← Back to list
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
ZPDZC-1
10articles changed
+2removed
+8modified
added 278removed 232words
5paragraphs
1
·
(1) Ta zakon določa, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za omogočanje dela na črno in kaj je nedovoljeno oglaševanje. Ta zakon določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, in organe, ki nadzorujejo izvajanje določb tega zakona.
1
·
(1) Ta zakon določa, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za omogočanje dela na črno in kaj je nedovoljeno oglaševanje. Ta zakon določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, in organe, ki nadzorujejo izvajanje določb tega zakona.
2
·
(2) Ta zakon v pravni red Republike Slovenije delno prenaša naslednja predpisa Evropske unije:
2
·
(2) Ta zakon v pravni red Republike Slovenije delno prenaša naslednja predpisa Evropske unije:
3
−
- Direktivo 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2009, str. 24; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/52/ES) in
3
+
- Direktivo 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2009, str. 24; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/52/ES ) in
4
·
- Direktivo 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L št. 180 z dne 15. 7. 2010, str. 1), in njenim popravkom (UL L št. 208 z dne 3. 8. 2012, str. 22).
4
·
- Direktivo 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L št. 180 z dne 15. 7. 2010, str. 1), in njenim popravkom (UL L št. 208 z dne 3. 8. 2012, str. 22).
1
·
(1) Prepovedano je zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če delodajalec:
1
·
(1) Prepovedano je zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če delodajalec:
2
·
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
2
·
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
3
·
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
3
·
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
4
·
- z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
4
·
- z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
5
·
- omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
5
·
- omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
6
−
- zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev, ali
6
+
- (prenehala veljati)
7
·
- nezakonito zaposli državljana tretje države.
7
·
- nezakonito zaposli državljana tretje države.
8
·
(2) Če posameznik opravlja delo pri delodajalcu na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, mora biti izvod pogodbe za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela.
8
·
(2) Če posameznik opravlja delo pri delodajalcu na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, mora biti izvod pogodbe za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela.
9
·
(3) Za zaposlovanje na črno se šteje tudi, kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli posameznika, da zanj opravlja delo na črno.
9
·
(3) Za zaposlovanje na črno se šteje tudi, kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli posameznika, da zanj opravlja delo na črno.
10
·
(4) Oseba, ki je zaposlena na črno, lahko kadarkoli med zaposlitvijo pri pristojnem nadzornem organu vloži prijavo zoper delodajalca zaradi zaposlitve na črno.
10
·
(4) Oseba, ki je zaposlena na črno, lahko kadarkoli med zaposlitvijo pri pristojnem nadzornem organu vloži prijavo zoper delodajalca zaradi zaposlitve na črno.
11
·
(5) Za osebo iz prve alineje prvega odstavka tega člena se domneva, da ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen če ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, ali če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, za razliko do polnega delovnega časa, ali če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Če delodajalec ali posameznik, zaposlen na črno, ne izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece. Delodajalec mora takšni osebi izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v treh dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi zaposlitev na črno.
11
·
(5) Za osebo iz prve alineje prvega odstavka tega člena se domneva, da ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen če ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, ali če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, za razliko do polnega delovnega časa, ali če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Če delodajalec ali posameznik, zaposlen na črno, ne izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece. Delodajalec mora takšni osebi izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v treh dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi zaposlitev na črno.
12
·
(6) Oseba, ki ji ni bila vročena pogodba o zaposlitvi v roku iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču.
12
·
(6) Oseba, ki ji ni bila vročena pogodba o zaposlitvi v roku iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču.
13
·
(7) Delodajalec, ki na črno zaposli osebo iz petega odstavka tega člena, mora poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če oseba v tem času ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma sorazmerni del bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če je bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Delodajalec mora poravnati obveznosti v 15 dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi kršitev, in v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu o tem predložiti dokazilo.
13
·
(7) Delodajalec, ki na črno zaposli osebo iz petega odstavka tega člena, mora poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če oseba v tem času ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma sorazmerni del bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če je bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Delodajalec mora poravnati obveznosti v 15 dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi kršitev, in v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu o tem predložiti dokazilo.
