Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

1

·

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1

·

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

2

·

- »energent« je električna energija, zemeljski plin in tehnološka para;

2

·

- »energent« je električna energija, zemeljski plin in tehnološka para;

3

·

- »upravičen strošek« je strošek porabe energentov, ki jih upravičenec nabavi pri dobavitelju energentov kot končni odjemalec;

3

·

- »upravičen strošek« je strošek porabe energentov, ki jih upravičenec nabavi pri dobavitelju energentov kot končni odjemalec;

4

−

- »dobavitelj energentov« je neposredni zunanji dobavitelj energentov, ki ni povezan z upravičencem kot njegovo podrejeno ali nadrejeno podjetje, s katerim deluje kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU), ali posredni dobavitelj energentov, ki ima z neposrednim zunanjim dobaviteljem energentov sklenjeno pogodbo za dobavo energentov, in zaračunava energente upravičencu po ceni, ki jo plača posredni dobavitelj neposrednemu zunanjemu dobavitelju energentov;

4

+

- »dobavitelj energentov« je neposredni zunanji dobavitelj energentov, ki ni povezan z upravičencem kot njegovo podrejeno ali nadrejeno podjetje, s katerim deluje kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU ), ali posredni dobavitelj energentov, ki ima z neposrednim zunanjim dobaviteljem energentov sklenjeno pogodbo za dobavo energentov, in zaračunava energente upravičencu po ceni, ki jo plača posredni dobavitelj neposrednemu zunanjemu dobavitelju energentov;

5

·

- »končni odjemalec« je upravičenec, ki nabavi energent od dobavitelja energentov;

5

·

- »končni odjemalec« je upravičenec, ki nabavi energent od dobavitelja energentov;

6

·

- »energetsko intenzivno podjetje« je podjetje, ki je oproščeno plačila trošarine ali je bilo upravičeno do vračila plačane trošarine za energetsko intenzivna podjetja v skladu z zakonom, ki ureja trošarine;

6

·

- »energetsko intenzivno podjetje« je podjetje, ki je oproščeno plačila trošarine ali je bilo upravičeno do vračila plačane trošarine za energetsko intenzivna podjetja v skladu z zakonom, ki ureja trošarine;

7

·

- »EBITDA« je vsota celotnega dobička (AOP182) ali celotne izgube (AOP183) in finančnih odhodkov iz obresti (AOP167) ter amortizacije (AOP145);

7

·

- »EBITDA« je vsota celotnega dobička (AOP182) ali celotne izgube (AOP183) in finančnih odhodkov iz obresti (AOP167) ter amortizacije (AOP145);

8

·

- »dejanski stroški« so tisti stroški, ki so upravičencu v obdobju leta 2023 nastali in jih je mogoče dokazati z verodostojno listino dobavitelja energentov, iz katere je razvidna porabljena količina in cena na enoto porabljene energije;

8

·

- »dejanski stroški« so tisti stroški, ki so upravičencu v obdobju leta 2023 nastali in jih je mogoče dokazati z verodostojno listino dobavitelja energentov, iz katere je razvidna porabljena količina in cena na enoto porabljene energije;

9

·

- »ocenjeni stroški« so tisti stroški, ki upravičencu v obdobju leta 2023 še niso nastali, vendar jih upravičenec oceni na podlagi preteklih izkušenj poslovanja in pričakovanih poslovnih dogodkov;

9

·

- »ocenjeni stroški« so tisti stroški, ki upravičencu v obdobju leta 2023 še niso nastali, vendar jih upravičenec oceni na podlagi preteklih izkušenj poslovanja in pričakovanih poslovnih dogodkov;

10

−

- »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo, kot je opredeljena v 5. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU);

10

+

- »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo, kot je opredeljena v 5. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014 , (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU );

11

·

- »sektor ribištva in akvakulture« pomeni gospodarski sektor, kot je opredeljen v točki d) 5. člena Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11). II. POMOČ ZA GOSPODARSTVO

11

·

- »sektor ribištva in akvakulture« pomeni gospodarski sektor, kot je opredeljen v točki d) 5. člena Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11). II. POMOČ ZA GOSPODARSTVO

12

·

1. Splošne določbe o pomočeh za gospodarstvo

12

·

1. Splošne določbe o pomočeh za gospodarstvo

1

·

(1) Upravičenec ali upravičenka (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) do pomoči za gospodarstvo v skladu s tem zakonom je pravna ali fizična oseba, ki je organizirana v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, z zakonom, ki ureja zadruge, z zakonom, ki ureja gospodarske zbornice, z zakonom, ki ureja obrtno podjetniško zbornico, z zakonom, ki ureja reprezentativnost sindikatov, oziroma pravna oseba zasebnega prava, ki je organizirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, ali zakonom, ki ureja zavode, in je bila registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje gospodarske dejavnosti do vključno 30. novembra 2021.

1

·

(1) Upravičenec ali upravičenka (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) do pomoči za gospodarstvo v skladu s tem zakonom je pravna ali fizična oseba, ki je organizirana v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, z zakonom, ki ureja zadruge, z zakonom, ki ureja gospodarske zbornice, z zakonom, ki ureja obrtno podjetniško zbornico, z zakonom, ki ureja reprezentativnost sindikatov, oziroma pravna oseba zasebnega prava, ki je organizirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, ali zakonom, ki ureja zavode, in je bila registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje gospodarske dejavnosti do vključno 30. novembra 2021.

2

·

(2) Upravičenec ne more prejeti pomoči, če ima registrirano glavno dejavnost v skupini K po standardni klasifikaciji dejavnosti na dan 31. december 2022.

2

·

(2) Upravičenec ne more prejeti pomoči, če ima registrirano glavno dejavnost v skupini K po standardni klasifikaciji dejavnosti na dan 31. december 2022.

3

·

(3) Zoper upravičenca ne sme biti na dan oddaje vloge uveden stečajni postopek ali postopek likvidacije. Upravičenec ne sme imeti na dan oddaje vloge neplačanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki znašajo 50 eurov in več, in ima izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dneva oddaje vloge. Če je upravičenec v postopku prisilne poravnave, ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti, na katere ne učinkuje postopek prisilne poravnave ter so nastale po začetku postopka prisilne poravnave.

3

·

(3) Zoper upravičenca ne sme biti na dan oddaje vloge uveden stečajni postopek ali postopek likvidacije. Upravičenec ne sme imeti na dan oddaje vloge neplačanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki znašajo 50 eurov in več, in ima izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dneva oddaje vloge. Če je upravičenec v postopku prisilne poravnave, ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti, na katere ne učinkuje postopek prisilne poravnave ter so nastale po začetku postopka prisilne poravnave.

4

·

(4) Upravičenec ne more prejeti pomoči za gospodarstvo, če spada med odjemalce, kot jih določa 1. člen Uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema (Uradni list RS, št. 98/22 in 138/22) oziroma 1. člen Uredbe o določitvi cen električne energije (Uradni list RS, št. 95/22 in 98/22).

4

·

(4) Upravičenec ne more prejeti pomoči za gospodarstvo, če spada med odjemalce, kot jih določa 1. člen Uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema (Uradni list RS, št. 98/22 in 138/22) oziroma 1. člen Uredbe o določitvi cen električne energije (Uradni list RS, št. 95/22 in 98/22).

