne, vodne, okoljske, energetske in druge infrastrukture, kulture, gospodarstva, zdravstva, vzgoje, izobraževanja, znanosti, športa, javne uprave, obrambe, stanovanjske gradnje (v nadaljnjem besedilu: investicije).

3

·

(3) Za pospešitev izvedbe investicij opravlja koordinacijska skupina naslednje naloge:

3

·

(3) Za pospešitev izvedbe investicij opravlja koordinacijska skupina naslednje naloge:

4

·

- koordinira pridobitev in uskladitev mnenj in odobritev, ki so pogoj za izvedbo investicije, v času priprave dokumentacije;

4

·

- koordinira pridobitev in uskladitev mnenj in odobritev, ki so pogoj za izvedbo investicije, v času priprave dokumentacije;

5

·

- spremlja pripravo državnih prostorskih aktov, s katerimi se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbena regulacija prostora za realizacijo investicij, ter koordinira pridobivanje mnenj državnih nosilcev urejanja prostora in njihovo usklajevanje, če jih pripravljavec ni mogel uskladiti.

5

·

- spremlja pripravo državnih prostorskih aktov, s katerimi se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbena regulacija prostora za realizacijo investicij, ter koordinira pridobivanje mnenj državnih nosilcev urejanja prostora in njihovo usklajevanje, če jih pripravljavec ni mogel uskladiti.

6

−

(4) Predlog investicije skupaj z obrazložitvijo pošlje na koordinacijsko skupino ministrstvo, v katerega pristojnost spada posamezna investicija, ali vladna služba za obnovo. Če predlog investicije ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena vodja koordinacijske skupine o tem obvesti predlagatelja. Če predlog investicije izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka tega člena, koordinacijska skupina začne izvajati naloge iz prejšnjega odstavka najpozneje v 14 dneh od prejema predloga investicije in najpozneje v 30 dneh od prejema predloga investicije poda predlog o možni rešitvi za uskladitev mnenj oziroma soglasij.

6

+

(4) Predlog investicije skupaj z obrazložitvijo pošlje na koordinacijsko skupino ministrstvo, v katerega pristojnost spada posamezna investicija, ali služba za obnovo. Če predlog investicije ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena vodja koordinacijske skupine o tem obvesti predlagatelja. Če predlog investicije izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka tega člena, koordinacijska skupina začne izvajati naloge iz prejšnjega odstavka najpozneje v 14 dneh od prejema predloga investicije in najpozneje v 30 dneh od prejema predloga investicije poda predlog o možni rešitvi za uskladitev mnenj oziroma soglasij.

7

·

(5) Koordinacijska skupina opravlja naloge iz druge alineje tretjega odstavka tega člena tudi za občinske prostorske akte, s katerimi se določa izvedbena regulacija prostora in načrtujejo prostorske ureditve, za realizacijo ureditev, pomembnih zaradi odprave posledic poplav in plazov, ter koordinira pridobivanje mnenj državnih nosilcev urejanja prostora in njihovo usklajevanje, če občina tega ni mogla uskladiti.

7

·

(5) Koordinacijska skupina opravlja naloge iz druge alineje tretjega odstavka tega člena tudi za občinske prostorske akte, s katerimi se določa izvedbena regulacija prostora in načrtujejo prostorske ureditve, za realizacijo ureditev, pomembnih zaradi odprave posledic poplav in plazov, ter koordinira pridobivanje mnenj državnih nosilcev urejanja prostora in njihovo usklajevanje, če občina tega ni mogla uskladiti.

8

·

(6) Predlog za obravnavo občinskega prostorskega akta iz prejšnjega odstavka pošlje na koordinacijsko skupino občina. Če občinski prostorski akt ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka vodja koordinacijske skupine o tem obvesti občino. Če predlog izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka koordinacijska skupina začne izvajati koordiniranje pridobivanja mnenj državnih nosilcev urejanja prostora in njihovo usklajevanje najpozneje v 14 dneh od prejema predloga občinskega prostorskega akta in najpozneje v 30 dneh od prejema predloga občinskega prostorskega akta poda predlog o možni rešitvi za uskladitev mnenj.

8

·

(6) Predlog za obravnavo občinskega prostorskega akta iz prejšnjega odstavka pošlje na koordinacijsko skupino občina. Če občinski prostorski akt ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka vodja koordinacijske skupine o tem obvesti občino. Če predlog izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka koordinacijska skupina začne izvajati koordiniranje pridobivanja mnenj državnih nosilcev urejanja prostora in njihovo usklajevanje najpozneje v 14 dneh od prejema predloga občinskega prostorskega akta in najpozneje v 30 dneh od prejema predloga občinskega prostorskega akta poda predlog o možni rešitvi za uskladitev mnenj.

1

·

(1) Gradnja nadomestitvenih objektov se praviloma usmerja na obstoječa stavbna zemljišča v poselitvenih območjih, ki niso poplavno ogrožena.

1

·

(1) Gradnja nadomestitvenih objektov se praviloma usmerja na obstoječa stavbna zemljišča v poselitvenih območjih, ki niso poplavno ogrožena.

2

−

(2) Lokacije nadomestitvenih stavb se ne načrtujejo na območjih, ogroženih zaradi zemeljskih ali hribinskih plazov, erozije ali zaradi poplav, ne glede na stopnjo njihove poplavne ogroženosti.

2

+

(2) Lokacije nadomestitvenih stavb se ne načrtujejo na območjih, ogroženih zaradi zemeljskih ali hribinskih plazov, erozije ali zaradi poplav, ne glede na stopnjo njihove poplavne ogroženosti, razen v primeru, da se pri projektiranju predvidi ukrepe, ki bodo zagotovili, da nadomestitvena gradnja do pridobitve uporabnega dovoljena ne bo več poplavno ogrožena, če mnenjedajalec, pristojen za področje urejanja voda, in mnenjedajalec, pristojen za področje plazov, ugotovita, da je to možno.

3

−

(3) Če je zaradi gradnje nadomestitvenih objektov treba sprejeti nov občinski prostorski izvedbeni akt ali spremembe in dopolnitve veljavnega prostorskega akta, se v tem prostorskem aktu na območjih, določenih v sklepu vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona, določi izvedbena regulacija prostora, ki je sprejemljiva glede na ogroženost zaradi poplav, erozije ter zemeljskih ali hribinskih plazov.

3

+

(3) Če je zaradi gradnje nadomestitvenih objektov treba sprejeti nov občinski prostorski izvedbeni akt ali spremembe in dopolnitve veljavnega prostorskega akta, se v tem prostorskem aktu na območjih, določenih v sklepu vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona, določi izvedbena regulacija prostora, ki je sprejemljiva glede na ogroženost zaradi poplav, erozije ter zemeljskih ali hribinskih plazov. Izvedbena regulacija prostora se lahko določi tudi za širše območje, kot ga določa sklep vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona, če gre za območje, ki je povezano z nepremičninami iz teh sklepov.

4

−

(4) Za pripravo prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka se uporabijo vsi razpoložljivi podatki in že izdelane strokovne podlage.

4

+

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za namen določitve izvedbene regulacije iz prejšnjega odstavka sprejme samostojen občinski prostorski izvedbeni akt.

5

−

(5) Nosilci urejanja prostora predložijo mnenje k prostorskemu aktu iz tretjega odstavka tega člena v 30 dneh od prejema vloge. Če mnenja v tem času ne izdajo, se šteje, da nimajo pripomb k prostorskemu aktu, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območje Natura 2000.

5

+

(5) Za pripravo prostorskih aktov iz tretjega odstavka tega člena se uporabijo vsi razpoložljivi podatki in že izdelane strokovne podlage.

+

6

+

(6) Nosilci urejanja prostora predložijo mnenje k prostorskemu aktu iz tretjega odstavka tega člena v 30 dneh od prejema vloge, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. Če mnenja v tem času ne izdajo, se šteje, da nimajo pripomb k prostorskemu aktu, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območje Natura 2000.

+

7

+

(7) Na območju objektov, ki se odstranijo na podlagi sklepa vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona, do sprejetja novih prostorskih izvedbenih aktov ali spremenjenih in dopolnjenih veljavnih prostorskih izvedbenih aktov velja prepoved gradnje objektov, razen objektov, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, ki jih ni mogoče izvesti drugje.

1

−

(1) Vladna služba za obnovo uredi odstranitev objektov iz 151.c člena ZIUOPZP in 87. člena tega zakona v enem letu od pridobitve lastninske pravice in posesti države. Stroški odstranitve se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

1

+

(1) Služba za obnovo uredi odstranitev objektov iz 151.c člena ZIUOPZP in 87. člena tega zakona v enem letu od pridobitve lastninske pravice in posesti države. Stroški odstranitve se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

2

·

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se odstranitev objekta izvede v treh mesecih od izselitve oseb, ki na lastno odgovornost bivajo v objektu v skladu z drugim odstavkom 23. člena tega zakona. XIII. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU STROŠKOV IZVEDBE PRIKLJUČKOV NADOMESTITVENIH OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO

2

·

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se odstranitev objekta izvede v treh mesecih od izselitve oseb, ki na lastno odgovornost bivajo v objektu v skladu z drugim odstavkom 23. člena tega zakona. XIII. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU STROŠKOV IZVEDBE PRIKLJUČKOV NADOMESTITVENIH OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO

1

−

Ne glede na 3. točko tretjega odstavka 22. člena ZVO-2 se odstranjeno plavje in odvzete naplavine, ki so odvzete v okviru izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda in niso onesnažene z nevarnimi snovmi, lahko uporabijo v svojem prvotnem stanju za gradnjo na drugem kraju, kot so bile odvzete, če gre za sanacijo iz 91. člena tega zakona ali za vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture na prizadetih območjih. XVI. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU VODNEGA POVRAČILA

1

+

Ne glede na 3. točko tretjega odstavka 22. člena ZVO-2 se odstranjeno plavje in odvzete naplavine, ki so odvzete v okviru izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in niso onesnažene z nevarnimi snovmi, lahko uporabijo v svojem prvotnem stanju za gradnjo na drugem kraju, kot so bili odvzeti, če gre za:

+

2

+

- sanacijo iz 91. člena tega zakona,

+

3

+

- gradnjo ali vzdrževanje vodne infrastrukture na prizadetih območjih ali

+

4

+

- vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture na prizadetih območjih. XVI. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU VODNEGA POVRAČILA

1

·

(1) Z namenom odprave posledic naravnih nesreč in spodbujanja regionalnega razvoja na prizadetih območjih vlada sprejme program ukrepov razvojnih spodbud na področju gospodarskega, okoljskega, družbenega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov. Program ukrepov razvojnih spodbud pripravi ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance. S programom se določijo ukrepi, časovni in finančni okvir ukrepov ter spremljanje izvajanja programa. O izvajanju programa ukrepov razvojnih spodbud ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, najmanj enkrat letno poroča vladi.

