← Back to list
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
ZPIZ-2
302articles changed
+68added
+30removed
+204modified
added 36449removed 13949words
1078paragraphs
Version history
1
·
(1) S tem zakonom se ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
1
·
(1) S tem zakonom se ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
2
−
(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašata Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L št. 209 z dne 15. julija 1998, str. 46) in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/41/ES z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 235 z dne 23. septembra 2003, str. 10), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L št. 335 z dne 17. 12. 2009, str. 1).
2
+
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
+
3
+
- Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L št. 209 z dne 15. julija 1998, str. 323),
+
4
+
- Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 37; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/2341/EU ) in
+
5
+
- Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1), v delu, ki ureja pravico do enakega obravnavanja delavcev iz tretjih držav, ki se preselijo v tretjo državo glede pravic teh delavcev, ki jih prejmejo v zvezi s starostjo, invalidnostjo in smrtjo, zakonske pokojnine, osnovane na predhodni zaposlitvi in pridobljene v skladu z zakonodajo.
1
−
(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka, in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
1
+
(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka, pravica do zimskega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
2
·
(2) S poklicnim zavarovanjem se zagotavlja pravica do poklicne pokojnine.
2
·
(2) S poklicnim zavarovanjem se zagotavlja pravica do poklicne pokojnine.
3
·
(3) Z dodatnim zavarovanjem se zagotavljata pravica do dodatne starostne pokojnine ter pravica do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente.
3
·
(3) Z dodatnim zavarovanjem se zagotavljata pravica do dodatne starostne pokojnine ter pravica do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente.
1
·
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1
·
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
2
·
1. brezposelni: fizična oseba, ki po predpisih, ki urejajo trg dela, prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ter fizična oseba, ki je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje);
2
·
1. brezposelni: fizična oseba, ki po predpisih, ki urejajo trg dela, prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ter fizična oseba, ki je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje);
3
·
2. čisto vplačilo: vplačilo premije dodatnega zavarovanja, zmanjšane za vstopne stroške, ki pripadajo upravljavcu;
3
·
2. čisto vplačilo: vplačilo premije dodatnega zavarovanja, zmanjšane za vstopne stroške, ki pripadajo upravljavcu;
4
·
3. delovno razmerje: pravno razmerje, ki v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
4
·
3. delovno razmerje: pravno razmerje, ki v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
5
·
4. delna pokojnina: del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela;
5
·
4. delna pokojnina: del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela;
6
·
5. delodajalec: pravna oseba ali fizična oseba, za katero druga oseba opravlja delo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali na drugi pravni podlagi;
6
·
5. delodajalec: pravna oseba ali fizična oseba, za katero druga oseba opravlja delo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali na drugi pravni podlagi;
7
·
6. delovni čas: tedensko število ur dela, s katerim delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) po pogodbi o zaposlitvi opravlja delo;
7
·
6. delovni čas: tedensko število ur dela, s katerim delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) po pogodbi o zaposlitvi opravlja delo;
8
·
7. delovni invalid: zavarovanec, pri katerem je v skladu s tem zakonom ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja;
8
·
7. delovni invalid: zavarovanec, pri katerem je v skladu s tem zakonom ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja;
9
·
8. dodana doba: četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, ki se šteje kot pokojninska doba brez dokupa pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se ne upošteva za izračun višine pravic;
9
·
8. dodana doba: četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, ki se šteje kot pokojninska doba brez dokupa pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se ne upošteva za izračun višine pravic;
10
·
9. dodatek za pomoč in postrežbo: denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb;
10
·
9. dodatek za pomoč in postrežbo: denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb;
11
·
10. dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske rente;
11
·
10. dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske rente;
12
·
11. dokupljena doba: obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov;
12
·
11. dokupljena doba: obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov;
13
·
12. družinska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrle upokojenke ali upokojenca (v nadaljnjem besedilu: upokojenec) ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon;
13
·
12. družinska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrle upokojenke ali upokojenca (v nadaljnjem besedilu: upokojenec) ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon;
14
·
13. invalidska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
14
·
13. invalidska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
15
·
14. kmet: oseba, ki opravlja kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: kmetijska dejavnost), kot je določena s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in je nosilec ali član kmetije;
15
·
14. kmet: oseba, ki opravlja kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: kmetijska dejavnost), kot je določena s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in je nosilec ali član kmetije;
16
·
15. najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, če je bil zavarovanec zavarovan od osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje, ki ne omogočajo odmere pokojnine, ki upokojencu zagotavlja ustrezno socialno varnost;
16
·
15. najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, če je bil zavarovanec zavarovan od osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje, ki ne omogočajo odmere pokojnine, ki upokojencu zagotavlja ustrezno socialno varnost;
17
·
16. najvišja pokojninska osnova: najvišji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, ne glede na višino osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
17
·
16. najvišja pokojninska osnova: najvišji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, ne glede na višino osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
18
·
17. osnova: osnova, od katere se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
18
·
17. osnova: osnova, od katere se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
19
·
18. poklicna pokojnina: prejemek iz poklicnega pokojninskega zavarovanja;
19
·
18. poklicna pokojnina: prejemek iz poklicnega pokojninskega zavarovanja;
20
·
19. pokojnina: redni mesečni prejemek, ki temelji na pokojninskem in invalidskem zavarovanju in uživalcu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;
20
·
19. pokojnina: redni mesečni prejemek, ki temelji na pokojninskem in invalidskem zavarovanju in uživalcu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;
21
·
20. pokojninska osnova: znesek valoriziranih osnov iz določenega obdobja, iz katerega se odmeri pokojnina;
21
·
20. pokojninska osnova: znesek valoriziranih osnov iz določenega obdobja, iz katerega se odmeri pokojnina;
22
·
21. pokojninska doba: zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine;
22
·
21. pokojninska doba: zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine;
23
·
22. pokojninska doba brez dokupa:
23
·
22. pokojninska doba brez dokupa:
24
·
- obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
24
·
- obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
25
·
- obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
25
·
- obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
26
·
- obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki,
26
·
- obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki,
27
·
- dokupljena zavarovalna doba do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
27
·
- dokupljena zavarovalna doba do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
28
·
- obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti,
28
·
- obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti,
29
·
- obdobja delovnega razmerja v tujini;
29
·
- obdobja delovnega razmerja v tujini;
30
·
23. pokojninska družba: pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja po tem zakonu;
30
·
23. pokojninska družba: pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja po tem zakonu;
31
·
24. pokojninski načrt: načrt poklicnega ali dodatnega zavarovanja, ki ureja temeljna razmerja med interesnimi skupinami v sistemu poklicnega ali dodatnega zavarovanja;
31
·
24. pokojninski načrt: načrt poklicnega ali dodatnega zavarovanja, ki ureja temeljna razmerja med interesnimi skupinami v sistemu poklicnega ali dodatnega zavarovanja;
32
·
25. pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente: pokojninski načrt, ki določa pogoje in način izračunavanja ter način izplačevanja pokojninske rente;
32
·
25. pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente: pokojninski načrt, ki določa pogoje in način izračunavanja ter način izplačevanja pokojninske rente;
33
·
26. polni delovni čas: tedensko število ur, ki je kot polni delovni čas določeno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
33
·
26. polni delovni čas: tedensko število ur, ki je kot polni delovni čas določeno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
34
·
27. polni zavarovalni čas: tedensko število ur, ki velja za izvajanje zavarovanja oseb, ki niso v delovnem razmerju, in znaša 40 ur;
34
·
27. polni zavarovalni čas: tedensko število ur, ki velja za izvajanje zavarovanja oseb, ki niso v delovnem razmerju, in znaša 40 ur;
35
·
28. posebna doba: obdobja, ki se v skladu s tem zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe ne daje pravice do pokojnine;
35
·
28. posebna doba: obdobja, ki se v skladu s tem zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe ne daje pravice do pokojnine;
36
·
29. predčasna dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki pripada članu ob dopolnitvi določene starosti, če izpolnjuje določene pogoje in ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, in se izplačuje v obliki pokojninske rente;
36
·
29. predčasna dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki pripada članu ob dopolnitvi določene starosti, če izpolnjuje določene pogoje in ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, in se izplačuje v obliki pokojninske rente;
37
·
30. predčasna pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom in nima pravice do starostne pokojnine;
37
·
30. predčasna pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom in nima pravice do starostne pokojnine;
38
·
31. prenos: prenos sredstev med pokojninskimi skladi različnih upravljavcev v sistemu dodatnega zavarovanja;
38
·
31. prenos: prenos sredstev med pokojninskimi skladi različnih upravljavcev v sistemu dodatnega zavarovanja;
39
·
32. prispevki: zneski, ki jih zavezanci za plačilo prispevkov plačajo v korist zavarovanca v obvezno ali poklicno zavarovanje in ki se upoštevajo pri določanju pravic iz zavarovanja;
39
·
32. prispevki: zneski, ki jih zavezanci za plačilo prispevkov plačajo v korist zavarovanca v obvezno ali poklicno zavarovanje in ki se upoštevajo pri določanju pravic iz zavarovanja;
40
·
33. prišteta doba: del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot navidezna pokojninska doba;
40
·
33. prišteta doba: del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot navidezna pokojninska doba;
41
·
34. sistem dodatnega zavarovanja: sistem, ki s pomočjo davčnih olajšav omogoča članom kolektivno in individualno dodatno zavarovanje, katerega namen je pridobitev pravice do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente ali pravice do dodatne pokojnine;
41
·
34. sistem dodatnega zavarovanja: sistem, ki s pomočjo davčnih olajšav omogoča članom kolektivno in individualno dodatno zavarovanje, katerega namen je pridobitev pravice do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente ali pravice do dodatne pokojnine;
42
·
35. starostna pokojnina: pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
42
·
35. starostna pokojnina: pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
43
·
36. šolanje: čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih, in v katerem ne izpolnjuje pogojev za obvezno zavarovanje, lahko pa je prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;
43
·
36. šolanje: čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih, in v katerem ne izpolnjuje pogojev za obvezno zavarovanje, lahko pa je prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;
44
·
37. uživalec poklicne pokojnine: zavarovanec-član, ki mu je priznana poklicna pokojnina v skladu z 204. členom tega zakona;
44
·
37. uživalec poklicne pokojnine: zavarovanec-član, ki mu je priznana poklicna pokojnina v skladu z 204. členom tega zakona;
45
·
38. uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu s tem zakonom, predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ali mednarodno pogodbo pravico do uživanja pokojnine iz obveznega zavarovanja;
45
·
38. uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu s tem zakonom, predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ali mednarodno pogodbo pravico do uživanja pokojnine iz obveznega zavarovanja;
46
·
39. vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu ali zunajzakonskemu partnerju po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon, pa tudi razvezanemu zakoncu ali nekdanjemu zunajzakonskemu partnerju;
46
·
39. vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu ali zunajzakonskemu partnerju po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon, pa tudi razvezanemu zakoncu ali nekdanjemu zunajzakonskemu partnerju;
47
·
40. vzajemni sklad: vzajemni sklad po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
47
·
40. vzajemni sklad: vzajemni sklad po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
48
·
41. zavarovalna doba: obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki;
48
·
41. zavarovalna doba: obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki;
49
·
42. zavarovalna podlaga: pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek zavarovalnega razmerja;
49
·
42. zavarovalna podlaga: pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek zavarovalnega razmerja;
50
·
43. zavarovalni čas: tedensko število ur, s katerim je v obvezno zavarovanje vključena oseba, ki opravlja dejavnost oziroma je zavarovana na drugi podlagi; kot zavarovalni čas šteje tudi čas dela iz naslova več zavarovalnih razmerij in pomeni razliko med delovnim časom in polnim zavarovalnim časom;
50
·
43. zavarovalni čas: tedensko število ur, s katerim je v obvezno zavarovanje vključena oseba, ki opravlja dejavnost oziroma je zavarovana na drugi podlagi; kot zavarovalni čas šteje tudi čas dela iz naslova več zavarovalnih razmerij in pomeni razliko med delovnim časom in polnim zavarovalnim časom;
51
·
44. zavarovanec: oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;
51
·
44. zavarovanec: oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;
52
·
45. zavarovanec-član: fizična oseba, ki je v skladu s 199. členom tega zakona vključena v poklicno zavarovanje, vse dokler ji ne preneha članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
52
·
45. zavarovanec-član: fizična oseba, ki je v skladu s 199. členom tega zakona vključena v poklicno zavarovanje, vse dokler ji ne preneha članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
53
·
46. zavezanec: pravna ali fizična oseba, ki je dolžna plačevati prispevke za obvezno oziroma poklicno zavarovanje po tem zakonu.
53
·
46. zavezanec: pravna ali fizična oseba, ki je dolžna plačevati prispevke za obvezno oziroma poklicno zavarovanje po tem zakonu.
54
+
1. brezposelni: fizična oseba, ki po predpisih, ki urejajo trg dela, prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ter fizična oseba, ki je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje);
+
1
−
- uživalci starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine.
−
1
−
Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.
1
+
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.
+
2
+
(2) Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti zavoda, razen odločb in sklepov, s katerimi je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz prvega in tretjega odstavka 177. člena tega zakona, se vročajo z navadno vročitvijo. Če gre za navadno vročitev, vročitev velja za opravljeno 15. dan od dneva odpreme.
+
3
+
(3) Odločbe in sklepi zavoda, s katerimi je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz prvega in tretjega odstavka 177. člena tega zakona, se vročajo z osebno vročitvijo.
+
4
+
(4) Če gre za osebno vročitev po elektronski poti, vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, ali z iztekom 15. dnevnega roka od dneva, ko je bil dokument puščen v varnem elektronskem predalu naslovnika.
+
5
+
(5) Kot varen elektronski predal se uporablja informacijski sistem eZPIZ zavoda.
+
6
+
(6) Odločbe, sklepi in drugi dokumenti zavoda se vročajo v fizičnem ali elektronskem izvirniku, v fizičnem ali elektronskem (skeniranem) prepisu.
+
1
+
(1) Izvirnik odločbe podpiše uradna oseba, ki jo izda in uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma pripravila osnutek odločbe.
+
2
+
(2) Če se odločba ali sklep izda v elektronski obliki, vsebuje elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Če se odločba v skladu z zakonom izdela samodejno, ima lahko namesto podpisa faksimile.
+
3
+
(3) Na odločbi ali sklepu v elektronski obliki se označi, da je podpisana z elektronskim podpisom z navedbo podatkov o podpisniku, času podpisa, izdajatelju in identifikacijski številki elektronskega potrdila. Na odločbi ali sklepu se navede tudi spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve veljavnosti elektronskega podpisa.
+
4
+
(4) Fizični prepis odločbe ali sklepa se overi z oznako o točnosti prepisa in lastnoročnim podpisom uradne osebe, ki je opravila prepis, elektronski pa z elektronskim podpisom uradne osebe.
+
5
+
(5) Overitev fizičnega prepisa odločbe ali sklepa, izdane v elektronski obliki ni potrebna, če organ zagotovi druge načine preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa z elektronskim izvirnikom. Na odločbi ali sklepu se navede spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve istovetnosti.
+
6
+
(6) Fizični prepis odločbe ali sklepa iz četrtega in petega odstavka tega člena ima enako dokazno vrednost kot izvirnik odločbe.
1
−
- Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register in zakonom, ki ureja register fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije;
1
+
(1) Zavod za izvajanje obveznega zavarovanja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja matično evidenco o zavarovancih in uživalcih pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pridobiva in nadalje obdeluje potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic po tem zakonu brez njihove predhodne pisne privolitve iz evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, vključno s podatki, ki so davčna tajnost. Zavod pridobiva podatke od naslednjih upravljavcev:
2
·
- Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava) - podatke, ki jih vodi po zakonu, ki ureja davčni postopek, in zakonu, ki ureja finančno upravo;
2
·
- Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava) - podatke, ki jih vodi po zakonu, ki ureja davčni postopek, in zakonu, ki ureja finančno upravo;
3
·
- Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo, zakonom, ki ureja čezmejno izvajanje storitev, in predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki urejajo določitev pristojne zakonodaje v primeru napotitev in opravljanja dela oziroma dejavnosti v dveh ali več državah članicah EU, ter podatke o prijavi nezgode in poškodbe pri delu na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, ki jih v zvezi s prijavami nezgod in poškodb pri delu obdeluje v svojem informacijskem sistemu kot upravljavec ali obdelovalec;
3
·
- Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo, zakonom, ki ureja čezmejno izvajanje storitev, in predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki urejajo določitev pristojne zakonodaje v primeru napotitev in opravljanja dela oziroma dejavnosti v dveh ali več državah članicah EU, ter podatke o prijavi nezgode in poškodbe pri delu na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, ki jih v zvezi s prijavami nezgod in poškodb pri delu obdeluje v svojem informacijskem sistemu kot upravljavec ali obdelovalec;
4
·
- Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, in zakonom, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev;
4
·
- Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, in zakonom, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev;
5
·
- centrov za socialno delo - podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, zakonom, ki ureja socialno varstvo, zakonom, ki ureja rejniško dejavnost in z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo;
5
·
- centrov za socialno delo - podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, zakonom, ki ureja socialno varstvo, zakonom, ki ureja rejniško dejavnost in z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo;
6
·
- ministrstva, pristojnega za delo - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
6
·
- ministrstva, pristojnega za delo - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
7
·
- Inšpektorata Republike Slovenije za delo - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijo dela, zakonom, ki ureja delovna razmerja, in zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu;
7
·
- Inšpektorata Republike Slovenije za delo - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijo dela, zakonom, ki ureja delovna razmerja, in zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu;
8
·
- Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register in zakonom, ki ureja register fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije;
8
·
- Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register in zakonom, ki ureja register fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije;
9
·
- upravljavca Centralnega registra prebivalstva - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja centralni register prebivalstva;
9
·
- upravljavca Centralnega registra prebivalstva - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja centralni register prebivalstva;
10
·
- upravljavca Registra tujcev - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev ter zakonom, ki ureja zaposlitev, samozaposlitev in delo tujcev;
10
·
- upravljavca Registra tujcev - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev ter zakonom, ki ureja zaposlitev, samozaposlitev in delo tujcev;
11
·
- Vrhovnega sodišča Republike Slovenije - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
11
·
- Vrhovnega sodišča Republike Slovenije - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
12
·
- upravljavca Evidenčnega analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo;
12
·
- upravljavca Evidenčnega analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo;
13
·
- upravljavca Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja;
13
·
- upravljavca Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja;
14
·
- upravljavca Registra kmetijskih gospodarstev - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
14
·
- upravljavca Registra kmetijskih gospodarstev - podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
15
·
- nosilca poklicnega zavarovanja - podatke, ki jih vodi v skladu s tem zakonom;
15
·
- nosilca poklicnega zavarovanja - podatke, ki jih vodi v skladu s tem zakonom;
16
·
- upravljavcev evidenc - podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti;
16
·
- upravljavcev evidenc - podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti;
17
·
- izvajalcev plačilnih storitev - podatke, ki jih vodijo na podlagi zakona, ki ureja plačilne storitve;
17
·
- izvajalcev plačilnih storitev - podatke, ki jih vodijo na podlagi zakona, ki ureja plačilne storitve;
18
·
- ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave - podatke iz informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom v zvezi s prijavami, odjavami in spremembami prijav za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v zvezi s potrdili, izdanimi po zakonu o čezmejnem izvajanju storitev in zakonodaji EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ter podatke in dokumente, ki se v zvezi s prijavami, spremembami in odjavami zavarovanja ter potrdili po zakonu o čezmejnem izvajanju storitev in zakonodaji EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, hranijo v centralni elektronski hrambi tega sistema v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register.
18
·
- ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave - podatke iz informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom v zvezi s prijavami, odjavami in spremembami prijav za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v zvezi s potrdili, izdanimi po zakonu o čezmejnem izvajanju storitev in zakonodaji EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ter podatke in dokumente, ki se v zvezi s prijavami, spremembami in odjavami zavarovanja ter potrdili po zakonu o čezmejnem izvajanju storitev in zakonodaji EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, hranijo v centralni elektronski hrambi tega sistema v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register.
19
·
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka zavod pridobiva tudi o družinskih članih zavarovancev in uživalcev pravic po tem zakonu, če so ti potrebni za ugotavljanje pravic in obveznosti zavarovancev in uživalcev pravic po tem zakonu.
19
·
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka zavod pridobiva tudi o družinskih članih zavarovancev in uživalcev pravic po tem zakonu, če so ti potrebni za ugotavljanje pravic in obveznosti zavarovancev in uživalcev pravic po tem zakonu.
20
·
(3) Upravljavci uradnih in drugih evidenc so dolžni zavodu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zahtevane podatke posredovati brezplačno. Pridobitev podatkov se lahko omogoči tudi na samodejni način.
20
·
(3) Upravljavci uradnih in drugih evidenc so dolžni zavodu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zahtevane podatke posredovati brezplačno. Pridobitev podatkov se lahko omogoči tudi na samodejni način.
21
·
(4) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu in po zakonu, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poveže z evidencami upravljavcev iz prvega odstavka tega člena tako, da je možna samodejna pridobitev podatkov v evidencah na način, da se osebni podatki samodejno posodobijo ali da povezovanje omogoča vsaj, da se v evidencah pri osebnih podatkih določenega ali določljivega posameznika pojavi samodejno opozorilo, da je pri njegovih podatkih v drugi zbirki osebnih podatkov prišlo do spremembe. Za povezovanje se kot identifikacijska povezovalna znaka osebe uporabita osebno ime in njegova enotna matična številka občana ali njegova davčna številka.
21
·
(4) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu in po zakonu, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poveže z evidencami upravljavcev iz prvega odstavka tega člena tako, da je možna samodejna pridobitev podatkov v evidencah na način, da se osebni podatki samodejno posodobijo ali da povezovanje omogoča vsaj, da se v evidencah pri osebnih podatkih določenega ali določljivega posameznika pojavi samodejno opozorilo, da je pri njegovih podatkih v drugi zbirki osebnih podatkov prišlo do spremembe. Za povezovanje se kot identifikacijska povezovalna znaka osebe uporabita osebno ime in njegova enotna matična številka občana ali njegova davčna številka.
1
−
- pripravlja izračune in analize, kot podporo za oblikovanje politik na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
1
+
(1) Inštitut za ekonomska raziskovanja na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja in z njim povezanimi vsebinami na področju trga dela, socialnih transferjev in davkov, za ministrstvo, pristojno za delo, opravlja naslednje naloge:
2
·
- izvaja vzdrževanje in posodabljanje mikrosimulacijskih modelov na področju pokojnin, trga dela in socialnih transferjev;
2
·
- izvaja vzdrževanje in posodabljanje mikrosimulacijskih modelov na področju pokojnin, trga dela in socialnih transferjev;
3
·
- pripravlja izračune in analize, kot podporo za oblikovanje politik na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
3
·
- pripravlja izračune in analize, kot podporo za oblikovanje politik na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
4
·
(2) Sredstva za naloge iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. DRUGI DEL OBVEZNO ZAVAROVANJE I. poglavje: ZAVAROVANCI
4
·
(2) Sredstva za naloge iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. DRUGI DEL OBVEZNO ZAVAROVANJE I. poglavje: ZAVAROVANCI
1
·
(1) Obvezno se zavarujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po tem zakonu (v nadaljevanju zavarovanci).
1
·
(1) Obvezno se zavarujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po tem zakonu (v nadaljevanju zavarovanci).
2
−
(2) Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi .
2
+
(2) Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi (v nadaljnjem besedilu: prednostna zavarovalna podlaga).
3
·
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se mora zavarovanec, ki je po prednostni zavarovalni podlagi zavarovan za manj kot polni delovni čas, do polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa zavarovati na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje drugih zavarovalnih podlag.
3
·
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se mora zavarovanec, ki je po prednostni zavarovalni podlagi zavarovan za manj kot polni delovni čas, do polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa zavarovati na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje drugih zavarovalnih podlag.
4
·
(4) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena oseba, ki ji je priznana pravica, na podlagi katere se obvezno vključi v zavarovanje v skladu z drugim ali četrtim odstavkom 19. člena tega zakona, pridobi in ohrani prednostno zavarovanje na podlagi z odločbo priznane pravice tudi, če je hkrati v pravnem razmerju iz 15., 16. in 17. člena tega zakona.
4
·
(4) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena oseba, ki ji je priznana pravica, na podlagi katere se obvezno vključi v zavarovanje v skladu z drugim ali četrtim odstavkom 19. člena tega zakona, pridobi in ohrani prednostno zavarovanje na podlagi z odločbo priznane pravice tudi, če je hkrati v pravnem razmerju iz 15., 16. in 17. člena tega zakona.
5
·
(5) Zavarovanci so tudi osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.
5
·
(5) Zavarovanci so tudi osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.
1
−
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji (v nadaljnjem besedilu: družbenik) gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi.
1
+
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbeniki gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ali ustanovitelji zavodov, in so hkrati poslovodne osebe v teh gospodarskih družbah ali zavodih.
2
−
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka se zavarujejo za polni zavarovalni čas oziroma do polnega zavarovalnega časa, če so na drugi podlagi zavarovane za manj kot polni delovni čas oziroma zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
2
+
(2) Za osebe iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi osebe, ki so družbeniki ali poslovodne osebe gospodarskih družb preko obvladujočih gospodarskih družb po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
+
3
+
(3) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbeniki in poslovodne osebe gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v drugi državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji, ali v državi, s katero je sklenjen dvostranski sporazum o socialni varnosti, in so v tujini vpisane v ustrezni register gospodarskih družb ter se zanje v skladu z zakonodajo EU ali na podlagi dvostranskega sporazuma o socialni varnosti uporablja zakonodaja Republike Slovenije.
+
4
+
(4) Osebe se po tem členu zavarujejo za polni zavarovalni čas oziroma do polnega zavarovalnega časa, če so na drugi podlagi zavarovane za manj kot polni delovni čas oziroma zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
1
−
(1) Obvezno se zavarujejo kmetje, če imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, če se ne šolajo in niso uživalci predčasne, starostne, vdovske ali invalidske pokojnine, če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, in ga določi ministrica ali minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za kmetijstvo.
1
+
(1) Obvezno se zavarujejo kmetje, če imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, če se ne šolajo, če niso uživalci predčasne, starostne, vdovske ali invalidske pokojnine, če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, in ga določi minister, pristojen za kmetijstvo.
2
·
(2) Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek, ugotovljen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
2
·
(2) Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek, ugotovljen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
3
·
(3) Pod pogoji, ki so določeni s predpisi o morskem ribištvu, se za osebo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi oseba, ki je vpisana v evidenco ribičev-fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova, pri čemer se za dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje dohodek, dosežen z gospodarskim ribolovom.
3
·
(3) Pod pogoji, ki so določeni s predpisi o morskem ribištvu, se za osebo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi oseba, ki je vpisana v evidenco ribičev-fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova, pri čemer se za dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje dohodek, dosežen z gospodarskim ribolovom.