5

·

(5) Upravičenec ne more prejeti pomoči za gospodarstvo, če zanj veljajo sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

5

·

(5) Upravičenec ne more prejeti pomoči za gospodarstvo, če zanj veljajo sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

+

6

+

(6) Upravičenec ne more prejeti pomoči za gospodarstvo za električno energijo, če spada med odjemalce, kot jih določa podzakonski akt, ki določa ceno električne energije za mikro, mala in srednje velika podjetja, za obdobje veljavnosti tega podzakonskega akta. Operaterji iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona posredujejo seznam odjemalcev pristojnemu organu in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Seznam odjemalcev vsebuje navedbo firme in matične številke odjemalca iz prvega stavka tega odstavka.

1

·

(1) Vrste pomoči za gospodarstvo so:

1

·

(1) Vrste pomoči za gospodarstvo so:

2

·

- enostavna pomoč za gospodarstvo, kot jo opredeljuje oddelek 2.1. začasnega okvira,

2

·

- enostavna pomoč za gospodarstvo, kot jo opredeljuje oddelek 2.1. začasnega okvira,

3

·

- osnovna posebna pomoč za podjetja, kot jo opredeljuje 66. točka oddelka 2.4. začasnega okvira,

3

·

- osnovna posebna pomoč za podjetja, kot jo opredeljuje 66. točka oddelka 2.4. začasnega okvira,

4

·

- posebna pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, kot jo opredeljuje podtočka a 67. točke oddelka 2.4. začasnega okvira,

4

·

- posebna pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, kot jo opredeljuje podtočka a 67. točke oddelka 2.4. začasnega okvira,

5

·

- posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja, kot jo opredeljuje podtočka b 67. točke oddelka 2.4. začasnega okvira in

5

·

- posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja, kot jo opredeljuje podtočka b 67. točke oddelka 2.4. začasnega okvira in

6

·

- posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih, kot jo opredeljuje podtočka c 67 točke oddelka 2.4. začasnega okvira.

6

·

- posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih, kot jo opredeljuje podtočka c 67 točke oddelka 2.4. začasnega okvira.

7

−

(2) Začasni ukrep pomoči za gospodarstvo v skladu s tem zakonom se začne izvajati po pridobitvi pozitivne odločbe Evropske komisije o skladnosti pomoči za gospodarstvo iz tega zakona s 107. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47).

7

+

(2) Začasni ukrep pomoči za gospodarstvo v skladu s tem zakonom se začne izvajati po pridobitvi pozitivne odločbe Evropske komisije o skladnosti pomoči za gospodarstvo iz tega zakona s 107. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije , UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47).

8

·

(3) Upravičenec lahko uveljavlja pri Javni agenciji Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) le eno izmed vrst pomoči za gospodarstvo v skladu s prvim odstavkom tega člena.

8

·

(3) Upravičenec lahko uveljavlja pri Javni agenciji Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) le eno izmed vrst pomoči za gospodarstvo v skladu s prvim odstavkom tega člena.

1

·

(1) Upravičeno obdobje za dodelitev pomoči za gospodarstvo je od 1. januarja 2023 do vključno 31. decembra 2023.

1

·

(1) Upravičeno obdobje za dodelitev pomoči za gospodarstvo je od 1. januarja 2023 do vključno 31. decembra 2023.

2

−

(2) Upravičen strošek za posamezni mesec v upravičenem obdobju se izračuna po naslednji formuli: US = (p(t) - (p(ref) x 1,5)) x q(t), pri čemer je: US =

2

+

(2) Upravičen strošek za posamezni mesec v upravičenem obdobju se izračuna po naslednji formuli: US = (p(t) - (p(ref) x 1,5)) x q(t), pri čemer je: US = upravičen strošek v danem mesecu v upravičenem obdobju (v eurih) q = porabljena količina, to je število enot energenta, ki jih je upravičenec nabavil pri dobaviteljih energentov in porabil kot končni odjemalec (v MWh) p = cena na enoto energenta, ki jo je plačal upravičenec (v eurih na MWh) in ne vključuje vračil davkov in dajatev in ne more presegati 510 eurov na MWh za električno energijo in 160 eurov na MWh za zemeljski plin. V primeru, da ima upravičenec več dobaviteljev energenta, se upošteva povprečna cena na enoto energenta vseh dobaviteljev in vseh tarif t = dani mesec v upravičenem obdobju ref = referenčno obdobje od vključno 1. januarja 2021 do vključno 31. decembra 2021 p(ref) = cena na enoto energenta, pri čemer se upošteva:

+

3

+

- pri enostavni pomoči iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena povprečna cena na enoto energenta v Republiki Sloveniji za leto 2021, kot je določena v 7. členu tega zakona, oziroma

+

4

+

- pri posebnih pomočeh za gospodarstvo iz druge, tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena cena na enoto energenta, ki jo je upravičenec plačal v povprečju v referenčnem obdobju od vključno 1. januarja 2021 do vključno 31. decembra 2021 (v eurih na MWh) in ne vključuje vračil davkov in dajatev.

3

·

(3) Za izračun upravičenih stroškov za posebne pomoči za gospodarstvo iz druge, tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena se lahko upošteva največ 70 odstotkov upravičenčeve porabe v istem obdobju v letu 2021. Upravičenec, ki ocenjuje ali ima zakupljeno električno energijo za leto 2023 po ceni, ki je nižja od 150 eurov na MWh oziroma upravičenec, ki ocenjuje ali ima zakupljen zemeljski plin v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, in ne vključuje vračil davkov in dajatev, je upravičen do posebne pomoči za gospodarstvo iz druge, tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena le za tisti delež ocenjene oziroma zakupljene električne energije ali zemeljskega plina, ki presega znesek iz tega člena.

5

·

(3) Za izračun upravičenih stroškov za posebne pomoči za gospodarstvo iz druge, tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena se lahko upošteva največ 70 odstotkov upravičenčeve porabe v istem obdobju v letu 2021. Upravičenec, ki ocenjuje ali ima zakupljeno električno energijo za leto 2023 po ceni, ki je nižja od 150 eurov na MWh oziroma upravičenec, ki ocenjuje ali ima zakupljen zemeljski plin v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, in ne vključuje vračil davkov in dajatev, je upravičen do posebne pomoči za gospodarstvo iz druge, tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena le za tisti delež ocenjene oziroma zakupljene električne energije ali zemeljskega plina, ki presega znesek iz tega člena.

4

·

(4) Upravičenec, ustanovljen v letu 2021, ceno na enoto za energent v eurih na MWh za vse mesece leta 2021 oceni na podlagi nastalih stroškov energenta v letu 2021. Ocene za vse pretekle mesece izračuna na podlagi števila dni v mesecu in povprečnega dnevnega stroška v obdobju, ko so dejansko nastali stroški energentov v letu 2021.

6

·

(4) Upravičenec, ustanovljen v letu 2021, ceno na enoto za energent v eurih na MWh za vse mesece leta 2021 oceni na podlagi nastalih stroškov energenta v letu 2021. Ocene za vse pretekle mesece izračuna na podlagi števila dni v mesecu in povprečnega dnevnega stroška v obdobju, ko so dejansko nastali stroški energentov v letu 2021.

5

·

(5) Upravičencu je odobrena pomoč za gospodarstvo, če izračunana skupna višina pomoči presega 600 eurov.

7

·

(5) Upravičencu je odobrena pomoč za gospodarstvo, če izračunana skupna višina pomoči presega 600 eurov.