14
·
(8) Delodajalec, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, mora državljanu tretje države plačati vse morebitne neporavnane obveznosti za opravljeno delo najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, kot če bi bil državljan tretje države zakonito zaposlen, hkrati pa mora plačati vse stroške pošiljanja neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen. Če delodajalec ali državljan tretje države, zaposlen na črno, ne izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bil državljan tretje države na črno zaposlen tri mesece. Delodajalec mora poravnati obveznosti v 15 dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi kršitev, in v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu o tem predložiti dokazilo.
14
·
(8) Delodajalec, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, mora državljanu tretje države plačati vse morebitne neporavnane obveznosti za opravljeno delo najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, kot če bi bil državljan tretje države zakonito zaposlen, hkrati pa mora plačati vse stroške pošiljanja neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen. Če delodajalec ali državljan tretje države, zaposlen na črno, ne izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bil državljan tretje države na črno zaposlen tri mesece. Delodajalec mora poravnati obveznosti v 15 dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi kršitev, in v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu o tem predložiti dokazilo.
15
·
(9) Če oseba, zaposlena na črno, iz sedmega odstavka tega člena oziroma državljan tretje države iz prejšnjega odstavka ni prejel vseh plačil za opravljeno delo oziroma za povračilo vseh stroškov za pošiljanje neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen, lahko uveljavlja plačilo obveznosti pred pristojnim sodiščem.
15
·
(9) Če oseba, zaposlena na črno, iz sedmega odstavka tega člena oziroma državljan tretje države iz prejšnjega odstavka ni prejel vseh plačil za opravljeno delo oziroma za povračilo vseh stroškov za pošiljanje neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen, lahko uveljavlja plačilo obveznosti pred pristojnim sodiščem.
16
·
(10) Delodajalec mora pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi od državljana tretje države zahtevati, naj mu predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji. Kopijo dokazila o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji mora delodajalec hraniti ves čas zaposlitve državljana tretje države.
16
·
(10) Delodajalec mora pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi od državljana tretje države zahtevati, naj mu predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji. Kopijo dokazila o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji mora delodajalec hraniti ves čas zaposlitve državljana tretje države.
17
·
(11) Če je delodajalec, ki je na črno zaposlil osebo iz prvega odstavka tega člena, podizvajalec, so za obveznosti iz sedmega oziroma osmega odstavka tega člena solidarno odgovorni glavni izvajalec in vsi vmesni podizvajalci, če so vedeli, da je delodajalec osebe zaposloval na črno, in o tem niso obvestili nadzornih organov.
17
·
(11) Če je delodajalec, ki je na črno zaposlil osebo iz prvega odstavka tega člena, podizvajalec, so za obveznosti iz sedmega oziroma osmega odstavka tega člena solidarno odgovorni glavni izvajalec in vsi vmesni podizvajalci, če so vedeli, da je delodajalec osebe zaposloval na črno, in o tem niso obvestili nadzornih organov.
18
·
(12) Delodajalec iz desetega odstavka tega člena ali glavni izvajalec oziroma vsi vmesni podizvajalci iz prejšnjega odstavka so odgovorni za nezakonito zaposlitev, če:
18
·
(12) Delodajalec iz desetega odstavka tega člena ali glavni izvajalec oziroma vsi vmesni podizvajalci iz prejšnjega odstavka so odgovorni za nezakonito zaposlitev, če:
19
·
- so vedeli, da je državljan tretje države predložil ponarejeno dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji,
19
·
- so vedeli, da je državljan tretje države predložil ponarejeno dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji,
20
·
- za državljana tretje države ni bila opravljena prijava dela v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev.
20
·
- za državljana tretje države ni bila opravljena prijava dela v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev.
21
·
(13) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko v primeru poklicne bolezni, poškodbe pri delu ali smrti osebe, ki je zaposlena na črno, od delodajalca zahteva povrnitev škode v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
21
·
(13) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko v primeru poklicne bolezni, poškodbe pri delu ali smrti osebe, ki je zaposlena na črno, od delodajalca zahteva povrnitev škode v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
1
·
(1) Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače in da so določena v podzakonskem aktu iz 16. člena tega zakona.