1

·

(1) Z namenom odprave posledic naravnih nesreč in spodbujanja regionalnega razvoja na prizadetih območjih vlada sprejme program ukrepov razvojnih spodbud na področju gospodarskega, okoljskega, družbenega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov. Program ukrepov razvojnih spodbud pripravi ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance. S programom se določijo ukrepi, časovni in finančni okvir ukrepov ter spremljanje izvajanja programa. O izvajanju programa ukrepov razvojnih spodbud ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, najmanj enkrat letno poroča vladi.

2

·

(2) Ukrepe razvojnih spodbud izvajajo ministrstva, regionalne razvojne agencije, območna razvojna partnerstva in javni skladi.

2

·

(2) Ukrepe razvojnih spodbud izvajajo ministrstva, regionalne razvojne agencije, območna razvojna partnerstva in javni skladi.

3

−

(3) Upravičenci do spodbud so lahko občine, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost.

3

+

(3) S sredstvi, zagotovljenimi za ukrepe razvojnih spodbud, se lahko financirajo tudi investicije v stvarno premoženje, ki je v lasti države.

4

−

(4) Za ukrepe razvojnih spodbud, določene s programom ukrepov razvojnih spodbud, se upravičenci izberejo na podlagi javnega razpisa, v skladu s predpisi s področja javnih financ.

4

+

(4) Upravičenci do spodbud so lahko občine, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost.

5

−

(5) Kadar imajo ukrepi značaj državnih pomoči, se dodeljujejo v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči. Merila in pogoji dodeljevanja državnih pomoči se določijo v programu ukrepov razvojnih spodbud. XX. ZAČASNI UKREP POROŠTVA DRŽAVE ZA KREDITE IN SUBVENCIJA POGODBENE OBRESTNE MERE

5

+

(5) Za ukrepe razvojnih spodbud, določene s programom ukrepov razvojnih spodbud, se upravičenci izberejo na podlagi javnega razpisa, v skladu s predpisi s področja javnih financ.

+

6

+

(6) Ne glede na prejšnji odstavek se sredstva za ukrepe razvojnih spodbud iz tretjega odstavka tega člena zagotovijo brez javnega razpisa.

+

7

+

(7) Kadar imajo ukrepi značaj državnih pomoči, se dodeljujejo v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči. Merila in pogoji dodeljevanja državnih pomoči se določijo v programu ukrepov razvojnih spodbud. XX. ZAČASNI UKREP POROŠTVA DRŽAVE ZA KREDITE IN SUBVENCIJA POGODBENE OBRESTNE MERE

6

·

1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE POGLAVJA

8

·

1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE POGLAVJA

1

·

(1) Poroštva po tem zakonu se lahko izdajo bankam za zavarovanje obveznosti glavnice iz na novo najetih kreditov polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, najetih pri bankah za obnovo ali nadomestitev doma zaradi poplav in plazov (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec).

1

·

(1) Poroštva po tem zakonu se lahko izdajo bankam za zavarovanje obveznosti glavnice iz na novo najetih kreditov polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, najetih pri bankah za obnovo ali nadomestitev doma zaradi poplav in plazov (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec).

2

·

(2) Za obnovo oziroma nadomestitev doma se za namene tega zakona šteje odprava neposredne škode na nepremičnini, ki je v lasti kreditojemalca, in na kateri ima prijavljeno stalno prebivališče ter je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival. Odprava škode se izvaja z rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo ali vzdrževanjem objekta, kot to opredeljuje zakon, ki ureja graditev objektov. Za nadomestitev doma se šteje lastna gradnja nadomestitvenega objekta na drugi lokaciji oziroma nadomestnega objekta.

2

·

(2) Za obnovo oziroma nadomestitev doma se za namene tega zakona šteje odprava neposredne škode na nepremičnini, ki je v lasti kreditojemalca, in na kateri ima prijavljeno stalno prebivališče ter je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival. Odprava škode se izvaja z rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo ali vzdrževanjem objekta, kot to opredeljuje zakon, ki ureja graditev objektov. Za nadomestitev doma se šteje lastna gradnja nadomestitvenega objekta na drugi lokaciji oziroma nadomestnega objekta.

3

−

(3) Posamezni kreditojemalec sme za financiranje obnove ali nadomestitve doma najeti le en kredit s poroštvom po tem zakonu.

3

+

(3) Posamezni kreditojemalec sme sam ali skupaj z ožjimi družinskimi člani, ki imajo na kreditojemalčevi poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma z listinskimi dokazi ali pričami izkažejo, da so neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebivali skupaj s kreditojemalcem, za financiranje obnove ali nadomestitve doma najeti le en kredit s poroštvom po tem zakonu. Za ožje družinske člane se za namen te določbe štejejo osebe, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo.

4

·

(4) Opredelitev namena kredita in izjava pogodbenih strank glede izpolnjevanja pogojev iz tega zakona sta del kreditne pogodbe.

4

·

(4) Opredelitev namena kredita in izjava pogodbenih strank glede izpolnjevanja pogojev iz tega zakona sta del kreditne pogodbe.

5

−

(5) Črpanje sredstev kredita je namensko in kreditojemalec porabo sredstev dokazuje s pisnimi dokazili. S sredstvi kredita je mogoča tudi refundacija že plačanih računov, iz katerih izhaja, da sta bila blago ali storitev uporabljena za obnovo v poplavah in plazovih prizadete nepremičnine, ki je predmet financiranja s kreditom po tem zakonu. V primeru nadomestitve mora iz kreditne pogodbe izhajati, da se sredstva kredita nakazujejo namensko, na podlagi izdanih računov, izrecno na transakcijske račune prodajalcev, izvajalcev, podizvajalcev oziroma dobaviteljev.

5

+

(5) Črpanje sredstev kredita je namensko in kreditojemalec porabo sredstev dokazuje s pisnimi dokazili. S sredstvi kredita je mogoča tudi refundacija že plačanih računov. V primeru nadomestitve mora iz kreditne pogodbe izhajati, da se sredstva kredita nakazujejo namensko, na podlagi izdanih računov, izrecno na transakcijske račune prodajalcev, izvajalcev, podizvajalcev oziroma dobaviteljev, razen v primeru refundacije, ko se sredstva nakažejo na transakcijski račun kreditojemalca.

6

·

(6) Vsota zneska kredita za obnovo doma po tem zakonu in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter prejetih javnih sredstev za odpravo posledic poplav in plazov za isto škodo ne sme biti večja od dejanske škode, ki so jo v skladu z veljavno metodologijo ugotovile in popisale občinske komisije ter jo je potrdila Državna komisija za oceno škode. Kreditojemalec mora vlogi za kredit priložiti dokazilo o višini dejanske škode, izjavo glede višine prejetih donacij in nepovratnih javnih sredstev ter glede višine prejetih sredstev izplačil zavarovalnih zneskov za isto škodo, ob črpanju kredita pa mora banki predložiti še dokumentacijo, iz katere so razvidni stroški, ki so financirani s kreditom po tem zakonu.

6

·

(6) Vsota zneska kredita za obnovo doma po tem zakonu in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter prejetih javnih sredstev za odpravo posledic poplav in plazov za isto škodo ne sme biti večja od dejanske škode, ki so jo v skladu z veljavno metodologijo ugotovile in popisale občinske komisije ter jo je potrdila Državna komisija za oceno škode. Kreditojemalec mora vlogi za kredit priložiti dokazilo o višini dejanske škode, izjavo glede višine prejetih donacij in nepovratnih javnih sredstev ter glede višine prejetih sredstev izplačil zavarovalnih zneskov za isto škodo, ob črpanju kredita pa mora banki predložiti še dokumentacijo, iz katere so razvidni stroški, ki so financirani s kreditom po tem zakonu.

7

·

(7) Vsota zneska kredita za nadomestitev doma po tem zakonu in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter prejetih javnih sredstev za odpravo posledic poplav in plazov za isto škodo, ne sme biti večja od predračunske vrednosti gradbenih del nadomestitvenega objekta. Kreditojemalec mora vlogi za kredit priložiti dokumentacijo, iz katere je razvidna vrednost nadomestitvenega objekta, ki bo financiran s kreditom po tem zakonu, izjavo glede višine prejetih donacij in nepovratnih javnih sredstev ter glede višine prejetih sredstev izplačil zavarovalnih zneskov za isto škodo.

7

·

(7) Vsota zneska kredita za nadomestitev doma po tem zakonu in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter prejetih javnih sredstev za odpravo posledic poplav in plazov za isto škodo, ne sme biti večja od predračunske vrednosti gradbenih del nadomestitvenega objekta. Kreditojemalec mora vlogi za kredit priložiti dokumentacijo, iz katere je razvidna vrednost nadomestitvenega objekta, ki bo financiran s kreditom po tem zakonu, izjavo glede višine prejetih donacij in nepovratnih javnih sredstev ter glede višine prejetih sredstev izplačil zavarovalnih zneskov za isto škodo.

+

8

+

(8) Banke iz prvega odstavka tega člena, ki sodelujejo v poroštveni shemi, morajo navedeno objaviti na svoji spletni strani in na vidnem mestu v vseh poslovalnicah ter obvestiti službo za obnovo, da jih uvrsti na objavljeni seznam sodelujočih bank.