1

−

(1) Višina pomoči za gospodarstvo se za posamezni mesec v upravičenem obdobju izračuna po naslednji formuli: VMP = DUS x US, pri čemer je: VMP =

1

+

(1) Višina pomoči za gospodarstvo se za posamezni mesec v upravičenem obdobju izračuna po naslednji formuli: VMP = DUS x US, pri čemer je: VMP = višina mesečne pomoči upravičencu US = upravičen strošek v danem mesecu v upravičenem obdobju (v eurih) DUS = delež upravičenih stroškov, določen za posamezno vrsto pomoči (v odstotku).

2

·

(2) Skupna višina predstavlja seštevek vseh mesečnih višin pomoči upravičencu v upravičenem obdobju.

2

·

(2) Skupna višina predstavlja seštevek vseh mesečnih višin pomoči upravičencu v upravičenem obdobju.

3

·

(3) Upravičenec lahko prejme:

3

·

(3) Upravičenec lahko prejme:

4

·

- enostavno pomoč za gospodarstvo v višini 50 odstotkov upravičenih stroškov do skupne višine največ 2 milijona eurov, pri čemer se v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelka 2.1. začasnega okvira,

4

·

- enostavno pomoč za gospodarstvo v višini 50 odstotkov upravičenih stroškov do skupne višine največ 2 milijona eurov, pri čemer se v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelka 2.1. začasnega okvira,

5

·

- osnovno posebno pomoč za podjetja v višini 50 odstotkov upravičenih stroškov do skupne višine največ 4 milijone eurov, pri čemer se v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelka 2.1. začasnega okvira in oddelka 2.4. začasnega okvira,

5

·

- osnovno posebno pomoč za podjetja v višini 50 odstotkov upravičenih stroškov do skupne višine največ 4 milijone eurov, pri čemer se v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelka 2.1. začasnega okvira in oddelka 2.4. začasnega okvira,

6

·

- posebno pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti v višini 40 odstotkov upravičenih stroškov do skupne višine največ 100 milijonov eurov, pri čemer se v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelkov 2.1. in 2.4. začasnega okvira,

6

·

- posebno pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti v višini 40 odstotkov upravičenih stroškov do skupne višine največ 100 milijonov eurov, pri čemer se v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelkov 2.1. in 2.4. začasnega okvira,

7

·

- posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja v višini 65 odstotkov upravičenih stroškov do skupne višine največ 50 milijonov eurov, pri čemer se v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelkov 2.1. in 2.4. začasnega okvira,

7

·

- posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja v višini 65 odstotkov upravičenih stroškov do skupne višine največ 50 milijonov eurov, pri čemer se v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelkov 2.1. in 2.4. začasnega okvira,

8

·

- posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov do skupne višine največ 150 milijonov eurov, pri čemer se v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelkov 2.1. in 2.4. začasnega okvira.

8

·

- posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov do skupne višine največ 150 milijonov eurov, pri čemer se v skupno pomoč vštevajo vse pomoči, prejete na podlagi oddelkov 2.1. in 2.4. začasnega okvira.

9

−

(4) Pri izračunu najvišje skupne višine pomoči za gospodarstvo iz prejšnjega odstavka se poleg pomoči, ki jih je prejel upravičenec, upoštevajo tudi pomoči, ki so jih prejela vsa podrejena in nadrejena podjetja upravičenca v Republiki Sloveniji, ki skupaj z upravičencem delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU.

9

+

(4) Pri izračunu najvišje skupne višine pomoči za gospodarstvo iz prejšnjega odstavka se poleg pomoči, ki jih je prejel upravičenec, upoštevajo tudi pomoči, ki so jih prejela vsa podrejena in nadrejena podjetja upravičenca v Republiki Sloveniji, ki skupaj z upravičencem delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU .

10

−

(5) Enostavna pomoč iz prve alineje prvega odstavka 4. člena tega zakona in posebne pomoči za gospodarstvo iz druge, tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka 4. člena tega zakona se lahko kumulirajo s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU), Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2046 z dne 24. oktobra 2022 o spremembi prilog k Uredbi (EU) št. 1408/2013 glede njune prilagoditve, da se upoštevajo določbe Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega Protokola o Irski/Severni Irski (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 55), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU) ali Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU) oziroma s pomočjo v skladu z Uredbo 651/2014/EU ali Uredbo 702/2014/EU oziroma s pomočjo v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Šesta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 473 z dne 24. 11. 2021, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: začasni okvir COVID-19), če se upoštevajo določbe o kumulaciji iz navedenih uredb in začasnega okvira COVID-19.

10

+

(5) Enostavna pomoč iz prve alineje prvega odstavka 4. člena tega zakona in posebne pomoči za gospodarstvo iz druge, tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka 4. člena tega zakona se lahko kumulirajo s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU ), Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2046 z dne 24. oktobra 2022 o spremembi prilog k Uredbi (EU) št. 1408/2013 glede njune prilagoditve, da se upoštevajo določbe Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega Protokola o Irski/Severni Irski (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 55), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU ) ali Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014 , (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU ) oziroma s pomočjo v skladu z Uredbo 651/2014/EU ali Uredbo 702/2014/EU oziroma s pomočjo v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Šesta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 473 z dne 24. 11. 2021, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: začasni okvir COVID-19), če se upoštevajo določbe o kumulaciji iz navedenih uredb in začasnega okvira COVID-19.

11

·

(6) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena skupni znesek državne pomoči ne sme presegati 250.000 eurov na upravičenca, ki opravlja dejavnost v primarni kmetijski proizvodnji, in 300.000 eurov na upravičenca, ki opravlja dejavnost v sektorju ribištva in akvakulture.

11

·

(6) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena skupni znesek državne pomoči ne sme presegati 250.000 eurov na upravičenca, ki opravlja dejavnost v primarni kmetijski proizvodnji, in 300.000 eurov na upravičenca, ki opravlja dejavnost v sektorju ribištva in akvakulture.

12

·

(7) Če se upravičenec ukvarja z več dejavnostmi, za katere veljajo različne zgornje meje pomoči iz prve alineje tretjega odstavka in šestega odstavka tega člena, z ločevanjem računov ali na drug ustrezen način zagotovi, da se za vsako od teh dejavnosti spoštuje ustrezna zgornja meja, pri čemer skupni znesek pomoči takemu upravičencu ne presega 2 milijonov eurov. Če se upravičenec ukvarja z dejavnostjo iz prejšnjega odstavka, z ločevanjem računov ali na drug ustrezen način zagotovi, da se za vsako od teh dejavnosti spoštuje ustrezna zgornja meja, pri čemer skupni znesek pomoči takemu upravičencu ne presega 300.000 eurov.

12

·

(7) Če se upravičenec ukvarja z več dejavnostmi, za katere veljajo različne zgornje meje pomoči iz prve alineje tretjega odstavka in šestega odstavka tega člena, z ločevanjem računov ali na drug ustrezen način zagotovi, da se za vsako od teh dejavnosti spoštuje ustrezna zgornja meja, pri čemer skupni znesek pomoči takemu upravičencu ne presega 2 milijonov eurov. Če se upravičenec ukvarja z dejavnostjo iz prejšnjega odstavka, z ločevanjem računov ali na drug ustrezen način zagotovi, da se za vsako od teh dejavnosti spoštuje ustrezna zgornja meja, pri čemer skupni znesek pomoči takemu upravičencu ne presega 300.000 eurov.

13

·

(8) Pomoč se ob oddaji vloge iz 12. člena tega zakona ustrezno zniža, če bi bila z odobreno pomočjo presežena katera izmed zgornjih mej iz tega člena.

13

·

(8) Pomoč se ob oddaji vloge iz 12. člena tega zakona ustrezno zniža, če bi bila z odobreno pomočjo presežena katera izmed zgornjih mej iz tega člena.