1
·
(1) Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače in da so določena v podzakonskem aktu iz 16. člena tega zakona.
2
·
(2) Dela iz prejšnjega odstavka se lahko opravljajo pod pogojem, da se ne opravljajo za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo.
2
·
(2) Dela iz prejšnjega odstavka se lahko opravljajo pod pogojem, da se ne opravljajo za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo.
3
−
(3) Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja, ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, pod pogojem, da so ta dela določena v podzakonskem aktu iz 16. člena tega zakona.
3
+
(3) Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik sam izdeluje rokodelske izdelke v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje in razvoj rokodelstva, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja, ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, pod pogojem, da so ta dela določena v podzakonskem aktu iz 16. člena tega zakona.
4
−
(4) Posameznik mora osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja priglasiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.
4
+
(4) Posameznik mora osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja priglasiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti ali Pošti Slovenije, d.o.o., kot nosilcu javnega pooblastila v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje nekaterih upravnih nalog na Pošti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nosilec javnega pooblastila), ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.
5
·
(5) Posameznik iz prvega odstavka tega člena, ki je priglasil osebno dopolnilno delo, lahko opravlja delo za osebo, ki ima vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime.
5
·
(5) Posameznik iz prvega odstavka tega člena, ki je priglasil osebno dopolnilno delo, lahko opravlja delo za osebo, ki ima vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime.
6
·
(6) Posameznik iz tretjega odstavka tega člena, ki je priglasil osebno dopolnilno delo, lahko opravlja dela, če ima med opravljanjem dela vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime.
6
·
(6) Posameznik iz tretjega odstavka tega člena, ki je priglasil osebno dopolnilno delo, lahko opravlja dela, če ima med opravljanjem dela vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime.
7
·
(7) Oseba iz petega odstavka tega člena in posameznik iz prejšnjega odstavka morata vrednotnico pridobiti najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Vrednotnica velja za koledarski mesec.
7
·
(7) Oseba iz petega odstavka tega člena in posameznik iz prejšnjega odstavka morata vrednotnico pridobiti najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Vrednotnica velja za koledarski mesec.
8
−
(8) Posameznik, ki želi opustiti posamezno vrsto osebnega dopolnilnega dela, opustitev opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika opustitev opravi prek spletnega portala AJPES.
8
+
(8) Posameznik, ki želi opustiti posamezno vrsto osebnega dopolnilnega dela, opustitev opravi prek spletnega portala AJPES, osebno na upravni enoti ali nosilcu javnega pooblastila, ki za posameznika opustitev opravi prek spletnega portala AJPES.
1
−
V Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14 in 47/15 - ZZSDT) se v 15. členu črta tretji odstavek. Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. KONČNA DOLOČBA
1
+
(1) Vrednotnico se pridobi na podlagi vložitve zahtevka za pridobitev vrednotnice prek spletnega portala e-uprava ali osebno na upravni enoti ali pri nosilcu javnega pooblastila, ki za posameznika vloži zahtevek prek spletnega portala e-uprava.
+
2
+
(2) Vrednotnica je izdana ob predložitvi naloga za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter naloga za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, pri ponudniku plačilnih storitev, na upravni enoti ali pri nosilcu javnega pooblastila.
+
3
+
(3) Zahtevek za pridobitev vrednotnice in vrednotnica morata vsebovati podatke, potrebne za nadzor po tem zakonu, podatke, potrebne za obračun in nadzor pravilnosti obračuna in plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevka za zdravstveno zavarovanje in prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in podatke, potrebne za uveljavljanje pravic na podlagi plačanih prispevkov.
+
4
+
(4) Zahtevke za pridobitev vrednotnice, ki se štejejo tudi za obračun prispevkov za socialno varnost, vložen pri davčni upravi, ministrstvo, pristojno za javno upravo, redno posreduje davčni upravi. Za izvajanje nadzora se podatki o izdanih vrednotnicah hranijo pet let.