1

·

(1) Poroštva po tem zakonu se lahko izdajajo za obveznosti iz naslova glavnice kredita kreditojemalcev iz na novo sklenjenega namenskega kredita s fiksno pogodbeno obrestno mero za obnovo ali nadomestitev doma z naslednjimi osnovnimi značilnostmi:

1

·

(1) Poroštva po tem zakonu se lahko izdajajo za obveznosti iz naslova glavnice kredita kreditojemalcev iz na novo sklenjenega namenskega kredita s fiksno pogodbeno obrestno mero za obnovo ali nadomestitev doma z naslednjimi osnovnimi značilnostmi:

2

−

1. glavnica kredita sme znašati največ 100.000 eurov;

2

+

1. glavnica kredita sme znašati največ 200.000 eurov;

3

−

2. ročnost posameznega kredita pomeni dobo odplačevanja kredita od zapadlosti prvega obroka do zapadlosti zadnjega obroka kredita, ki ne sme biti daljša od deset let oziroma skupaj z morebitnimi reprogrami ne daljša od 15 let;

3

+

2. ročnost posameznega kredita pomeni dobo odplačevanja kredita od zapadlosti prvega obroka do zapadlosti zadnjega obroka kredita, ki ne sme biti daljša od 20 let oziroma skupaj z morebitnim reprogramiranjem ne daljša od 25 let;

4

−

3. fiksna obrestna mera, ki mora biti nižja od trimesečnega EURIBOR na dan vloge za kredit ali ugodnejša od redne ponudbe banke, kar vse banka objavi na svojih spletnih straneh;

4

+

3. fiksna obrestna mera, ki mora biti vsaj 20 % nižja od trimesečnega EURIBOR na dan vloge za kredit in vsaj 10 % ugodnejša od redne ponudbe banke, kar vse banka objavi na svojih spletnih straneh;

5

·

4. omejitve glede fiksne obrestne mere se izpolnijo pred subvencijo obrestne mere;

5

·

4. omejitve glede fiksne obrestne mere se izpolnijo pred subvencijo obrestne mere;

6

·

5. kreditojemalec ne plača nobenih stroškov odobritve kredita, spremljave ali drugih stroškov, razen stroškov zavarovanja in izterjave;

6

·

5. kreditojemalec ne plača nobenih stroškov odobritve kredita, spremljave ali drugih stroškov, razen stroškov zavarovanja in izterjave;

7

·

6. valuta kredita je euro;

7

·

6. valuta kredita je euro;

8

·

7. terjatev banke iz kreditne pogodbe, zavarovana s poroštvom po tem zakonu, mora biti najmanj v enakem položaju kot terjatve banke iz morebitnih drugih pogodb do istega kreditojemalca;

8

·

7. terjatev banke iz kreditne pogodbe, zavarovana s poroštvom po tem zakonu, mora biti najmanj v enakem položaju kot terjatve banke iz morebitnih drugih pogodb do istega kreditojemalca;

9

·

8. iz kreditne pogodbe, ki jo skleneta banka in kreditojemalec, mora biti jasno in natančno razvidno, za katere namene je bil dan kredit, za katerega je izdano poroštvo;

9

·

8. iz kreditne pogodbe, ki jo skleneta banka in kreditojemalec, mora biti jasno in natančno razvidno, za katere namene je bil dan kredit, za katerega je izdano poroštvo;

10

·

9. banka prednosti in koristi, ki jih pridobi s poroštvom po tem zakonu, v celoti prenese na kreditojemalce.

10

·

9. banka prednosti in koristi, ki jih pridobi s poroštvom po tem zakonu, v celoti prenese na kreditojemalce.

11

−

(2) Terjatev po kreditni pogodbi, zavarovani s poroštvom države po tem zakonu, mora biti zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, ki se financira s kreditom, na način, ki zagotavlja poplačilo terjatve, ali z zavarovalno polico.

11

+

(2) Terjatev po kreditni pogodbi, zavarovani s poroštvom države po tem zakonu, mora biti zavarovana z zastavno pravico na kateri koli nepremičnini, ki zagotavlja poplačilo terjatve, ali z zavarovalno polico.

12

·

(3) Kreditojemalci lahko nepremičnino, ki je predmet financiranja s kreditom po tem oddelku, odtujijo samo v primeru poplačila celotnega kredita. Prepoved se določi v kreditni pogodbi.

12

·

(3) Kreditojemalci lahko nepremičnino, ki je predmet financiranja s kreditom po tem oddelku, odtujijo samo v primeru poplačila celotnega kredita. Prepoved se določi v kreditni pogodbi.

1

−

(1) Republika Slovenija izdaja poroštva v višini 100 odstotkov glavnice, za kredite za obnovo doma po kreditnih pogodbah, sklenjenih v skladu s tem zakonom, najpozneje do vključno 30. junija 2024, in za kredite za nadomestitev doma po kreditnih pogodbah, sklenjenih v skladu s tem zakonom, najpozneje do vključno 31. decembra 2025. Poroštvo je izdano s sklenitvijo kreditne pogodbe, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu.

1

+

(1) Republika Slovenija izdaja poroštva v višini 100 odstotkov glavnice za kredite za obnovo doma in za kredite za nadomestitev doma po kreditnih pogodbah, sklenjenih v skladu s tem zakonom, najpozneje do vključno 31. decembra 2026. Poroštvo je izdano s sklenitvijo kreditne pogodbe, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu.

2

·

(2) Poroštvo po tem zakonu je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke.

2

·

(2) Poroštvo po tem zakonu je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke.

3

·

(3) Za poroštva po tem zakonu se uporabljajo določbe o poroštvu iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja, razen če ta zakon določa drugače.

3

·

(3) Za poroštva po tem zakonu se uporabljajo določbe o poroštvu iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja, razen če ta zakon določa drugače.

4

·

(4) V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije.

4

·

(4) V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije.

1

·

(1) Poroštvo v skladu s tem oddelkom je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke. Poroštvo za obveznosti iz naslova glavnice kredita je izdano s sklenitvijo kreditne pogodbe, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu.

1

·

(1) Poroštvo v skladu s tem oddelkom je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke. Poroštvo za obveznosti iz naslova glavnice kredita je izdano s sklenitvijo kreditne pogodbe, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu.

2

−

(2) Republika Slovenija prevzema poroštvo po tem zakonu za kreditojemalce, ki imajo namen uporabiti sredstva kredita za razvoj in, ki na dan 31. decembra 2022 niso šteli za podjetje v težavah, po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).

2

+

(2) Republika Slovenija prevzema poroštvo po tem zakonu za kreditojemalce, ki imajo namen uporabiti sredstva kredita za razvoj in, ki na dan 31. decembra 2022 niso šteli za podjetje v težavah, po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU ).

3

−

(3) Kreditojemalec se na dan 4. avgust 2023 ne sme šteti za neplačnika v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič dopolnjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/1578 z dne 20. aprila 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev zahtev za notranjo metodologijo ali zunanje vire, ki se uporabljajo v okviru notranjega modela tveganja neplačila za ocenjevanje verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu (UL L št. 193 z dne 1. 8. 2023, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU), pri čemer kreditojemalec na dan 4. avgust 2023 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa.

3

+

(3) Kreditojemalec se na dan 4. avgust 2023 ne sme šteti za neplačnika v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič dopolnjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/1578 z dne 20. aprila 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev zahtev za notranjo metodologijo ali zunanje vire, ki se uporabljajo v okviru notranjega modela tveganja neplačila za ocenjevanje verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu (UL L št. 193 z dne 1. 8. 2023, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU ), pri čemer kreditojemalec na dan 4. avgust 2023 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa.

4

·

(4) Republika Slovenija za gospodarske subjekte, ki so v skladu s Prilogo I Uredbe 651/2014/EU razvrščeni med mikro, mala ali srednja podjetja, izdaja poroštva v višini 80 odstotkov glavnice kredita iz prejšnjega člena, za preostale gospodarske subjekte pa v višini 50 odstotkov glavnice kredita iz prejšnjega člena.

4

·

(4) Republika Slovenija za gospodarske subjekte, ki so v skladu s Prilogo I Uredbe 651/2014/EU razvrščeni med mikro, mala ali srednja podjetja, izdaja poroštva v višini 80 odstotkov glavnice kredita iz prejšnjega člena, za preostale gospodarske subjekte pa v višini 50 odstotkov glavnice kredita iz prejšnjega člena.

5

·

(5) Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije je upravičena, če banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji.

5

·

(5) Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije je upravičena, če banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji.

6

·

(6) V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca za izpolnitev, za katere odgovarja Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije.

6

·

(6) V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca za izpolnitev, za katere odgovarja Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije.

7

·

(7) Za poroštva po tem zakonu se uporabljajo določbe o poroštvu iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja, razen če ta zakon določa drugače.

7

·

(7) Za poroštva po tem zakonu se uporabljajo določbe o poroštvu iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja, razen če ta zakon določa drugače.

1

·

(1) Za javna naročila, katerih naročnik je organ samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organ) in katerih predmet se nanaša na izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na cestni in komunalni infrastrukturi ali izvajanju geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari, namenjene za obnovo in razvoj na prizadetih območjih, se pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevajo cene kalkulativnih postavk, ki se uporabljajo za dela rednega vzdrževanja in so objavljene na spletni strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.

1

·

(1) Za javna naročila, katerih naročnik je organ samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organ) in katerih predmet se nanaša na izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na cestni in komunalni infrastrukturi ali izvajanju geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari, namenjene za obnovo in razvoj na prizadetih območjih, se pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevajo cene kalkulativnih postavk, ki se uporabljajo za dela rednega vzdrževanja in so objavljene na spletni strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.

2

−

(2) Organ javnega naročila ne sme oddati ponudniku, katerega ponudba presega ocenjeno vrednost, izračunano na podlagi tega člena, razen če vladna služba za obnovo na podlagi pisnega zaprosila organa odobri odstopanje od ocenjene vrednosti javnega naročila. V zaprosilu mora organ navesti utemeljene razloge za odstopanje od ocenjene vrednosti javnega naročila.

2

+

(2) Organ javnega naročila ne sme oddati ponudniku, katerega ponudba presega ocenjeno vrednost, izračunano na podlagi tega člena, razen če služba za obnovo na podlagi pisnega zaprosila organa odobri odstopanje od ocenjene vrednosti javnega naročila. V zaprosilu mora organ navesti utemeljene razloge za odstopanje od ocenjene vrednosti javnega naročila.

3

·

(3) Utemeljeni razlogi za odobritev odstopanja so:

3

·

(3) Utemeljeni razlogi za odobritev odstopanja so:

4

·

- nujnost izvedbe posameznih del ali storitev,

4

·

- nujnost izvedbe posameznih del ali storitev,

5

·

- potreba po posebnih znanjih ali izkušnjah izvajalca javnega naročila zaradi kompleksnosti predmeta javnega naročila.

5

·

- potreba po posebnih znanjih ali izkušnjah izvajalca javnega naročila zaradi kompleksnosti predmeta javnega naročila.

6

−

(4) Vladna služba za obnovo organ o odločitvi obvesti v 15 dneh od prejema zaprosila.

6

+

(4) Služba za obnovo organ o odločitvi obvesti v 15 dneh od prejema zaprosila.