14

·

(9) Pomoč za gospodarstvo se dodeli v obliki nepovratnih sredstev.

14

·

(9) Pomoč za gospodarstvo se dodeli v obliki nepovratnih sredstev.

15

·

2. Vrste pomoči za gospodarstvo in postopek izvedbe

15

·

2. Vrste pomoči za gospodarstvo in postopek izvedbe

1

·

(1) Upravičenec je upravičen do posebne pomoči za energetsko intenzivna podjetja iz posebnih sektorjev, če:

1

·

(1) Upravičenec je upravičen do posebne pomoči za energetsko intenzivna podjetja iz posebnih sektorjev, če:

2

·

- je energetsko intenzivno podjetje, kot je določeno v peti alineji 2. člena tega zakona,

2

·

- je energetsko intenzivno podjetje, kot je določeno v peti alineji 2. člena tega zakona,

3

·

- se mu v letu 2023 cena energentov poveča za najmanj 1,5-kratnik upravičenčeve povprečne cene za leto 2021,

3

·

- se mu v letu 2023 cena energentov poveča za najmanj 1,5-kratnik upravičenčeve povprečne cene za leto 2021,

4

·

- se je njegov EBITDA, brez pomoči, v upravičenem obdobju zmanjšal za vsaj 40 odstotkov v primerjavi z letom 2021 ali je negativen in

4

·

- se je njegov EBITDA, brez pomoči, v upravičenem obdobju zmanjšal za vsaj 40 odstotkov v primerjavi z letom 2021 ali je negativen in

5

−

- deluje v enem od naslednjih sektorjev z oznako NACE ali podsektorjih: Sektorji z NACE oznako:

5

+

- deluje v enem od naslednjih sektorjev z oznako NACE ali podsektorjih: Sektorji z NACE oznako: 05.10 Pridobivanje črnega premoga 06.10 Pridobivanje surove nafte 07.10 Pridobivanje železove rude 07.29 Pridobivanje rud drugih neželeznih kovin 08.91 Pridobivanje mineralov za kemikalije in gnojila 08.93 Pridobivanje soli 08.99 Drugo pridobivanje rudnin in kamnin, d.n. 10.41 Proizvodnja olj in maščob 10.62 Proizvodnja škroba in škrobnih izdelkov 10.81 Proizvodnja sladkorja 11.06 Proizvodnja slada 13.10 Priprava in predenje tekstilnih vlaken 13.30 Dodelava tekstilij 13.95 Proizvodnja netkanih tekstilij in izdelkov iz njih, razen oblačil 14.11 Proizvodnja usnjenih oblačil 16.21 Proizvodnja furnirja in plošč na osnovi lesa 17.11 hb nm Proizvodnja vlaknin 17.12 Proizvodnja papirja in kartona 19.10 Proizvodnja koksa 19.20 Proizvodnja naftnih derivatov 20.11 Proizvodnja tehničnih plinov 20.12 Proizvodnja barvil in pigmentov 20.13 Proizvodnja drugih anorganskih osnovnih kemikalij 20.14 Proizvodnja drugih organskih osnovnih kemikalij 20.15 Proizvodnja gnojil in dušikovih spojin 20.16 Proizvodnja plastičnih mas v primarni obliki 20.17 Proizvodnja sintetičnega kavčuka v primarni obliki 20.60 Proizvodnja umetnih vlaken 21.10 Proizvodnja farmacevtskih surovin 23.11 Proizvodnja ravnega stekla 23.13 Proizvodnja votlega stekla 23.14 Proizvodnja steklenih vlaken 23.19 Proizvodnja in oblikovanje drugih vrst stekla ter tehničnih steklenih izdelkov 23.20 Proizvodnja ognjevzdržne keramike 23.31 Proizvodnja keramičnih ploščic in oblog 23.32 Proizvodnja strešnikov, opeke in drugih gradbenih izdelkov iz žgane gline 23.41 Proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike 23.42 Proizvodnja sanitarne keramike 23.51 Proizvodnja cementa 23.52 Proizvodnja apna in mavca 23.99 Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, d.n. 24.10 Proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin 24.20 Proizvodnja jeklenih cevi, votlih profilov in fitingov 24.31 Hladno vlečenje profilov 24.42 Proizvodnja aluminija 24.43 Proizvodnja svinca, cinka in kositra 24.44 Proizvodnja bakra 24.45 Proizvodnja drugih neželeznih kovin 24.46 Proizvodnja jedrskega goriva 24.51 Litje železa Podsektorji: 8.12.21 Kaolin in druge kaolinske glin 10.31.11.30 Krompir, pripravljen ali konzerviran (vključno krompir, termično obdelan ali delno termično obdelan v olju in nato zamrznjen; ruače kot v kisu ali ocetni kislini), zamrznjen 10.31.13.00 Sušen krompir v obliki moke, zdroba, kosmičev, granul in peletov 10.39.17.25 Koncentriran paradižnikov pire in pasta 10.51.22 Polnomastno mleko v prahu 10.51.21 Posneto mleko v prahu 10.51.53 Kazein 10.51.54 Laktoza in laktozni sirup 10.51.55.30 Sirotka in modificirana sirotka, v prahu, granulah in drugih trdnih oblikah, koncentrirana ali nekoncentrirana, z dodatkom sladil ali brez 10.89.13.34 Pekovski kvas 20.30.21.50 Steklasti emajli in glazure, lošči in podobni preparati ki se uporabljajo za keramiko, emajliranje in v steklarstvu 20.30.21.70 Tekoči keramični laki in podobni preparati, steklena frita in drugo steklo v prahu, zrnih ali luskah 25.50.11.34 Prosto kovani železni deli za pogonske, odmične, ročične gredi in ročice itd.

6

·

(2) Upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 70 odstotkov njegovega EBITDA v letu 2021. Če je bil EBITDA v letu 2021 negativen, pomoč za energetsko intenzivno podjetje iz posebnih sektorjev lahko povzroči povečanje EBITDA na največ 0.

6

·

(2) Upravičenčev EBITDA v upravičenem obdobju, vključno s skupno pomočjo, ne sme presegati 70 odstotkov njegovega EBITDA v letu 2021. Če je bil EBITDA v letu 2021 negativen, pomoč za energetsko intenzivno podjetje iz posebnih sektorjev lahko povzroči povečanje EBITDA na največ 0.

7

·

(3) Upravičenec EBITDA oceni in naknadno dokazuje letno na podlagi računovodskih izkazov najkasneje do 30. aprila 2024 za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023. Če se v postopku revizije računovodskih izkazov ugotovijo nepravilnosti, ki vplivajo na izračune, se poračuni izvršijo najkasneje do 30. septembra tekočega leta za preteklo leto.

7

·

(3) Upravičenec EBITDA oceni in naknadno dokazuje letno na podlagi računovodskih izkazov najkasneje do 30. aprila 2024 za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023. Če se v postopku revizije računovodskih izkazov ugotovijo nepravilnosti, ki vplivajo na izračune, se poračuni izvršijo najkasneje do 30. septembra tekočega leta za preteklo leto.