1
·
(1) Z globo od 5.000 do 26.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar:
1
·
(1) Z globo od 5.000 do 26.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar:
2
·
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj (prva alineja prvega odstavka 5. člena);
2
·
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj (prva alineja prvega odstavka 5. člena);
3
·
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni zavaroval v skladu z zakoni, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja, ali z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela (druga alineja prvega odstavka 5. člena);
3
·
- omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni zavaroval v skladu z zakoni, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja, ali z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela (druga alineja prvega odstavka 5. člena);
4
·
- omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov (tretja alineja prvega odstavka 5. člena);
4
·
- omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov (tretja alineja prvega odstavka 5. člena);
5
−
- zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev (četrta alineja prvega odstavka 5. člena);
5
+
- (prenehala veljati)
6
·
- nezakonito zaposli državljana tretje države (peta alineja prvega odstavka 5. člena).
6
·
- nezakonito zaposli državljana tretje države (peta alineja prvega odstavka 5. člena).
7
·
(2) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba delodajalca.
7
·
(2) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba delodajalca.
8
·
(3) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje posameznik, ki mu je delodajalec omogočil delo brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, ali mu je omogočil delo v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov (prvi odstavek 5. člena).
8
·
(3) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje posameznik, ki mu je delodajalec omogočil delo brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, ali mu je omogočil delo v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov (prvi odstavek 5. člena).
9
·
(4) Z globo od 100 do 2.500 eurov se kaznuje posameznik, če nima pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, na podlagi katere opravlja delo, za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela (drugi odstavek 5. člena).
9
·
(4) Z globo od 100 do 2.500 eurov se kaznuje posameznik, če nima pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, na podlagi katere opravlja delo, za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela (drugi odstavek 5. člena).
10
·
(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, kadar v svojem imenu in za svoj račun zaposli posameznika, ki zanj opravlja delo na črno (tretji odstavek 5. člena).
10
·
(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, kadar v svojem imenu in za svoj račun zaposli posameznika, ki zanj opravlja delo na črno (tretji odstavek 5. člena).
11
·
(6) Z globo od 5.000 do 15.600 eurov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar ni izročil pisne pogodbe o zaposlitvi v roku iz petega odstavka 5. člena tega zakona (peti odstavek 5. člena).
11
·
(6) Z globo od 5.000 do 15.600 eurov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar ni izročil pisne pogodbe o zaposlitvi v roku iz petega odstavka 5. člena tega zakona (peti odstavek 5. člena).
12
·
(7) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba delodajalca.
12
·
(7) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba delodajalca.
13
·
(8) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar v 15 dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz sedmega in osmega odstavka 5. člena tega zakona ali v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal (sedmi in osmi odstavek 5. člena).
13
·
(8) Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar v 15 dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz sedmega in osmega odstavka 5. člena tega zakona ali v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal (sedmi in osmi odstavek 5. člena).
14
·
(9) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, kadar v 15 dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz šestega in osmega odstavka 5. člena tega zakona ali v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal.
14
·
(9) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, kadar v 15 dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz šestega in osmega odstavka 5. člena tega zakona ali v osmih dneh od poteka roka za plačilo nadzornemu organu ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal.
15
·
(10) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se kaznuje delodajalec, kadar pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države ne zahteva, da mu na podlagi desetega odstavka 5. člena tega zakona predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji (deseti odstavek 5. člena).
15
·
(10) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se kaznuje delodajalec, kadar pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države ne zahteva, da mu na podlagi desetega odstavka 5. člena tega zakona predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji (deseti odstavek 5. člena).
16
·
(11) Z globo od 1.200 do 2.500 eurov se kaznuje delodajalec, kadar kopije dokazila o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji ne hrani ves čas zaposlitve državljana tretje države (deseti odstavek 5. člena).
16
·
(11) Z globo od 1.200 do 2.500 eurov se kaznuje delodajalec, kadar kopije dokazila o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji ne hrani ves čas zaposlitve državljana tretje države (deseti odstavek 5. člena).
17
·
(12) Z globo od 1.200 do 2.500 eurov se za prekršek iz osmega, desetega in enajstega odstavka tega člena zakona kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.
17
·
(12) Z globo od 1.200 do 2.500 eurov se za prekršek iz osmega, desetega in enajstega odstavka tega člena zakona kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.