7

−

(5) Način izračuna ocenjene vrednosti, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri in njeno višino, pred začetkom postopka javnega naročila iz prvega odstavka tega člena potrdi vladna služba za obnovo. PETI DEL ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV IN POROČANJE O IZVAJANJU PROJEKTOV IN UKREPOV I. NAČIN ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV

7

+

(5) Način izračuna ocenjene vrednosti, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri in njeno višino, pred začetkom postopka javnega naročila iz prvega odstavka tega člena potrdi služba za obnovo. XXII. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU PRODAJE ZEMLJIŠČ, NAMENJENIH ZA GRADNJO NADOMESTITVENIH OBJEKTOV INVESTITORJEV, KI SO PREJELI ODŠKODNINO DRŽAVE

+

1

+

(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za dodelitev pravice do nakupa in za prodajo zemljišč, ki so v lasti Republike Slovenije in so v skladu s prostorskim izvedbenim aktom predvidena za gradnjo nadomestitvenih objektov v skladu s 4. členom tega zakona.

+

2

+

(2) Pravice do nakupa zemljišča iz prejšnjega odstavka se zagotovijo za namen ohranjanja števila prebivalstva na prizadetih območjih in so v javnem interesu.

+

3

+

(3) Zemljišče iz prvega odstavka tega člena lahko kupi investitor nadomestitvenega objekta, ki je fizična ali pravna oseba iz drugega odstavka 4. člena tega zakona in ki je za odstranitev obstoječega objekta, namenjenega prebivanju, prejel odškodnino.

+

4

+

(4) Investitor nadomestitvenega objekta iz prejšnjega odstavka je za nadomestitveni objekt, ki ga namerava zgraditi na zemljišču iz prvega odstavka tega člena, dolžan plačati komunalni prispevek skladno z 20. členom tega zakona.

+

1

+

(1) Upravljavec zemljišč iz prvega odstavka prejšnjega člena namero o prodaji pošlje občini, na območju katere so zemljišča, ki jih nameni za prodajo. Občina, na območju katere so zemljišča, izvede postopek dodelitve pravice do nakupa zemljišča investitorjem nadomestitvenega objekta. Pristojna občina in ministrstvo, pristojno za prostor, s pogodbo uredita višino ter rok plačila opravljenih storitev povezanih z izvedbo postopka dodelitve pravice do nakupa zemljišča.

+

2

+

(2) Namera o prodaji iz prejšnjega odstavka vsebuje:

+

3

+

- podatke o prodajalcu: naziv in sedež;

+

4

+

- podatke o zemljišču: parcelna številka ali številka zemljišča za gradnjo iz veljavnega OPPN za obnovo, katastrska občina, površina;

+

5

+

- prodajno ceno in

+

6

+

- morebitne druge prodajne pogoje.

+

7

+

(3) Prodajna cena iz tretje alineje prejšnjega odstavka se določi na podlagi tržne prodajne cene na kvadratni meter zemljišča, ki se določi enotno za zemljišča, ki jih posamezni prostorski izvedbeni akt občine predvideva za gradnjo nadomestitvenih objektov v skladu s 4. členom tega zakona. Tržna prodajna cena iz prejšnjega stavka je določena s cenitvijo, ki jo izdela sodni cenilec ustrezne stroke, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja sodne cenilce, ali pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ne glede na vrednost nepremičnine, ki je predmet prodaje. Ob naročilu cenitve se cenilec seznani z namenom cenitve in drugimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na vrednost zemljišč. Vrednost zemljišč se ugotavlja na dan uveljavitve prostorskega izvedbenega akta občine, ki predvideva gradnjo nadomestitvenih objektov. Stroške cenitve in notarske overitve ter davek na promet nepremičnin krije Republika Slovenija.

+

8

+

(4) Občina, na območju katere so zemljišča iz prvega odstavka tega člena, namero o prodaji iz prvega odstavka tega člena v treh dneh objavi na oglasni deski in na svoji spletni strani.

+

9

+

(5) Rok za vložitev vloge za dodelitev pravice do nakupa zemljišča je sedem dni od dneva, ko je bila namera o prodaji zemljišča objavljena na oglasni deski občine v skladu s prejšnjim odstavkom.

+

10

+

(6) Če v roku iz prejšnjega odstavka nihče ne vloži vloge za dodelitev pravice do nakupa zemljišča, lahko upravljavec zemljišča postopek iz tega člena ponovi.

+

1

+

(1) Investitor nadomestitvenega objekta, ki želi na podlagi objavljene namere o prodaji iz prejšnjega člena kupiti zemljišče iz prejšnjega člena, mora vložiti vlogo za dodelitev pravice do nakupa zemljišča, ki jo pošlje priporočeno po pošti občini ali neposredno vloži na občini, na območju katere leži zemljišče.

+

2

+

(2) Vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje:

+

3

+

- osebne podatke investitorja nadomestitvenega objekta (osebno ime, enotna matična številka in naslov stalnega prebivališča oziroma firma, matična številka in sedež v primeru pravne osebe);

+

4

+

- podatke o objektu za odstranitev (hišna številka, številka stavbe, številka dela stavbe);

+

5

+

- dokazilo, da je v objektu za odstranitev vsaj ena oseba imela prijavljeno stalno prebivališče na dan 31. julija 2023;

+

6

+

- izjavo investitorja nadomestitvenega objekta, da ni pridobil drugega zemljišča, namenjenega za nadomestitveno gradnjo.

+

7

+

(3) V primeru iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona mora vloga iz prvega odstavka tega člena vsebovati osebne podatke vseh fizičnih oseb, ki so investitorji nadomestitvenega objekta, oziroma se k vlogi priloži pisni sporazum iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona.

+

8

+

(4) Če k vlogi ni priloženo ustrezno dokazilo iz tretje alineje drugega odstavka tega člena, se investitor nadomestitvenega objekta pozove k dopolnitvi vloge v roku, ki ga določi občina. Če v določenem roku investitor ne predloži ustreznega dokazila, se vloga šteje za popolno, pri čemer se šteje, da nobena oseba v tem objektu ni imela prijavljenega stalnega prebivališča na dan 31. julija 2023.

+

9

+

(5) Če se vloga za dodelitev pravice do nakupa zemljišča pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je občina prejela vlogo za dodelitev pravice do nakupa zemljišča, šteje dan oddaje na pošto.

+

10

+

(6) Pravica do nakupa zemljišča se dodeli osebi, ki je vložila popolno vlogo in izpolnjuje pogoje za investitorja nadomestitvenega objekta ter ni pridobila drugega zemljišča, namenjenega za nadomestitveno gradnjo.

+

11

+

(7) Občina dodeli pravico do nakupa zemljišča investitorju nadomestitvenega objekta z odločbo. Stranke v postopku dodelitve pravice do nakupa zemljišča so vse osebe, ki so vložile vlogo za dodelitev pravice do nakupa zemljišča v skladu s tem zakonom, in upravljavec zemljišča.

+

12

+

(8) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se lahko vloži pritožba v sedmih dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za prostor.

+

13

+

(9) Na podlagi dokončne odločbe po tem členu upravljavec zemljišča in investitor nadomestitvenega objekta skleneta kupoprodajno pogodbo v pisni obliki. Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu je mogoča le na podlagi dokončne odločbe po tem členu in izvedenem plačilu kupnine.

+

14

+

(10) Bistvena sestavina pogodbe iz prejšnjega odstavka je prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet pogodbe, za najmanj šest let v korist Republike Slovenije. Določilo o prepovedi odsvojitve in obremenitve mora vsebovati tudi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo. Prepoved obremenitve ne velja za ustanovitev stvarne služnosti, neprave stvarne služnosti in hipoteke. 126.č člen (prednostni vrstni red)

+

15

+

(1) Pri nakupu zemljišča se med investitorji nadomestitvenih objektov, ki so vložili vlogo za dodelitev pravice do nakupa zemljišča pravočasno in na način, določen s tem zakonom, pravica do nakupa zemljišča določi po naslednjem vrstnem redu:

+

16

+

1. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev je v isti občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in je v navedenem objektu imela vsaj ena oseba prijavljeno stalno prebivališče na dan 31. julija 2023;

+

17

+

2. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev je v sosednji občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in je v navedenem objektu imela vsaj ena oseba prijavljeno prebivališče na dan 31. julija 2023;

+

18

+

3. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev ni v isti ali sosednji občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in je v navedenem objektu imela vsaj ena oseba stalno prijavljeno prebivališče na dan 31. julija 2023;

+

19

+

4. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev je v isti občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in v navedenem objektu nobena oseba ni imela prijavljenega stalnega prebivališča na dan 31. julija 2023;

+

20

+

5. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev je v sosednji občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in v navedenem objektu nobena oseba ni imela prijavljenega stalnega prebivališča na dan 31. julija 2023;

+

21

+

6. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev ni v isti ali sosednji občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in v navedenem objektu nobena oseba ni imela prijavljenega stalnega prebivališča na dan 31. julija 2023.

+

22

+

(2) Če se na podlagi meril iz prejšnjega odstavka več investitorjev nadomestitvenih objektov uvrsti na isto mesto, se pravica do nakupa določi z javnim žrebom.

+

23

+

(3) Podrobnejša pravila glede izvedbe javnega žreba iz prejšnjega odstavka predpiše pristojna občina. XXIII. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJIH UREDITVE PREMOŽENJSKOPRAVNIH RAZMERIJ IN RAZPOLAGANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM

1

−

(1) Pri nakupu zemljišča se med investitorji nadomestitvenih objektov, ki so vložili vlogo za dodelitev pravice do nakupa zemljišča pravočasno in na način, določen s tem zakonom, pravica do nakupa zemljišča določi po naslednjem vrstnem redu:

−

2

−

1. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev je v isti občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in je v navedenem objektu imela vsaj ena oseba prijavljeno stalno prebivališče na dan 31. julija 2023;

−

3

−

2. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev je v sosednji občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in je v navedenem objektu imela vsaj ena oseba prijavljeno prebivališče na dan 31. julija 2023;

−

4

−

3. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev ni v isti ali sosednji občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in je v navedenem objektu imela vsaj ena oseba stalno prijavljeno prebivališče na dan 31. julija 2023;

−

5

−

4. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev je v isti občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in v navedenem objektu nobena oseba ni imela prijavljenega stalnega prebivališča na dan 31. julija 2023;

−

6

−

5. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev je v sosednji občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in v navedenem objektu nobena oseba ni imela prijavljenega stalnega prebivališča na dan 31. julija 2023;

−

7

−

6. investitor nadomestitvenega objekta, čigar obstoječi objekt za odstranitev ni v isti ali sosednji občini kot območje, ki je predvideno za gradnjo nadomestitvenih objektov, in v navedenem objektu nobena oseba ni imela prijavljenega stalnega prebivališča na dan 31. julija 2023.