8

·

(4) Če je višina pomoči za energetsko intenzivna podjetja, ki jo prejme upravičenec, večja od 50 milijonov eurov, mora upravičenec skladno s 77. točko začasnega okvira pristojnemu organu v enem letu od dodelitve pomoči predložiti načrt, v katerem določi, kako bo zmanjšal ogljični odtis svoje porabe energije ali kako bo izvajal zahteve v zvezi z varstvom okolja ali zanesljivosti oskrbe. Če upravičenec ne predloži načrta, mora na zahtevo pristojnega organa vrniti prejeto pomoč za gospodarstvo. Načrt iz prvega stavka tega odstavka mora vsebovati podatke o:

8

·

(4) Če je višina pomoči za energetsko intenzivna podjetja, ki jo prejme upravičenec, večja od 50 milijonov eurov, mora upravičenec skladno s 77. točko začasnega okvira pristojnemu organu v enem letu od dodelitve pomoči predložiti načrt, v katerem določi, kako bo zmanjšal ogljični odtis svoje porabe energije ali kako bo izvajal zahteve v zvezi z varstvom okolja ali zanesljivosti oskrbe. Če upravičenec ne predloži načrta, mora na zahtevo pristojnega organa vrniti prejeto pomoč za gospodarstvo. Načrt iz prvega stavka tega odstavka mora vsebovati podatke o:

9

·

- zmanjšanju ogljičnega odtisa,

9

·

- zmanjšanju ogljičnega odtisa,

10

·

- deležu vlaganj v obnovljive vire energije,

10

·

- deležu vlaganj v obnovljive vire energije,

11

·

- deležu naložb v energetsko učinkovitost,

11

·

- deležu naložb v energetsko učinkovitost,

12

·

- ukrepih za izvajanje priporočil v okviru izvedenih energetskih pregledov in

12

·

- ukrepih za izvajanje priporočil v okviru izvedenih energetskih pregledov in

13

·

- ukrepih za prehod v krožno gospodarstvo (npr. ponovna uporaba odvečne toplote, odpadnih plinov, sekundarnih surovin).

13

·

- ukrepih za prehod v krožno gospodarstvo (npr. ponovna uporaba odvečne toplote, odpadnih plinov, sekundarnih surovin).

1

·

(1) Izplačilo pomoči za gospodarstvo se s strani pristojnega organa na podlagi oddane vloge v skladu z 12. členom tega zakona izvede upravičencem na transakcijski račun, odprt pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnici banke države članice v Republiki Sloveniji, ki so ga navedli v oddani vlogi.

1

·

(1) Izplačilo pomoči za gospodarstvo se s strani pristojnega organa na podlagi oddane vloge v skladu z 12. členom tega zakona izvede upravičencem na transakcijski račun, odprt pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnici banke države članice v Republiki Sloveniji, ki so ga navedli v oddani vlogi.

2

·

(2) Izplačila se izvedejo v višini 80 odstotkov višine pomoči za posamezno izplačilo. Upravičenec je upravičen za vsak mesec upravičenega obdobja do ene dvanajstine ocenjene višine pomoči celotnega upravičenega obdobja. Prvo izplačilo se izvede do vključno 31. marca 2023 za obdobje od 1. januarja 2023 do vključno 31. marca 2023, naslednja izplačila za obdobje od aprila 2023 do decembra 2023 pa se izvedejo mesečno do 30. v mesecu za tekoči mesec. Za izplačila v obdobju od 1. julija 2023 do 31. decembra 2023 se upošteva korekcijski postopek iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona. Do 28. februarja 2024 se upravičencem izplačajo tudi zadržana sredstva v višini 20 odstotkov višine pomoči oziroma razlika do skupne višine pomoči, do katere je upravičen upravičenec skladno s sedmim odstavkom 16. člena tega zakona, vendar največ do ocenjene višine pomoči za celotno upravičeno obdobje iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona.

2

·

(2) Izplačila se izvedejo v višini 80 odstotkov višine pomoči za posamezno izplačilo. Upravičenec je upravičen za vsak mesec upravičenega obdobja do ene dvanajstine ocenjene višine pomoči celotnega upravičenega obdobja. Prvo izplačilo se izvede do vključno 31. marca 2023 za obdobje od 1. januarja 2023 do vključno 31. marca 2023, naslednja izplačila za obdobje od aprila 2023 do decembra 2023 pa se izvedejo mesečno do 30. v mesecu za tekoči mesec. Za izplačila v obdobju od 1. julija 2023 do 31. decembra 2023 se upošteva korekcijski postopek iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona. Do 28. februarja 2024 se upravičencem izplačajo tudi zadržana sredstva v višini 20 odstotkov višine pomoči oziroma razlika do skupne višine pomoči, do katere je upravičen upravičenec skladno s sedmim odstavkom 16. člena tega zakona, vendar največ do ocenjene višine pomoči za celotno upravičeno obdobje iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona.

3

−

(3) Če skupni znesek pomoči za gospodarstvo vseh upravičencev iz predloženih vlog presega 850 milijonov eurov, se višina pomoči za gospodarstvo vseh upravičencev sorazmerno zniža do skupne višine 850 milijonov eurov.

3

+

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičenca iz šestega odstavka 3. člena tega zakona prvo izplačilo za električno energijo izvede do 30. v mesecu, v katerem postane upravičen tudi do pomoči za električno energijo.

4

−

(4) Sredstva za izplačilo pomoči za gospodarstvo se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Pristojni organ in ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, skleneta pogodbo, v kateri opredelita način in pogoje za izvedbo izplačila proračunskih sredstev pristojnemu organu za izvedbo pomoči za gospodarstvo v skladu s tem zakonom.

4

+

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se zadržana sredstva, ki jih pristojni organ zaradi pomanjkljivih podatkov, pridobljenih na podlagi tretjega do petega odstavka 16. člena tega zakona, ne more izplačati do roka iz drugega odstavka tega člena, izplačajo do 31. avgusta 2024.

+

5

+

(5) Če skupni znesek pomoči za gospodarstvo vseh upravičencev iz predloženih vlog presega 650 milijonov eurov, se višina pomoči za gospodarstvo vseh upravičencev sorazmerno zniža do skupne višine 650 milijonov eurov.

+

6

+

(6) Sredstva za izplačilo pomoči za gospodarstvo se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Pristojni organ in ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, skleneta pogodbo, v kateri opredelita način in pogoje za izvedbo izplačila proračunskih sredstev pristojnemu organu za izvedbo pomoči za gospodarstvo v skladu s tem zakonom.

1

·

(1) Pristojni organ ima za namene izvajanja nadzora v skladu s tem členom pravico neposredno od upravičenca pridobivati dokazila, pojasnila in druge listine z namenom ugotovitve dejanske upravičenosti do pomoči v skladu s tem zakonom.

1

·

(1) Pristojni organ ima za namene izvajanja nadzora v skladu s tem členom pravico neposredno od upravičenca pridobivati dokazila, pojasnila in druge listine z namenom ugotovitve dejanske upravičenosti do pomoči v skladu s tem zakonom.

2

·

(2) Pristojni organ za namen izvajanja nadzora v skladu s tem členom predpiše vrsto in obliko podatkov ter način elektronske izmenjave podatkov s subjekti, ki so dolžni omenjene podatke zagotoviti pristojnemu organu, da pridobi in preveri podatke o dobavljenih količinah in cenah energentov na enoto za posameznega upravičenca v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena.

2

·

(2) Pristojni organ za namen izvajanja nadzora v skladu s tem členom predpiše vrsto in obliko podatkov ter način elektronske izmenjave podatkov s subjekti, ki so dolžni omenjene podatke zagotoviti pristojnemu organu, da pridobi in preveri podatke o dobavljenih količinah in cenah energentov na enoto za posameznega upravičenca v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena.