18
·
(13) Ne glede na tretji odstavek tega člena se posameznik, ki je zaposlen na črno, za prekršek ne kaznuje, če v času trajanja zaposlitve na črno, še preden je uveden postopek nadzora po tem zakonu, prijavi delodajalca v zvezi s kršenjem določb 5. člena tega zakona.
18
·
(13) Ne glede na tretji odstavek tega člena se posameznik, ki je zaposlen na črno, za prekršek ne kaznuje, če v času trajanja zaposlitve na črno, še preden je uveden postopek nadzora po tem zakonu, prijavi delodajalca v zvezi s kršenjem določb 5. člena tega zakona.
19
·
(14) Z globo od 1.200 do 2.500 eurov se kaznuje delodajalec, ki ne predloži evidence o opravljenem kratkotrajnem delu v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela (peti odstavek 17. člena).
19
·
(14) Z globo od 1.200 do 2.500 eurov se kaznuje delodajalec, ki ne predloži evidence o opravljenem kratkotrajnem delu v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela (peti odstavek 17. člena).
1
−
(1) Pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, se za pet let od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona, izloči iz postopkov javnega naročanja in izgubi ali se ji omeji pravica do javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«.
1
+
(1) Pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji za pet let od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona izgubi ali se ji omeji pravica do javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«.
2
·
(2) Dajalci pomoči v postopkih dodeljevanja sredstev iz prejšnjega odstavka pri pristojnem nadzornem organu preverijo, ali je bila pravni osebi, tujemu pravnemu subjektu ali samozaposleni osebi, ki kandidira za sredstva iz prejšnjega odstavka, pravnomočno izrečena globa za prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona.
2
·
(2) Dajalci pomoči v postopkih dodeljevanja sredstev iz prejšnjega odstavka pri pristojnem nadzornem organu preverijo, ali je bila pravni osebi, tujemu pravnemu subjektu ali samozaposleni osebi, ki kandidira za sredstva iz prejšnjega odstavka, pravnomočno izrečena globa za prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona.
3
·
(3) Pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba iz prvega odstavka tega člena mora vrniti javna sredstva, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«, izplačana v obdobju dvanajstih mesecev pred sestavo prvega zapisnika nadzornega organa do pravnomočno izrečene globe za prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona.
3
·
(3) Pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba iz prvega odstavka tega člena mora vrniti javna sredstva, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«, izplačana v obdobju dvanajstih mesecev pred sestavo prvega zapisnika nadzornega organa do pravnomočno izrečene globe za prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona.
4
·
(4) V pogodbi, iz katere izhaja upravičenost do javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«, se določi obveznost vračila sredstev iz prejšnjega odstavka.
4
·
(4) V pogodbi, iz katere izhaja upravičenost do javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«, se določi obveznost vračila sredstev iz prejšnjega odstavka.
5
·
(5) Dajalci pomoči vsakih šest mesecev pri pristojnem nadzornem organu preverijo, ali je bila pravni osebi, tujemu pravnemu subjektu ali samozaposleni osebi, ki so ji bila dodeljena sredstva po pogodbi iz prejšnjega odstavka, pravnomočno izrečena globa za prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona.
5
·
(5) Dajalci pomoči vsakih šest mesecev pri pristojnem nadzornem organu preverijo, ali je bila pravni osebi, tujemu pravnemu subjektu ali samozaposleni osebi, ki so ji bila dodeljena sredstva po pogodbi iz prejšnjega odstavka, pravnomočno izrečena globa za prekršek iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona.
6
−
(6) Organ, ki odloči o prekršku iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona, v treh delovnih dneh od pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti, ministrstvo, pristojno za finance. V obvestilu navede polno ime in matično številko pravne osebe, tujega pravnega subjekta ali samozaposlene osebe ter datum, od katerega se ta oseba izloči iz postopkov javnega naročanja. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6
+
(6) Organ, ki odloči o prekršku iz pete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona, v treh delovnih dneh od pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti, ministrstvo, pristojno za finance. V obvestilu navede polno ime in matično številko pravne osebe, tujega pravnega subjekta ali samozaposlene osebe ter datum, od katerega ta oseba izgubi ali se ji omeji pravica do javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki pomenijo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
·
(1) Prispevek za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje na podlagi osebnega dopolnilnega dela pobira davčna uprava.