−

8

−

(2) Če se na podlagi meril iz prejšnjega odstavka več investitorjev nadomestitvenih objektov uvrsti na isto mesto, se pravica do nakupa določi z javnim žrebom.

−

9

−

(3) Podrobnejša pravila glede izvedbe javnega žreba iz prejšnjega odstavka predpiše pristojna občina.

−

+

1

+

(1) Občina lahko na prizadetih območjih v last Republike Slovenije brezplačno prenese kmetijska zemljišča, ki so bila pridobljena s porabo sredstev proračuna Republike Slovenije.

+

2

+

(2) Občina in država vsebino iz prejšnjega odstavka, ki vsebuje ustrezna zemljiškoknjižna dovolila, uredita s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

+

1

+

(1) Upravljavec občinskega ali državnega nepremičnega premoženja lahko za namen zagotavljanja nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona v last fizične ali pravne osebe, ki je investitor nadomestitvenega objekta v skladu s tem zakonom, s smiselno uporabo določb drugega, tretjega in četrtega odstavka 126.a člena, 126.b, 126.c in 126.č člena tega zakona odplačno odsvoji tudi drugo nepremično premoženje, katerega upravljavec je, in ni opredeljeno z drugimi določbami tega zakona.

+

2

+

(2) Ne glede na tretji odstavek 126.b člena tega zakona se tržna prodajna cena za nepremično premoženje iz prejšnjega odstavka določi na podlagi cenitve, ki jo izdela sodni cenilec ustrezne stroke, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja sodne cenilce, ali pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ne glede na vrednost nepremičnine, ki je predmet prodaje. Ob naročilu cenitve se cenilec seznani z namenom cenitve in drugimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na vrednost zemljišč. Cenilec ob pripravi cenitve upošteva določbe tega zakona, namen prodaje in druge okoliščine, ki vplivajo na vrednost nepremičnega premoženja. Stroške cenitve in notarske overitve ter davek na promet nepremičnin krije upravljavec nepremičnega premoženja.

+

3

+

(3) Ne glede na osmi odstavek 126.c člena tega zakona o pritožbi zoper odločbo o dodelitvi pravice investitorju nadomestitvenega objekta do nakupa nepremičnega premoženja iz prvega odstavka tega člena, ki je v lasti občine, odloča župan občine, ki je lastnica navedenega nepremičnega premoženja.

+

4

+

(4) Če je občina pridobila nepremično premoženje iz prvega odstavka tega člena z uporabo sredstev proračuna Republike Slovenije, mora občina pridobljena sredstva iz odplačne odsvojitve nakazati v proračunski sklad iz 127. člena tega zakona. PETI DEL ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV IN POROČANJE O IZVAJANJU PROJEKTOV IN UKREPOV I. NAČIN ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV

1

·

(1) Za financiranje izvajanja ukrepov za obnovo in razvoj ter spremljajočih preventivnih protipoplavnih in protiplazovnih ukrepov ter ukrepov po ZOPNN-F in ZIUOPZP se ustanovi proračunski sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad za obnovo), na katerem se zbirajo sredstva na posebnem računu - podračunu proračunskega sklada pri ministrstvu, pristojnem za finance, ločeno od drugih proračunskih sredstev.

1

·

(1) Za financiranje izvajanja ukrepov za obnovo in razvoj ter spremljajočih preventivnih protipoplavnih in protiplazovnih ukrepov ter ukrepov po ZOPNN-F in ZIUOPZP se ustanovi proračunski sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad za obnovo), na katerem se zbirajo sredstva na posebnem računu - podračunu proračunskega sklada pri ministrstvu, pristojnem za finance, ločeno od drugih proračunskih sredstev.

2

−

10. prihodki občin, pridobljeni s prodajo nepremičnega premoženja, pridobljenega na podlagi sredstev proračuna Republike Slovenije;

2

+

(2) Viri financiranja proračunskega sklada so:

3

−

11. prihodki upravljavca iz devetega odstavka 58. člena tega zakona, pridobljeni s prodajo zemljišč iz prvega odstavka 58. člena tega zakona.

−

4

·

1. prihodki od donacij, vplačanih za namen odprave posledic poplav in plazov;

3

·

1. prihodki od donacij, vplačanih za namen odprave posledic poplav in plazov;

5

·

2. prihodki donacij iz 137. člena ZIUOPZP;

4

·

2. prihodki donacij iz 137. člena ZIUOPZP;

6

·

3. prihodki od zneska plačil v denarju za namen odprave posledic poplav in plazov, za katere zavezanec uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja po 53. členu ZOPNN-F;

5

·

3. prihodki od zneska plačil v denarju za namen odprave posledic poplav in plazov, za katere zavezanec uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja po 53. členu ZOPNN-F;

7

·

4. prihodki od solidarnostne delovne sobote iz 101. člena ZIUOPZP;

6

·

4. prihodki od solidarnostne delovne sobote iz 101. člena ZIUOPZP;

8

·

5. prihodki iz razlike med zneskom davka po stopnjah iz prvega odstavka 64. člena tega zakona in zneskom davka po stopnji iz 60. člena ZDDPO-2;

7

·

5. prihodki iz razlike med zneskom davka po stopnjah iz prvega odstavka 64. člena tega zakona in zneskom davka po stopnji iz 60. člena ZDDPO-2;

9

·

6. prihodki od čistega in bilančnega dobička SDH po 65. členu tega zakona;

8

·

6. prihodki od čistega in bilančnega dobička SDH po 65. členu tega zakona;

10

·

7. davek na bilančno vsoto bank in hranilnic iz 78. člena tega zakona;

9

·

7. davek na bilančno vsoto bank in hranilnic iz 78. člena tega zakona;

11

·

8. proračunska sredstva, zagotovljena v proračunu za tekoče leto;

10

·

8. proračunska sredstva, zagotovljena v proračunu za tekoče leto;

12

·

9. prejemki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada;

11

·

9. prejemki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada;

13

·

10. prihodki občin, pridobljeni s prodajo nepremičnega premoženja, pridobljenega na podlagi sredstev proračuna Republike Slovenije;

12

·

10. prihodki občin, pridobljeni s prodajo nepremičnega premoženja, pridobljenega na podlagi sredstev proračuna Republike Slovenije;

14

·

11. prihodki upravljavca iz devetega odstavka 58. člena tega zakona, pridobljeni s prodajo zemljišč iz prvega odstavka 58. člena tega zakona.

13

·

11. prihodki upravljavca iz devetega odstavka 58. člena tega zakona, pridobljeni s prodajo zemljišč iz prvega odstavka 58. člena tega zakona.

15

·

(3) Sredstva sklada za obnovo se porabljajo samo za namen iz prvega odstavka tega člena.

14

·

(3) Sredstva sklada za obnovo se porabljajo samo za namen iz prvega odstavka tega člena.

1

·

(1) Občina pripravi poročilo o izvajanju projektov oziroma ukrepov za obnovo in razvoj ter spremljajočih preventivnih protipoplavnih in proti plazovnih projektov oziroma ukrepov, za katere je pridobila sredstva iz proračuna Republike Slovenije, in ga do 31. julija za obdobje od 1. januarja do 30. junija tekočega leta, in do 31. januarja za obdobje od 1. julija do 31. decembra preteklega leta pošlje ministrstvom, pristojnim za financiranje projektov oziroma ukrepov.

1

·

(1) Občina pripravi poročilo o izvajanju projektov oziroma ukrepov za obnovo in razvoj ter spremljajočih preventivnih protipoplavnih in proti plazovnih projektov oziroma ukrepov, za katere je pridobila sredstva iz proračuna Republike Slovenije, in ga do 31. julija za obdobje od 1. januarja do 30. junija tekočega leta, in do 31. januarja za obdobje od 1. julija do 31. decembra preteklega leta pošlje ministrstvom, pristojnim za financiranje projektov oziroma ukrepov.

2

−

(2) Ministrstva pripravijo poročila o izvajanju projektov oziroma ukrepov za obnovo in razvoj ter spremljajočih preventivnih protipoplavnih in proti plazovnih projektov oziroma ukrepov, ki so vključeni v njihove finančne načrte, in jih do 31. avgusta za obdobje od 1. januarja do 30. junija tekočega leta, in do 28. februarja za obdobje od 1. julija do 31. decembra preteklega leta pošljejo vladni službi za obnovo. V poročila vključijo tudi poročila o izvajanju projektov in ukrepov za obnovo in razvoj iz prejšnjega odstavka, ki so jim jih poslale občine.

2

+

(2) Ministrstva pripravijo poročila o izvajanju projektov oziroma ukrepov za obnovo in razvoj ter spremljajočih preventivnih protipoplavnih in proti plazovnih projektov oziroma ukrepov, ki so vključeni v njihove finančne načrte, in jih do 31. avgusta za obdobje od 1. januarja do 30. junija tekočega leta, in do 28. februarja za obdobje od 1. julija do 31. decembra preteklega leta pošljejo službi za obnovo. V poročila vključijo tudi poročila o izvajanju projektov in ukrepov za obnovo in razvoj iz prejšnjega odstavka, ki so jim jih poslale občine.

3

·

(3) Poročila iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebujejo:

3

·

(3) Poročila iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebujejo:

4

·

1. seznam projektov oziroma ukrepov, vključno z ocenjeno vrednostjo in cilji (v obliki fizičnih in finančnih kazalnikov, potrebnih za spremljanje) ter izhodiščnim in veljavnim časovnim načrtom izvedbe posameznega projekta oziroma ukrepa;

4

·

1. seznam projektov oziroma ukrepov, vključno z ocenjeno vrednostjo in cilji (v obliki fizičnih in finančnih kazalnikov, potrebnih za spremljanje) ter izhodiščnim in veljavnim časovnim načrtom izvedbe posameznega projekta oziroma ukrepa;

5

·

2. primerjavo dejanske porabe finančnih sredstev z načrtovano porabo;

5

·

2. primerjavo dejanske porabe finančnih sredstev z načrtovano porabo;

6

·

3. primerjavo načrtovane časovne izvedbe projekta oziroma ukrepa z dejansko;

6

·

3. primerjavo načrtovane časovne izvedbe projekta oziroma ukrepa z dejansko;

7

·

4. časovno in vrednostno predstavitev načrtovane izvedbe projekta oziroma ukrepa do zaključka projekta oziroma ukrepa;

7

·

4. časovno in vrednostno predstavitev načrtovane izvedbe projekta oziroma ukrepa do zaključka projekta oziroma ukrepa;

8

·

5. pojasnila vzrokov odmikov načrtovane izvedbe projektov oziroma ukrepov in predstavitev načrtovanih aktivnosti, s katerimi se odmiki odpravljajo;

8

·

5. pojasnila vzrokov odmikov načrtovane izvedbe projektov oziroma ukrepov in predstavitev načrtovanih aktivnosti, s katerimi se odmiki odpravljajo;

9

·

6. informacijo o izvedenih ukrepih, s katerimi so se odpravili ugotovljeni odmiki iz prejšnje točke.