3

·

(3) Elektrooperaterji in dobavitelji za električno energijo, kot jih opredeljuje Zakon o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21), operater prenosnega sistema ter operaterji distribucijskih sistemov in dobavitelji za zemeljski plin, kot jih opredeljuje Zakon o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22), morajo pristojnemu organu posredovati podatke iz prejšnjega odstavka. Operaterji posredujejo podatke o dobavljenih količinah električne energije in zemeljskega plina ter dobaviteljih, dobavitelji pa podatke o cenah na enoto električne energije in zemeljskega plina za posameznega upravičenca.

3

·

(3) Elektrooperaterji in dobavitelji za električno energijo, kot jih opredeljuje Zakon o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21), operater prenosnega sistema ter operaterji distribucijskih sistemov in dobavitelji za zemeljski plin, kot jih opredeljuje Zakon o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22), morajo pristojnemu organu posredovati podatke iz prejšnjega odstavka. Operaterji posredujejo podatke o dobavljenih količinah električne energije in zemeljskega plina ter dobaviteljih, dobavitelji pa podatke o cenah na enoto električne energije in zemeljskega plina za posameznega upravičenca.

4

·

(4) Obveznost iz prejšnjega odstavka ima tudi vsak posredni dobavitelj, ki upravičencem dobavlja in zaračunava del energentov in razpolaga s podatki za upravičenca o cenah v eurih na MWh in količinah v MWh. Za upravičenca, ki uveljavlja pomoč za gospodarstvo in za katerega posredni dobavitelj ne zagotavlja podatkov o cenah v eurih na MWh in količinah v MWh, pristojni organ za namen izvajanja nadzora v skladu s tem členom pridobi podatke skladno s prvim odstavkom tega člena.

4

·

(4) Obveznost iz prejšnjega odstavka ima tudi vsak posredni dobavitelj, ki upravičencem dobavlja in zaračunava del energentov in razpolaga s podatki za upravičenca o cenah v eurih na MWh in količinah v MWh. Za upravičenca, ki uveljavlja pomoč za gospodarstvo in za katerega posredni dobavitelj ne zagotavlja podatkov o cenah v eurih na MWh in količinah v MWh, pristojni organ za namen izvajanja nadzora v skladu s tem členom pridobi podatke skladno s prvim odstavkom tega člena.

5

·

(5) Dobavitelji tehnološke pare, ki imajo registrirano glavno dejavnost v skupini D35.300 po standardni klasifikaciji dejavnosti na dan 31. december 2022, morajo pristojnemu organu posredovati podatke o dobavljenih količinah in cenah na enoto tehnološke pare za posameznega upravičenca na način, kot ga predpiše pristojni organ.

5

·

(5) Dobavitelji tehnološke pare, ki imajo registrirano glavno dejavnost v skupini D35.300 po standardni klasifikaciji dejavnosti na dan 31. december 2022, morajo pristojnemu organu posredovati podatke o dobavljenih količinah in cenah na enoto tehnološke pare za posameznega upravičenca na način, kot ga predpiše pristojni organ.

6

·

(6) Rok za posredovanje podatkov iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena pristojnemu organu je:

6

·

(6) Rok za posredovanje podatkov iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena pristojnemu organu je:

7

·

- do vključno 31. julija 2023 za obdobje od 1. januarja 2023 do vključno 30. junija 2023 in

7

·

- do vključno 31. julija 2023 za obdobje od 1. januarja 2023 do vključno 30. junija 2023 in

8

·

- do vključno 31. januarja 2024 za obdobje od 1. julija 2023 do vključno 31. decembra 2023.

8

·

- do vključno 31. januarja 2024 za obdobje od 1. julija 2023 do vključno 31. decembra 2023.

9

−

(7) Pristojni organ primerja podatke iz vloge posameznega upravičenca s podatki iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena in izračuna, kakšna je višina pomoči, ki temelji na podatkih iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Razliko med dejanskim izplačilom pomoči za gospodarstvo in izračunom višine pomoči za gospodarstvo na podlagi podatkov iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena za obdobje od 1. januarja 2023 do 30. junija 2023 pristojni organ upošteva pri mesečnih izplačilih v obdobju od 1. julija 2023 do 31. decembra 2023 (korekcijski postopek). Ugotovljena odstopanja med dejanskim izplačilom pomoči za gospodarstvo in izračunom višine pomoči na podlagi podatkov iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena za obdobje od 1. julija 2023 do vključno 31. decembra 2023 pristojni organ upošteva pri poračunu, ki ga izvede do vključno 28. februarja 2024 . Izplačana pomoč za gospodarstvo ne more presegati ocenjene višine pomoči v vlogi iz 12. člena tega zakona.

9

+

(7) Pristojni organ primerja podatke iz vloge posameznega upravičenca s podatki iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena in izračuna, kakšna je višina pomoči, ki temelji na podatkih iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Razliko med dejanskim izplačilom pomoči za gospodarstvo in izračunom višine pomoči za gospodarstvo na podlagi podatkov iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena za obdobje od 1. januarja 2023 do 30. junija 2023 pristojni organ upošteva pri mesečnih izplačilih v obdobju od 1. julija 2023 do 31. decembra 2023 (korekcijski postopek). Ugotovljena odstopanja med dejanskim izplačilom pomoči za gospodarstvo in izračunom višine pomoči na podlagi podatkov iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena za obdobje od 1. julija 2023 do vključno 31. decembra 2023 pristojni organ upošteva pri poračunu, ki ga izvede do vključno 28. februarja 2024 ali do roka iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona. Izplačana pomoč za gospodarstvo ne more presegati ocenjene višine pomoči v vlogi iz 12. člena tega zakona.

10

·

(8) Upravičenec, ki je uveljavljal pomoč za gospodarstvo v skladu s tem zakonom in je naknadno ugotovil, da mu je bila odobrena oziroma izplačana previsoka pomoč glede na dejansko nastale stroške ali da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, o tem nemudoma oziroma najkasneje do vključno 30. aprila 2024 pisno obvestiti pristojni organ.

10

·

(8) Upravičenec, ki je uveljavljal pomoč za gospodarstvo v skladu s tem zakonom in je naknadno ugotovil, da mu je bila odobrena oziroma izplačana previsoka pomoč glede na dejansko nastale stroške ali da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, o tem nemudoma oziroma najkasneje do vključno 30. aprila 2024 pisno obvestiti pristojni organ.

11

·

(9) Če pristojni organ v postopku preverjanja iz sedmega odstavka tega člena ugotovi, da je bila pomoč upravičencu odobrena oziroma izplačana neupravičeno oziroma če prejme obvestilo upravičenca iz prejšnjega odstavka oziroma v postopku naknadne kontrole pogojev za dodelitev pomoči za gospodarstvo ugotovi, da je bila pomoč upravičencu odobrena oziroma izplačana neupravičeno, pristojni organ izda odločbo in naloži upravičencu, da vrne znesek neupravičeno prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor. V postopku izdaje odločbe se subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

11

·

(9) Če pristojni organ v postopku preverjanja iz sedmega odstavka tega člena ugotovi, da je bila pomoč upravičencu odobrena oziroma izplačana neupravičeno oziroma če prejme obvestilo upravičenca iz prejšnjega odstavka oziroma v postopku naknadne kontrole pogojev za dodelitev pomoči za gospodarstvo ugotovi, da je bila pomoč upravičencu odobrena oziroma izplačana neupravičeno, pristojni organ izda odločbo in naloži upravičencu, da vrne znesek neupravičeno prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor. V postopku izdaje odločbe se subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

12

·

(10) Po poteku roka za vračilo prejete pomoči za gospodarstvo, določenega v prejšnjem odstavku, se do plačila plačajo zakonske zamudne obresti.