1
·
(1) Prispevek za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje na podlagi osebnega dopolnilnega dela pobira davčna uprava.
2
·
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se glede postopka pobiranja prispevka, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov in pristojnosti davčnega organa uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in davčno službo.
2
·
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se glede postopka pobiranja prispevka, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov in pristojnosti davčnega organa uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in davčno službo.
3
·
(3) Zahtevek za pridobitev vrednotnice se šteje za obračun prispevkov za socialno varnost po zakonu, ki ureja davčni postopek, vložen pri davčnem organu. Za ta obračun se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, s katerimi se ureja predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka, popravljanje pomanjkljivosti oziroma pomot v davčnem obračunu ter popravljanje davčnega obračuna, če je davčna obveznost izkazana previsoko.
3
·
(3) Zahtevek za pridobitev vrednotnice se šteje za obračun prispevkov za socialno varnost po zakonu, ki ureja davčni postopek, vložen pri davčnem organu. Za ta obračun se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, s katerimi se ureja predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka, popravljanje pomanjkljivosti oziroma pomot v davčnem obračunu ter popravljanje davčnega obračuna, če je davčna obveznost izkazana previsoko.
4
·
(4) Obveznost za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje na podlagi osebnega dopolnilnega dela nastane z vložitvijo zahtevka za pridobitev vrednotnice. Če se delo opravlja v nasprotju s sedmim odstavkom 12. člena tega zakona, obveznost za plačilo prispevkov nastane z začetkom opravljanja dela,
4
·
(4) Obveznost za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje na podlagi osebnega dopolnilnega dela nastane z vložitvijo zahtevka za pridobitev vrednotnice. Če se delo opravlja v nasprotju s sedmim odstavkom 12. člena tega zakona, obveznost za plačilo prispevkov nastane z začetkom opravljanja dela,
5
·
(5) Obveznost za plačilo prispevka iz prejšnjega odstavka mora biti plačana najpozneje v 10 dneh od nastanka obveznosti za plačilo prispevka.
5
·
(5) Obveznost za plačilo prispevka iz prejšnjega odstavka mora biti plačana najpozneje v 10 dneh od nastanka obveznosti za plačilo prispevka.
6
·
(6) V postopkih, ki jih davčna uprava začne na zahtevo stranke, ni mogoče zahtevati vračila prispevka.
6
·
(6) V postopkih, ki jih davčna uprava začne na zahtevo stranke, ni mogoče zahtevati vračila prispevka.
7
−
(7) Zavezanec za plačilo prispevka iz prejšnjega člena plača prispevek prek spletnega portala e-uprava ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika plačilo opravi prek spletnega portala e-uprava. Pri plačilu prispevka v gotovini na upravni enoti se ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, šteje, da je prispevek plačan na dan plačila prispevka na upravni enoti.
7
+
(7) Zavezanec za plačilo prispevka iz prejšnjega člena plača prispevek prek spletnega portala e-uprava, osebno na upravni enoti ali pri nosilcu javnega pooblastila, ki za posameznika plačilo opravi prek spletnega portala e-uprava. Pri plačilu prispevka v gotovini na upravni enoti ali pri nosilcu javnega pooblastila se ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, šteje, da je prispevek plačan na dan plačila prispevka na upravni enoti.
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne devetdeseti dan po njegovi uveljavitvi, razen 12. do 16. člena, prvega do tretjega odstavka 28. člena in 29. do 32. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2015. Št. 101-01/13-9/30 Ljubljana, dne 23. aprila 2014 EPA 1680-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne devetdeseti dan po njegovi uveljavitvi, razen 12. do 16. člena, prvega do tretjega odstavka 28. člena in 29. do 32. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2015.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1A) Razglašam Zakon o spremembah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. junija 2019. Št. 003-02-6/2019-2 Ljubljana, dne 26. junija 2019 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO (ZPDZC-1A)
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 101-01/19-3/10 Ljubljana, dne 18. junija 2019 EPA 504-VIII Državni zbor Republike Slovenije mag. Dejan Židan predsednik
−