9

·

6. informacijo o izvedenih ukrepih, s katerimi so se odpravili ugotovljeni odmiki iz prejšnje točke.

1

·

(1) Da se zagotovi preglednost ter javni nadzor nad porabo javnih finančnih sredstev, se v obsegu in na način, določenim s tem členom, javno objavijo podatki o porabi javnih finančnih sredstev, če njihova poraba temelji na tem zakonu, ZIUOPZP ali poglavju prehodnih določb ZOPNN-F. Za porabo javnih finančnih sredstev se za potrebe javne objave po tem členu štejejo tudi izdane in neunovčene garancije iz 44.h člena ZOPNN (v nadaljnjem besedilu: garancije), jamstva iz 83. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: jamstva) ter poroštva iz XX. poglavja četrtega dela tega zakona (v nadaljnjem besedilu: poroštva).

1

·

(1) Da se zagotovi preglednost ter javni nadzor nad porabo javnih finančnih sredstev, se v obsegu in na način, določenim s tem členom, javno objavijo podatki o porabi javnih finančnih sredstev, če njihova poraba temelji na tem zakonu, ZIUOPZP ali poglavju prehodnih določb ZOPNN-F. Za porabo javnih finančnih sredstev se za potrebe javne objave po tem členu štejejo tudi izdane in neunovčene garancije iz 44.h člena ZOPNN (v nadaljnjem besedilu: garancije), jamstva iz 83. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: jamstva) ter poroštva iz XX. poglavja četrtega dela tega zakona (v nadaljnjem besedilu: poroštva).

2

−

(2) Izplačevalci sredstev in odločevalci o danih garancijah in jamstvih glede porabe javnih finančnih sredstev iz prejšnjega odstavka v treh mesecih po izplačilu sredstev, v primeru garancij in jamstev pa v treh mesecih po dokončnosti odločitve o dodelitvi, vladni službi za obnovo, pošljejo naslednje podatke o prejemnikih sredstev, garancij in jamstev (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prejemniki pomoči):

2

+

(2) Izplačevalci sredstev in odločevalci o danih garancijah in jamstvih glede porabe javnih finančnih sredstev iz prejšnjega odstavka v treh mesecih po izplačilu sredstev, v primeru garancij in jamstev pa v treh mesecih po dokončnosti odločitve o dodelitvi, službi za obnovo, pošljejo naslednje podatke o prejemnikih sredstev, garancij in jamstev (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prejemniki pomoči):

3

·

1. glede fizičnih oseb, kadar upravičeni prejemnik pomoči te ni prejel zaradi opravljanja dejavnosti iz 2. točke tega odstavka:

3

·

1. glede fizičnih oseb, kadar upravičeni prejemnik pomoči te ni prejel zaradi opravljanja dejavnosti iz 2. točke tega odstavka:

4

·

- osebno ime,

4

·

- osebno ime,

5

·

- kraj prebivališča,

5

·

- kraj prebivališča,

6

·

- znesek izplačanih javnofinančnih sredstev in znesek neunovčenih že veljavnih individualnih garancij ali jamstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,

6

·

- znesek izplačanih javnofinančnih sredstev in znesek neunovčenih že veljavnih individualnih garancij ali jamstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,

7

·

- navedbo izplačevalca oziroma odločevalca o dodelitvi garancije ali jamstva;

7

·

- navedbo izplačevalca oziroma odločevalca o dodelitvi garancije ali jamstva;

8

·

2. glede fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost kot samostojni poklic po posebnih predpisih, in nosilcev kmetijskih gospodarstev:

8

·

2. glede fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost kot samostojni poklic po posebnih predpisih, in nosilcev kmetijskih gospodarstev:

9

·

- osebno ime nosilca dejavnosti in označbo dejavnosti, kadar je ta na voljo,

9

·

- osebno ime nosilca dejavnosti in označbo dejavnosti, kadar je ta na voljo,

10

·

- naslov opravljanja dejavnosti, kadar ta ni na voljo, pa kraj prebivališča nosilca dejavnosti, brez ulice in hišne številke,

10

·

- naslov opravljanja dejavnosti, kadar ta ni na voljo, pa kraj prebivališča nosilca dejavnosti, brez ulice in hišne številke,

11

·

- matično številko poslovnega subjekta, identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva ali drugo enoznačno identifikacijsko številko, povezano z opravljanjem dejavnosti,

11

·

- matično številko poslovnega subjekta, identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva ali drugo enoznačno identifikacijsko številko, povezano z opravljanjem dejavnosti,

12

·

- znesek izplačanih javnofinančnih sredstev in znesek neunovčenih že veljavnih individualnih garancij ali jamstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,

12

·

- znesek izplačanih javnofinančnih sredstev in znesek neunovčenih že veljavnih individualnih garancij ali jamstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,

13

·

- navedbo izplačevalca oziroma odločevalca o dodelitvi garancije ali jamstva;

13

·

- navedbo izplačevalca oziroma odločevalca o dodelitvi garancije ali jamstva;

14

·

3. glede prejemnikov pravnih oseb javnega in zasebnega prava, razen občin in ožjih delov občin:

14

·

3. glede prejemnikov pravnih oseb javnega in zasebnega prava, razen občin in ožjih delov občin:

15

·

- firmo, ime oziroma naziv,

15

·

- firmo, ime oziroma naziv,

16

·

- poslovni naslov oziroma naslov sedeža,

16

·

- poslovni naslov oziroma naslov sedeža,

17

·

- matično številko, če obstaja,

17

·

- matično številko, če obstaja,

18

·

- znesek izplačanih javnofinančnih sredstev in znesek neunovčenih že veljavnih individualnih garancij ali jamstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,

18

·

- znesek izplačanih javnofinančnih sredstev in znesek neunovčenih že veljavnih individualnih garancij ali jamstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,

19

·

- navedbo izplačevalca oziroma odločevalca o dodelitvi garancije ali jamstva;

19

·

- navedbo izplačevalca oziroma odločevalca o dodelitvi garancije ali jamstva;

20

·

4. glede občin in ožjih delov občin:

20

·

4. glede občin in ožjih delov občin:

21

·

- ime občine oziroma ime ožjega dela občine in občine, v kateri leži ožji del občine,

21

·

- ime občine oziroma ime ožjega dela občine in občine, v kateri leži ožji del občine,

22

·

- naslov sedeža občine oziroma ožjega dela občine,

22

·

- naslov sedeža občine oziroma ožjega dela občine,

23

·

- matično številko, če obstaja,

23

·

- matično številko, če obstaja,

24

·

- znesek izplačanih javnofinančnih sredstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,

24

·

- znesek izplačanih javnofinančnih sredstev v breme javnih sredstev iz prejšnjega odstavka,

25

·

- navedbo izplačevalca.

25

·

- navedbo izplačevalca.

26

−

(3) Za izplačevalca sredstev iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi humanitarne organizacije, ki izplačajo sredstva, prejeta iz proračuna Republike Slovenije, za namen izvajanja odprave posledic poplav in plazov na kateri koli pravni podlagi. Humanitarne organizacije za ta izplačana sredstva pošljejo podatke o prejemnikih iz prejšnjega odstavka vladni službi za obnovo na enak način kot drugi izplačevalci.

26

+

(3) Za izplačevalca sredstev iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi humanitarne organizacije, ki izplačajo sredstva, prejeta iz proračuna Republike Slovenije, za namen izvajanja odprave posledic poplav in plazov na kateri koli pravni podlagi. Humanitarne organizacije za ta izplačana sredstva pošljejo podatke o prejemnikih iz prejšnjega odstavka službi za obnovo na enak način kot drugi izplačevalci.

27

−

(4) SID banka za namen poročanja v skladu s tem členom od bank prejete podatke glede poroštev in subvencionirane obrestne mere iz XX. poglavja četrtega dela tega zakona četrtletno sporoča vladni službi za obnovo v obsegu iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena, pri čemer o subvenciji obrestne mere poroča kot o izplačilu javnofinančnih sredstev, namesto podatkov o garancijah ali jamstvih pa sporoča podatke o poroštvih.

27

+

(4) SID banka za namen poročanja v skladu s tem členom od bank prejete podatke glede poroštev in subvencionirane obrestne mere iz XX. poglavja četrtega dela tega zakona četrtletno sporoča službi za obnovo v obsegu iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena, pri čemer o subvenciji obrestne mere poroča kot o izplačilu javnofinančnih sredstev, namesto podatkov o garancijah ali jamstvih pa sporoča podatke o poroštvih.

28

−

(5) Vladna služba za obnovo vsaj enkrat mesečno objavi posodobljen skupni seznam upravičenih prejemnikov pomoči, ki ga pripravi na podlagi prejetih podatkov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Skupni seznam vsebuje vse podatke iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.

28

+

(5) Služba za obnovo vsaj enkrat mesečno objavi posodobljen skupni seznam upravičenih prejemnikov pomoči, ki ga pripravi na podlagi prejetih podatkov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Skupni seznam vsebuje vse podatke iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.