4
−
(4) Osebe iz prejšnjih odstavkov se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
4
+
(4) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in tretjega odstavka tega člena, razen pogoja dohodka iz prvega odstavka tega člena. Ne glede na tretji odstavek 13. člena tega zakona in tretji odstavek 25. člena tega zakona se osebe iz tega odstavka lahko zavarujejo tudi do polnega zavarovalnega časa, če so v delovnem razmerju z manj kot polnim delovnim časom.
+
5
+
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se šteje, da oseba iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj zdravstvene sposobnosti, če je z mnenjem, ki ga izda služba medicine dela, izkazana zdravstvena sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti z omejitvami. Če je oseba iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena delovni invalid, se šteje, da izpolnjuje pogoj zdravstvene sposobnosti, če je z mnenjem, ki ga izda izvedenski organ iz 181. člena tega zakona, izkazana zdravstvena sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti z omejitvami.
+
6
+
(6) Osebe iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
1
−
prejšnjega odstavka
1
+
drugega in tretjega odstavka tega člena
2
−
tretjega
2
+
drugega
+
3
+
tega člena
4
−
prvega dne naslednjega meseca po spremembi
4
+
spremembe
+
5
+
in četrtega odstavka 19. člena
1
−
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.
1
+
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so dopolnile 15 let starosti in v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine.
2
−
(2) Kot delo iz drugega pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se obvezno zavarujejo prejemniki družinske pokojnine, ki so dopolnili 15 let starosti in opravljajo delo iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona se oseba zavaruje na podlagi 18. člena tega zakona, če ni zavarovana po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena tega zakona.
3
+
(3) Kot delo iz drugega pravnega razmerja iz prvega odstavka tega člena se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
+
4
+
(4) Ne glede na drugi odstavek 13. člena tega zakona se oseba zavaruje na podlagi tega člena, če ni zavarovana po 14. do 17. členu oziroma 19. ali 25. členu tega zakona.
1
·
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, za katere tako določajo predpisi, ki urejajo trg dela, in sicer brezposelni, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in osebe, ki so do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičene do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri zavodu za zaposlovanje.
1
·
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, za katere tako določajo predpisi, ki urejajo trg dela, in sicer brezposelni, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in osebe, ki so do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičene do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri zavodu za zaposlovanje.
2
·
(2) Obvezno se zavarujejo upravičenci, ki pridobijo pravico po zakonu, ki ureja starševsko varstvo, in sicer:
2
·
(2) Obvezno se zavarujejo upravičenci, ki pridobijo pravico po zakonu, ki ureja starševsko varstvo, in sicer:
3
·
- do starševskega dodatka, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi;
3
·
- do starševskega dodatka, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi;
4
·
- do delnega plačila za izgubljeni dohodek;
4
·
- do delnega plačila za izgubljeni dohodek;
5
·
- do nadomestila, ki nimajo pravice do dopusta in niso obvezno zavarovani na drugi podlagi;
5
·
- do nadomestila, ki nimajo pravice do dopusta in niso obvezno zavarovani na drugi podlagi;
6
·
- do nadomestila, ki jim je delovno razmerje prenehalo v času trajanja dopusta;
6
·
- do nadomestila, ki jim je delovno razmerje prenehalo v času trajanja dopusta;
7
·
- do plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva;
7
·
- do plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva;
8
·
- do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru zapustitve trga dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok.
8
·
- do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru zapustitve trga dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok.
9
−
- do starševskega dodatka, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi;
−
10
−
- do delnega plačila za izgubljeni dohodek;
−
11
−
- do nadomestila, ki nimajo pravice do dopusta in niso obvezno zavarovani na drugi podlagi;
−
12
−
- do nadomestila, ki jim je delovno razmerje prenehalo v času trajanja dopusta;
−
13
−
- do plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva;
−
14
−
- do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru zapustitve trga dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok.
−
15
·
(3) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, če niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.
9
·
(3) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, če niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.
16
·
(4) Obvezno se zavarujejo oskrbovalci družinskega člana v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo.
10
·
(4) Obvezno se zavarujejo oskrbovalci družinskega člana v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo.
17
·
(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje rejniške dejavnosti.
11
·
(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje rejniške dejavnosti.
18
·
(6) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo versko službo kot verski uslužbenci v skladu s predpisi, ki urejajo versko svobodo.
12
·
(6) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo versko službo kot verski uslužbenci v skladu s predpisi, ki urejajo versko svobodo.
19
·
(7) Obvezno se zavarujejo vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka in državljani med prostovoljnim usposabljanjem za zaščito in reševanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in niso obvezno zavarovani na drugi podlagi.
13
·
(7) Obvezno se zavarujejo vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka in državljani med prostovoljnim usposabljanjem za zaščito in reševanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in niso obvezno zavarovani na drugi podlagi.
20
·
(8) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po tem zakonu in niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.
14
·
(8) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po tem zakonu in niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.
1
−
16. oziroma 17.
1
+
16., 17. in četrtega odstavka 19. člena
2
−
prvega dne naslednjega meseca po
−
1
−
prejšnjega odstavka
1
+
drugega in tretjega odstavka tega člena
2
−
tretjega
2
+
drugega
+
3
+
tega člena
4
−
prvega dne naslednjega meseca po spremembi
4
+
spremembe
+
5
+
in četrtega odstavka 19. člena
1
·
(1) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je obvezno zavarovana oseba:
1
·
(1) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je obvezno zavarovana oseba:
2
·
- ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu tega zakona, pri opravljanju navedene dejavnosti;
2
·
- ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu tega zakona, pri opravljanju navedene dejavnosti;
3
−
- osebe, ki ne glede na prvi odstavek 15. člena tega zakona niso zavarovane po 15. členu tega zakona, in v skladu z zakonom, ki ureja gostinstvo, kot sobodajalci - fizične osebe nudijo gostom nastanitev ali oddajajo stanovanjske prostore v kratkotrajni najem, v obsegu, kot ga določa zakon, ki ureja gostinstvo, oziroma z osebnim delom in brez zaposlenih opravljajo rokodelstvo v skladu z zakonom, ki ureja rokodelstvo;
3
+
- ki v okviru drugega pravnega razmerja za plačilo opravlja delo iz 18. člena tega zakona, vendar pri opravljanju tega dela ni zavarovana na podlagi 16. ali 18. člena tega zakona.
4
·
(2) Oseba, ki opravlja kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in ni zavarovana po 17. členu tega zakona, se lahko zavaruje za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.
4
·
(2) Oseba, ki opravlja kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in ni zavarovana po 17. členu tega zakona, se lahko zavaruje za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.
5
·
(3) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so obvezno zavarovani:
5
·
(3) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so obvezno zavarovani:
6
·
- dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;
6
·
- dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;
7
·
- otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu;
7
·
- otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu;
8
·
- osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;
8
·
- osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;
9
·
- vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah;
9
·
- vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah;
10
·
- osebe, ki se po predpisih, ki urejajo trg dela, po predpisih, ki urejajo zaposlovanje invalidov, ali po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, usposabljajo z delom pri izvajalcu ukrepa aktivne politike zaposlovanja ali pri izvajalcu drugega ukrepa oziroma programa, razen oseb, ki opravljajo javna dela;
10
·
- osebe, ki se po predpisih, ki urejajo trg dela, po predpisih, ki urejajo zaposlovanje invalidov, ali po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, usposabljajo z delom pri izvajalcu ukrepa aktivne politike zaposlovanja ali pri izvajalcu drugega ukrepa oziroma programa, razen oseb, ki opravljajo javna dela;
11
·
- osebe, ki na podlagi predpisov, ki urejajo prekrške in izvrševanje kazenskih sankcij, opravljajo določene naloge v splošno korist ali v korist lokalne skupnosti;
11
·
- osebe, ki na podlagi predpisov, ki urejajo prekrške in izvrševanje kazenskih sankcij, opravljajo določene naloge v splošno korist ali v korist lokalne skupnosti;
12
·
- osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po tem zakonu, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom;
12
·
- osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po tem zakonu, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom;
13
·
- osebe, ki ne glede na prvi odstavek 15. člena tega zakona niso zavarovane po 15. členu tega zakona, in v skladu z zakonom, ki ureja gostinstvo, kot sobodajalci - fizične osebe nudijo gostom nastanitev ali oddajajo stanovanjske prostore v kratkotrajni najem, v obsegu, kot ga določa zakon, ki ureja gostinstvo, oziroma z osebnim delom in brez zaposlenih opravljajo rokodelstvo v skladu z zakonom, ki ureja rokodelstvo;
13
·
- osebe, ki ne glede na prvi odstavek 15. člena tega zakona niso zavarovane po 15. členu tega zakona, in v skladu z zakonom, ki ureja gostinstvo, kot sobodajalci - fizične osebe nudijo gostom nastanitev ali oddajajo stanovanjske prostore v kratkotrajni najem, v obsegu, kot ga določa zakon, ki ureja gostinstvo, oziroma z osebnim delom in brez zaposlenih opravljajo rokodelstvo v skladu z zakonom, ki ureja rokodelstvo;
14
·
- (prenehala veljati) .
14
·
- (prenehala veljati) .
15
·
(4) Osebe na prestajanju kazni zapora in mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, so pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu s tem zakonom obvezno zavarovane tudi za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe zunaj dela, nastale zaradi višje sile.
15
·
(4) Osebe na prestajanju kazni zapora in mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, so pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu s tem zakonom obvezno zavarovane tudi za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe zunaj dela, nastale zaradi višje sile.
16
·
(5) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu v primerih organizirane aktivnosti, so zavarovane osebe, ki:
16
·
(5) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu v primerih organizirane aktivnosti, so zavarovane osebe, ki:
17
·
- sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih akcijah ali pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih nesreč;
17
·
- sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih akcijah ali pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih nesreč;
18
·
- kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji sodelujejo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinskem taboru;
18
·
- kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji sodelujejo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinskem taboru;
19
·
- opravljajo vojaško službo v rezervni ali vojni sestavi, nadomestno civilno službo ali službo v Civilni zaščiti oziroma se usposabljajo za opravljanje teh nalog na podlagi državljanske dolžnosti ali se usposabljajo na podlagi pogodbe o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ali se usposabljajo za opravljanje obrambnih nalog ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
19
·
- opravljajo vojaško službo v rezervni ali vojni sestavi, nadomestno civilno službo ali službo v Civilni zaščiti oziroma se usposabljajo za opravljanje teh nalog na podlagi državljanske dolžnosti ali se usposabljajo na podlagi pogodbe o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ali se usposabljajo za opravljanje obrambnih nalog ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
20
·
- kot člani operativnih sestav prostovoljnih gasilskih enot oziroma gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, med izvajanjem požarne straže ali zavarovanja požarno nevarnih del, mest in javnih prireditev, na vajah in drugih oblikah usposabljanja ali pri javnih nastopih in demonstracijah gasilske dejavnosti za namen poučevanja in usposabljanja prebivalstva;
20
·
- kot člani operativnih sestav prostovoljnih gasilskih enot oziroma gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, med izvajanjem požarne straže ali zavarovanja požarno nevarnih del, mest in javnih prireditev, na vajah in drugih oblikah usposabljanja ali pri javnih nastopih in demonstracijah gasilske dejavnosti za namen poučevanja in usposabljanja prebivalstva;
21
·
- kot člani gorske reševalne službe, jamarske reševalne službe, vodniki reševalnih psov ali potapljači in drugi reševalci in pripadniki operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, opravljajo naloge v zvezi z zaščito, reševanjem in pomočjo ogroženim ljudem, ali naloge v zvezi z zaščito in reševanjem premoženja, okolja in kulturne dediščine ali se organizirano usposabljajo za navedene naloge;
21
·
- kot člani gorske reševalne službe, jamarske reševalne službe, vodniki reševalnih psov ali potapljači in drugi reševalci in pripadniki operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, opravljajo naloge v zvezi z zaščito, reševanjem in pomočjo ogroženim ljudem, ali naloge v zvezi z zaščito in reševanjem premoženja, okolja in kulturne dediščine ali se organizirano usposabljajo za navedene naloge;
22
·
- pomagajo policiji in pooblaščenim uradnim osebam državnih organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev in pri varovanju pred kršitvami nedotakljivosti državne meje;
22
·
- pomagajo policiji in pooblaščenim uradnim osebam državnih organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev in pri varovanju pred kršitvami nedotakljivosti državne meje;
23
·
- opravljajo naloge policije kot osebe v rezervnem sestavu policije;
23
·
- opravljajo naloge policije kot osebe v rezervnem sestavu policije;
24
·
- opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno in drugo družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost;
24
·
- opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno in drugo družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost;
25
·
- kot športniki, šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri športnih ali šahovskih akcijah.
25
·
- kot športniki, šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri športnih ali šahovskih akcijah.
1
·
(1) Če ta zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.
1
·
(1) Če ta zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.
2
−
(2) Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost, ali od dne izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra oziroma evidence, začetka postopka osebnega stečaja, vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma v drugih primerih od dneva začetka opravljanja samostojne dejavnosti in se zaključi s prenehanjem opravljanja te dejavnosti.
2
+
(2) Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona traja od:
3
−
(3) Obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra.
3
+
- dneva vpisa v poslovni register ali v drug register oziroma v evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost, ali
4
−
(4) Obvezno zavarovanje oseb iz 17. člena tega zakona nastopi z dnem izpolnitve pogojev po tem zakonu in lahko preneha z dnem prenehanja pogojev, z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali z dopolnitvijo starosti 63 let, ko lahko dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, če zavarovanec nima drugih dohodkov iz kmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
4
+
- dneva izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti.
5
−
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zavarovanci iz 17. člena tega zakona ostanejo v zavarovanju, če med zavarovanjem prenehajo izpolnjevati pogoj dohodka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.
5
+
(3) Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona preneha:
6
−
(6) Obvezno zavarovanje se za osebe iz 18. člena tega zakona vzpostavi po preteku koledarskega leta, ko se na podlagi podatkov Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčna uprava) ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij in se na njegovi podlagi ter z upoštevanjem drugih obveznih zavarovanj izračuna trajanje zavarovalne dobe.
6
+
- v primeru izbrisa iz registra oziroma evidence - z dnem izbrisa;
+
7
+
- v primeru začetka postopka osebnega stečaja - z dnem pred dnem objave oklica o začetku tega postopka po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
+
8
+
- v primeru odvzema dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti - z dnem pravnomočnosti odvzema;
+
9
+
- v primeru vrnitve dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti - z dnem vrnitve dovoljenja;
+
10
+
- v primeru prepovedi opravljanja dejavnosti - z dnem pravnomočnosti prepovedi.
+
11
+
(4) Obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do vključno dneva izbrisa iz takšnega registra ali v primeru začetka stečajnega postopka do dneva pred dnem objave oklica o začetku tega postopka po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
+
12
+
(5) Obvezno zavarovanje oseb iz prvega in tretjega odstavka 17. člena tega zakona se začne z dnem izpolnitve pogojev po tem zakonu in lahko preneha z dnem prenehanja pogojev ali z uveljavitvijo pravice do pokojnine.
+
13
+
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanci iz prvega in tretjega odstavka 17. člena tega zakona ostanejo v zavarovanju, če med zavarovanjem prenehajo izpolnjevati pogoj dohodka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.
+
14
+
(7) Obvezno zavarovanje oseb iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona se začne z dnem pridobitve lastnosti zavarovanca in preneha z dnem prenehanja lastnosti zavarovanca, kot je s predpisi o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja določeno za osebe iz 25. člena tega zakona, ali z dnem izpolnitve pogojev za obvezno zavarovanje po prvem ali tretjem odstavku 17. člena tega zakona.
+
15
+
(8) Obvezno zavarovanje se za osebe iz 18. člena tega zakona vzpostavi po preteku koledarskega leta, ko se na podlagi podatkov finančne uprave ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij in se na njegovi podlagi ter z upoštevanjem drugih obveznih zavarovanj izračuna trajanje zavarovalne dobe.
1
−
Obvezno zavarovanje se prekine v obdobju suspenza pogodbe o zaposlitvi, pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ne morejo opravljati dejavnosti ali dela več kot 6 mesecev.
1
+
(1) Obvezno zavarovanje se za zavarovance iz 14. člena tega zakona prekine v obdobju suspenza pogodbe o zaposlitvi.
+
2
+
(2) Obvezno zavarovanje se za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena ter šestega odstavka 19. člena tega zakona prekine:
+
3
+
- v času, ko prejemajo nadomestilo zaradi poklicne rehabilitacije in so zavarovani na podlagi osmega odstavka 19. člena tega zakona;
+
4
+
- v obdobju prostovoljnega služenja vojaškega roka ali prostovoljnega usposabljanja za zaščito in reševanje, ko so obvezno zavarovani na podlagi sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
+
5
+
- v obdobju pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega ne morejo opravljati dejavnosti ali dela.
1
−
Zavarovanje zaposlenih v Republiki Sloveniji, državljanov Republike Slovenije, zaposlenih v tujini, samozaposlenih, družbenikov, ki so poslovodne osebe, in kmetov se ne prekine v obdobjih, ko:
1
+
Zavarovanje zaposlenih v Republiki Sloveniji, državljanov Republike Slovenije, zaposlenih v tujini, samozaposlenih, družbenikov, ki so poslovodne osebe, kmetov, rejnikov in verskih uslužbencev se ne prekine v obdobjih, ko:
2
·
- prejemajo nadomestilo plače za čas bolezni ali nadomestilo plače zaradi nege družinskega člana;
2
·
- prejemajo nadomestilo plače za čas bolezni ali nadomestilo plače zaradi nege družinskega člana;
3
−
- prejemajo starševsko nadomestilo ali starševski dodatek;
3
+
- prejemajo nadomestilo ali starševski dodatek skladno z zakonom, ki ureja starševsko varstvo;
4
−
- so na vojaških vajah ali na obrambnem usposabljanju oziroma na usposabljanju za delo v rezervni sestavi vojske ali policije ali delovanju v silah za zaščito, reševanje in pomoč oziroma so vpoklicani v Civilno zaščito do 14 dni ali s soglasjem delodajalca do 30 dni. II. poglavje: PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE
4
+
- so na vojaških vajah ali na obrambnem usposabljanju oziroma na usposabljanju za delo v rezervni sestavi vojske ali policije ali delovanju v silah za zaščito, reševanje in pomoč oziroma so vpoklicani v Civilno zaščito do 14 dni ali s soglasjem delodajalca do 30 dni;
+
5
+
- so med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsotni z dela ali udeleženi v stavki v skladu s predpisi, ki urejajo stavko, in ne gre za suspenz pogodbe o zaposlitvi ali za prekinitev oziroma prenehanje delovnega razmerja. II. poglavje: PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE
1
·
(1) Oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po tem zakonu, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje.
1
·
(1) Oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po tem zakonu, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje.
2
·
(2) Državljanke ali državljani (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, se lahko prostovoljno zavarujejo če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države.
2
·
(2) Državljanke ali državljani (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, se lahko prostovoljno zavarujejo če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države.
3
·
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje oseba v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, vendar le za razliko do polnega delovnega časa.
3
·
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje oseba v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, vendar le za razliko do polnega delovnega časa.
4
·
(4) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi prejemniki poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja oziroma pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona.
4
·
(4) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi prejemniki poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja oziroma pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona.
5
−
(4) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi prejemniki poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja oziroma pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona.
−
6
·
(5) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi uživalci družinske ali vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
5
·
(5) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi uživalci družinske ali vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
7
·
(6) Prenosnik kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejema rento iz naslova ukrepov kmetijske politike, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje, če ni uživalec pokojnine.
6
·
(6) Prenosnik kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejema rento iz naslova ukrepov kmetijske politike, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje, če ni uživalec pokojnine.
8
·
(7) Osebe iz prvega, drugega, četrtega in petega odstavka tega člena se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno. TRETJI DEL PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA I. poglavje: SPLOŠNI POJMI
7
·
(7) Osebe iz prvega, drugega, četrtega in petega odstavka tega člena se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno. TRETJI DEL PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA I. poglavje: SPLOŠNI POJMI
1
·
(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravica do starostne, predčasne, invalidske, vdovske in dela vdovske pokojnine ter pravica do družinske in delne pokojnine.
1
·
(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravica do starostne, predčasne, invalidske, vdovske in dela vdovske pokojnine ter pravica do družinske in delne pokojnine.
2
·
(2) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, in sicer: pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila, pravica do nadomestila za invalidnost in pravica do delnega nadomestila.
2
·
(2) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, in sicer: pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila, pravica do nadomestila za invalidnost in pravica do delnega nadomestila.
3
−
(3) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravica do letnega in zimskega dodatka ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
3
+
(3) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravica do letnega in zimskega dodatka ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. II. poglavje: STAROSTNA IN PREDČASNA POKOJNINA
1
−
(1) Zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
1
+
(1) Zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 67 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
2
−
(2) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, pridobi zavarovanec (ženska) v obdobju od leta 2013 do leta 2015 starostno pokojnino, ko dopolni starost:
2
+
(2) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, pridobi zavarovanec (moški in ženska) v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost: Leto Starost 2026 65 let 2027 65 let 2028 65 let in 3 mesece 2029 65 let in 6 mesecev 2030 65 let in 9 mesecev 2031 66 let 2032 66 let in 3 mesece 2033 66 let in 6 mesecev 2034 66 let in 9 mesecev
3
−
(3) V obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2019 pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 20 let pokojninske dobe in naslednjo starost:
3
+
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 62 let starosti in 40 let pokojninske dobe.
4
−
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe.
4
+
(4) Ne glede na prejšnji odstavek ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez dokupa starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovanca (moški in ženska) v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 znaša: Leto Starost 2026 60 let 2027 60 let 2028 60 let in 3 mesece 2029 60 let in 6 mesecev 2030 60 let in 9 mesecev 2031 61 let 2032 61 let in 3 mesece 2033 61 let in 6 mesecev 2034 61 let in 9 mesecev
5
−
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca (moški in ženska) in pokojninska doba zavarovanca (ženska) brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine:
−
1
−
(1) Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene v prejšnjem členu tega zakona, se lahko znižajo zaradi:
1
+
(1) Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene v prejšnjem členu, se lahko znižajo zaradi:
2
−
- skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok,
2
+
- skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo EU, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, tako da se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok,
3
−
- služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in
3
+
- služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, ali
4
−
- vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.
4
+
- vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 20. leta starosti.
5
−
(2) Do znižanja starostne meje po prvi alineji prvega odstavka tega člena je upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva užival moški. Na tej podlagi se ženski oziroma moškemu, če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 61. leta starosti. Če sta ženska oziroma moški dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 56. leta starosti (ženska) oziroma do dopolnjenega 58. leta starosti (moški).
5
+
(2) Do znižanja starostne meje po prvi alineji prejšnjega odstavka je upravičena ženska, razen če je moški dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba starša izrabila enako število dni odsotnosti, znižanje starosti uveljavlja ženska. V primeru posvojitve otroka je do znižanja starosti upravičena posvojiteljica, razen če je posvojitelj dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba posvojitelja izrabila enako število dni odsotnosti, znižanje starosti uveljavlja posvojiteljica. Na tej podlagi se ženski oziroma moškemu, če je dopolnil 38 let pokojninske dobe, lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 63. leta starosti. Če sta ženska oziroma moški dopolnila 40 let pokojninske dobe, se lahko zniža starostna meja, določena v tretjem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 58. leta starosti.
6
−
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v prehodnem obdobju, ki traja do 31. decembra 2018, ženski, ki je dopolnila pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v petem odstavku 27. člena tega zakona oziroma moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, zniža za pridobitev pravice do starostne pokojnine po prvi alineji prvega odstavka tega člena starostna meja, določena v petem odstavku 27. člena, vendar največ do starosti 56 let (ženska) oziroma 58 let (moški).
6
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po prvi alineji prvega odstavka tega člena v prehodnem obdobju lahko zniža od starosti, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do: Leto Starost moški / ženska 2026 61 let 2027 61 let 2028 61 let in 3 mesece 2029 61 let in 6 mesecev 2030 61 let in 9 mesecev 2031 62 let 2032 62 let in 3 mesece 2033 62 let in 6 mesecev 2034 62 let in 9 mesecev
7
−
(4) Do znižanja starostne meje po drugi alineji prvega odstavka tega člena je upravičen moški. Če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 63. leta starosti. Če je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se mu lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 58. leta starosti.
7
+
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po prvi alineji prvega odstavka tega člena v prehodnem obdobju lahko zniža od starosti, določene v četrtem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do: Leto Starost Moški Ženske 2026 58 let 56 let 2027 58 let 56 let 2028 58 let 56 let in 3 meseca 2029 58 let 56 let in 6 mesece 2030 58 let 56 let in 9 mesecev 2031 58 let 57 let 2032 58 let 57 let in 3 mesece 2033 58 let 57 let in 6 mesecev 2034 58 let 57 let in 9 mesecev
8
−
(5) Do znižanja starostne meje po tretji alineji prvega odstavka tega člena sta upravičena ženska in moški. Če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se jima lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenih 57. let (ženska) oziroma 58. let starosti (moški).
8
+
(5) Do znižanja starostne meje po drugi alineji prvega odstavka tega člena sta upravičena ženska in moški, ki sta opravila služenje obveznega vojaškega roka. Če sta dopolnila 38 let pokojninske dobe, se jima lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 65. leta starosti. Če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe, se jima lahko zniža starostna meja, določena v tretjem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 60. leta starosti.
9
−
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se v prehodnem obdobju, ki traja do 31. decembra 2018, ženski, ki je dopolnila pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v petem odstavku 27. člena tega zakona oziroma moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, zniža za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tretji alineji prvega odstavka tega člena starostna meja, določena v petem odstavku 27. člena, vendar največ do starosti 56 let (ženska) oziroma 58 let (moški).
9
+
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po drugi alineji prvega odstavka tega člena lahko zniža od starosti, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do: Leto Starost 2026 63 let 2027 63 let 2028 63 let in 3 mesece 2029 63 let in 6 mesecev 2030 63 let in 9 mesecev 2031 64 let 2032 64 let in 3 mesece 2033 64 let in 6 mesecev 2034 64 let in 9 mesecev
10
−
(7) Če je moški upravičen do znižanja starostne meje 60 let po prvi, drugi in tretji alineji prvega odstavka tega člena, se mu starostna meja najprej zniža po petem odstavku, tako znižana starost pa nato še po drugem in četrtem odstavku tega člena. Če je ženska upravičena do znižanja starostne meje 60 let po prvi in tretji alineji prvega odstavka tega člena, se ji starostna meja najprej zniža po drugem odstavku, tako znižana starost pa nato še po petem odstavku tega člena, vendar največ do 57. leta starosti.