12

·

(10) Po poteku roka za vračilo prejete pomoči za gospodarstvo, določenega v prejšnjem odstavku, se do plačila plačajo zakonske zamudne obresti.

13

·

(11) Dokončno odločbo iz devetega odstavka tega člena pristojni organ v 15 dneh posreduje pristojnemu organu za odločanje o vračilu sredstev iz razloga neizpolnjevanja pogojev za upravičenost do ukrepov iz III. dela tega zakona.

13

·

(11) Dokončno odločbo iz devetega odstavka tega člena pristojni organ v 15 dneh posreduje pristojnemu organu za odločanje o vračilu sredstev iz razloga neizpolnjevanja pogojev za upravičenost do ukrepov iz III. dela tega zakona.

14

·

(12) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za gospodarstvo po tem zakonu, mora, če je pri njem od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za vračilo prejete pomoči do dneva vračila.

14

·

(12) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za gospodarstvo po tem zakonu, mora, če je pri njem od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za vračilo prejete pomoči do dneva vračila.

15

·

(13) Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz prejšnjega odstavka izvaja pristojni organ. Za namene izvajanja nadzora iz prejšnjega stavka pristojni organ pridobi podatke o izplačilu dobička, nakupih lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu od Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). Vrsto in obliko ter način posredovanja podatkov iz tega odstavka določi pristojni organ.

15

·

(13) Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz prejšnjega odstavka izvaja pristojni organ. Za namene izvajanja nadzora iz prejšnjega stavka pristojni organ pridobi podatke o izplačilu dobička, nakupih lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu od Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). Vrsto in obliko ter način posredovanja podatkov iz tega odstavka določi pristojni organ.

16

·

(14) Pristojni organ mora na zahtevo ministrstva, pristojnega za finance, za potrebe opozarjanja in predlaganja ukrepov pri odpravi morebitnih nepravilnosti in odstopanj pri dodelitvi pomoči po tem zakonu temu posredovati prejete vloge skupaj s prejetimi dokazili in listinami.

16

·

(14) Pristojni organ mora na zahtevo ministrstva, pristojnega za finance, za potrebe opozarjanja in predlaganja ukrepov pri odpravi morebitnih nepravilnosti in odstopanj pri dodelitvi pomoči po tem zakonu temu posredovati prejete vloge skupaj s prejetimi dokazili in listinami.

1

·

(1) Delodajalec, ki delavcu skladno s prejšnjim členom zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: delno povračilo nadomestila plače).

1

·

(1) Delodajalec, ki delavcu skladno s prejšnjim členom zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: delno povračilo nadomestila plače).

2

·

(2) Pravico do delnega povračila nadomestila plače iz tega poglavja lahko uveljavlja delodajalec iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, ki na dan 31. december 2022 nima registrirane glavne dejavnosti v skupini K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

2

·

(2) Pravico do delnega povračila nadomestila plače iz tega poglavja lahko uveljavlja delodajalec iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, ki na dan 31. december 2022 nima registrirane glavne dejavnosti v skupini K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

3

·

(3) Pravico do delnega povračila nadomestila plače iz tega poglavja lahko uveljavlja delodajalec iz prejšnjega odstavka, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in na katerega se je prenesla ena od vrst pomoči za gospodarstvo iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, ali ki bi bil upravičen do prenosa ene od vrst pomoči za gospodarstvo iz prvega odstavka 4. člena tega zakona ter po lastni oceni najmanj 10 odstotkom delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela.

3

·

(3) Pravico do delnega povračila nadomestila plače iz tega poglavja lahko uveljavlja delodajalec iz prejšnjega odstavka, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in na katerega se je prenesla ena od vrst pomoči za gospodarstvo iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, ali ki bi bil upravičen do prenosa ene od vrst pomoči za gospodarstvo iz prvega odstavka 4. člena tega zakona ter po lastni oceni najmanj 10 odstotkom delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela.

4

·

(4) Pravice do delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati delodajalec:

4

·

(4) Pravice do delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati delodajalec:

5

·

- če je nad njim na dan vložitve vloge uveden postopek stečaja ali je v likvidacijskem postopku,

5

·

- če je nad njim na dan vložitve vloge uveden postopek stečaja ali je v likvidacijskem postopku,

6

·

- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vložitve vloge znaša 50 eurov ali več in ki na dan vložitve vloge nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva vložitve vloge,

6

·

- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vložitve vloge znaša 50 eurov ali več in ki na dan vložitve vloge nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva vložitve vloge,

7

·

- ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine,

7

·

- ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine,

8

·

- ki je v postopku prisilne poravnave in ima neporavnane davčne obveznosti, na katere ne učinkuje postopek prisilne poravnave ter so nastale po začetku postopka prisilne poravnave.

8

·

- ki je v postopku prisilne poravnave in ima neporavnane davčne obveznosti, na katere ne učinkuje postopek prisilne poravnave ter so nastale po začetku postopka prisilne poravnave.

9

·

(5) Pravice do delnega povračila nadomestila plače delodajalec ne more uveljaviti za delavca, ki je pri tem delodajalcu v delovnem razmerju manj kot tri mesece ali je v zadnjih treh mesecih pri tem delodajalcu zaposlen za krajši delovni čas od polnega in za delavca, za katerega prejema subvencijo plače iz programov, sofinanciranih iz proračuna Republike Slovenije ali kohezijskih sredstev.

9

·

(5) Pravice do delnega povračila nadomestila plače delodajalec ne more uveljaviti za delavca, ki je pri tem delodajalcu v delovnem razmerju manj kot tri mesece ali je v zadnjih treh mesecih pri tem delodajalcu zaposlen za krajši delovni čas od polnega in za delavca, za katerega prejema subvencijo plače iz programov, sofinanciranih iz proračuna Republike Slovenije ali kohezijskih sredstev.

10

·

(6) Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata, niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve o tem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. O sprejeti odločitvi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom delodajalec seznani Inšpektorat Republike Slovenije za delo najpozneje en delovni dan pred pričetkom opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom.

10

·

(6) Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata, niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve o tem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. O sprejeti odločitvi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom delodajalec seznani Inšpektorat Republike Slovenije za delo najpozneje en delovni dan pred pričetkom opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom.

11

·

(7) Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki je predstavljala podlago za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz prejšnjega odstavka.

11

·

(7) Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki je predstavljala podlago za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz prejšnjega odstavka.

+

12

+

(8) Ne glede na tretji odstavek tega člena se šteje, da pomoč ni bila prenesena oziroma ni upravičenosti do prenosa ene od vrst pomoči za gospodarstvo, če gre za upravičenca iz šestega odstavka 3. člena tega zakona.

1

·

(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu z oddelkom 2.1. začasnega okvira in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.

1

·

(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu z oddelkom 2.1. začasnega okvira in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.

2

·

(2) Pomoč posameznemu delodajalcu mora biti odobrena najpozneje 31. decembra 2023.

2

·

(2) Pomoč posameznemu delodajalcu mora biti odobrena najpozneje 31. decembra 2023.

3

·

(3) Delodajalec po tem poglavju ne more prejeti pomoči, če zanj veljajo sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

3

·

(3) Delodajalec po tem poglavju ne more prejeti pomoči, če zanj veljajo sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

4

·

(4) Skupna višina pomoči na posameznega delodajalca skupaj z drugimi pomočmi, prejetimi v skladu z oddelkom 2.1. začasnega okvira, ne sme preseči omejitev, kot so določene v II. delu tega zakona.