29

·

(6) V primeru osebnih podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se objavljeni podatki posodobijo brez odlašanja, če je posodobitev objave posledica upravičene zahteve za dopolnitev ali popravek v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

29

·

(6) V primeru osebnih podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se objavljeni podatki posodobijo brez odlašanja, če je posodobitev objave posledica upravičene zahteve za dopolnitev ali popravek v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

30

·

(7) Podatki o izplačanih sredstvih upravičenim prejemnikom pomoči iz drugega in tretjega odstavka tega člena, izplačani do 31. decembra 2028, so za upravičene prejemnike pomoči objavljeni do 31. decembra 2028. Podatki o dodeljenih garancijah, jamstvih in poroštvih so za upravičene prejemnike pomoči objavljeni do 31. decembra 2028, če garancija, jamstvo ali poroštvo velja tudi po 31. decembru 2028, pa do konca trajanja garancije, jamstva ali poroštva. Podatki o unovčenih garancijah, jamstvih in poroštvih ter podatki o izplačanih subvencijah pogodbene obrestne mere so za upravičene prejemnike pomoči objavljeni do 31. decembra 2028, če je garancija ali jamstvo unovčeno, poroštvo izplačano ali subvencija pogodbene obrestne mere izplačana po 31. decembru 2028, pa eno leto po unovčenju garancije ali jamstva, izplačilu poroštva ali izplačilu subvencije pogodbene obrestne mere. Podatek o unovčenju garancije ali jamstva ter izplačilu poroštva se objavi pri zneskih izplačanih javnofinančnih sredstev in ustrezno zniža pri podatkih o garancijah, jamstvih ali poroštvih v breme javnih sredstev. Podatek o subvenciji pogodbene obrestne mere se objavi pri zneskih izplačanih javnofinančnih sredstev.

30

·

(7) Podatki o izplačanih sredstvih upravičenim prejemnikom pomoči iz drugega in tretjega odstavka tega člena, izplačani do 31. decembra 2028, so za upravičene prejemnike pomoči objavljeni do 31. decembra 2028. Podatki o dodeljenih garancijah, jamstvih in poroštvih so za upravičene prejemnike pomoči objavljeni do 31. decembra 2028, če garancija, jamstvo ali poroštvo velja tudi po 31. decembru 2028, pa do konca trajanja garancije, jamstva ali poroštva. Podatki o unovčenih garancijah, jamstvih in poroštvih ter podatki o izplačanih subvencijah pogodbene obrestne mere so za upravičene prejemnike pomoči objavljeni do 31. decembra 2028, če je garancija ali jamstvo unovčeno, poroštvo izplačano ali subvencija pogodbene obrestne mere izplačana po 31. decembru 2028, pa eno leto po unovčenju garancije ali jamstva, izplačilu poroštva ali izplačilu subvencije pogodbene obrestne mere. Podatek o unovčenju garancije ali jamstva ter izplačilu poroštva se objavi pri zneskih izplačanih javnofinančnih sredstev in ustrezno zniža pri podatkih o garancijah, jamstvih ali poroštvih v breme javnih sredstev. Podatek o subvenciji pogodbene obrestne mere se objavi pri zneskih izplačanih javnofinančnih sredstev.

31

−

(8) Zaradi pošiljanja podatkov za javno objavo vladni službi za obnovo izplačevalci sredstev in odločevalci o danih garancijah in jamstvih iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter SID banka obdelujejo podatke iz drugega in četrtega odstavka tega člena. Vladna služba za obnovo zbira in obdeluje podatke o upravičenih prejemnikih pomoči za potrebe javne objave iz petega in šestega odstavka tega člena.

31

+

(8) Zaradi pošiljanja podatkov za javno objavo službi za obnovo izplačevalci sredstev in odločevalci o danih garancijah in jamstvih iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter SID banka obdelujejo podatke iz drugega in četrtega odstavka tega člena. Služba za obnovo zbira in obdeluje podatke o upravičenih prejemnikih pomoči za potrebe javne objave iz petega in šestega odstavka tega člena.

32

·

(9) Izplačevalci sredstev ter odločevalci o danih garancijah in jamstvih iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter banke ob sklepanju pogodb iz XX. poglavja četrtega dela tega zakona obvestijo upravičene prejemnike pomoči pred izplačilom sredstev, odločitvijo o dodelitvi garancije, jamstva ali sklenitvijo kreditne pogodbe s poroštvom Republike Slovenije ali subvencionirano obrestno mero po tem zakonu z javno objavo podatkov o izplačanih sredstvih ter danih garancijah, jamstvih in poroštvih v skladu s tem členom in njihovimi pravicami v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

32

·

(9) Izplačevalci sredstev ter odločevalci o danih garancijah in jamstvih iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter banke ob sklepanju pogodb iz XX. poglavja četrtega dela tega zakona obvestijo upravičene prejemnike pomoči pred izplačilom sredstev, odločitvijo o dodelitvi garancije, jamstva ali sklenitvijo kreditne pogodbe s poroštvom Republike Slovenije ali subvencionirano obrestno mero po tem zakonu z javno objavo podatkov o izplačanih sredstvih ter danih garancijah, jamstvih in poroštvih v skladu s tem členom in njihovimi pravicami v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

33

·

(10) Osebni podatki, pridobljeni za potrebe javne objave po tem členu, se v dokazne namene hranijo še pet let po koncu objave, nato pa se arhivirajo. Če je v času hrambe v zvezi z javno objavo podatkov po tem členu začet upravni ali pravdni postopek ali poravnalni postopek pred državnim odvetništvom, se podatki hranijo do zaključka spora, nato pa se arhivirajo.

33

·

(10) Osebni podatki, pridobljeni za potrebe javne objave po tem členu, se v dokazne namene hranijo še pet let po koncu objave, nato pa se arhivirajo. Če je v času hrambe v zvezi z javno objavo podatkov po tem členu začet upravni ali pravdni postopek ali poravnalni postopek pred državnim odvetništvom, se podatki hranijo do zaključka spora, nato pa se arhivirajo.

1

−

(1) Da se zagotovi preglednost ter javni nadzor nad financiranjem porabe javnih finančnih sredstev za potrebe izvajanja ukrepov po tem zakonu ter spodbudi donatorstvo kot oblika solidarne pomoči, vladna služba za obnovo v obsegu in na način, določenim s tem členom, enkrat mesečno objavi posodobljen skupni seznam osebnih imen posameznikov ter imen fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, in pravnih oseb, ki so z nakazilom denarja na posebni račun proračuna Republike Slovenije prispevale k obnovi in razvoju zaradi posledic poplav in plazov (v nadaljnjem besedilu: donator), in njihovih donacij.

1

+

(1) Da se zagotovi preglednost ter javni nadzor nad financiranjem porabe javnih finančnih sredstev za potrebe izvajanja ukrepov po tem zakonu ter spodbudi donatorstvo kot oblika solidarne pomoči, služba za obnovo v obsegu in na način, določenim s tem členom, enkrat mesečno objavi posodobljen skupni seznam osebnih imen posameznikov ter imen fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, in pravnih oseb, ki so z nakazilom denarja na posebni račun proračuna Republike Slovenije prispevale k obnovi in razvoju zaradi posledic poplav in plazov (v nadaljnjem besedilu: donator), in njihovih donacij.

2

−

(2) Ime donatorja in višina njegovih donacij se objavita samo na podlagi soglasja donatorja, poslanega vladni službi za obnovo. Vladna služba za obnovo na spletni strani objavi obrazec za lažje elektronsko pošiljanje soglasja za objavo imena donatorja in višine donacije. Donator, ki je fizična oseba - posameznik, lahko v soglasju označi tudi, da soglaša z objavo kraja prebivališča brez navedbe ulice ali da soglaša z objavo kraja prebivališča z navedbo ulice.

2

+

(2) Ime donatorja in višina njegovih donacij se objavita samo na podlagi soglasja donatorja, poslanega službi za obnovo. Služba za obnovo na spletni strani objavi obrazec za lažje elektronsko pošiljanje soglasja za objavo imena donatorja in višine donacije. Donator, ki je fizična oseba - posameznik, lahko v soglasju označi tudi, da soglaša z objavo kraja prebivališča brez navedbe ulice ali da soglaša z objavo kraja prebivališča z navedbo ulice.

3

·

(3) V posodobljenem seznamu donacij in donatorjev iz prvega odstavka tega člena se objavijo samo preverjeni in celoviti podatki.

3

·

(3) V posodobljenem seznamu donacij in donatorjev iz prvega odstavka tega člena se objavijo samo preverjeni in celoviti podatki.

1

−

(1) Ukrepi iz 42., 94., 118. in 119. člena tega zakona se izvajajo v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391, z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU).

1

+

(1) Ukrepi iz 42., 94., 118. in 119. člena tega zakona se izvajajo v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU ).

2

−

(2) Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, dodeljene enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 eurov oziroma 100.000 eurov za enotno podjetje, ki opravlja komercialni cestni tovorni prevoz, v katerem koli obdobju treh poslovnih let.

2

+

(2) Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen v skladu z Uredbo 2023/2831/EU , dodeljene enotnemu podjetju, ne sme presegati 300.000 eurov v katerem koli triletnem obdobju.

3

·

(3) Enotno podjetje za namene teh pravil pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

3

·

(3) Enotno podjetje za namene teh pravil pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

4

·

1. podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;

4

·

1. podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;

5

·

2. podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;

5

·

2. podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;

6

·

3. podjetje ima pravico izvrševati prevladujoči vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;

6

·

3. podjetje ima pravico izvrševati prevladujoči vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;

7

·

4. podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

7

·

4. podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

8

·

(4) Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk prejšnjega odstavka po enem podjetju ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

8

·

(4) Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk prejšnjega odstavka po enem podjetju ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

9

−

(5) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi 651/2014/EU. Pomoč de minimis dodeljena v skladu z Uredbo 1407/2013/EU se lahko kumulira s pomočjo de minimis dodeljeno v skladu z drugimi uredbami, ki urejajo pomoč de minimis do ustrezne zgornje meje.

9

+

(5) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 2023/2831/EU , se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi 651/2014/EU . Pomoč de minimis dodeljena v skladu z Uredbo 2023/2831/EU se lahko kumulira s pomočjo de minimis dodeljeno v skladu z drugimi uredbami, ki urejajo pomoč de minimis do ustrezne zgornje meje.