10
+
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja 40 let pokojninske dobe upošteva pogoj pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po drugi alineji prvega odstavka tega člena lahko zniža od starosti, določene v četrtem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do: Leto Starost 2026 58 let 2027 58 let 2028 58 let in 3 mesece 2029 58 let in 6 mesecev 2030 58 let in 9 mesecev 2031 59 let 2032 59 let in 3 mesece 2033 59 let in 6 mesecev 2034 59 let in 9 mesecev
11
−
(8) Če je moški upravičen do znižanja starostne meje 65 let po prvi in drugi alineji prvega odstavka tega člena, se mu starostna meja najprej zniža po drugem odstavku, tako znižana starost pa nato še po četrtem odstavku tega člena, pri čemer se ne more znižati pod 63 let.
11
+
(8) Do znižanja starostne meje po tretji alineji prvega odstavka tega člena sta upravičena ženska in moški. Če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe, se jima zniža starostna meja, določena v tretjem odstavku prejšnjega člena, največ do starosti 57 let (ženska) oziroma 58 let (moški).
+
12
+
(9) Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po tretji alineji prvega odstavka tega člena zniža od starosti, določene v četrtem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do starosti 57 let (ženska) oziroma 58 let (moški).
+
13
+
(10) Ne glede na starost, določeno v tretji alineji prvega odstavka tega člena, se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 ta dviguje na naslednji način: Leto Starost 2026 18 let 2027 18 let 2028 18 let in 3 mesece 2029 18 let in 6 mesecev 2030 18 let in 9 mesecev 2031 19 let 2032 19 let in 3 mesece 2033 19 let in 6 mesecev 2034 19 let in 9 mesecev
+
14
+
(11) Če sta moški in ženska upravičena do znižanja starostne meje 62 let po več podlagah iz prvega odstavka tega člena, se jima starostna meja lahko zniža največ do dopolnjenih 57 let starosti (ženska) in 58 let starosti (moški).
+
15
+
(12) Ne glede na prejšnji odstavek se ob upoštevanju desetega odstavka tega člena v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja, določena v četrtem odstavku prejšnjega člena, lahko zniža, in sicer največ do starosti 57 let (ženska) in 58 let (moški).
+
16
+
(13) Če sta moški in ženska upravičena do znižanja starostne meje 67 let po prvi in drugi alineji prvega odstavka tega člena, se jima starostna meja lahko zniža največ do 63. leta starosti.
+
17
+
(14) Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja, določena v drugem odstavku prejšnjega člena, lahko zniža največ do 63. leta starosti.
1
−
(1) Zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe.
1
+
V obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 pridobi zavarovanec pravico do predčasne pokojnine, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe in naslednjo starost: Leto Starost 2026 60 let 2027 60 let 2028 60 let in 3 mesece 2029 60 let in 6 mesecev 2030 60 let in 9 mesecev 2031 61 let 2032 61 let in 3 mesece 2033 61 let in 6 mesecev 2034 61 let in 9 mesecev III. poglavje: ODMERA STAROSTNE IN PREDČASNE POKOJNINE
2
−
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca (moški in ženska) in pokojninska doba zavarovanca (ženska) za pridobitev pravice do predčasne pokojnine: III. poglavje: ODMERA STAROSTNE IN PREDČASNE POKOJNINE
−
1
·
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).
1
·
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).
2
−
(2) Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi in objavi minister, pristojen za finance.
2
+
(2) Zavarovancem, ki so prijavljeni v zavarovanje s krajšim zavarovalnim časom od polnega, se mesečno povprečje osnov izračuna z upoštevanjem dopolnjene zavarovalne dobe v posameznem letu zavarovanja.
3
−
(3) Za leto zavarovanja se pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.
3
+
(3) Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prvega in drugega odstavka tega člena, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja od 1. januarja 1970. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi minister, pristojen za finance.
4
−
(4) Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V tem primeru se pri določitvi obdobja iz drugega odstavka tega člena upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki.
4
+
(4) Za leto zavarovanja se pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.
5
−
(5) Za izračun pokojninske osnove se ne glede na plačilo prispevkov ne upoštevajo osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.
5
+
(5) Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se to leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V tem primeru se pri določitvi obdobja upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki.
6
−
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz 148. in 151. člena tega zakona.
6
+
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 upošteva naslednje obračunsko obdobje: Leto Obračunsko obdobje 2026 24 2027 24 2028 26 2029 28 2030 30 2031 32 2032 34 2033 36 2034 38
7
−
(7) Ne glede na drugi odstavek tega člena znaša v letu 2013 obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove 19 let in se v prehodnem obdobju z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let.
7
+
(7) Ne glede na tretji in šesti odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove:
+
8
+
- pri dopolnjenih 28. do vključno 30. letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izloči eno leto najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove;
+
9
+
- pri dopolnjenih 31. do vključno 33. letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izločita dve leti najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove;
+
10
+
- pri dopolnjenih 34. do vključno 36. letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izločijo tri leta najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove;
+
11
+
- pri dopolnjenih 37. do vključno 39. letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izločijo štiri leta najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove;
+
12
+
- pri dopolnjenih 40. letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, se izloči pet let najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove.
+
13
+
(8) Za izračun pokojninske osnove se ne glede na plačilo prispevkov ne upoštevajo osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.
+
14
+
(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov iz 18. člena tega zakona, če je zavarovanec v koledarskem letu dopolnil pokojninsko dobo samo na podlagi navedenega zavarovanja, ter iz 148. in 151. člena tega zakona.
1
·
(1) Za izračun pokojninske osnove se štejejo tudi:
1
·
(1) Za izračun pokojninske osnove se štejejo tudi:
2
·
- nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o urejanju trga dela;
2
·
- nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o urejanju trga dela;
3
−
- nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ki jih je zavarovanec prejel zaradi dela na drugem delovnem mestu, nadomestila plače za čas poklicne rehabilitacije iz drugega odstavka 80. člena tega zakona in nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ko je zavarovanec delal s krajšim delovnim časom od polnega po predpisih, ki so veljali oziroma se uporabljali pred uveljavitvijo oziroma začetkom uporabe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08 - ZVarDod, 98/09 - ZIUZGK, 38/10 - ZUKN, 61/10 - ZSVarPre, 79/10 - ZPKDPIZ, 94/10 - ZIU, 94/11 - odl. US, 105/11 - odl. US, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF, 96/12 - ZPIZ-2, 9/17 - odl. US in 171/21 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), če je bil v času uživanja navedenih pravic obvezno zavarovan ;
3
+
- nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ki jih je zavarovanec prejel zaradi dela na drugem delovnem mestu, nadomestila plače za čas poklicne rehabilitacije iz drugega odstavka 80. člena tega zakona in nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ko je zavarovanec delal s krajšim delovnim časom od polnega po predpisih, ki so veljali oziroma se uporabljali pred uveljavitvijo oziroma začetkom uporabe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08 - ZVarDod, 98/09 - ZIUZGK, 38/10 - ZUKN, 61/10 - ZSVarPre, 79/10 - ZPKDPIZ, 94/10 - ZIU, 94/11 - odl. US, 105/11 - odl. US, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF, 96/12 - ZPIZ-2, 9/17 - odl. US in 171/21 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), če je bil v času uživanja navedenih pravic obvezno zavarovan in ima za obdobje prejemanja nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja plačane prispevke za obvezno zavarovanje;
4
·
- nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in po predpisih o delovnih razmerjih oziroma po predpisih o urejanju trga dela, po predpisih o starševskem dopustu in nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po prvem in tretjem odstavku 80. člena tega zakona.
4
·
- nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in po predpisih o delovnih razmerjih oziroma po predpisih o urejanju trga dela, po predpisih o starševskem dopustu in nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po prvem in tretjem odstavku 80. člena tega zakona.
5
−
(2) Zavarovancem iz tretje alineje prejšnjega odstavka se za čas prejemanja nadomestila za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
5
+
(2) Zavarovancem iz prve alineje prejšnjega odstavka za izplačana nadomestila po predpisih o urejanju trga dela in zavarovancem iz tretje alineje prejšnjega odstavka se za čas prejemanja nadomestila za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
6
·
(3) Kadar se v plačo za izračun pokojninske osnove všteva plača iz preteklega leta, se ta plača valorizira z istim valorizacijskim količnikom, kot bi se plača, ki je bila podlaga za izračun osnove za odmero nadomestila.
6
·
(3) Kadar se v plačo za izračun pokojninske osnove všteva plača iz preteklega leta, se ta plača valorizira z istim valorizacijskim količnikom, kot bi se plača, ki je bila podlaga za izračun osnove za odmero nadomestila.
7
−
(4) Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila plače ni imel plače ali nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, se za izračun pokojninske osnove upošteva plača iz tekočega leta.
7
+
(4) Zavarovancu iz drugega odstavka tega člena, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila plače ni imel plače ali nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, se za izračun pokojninske osnove upošteva plača iz tekočega leta.
8
·
(5) Zavarovancem, delovnim invalidom s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki so pravico pridobili na podlagi tega zakona ali ZPIZ-1, se osnove za čas, ko so delali z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti, in so prejemali delno nadomestilo ali delno invalidsko pokojnino, za ugotovitev pokojninske osnove preračunajo na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas.
8
·
(5) Zavarovancem, delovnim invalidom s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki so pravico pridobili na podlagi tega zakona ali ZPIZ-1, se osnove za čas, ko so delali z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti, in so prejemali delno nadomestilo ali delno invalidsko pokojnino, za ugotovitev pokojninske osnove preračunajo na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas.
1
−
(1) Plača, ki jo delavec v posameznem letu zavarovanja doseže z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, se za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.
1
+
(1) Zavarovancu, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, veljavnih do 31. decembra 2002, se plača, ki jo prejme v posameznem letu zavarovanja z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.
2
−
(2) Znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas za posamezno leto zavarovanja, se izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur, ki ustreza številu ur polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa za dopolnjeno zavarovalno dobo s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Preračunani znesek se vzame kot plača za leto zavarovanja, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove.
2
+
(2) Znesek iz prejšnjega odstavka, ki ustreza plači za polni delovni čas za posamezno leto zavarovanja, se zavarovancu, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002, izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je zavarovanec prejel za leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur, ki ustreza številu ur polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa za dopolnjeno zavarovalno dobo s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Preračunani znesek se za izračun pokojninske osnove upošteva kot plača, dosežena v koledarskem letu s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
+
3
+
(3) Zavarovancu, ki ima na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo, pravico do plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, se osnova za čas, ko je delal s krajšim delovnim časom, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas.
1
−
Plača, ki jo je delavec prejel za dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, opravljeno v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, če so bili od nje plačani prispevki.
1
+
(1) V pokojninsko osnovo se pod pogojem, da so od njih plačani prispevki, upoštevajo v celoti tudi:
+
2
+
- plača, ki jo je delavec prejel za dopolnilno delo, opravljeno v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
+
3
+
- plača in drugi prejemki iz delovnega razmerja, priznani v delovnem sporu ali izplačani po prenehanju tega delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobje, ko je bil zavarovanec zavarovan s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom na drugi zavarovalni podlagi;
+
4
+
- nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, izplačano po predpisih o delovnih razmerjih za obdobje, ko je bil zavarovanec zavarovan s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom na drugi zavarovalni podlagi.
+
5
+
(2) Na podlagi zavarovanja po devetem odstavku 14. člena tega zakona in na podlagi prejemkov iz prejšnjega odstavka zavarovanec ne pridobi zavarovalne dobe nad polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, temveč se osnove, od katerih so za zavarovanje po tem členu plačani prispevki, upoštevajo za izračun pokojninske osnove.
1
·
(1) Pri izračunu pokojninske osnove se osnove iz prejšnjih let zavarovanja, upoštevane po 30. in 32. členu tega zakona, preračunajo z valorizacijskimi količniki.
1
·
(1) Pri izračunu pokojninske osnove se osnove iz prejšnjih let zavarovanja, upoštevane po 30. in 32. členu tega zakona, preračunajo z valorizacijskimi količniki.
2
−
(2) Valorizacijski količniki se vsako leto določijo na novo in se izračunajo po naslednji formuli na tri decimalna mesta: PPZOKPU = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero so določeni količniki, PPZOKL = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto
2
+
(2) Valorizacijski količniki se vsako leto določijo na novo in se izračunajo po naslednji formuli na tri decimalna mesta: PPZOKPU PPZOKL PPZOKPU = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero so določeni količniki, PPZOKL = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto
3
·
(3) Povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto od leta 1991 naprej, se izračuna tako, da se povprečna bruto plača na zaposleno osebo, ugotovljena po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preračuna s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
3
·
(3) Povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto od leta 1991 naprej, se izračuna tako, da se povprečna bruto plača na zaposleno osebo, ugotovljena po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preračuna s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
4
·
(4) Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
4
·
(4) Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
1
−
(3) Center za socialno delo na način iz prvega in drugega odstavka tega člena preveri izpolnjevanje pogojev tudi za nadaljnje prejemanje varstvenega dodatka. Če se v postopku iz prejšnjega stavka ugotovi, da je oseba, katere upravičenost do pravice do varstvenega dodatka se preverja, upravičena do denarne socialne pomoči, pravice do plačila obveznega zdravstvenega prispevka ali pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se preveri izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje tudi za te pravice.
−
2
−
(4) Če se v postopku iz prejšnjega odstavka ugotovi, da bi bila oseba, katere upravičenost do pravice do varstvenega dodatka se preverja, lahko upravičena tudi do denarne socialne pomoči, se ji denarna socialna pomoč dodeli skupaj z varstvenim dodatkom, ne glede na to, da prej do te pravice ni bila upravičena.
−
1
−
(1) Najnižja pokojninska osnova se določi od 1. januarja posameznega koledarskega leta v višini 76,5 % povprečne mesečne plače izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.
1
+
(1) Najnižja pokojninska osnova se določi od 1. januarja posameznega koledarskega leta v višini 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji ter povečane za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta. Višina najnižje pokojninske osnove se nato spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin v tekočem koledarskem letu.
2
·
(2) Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove.
2
·
(2) Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove.
3
·
(3) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najnižje ali najvišje pokojninske osnove določene v posameznem koledarskem letu, če starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravice, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, ne dosega ali preseže znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjenega od najnižje ali najvišje pokojninske osnove.
3
·
(3) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najnižje ali najvišje pokojninske osnove določene v posameznem koledarskem letu, če starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravice, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, ne dosega ali preseže znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjenega od najnižje ali najvišje pokojninske osnove.
1
−
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 26 % (moškemu) ali 29 % (ženski). Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,25 %, brez zgornje omejitve na način:
1
+
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,6 %, brez omejitve na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 46 35 62 16 31,6 26 47,6 36 63,6 17 33,2 27 49,2 37 65,2 18 34,8 28 50,8 38 66,8 19 36,4 29 52,4 39 68,4 20 38 30 54 40 70 21 39,6 31 55,6 22 41,2 32 57,2 23 42,8 33 58,8 24 44,4 34 60,4
2
−
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovankam, ki starostno pokojnino uveljavijo v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2016, pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 29 %, za vsako nadaljnje leto pa v višini 1,41 % brez zgornje omejitve na način:
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se starostna pokojnina pri dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe po 1. januarju 2035, ko je zavarovanec obvezno vključen v obvezno zavarovanje, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe vrednoti v višini 1,5 %. Če je zavarovanec do 31. decembra 2034 upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, se mu skupaj z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe po prejšnjem stavku vrednotijo največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.
3
−
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovankam, ki starostno pokojnino uveljavijo v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2019, pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 29 %, za vsako nadaljnje leto pa v višini 1,38 % brez zgornje omejitve na način:
3
+
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2027, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 29,5 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,36 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 29,50 25 43,10 35 56,70 16 30,86 26 44,46 36 58,06 17 32,22 27 45,82 37 59,42 18 33,58 28 47,18 38 60,78 19 34,94 29 48,54 39 62,14 20 36,30 30 49,90 40 63,50 21 37,66 31 51,26 22 39,02 32 52,62 23 40,38 33 53,98 24 41,74 34 55,34
4
−
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovankam, ki starostno pokojnino uveljavijo v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2022, pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 29 %, za vsako nadaljnje leto pa v višini 1,3 % brez zgornje omejitve na način:
4
+
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2028, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,39 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 43,9 35 57,8 16 31,39 26 45,29 36 59,19 17 32,78 27 46,68 37 60,58 18 34,17 28 48,07 38 61,97 19 35,56 29 49,46 39 63,36 20 36,95 30 50,85 40 64,75 21 38,34 31 52,24 22 39,73 32 53,63 23 41,12 33 55,02 24 42,51 34 56,41
5
−
(5) Če pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, znaša odmerni odstotek iz prvega odstavka tega člena 0,63 %, iz drugega odstavka 0,71 %, iz tretjega odstavka 0,69 % in iz četrtega odstavka 0,65 %.
5
+
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2029 do 31. decembra 2029, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,42 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 44,2 35 58,4 16 31,42 26 45,62 36 59,82 17 32,84 27 47,04 37 61,24 18 34,26 28 48,46 38 62,66 19 35,68 29 49,88 39 64,08 20 37,1 30 51,3 40 65,5 21 38,52 31 52,72 22 39,94 32 54,14 23 41,36 33 55,56 24 42,78 34 56,98
6
−
(6) Ne glede na prejšnje odstavke se zavarovancu, ki izpolni pogoje iz četrtega ali petega odstavka 27. člena tega zakona in ostane vključen v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju po uveljavitvi tega zakona, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, vrednoti na način, da se trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vrednotijo v višini 1 %.
6
+
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2030 do 31. decembra 2030, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,45 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 44,5 35 59 16 31,45 26 45,95 36 60,45 17 32,9 27 47,4 37 61,9 18 34,35 28 48,85 38 63,35 19 35,8 29 50,3 39 64,8 20 37,25 30 51,75 40 66,25 21 38,7 31 53,2 22 40,15 32 54,65 23 41,6 33 56,1 24 43,05 34 57,55
7
−
(7) K pokojninski dobi, dopolnjeni po prenehanju ugodnejšega vrednotenja, določenega v prejšnjem odstavku tega člena, se prišteje pokojninska doba, dopolnjena do izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, ki je ni bilo mogoče vrednotiti, ker je krajša od šest mesecev.
7
+
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2031 do 31. decembra 2031, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,48 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 44,8 35 59,6 16 31,48 26 46,28 36 61,08 17 32,96 27 47,76 37 62,56 18 34,44 28 49,24 38 64,04 19 35,92 29 50,72 39 65,52 20 37,4 30 52,2 40 67 21 38,88 31 53,68 22 40,36 32 55,16 23 41,84 33 56,64 24 43,32 34 58,12
+
8
+
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2032 do 31. decembra 2032, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,51 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 45,1 35 60,2 16 31,51 26 46,61 36 61,71 17 33,02 27 48,12 37 63,22 18 34,53 28 49,63 38 64,73 19 36,04 29 51,14 39 66,24 20 37,55 30 52,65 40 67,75 21 39,06 31 54,16 22 40,57 32 55,67 23 42,08 33 57,18 24 43,59 34 58,69
+
9
+
(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2033 do 31. decembra 2033, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,54 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 45,4 35 60,8 16 31,54 26 46,94 36 62,34 17 33,08 27 48,48 37 63,88 18 34,62 28 50,02 38 65,42 19 36,16 29 51,56 39 66,96 20 37,7 30 53,1 40 68,5 21 39,24 31 54,64 22 40,78 32 56,18 23 42,32 33 57,72 24 43,86 34 59,26
+
10
+
(10) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2034 do 31. decembra 2034, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,57 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 45,7 35 61,4 16 31,57 26 47,27 36 62,97 17 33,14 27 48,84 37 64,54 18 34,71 28 50,41 38 66,11 19 36,28 29 51,98 39 67,68 20 37,85 30 53,55 40 69,25 21 39,42 31 55,12 22 40,99 32 56,69 23 42,56 33 58,26 24 44,13 34 59,83
+
11
+
(11) Če pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, znaša odmera za dopolnjeno pokojninsko dobo iz prvega odstavka tega člena 0,8 %, iz tretjega odstavka 0,68 %, iz četrtega odstavka 0,7 %, iz petega odstavka 0,71 %, iz šestega odstavka 0,73 %, iz sedmega odstavka 0,74 %, iz osmega odstavka 0,76 %, iz devetega odstavka 0,77 % in iz desetega odstavka 0,79 %.
+
12
+
(12) Ne glede na tretji do deseti odstavek tega člena se zavarovancu, ki dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa in je obvezno vključen v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %. Če je zavarovanec do 31. decembra 2025 upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, se mu skupaj z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe brez dokupa po prejšnjem stavku vrednotijo največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.
+
13
+
(13) K pokojninski dobi, dopolnjeni po prenehanju ugodnejšega vrednotenja, določenega v drugem in dvanajstem odstavku tega člena, se prišteje pokojninska doba, dopolnjena do izpolnitve pogojev iz drugega in dvanajstega odstavka tega člena, ki je ni bilo mogoče vrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev.
+
14
+
(14) Zavarovancu se ob uveljavitvi pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan EU, odstotek odmere pokojnine poveča za 1,6. Do odmernega odstotka je upravičena ženska, razen če je moški dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba starša izrabila enako število dni, ugodnost uveljavlja ženska. V primeru posvojitve otroka je do dodatnega odmernega odstotka upravičena posvojiteljica, razen če je posvojitelj dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba posvojitelja izrabila enako število dni, ugodnost uveljavlja posvojiteljica. Ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. V primeru smrti ženske, ki ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko moški uveljavi dodatni odmerni odstotek brez sporazumnega dogovora.
+
15
+
(15) Zavarovancu in zavarovanki se ob uveljavitvi pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi služenja obveznega vojaškega roka, odstotek odmere pokojnine poveča za 0,8 v primeru služenja obveznega vojaškega roka v trajanju med pet do manj kot devet mesecev, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo med devet do manj kot 12 mesecev se odstotek odmere pokojnine poveča za 1,2, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo med 12 do manj kot 15 mesecev se odstotek odmere pokojnine poveča za 1,6, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo 15 mesecev ali več, pa se odstotek odmere pokojnine poveča za 2.
+
16
+
(16) Ne glede na štirinajsti in petnajsti odstavek tega člena dodatnega odmernega odstotka ni mogoče priznati za otroke, za katere je zavarovanec uveljavil znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona oziroma za služenje obveznega vojaškega roka, ki ga je zavarovanec uveljavil pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona. Zavarovanec, ki ima več otrok, lahko za posameznega otroka uveljavi pravico iz štirinajstega odstavka tega člena ali znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona.
+
17
+
(17) Pri pridobivanju pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se pri zavarovancu lahko upošteva posamezne otroke ali služenje obveznega vojaškega roka le za enak namen, kot ga je zavarovanec uveljavil ob prvem priznanju pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo je uveljavil po 1. januarju 2026.
+
18
+
(18) Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko zavarovancu, ki je uveljavil prvo priznanje pravice do 31. decembra 2025, upošteva posameznega otroka za znižanje starostne meja ali dodatni odmerni odstotek.
1
−
(1) Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti zmanjša za 0,3 %. Zmanjšanje pokojnine po določbah tega člena je trajno.
1
+
Predčasna pokojnina se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti iz drugega odstavka 27. člena tega zakona trajno zmanjša na naslednji način: Leto Zmanjšanje (v %) 2026 0,30 2027 0,30 2028 0,25 2029 0,25 2030 0,20 2031 0,20 2032 0,15 2033 0,15 2034 0,1
2
−
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v obdobju od leta 2013 do 31. decembra 2015 (moški) oziroma do 31. decembra 2019 (ženska) upošteva starost, določena v tretjem odstavku 27. člena tega zakona, vendar zmanjšanje ne sme znašati več kot znaša zmanjšanje za 5 let manjkajoče starosti.
−
3
−
(3) Zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se, če se zavarovanec za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti.
−
4
−
(4) Če zavarovanec, ki je uveljavil izplačilo dela predčasne pokojnine, pozneje uveljavi predčasno pokojnino, ker še ne izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino, se mu predčasna pokojnina odmeri po prvem odstavku tega člena.
−
5
−
(5) Izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine v času izplačila dela predčasne pokojnine ne vpliva na višino tega izplačila.
−
1
−
(1) Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona, je zagotovljena najnižja pokojnina v višini 26 % najnižje pokojninske osnove.
1
+
(1) Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona, je zagotovljena najnižja pokojnina v znesku, ki se v letu 2026 določi v višini 30 % najnižje pokojninske osnove.
2
−
(2) Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, je zagotovljen najmanj sorazmerni del starostne pokojnine iz prejšnjega odstavka. IV. poglavje: DELNA POKOJNINA
2
+
(2) Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, je zagotovljen najmanj sorazmerni del zneska pokojnine iz prejšnjega odstavka.
+
3
+
(3) Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo odmero starostne in invalidske pokojnine, je zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona in je dopolnil 40 let pokojninske dobe, zagotovljena pokojnina (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena pokojnina) v višini 785 eurov.
+
4
+
(4) Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo odmero invalidske pokojnine, se zavarovancu, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine po določbah tega zakona, zagotavlja invalidska pokojnina v znesku, ki se v letu 2026 določi v višini 50 % najnižje pokojninske osnove.
+
5
+
(5) Zavarovancu iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, je zagotovljen sorazmerni del zneska pokojnine iz prejšnjega odstavka.
+
6
+
(6) Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo odmero in izplačevanje predčasne, starostne, invalidske in vdovske pokojnine, se vdovi ali vdovcu, ki je uveljavil pravico do pokojnine po določbah tega zakona in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine in pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona, zagotavlja vdovska pokojnina (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena vdovska pokojnina) v višini seštevka starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine iz prvega odstavka 60. člena tega zakona, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine. Zagotovljena vdovska pokojnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pokojnine.
+
7
+
(7) V seštevku iz prejšnjega odstavka se upošteva znesek pokojnine, ki jo vdova ali vdovec prejme od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Dokazilo o znesku tuje pokojnine vdova ali vdovec priloži zahtevi za priznanje vdovske pokojnine. Kot dokazilo o znesku pokojnine se upošteva dokazilo, ki ga vdova ali vdovec posreduje zavodu za priznanje pravice do letnega dodatka. Dokazilo o znesku pokojnine uživalci zagotovljene vdovske pokojnine posredujejo zavodu za vsako posamezno leto do 30. aprila, sicer se jim zagotovljena vdovska pokojnina od julija tekočega leta dalje ne zagotavlja.
+
8
+
(8) Pri ugotavljanju pokojninske dobe iz tretjega odstavka tega člena se dodana doba ne upošteva.
+
9
+
(9) Zneski pokojnin iz prvega do šestega odstavka tega člena se usklajujejo v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin.
+
10
+
(10) Znesek pokojnine iz tretjega do petega odstavka tega člena se ne zagotavlja zavarovancem iz prvega odstavka 401. člena tega zakona, zagotovljena vdovska pokojnina pa se ne zagotavlja, če je vdovi ali vdovcu ali umrlemu zavarovancu ali uživalcu pravic odmerjena pokojnina z upoštevanjem 401. člena tega zakona ali 122. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19).