4

·

(4) Skupna višina pomoči na posameznega delodajalca skupaj z drugimi pomočmi, prejetimi v skladu z oddelkom 2.1. začasnega okvira, ne sme preseči omejitev, kot so določene v II. delu tega zakona.

5

−

(5) Pomoč za ohranitev delovnih mest po tem zakonu se lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, Uredbo 1408/2013/EU ali Uredbo 717/2014/EU oziroma s pomočjo v skladu z Uredbo 651/2014/EU ali Uredbo 702/2014/EU oziroma s pomočjo v skladu z začasnim okvirom COVID-19, če se upoštevajo določbe o kumulaciji iz navedenih uredb in začasnega okvira COVID-19.

5

+

(5) Pomoč za ohranitev delovnih mest po tem zakonu se lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU , Uredbo 1408/2013/EU ali Uredbo 717/2014/EU oziroma s pomočjo v skladu z Uredbo 651/2014/EU ali Uredbo 702/2014/EU oziroma s pomočjo v skladu z začasnim okvirom COVID-19, če se upoštevajo določbe o kumulaciji iz navedenih uredb in začasnega okvira COVID-19.

6

·

(6) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.

6

·

(6) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.

7

·

(7) Ukrep iz tega poglavja je združljiv tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči presežka nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

7

·

(7) Ukrep iz tega poglavja je združljiv tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči presežka nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

1

−

Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, ki na dan 31. december 2022 nima registrirane glavne dejavnosti v skupini K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in na katerega se je prenesla ena od vrst pomoči za gospodarstvo iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, ali ki bi bil upravičen do prenosa ene od vrst pomoči za gospodarstvo iz prvega odstavka 4. člena tega zakona.

1

+

(1) Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, ki na dan 31. december 2022 nima registrirane glavne dejavnosti v skupini K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in na katerega se je prenesla ena od vrst pomoči za gospodarstvo iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, ali ki bi bil upravičen do prenosa ene od vrst pomoči za gospodarstvo iz prvega odstavka 4. člena tega zakona.

+

2

+

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da pomoč ni bila prenesena oziroma ni upravičenosti do prenosa ene od vrst pomoči za gospodarstvo, če gre za upravičenca iz šestega odstavka 3. člena tega zakona.

1

·

(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu z oddelkom 2.1. začasnega okvira in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.

1

·

(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu z oddelkom 2.1. začasnega okvira in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.

2

·

(2) Pomoč posameznemu upravičencu mora biti odobrena najpozneje 31. decembra 2023.

2

·

(2) Pomoč posameznemu upravičencu mora biti odobrena najpozneje 31. decembra 2023.

3

·

(3) Delodajalec po tem poglavju ne more prejeti pomoči, če zanj veljajo sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

3

·

(3) Delodajalec po tem poglavju ne more prejeti pomoči, če zanj veljajo sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.

4

·

(4) Skupna višina pomoči na posameznega upravičenca skupaj z drugimi pomočmi, prejetimi v skladu z oddelkom 2.1. začasnega okvira, ne sme preseči omejitev, kot so določene v II. delu tega zakona.

4

·

(4) Skupna višina pomoči na posameznega upravičenca skupaj z drugimi pomočmi, prejetimi v skladu z oddelkom 2.1. začasnega okvira, ne sme preseči omejitev, kot so določene v II. delu tega zakona.

5

−

(5) Pomoč za ohranitev delovnih mest po tem zakonu se lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, Uredbo 1408/2013/EU ali Uredbo 717/2014/EU oziroma s pomočjo v skladu z Uredbo 651/2014/EU ali Uredbo 702/2014/EU oziroma s pomočjo v skladu z začasnim okvirom COVID-19, če se upoštevajo določbe o kumulaciji iz navedenih uredb in začasnega okvira COVID-19.

5

+

(5) Pomoč za ohranitev delovnih mest po tem zakonu se lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU , Uredbo 1408/2013/EU ali Uredbo 717/2014/EU oziroma s pomočjo v skladu z Uredbo 651/2014/EU ali Uredbo 702/2014/EU oziroma s pomočjo v skladu z začasnim okvirom COVID-19, če se upoštevajo določbe o kumulaciji iz navedenih uredb in začasnega okvira COVID-19.

6

·

(6) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.

6

·

(6) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.

7

·

(7) Ukrep iz tega poglavja je združljiv tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči presežka nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

7

·

(7) Ukrep iz tega poglavja je združljiv tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči presežka nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

1

·

(1) Ko Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo in Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: javni sklad) od ustanovitelja prejmeta namensko premoženje za izvajanje finančnih produktov v obliki ugodnih posojil, se lahko namensko premoženje javnega sklada zmanjša, vendar največ do minimuma namenskega premoženja javnega sklada, določenega v zakonu, ki ureja delovanje javnih skladov.

1

·

(1) Ko Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo in Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: javni sklad) od ustanovitelja prejmeta namensko premoženje za izvajanje finančnih produktov v obliki ugodnih posojil, se lahko namensko premoženje javnega sklada zmanjša, vendar največ do minimuma namenskega premoženja javnega sklada, določenega v zakonu, ki ureja delovanje javnih skladov.

2

·

(2) Ustanovitelj v pogodbi, s katero se na javni sklad prenašajo namenska sredstva za izvajanje finančnih produktov, določi podrobnejše namene porabe teh sredstev.

2

·

(2) Ustanovitelj v pogodbi, s katero se na javni sklad prenašajo namenska sredstva za izvajanje finančnih produktov, določi podrobnejše namene porabe teh sredstev.

3

·

(3) Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada na podlagi tega člena sprejme ustanovitelj ob sprejemu letnega poročila javnega sklada v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov.

3

·

(3) Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada na podlagi tega člena sprejme ustanovitelj ob sprejemu letnega poročila javnega sklada v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov.

4

−

(4) Sredstva za izvajanje finančnih produktov v višini do 10 milijonov eurov za Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo za leti 2023 in 2024 in 20 milijonov eurov za Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj za leto 2023 in 10 milijonov eurov za Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj za leto 2024 se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

4

+

(4) Sredstva za izvajanje finančnih produktov v višini do 10 milijonov eurov za Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo za leto 2023 in 10 milijonov eurov za Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo za leto 2024 in 20 milijonov eurov za Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj za leto 2023 in 10 milijonov eurov za Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj za leto 2024 se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

5

·

(5) Prenos namenskih sredstev za izvajanje finančnih produktov ustanovitelj izvede leta 2023 in 2024. Sredstva postanejo namensko premoženje javnega sklada, pri čemer so finančni produkti na voljo do porabe sredstev.

5

·

(5) Prenos namenskih sredstev za izvajanje finančnih produktov ustanovitelj izvede leta 2023 in 2024. Sredstva postanejo namensko premoženje javnega sklada, pri čemer so finančni produkti na voljo do porabe sredstev.

1

−

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 320-01/22-22/26 Ljubljana, dne 16. decembra 2022 EPA 480-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica

1

+

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK-B) Razglašam Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. aprila 2024. Št. 003-02-1/2024-79 Ljubljana, dne 1. maja 2024 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POMOČI GOSPODARSTVU ZA OMILITEV POSLEDIC ENERGETSKE KRIZE (ZPGOPEK-B)

−

1

−

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 320-01/24-11/15 Ljubljana, dne 23. aprila 2024 EPA 1427-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Meira Hot podpredsednica

−