10

−

(6) Do pomoči de minimis, dodeljenih na podlagi Uredbe 1407/2013/EU, niso upravičena podjetja, ki so dejavna na področju:

10

+

(6) Do pomoči de minimis, dodeljenih na podlagi Uredbe 2023/2831/EU , niso upravičena podjetja, ki so dejavna na področju:

11

·

1. primarne proizvodnje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;

11

·

1. primarne proizvodnje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;

12

·

2. predelave in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, kupljenih ali danih na trg;

12

·

2. predelave in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, kupljenih ali danih na trg;

13

−

3. primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov s seznama v prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene s Sklepom Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke (UL L št. 196 z dne 24. 7. 2019, str. 1); (v nadaljnjem besedilu: Pogodba);

13

+

3. primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije , UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene s Sklepom Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke (UL L št. 196 z dne 24. 7. 2019, str. 1); (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), razen ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 1379/2013/EU ;

14

−

4. predelave in trženja kmetijskih proizvodov s seznama v prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:

14

+

4. predelave in trženja kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 1379/2013/EU , v naslednjih primerih:

15

·

a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; ali

15

·

a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; ali

16

·

b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

16

·

b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

17

−

(7) Dajalec pomoči mora od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno izjavo o:

17

+

(7) V primeru, ko se pomoč dodeljuje v obliki poroštva, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

18

−

- vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te uredbe ali drugih uredb, ki urejajo pomoč de minimis, v predhodnih dveh letih in v tekočem proračunskem letu,

18

+

- upravičenec ni trajneje nelikviden ali dolgoročno plačilno nesposoben niti ne izpolnjuje pogojev za uvedbo postopkov v zvezi z insolventnostjo na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;

+

19

+

- če je upravičenec veliko podjetje, je v položaju, primerljivem z bonitetno oceno vsaj »B-«.

+

20

+

(8) Dajalec pomoči mora od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno izjavo o:

+

21

+

- vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te uredbe ali drugih uredb, ki urejajo pomoč de minimis, v preteklem triletnem obdobju,

19

·

- drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in

22

·

- drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in

20

·

- zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.

23

·

- zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.

21

−

(8) Dajalec pomoči mora vsako leto v skladu z zakonom, ki ureja spremljanje državnih pomoči, in uredbo, ki ureja posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu de minimis, pristojnemu ministrstvu poročati o prejemnikih teh pomoči.

24

+

(9) Dajalec pomoči v skladu z zakonom, ki ureja spremljanje državnih pomoči, in uredbo, ki ureja posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu de minimis, sporoča ministrstvu, pristojnemu za finance, podatke o pomočeh de minimis v 15 dneh po dodelitvi sredstev.

22

−

(9) Dajalec pomoči sporoča ministrstvu, pristojnemu za finance, podatke za evidenco o pomoči de minimis v 15 dneh od dodelitve pravice do te pomoči.

−

23

·

(10) Dajalec pomoči vzpostavi evidenco o dodeljenih pomočeh de minimis po prejemnikih in hrani evidenco o posamezni pomoči de minimis deset let od datuma dodelitve.

25

·

(10) Dajalec pomoči vzpostavi evidenco o dodeljenih pomočeh de minimis po prejemnikih in hrani evidenco o posamezni pomoči de minimis deset let od datuma dodelitve.

24

−

(11) Subjekt, ki je uveljavil pomoč de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, in za katerega se naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, ali je navajal lažne, neresnične ali zavajajoče podatke, mora vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od prejema poziva za plačilo. Po poteku roka za plačilo, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti v skladu z zakonom, ki določa predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

26

+

(11) Subjekt, ki je uveljavil pomoč de minimis v skladu z Uredbo 2023/2831/EU , in za katerega se naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, ali je navajal lažne, neresnične ali zavajajoče podatke, mora vrniti znesek dodeljene pomoči v 30 dneh od prejema poziva dajalca pomoči za plačilo. Po poteku roka za plačilo, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti v skladu z zakonom, ki določa predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

1

−

(1) Ukrepi iz 118. in 119. člena tega zakona se v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov izvajajo v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU).

1

+

(1) Ukrepi iz 118. in 119. člena tega zakona se v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov izvajajo v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014 , (EU) št. 1407/2013 , (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU ).

2

−

(2) Skupni znesek pomoči de minimis, ki se dodeli upravičencu in z njim povezanim subjektom, ki sestavljajo enotno podjetje v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe 1408/2013/EU, ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe 1408/2013/EU v katerem koli obdobju treh poslovnih let.

2

+

(2) Skupni znesek pomoči de minimis, ki se dodeli upravičencu in z njim povezanim subjektom, ki sestavljajo enotno podjetje v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe 1408/2013/EU , ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe 1408/2013/EU v katerem koli obdobju treh poslovnih let.

3

−

(3) Če je upravičenec dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in je poleg tega dejaven v enem sektorju ali več sektorjih oziroma opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 1407/2013/EU, se pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, lahko združuje s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 1407/2013/EU, do zgornje meje, določene v Uredbi 1407/2013/EU, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

3

+

(3) Če je upravičenec dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in je poleg tega dejaven v enem sektorju ali več sektorjih oziroma opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 2023/2831/EU , se pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU , lahko združuje s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 2023/2831/EU , do zgornje meje, določene v Uredbi 2023/2831/EU , če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 2023/2831/EU .

4

−

(4) Če je upravičenec dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in je poleg tega dejaven tudi v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, lahko združuje s pomočjo de minimis v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391, z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU) do zgornje meje iz Uredbe 717/2014/EU, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 717/2014/EU.

4

+

(4) Če je upravičenec dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in je poleg tega dejaven tudi v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU , lahko združuje s pomočjo de minimis v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 , z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014 , (EU) št. 1407/2013 , (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU ) do zgornje meje iz Uredbe 717/2014/EU , če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 717/2014/EU .

5

−

(5) Pomoč se lahko združuje z drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški pod pogoji iz Uredbe 1408/2013/EU.

5

+

(5) Pomoč se lahko združuje z drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški pod pogoji iz Uredbe 1408/2013/EU .

6

·

(6) Dajalec pomoči mora od upravičenca pomoči pred dodelitvijo pomoči pridobiti izjavo v pisni ali elektronski obliki o:

6

·

(6) Dajalec pomoči mora od upravičenca pomoči pred dodelitvijo pomoči pridobiti izjavo v pisni ali elektronski obliki o:

7

·

- vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec prejel na podlagi uredb Evropske unije o pomoči de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;

7

·

- vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec prejel na podlagi uredb Evropske unije o pomoči de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;

8

·

- drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in

8

·

- drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in

9

·

- zagotoviti, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.

9

·

- zagotoviti, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.

10

−

(7) Dajalec pomoči mora še pred dodelitvijo sredstev preveriti višino že dodeljene pomoči de minimis za posameznega upravičenca v evidencah pomoči de minimis, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, ter ministrstvo, pristojno za finance, da se zagotovi spoštovanje zgornjih mej iz 3. člena Uredbe 1408/2013/EU. Za upravičence, ki so enotno podjetje, dajalec pomoči pred dodelitvijo pomoči preveri višino že dodeljene pomoči de minimis za vse subjekte v okviru enotnega podjetja.

10

+

(7) Dajalec pomoči mora še pred dodelitvijo sredstev preveriti višino že dodeljene pomoči de minimis za posameznega upravičenca v evidencah pomoči de minimis, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, ter ministrstvo, pristojno za finance, da se zagotovi spoštovanje zgornjih mej iz 3. člena Uredbe 1408/2013/EU . Za upravičence, ki so enotno podjetje, dajalec pomoči pred dodelitvijo pomoči preveri višino že dodeljene pomoči de minimis za vse subjekte v okviru enotnega podjetja.

11

·

(8) Dajalec pomoči poroča ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, podatke za evidenco o dodeljenih pomočeh de minimis v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov v 15 dneh po izplačilu pomoči de minimis posameznemu upravičencu, na način kot to ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

11

·

(8) Dajalec pomoči poroča ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, podatke za evidenco o dodeljenih pomočeh de minimis v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov v 15 dneh po izplačilu pomoči de minimis posameznemu upravičencu, na način kot to ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

12

·

(9) Dajalec pomoči vzpostavi evidenco o dodeljeni pomoči de minimis po upravičencih ter hrani evidenco z informacijami in dokazili deset let od datuma dodelitve posamezne pomoči de minimis po tem zakonu.

12

·

(9) Dajalec pomoči vzpostavi evidenco o dodeljeni pomoči de minimis po upravičencih ter hrani evidenco z informacijami in dokazili deset let od datuma dodelitve posamezne pomoči de minimis po tem zakonu.

13

−

(10) Subjekt, ki je uveljavil pomoč de minimis skladno z Uredbo 1408/2013/EU in za katerega se naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je navajal lažne, neresnične ali zavajajoče podatke, mora vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od prejema poziva za plačilo. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti v skladu z zakonom, ki določa predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

13

+

(10) Subjekt, ki je uveljavil pomoč de minimis skladno z Uredbo 1408/2013/EU in za katerega se naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je navajal lažne, neresnične ali zavajajoče podatke, mora vrniti znesek dodeljene pomoči v 30 dneh od prejema poziva dajalca pomoči za plačilo. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti v skladu z zakonom, ki določa predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

1

·

(1) Spremenjeni 133. člen in spremenjeni četrti odstavek 134. člena ZDoh-2 ter spremenjeni sedmi odstavek 325. člena in spremenjeni drugi odstavek 326. člena ZDavP-2 se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo z vključno 1. januarjem 2024.

1

·

(1) Spremenjeni 133. člen in spremenjeni četrti odstavek 134. člena ZDoh-2 ter spremenjeni sedmi odstavek 325. člena in spremenjeni drugi odstavek 326. člena ZDavP-2 se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo z vključno 1. januarjem 2024.

2

·

(2) Do začetka uporabe spremenjenega 133. člena in spremenjenega četrtega odstavka 134. člena ZDoh-2 ter spremenjenega sedmega odstavka 325. člena in spremenjenega drugega odstavka 326. člena ZDavP-2 se uporabljajo 133. člen in četrti odstavek 134. člena ZDoh-2 ter sedmi odstavek 325. člena in drugi odstavek 326. člena ZDavP-2.

2

·

(2) Do začetka uporabe spremenjenega 133. člena in spremenjenega četrtega odstavka 134. člena ZDoh-2 ter spremenjenega sedmega odstavka 325. člena in spremenjenega drugega odstavka 326. člena ZDavP-2 se uporabljajo 133. člen in četrti odstavek 134. člena ZDoh-2 ter sedmi odstavek 325. člena in drugi odstavek 326. člena ZDavP-2.

3

−

(3) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-05/23-29/45 Ljubljana, dne 13. decembra 2023 EPA 1188-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica

3

+

(3) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS-C) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. julija 2025. Št. 003-02-1/2025-217 Ljubljana, dne 26. julija 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OBNOVI, RAZVOJU IN ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV (ZORZFS-C)

−

1

−

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-05/25-8/27 Ljubljana, dne 18. julija 2025 EPA 2276-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Meira Hot podpredsednica

−