+
11
+
(11) Znesek pokojnine iz tretjega in petega odstavka tega člena se ne zagotavlja zavarovancu, ki uveljavi pravico do delne pokojnine, zavarovancu, ki uveljavlja izplačilo dela pokojnine ali izplačilo sorazmernega dela pokojnine po 116. členu tega zakona in zavarovancu, ki po uživanju poklicne pokojnine ne izpolnjuje pogojev za priznanje starostne pokojnine iz 27. člena tega zakona ter pridobi pravico do pokojnine v skladu s tretjim stavkom drugega odstavka 204. člena tega zakona.
+
1
+
(1) Zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, in sicer v skladu s prvim odstavkom 391. člena ali 394. členom tega zakona, se od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Zavarovancu se del pokojnine iz prejšnjega stavka lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
+
2
+
(2) Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih, ki se je oziroma se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 40 % že uveljavljene pokojnine od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom oziroma največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
+
3
+
(3) Če je posameznik uveljavil izplačilo po prvem in drugem odstavku tega člena, se 40 % pokojnine lahko skupno izplačuje največ za tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
+
4
+
(4) Zavarovancu, ki je uveljavil izplačilo dela pokojnine, se po poteku obdobja iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena izplačuje 20 % starostne pokojnine, ki je bila osnova za odmero 40 % starostne pokojnine z uskladitvami, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Zavod po uradni dolžnosti začne izplačevati spremenjeno višino izplačila dela pokojnine.
+
5
+
(5) Med uživanjem dela pokojnine iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena ni mogoče zahtevati spremembe odmere dela pokojnine, razen v primeru uveljavitve pravice do pokojnine in ponovnega vstopa v zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
+
6
+
(6) Zavod v informaciji, ki jo pošlje zavarovancu po uradni dolžnosti na podlagi šestega odstavka 140. člena tega zakona, opozori na možnost uveljavitve izplačevanja 40 % starostne pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena in poda pojasnilo o izplačevanju 20 % starostne pokojnine po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka tega člena. IV. poglavje: DELNA POKOJNINA
1
−
(2) Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, in sicer v višini:
1
+
(1) Zavarovanec iz 14., 15., 16., 17. in četrtega odstavka 19. člena tega zakona, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko.
2
−
- 75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko;
−
3
−
- 62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko;
−
4
−
- 50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
−
5
−
- 37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
−
6
−
- 25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko, in
−
7
−
- 12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
−
8
·
(2) Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, in sicer v višini:
2
·
(2) Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, in sicer v višini:
9
·
- 75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko;
3
·
- 75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko;
10
·
- 62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko;
4
·
- 62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko;
11
·
- 50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
5
·
- 50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
12
·
- 37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
6
·
- 37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
13
·
- 25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko, in
7
·
- 25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko, in
14
·
- 12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
8
·
- 12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
15
·
(3) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se delna pokojnina poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
9
·
(3) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se delna pokojnina poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
16
·
(4) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:
10
·
(4) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:
17
·
- 20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
11
·
- 20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
18
·
- 25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
12
·
- 25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
19
·
- 30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
13
·
- 30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
20
·
- 35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
14
·
- 35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
21
·
(5) Sorazmerni del zneska iz tretjega odstavka po preteku obdobja treh let znaša:
15
·
(5) Sorazmerni del zneska iz tretjega odstavka po preteku obdobja treh let znaša:
22
·
- 10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
16
·
- 10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
23
·
- 12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
17
·
- 12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
24
·
- 15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
18
·
- 15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
25
·
- 17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
19
·
- 17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
26
·
(6) Zavarovancu se v času prejemanja delne pokojnine zaradi spremembe obsega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena spremeni višina delne pokojnine. Novi znesek delne pokojnine se izplačuje od spremembe obsega zavarovanja.
20
·
(6) Zavarovancu se v času prejemanja delne pokojnine zaradi spremembe obsega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena spremeni višina delne pokojnine. Novi znesek delne pokojnine se izplačuje od spremembe obsega zavarovanja.
27
·
(7) Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva:
21
·
(7) Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva:
28
·
- izplačilo usklajenega zneska predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali
22
·
- izplačilo usklajenega zneska predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali
29
·
- odstotno povečanje predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja ali
23
·
- odstotno povečanje predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja ali
30
·
- ponovno odmero predčasne ali starostne pokojnine ali odmero starostne pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani prispevki, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob prenehanju uživanja delne pokojnine.
24
·
- ponovno odmero predčasne ali starostne pokojnine ali odmero starostne pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani prispevki, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob prenehanju uživanja delne pokojnine.
1
−
Pravico do invalidske pokojnine pridobi:
1
+
(1) Pravico do invalidske pokojnine pridobi:
2
·
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije;
2
·
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije;
3
−
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let;
3
+
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 57 let;
4
−
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let;
4
+
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 52 let;
5
−
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.
5
+
- zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ker je na dan nastanka invalidnosti že dopolnil 67 let starosti;
+
6
+
- zavarovanec, ki na podlagi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije uživa nadomestilo iz invalidskega zavarovanja in ni vključen v obvezno zavarovanje in je v zadnjih desetih letih vsaj osem let užival nadomestilo iz invalidskega zavarovanja kot brezposelna oseba ter dopolni starost 62 let, pri čemer se šteje starost 62 let za datum nastanka invalidnosti.
+
7
+
(2) Ne glede na starost iz druge alineje prejšnjega odstavka se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 55 0 2027 55 0 2028 55 3 2029 55 6 2030 55 9 2031 56 0 2032 56 3 2033 56 6 2034 56 9
+
8
+
(3) Ne glede na starost iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 50 0 2027 50 0 2028 50 3 2029 50 6 2030 50 9 2031 51 0 2032 51 3 2033 51 6 2034 51 9
+
9
+
(4) Ne glede na starost iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 65 0 2027 65 0 2028 65 3 2029 65 6 2030 65 9 2031 66 0 2032 66 3 2033 66 6 2034 66 9
1
−
Zavarovanec iz prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica:
1
+
(1) Zavarovanec iz prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica:
2
·
- poškodbe pri delu ali poklicne bolezni - ne glede na pokojninsko dobo;
2
·
- poškodbe pri delu ali poklicne bolezni - ne glede na pokojninsko dobo;
3
−
- poškodbe zunaj dela ali bolezni - pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljnjem besedilu: delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta.
3
+
- poškodbe zunaj dela ali bolezni - pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 22. leta starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljnjem besedilu: delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta.
+
4
+
(2) Ne glede na starost iz prejšnjega odstavka se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 upošteva starost 21 let.
+
5
+
(3) Pri zavarovancu iz pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena se pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ne preverja.
1
−
(1) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe.
1
+
(1) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred dopolnjenim 23. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe.
2
−
(2) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let.
2
+
(2) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 23. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 32. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let.
+
3
+
(3) Ne glede na starost 23 let, določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 upošteva starost 22 let.
+
4
+
(4) Ne glede na starost 32 let, določeno v drugem odstavku tega člena, se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 upošteva starost 31 let.
1
·
Zavarovancu, ki je bil uživalec invalidske pokojnine in se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, se v ugotavljanje obdobja za določitev delovnih let ne všteva obdobje uživanja invalidske pokojnine. Obdobje uživanja invalidske pokojnine se ne všteva v delovna leta tudi v primeru, ko se zavarovancu, ki uživa invalidsko pokojnino, zdravstveno stanje poslabša.
1
·
Zavarovancu, ki je bil uživalec invalidske pokojnine in se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, se v ugotavljanje obdobja za določitev delovnih let ne všteva obdobje uživanja invalidske pokojnine. Obdobje uživanja invalidske pokojnine se ne všteva v delovna leta tudi v primeru, ko se zavarovancu, ki uživa invalidsko pokojnino, zdravstveno stanje poslabša.
2
+
(štetje delovnih let v primeru spremembe zdravstvenega stanja)
+
1
−
V 45. členu se drugi odstavek črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek
1
+
(1) Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine.
+
2
+
(2) Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
1
−
(1) Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, določen v 37. členu tega zakona.
1
+
(1) Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način iz 37. člena tega zakona.
2
−
(2) Invalidska pokojnina iz prejšnjega odstavka se odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo starosti 65 let, najmanj v višini 36 % (moški) ali 39 % (ženske) pokojninske osnove.
2
+
(2) Invalidska pokojnina iz prejšnjega odstavka se odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo 67 let starosti, najmanj v višini 50 % pokojninske osnove.
3
−
(3) Če je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela nastopila po dopolnitvi starosti 65 let, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v višini, določeni za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe.
3
+
(3) Ne glede na višino pokojninske osnove iz prejšnjega odstavka se invalidska pokojnina v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2028 odmeri v naslednji višini: Leto Odmerni odstotek 2026 44 2027 46 2028 48
+
4
+
(4) Če je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela nastopila po dopolnitvi 67 let starosti, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v višini, določeni za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe.
+
5
+
(5) Ne glede na starost, določeno v drugem in četrtem odstavku tega člena, veljajo v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 naslednje starosti: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 65 0 2027 65 0 2028 65 3 2029 65 6 2030 65 9 2031 66 0 2032 66 3 2033 66 6 2034 66 9
1
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se družinska pokojnina v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 odmeri na naslednji način:
Odmera (v %) za enega družinskega člana
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v prvem stavku besedilo »prejšnjega odstavka
1
+
prvega ali drugega odstavka tega člena
2
−
prejšnjem odstavku
2
+
prvem ali drugem odstavku tega člena
+
3
+
ali je bil
+
4
+
ki so do dneva nastanka invalidnosti dopolnili le dobo
+
1
+
ali
+
2
+
ali uživalci starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine
+
3
+
ali uživalci starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine
1
−
(1) Če je invdnost, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se invalidska pokojnina odmeri kot ena pokojnina, ki je sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za bolezen ali poškodbo zunaj dela.
1
+
(1) Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se invalidska pokojnina odmeri kot ena pokojnina, ki je sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za bolezen ali poškodbo zunaj dela.
2
·
(2) Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prejšnjem odstavku se izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno invalidnost posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, koliko pa posledice bolezni ali poškodbe zunaj dela.
2
·
(2) Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prejšnjem odstavku se izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno invalidnost posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, koliko pa posledice bolezni ali poškodbe zunaj dela.
1
·
(1) Invalidska pokojnina, ki pripada zavarovancu po prejšnjem členu, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela.
1
·
(1) Invalidska pokojnina, ki pripada zavarovancu po prejšnjem členu, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela.
2
−
(2) Od vsakega tako izračunanega zneska se odmeri odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost. Seštevek tako dobljenih zneskov ne more biti nižji od 26 % najnižje pokojninske osnove in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene v višini 57,25 % od pokojninske osnove. VI. poglavje: PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANČEVE SMRTI
2
+
(2) Od vsakega izračunanega zneska po prejšnjem odstavku se odmeri odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost. Seštevek ne more biti nižji od zneska najnižje pokojnine iz 39. člena tega zakona in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske dobe, kot ga določa 37. člen tega zakona.
+
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovancu, katerega dopolnjena pokojninska doba brez prištete dobe presega 40 let oziroma je odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo višji od odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, določenega v 37. členu tega zakona, seštevek dobljenega zneska določi v skladu s 37. členom tega zakona glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
+
4
+
(4) Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, pri čemer zavarovanec ne izpolnjuje pogojev minimalne pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se zavarovancu odmeri invalidska pokojnina le za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen. Invalidska pokojnina se izračuna, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, odmeri in prizna pa se le za znesek, ki ustreza odstotku vpliva poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni na nastanek invalidnosti. VI. poglavje: PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANČEVE SMRTI
1
−
(5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034: Leto
1
+
(1) Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova ali vdovec umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic:
2
·
- če je do njegove smrti dopolnil(a) starost 60 let;
2
·
- če je do njegove smrti dopolnil(a) starost 60 let;
3
·
- če je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po njegovi smrti;
3
·
- če je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po njegovi smrti;
4
·
- če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.
4
·
- če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.
5
·
(2) Če postane vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine po tretji alineji prejšnjega odstavka tega člena popolnoma nezmožen(a) za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine, dokler je podana takšna nezmožnost.
5
·
(2) Če postane vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine po tretji alineji prejšnjega odstavka tega člena popolnoma nezmožen(a) za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine, dokler je podana takšna nezmožnost.
6
·
(3) Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, ni dopolnil(a) 60 let starosti, dopolnil(a) pa je 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 60 let starosti.
6
·
(3) Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, ni dopolnil(a) 60 let starosti, dopolnil(a) pa je 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 60 let starosti.
7
·
(4) Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena, dopolni 60 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji(mu) ta pravica preneha pred dopolnjenim 60. letom, toda po dopolnjenem 53. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 60 let starosti.
7
·
(4) Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena, dopolni 60 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji(mu) ta pravica preneha pred dopolnjenim 60. letom, toda po dopolnjenem 53. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 60 let starosti.
8
·
(5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034: Leto Starostna meja prvi, tretji in četrti odstavek 2026 58 let 2027 58 let 2028 58 let in 3 mesece 2029 58 let in 6 mesecev 2030 58 let in 9 mesecev 2031 59 let 2032 59 let in 3 mesece 2033 59 let in 6 mesecev 2034 59 let in 9 mesecev
8
·
(5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034: Leto Starostna meja prvi, tretji in četrti odstavek 2026 58 let 2027 58 let 2028 58 let in 3 mesece 2029 58 let in 6 mesecev 2030 58 let in 9 mesecev 2031 59 let 2032 59 let in 3 mesece 2033 59 let in 6 mesecev 2034 59 let in 9 mesecev
1
−
- ob pogojih iz prejšnjega člena nekdanji zunajzakonski partner, ki je po koncu zunajzakonske skupnosti, po sodni odločbi oziroma po sporazumu, pridobil pravico do preživnine po nekdanjem zunajzakonskem partnerju in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom;
1
+
(1) Pravico do vdovske pokojnine ima tudi:
2
·
- vdova, ki se ji je otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, rodil najkasneje 300 dni po njegovi smrti, in sicer od njegove smrti naprej;
2
·
- vdova, ki se ji je otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, rodil najkasneje 300 dni po njegovi smrti, in sicer od njegove smrti naprej;
3
·
- ob pogojih iz prejšnjega člena zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma po sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom;
3
·
- ob pogojih iz prejšnjega člena zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma po sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom;
4
·
- ob pogojih iz prejšnjega člena nekdanji zunajzakonski partner, ki je po koncu zunajzakonske skupnosti, po sodni odločbi oziroma po sporazumu, pridobil pravico do preživnine po nekdanjem zunajzakonskem partnerju in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom;
4
·
- ob pogojih iz prejšnjega člena nekdanji zunajzakonski partner, ki je po koncu zunajzakonske skupnosti, po sodni odločbi oziroma po sporazumu, pridobil pravico do preživnine po nekdanjem zunajzakonskem partnerju in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom;
5
·
- ob pogojih iz prejšnjega člena oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka.
5
·
- ob pogojih iz prejšnjega člena oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka.
6
·
(2) V primerih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pridobi razvezani zakonec ali nekdanji zunajzakonski partner pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner.
6
·
(2) V primerih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pridobi razvezani zakonec ali nekdanji zunajzakonski partner pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner.
7
·
2. Družinska pokojnina
7
·
2. Družinska pokojnina
1
·
(1) Po smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, pri katerem so izpolnjeni pogoji iz 52. člena tega zakona, pridobijo pravico do družinske pokojnine:
1
·
(1) Po smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, pri katerem so izpolnjeni pogoji iz 52. člena tega zakona, pridobijo pravico do družinske pokojnine:
2
·
- otroci;
2
·
- otroci;
3
·
- pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ter starši, ki jih je bil umrli zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja (v nadaljnjem besedilu: drugi družinski člani).
3
·
- pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ter starši, ki jih je bil umrli zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja (v nadaljnjem besedilu: drugi družinski člani).
4
−
(2) V primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka se šteje, da so brez staršev tudi vnuki oziroma drugi otroci, katerih starši so sicer živi, vendar so popolnoma nezmožni za delo v smislu 59. člena tega zakona .
4
+
(2) V primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka se šteje, da so brez staršev tudi vnuki oziroma drugi otroci, katerih starši so sicer živi, vendar so popolnoma nezmožni za delo v smislu 59. člena tega zakona ali jim je bila odvzeta starševska skrb pred ali po smrti zavarovanca ali uživalca pravic.
1
·
(1) Otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
1
·
(1) Otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
2
·
(2) Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta.
2
·
(2) Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta.
3
·
(3) Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti pod pogojem, da je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.
3
·
(3) Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti pod pogojem, da je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.
4
·
(4) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali do konca šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.
4
·
(4) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali do konca šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.
5
·
(5) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti.
5
·
(5) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti.
6
·
(6) Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, če je šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti.
6
·
(6) Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, če je šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti.
+
7
+
(7) Uživalcu družinske pokojnine, ki dodiplomski ali podiplomski študijski program dokonča pred koncem študijskega leta, za katerega je pridobil status študenta, se družinska pokojnina izplačuje do konca študijskega leta, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti ali do obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
1
−
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša v letu 2026 starost za pridobitev pravice do družinske pokojnine 61 let.
1
+
(1) Starši, ki jih je zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če so:
2
·
- do smrti umrlega dopolnili starost 62 let ali
2
·
- do smrti umrlega dopolnili starost 62 let ali
3
·
- bili ob smrti umrlega popolnoma nezmožni za delo.
3
·
- bili ob smrti umrlega popolnoma nezmožni za delo.
4
·
(2) Če med trajanjem pravice do družinske pokojnine po drugi alineji prejšnjega odstavka upravičenec dopolni 62 let starosti, trajno obdrži družinsko pokojnino.
4
·
(2) Če med trajanjem pravice do družinske pokojnine po drugi alineji prejšnjega odstavka upravičenec dopolni 62 let starosti, trajno obdrži družinsko pokojnino.
5
·
(3) Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev umrlega, ki jih je ta preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke.
5
·
(3) Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev umrlega, ki jih je ta preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke.
6
·
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša v letu 2026 starost za pridobitev pravice do družinske pokojnine 61 let.
6
·
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša v letu 2026 starost za pridobitev pravice do družinske pokojnine 61 let.
1
·
(1) Osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je:
1
·
(1) Osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je:
2
·
- pokojnina do katere je bil uživalec upravičen ob smrti;
2
·
- pokojnina do katere je bil uživalec upravičen ob smrti;
3
·
- pokojnina ali sorazmerni del pokojnine, odmerjene po mednarodnih pogodbah, do katere je bil upravičen uživalec pokojnine ob smrti;
3
·
- pokojnina ali sorazmerni del pokojnine, odmerjene po mednarodnih pogodbah, do katere je bil upravičen uživalec pokojnine ob smrti;
4
−
- invalidska pokojnina, ki bi jo imel glede na vzrok smrti zavarovanec, uživalec delne pokojnine in pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.
4
+
- starostna ali invalidska pokojnina, ki bi jo imel glede na vzrok smrti zavarovanec, uživalec delne pokojnine in pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.
5
·
(2) Določbe tega zakona o najnižji in najvišji pokojninski osnovi se upoštevajo tudi za izračun osnove za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine.
5
·
(2) Določbe tega zakona o najnižji in najvišji pokojninski osnovi se upoštevajo tudi za izračun osnove za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine.
6
−
(3) Najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je pokojnina, odmerjena najmanj v višini 33 % pokojninske osnove.
6
+
(3) Najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je pokojnina, odmerjena najmanj v višini 38 % pokojninske osnove.
+
7
+
(4) Ne glede na prejšnji odstavek znaša najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine v letih:
+
8
+
- 2020: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 34 % pokojninske osnove,
+
9
+
- 2021: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 35 % pokojninske osnove,
+
10
+
- 2022: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 36,5 % pokojninske osnove.
1
−
(1) Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70 % od osnove iz prejšnjega člena.
1
+
(1) Vdovska pokojnina se odmeri v višini 80 % od osnove iz prejšnjega člena.
2
−
(2) Vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo sam izbere.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vdovska pokojnina v prehodnem obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 odmeri v višini 75 % od osnove iz prejšnjega člena.
3
−
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove.
3
+
(3) Vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo sam izbere.
4
−
(4) Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.
4
+
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove.
5
−
(5) Če uveljavi izplačilo dela vdovske pokojnine le eden od zakoncev iz drugega odstavka 54. člena tega zakona, se souživalcu prizna vdovska pokojnina v višini razlike med vdovsko pokojnino, do katere sta upravičena, in izplačilom dela vdovske pokojnine.
5
+
(5) Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.
+
6
+
(6) Če uveljavi izplačilo dela vdovske pokojnine le eden od zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev iz drugega odstavka 54. člena tega zakona, se souživalcu prizna vdovska pokojnina v višini razlike med vdovsko pokojnino, do katere sta upravičena, in izplačilom dela vdovske pokojnine.
1
−
(1) Družinska pokojnina se odmeri od osnove, določene v 60. členu tega zakona, v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v višini 70 %, za dva v višini 80 %, za tri v višini 90 % ter za štiri ali več v višini 100 % osnove.
1
+
(1) Družinska pokojnina se odmeri od osnove, določene v 60. členu tega zakona, v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v višini 80 %, za dva v višini 90 %, za tri ali več pa v višini 100 % od osnove.
2
−
(2) Če imajo pravico do družinske pokojnine samo otroci ali samo drugi družinski člani, se družinska pokojnina odmeri v višini iz prejšnjega odstavka in se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če imajo poleg otrok pravico do družinske pokojnine tudi drugi družinski člani, se odmeri otrokom družinska pokojnina v višini, določeni v prejšnjem odstavku in razdeli na enake dele glede na število družinskih članov, drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine, ki se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu družinskemu članu.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se družinska pokojnina v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 odmeri na naslednji način: Odmera (v %) za enega družinskega člana Odmera (v %) za dva družinska člana Odmera (v %) za tri ali več družinskih članov 75 85 95
3
−
(3) Mladoletnim otrokom in drugim mladoletnim družinskim članom, ki živijo ločeno, se na njihovo zahtevo družinska pokojnina izplačuje ločeno.
3
+
(3) Če imajo pravico do družinske pokojnine samo otroci ali samo drugi družinski člani, se družinska pokojnina odmeri v višini iz prvega ali drugega odstavka tega člena in se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če imajo poleg otrok pravico do družinske pokojnine tudi drugi družinski člani, se odmeri otrokom družinska pokojnina v višini, določeni v prvem ali drugem odstavku tega člena in razdeli na enake dele glede na število družinskih članov, drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine, ki se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu družinskemu članu.
4
−
(4) Če družinski člani izpolnjujejo pogoje za priznanje vdovske in družinske pokojnine, se vdovska pokojnina odmeri:
4
+
(4) Mladoletnim otrokom in drugim mladoletnim družinskim članom, ki živijo ločeno, se na njihovo zahtevo družinska pokojnina izplačuje ločeno.
5
−
- v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov v prvem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in otroci, ali
5
+
(5) Če družinski člani izpolnjujejo pogoje za priznanje vdovske in družinske pokojnine, se vdovska pokojnina odmeri:
6
−
- v višini, določeni v prvem odstavku 61. člena tega zakona, če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in drugi družinski člani; drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine ali
6
+
- v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov po prvem ali drugem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova ali vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in otroci, ali
7
−
- v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov v prvem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in otroci; drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine.
7
+
- v višini, določeni v prvem ali drugem odstavku prejšnjega člena, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in drugi družinski člani; drugim družinskim članom pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine, ali
8
−
(5) Otroku, ki izgubi oba starša zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, se odmeri družinska pokojnina po tistem od staršev, ki je ugodnejša, in sicer v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona. Dvema ali več otrokom pa se v takem primeru odmerita družinski pokojnini po vsakem od umrlih staršev v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona, ki se delita v enakih sorazmernih delih glede na število otrok. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu otroku. VII. poglavje: PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
8
+
- v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov po prvem ali drugem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova ali vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in otroci; drugim družinskim članom pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine.
+
9
+
(6) Otroku, ki izgubi oba starša zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, se odmeri družinska pokojnina po tistem od staršev, ki je ugodnejša, in sicer v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona. Dvema ali več otrokom pa se v takem primeru odmerita družinski pokojnini po vsakem od umrlih staršev v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona, ki se delita v enakih sorazmernih delih glede na število otrok. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu otroku. VII. poglavje: PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
9
·
1. Splošni pojmi
10
·
1. Splošni pojmi
1
−
(1) Poklicne bolezni po tem zakonu so bolezni, povzročene z neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
1
+
(1) Poklicne bolezni po tem zakonu so bolezni, povzročene z neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je ali je bil oboleli zavarovan.
2
·
(2) Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje.
2
·
(2) Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje.
3
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se družinska pokojnina v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 odmeri na naslednji način:
Odmera (v %) za enega družinskega člana
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v prvem stavku besedilo »prejšnjega odstavka
3
+
prvega ali drugega odstavka tega člena
4
−
prejšnjem odstavku
4
+
prvem ali drugem odstavku tega člena
1
·
(1) Če ni s tem zakonom določeno drugače, pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 67 let starosti in:
1
·
(1) Če ni s tem zakonom določeno drugače, pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 67 let starosti in:
2
·
- je vključen v obvezno zavarovanje - ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo;
2
·
- je vključen v obvezno zavarovanje - ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo;
3
·
- ni vključen v obvezno zavarovanje - če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
3
·
- ni vključen v obvezno zavarovanje - če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
4
−
(2) Zavarovanci, iz 18. člena tega zakona, pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi I. kategorije, v primeru razvrstitve v II. kategorijo pa pravico do poklicne rehabilitacije.
4
+
(2) Zavarovanci, ki so do dneva nastanka invalidnosti dopolnili le dobo iz 18. člena tega zakona, pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi I. kategorije, v primeru razvrstitve v II. kategorijo pa pravico do poklicne rehabilitacije.
5
·
(3) Ne glede na starost, določeno v prvem odstavku tega člena, pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034, ko dopolni starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 65 0 2027 65 0 2028 65 3 2029 65 6 2030 65 9 2031 66 0 2032 66 3 2033 66 6 2034 66 9
5
·
(3) Ne glede na starost, določeno v prvem odstavku tega člena, pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034, ko dopolni starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 65 0 2027 65 0 2028 65 3 2029 65 6 2030 65 9 2031 66 0 2032 66 3 2033 66 6 2034 66 9
6
·
(4) Zavarovanci, ki uživajo delno pokojnino po 40. členu tega zakona, pridobijo iz invalidskega zavarovanja le pravico do invalidske pokojnine. VIII. poglavje: PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
6
·
(4) Zavarovanci, ki uživajo delno pokojnino po 40. členu tega zakona, pridobijo iz invalidskega zavarovanja le pravico do invalidske pokojnine. VIII. poglavje: PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
7
·
1. Poklicna rehabilitacija
7
·
1. Poklicna rehabilitacija
8
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se družinska pokojnina v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 odmeri na naslednji način:
Odmera (v %) za enega družinskega člana
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v prvem stavku besedilo »prejšnjega odstavka
8
+
prvega ali drugega odstavka tega člena
9
−
prejšnjem odstavku
9
+
prvem ali drugem odstavku tega člena
1
·
(1) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec:
1
·
(1) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec:
2
−
- pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
2
+
- pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije;
3
−
- ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti;
3
+
- ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 57 let starosti;
4
·
- ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom.
4
·
- ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom.
5
−
(2) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi tudi zavarovanec:
5
+
(2) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 55 0 2027 55 0 2028 55 3 2029 55 6 2030 55 9 2031 56 0 2032 56 3 2033 56 6 2034 56 9
6
−
- pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
6
+
(3) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi tudi zavarovanec:
7
−
- ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti;
7
+
- pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije;
+
8
+
- ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 52 let starosti;
8
·
- ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.
9
·
- ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.
+
10
+
(4) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 50 0 2027 50 0 2028 50 3 2029 50 6 2030 50 9 2031 51 0 2032 51 3 2033 51 6 2034 51 9
+
11
+
(5) Pravico do poklicne rehabilitacije lahko pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije, ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi v okviru svojega poklica za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom ali s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
1
−
Poklicna rehabilitacija se v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca opravi:
1
+
(1) Poklicna rehabilitacija se v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca opravi:
2
·
- s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem;
2
·
- s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem;
3
·
- s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja;
3
·
- s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja;
4
·
- z izobraževanjem ob delu s soglasjem zavarovanca, ki se bo usposabljal za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas;
4
·
- z izobraževanjem ob delu s soglasjem zavarovanca, ki se bo usposabljal za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas;
5
·
- z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja.
5
·
- z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja.
+
6
+
(2) Poklicna rehabilitacija se opravi po vrstnem redu ukrepov iz prejšnjega odstavka, če je tako možno doseči namen poklicne rehabilitacije. Če se ugotovi, da predhodno naveden ukrep ni mogoč oziroma z njim namena poklicne rehabilitacije ni mogoče doseči, se poklicna rehabilitacija zagotavlja z ukrepom, navedenim v naslednji alineji.
+
7
+
(3) Poklicna rehabilitacija se lahko zagotavlja tudi s kombinacijo različnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena.
1
−
(1) Zavarovancu iz prvega odstavka 72. člena tega zakona, ki se ne usposablja ob delu, pripada v obdobju od pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 130 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
1
+
(1) Zavarovancu iz prvega odstavka 72. člena tega zakona, ki se ne usposablja ob delu, pripada v obdobju od dokončnosti odločbe o priznani pravici do poklicne rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 130 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
2
·
(2) Zavarovancu, ki se izobražuje ob delu za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom, pripada od nastopa in do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
2
·
(2) Zavarovancu, ki se izobražuje ob delu za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom, pripada od nastopa in do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
3
−
(3) Zavarovancu iz drugega odstavka 72. člena tega zakona pripada nadomestilo po prvem odstavku tega člena.
3
+
(3) Zavarovancu iz tretjega in petega odstavka 72. člena tega zakona pripada nadomestilo po prvem odstavku tega člena.
4
·
(4) Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena tega zakona ali če ne izpolnjuje v njej določenih obveznosti ali če v določenem roku iz neopravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi iz 77. člena tega zakona, ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.
4
·
(4) Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena tega zakona ali če ne izpolnjuje v njej določenih obveznosti ali če v določenem roku iz neopravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi iz 77. člena tega zakona, ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.
5
·
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka zavarovanec na podlagi iste invalidnosti ne more pridobiti nobenih pravic po tem zakonu.
5
·
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka zavarovanec na podlagi iste invalidnosti ne more pridobiti nobenih pravic po tem zakonu.
6
·
2. Pravica do premestitve
6
·
2. Pravica do premestitve
1
·
(1) Pravico do premestitve pridobi zavarovanec:
1
·
(1) Pravico do premestitve pridobi zavarovanec:
2
−
- po končani poklicni rehabilitaciji po prvem odstavku 72. člena tega zakona;
2
+
- po končani poklicni rehabilitaciji po prvem, drugem ali petem odstavku 72. člena tega zakona;
3
−
- s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti;
3
+
- s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 57. letu starosti;
4
·
- s III. kategorijo invalidnosti, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
4
·
- s III. kategorijo invalidnosti, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
5
−
(2) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotovi pravico do premestitve delodajalec.
5
+
(2) Ne glede na starost, določeno v drugi alineji prejšnjega odstavka, se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do premestitve upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 55 0 2027 55 0 2028 55 3 2029 55 6 2030 55 9 2031 56 0 2032 56 3 2033 56 6 2034 56 9
+
6
+
(3) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotovi pravico do premestitve delodajalec.
6
·
3. Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno
7
·
3. Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno
1
−
(1) Zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, ter zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, na katerem dela, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega, imata pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko.
1
+
(1) Zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, ter zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 57. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, na katerem dela, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega, imata pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko.
2
−
(2) Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, na drugem delu pridobi zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji po drugem odstavku 72. člena tega zakona.
2
+
(2) Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, na drugem delu pridobi zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji po tretjem, četrtem ali petem odstavku 72. člena tega zakona.
3
·
(3) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, delodajalec.
3
·
(3) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, delodajalec.
+
4
+
(4) Ne glede na starost, določeno v prvem odstavku tega člena, se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega po tem členu upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 55 0 2027 55 0 2028 55 3 2029 55 6 2030 55 9 2031 56 0 2032 56 3 2033 56 6 2034 56 9
1
−
(1) Pravico do nadomestila za invalidnost ima zavarovanec s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji ter zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti ali invalidnost III. kategorije, če je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, če:
1
+
Pravico do nadomestila za invalidnost ima zavarovanec s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji ter zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije ali invalidnost III. kategorije, če je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, če:
2
−
- ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan ali
2
+
- ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen, ni bil obvezno zavarovan ali mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde - se mu nadomestilo odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
3
−
- mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde ali
3
+
- je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi - se mu nadomestilo odmeri v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
4
−
- je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi ali
4
+
- se je zaposlil na drugem delovnem mestu - se mu nadomestilo odmeri v višini 35 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
5
−
- se je zaposlil na drugem delovnem mestu.
−
6
−
(2) Zavarovancu s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji in zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti, se nadomestilo odmeri:
−
7
−
- v primerih iz prve alineje prejšnjega odstavka v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
−
8
−
- v primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
−
9
−
- v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, če je prekinil delovno razmerje po dopolnitvi 58 let starosti;
−
10
−
- v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka, če zavarovanec še ni dopolnil 58 let starosti, in v primerih iz četrte alineje prejšnjega odstavka v višini 20 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
−
11
−
(3) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije, se v primeru, ko je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, nadomestilo odmeri:
−
12
−
- v primerih iz prve alineje prvega odstavka tega člena v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
−
13
−
- v primerih iz druge alineje prvega odstavka tega člena v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
−
14
−
- v primerih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena v višini 25 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
−
15
−
- v primerih iz četrte alineje prvega odstavka tega člena v višini 35 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
−
16
·
6. Pravica do delnega nadomestila
5
·
6. Pravica do delnega nadomestila
1
·
(1) Pravico do delnega nadomestila ima zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko po prvem in drugem odstavku 82. člena tega zakona.
1
·
(1) Pravico do delnega nadomestila ima zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko po prvem in drugem odstavku 82. člena tega zakona.
2
·
(2) Delno nadomestilo se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in sicer v višini:
2
·
(2) Delno nadomestilo se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in sicer v višini:
3
·
- 50 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko;
3
·
- 50 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko;
4
−
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se delno nadomestilo odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, če zavarovanec izgubi delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde, če zavarovanec ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno vključen v obvezno zavarovanje. Na enak način se delno nadomestilo odmeri za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona.
4
+
- 37,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 5 ur dnevno oziroma 25 ur tedensko;
5
·
- 25 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno oziroma 30 ur tedensko;
5
·
- 25 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno oziroma 30 ur tedensko;
6
·
- 12,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno oziroma 35 ur tedensko.
6
·
- 12,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno oziroma 35 ur tedensko.
7
·
(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prejšnjem odstavku, se poveča:
7
·
(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prejšnjem odstavku, se poveča:
8
·
- za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, in začne delati na drugem delovnem mestu;
8
·
- za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, in začne delati na drugem delovnem mestu;
9
·
- za 30 %, če zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji začne delati na drugem delu.
9
·
- za 30 %, če zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji začne delati na drugem delu.
10
·
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se delno nadomestilo odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, če zavarovanec izgubi delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde, če zavarovanec ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno vključen v obvezno zavarovanje. Na enak način se delno nadomestilo odmeri za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona.
10
·
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se delno nadomestilo odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, če zavarovanec izgubi delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde, če zavarovanec ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno vključen v obvezno zavarovanje. Na enak način se delno nadomestilo odmeri za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona.
11
·
(5) V primerih iz tretjega odstavka tega člena povečano delno nadomestilo ne sme presegati 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
11
·
(5) V primerih iz tretjega odstavka tega člena povečano delno nadomestilo ne sme presegati 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
12
·
(6) Delno nadomestilo se zavarovancu, ki po lastni volji ali krivdi prekine delovno razmerje, odmeri v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
12
·
(6) Delno nadomestilo se zavarovancu, ki po lastni volji ali krivdi prekine delovno razmerje, odmeri v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
13
·
(7) Zavarovancu iz 15., 16. in 17. člena ter drugega in četrtega do sedmega odstavka 19. člena tega zakona se delno nadomestilo odmeri v višini, določeni v drugem odstavku tega člena.
13
·
(7) Zavarovancu iz 15., 16. in 17. člena ter drugega in četrtega do sedmega odstavka 19. člena tega zakona se delno nadomestilo odmeri v višini, določeni v drugem odstavku tega člena.
1
−
Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delnega nadomestila ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
1
+
(1) Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delnega nadomestila ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
+
2
+
(2) Zavarovancu, uživalcu nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se po prenehanju delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja v roku 30 dni ne prijavi pri zavodu za zaposlovanje, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja ne izplačuje.
+
3
+
(3) Če zavarovanec uveljavlja nadomestilo iz invalidskega zavarovanja po roku iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se mu nadomestilo prizna oziroma izplačuje od dneva prijave pri zavodu za zaposlovanje.
1
−
(1) Za izplačilo nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 111. člena tega zakona.
1
+
(1) Za izplačilo nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe šestega, sedmega, osmega in devetega odstavka 111. člena tega zakona.
2
·
(2) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka, ki se po 32. členu tega zakona štejejo v pokojninsko osnovo, zavod pri izračunu pokojninske osnove upošteva tako, da jih poveča s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
2
·
(2) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka, ki se po 32. členu tega zakona štejejo v pokojninsko osnovo, zavod pri izračunu pokojninske osnove upošteva tako, da jih poveča s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
3
·
(3) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, zavod pred izplačilom obračuna na način, kot velja za pokojnine.
3
·
(3) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, zavod pred izplačilom obračuna na način, kot velja za pokojnine.
4
−
(4) Nadomestilo iz drugega odstavka 89. člena tega zakona delodajalec izplačuje enako, kot to velja za izplačilo plač.
4
+
(4) Nadomestilo iz drugega odstavka 89. člena tega zakona delodajalec izplačuje enako, kot to velja za izplačilo plač. Bruto znesek nadomestila za obračun davčnih odtegljajev se izračuna tako, da se znesek odmerjenega in usklajenega nadomestila poveča s koeficientom davčnega odtegljaja.
+
5
+
(5) Če zavarovanec pridobi pravico iz invalidskega zavarovanja in na tej podlagi pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu ter hkrati pravico iz naslova invalidnosti in na njeni podlagi pravico do nadomestila po drugih predpisih, lahko uživa le eno od nadomestil, ki si ga sam izbere.
1
·
(1) Zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, nastale pred dopolnjenim 50. letom starosti, se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se opravijo vsaka štiri leta, ponovno ugotavlja invalidnost.
1
·
(1) Zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, nastale pred dopolnjenim 50. letom starosti, se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se opravijo vsaka štiri leta, ponovno ugotavlja invalidnost.
2
−
(1) Zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, nastale pred dopolnjenim 50. letom starosti, se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se opravijo vsaka štiri leta, ponovno ugotavlja invalidnost.
−
3
·
(2) Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po dopolnitvi starosti iz prejšnjega odstavka ali pred ali po preteku štiriletnega roka.
2
·
(2) Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po dopolnitvi starosti iz prejšnjega odstavka ali pred ali po preteku štiriletnega roka.
4
·
(3) V postopku ugotavljanja invalidnosti se lahko ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben.
3
·
(3) V postopku ugotavljanja invalidnosti se lahko ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben.
5
·
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.
4
·
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.
6
·
(5) Zavod lahko uživalca dodatka za pomoč in postrežbo pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi. IX. POGLAVJE: LETNI IN ZIMSKI DODATEK TER DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
5
·
(5) Zavod lahko uživalca dodatka za pomoč in postrežbo pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi. IX. POGLAVJE: LETNI IN ZIMSKI DODATEK TER DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
7
·
1. Letni in zimski dodatek
6
·
1. Letni in zimski dodatek
1
+
IX. POGLAVJE: LETNI IN ZIMSKI DODATEK TER DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
+
2
+
1. Letni in zimski dodatek
+
1
−
(1) Letni dodatek se določi v dveh različnih višinah tako, da prejmejo:
1
+
(1) Letni dodatek se zagotavlja uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
2
−
- višji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska 55,63 % najnižje pokojninske osnove;
2
+
(2) Upravičencem se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače ali niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravic iz invalidskega zavarovanja.
3
−
- nižji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek 55,63 % najnižje pokojninske osnove, uživalci delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona.
3
+
(3) Letni dodatek se v letu 2026 izplača uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja v zneskih:
4
−
(2) Do nižjega zneska letnega dodatka so upravičeni tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), uživalci delne invalidske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08 - ZVarDod, 98/09 - ZIUZGK, 38/10 - ZUKN, 61/10 - ZSVarPre, 79/10 - ZPKDPIZ, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12 in 40/12 - ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), uživalci nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1 in po tem zakonu ter uživalci delnega nadomestila po tem zakonu.
4
+
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 710,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 470,00 eurov;
5
−
(3) Uživalcem denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače ali niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.
5
+
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 710,01 do 850,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 330,00 eurov;
6
−
(4) Znesek letnega dodatka se določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.
6
+
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 850,01 do 1.010,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 270,00 eurov;
+
7
+
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 1.010,01 do 1.210,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 220,00 eurov;
+
8
+
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 1.210,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 160,00 eurov;
+
9
+
- uživalcem nadomestil iz prvega odstavka tega člena, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 1.010,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 270,00 eurov;
+
10
+
- uživalcem nadomestil iz prvega odstavka tega člena, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 1.010,01 eurov do 1.210,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 220,00 eurov;
+
11
+
- uživalcem nadomestil iz prvega odstavka tega člena, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 1.210,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 160,00 eurov.
+
12
+
(4) V znesku pokojnine se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
+
13
+
(5) Pri določitvi višine letnega dodatka se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.
+
14
+
(6) Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po četrtem odstavku tega člena šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju za mesec januar tekočega leta, preračunane v eure po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za januar tekočega leta.
+
15
+
(7) Zavod za pridobitev podatkov o znesku tuje pokojnine iz četrtega odstavka tega člena po uradni dolžnosti obvestilo o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka, skupaj z obrazcem, ki se izpolnjen šteje za dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, posreduje uživalcem pokojnine, ki imajo na dan 1. januarja tekočega leta prebivališče v:
+
16
+
- drugi državi,
+
17
+
- Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu,
+
18
+
- Republiki Sloveniji in po podatkih finančne uprave poleg pokojnine prejemajo še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
+
19
+
(8) Znesek pokojnine, izplačane od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v januarju tekočega leta, morajo uživalci pokojnine sporočiti zavodu najkasneje do 30. septembra tekočega leta, razen v primerih, ko zavod pridobi ta podatek od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
+
20
+
(9) Letni dodatek se odmeri brez izdaje posamičnega akta.
+
21
+
(10) Od leta 2027 dalje se zneski iz tretjega odstavka tega člena usklajujejo v skladu z drugim odstavkom 107. člena tega zakona.
1
−
Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, uživalcem družinskih ali vdovskih pokojnin, katerim se družinska in vdovska pokojnina izplačuje ločeno, uživalcem delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona, se znesek letnega dodatka, določen v prejšnjem členu, izplača v sorazmernem delu.
1
+
(1) Uživalcu pokojnine, ki se mu pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, uživalcu družinske ali vdovske pokojnine, ki se mu družinska in vdovska pokojnina izplačuje ločeno, uživalcu delne pokojnine in sorazmernega dela pokojnine iz 116. člena tega zakona, se znesek letnega dodatka izplača v sorazmernem delu.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se uživalcu pokojnine, ki se mu pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu in ki prejema skupni znesek pokojnine do višine, določene v prvi alineji tretjega odstavka prejšnjega člena, letni dodatek izplača v višini, ki je določena v tej alineji.
1
−
(1) Letni dodatek se izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec maj tekočega leta brez izdaje posamičnega akta. Zavod lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, izplača letni dodatek v več obrokih ali kasneje.
1
+
(1) Letni dodatek se izplača skupaj z izplačilom pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja za mesec junij tekočega leta.
2
−
(2) V primeru, da je pravica do pokojnine ali nadomestila priznana po roku iz prejšnjega odstavka, se letni dodatek upravičencem izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine ali prvega nadomestila.
2
+
(2) Če je pravica do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja priznana po roku iz prejšnjega odstavka, se letni dodatek izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine ali prvega nadomestila.
3
−
2. Dodatek za pomoč in postrežbo
3
+
(3) Uživalcu pokojnine iz sedmega odstavka 95. člena tega zakona, ki dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, predloži do 30. aprila tekočega leta, se letni dodatek izplača do 30. septembra, če pa ga predloži do 30. septembra tekočega leta, se mu letni dodatek izplača do konca leta. Uživalcu pokojnine, ki do 30. septembra tekočega leta ne predloži dokazila o višini zneska pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, izplačane v januarju tekočega leta, se letni dodatek izplača v višini iz pete alineje tretjega odstavka 95. člena tega zakona oziroma v sorazmernem delu ne glede na drugi odstavek 96. člena tega zakona.
+
1
+
(1) Zimski dodatek v višini 250 eurov se zagotavlja uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so upravičeni do letnega dodatka.
+
2
+
(2) Upravičencem se zimski dodatek izplača z izplačilom pokojnine in nadomestil za mesec november tekočega leta oziroma v primeru naknadno priznane pravice do letnega dodatka za tekoče leto najkasneje z izplačilom pokojnine in nadomestil za mesec april naslednjega leta.
+
3
+
(3) Ne glede na višino zimskega dodatka, določeno v prvem odstavku tega člena, se dodatek za obdobja med letom 2025 in letom 2029 izplača v višini: Leto Zimski dodatek (eurov) 2025 150 2026 170 2027 190 2028 210 2029 230
+
4
+
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se uživalcu pokojnine, ki se mu pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, izplača tudi zimski dodatek v sorazmernem delu.
+
5
+
(5) Zimski dodatek se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
+
6
+
(6) Od leta 2031 dalje se višina zneska iz prvega odstavka tega člena usklajuje v skladu z drugim odstavkom 107. člena tega zakona.
+
7
+
2. Dodatek za pomoč in postrežbo
1
·
(1) Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove vrednosti.
1
·
(1) Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove vrednosti.
2
·
(2) Uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije.
2
·
(2) Uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije.
3
−
(3) Osnova za uskladitev je pokojnina, ki pripada uživalcu za mesec pred mesecem, v katerem se opravi uskladitev, ali pokojnina ob odmeri, če je opravljena v mesecu uskladitve ali pozneje v posameznem koledarskem letu.
3
+
(3) Na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade Republike Slovenije se lahko opravi izredna uskladitev pokojnin.
+
4
+
(4) Osnova za uskladitev je pokojnina, ki pripada uživalcu za mesec pred mesecem, v katerem se opravi uskladitev, ali pokojnina ob odmeri, če je opravljena v mesecu uskladitve ali pozneje v posameznem koledarskem letu.
1
−
(1) Uskladitev pokojnin po prejšnjem členu se opravi pri izplačilu pokojnin za mesec februar. Pokojnine se uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar-december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti.
1
+
(1) Uskladitev pokojnin po drugem odstavku prejšnjega člena se opravi pri izplačilu pokojnin za mesec februar z veljavnostjo od 1. januarja tekočega leta.
2
−
(2) Uskladitev pokojnin po prejšnjem odstavku ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.
2
+
(2) Pokojnine se uskladijo za 20 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar-december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 80 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti.
3
−
(3) Odstotek uskladitve za posamezno leto ugotovi in objavi svet zavoda.
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 pokojnine uskladijo za 50 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar-december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 50 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Od 1. januarja 2035 do 31. decembra 2044 se pokojnine v odstotku, glede na seštevek ugotovljenih delnih rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar-december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, ter povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem, uskladijo na naslednji način: Leto Rast plač (v %) Rast cen življenjskih potrebščin (v %) 2035-2039 40 60 2040-2044 30 70
+
4
+
(4) Socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta najmanj vsakih pet let na podlagi projekcij zavoda za posamezna leta, pripravljenih na podlagi Jesenskih napovedi gospodarskih gibanj Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ob upoštevanju gibanja deleža izdatkov za pokojnine v BDP v posameznih letih, transferja iz državnega proračuna v blagajno zavoda, realne rasti pokojnin, razmerja med neto pokojninami in neto plačami, opravijo razpravo o primernosti upoštevanja delnih rasti plač in rasti cen življenjskih potrebščin pri nadaljnjem usklajevanju pokojnin.
+
5
+
(5) Pri uskladitvi pokojni se negativna delna rast posameznega faktorja za izračun ne upošteva.
+
6
+
(6) Odstotek uskladitve za posamezno leto ugotovi in objavi svet zavoda.
1
·
(1) Na način in v rokih iz 105. in 106. člena tega zakona se usklajujejo tudi prejemki na podlagi invalidnosti.
1
·
(1) Na način in v rokih iz 105. in 106. člena tega zakona se usklajujejo tudi prejemki na podlagi invalidnosti.
2
−
(2) Dodatek za pomoč in postrežbo ter zneski iz tretjega odstavka 95. člena tega zakona in znesek zimskega dodatka se usklajujejo v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
2
+
(2) Dodatek za pomoč in postrežbo ter zneski iz tretjega odstavka 95. člena tega zakona in znesek zimskega dodatka se usklajujejo v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. ČETRTI DEL PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
1
·
(1) Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu.
1
·
(1) Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu.
2
−
(2) Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.
2
+
(2) Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz četrtega in petega odstavka 25. člena tega zakona.
3
·
(3) Pravice iz invalidskega zavarovanja in pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
3
·
(3) Pravice iz invalidskega zavarovanja in pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
+
4
+
(4) Obvezno zavarovanje na podlagi drugega odstavka 18. člena tega zakona ne vpliva na pridobitev ali uživanje pravice do družinske pokojnine.
1
·
(1) Pokojnina se uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
1
·
(1) Pokojnina se uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
2
·
(2) Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
2
·
(2) Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
3
−
(3) Družinska oziroma vdovska pokojnina se družinskemu članu izplačuje pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od:
3
+
(3) Delna pokojnina se izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od spremembe obsega zavarovanja. Zavarovancu, ki ima ob uveljavitvi pravice do delne pokojnine že spremenjen obseg zavarovanja, se delna pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
4
−
- dneva smrti zavarovanca oziroma,
4
+
(4) Družinska oziroma vdovska pokojnina se družinskemu članu izplačuje pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od:
5
−
- prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja starostne, predčasne ali invalidske pokojnine umrlemu uživalcu pokojnine.
5
+
- naslednjega dne po smrti zavarovanca, oziroma
6
−
(4) Pokojnine se odmerijo v mesečnih zneskih in se za posamezni mesec izplačajo najpozneje zadnji delovni dan.
6
+
- prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja starostne, predčasne ali invalidske pokojnine umrlemu uživalcu pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja.
7
−
(5) Zapadli mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, se izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za izplačilo.
7
+
(5) Del vdovske pokojnine se uživalcu starostne, predčasne ali invalidske pokojnine izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Zavarovancu se del vdovske pokojnine izplačuje pod pogoji iz četrtega odstavka tega člena.
8
−
(6) Zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti.
8
+
(6) Pokojnine se odmerijo v mesečnih zneskih in se za posamezni mesec izplačajo najpozneje zadnji delovni dan.
9
−
(7) Izplačila za obdobje po smrti, do katerih umrli ni bil upravičen, se vrnejo zavodu.
9
+
(7) Zapadli mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, se izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za izplačilo.
+
10
+
(8) Zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti.
+
11
+
(9) Izplačila za obdobje po smrti, do katerih umrli ni bil upravičen, se vrnejo zavodu.
1
−
(1) Vdova ali vdovec izgubi oziroma ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti iz prvega, v prehodnem obdobju pa iz drugega odstavka 29. člena tega zakona, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo.
1
+
(1) Vdova ali vdovec izgubi oziroma ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti iz tretjega, v prehodnem obdobju pa iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo.
2
·
(2) Ob pogojih iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do vdovske pokojnine tudi upravičenec, ki vstopi v življenjsko skupnost, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
2
·
(2) Ob pogojih iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do vdovske pokojnine tudi upravičenec, ki vstopi v življenjsko skupnost, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
+
3
+
(3) Če se upravičenec do družinske pokojnine šola v tujini, mora po dopolnjenem 15. letu starosti vsako leto predložiti potrdilo o šolanju, sicer izgubi pravico do družinske pokojnine.
1
−
(1) Uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.
1
+
(1) Uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16., 17. in četrtega odstavka 19. člena tega zakona, pokojnina pa se mu v tem času ne izplačuje. Pokojnina se ne izplačuje tudi uživalcu pokojnine iz tega odstavka, ki pridobi lastnost zavarovanca po prvem odstavku 25. člena tega zakona. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.
2
−
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridobi lastnost zavarovanca iz 17. člena tega zakona le zavarovanec, ki je ponovno začel opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji in njegov dohodek iz te dejavnosti, skupaj z dohodkom iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, presega dohodkovni pogoj iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, če na dan pridobitve lastnosti zavarovanca ni starejši od 63 let.
2
+
(2) Uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena tega zakona najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:
3
−
(3) Uživalcu starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena tega zakona najmanj štiri ure dnevno ali 20 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:
3
+
- 75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko;
4
−
- 50 %, ko zavarovanec dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
4
+
- 62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko;
5
−
- 37,5 %, ko zavarovanec dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
5
+
- 50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
6
−
- 25 %, ko zavarovanec dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
6
+
- 37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
7
−
- 12,5 %, ko zavarovanec dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko. Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.
7
+
- 25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
8
−
(4) Zavarovanec iz prejšnjega odstavka lahko v času izplačevanja sorazmernega dela pokojnine zahteva spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine zaradi spremembe števila ur dela oziroma opravljanja dejavnosti. Novi sorazmerni del pokojnine, ki se določi na novo, se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.
8
+
- 12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko. Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.
9
−
(5) Če začne uživalec invalidske pokojnine na območju Republike Slovenije ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.
9
+
(3) Uživalcu starostne, predčasne ali vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana za zavarovanca, ki ima dva oskrbovalca družinskega člana, ter pridobi lastnost zavarovanca iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona za 20 ur tedensko, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini 50 odstotkov.
10
−
(6) Uživalcu pokojnine iz prvega in petega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.
10
+
(4) Zavarovancu iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki je prejemal starostno pokojnino, se sorazmerni del starostne pokojnine poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
+
11
+
(5) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:
+
12
+
- 20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
+
13
+
- 25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
+
14
+
- 30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
+
15
+
- 35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
+
16
+
(6) Sorazmerni del zneska iz četrtega odstavka tega člena po preteku obdobja treh let znaša:
+
17
+
- 10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
+
18
+
- 12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
+
19
+
- 15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
+
20
+
- 17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
+
21
+
(7) Zavarovanec iz drugega in četrtega odstavka tega člena lahko v času izplačevanja sorazmernega dela pokojnine zahteva spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine zaradi spremembe števila ur dela oziroma opravljanja dejavnosti. Novi sorazmerni del pokojnine, ki se določi na novo, se izplačuje od spremembe obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.
+
22
+
(8) Če začne uživalec invalidske pokojnine na območju Republike Slovenije ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16., 17. člena in četrtega odstavka 19. člena tega zakona, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.
+
23
+
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne izgubi pravice do pokojnine uživalec invalidske pokojnine iz tega zakona, ki je kategoriziran vrhunski športnik in se zaposli v državni upravi kot športnik. Pravica do invalidske pokojnine mu miruje od dne vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega razmerja iz naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Po prenehanju obveznega zavarovanja na tej podlagi se upravičencu ponovno začne izplačevati znesek že priznane in odmerjene pokojnine.
+
24
+
(10) Uživalcu pokojnine iz prvega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.
+
25
+
(11) Če začne uživalec invalidske pokojnine v tujini ponovno delati ali opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izgubi pravico do pokojnine z dnem vključitve v zavarovanje.
+
26
+
(12) Uživalcu starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki se zaposli v mednarodni organizaciji s sedežem v državi, za katero veljajo predpisi EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, v institucijah EU ali je poslanec v Evropskem parlamentu, se za čas opravljanja zaposlitve ali opravljanja mandata pokojnina ne izplačuje. Uživalec invalidske pokojnine z zaposlitvijo po tem odstavku z dnem vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje izgubi pravico do pokojnine.
+
27
+
(13) Če za uživalca pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona nastopi obveznost zavarovanja na podlagi 14., 15., 16., 17. in 19. člena tega zakona, se za čas obveznega zavarovanja pokojnina ne izplačuje.
1
−
(1) Zavarovancu se pokojninska doba in osnove iz ponovnega zavarovanja upoštevajo pri ponovni odmeri pokojnine.
1
+
(1) Zavarovancu, ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje pri zavodu in dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe v koledarskem letu ter uveljavi pravico do ponovne odmere v novem koledarskem letu, se pokojninska doba in osnove iz ponovnega zavarovanja upoštevajo pri ponovni odmeri pokojnine. Uživalcu sorazmernega dela pokojnine po mednarodnih predpisih se pokojnina po prenehanju ponovnega zavarovanja znova odmeri v sorazmernem delu.
2
−
(2) Upravičenec lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja.
2
+
(2) Upravičenec lahko zahteva, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja.
3
−
(3) Pri ponovni odmeri ali odstotnem povečanju pokojnine, ki je bila zmanjšana po prvem odstavku 38. člena tega zakona, se upošteva starost ob prenehanju zavarovanja, od katere se odšteje čas uživanja pokojnine pred ponovno vključitvijo v zavarovanje.
3
+
(3) Pri ponovni odmeri ali odstotnem povečanju predčasne pokojnine se manjkajoča starost ob prvem priznanju pravice do predčasne pokojnine zmanjša za toliko mesecev, kot znaša pokojninska doba, dopolnjena v času ponovnega zavarovanja. Če zavarovanec v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni toliko pokojninske dobe, kot je znašala manjkajoča starost ob prvem priznanju pravice do predčasne pokojnine, se mu prizna pravica do starostne pokojnine. Če zavarovanec v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu prizna pravica do starostne pokojnine.
4
−
(4) Pravica do pokojnine, odmerjene po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, gre zavarovancu od naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od naslednjega dne po prenehanju ponovnega zavarovanja.
4
+
(4) Zavarovanec iz prvega do tretjega odstavka tega člena lahko zahteva ponovno odmero pokojnine oziroma odstotno zvišanje pokojnine v primeru ponovnega zavarovanja, v katerem dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe. Pri ponovni odmeri pokojnine oziroma odstotnem zvišanju pokojnine se upošteva odmerni odstotek, ki je bil upoštevan na podlagi pokojninske dobe ob predhodni uveljavitvi pravice do pokojnine. Ta odstotek se zviša za odmerni odstotek na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v času ponovne vključitve v zavarovanje, po določbi, ki velja v času ponovne uveljavitve pravice do pokojnine.
+
5
+
(5) Pravica do pokojnine, odmerjene po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, gre zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od naslednjega dne po prenehanju ponovnega zavarovanja.
+
6
+
(6) Zavarovancu iz desetega in dvanajstega odstavka prejšnjega člena, ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje pri tujem nosilcu zavarovanja, se po prenehanju obveznega zavarovanja v tujini izplačuje usklajeni znesek prej priznane pokojnine.
+
7
+
(7) Zavarovancu iz trinajstega odstavka prejšnjega člena se po prenehanju obveznega zavarovanja izplačuje usklajeni znesek pokojnine, priznane na podlagi drugega odstavka 204. člena tega zakona. Če zavarovanec v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni pogoje za starostno pokojnino, se mu prizna pravica do starostne pokojnine.
1
−
(1) Uživalcu pravic, ki se kot tuj državljan za stalno izseli v tujino, se pokojnina izplačuje v tujino, če je s to državo sklenjena mednarodna pogodba ali če ta država priznava takšno pravico državljanom Republike Slovenije.
1
+
(1) Uživalcu pravic, ki se za stalno izseli v tujino, se pokojnina izplačuje v tujino.
2
−
(2) Uživalcu pravic, državljanu Republike Slovenije, ki se za stalno izseli, se pokojnina izplačuje v tujino.
2
+
(2) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora uživalec zavodu v vsakem koledarskem letu najmanj enkrat letno posredovati uradno potrdilo, ki izkazuje, da oseba še živi. Potrdilo mora zavodu predložiti tudi uživalec pokojnine, ki ima stalno prebivališče v tujini, pokojnina pa se mu izplačuje v Republiki Sloveniji.
3
−
(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora uživalec zavodu v vsakem koledarskem letu najmanj enkrat letno posredovati uradno potrdilo o živetju. Potrdilo mora zavodu predložiti tudi uživalec pokojnine, ki ima stalno prebivališče v tujini, pokojnina pa se mu izplačuje v Republiki Sloveniji.
3
+
(3) Uživalcu pravice, ki ne ravna v skladu z določbo prejšnjega odstavka, zavod začasno ustavi izplačevanje. Po predložitvi zahtevanega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.
4
−
(4) Uživalcu pravice, ki ne ravna v skladu z določbo prejšnjega odstavka, zavod začasno ustavi izplačevanje. Po predložitvi zahtevanega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske. III. poglavje: IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN TRAJANJE PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
−
+
1
+
Prejemki iz obveznega zavarovanja se izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah. III. poglavje: IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN TRAJANJE PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
1
·
(1) Delno nadomestilo, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo ter nadomestilo za invalidnost se zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela.
1
·
(1) Delno nadomestilo, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo ter nadomestilo za invalidnost se zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela.
2
−
(2) Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in začasno nadomestilo se zavarovancem ne izplačujeta v času uživanja pravic po predpisih, ki urejajo starševstvo.
2
+
(2) Če delodajalec zavarovancu pravice do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, po pridobitvi pravice ni zagotovil, zagotovil pa jo je pozneje ali se je spremenil delovnopravni položaj delovnega invalida, se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
+
3
+
(3) Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in začasno nadomestilo se zavarovancem ne izplačujeta v času uživanja pravic po predpisih, ki urejajo starševstvo.
1
·
(1) Delno nadomestilo se izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
1
·
(1) Delno nadomestilo se izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
2
−
(2) Za začetek dela s krajšim delovnim časom od polnega šteje dan nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnost, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.
2
+
(2) Za začetek dela s krajšim delovnim časom od polnega šteje dan nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnost, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi vendar najprej z dnem dokončnosti odločbe, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije.
3
−
(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prvi in drugi alineji tretjega odstavka 86. člena tega zakona, se izplačuje od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na drugem delovnem mestu, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
3
+
(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prvi in drugi alineji tretjega odstavka 86. člena tega zakona, se izplačuje od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na drugem delovnem mestu, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, vendar najprej od dneva dokončnosti odločbe, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
4
−
(4) Delno nadomestilo, odmerjeno po tretji alineji tretjega odstavka 86. člena tega zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.
4
+
(4) Delno nadomestilo, odmerjeno po četrtem odstavku 86. člena tega zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.
5
−
(5) Delno nadomestilo, odmerjeno po petem odstavku 86. člena tega zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja, dokler se zavarovanec ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje.
5
+
(5) Delno nadomestilo, odmerjeno po šestem odstavku 86. člena tega zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja, dokler se zavarovanec ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje.
+
6
+
(6) Delno nadomestilo se zavarovancu iz sedmega odstavka 86. člena tega zakona izplačuje od dne, ko izkaže, da je začel opravljati dejavnost, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, vendar najprej z dnem dokončnosti odločbe, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije.
1
·
(1) Delno nadomestilo, odmerjeno po četrtem odstavku 86. člena tega zakona, in nadomestilo za invalidnost iz prve alineje 85. člena tega zakona za zavarovanca, ki ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan, se izplačujeta:
1
·
(1) Delno nadomestilo, odmerjeno po četrtem odstavku 86. člena tega zakona, in nadomestilo za invalidnost iz prve alineje 85. člena tega zakona za zavarovanca, ki ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan, se izplačujeta:
2
·
- zavarovancu iz 19. člena tega zakona, ki je prejemnik denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela - od naslednjega prvega dne po prenehanju prejemanja tega nadomestila;
2
·
- zavarovancu iz 19. člena tega zakona, ki je prejemnik denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela - od naslednjega prvega dne po prenehanju prejemanja tega nadomestila;
3
·
- zavarovancu iz 21. člena tega zakona - od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od nastanka invalidnosti.
3
·
- zavarovancu iz 21. člena tega zakona - od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od nastanka invalidnosti.
4
−
- zavarovancu iz 19. člena tega zakona, ki je prejemnik denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela - od naslednjega prvega dne po prenehanju prejemanja tega nadomestila;
−
5
−
- zavarovancu iz 21. člena tega zakona - od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od nastanka invalidnosti.
−
6
·
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zavarovanca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
4
·
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zavarovanca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
1
−
(1) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz druge alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od prvega naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.
1
+
(1) Nadomestilo za invalidnost se zavarovancu, ki mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde, izplačuje od prvega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.
2
−
(2) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz tretje alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od dneva prenehanja delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja.
2
+
(2) Nadomestilo za invalidnost se zavarovancu, ki je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi, izplačuje od dneva prenehanja delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja.
3
−
(3) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primeru iz četrte alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od začetka dela na drugem delovnem mestu ali od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.
3
+
(3) Nadomestilo za invalidnost se zavarovancu, ki se je zaposlil na drugem delovnem mestu, izplačuje v primeru iz tretje alineje 85. člena tega zakona od začetka dela na drugem delovnem mestu ali od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, na delovnem mestu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, vendar najprej od dneva dokončnosti odločbe, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije.
4
−
(4) Zavarovancu iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se nadomestilo za invalidnost izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju opravljanja dejavnosti oziroma od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela.
4
+
(4) Nadomestilo za invalidnost se zavarovancu iz 15., 16., in 17. člena tega zakona izplačuje od dneva, ko izkaže, da je začel opravljati dejavnost, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, vendar najprej od dneva dokončnosti odločbe, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije.
+
5
+
(5) Zavarovancu iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se nadomestilo za invalidnost izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju opravljanja dejavnosti oziroma od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela.
1
−
Delno nadomestilo in nadomestilo za invalidnost se v primeru iz četrtega in petega odstavka 122. člena, 123. člena in prvega, drugega in četrtega odstavka 124. člena tega zakona izplačujeta za čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.
1
+
(1) Delno nadomestilo in nadomestilo za invalidnost se v primeru iz četrtega in petega odstavka 122. člena, 123. člena ter prvega, drugega in petega odstavka 124. člena tega zakona izplačujeta za čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.
+
2
+
(2) Ne glede na četrti in peti odstavek 122. člena, 123. člen, prvi, drugi in peti odstavek 124. člena tega zakona ter ne glede na prejšnji odstavek se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja ne preneha izplačevati upravičencu, ki pridobi lastnost zavarovanca po prvem odstavku 18. člena tega zakona.
+
3
+
(3) Uživalcu nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se nadomestilo preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.
1
·
(1) Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom.
1
·
(1) Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom.
2
·
(2) Če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
2
·
(2) Če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
3
−
(3) Na podlagi spremembe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega še nadalje izplačuje, če delodajalec zavarovancu iz opravičljivih razlogov ne more zagotoviti dela s krajšim delovnim časom od polnega po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti, vendar največ eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko.
3
+
(3) Na podlagi spremembe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega še nadalje izplačuje, če delodajalec po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti zavarovancu ne zagotovi dela s krajšim delovnim časom od polnega. Na enak način se nadalje izplačuje tudi nadomestilo za invalidnost, kadar se pri zavarovancu zaradi sprememb v stanju invalidnosti priznajo nove omejitve ali pravica do premestitve na drugo delovno mesto, pa delodajalec delovnemu invalidu ne zagotovi ustreznega delovnega mesta.
4
·
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina izplačuje, dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30. dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
4
·
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina izplačuje, dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30. dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
5
·
(5) Brezposelni uživalec denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, obdrži ne glede na to, da je vključen v obvezno zavarovanje, nadomestilo tudi po zaposlitvi, in sicer v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna tako, da se pripadajoče nadomestilo v času, ko je uživalec zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, zmanjša za:
5
·
(5) Brezposelni uživalec denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, obdrži ne glede na to, da je vključen v obvezno zavarovanje, nadomestilo tudi po zaposlitvi, in sicer v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna tako, da se pripadajoče nadomestilo v času, ko je uživalec zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, zmanjša za:
6
·
- 12,5 %, ko dela 1 uro na dan;
6
·
- 12,5 %, ko dela 1 uro na dan;
7
·
- 25 %, ko dela 2 uri na dan;
7
·
- 25 %, ko dela 2 uri na dan;
8
·
- 37,5 %, ko dela 3 ure na dan;
8
·
- 37,5 %, ko dela 3 ure na dan;
9
·
- 50 %, ko dela 4 ure na dan;
9
·
- 50 %, ko dela 4 ure na dan;
10
·
- 62,5 %, ko dela 5 ur na dan;
10
·
- 62,5 %, ko dela 5 ur na dan;
11
·
- 75 %, ko dela 6 ur na dan;
11
·
- 75 %, ko dela 6 ur na dan;
12
·
- 87,5 %, ko dela 7 ur na dan.
12
·
- 87,5 %, ko dela 7 ur na dan.
13
−
(6) Pravica do nadomestila iz invalidskega zavarovanja preneha zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki ni v delovnem razmerju ali ni obvezno zavarovan na podlagi tega zakona in ni na poklicni rehabilitaciji, z dnem, ko izpolni pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine.
13
+
(6) Brezposelni, ki se v času prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, ali po prenehanju prejemanja tega nadomestila zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, pridobi pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna na enak način, kot je določeno v prejšnjem odstavku.
+
14
+
(7) Pravica do nadomestila iz invalidskega zavarovanja preneha zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki ni v delovnem razmerju ali ni obvezno zavarovan na podlagi tega zakona in ni na poklicni rehabilitaciji, z dnem, ko izpolni pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine.
+
15
+
(8) S priznanjem pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine prenehajo preostale pravice iz invalidskega zavarovanja.
1
·
(1) V zavarovalno dobo se šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
1
·
(1) V zavarovalno dobo se šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
2
−
(2) Kot polni delovni oziroma zavarovalni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, in zavarovanec, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002.
2
+
(2) Kot polni delovni oziroma zavarovalni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 ter zavarovanec, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002.
3
−
(3) V zavarovalno dobo se šteje tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v posameznem letu, preračunanem na polni delovni oziroma zavarovalni čas.
3
+
(3) Za delovnega invalida s pravico do krajšega ali skrajšanega delovnega časa iz prejšnjega odstavka se štetje zavarovalne dobe s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom upošteva tako, da je v času, ko uživa pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
4
−
(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi, kadar je delovni oziroma zavarovalni čas dosežen z delom v dveh ali več pravnih razmerjih, ki so podlaga za obvezno vključitev v zavarovanje.
4
+
(4) V zavarovalno dobo se šteje tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v posameznem letu, preračunanem na polni delovni oziroma zavarovalni čas.
5
−
(5) V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona.
5
+
(5) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi, kadar je delovni oziroma zavarovalni čas dosežen z delom v dveh ali več pravnih razmerjih, ki so podlaga za obvezno vključitev v zavarovanje.
6
−
(6) Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.
6
+
(6) V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona in od katerih so bili plačani prispevki.
7
−
(7) Obdobje zavarovanja, ugotovljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega leta.
7
+
(7) Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.
8
−
(8) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v koledarskem letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja iz prejšnjega odstavka začne z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
8
+
(8) Obdobje zavarovanja, ugotovljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega leta.
9
−
(9) Če je bil zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani prispevki.
9
+
(9) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v koledarskem letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja iz prejšnjega odstavka začne z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
10
−
(10) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja.
10
+
(10) Če je bil zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani prispevki.
11
−
(11) Če je pravno razmerje iz 18. člena tega zakona nastalo v letu, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, in obdobje zavarovanja še ni bilo ugotovljeno v skladu s šestim odstavkom tega člena, se ne glede na določbo šestega odstavka tega člena trajanje zavarovalne dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.
11
+
(11) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja.
+
12
+
(12) Če je pravno razmerje iz 18. člena tega zakona nastalo v letu, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, in obdobje zavarovanja še ni bilo ugotovljeno v skladu s šestim odstavkom tega člena, se ne glede na določbo šestega odstavka tega člena trajanje zavarovalne dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.
+
13
+
(13) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se osebi, ki prejema denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in ni vključena v obvezno zavarovanje, ali je vključena v obvezno zavarovanje za krajši delovni oziroma zavarovalni čas ter ni uživalec pokojnine, v zavarovalno dobo šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi letnega zneska vseh prejetih nadomestil. To obdobje se določi na način, določen v šestem do dvanajstem odstavku tega člena, za ugotavljanje zavarovalne dobe zavarovancev iz 18. člena tega zakona.
+
1
+
Ne glede na določbe 129. in 130. člena tega zakona se zavarovancu k zavarovalni dobi po tem zakonu upošteva obdobje zaposlitve pri mednarodni organizaciji s sedežem v drugi državi članici EU, EGP in Švicarski konfederaciji, če mednarodna pogodba ne določa drugače, ali obdobje opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu. To obdobje se upošteva za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, višina pravice pa se odmeri v skladu s predpisi EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti.
1
·
V zavarovalno dobo šteje tudi čas:
1
·
V zavarovalno dobo šteje tudi čas:
2
·
- poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;
2
·
- poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;
3
−
- poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan;
3
+
- poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, rakom do 15. leta starosti, ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan;
4
·
- zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo plače;
4
·
- zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo plače;
5
·
- ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983, pri čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo šteto v pokojninsko dobo.
5
·
- ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983, pri čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo šteto v pokojninsko dobo.
1
−
V zavarovalno dobo se ob pogoju, da je plačan prispevek, šteje tudi čas, v katerem je bil zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsoten z dela ali udeležen v stavki v skladu s predpisi, ki urejajo stavko.
−
1
−
(1) V zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki.
1
+
(1) V zavarovalno dobo se štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki.
2
−
(2) Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninski dobi upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe.
2
+
(2) V pokojninski dobi se upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe:
+
3
+
- če je bil plačan del obračunanih prispevkov;
+
4
+
- če so bili obračunani in plačani prispevki od osnov, ki so nižje od predpisanih.
+
5
+
(3) Kot obdobje iz prvega in drugega odstavka tega člena se šteje obdobje zavarovanja pri posameznem zavezancu za plačilo prispevkov v koledarskem letu.
+
1
+
(1) Zavod delodajalcu in zavarovancu za zavarovance, ki so vključeni v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja na podlagi prvega ali tretjega odstavka 14. člena tega zakona, za katere delodajalec v predpisanem roku, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne predloži obračuna davčnega odtegljaja po predpisih o davčnem postopku, posreduje obvestilo o tem, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja.
+
2
+
(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod sestavi najkasneje v 30 dneh po prejemu podatkov od finančne uprave, iz katerih je razvidno, da obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen.
+
3
+
(3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
+
4
+
- poziv delodajalcu, ki se posreduje preko portala e-Davki, da mora izplačati plačo, v kolikor tega še ni storil, ter posredovati obračun davčnega odtegljaja v skladu s predpisi o davčnem postopku,
+
5
+
- seznanitev zavarovanca z obdobjem, na katero se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena, s posledicami, če delodajalec zanj ne odda obračuna davčnega odtegljaja in ne plača prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o možnostih, ki jih ima za zavarovanje svojih pravic, ter poziv zavarovancu, da se izreče o prejemu plače (vključno z njeno višino).
+
6
+
(4) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod v elektronski obliki posreduje tudi finančni upravi in Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.
+
7
+
(5) Ne glede na določbo 133. člena tega zakona se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, na katera se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena.
+
8
+
(6) Če finančna uprava v okviru davčnega nadzora, ki ga opravlja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ugotovi, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, delodajalcu izreče globo od 3.000 do 20.000 eurov. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega stavka. Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka. Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka.
+
9
+
(7) Prekrškovni organi za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku o neizplačilu plače se obveščajo o začetih postopkih o prekršku iz prejšnjega odstavka in 27. točke prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16 in 15/17 - odl. US).
1
−
Zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine po tem zakonu dokupi do pet let zavarovalne dobe.
1
+
Zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine po tem zakonu dokupi do tri leta zavarovalne dobe.
1
−
(2) Prišteta doba predstavlja dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 67 let starosti.
1
+
(1) Prišteta doba je fiktivna pokojninska doba, ki se upošteva zavarovancu pri odmeri pravic, če na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 67 let starosti.
2
−
(3) Ne glede na starost, določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, se za prišteto dobo v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034, razen za zavarovance iz pete alineje prvega odstavka 41. člena tega zakona, upošteva starost: Leto
−
3
·
(2) Prišteta doba predstavlja dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 67 let starosti.
2
·
(2) Prišteta doba predstavlja dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 67 let starosti.
4
·
(3) Ne glede na starost, določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, se za prišteto dobo v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034, razen za zavarovance iz pete alineje prvega odstavka 41. člena tega zakona, upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 65 0 2027 65 0 2028 65 3 2029 65 6 2030 65 9 2031 66 0 2032 66 3 2033 66 6 2034 66 9
3
·
(3) Ne glede na starost, določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, se za prišteto dobo v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034, razen za zavarovance iz pete alineje prvega odstavka 41. člena tega zakona, upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 65 0 2027 65 0 2028 65 3 2029 65 6 2030 65 9 2031 66 0 2032 66 3 2033 66 6 2034 66 9
5
·
(4) Dolžina obdobja, ki služi za določitev prištete dobe, se računa v letih in mesecih. Obdobje, daljše od 15 dni, šteje kot en mesec.
4
·
(4) Dolžina obdobja, ki služi za določitev prištete dobe, se računa v letih in mesecih. Obdobje, daljše od 15 dni, šteje kot en mesec.
1
·
(1) Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca).
1
·
(1) Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca).
2
−
(2) Podatke v smislu prejšnjega odstavka zagotavljajo v skladu s tem zakonom pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci (v nadaljnjem besedilu: dajalec) podatkov in zavezanke ali zavezanci (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) za vložitev prijav podatkov o zavarovanju opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco.
2
+
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka zagotavljajo v skladu s tem zakonom pravne in fizične osebe, ki so kot dajalci podatkov in zavezanci za vložitev prijav podatkov o zavarovanju opredeljeni v zakonu, ki ureja matično evidenco.
3
·
(3) Zavod vodi za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno zavarovanje, informativno osebno evidenco obveznega zavarovanja (v nadaljevanju: informativna osebna evidenca). Informativna osebna evidenca vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu prispevkov po posameznih letih ter o obdobju zavarovanja. Zavod omogoči osebi elektronski vpogled v podatke, ki se o njej vodijo v informativni osebni evidenci. Zavod na podlagi podatkov informativne osebne evidence enkrat letno zavarovancem iz prvega do četrtega odstavka 14. člena tega zakona posreduje obvestilo o obračunanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto ter o plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto.
3
·
(3) Zavod vodi za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno zavarovanje, informativno osebno evidenco obveznega zavarovanja (v nadaljevanju: informativna osebna evidenca). Informativna osebna evidenca vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu prispevkov po posameznih letih ter o obdobju zavarovanja. Zavod omogoči osebi elektronski vpogled v podatke, ki se o njej vodijo v informativni osebni evidenci. Zavod na podlagi podatkov informativne osebne evidence enkrat letno zavarovancem iz prvega do četrtega odstavka 14. člena tega zakona posreduje obvestilo o obračunanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto ter o plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto.
4
−
(4) Prijavno-odjavno službo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod za zdravstveno zavarovanje). Povračilo stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta zavod in zavod za zdravstveno zavarovanje.
4
+
(4) Prijavno-odjavno službo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravlja zavod za zdravstveno zavarovanje. Povračilo stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta zavod in zavod za zdravstveno zavarovanje.
5
·
(5) Matična evidenca iz prvega odstavka tega člena se uredi s posebnim zakonom.
5
·
(5) Matična evidenca iz prvega odstavka tega člena se uredi s posebnim zakonom.
6
−
(6) Zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let starosti, po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine, na podlagi meril, ki jih predpiše minister, pristojen za delo. SEDMI DEL ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV I. poglavje: TEKOČE FINANCIRANJE
6
+
(6) Zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let in zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 62 let starosti, po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovanem datumu in višini njegove starostne oziroma predčasne pokojnine, na podlagi meril, ki jih predpiše minister, pristojen za delo.
+
7
+
(7) Ne glede na prejšnji odstavek zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 62 let starosti, prvič po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovanem datumu in višini njegove starostne oziroma predčasne pokojnine v letu 2030.
+
8
+
(8) Na podlagi meril iz šestega odstavka tega člena zavod pošlje informacijo o pričakovanem datumu in višini starostne oziroma predčasne pokojnine tudi zavarovancu na njegovo zahtevo.
+
9
+
(9) Zavarovanec lahko zahtevo za informacijo o pričakovanem datumu oziroma višini starostne oziroma predčasne pokojnine vloži prvič v koledarskem letu, ko dopolni starost 55 let, nato pa največ enkrat v obdobju dveh zaporednih let. Zavod informacijo poda v roku šestih mesecev od vložitve zahteve. SEDMI DEL ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV I. poglavje: TEKOČE FINANCIRANJE
1
·
Odhodki iz obveznega zavarovanja so:
1
·
Odhodki iz obveznega zavarovanja so:
2
·
- pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja in druge denarne dajatve na podlagi pridobljenih pravic;
2
·
- pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja in druge denarne dajatve na podlagi pridobljenih pravic;
3
·
- stroški poklicne rehabilitacije;
3
·
- stroški poklicne rehabilitacije;
4
·
- stroški v zvezi s podajo izvedenskih mnenj v postopkih uveljavljanja pravic iz obveznega zavarovanja;
4
·
- stroški v zvezi s podajo izvedenskih mnenj v postopkih uveljavljanja pravic iz obveznega zavarovanja;
5
·
- prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja;
5
·
- prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja;
6
·
- stroški delovanja zavoda;
6
·
- stroški delovanja zavoda;
7
−
- drugi odhodki. II. poglavje: PRISPEVKI
7
+
- drugi odhodki.
+
1
+
Zavod v skladu s finančnim načrtom in splošnimi akti, na podlagi javnega razpisa, namenja sredstva za promocijo in izvedbo rekreativnih, športnih in kulturnih dejavnosti, namenjenih uživalcem pokojnin in prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jih organizirajo reprezentativne invalidske organizacije za delovne invalide ter zveze in organizacije, organizirane na ravni države, ki zastopajo interese uživalcev pokojnin in prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja. II. poglavje: PRISPEVKI
1
−
(1) Prispevki se obračunajo in plačajo od osnove za plačilo prispevkov, z izjemo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz prve alineje prvega odstavka ter drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 20. člena tega zakona, ki se plačajo v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod. Prispevki se ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
1
+
(1) Prispevki se obračunajo in plačajo od osnove za plačilo prispevkov, z izjemo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz prve alineje prvega odstavka ter drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 20. člena tega zakona, ki se plačajo v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod.
2
−
(2) Prispevne stopnje za obvezno zavarovanje se določijo tako, da se s pričakovanimi prihodki od prispevkov, ob upoštevanju drugih prihodkov po drugem in tretjem odstavku 141. člena tega zakona, pokrijejo pričakovani odhodki.
2
+
(2) Prispevki se ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega zavarovanja, razen od nadomestila iz drugega odstavka 89. člena tega zakona, štejejo pa se kot plačani od osnove v višini nadomestila, povečanega za povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz drugega odstavka 30. člena tega zakona.
3
−
(3) Stopnje in višine prispevkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določajo z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost.
3
+
(3) Prispevne stopnje za obvezno zavarovanje se določijo tako, da se s pričakovanimi prihodki od prispevkov, ob upoštevanju drugih prihodkov po drugem in tretjem odstavku 141. člena tega zakona, pokrijejo pričakovani odhodki.
4
−
(4) Stopnja prispevkov za posebne primere zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona se določi po stopnji prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost. III. poglavje: OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV
4
+
(4) Stopnje in višine prispevkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določajo z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost.
+
5
+
(5) Stopnja prispevkov za posebne primere zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona se določi po stopnji prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost. III. poglavje: OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV
1
−
(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 14. člena tega zakona je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.
1
+
(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovanca iz 14. člena tega zakona je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.
2
−
(2) Za zavarovance iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona se za plačo iz prejšnjega odstavka šteje plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se prispevki plačujejo od:
3
−
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se prispevki plačujejo od:
−
4
·
- zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
3
·
- zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
5
−
- zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina in
4
+
- zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
6
−
- zneska regresa za letni dopust, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec; če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.
5
+
- zneska regresa za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in ki presega 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije; če se regres za letni dopust izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa za letni dopust ugotovi celotna višina regresa za letni dopust in izvede obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust;
7
−
(4) Najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
6
+
- zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu in nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.
+
7
+
(3) V primerih iz četrte alineje 24. člena tega zakona se prispevek plača od plače zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov, povečane s stopnjo rasti povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na raven zadnjega meseca, za katerega je Statistični urad Republike Slovenije objavil povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji, in je bila znana na dan, ko je nastala obveznost obračuna prispevkov.
+
8
+
(4) Najnižja mesečna osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
1
−
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek.
1
+
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka.
1
−
Osnova za osebe iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, razen če gre za plačilo, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega je oseba zavarovana po tretjem do petem odstavku 20. člena tega zakona.
1
+
Osnova za osebe iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka, razen če gre za plačilo, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega je oseba zavarovana po tretjem do petem odstavku 20. člena tega zakona.
1
·
(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 25. člena tega zakona je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
1
·
(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 25. člena tega zakona je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, je osnova za plačilo prispevka za prejemnike poklicnih pokojnin iz četrtega odstavka 25. člena določena v znesku 20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, je osnova za plačilo prispevka za prejemnike poklicnih pokojnin iz četrtega odstavka 25. člena določena v znesku 20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
+
3
+
(3) Ne glede na 145. člen tega zakona je osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona osnova iz prvega odstavka tega člena.
1
−
V primerih iz 132. člena tega zakona se prispevek plača od plače zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov, valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na raven zadnjega meseca, za katerega Statistični urad Republike Slovenije objavi povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
−
1
·
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:
1
·
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:
2
·
- zavarovanci iz 14., 15., 16., 17., 18. in 25. člena tega zakona ter zavarovanci iz 19. člena tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače;
2
·
- zavarovanci iz 14., 15., 16., 17., 18. in 25. člena tega zakona ter zavarovanci iz 19. člena tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače;
3
·
- Republika Slovenija za zavarovance iz drugega odstavka 19. člena tega zakona, ki so upravičeni do starševskega dodatka po predpisih, ki urejajo starševstvo; za zaposlene, ki so po predpisih, ki urejajo starševstvo, upravičeni do plačila prispevka zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega, za razliko do polnega delovnega časa; za zavarovance iz petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
3
·
- Republika Slovenija za zavarovance iz drugega odstavka 19. člena tega zakona, ki so upravičeni do starševskega dodatka po predpisih, ki urejajo starševstvo; za zaposlene, ki so po predpisih, ki urejajo starševstvo, upravičeni do plačila prispevka zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega, za razliko do polnega delovnega časa; za zavarovance iz petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
4
·
- zavod za zaposlovanje za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, ki imajo pravico do plačila prispevkov;
4
·
- zavod za zaposlovanje za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, ki imajo pravico do plačila prispevkov;
5
−
- delodajalci za zavarovance iz 132. člena tega zakona.
5
+
- delodajalci za zavarovance iz četrte alineje 24. člena tega zakona.
6
·
(2) Če se prispevki plačujejo od zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je za zavarovance iz 14. člena tega zakona ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plače ali nadomestila plače delavca.
6
·
(2) Če se prispevki plačujejo od zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je za zavarovance iz 14. člena tega zakona ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plače ali nadomestila plače delavca.
7
·
(3) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.
7
·
(3) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.
1
·
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:
1
·
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:
2
−
- delodajalci in izplačevalci nadomestil - za zavarovance iz prvega do četrtega odstavka 14. in 132. člena tega zakona;
2
+
- delodajalci in izplačevalci nadomestil - za zavarovance iz prvega do četrtega, šestega in devetega odstavka 14. člena in četrte alineje 24. člena tega zakona;
3
−
- izplačevalci prejemkov - za zavarovance iz 18. člena tega zakona;
3
+
- izplačevalci prejemkov - za zavarovance iz 18. člena tega zakona, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo;
4
−
- zavarovanci iz petega odstavka 14. člena, 15., 16. in 17. člena, šestega odstavka 19. člena in 25. člena tega zakona, razen v primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačevalec nadomestil;
4
+
- zavarovanci iz petega, sedmega in osmega odstavka 14. člena, 15., 16. in 17. člena, šestega odstavka 19. člena in 25. člena tega zakona, razen v primerih prejemanja nadomestil, ko je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačevalec nadomestil;
5
·
- zavod za zaposlovanje - za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona;
5
·
- zavod za zaposlovanje - za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona;
6
−
- zavod za zdravstveno zavarovanje - za osebe iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona;
6
+
- zavod za zdravstveno zavarovanje - za osebe iz tretjega in četrtega odstavka 19. člena tega zakona;
7
·
- Republika Slovenija - za zavarovance iz drugega, petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
7
·
- Republika Slovenija - za zavarovance iz drugega, petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
8
−
- pristojna občina - za zavarovance iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona.
8
+
- organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela dijakom in študentom v skladu s predpisi, ki urejajo to delo - za zavarovance iz 18. člena tega zakona, ki opravljajo to delo.
9
·
(2) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.
9
·
(2) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.
10
−
(3) Za izplačevalca nadomestil po tem členu se šteje pravna oseba, ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma dohodkov, kot so zlasti Republika Slovenija, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.
10
+
(3) Za izplačevalca nadomestil po tem členu se šteje pravna oseba, ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma dohodkov, kot so Republika Slovenija, zavod za zdravstveno zavarovanje, zavod za zaposlovanje in Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.
+
11
+
(4) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena so zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev zavarovanci iz prvega in drugega odstavka 18. člena tega zakona sami, če pravna ali fizična oseba, ki je izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega pravnega razmerja, ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
1
·
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz 20. člena tega zakona, razen za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena tega zakona, so pravne in fizične osebe, pri katerih so ti zavarovanci na usposabljanju ali delu, pooblaščene organizacije, ki posredujejo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo, oziroma organizatorji del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo.
1
·
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz 20. člena tega zakona, razen za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena tega zakona, so pravne in fizične osebe, pri katerih so ti zavarovanci na usposabljanju ali delu, pooblaščene organizacije, ki posredujejo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo, oziroma organizatorji del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo.
2
·
(2) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena tega zakona, so zavarovanci sami.
2
·
(2) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena tega zakona, so zavarovanci sami.
+
3
+
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja zavarovanci iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona sami, če pravna ali fizična oseba, ki je izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega pravnega razmerja ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
1
−
(1) Prispevke za obvezno zavarovanje po tem zakonu pobira davčna uprava, razen prispevka za dokup pokojninske dobe.
1
+
(1) Prispevke za obvezno zavarovanje po tem zakonu pobira finančna uprava, razen prispevka za dokup pokojninske dobe.
2
·
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se glede postopka pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov in pristojnosti davčnega organa uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in davčno službo.
2
·
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se glede postopka pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov in pristojnosti davčnega organa uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in davčno službo.
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, v postopkih, ki jih davčni organ začne na zahtevo stranke, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, v postopkih, ki jih davčni organ začne na zahtevo stranke, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.
1
·
(1) Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov, in sicer za:
1
·
(1) Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov, in sicer za:
2
·
- udeležence NOB in druge vojne veterane, udeležence španske vojne, narodne heroje in nosilce Partizanske spomenice 41, družinske člane padlih oziroma umrlih borcev NOB;
2
·
- udeležence NOB in druge vojne veterane, udeležence španske vojne, narodne heroje in nosilce Partizanske spomenice 41, družinske člane padlih oziroma umrlih borcev NOB;
3
·
- obdobje do 31. marca 1992, ki ga je uživalec pokojnine, uveljavljene pri Zavodu, prebil v zavarovanju pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ;
3
·
- obdobje do 31. marca 1992, ki ga je uživalec pokojnine, uveljavljene pri Zavodu, prebil v zavarovanju pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ;
4
·
- čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, priznan na podlagi prve alineje 189. člena ZPIZ-1;
4
·
- čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, priznan na podlagi prve alineje 189. člena ZPIZ-1;
5
·
- čas poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;
5
·
- čas poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;
6
−
- čas poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan;
6
+
- čas poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, obolelega za rakom do 15. leta starosti, ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan;
7
·
- čas zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo plače;
7
·
- čas zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo plače;
8
·
- čas, ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983;
8
·
- čas, ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983;
9
−
- prišteto dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega zavarovanja, ki se prišteje pokojninski dobi za pridobitev in odmero pravic zavarovancem s telesno okvaro najmanj 70 %, vojaškim invalidom od I. do VI. skupine, civilnim invalidom vojne od I. do VI. skupine, slepim, gluhim, obolelim za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji;
9
+
- prišteto dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega zavarovanja, ki se prišteje pokojninski dobi za pridobitev in odmero pravic zavarovancem s telesno okvaro najmanj 70 %, vojaškim invalidom od I. do VI. skupine, civilnim invalidom vojne od I. do VI. skupine, slepim, gluhim, obolelim za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo, obolelega za rakom do 15. leta starosti ter ekstrapiramidnimi obolenji;
10
·
- dodano dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega zavarovanja, ki se prišteje pokojninski dobi za pridobitev in odmero pravic zavarovancem, ki so bili vključeni v obvezno dodatno zavarovanje ali poklicno zavarovanje;
10
·
- dodano dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega zavarovanja, ki se prišteje pokojninski dobi za pridobitev in odmero pravic zavarovancem, ki so bili vključeni v obvezno dodatno zavarovanje ali poklicno zavarovanje;
11
·
- oskrbnine;
11
·
- oskrbnine;
12
−
- del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom v višini 26 % najnižje pokojninske osnove;
12
+
- del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od njegove dejanske ali najnižje pokojninske osnove in zneskom v višini 26 % najnižje pokojninske osnove;
13
·
- čas neupravičenega kaznovanja zaradi političnih razlogov oziroma neupravičenega odvzema prostosti;
13
·
- čas neupravičenega kaznovanja zaradi političnih razlogov oziroma neupravičenega odvzema prostosti;
14
·
- zavarovalno dobo v trajanju razlike do polnega delovnega časa v primerih, ki ga je zavarovanec dopolnil na delu s krajšim delovnim časom od polnega, ki se upošteva v zavarovalno dobo kot delo s polnim delovnim časom;
14
·
- zavarovalno dobo v trajanju razlike do polnega delovnega časa v primerih, ki ga je zavarovanec dopolnil na delu s krajšim delovnim časom od polnega, ki se upošteva v zavarovalno dobo kot delo s polnim delovnim časom;
15
·
- pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev, ki jih izplačuje Zavod;
15
·
- pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev, ki jih izplačuje Zavod;
16
·
- akontacije pokojnin, ki bi jih bil dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
16
·
- akontacije pokojnin, ki bi jih bil dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
17
·
- dodatke, ki jih Zavod skladno z zakonom izplačuje k pokojninam slovenskih državljanov, ki so pridobili pravico do pokojnine iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
17
·
- dodatke, ki jih Zavod skladno z zakonom izplačuje k pokojninam slovenskih državljanov, ki so pridobili pravico do pokojnine iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
18
·
- posebne dodatke, priznane s sklepom Izvršnega sveta SRS, k družinskim pokojninam vdovam žrtev dachauskih procesov;
18
·
- posebne dodatke, priznane s sklepom Izvršnega sveta SRS, k družinskim pokojninam vdovam žrtev dachauskih procesov;
19
·
- žrtve vojnega nasilja;
19
·
- žrtve vojnega nasilja;
20
·
- uživalce izjemnih pokojnin;
20
·
- uživalce izjemnih pokojnin;
21
·
- uživalce administrativnih pokojnin;
21
·
- uživalce administrativnih pokojnin;
22
·
- delavce Ministrstva za notranje zadeve in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij oziroma zavodov za prestajanje kazni zapora;
22
·
- delavce Ministrstva za notranje zadeve in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij oziroma zavodov za prestajanje kazni zapora;
23
·
- uživalce pokojnin po zakonih o poslancih, o Vladi Republike Slovenije, o notranjih zadevah, o policiji, o izvrševanju kazenskih sankcij, o obrambi, o sodniški službi, o kazenskem postopku, o prekrških;
23
·
- uživalce pokojnin po zakonih o poslancih, o Vladi Republike Slovenije, o notranjih zadevah, o policiji, o izvrševanju kazenskih sankcij, o obrambi, o sodniški službi, o kazenskem postopku, o prekrških;
24
·
- upravičence do višjega zneska pokojnine na podlagi zakona o popravi krivic;
24
·
- upravičence do višjega zneska pokojnine na podlagi zakona o popravi krivic;
25
·
- izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih in pri proizvodnji ter predelavi azbesta;
25
·
- izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih in pri proizvodnji ter predelavi azbesta;
26
·
- preživnine bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom;
26
·
- preživnine bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom;
27
·
- obdobje aktivne vojaške službe v nekdanji JLA;
27
·
- obdobje aktivne vojaške službe v nekdanji JLA;
28
·
- prispevek zavarovanca in delodajalca za zaposlene v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih;
28
·
- prispevek zavarovanca in delodajalca za zaposlene v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih;
29
·
- prispevek delodajalca za zavarovance, za katere ta prispevek plačuje Republika Slovenija;
29
·
- prispevek delodajalca za zavarovance, za katere ta prispevek plačuje Republika Slovenija;
30
·
- prispevek zavarovanca in delodajalca za upravičence do starševskega dodatka;
30
·
- prispevek zavarovanca in delodajalca za upravičence do starševskega dodatka;
31
·
- prispevek delodajalca za kmete in člane kmečkih gospodarstev, ki so obvezno oziroma prostovoljno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
31
·
- prispevek delodajalca za kmete in člane kmečkih gospodarstev, ki so obvezno oziroma prostovoljno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
32
·
- prispevek zavarovanca in delodajalca za kmete in člane kmečkih gospodarstev, ki jim je bil prispevek zmanjšan ali odpisan po zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane;
32
·
- prispevek zavarovanca in delodajalca za kmete in člane kmečkih gospodarstev, ki jim je bil prispevek zmanjšan ali odpisan po zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane;
33
·
- obračunane neplačane prispevke po 74. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 63/04, 72/05, 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06, 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 87/11);
33
·
- obračunane neplačane prispevke po 74. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 63/04, 72/05, 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06, 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 87/11);
34
·
- v drugih primerih, če tako določa zakon;
34
·
- v drugih primerih, če tako določa zakon;
35
−
- upokojene člane sklada obrtnikov, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe skladovega zavarovanja pa do 1. januarja 1983 - do zneska minimalne pokojnine;
35
+
- (črtana) ;
36
·
- del pokojnine, ki je bila priznana ob upoštevanju obdobij, prebitih v invalidskih podjetjih, za katere niso bili plačani prispevki;
36
·
- del pokojnine, ki je bila priznana ob upoštevanju obdobij, prebitih v invalidskih podjetjih, za katere niso bili plačani prispevki;
37
·
- del prispevkov zavarovanca in delodajalca za samozaposlene zavarovance v prvih 24 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost;
37
·
- del prispevkov zavarovanca in delodajalca za samozaposlene zavarovance v prvih 24 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost;
38
−
- del prispevkov delodajalca iz 156. in prvega odstavka 157. člena tega zakona.
38
+
- del prispevkov delodajalca iz 156. in prvega odstavka 157. člena tega zakona;
39
−
(2) Osnove in način poračuna finančnih obveznosti iz prejšnjega odstavka določa zakon, ki ureja poračunavanje finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
39
+
- uživalce pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona - za celoten znesek pokojnine, ki se odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi jim bila priznana na dan uveljavitve pokojnine po drugem odstavku 204. člena tega zakona, če bi izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, in se izplačuje do izpolnitve pogojev za uveljavitev pravice do starostne pokojnine iz 27. člena tega zakona;
+
40
+
- del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom pokojnine določene v tretjem oziroma četrtem odstavku 39. člena tega zakona;
+
41
+
- del pokojnine v višini najnižje razlike med zneskom vdovske pokojnine, ki bi pripadala vdovi ali vdovcu z upoštevanjem določb o odmeri pokojnine in zneskom zagotovljene vdovske pokojnine, ali seštevkom zneska lastne pokojnine vdove ali vdovca in zneska dela vdovske pokojnine in zneskom zagotovljene pokojnine;
+
42
+
- letni in zimski dodatek.
+
43
+
(2) Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna skladu obrtnikov za upokojene člane sklada obrtnikov, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe skladovega zavarovanja pa do 1. januarja 1983 in še niso uveljavili pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po tem zakonu, v višini celotnega zneska pokojnine, ki so jo pridobili pri skladu obrtnikov, vendar največ do zneska 26 % najnižje pokojninske osnove, določene po tem zakonu.
+
44
+
(3) Osnove in način poračuna finančnih obveznosti iz prejšnjih odstavkov določa zakon, ki ureja poračunavanje finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
+
1
+
Vlada Republike Slovenije za namene spremljanja javnofinančne vzdržnosti stroškov staranja in izdatkov za pokojnine redno, najmanj vsakih pet let, z gibanjem dejanskih prihodkov in odhodkov sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede na simulacijo dolgoročne projekcije seznani socialne partnerje in z njimi opravi razpravo o morebitnih ukrepih ali spremembah.
1
·
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja lahko uveljavi pri zavodu oseba, ki je bila zavarovana pri zavodu, in sicer tudi tedaj, ko gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb.
1
·
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja lahko uveljavi pri zavodu oseba, ki je bila zavarovana pri zavodu, in sicer tudi tedaj, ko gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb.
2
·
(2) Pravice za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri tem zavodu.
2
·
(2) Pravice za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri tem zavodu.
3
·
(3) Pravice za primer invalidnosti ali smrti zaradi poklicne bolezni se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec zavarovan pri zavodu v času obolenja oziroma če v tem času ni bil zavarovan, vendar je bil nazadnje zavarovan pri zavodu.
3
·
(3) Pravice za primer invalidnosti ali smrti zaradi poklicne bolezni se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec zavarovan pri zavodu v času obolenja oziroma če v tem času ni bil zavarovan, vendar je bil nazadnje zavarovan pri zavodu.
4
−
(4) Pokojninska doba in plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravice, se ugotavljajo po določbah tega zakona.
4
+
(4) Nove pravice za primer invalidnosti, razen pravice do invalidske pokojnine, ne more uveljavljati oseba, ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje.
+
5
+
(5) Pokojninska doba in plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravice, se ugotavljajo po določbah tega zakona.
1
·
(1) Zoper odločbo, izdano v reviziji, s katero je spremenjena odločba prve stopnje, je zagotovljeno sodno varstvo.
1
·
(1) Zoper odločbo, izdano v reviziji, s katero je spremenjena odločba prve stopnje, je zagotovljeno sodno varstvo.
2
−
(2) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, s katero je bila v reviziji odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena.
2
+
(2) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, s katero je bila v reviziji odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena.
3
·
(3) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, če je bila z njo hkrati v reviziji odpravljena ali razveljavljena odločba, izdana na prvi stopnji.
3
·
(3) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, če je bila z njo hkrati v reviziji odpravljena ali razveljavljena odločba, izdana na prvi stopnji.
1
−
(1) Če je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka.
1
+
(1) Če je za ugotovitev pravic ali v pritožbenem postopku potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka.
2
−
(2) V roku šest mesecev se izda odločba o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih pogodb.
2
+
(2) V roku šest mesecev se izda odločba o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih pogodb. V šestih mesecih se izda tudi odločba v pritožbenih postopkih, ki se vodijo zoper odločbe, izdane v postopkih iz prejšnjega stavka.
1
·
(1) Kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, se mu začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih. Akontacije se usklajujejo na enak način kot pokojnine.
1
·
(1) Kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, se mu začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih. Akontacije se usklajujejo na enak način kot pokojnine.
2
·
(2) Akontacija se izplačuje na podlagi naloga, ki ga izda pooblaščeni delavec zavoda. Nalog za izplačilo akontacije se pošlje tudi zavarovancu.
2
·
(2) Akontacija se izplačuje na podlagi naloga, ki ga izda pooblaščeni delavec zavoda. Nalog za izplačilo akontacije se pošlje tudi zavarovancu.
+
3
+
(3) V obdobju, ko v Uradnem listu Republike Slovenije še niso objavljeni valorizacijski količniki iz 35. člena tega zakona, se zavarovancu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, izda začasna odločba. Po objavi valorizacijskih količnikov zavod izda odločbo, s katero se nadomesti začasna odločba in se že izplačani zneski poračunajo.
1
·
(1) Kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, potrebi po stalni pomoči in postrežbi ter o nezmožnosti za delo ali nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovančevih družinskih članov, izvedenski organi zavoda.
1
·
(1) Kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, potrebi po stalni pomoči in postrežbi ter o nezmožnosti za delo ali nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovančevih družinskih članov, izvedenski organi zavoda.
2
·
(2) Izvedenski organi zavoda delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) in podajajo mnenja kot izvedenci zdravniki posamezniki samostojno ali v senatih najmanj dveh izvedencev. Izvedence imenuje pristojni organ zavoda. Postopek imenovanja in izbira izvedencev se izvede na podlagi javnega razpisa, ne glede na zakon, ki določa pravila o postopkih javnega naročanja.
2
·
(2) Izvedenski organi zavoda delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) in podajajo mnenja kot izvedenci zdravniki posamezniki samostojno ali v senatih najmanj dveh izvedencev. Izvedence imenuje pristojni organ zavoda. Postopek imenovanja in izbira izvedencev se izvede na podlagi javnega razpisa, ne glede na zakon, ki določa pravila o postopkih javnega naročanja.
3
·
(3) V primerih, ko se ugotavlja invalidnost, praviloma poda izvedensko mnenje zdravnik posameznik, na komisiji II. stopnje pa senat v sestavi najmanj dveh izvedencev. V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja ima pravico in dolžnost sodelovati predstavnik delodajalca.
3
·
(3) V primerih, ko se ugotavlja invalidnost, praviloma poda izvedensko mnenje zdravnik posameznik, na komisiji II. stopnje pa senat v sestavi najmanj dveh izvedencev. V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja ima pravico in dolžnost sodelovati predstavnik delodajalca.
4
−
(2) Izvedenski organi zavoda delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) in podajajo mnenja kot izvedenci zdravniki posamezniki samostojno ali v senatih najmanj dveh izvedencev. Izvedence imenuje pristojni organ zavoda. Postopek imenovanja in izbira izvedencev se izvede na podlagi javnega razpisa, ne glede na zakon, ki določa pravila o postopkih javnega naročanja.
−
5
−
(3) V primerih, ko se ugotavlja invalidnost, praviloma poda izvedensko mnenje zdravnik posameznik, na komisiji II. stopnje pa senat v sestavi najmanj dveh izvedencev. V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja ima pravico in dolžnost sodelovati predstavnik delodajalca.
−
6
·
(4) Če se v postopku ugotavljanja invalidnosti ugotovi, da je pri zavarovancu podana invalidnost II. kategorije, ali če zavarovanec III. kategorije glede na peti odstavek 72. člena tega zakona pridobi pravico do poklicne rehabilitacije ali če delovni invalid uveljavlja pravico do poklicne rehabilitacije na podlagi 83. člena tega zakona, lahko invalidska komisija poda izvedensko mnenje o obliki poklicne rehabilitacije na podlagi mnenja strokovne institucije s področja medicine dela in poklicne rehabilitacije.
4
·
(4) Če se v postopku ugotavljanja invalidnosti ugotovi, da je pri zavarovancu podana invalidnost II. kategorije, ali če zavarovanec III. kategorije glede na peti odstavek 72. člena tega zakona pridobi pravico do poklicne rehabilitacije ali če delovni invalid uveljavlja pravico do poklicne rehabilitacije na podlagi 83. člena tega zakona, lahko invalidska komisija poda izvedensko mnenje o obliki poklicne rehabilitacije na podlagi mnenja strokovne institucije s področja medicine dela in poklicne rehabilitacije.
7
·
(5) V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja sodelujejo izvedenski organi zavoda iz tretjega odstavka tega člena z zavarovančevim osebnim zdravnikom, imenovanim zdravnikom, službo medicine dela, specialistično službo oziroma z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb in z delodajalci in njihovimi izvajalci medicine dela.
5
·
(5) V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja sodelujejo izvedenski organi zavoda iz tretjega odstavka tega člena z zavarovančevim osebnim zdravnikom, imenovanim zdravnikom, službo medicine dela, specialistično službo oziroma z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb in z delodajalci in njihovimi izvajalci medicine dela.
8
·
(6) Zavarovanec in delodajalec lahko zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ali poklicne rehabilitacije.
6
·
(6) Zavarovanec in delodajalec lahko zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ali poklicne rehabilitacije.
9
·
(7) Zavod določi organizacijo, postopek imenovanja in način delovanja izvedenskih organov zavoda s splošnim aktom. S tem aktom se določi tudi seznam obvezne medicinske in delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja.
7
·
(7) Zavod določi organizacijo, postopek imenovanja in način delovanja izvedenskih organov zavoda s splošnim aktom. S tem aktom se določi tudi seznam obvezne medicinske in delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja.
10
·
(8) Izvedenski organi iz prvega odstavka tega člena dajejo izvedenska mnenja tudi o osebnih okoliščinah iz 138. člena tega zakona, zaradi katerih je zavarovanec opravičen do prištete dobe ter vrsti in stopnji telesne okvare za namene uveljavljanja pravic po drugih predpisih.
8
·
(8) Izvedenski organi iz prvega odstavka tega člena dajejo izvedenska mnenja tudi o osebnih okoliščinah iz 138. člena tega zakona, zaradi katerih je zavarovanec opravičen do prištete dobe ter vrsti in stopnji telesne okvare za namene uveljavljanja pravic po drugih predpisih.
1
−
(1) Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2019.
1
+
(1) Dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala.
2
−
(2) Zavarovancu, delovnemu invalidu s pravico do premestitve ali s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, prejemniku nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ali nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002, ki je zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti pridobil pravice iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu, in bi mu bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja odmerjeno v nižjem znesku od zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja, je zagotovljeno izplačevanje usklajenega zneska oziroma deleža zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki je za zavarovanca ugodnejši, če gre ob odmeri nadomestila za enakovrstno pravico in enak delovnopravni status delovnega invalida.
2
+
(2) Odločba iz prvega odstavka tega člena se lahko izda v roku desetih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.
3
−
(3) Uživalec nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka, ki mu je bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja že odmerjeno v nižjem znesku, lahko poda zahtevo za razveljavitev dokončne odločbe o odmeri nadomestila iz invalidskega zavarovanja in izplačilo usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja.
3
+
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.
4
−
(4) Na podlagi zahteve iz prejšnjega odstavka lahko zavod, ne glede na določbo 183. in 183.a člena zakona, dokončno odločbo o odmeri nadomestila iz invalidskega zavarovanja razveljavi in izda novo odločbo, s katero odloči o izplačilu usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja.
4
+
(4) Na način, ki je določen v prejšnjem odstavku, učinkuje tudi odločba, izdana v obnovi postopka.
5
−
(5) Uživalcu nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki vloži zahtevo iz tretjega odstavka tega člena, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, ki je zanj ugodnejše, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
−
6
−
(6) Zavod za spremembo v stanju invalidnosti, nastalo od uveljavitve zakona, za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, po uradni dolžnosti ugotovi, kateri znesek nadomestila je za zavarovanca ugodnejši, in mu izplačuje znesek nadomestila, ki je zanj ugodnejši.
−
7
−
(7) Denarna nadomestila, ki se uživalcem izplačujejo na podlagi drugega odstavka tega člena, se usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine po zakonu.
−
1
−
(1) Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2019.
1
+
(1) Pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, lahko na zahtevo zavarovanca dokončno odločbo, s katero je bila priznana pravica, ne glede na prejšnji člen razveljavi in izda novo odločbo v primeru, če so ugotovljena nova dejstva, ki vplivajo na zavarovančevo pravico, ta dejstva, kot so na primer naknadno izplačane plače, naknadno plačani prispevki, naknadno pridobljeni podatki o osnovah, drugače oziroma naknadno ugotovljeno pravno razmerje, pa so nastala po izdaji odločbe.
2
−
(2) Zavarovancu, delovnemu invalidu s pravico do premestitve ali s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, prejemniku nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ali nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002, ki je zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti pridobil pravice iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu, in bi mu bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja odmerjeno v nižjem znesku od zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja, je zagotovljeno izplačevanje usklajenega zneska oziroma deleža zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki je za zavarovanca ugodnejši, če gre ob odmeri nadomestila za enakovrstno pravico in enak delovnopravni status delovnega invalida.
2
+
(2) Dokončna odločba se razveljavi samo v primeru, če se na podlagi novih dejstev odmera lahko opravi v višjem znesku.
3
−
(3) Uživalec nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka, ki mu je bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja že odmerjeno v nižjem znesku, lahko poda zahtevo za razveljavitev dokončne odločbe o odmeri nadomestila iz invalidskega zavarovanja in izplačilo usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja.
3
+
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.
4
−
(4) Na podlagi zahteve iz prejšnjega odstavka lahko zavod, ne glede na določbo 183. in 183.a člena zakona, dokončno odločbo o odmeri nadomestila iz invalidskega zavarovanja razveljavi in izda novo odločbo, s katero odloči o izplačilu usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja.
−
5
−
(5) Uživalcu nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki vloži zahtevo iz tretjega odstavka tega člena, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, ki je zanj ugodnejše, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
−
6
−
(6) Zavod za spremembo v stanju invalidnosti, nastalo od uveljavitve zakona, za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, po uradni dolžnosti ugotovi, kateri znesek nadomestila je za zavarovanca ugodnejši, in mu izplačuje znesek nadomestila, ki je zanj ugodnejši.
−
7
−
(7) Denarna nadomestila, ki se uživalcem izplačujejo na podlagi drugega odstavka tega člena, se usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine po zakonu.
−
1
·
(1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavlja 27 članov, od tega:
1
·
(1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavlja 27 članov, od tega:
2
·
- 7 članov imenujejo sindikalne zveze oziroma konfederacije, reprezentativne za območje države;
2
·
- 7 članov imenujejo sindikalne zveze oziroma konfederacije, reprezentativne za območje države;
3
·
- 1 člana imenuje reprezentativna invalidska organizacija za delovne invalide;
3
·
- 1 člana imenuje reprezentativna invalidska organizacija za delovne invalide;
4
−
- sklepa kolektivno pogodbo zavoda na strani delodajalca;
4
+
- 7 članov imenujejo delodajalska združenja na ravni države;
5
·
- 7 članov imenuje Vlada Republike Slovenije;
5
·
- 7 članov imenuje Vlada Republike Slovenije;
6
·
- 1 člana imenuje Študentska organizacija Slovenije;
6
·
- 1 člana imenuje Študentska organizacija Slovenije;
7
·
- 3 člane imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države;
7
·
- 3 člane imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države;
8
·
- 1 člana izvolijo delavci zavoda.
8
·
- 1 člana izvolijo delavci zavoda.
9
·
(2) Svet zavoda izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika.
9
·
(2) Svet zavoda izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika.
10
·
(3) Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta.
10
·
(3) Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta.
11
·
(4) Svet zavoda opravlja naslednje naloge:
11
·
(4) Svet zavoda opravlja naslednje naloge:
12
·
- spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov;
12
·
- spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov;
13
·
- ugotavlja in objavlja odstotek uskladitve pokojnin in drugih prejemkov;
13
·
- ugotavlja in objavlja odstotek uskladitve pokojnin in drugih prejemkov;
14
·
- določa izplačilne dneve pokojnin in drugih prejemkov;
14
·
- določa izplačilne dneve pokojnin in drugih prejemkov;
15
·
- sprejema finančni načrt in letno poročilo zavoda;
15
·
- sprejema finančni načrt in letno poročilo zavoda;
16
·
- odloča o načinu uporabe sredstev, odpisu, prodaji in odtujitvi premoženja ter sprejema poročilo o inventuri;
16
·
- odloča o načinu uporabe sredstev, odpisu, prodaji in odtujitvi premoženja ter sprejema poročilo o inventuri;
17
·
- odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga ter možnosti za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
17
·
- odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga ter možnosti za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
18
·
- imenuje in razrešuje generalno direktorico ali generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) zavoda;
18
·
- imenuje in razrešuje generalno direktorico ali generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) zavoda;
19
·
- sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja, splošni akt o pripravništvu in druge splošne akte zavoda;
19
·
- sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja, splošni akt o pripravništvu in druge splošne akte zavoda;
20
·
- sklepa kolektivno pogodbo zavoda na strani delodajalca;
20
·
- sklepa kolektivno pogodbo zavoda na strani delodajalca;
21
·
- izvaja funkcijo skupščine nepremičninskega sklada;
21
·
- izvaja funkcijo skupščine nepremičninskega sklada;
22
·
- izvaja funkcijo organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje, ki jih izdaja minister, pristojen za finance.
22
·
- izvaja funkcijo organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje, ki jih izdaja minister, pristojen za finance.
23
·
(5) S statutom se lahko določi možnost, da svet zavoda oblikuje ožjo skupino, ki jo sestavljajo člani sveta zavoda in katere naloga je izvajanje funkcije organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje iz desete alineje prejšnjega odstavka.
23
·
(5) S statutom se lahko določi možnost, da svet zavoda oblikuje ožjo skupino, ki jo sestavljajo člani sveta zavoda in katere naloga je izvajanje funkcije organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje iz desete alineje prejšnjega odstavka.
+
1
+
Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne glede na omejitve v zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
1
·
(1) Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene zavodu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.
1
·
(1) Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene zavodu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.
2
−
(2) Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz tretjega odstavka 119. člena, 190., 191. in 192. člena tega zakona, obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine oziroma drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih.
2
+
(2) Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz tretjega odstavka 119. člena, 190., 190.a, 191. in 192. člena tega zakona, obsega nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih, kot tudi škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
3
·
(3) Pri ugotavljanju višine odškodnine iz naslova pokojnin se upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.
3
·
(3) Pri ugotavljanju višine odškodnine iz naslova pokojnin se upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.
4
·
(4) Če zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od zavarovanca ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v določenem roku, uveljavlja zavod odškodninski zahtevek pred pristojnim sodiščem.
4
·
(4) Če zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od zavarovanca ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v določenem roku, uveljavlja zavod odškodninski zahtevek pred pristojnim sodiščem.
5
·
(5) Zavod lahko za namene vodenja postopkov za povračilo škode in neupravičeno pridobljenih sredstev po tem zakonu neodplačno pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev osebnih in drugih podatkov: inšpektorat za delo, zdravstveni in drugi zavodi, policija ter drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
5
·
(5) Zavod lahko za namene vodenja postopkov za povračilo škode in neupravičeno pridobljenih sredstev po tem zakonu neodplačno pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev osebnih in drugih podatkov: inšpektorat za delo, zdravstveni in drugi zavodi, policija ter drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
+
1
+
(1) Če zavod ugotovi, da je zavarovanec upravičen do izplačila novega prejemka, znesek preplačila iz prvega odstavka prejšnjega člena pobota z novim izplačilom zapadlih zneskov novega prejemka.
+
2
+
(2) Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev.
+
3
+
(3) Zavod lahko pobota terjatve do celotne višine nakazila novega prejemka, brez izrecne izjave ali soglasja upravičenca in ne glede na vrsto prejemka.
+
4
+
(4) Zavod o pobotu terjatev v petnajstih dneh od nastanka pobota obvesti upravičenca.
1
·
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, ima zavod prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev direktno zahteva povrnitev zneska pokojnine ali druge denarne dajatve, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.
1
·
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, ima zavod prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev direktno zahteva povrnitev zneska pokojnine ali druge denarne dajatve, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.
2
·
(2) Potrdilo zavoda o izplačilih dajatev je javna listina oziroma nalog, na podlagi katerega je izvajalec plačilnih storitev dolžan zavodu v roku treh dni vrniti zneske, nakazane po smrti imetnika osebnega računa. Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev po tem zakonu ne vpliva.
2
·
(2) Potrdilo zavoda o izplačilih dajatev je javna listina oziroma nalog, na podlagi katerega je izvajalec plačilnih storitev dolžan zavodu v roku treh dni vrniti zneske, nakazane po smrti imetnika osebnega računa. Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev po tem zakonu ne vpliva.
3
·
(3) Če denarja ni več na računu, mora izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila in sicer ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko.
3
·
(3) Če denarja ni več na računu, mora izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila in sicer ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko.
4
·
(4) V primeru, da izvajalec plačilnih storitev v Sloveniji, s strani zavoda nakazana sredstva prenakaže na račun v tujino in zaradi tega vračilo po prvem odstavku tega člena ni več možno, mora v roku treh dni sporočiti zavodu vse podatke izvajalca plačilnih storitev v tujini, kateremu so bila sredstva nakazana.
4
·
(4) V primeru, da izvajalec plačilnih storitev v Sloveniji, s strani zavoda nakazana sredstva prenakaže na račun v tujino in zaradi tega vračilo po prvem odstavku tega člena ni več možno, mora v roku treh dni sporočiti zavodu vse podatke izvajalca plačilnih storitev v tujini, kateremu so bila sredstva nakazana.
+
5
+
(5) Izvajalec plačilnih storitev izvede vračilo zneskov iz drugega odstavka tega člena in pošlje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zavodu brezplačno.
1
−
(1) Poklicno zavarovanje po tem zakonu je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev, na podlagi katerih zavarovanci, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom.
1
+
(1) Poklicno zavarovanje po tem zakonu je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev-članov, na podlagi katerih zavarovanci-člani, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom.
2
−
(2) Poklicno zavarovanje je zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje za sredstva, nad višino zajamčenega donosa na vplačane prispevke.
2
+
(2) Poklicno zavarovanje je zavarovanje, pri katerem zavarovanec-član prevzema naložbeno tveganje za sredstva nad višino zajamčenega donosa na vplačane prispevke, ki je opredeljen v pokojninskem načrtu.
3
−
(3) Za zajamčeni donos, določen s pokojninskim načrtom, jamči upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
3
+
(3) Za zajamčeni donos, določen s pokojninskim načrtom, jamči upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka 210. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sklada). Ne glede na prejšnji stavek jamči upravljavec sklada v obdobjih oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv zajamčeno donosnost zavarovanca-člana v višini minimalne zajamčene donosnosti.
+
4
+
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oblikuje solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju manjkajočih sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
1
−
(1) V poklicno zavarovanje se pod pogoji, določenimi s tem zakonom, vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati.
1
+
(1) V poklicno zavarovanje se pod pogoji, določenimi s tem zakonom, obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Zavarovanci, ki delajo na delovnih mestih iz prejšnjega stavka, se vključijo v poklicno zavarovanje le, če delo opravljajo s polnim delovnim časom.
2
−
(2) Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v poklicno zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti dela, je možno določiti v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
2
+
(2) Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v poklicno zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti dela, je možno določiti v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji, da:
3
−
- da obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
3
+
- obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu, da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
4
−
- da opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
4
+
- opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
5
−
- da se opravlja delo v okoliščinah iz prve in druge alineje tega odstavka polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot polni delovni čas, določen z zakonom, in kolektivnimi pogodbami, če je tako določeno zaradi posebnih delovnih pogojev.
5
+
- se opravlja delo v okoliščinah iz prve in druge alineje tega odstavka polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot polni delovni čas, določen z zakonom, in kolektivnimi pogodbami, če je tako določeno zaradi posebnih delovnih pogojev.
+
6
+
(3) Delovna mesta, na katerih dela po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati, se lahko določijo v primerih, ko je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo, ker gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.
+
7
+
(4) Vlada Republike Slovenije predpiše merila in kriterije, na podlagi katerih se ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
+
8
+
(5) Glede na stopnjo težavnosti, škodljivosti in drugih omejitev se delovna mesta v skladu z merili in kriteriji iz prejšnjega odstavka razvrščajo v pet skupin. Uvrstitev v posamezno skupino se določi ob določitvi delovnega mesta, na katerem je obvezno poklicno zavarovanje, oziroma ob reviziji ali ugotovitvi sprememb škodljivosti, težavnosti ali omejitev na obstoječih delovnih mestih, za katera je obvezno poklicno zavarovanje.
+
9
+
(6) Kot polni delovni čas iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih pred uveljavitvijo ZPIZ-1.
1
·
(1) Zavezanci za obvezno vključitev zavarovancev v poklicno zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje so delodajalci in zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.
1
·
(1) Zavezanci za obvezno vključitev zavarovancev v poklicno zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje so delodajalci in zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.
2
·
(2) Zavezanec iz prejšnjega odstavka, po sklenitvi pogodbe z upravljavcem o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja vsakega zavarovanca iz prvega odstavka 199. člena tega zakona vključi v poklicno zavarovanje z vložitvijo prijave iz trinajstega odstavka 209. člena tega zakona na način, v skladu s prvim odstavkom 208. člena tega zakona določen v pokojninskem načrtu, v osmih dneh od dneva začetka dela na delovnem mestu iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona.
2
·
(2) Zavezanec iz prejšnjega odstavka, po sklenitvi pogodbe z upravljavcem o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja vsakega zavarovanca iz prvega odstavka 199. člena tega zakona vključi v poklicno zavarovanje z vložitvijo prijave iz trinajstega odstavka 209. člena tega zakona na način, v skladu s prvim odstavkom 208. člena tega zakona določen v pokojninskem načrtu, v osmih dneh od dneva začetka dela na delovnem mestu iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona.
3
·
(3) Osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana v delovnem razmerju sta plača in nadomestilo plače, za zavarovanca-člana, ki ni v delovnem razmerju, pa zavarovalna osnova, ki je s tem zakonom določena za obračun in plačilo prispevkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
3
·
(3) Osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana v delovnem razmerju sta plača in nadomestilo plače, za zavarovanca-člana, ki ni v delovnem razmerju, pa zavarovalna osnova, ki je s tem zakonom določena za obračun in plačilo prispevkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
4
·
(4) Stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje se določi v pokojninskem načrtu iz 208. člena tega zakona na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.
4
·
(4) Stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje se določi v pokojninskem načrtu iz 208. člena tega zakona na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.
5
·
(5) Prispevki za poklicno zavarovanje se davčno obravnavajo enako kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
5
·
(5) Prispevki za poklicno zavarovanje se davčno obravnavajo enako kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
6
·
(6) Zavezanec izračuna prispevek za poklicno zavarovanje v obračunu v skladu s tem zakonom. V obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje mora navesti resnične, popolne in pravilne podatke. Obliko obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, določi upravljavec sklada. Zavezanec predloži obračun prispevkov za poklicno zavarovanje upravljavcu sklada. Za roke predložitve obračuna in roke plačila veljajo določbe, ki urejajo plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
6
·
(6) Zavezanec izračuna prispevek za poklicno zavarovanje v obračunu v skladu s tem zakonom. V obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje mora navesti resnične, popolne in pravilne podatke. Obliko obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, določi upravljavec sklada. Zavezanec predloži obračun prispevkov za poklicno zavarovanje upravljavcu sklada. Za roke predložitve obračuna in roke plačila veljajo določbe, ki urejajo plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
7
·
(7) Upravljavec sklada sam ugotovi obveznost glede višine prispevkov za poklicno zavarovanje, če ugotovi, da obračun prispevka za poklicno zavarovanje ni bil predložen ali da iz predloženega obračuna izhajajo nepravilnosti. Ugotovljena obveznost, ki jo ugotovi upravljavec sklada, je izvršilni naslov. Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja določi postopek ravnanja v primerih iz prvega stavka tega odstavka, pri čemer mora zagotoviti sodelovanje zavezanca v postopku ugotavljanja obveznosti.
7
·
(7) Upravljavec sklada sam ugotovi obveznost glede višine prispevkov za poklicno zavarovanje, če ugotovi, da obračun prispevka za poklicno zavarovanje ni bil predložen ali da iz predloženega obračuna izhajajo nepravilnosti. Ugotovljena obveznost, ki jo ugotovi upravljavec sklada, je izvršilni naslov. Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja določi postopek ravnanja v primerih iz prvega stavka tega odstavka, pri čemer mora zagotoviti sodelovanje zavezanca v postopku ugotavljanja obveznosti.
8
·
(8) Od prispevkov za poklicno zavarovanje, ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku, upravljavec sklada obračuna obresti po zakonu, ki ureja davčni postopek.
8
·
(8) Od prispevkov za poklicno zavarovanje, ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku, upravljavec sklada obračuna obresti po zakonu, ki ureja davčni postopek.
9
·
(9) Izterjavo neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje opravi davčni organ na predlog upravljavca sklada. Izvršilni naslov je obračun prispevkov za poklicno zavarovanje ali obračun upravljavca sklada iz sedmega odstavka tega člena z obrestmi in potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda upravljavec sklada na podlagi nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje. Pri opravljanju izvršbe prispevkov za poklicno zavarovanje in ugotavljanju zastaranja pravice do izterjave se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja finančno upravo.
9
·
(9) Izterjavo neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje opravi davčni organ na predlog upravljavca sklada. Izvršilni naslov je obračun prispevkov za poklicno zavarovanje ali obračun upravljavca sklada iz sedmega odstavka tega člena z obrestmi in potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda upravljavec sklada na podlagi nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje. Pri opravljanju izvršbe prispevkov za poklicno zavarovanje in ugotavljanju zastaranja pravice do izterjave se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja finančno upravo.
10
·
(10) Upravljavec sklada za namen nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od davčnega organa pridobi podatke o osnovah za prispevke iz tretjega odstavka tega člena, ki jih davčni organ vodi na podlagi obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost, ki jih zavezanci predlagajo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
10
·
(10) Upravljavec sklada za namen nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od davčnega organa pridobi podatke o osnovah za prispevke iz tretjega odstavka tega člena, ki jih davčni organ vodi na podlagi obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost, ki jih zavezanci predlagajo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
11
·
(11) Poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu izplačuje nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije ter v primeru iz desetega odstavka 202. člena tega zakona. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan upravljavca sklada obvestiti o mirovanju, o vzroku za vzpostavitev mirovanja poklicnega zavarovanja ter o prenehanju mirovanja poklicnega zavarovanja. Izvajanje mirovanja poklicnega zavarovanja se podrobneje uredi v pokojninskem načrtu. Rok za obvestilo je 15 dni od začetka oziroma prenehanja mirovanja poklicnega zavarovanja. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazil, upravljavec ne vzpostavi oziroma ne prekine mirovanja. Če upravljavec izve za okoliščine, na podlagi katerih se mirovanje vzpostavi ali preneha, zavezanec pa ni sporočil vzpostavitve ali prenehanja mirovanja, po uradni dolžnosti vzpostavi ali prekine mirovanje in o tem obvesti zavezanca.
11
·
(11) Poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu izplačuje nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije ter v primeru iz desetega odstavka 202. člena tega zakona. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan upravljavca sklada obvestiti o mirovanju, o vzroku za vzpostavitev mirovanja poklicnega zavarovanja ter o prenehanju mirovanja poklicnega zavarovanja. Izvajanje mirovanja poklicnega zavarovanja se podrobneje uredi v pokojninskem načrtu. Rok za obvestilo je 15 dni od začetka oziroma prenehanja mirovanja poklicnega zavarovanja. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazil, upravljavec ne vzpostavi oziroma ne prekine mirovanja. Če upravljavec izve za okoliščine, na podlagi katerih se mirovanje vzpostavi ali preneha, zavezanec pa ni sporočil vzpostavitve ali prenehanja mirovanja, po uradni dolžnosti vzpostavi ali prekine mirovanje in o tem obvesti zavezanca.
12
·
(12) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanec-član, ki je v obvezno zavarovanje vključen po 15., 16. ali 17. členu tega zakona, na način iz prejšnjega odstavka uveljavi mirovanje poklicnega zavarovanja v času, ko je upravičen do nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v breme zdravstvenega zavarovanja.
12
·
(12) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanec-član, ki je v obvezno zavarovanje vključen po 15., 16. ali 17. členu tega zakona, na način iz prejšnjega odstavka uveljavi mirovanje poklicnega zavarovanja v času, ko je upravičen do nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v breme zdravstvenega zavarovanja.
13
·
(13) Poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana preneha v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri zavezancu, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti in v primeru prenehanja opravljanja dela na delovnem mestu, za katero je obvezna sklenitev poklicnega zavarovanja. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena mora v 15 dneh od nastopa razloga za prenehanje obveznosti poklicnega zavarovanja vložiti odjavo iz poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana ter navesti razlog in predložiti ustrezno dokazilo. Prenehanje obveznosti in odjava iz poklicnega zavarovanja se podrobneje določita v pokojninskem načrtu. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazil, obveznost poklicnega zavarovanja ne preneha.
13
·
(13) Poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana preneha v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri zavezancu, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti in v primeru prenehanja opravljanja dela na delovnem mestu, za katero je obvezna sklenitev poklicnega zavarovanja. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena mora v 15 dneh od nastopa razloga za prenehanje obveznosti poklicnega zavarovanja vložiti odjavo iz poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana ter navesti razlog in predložiti ustrezno dokazilo. Prenehanje obveznosti in odjava iz poklicnega zavarovanja se podrobneje določita v pokojninskem načrtu. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazil, obveznost poklicnega zavarovanja ne preneha.
14
·
(14) V primerih iz prejšnjega odstavka in iz drugega odstavka 203. člena tega zakona zavarovanec-član zadrži pravice iz poklicnega zavarovanja.
14
·
(14) V primerih iz prejšnjega odstavka in iz drugega odstavka 203. člena tega zakona zavarovanec-član zadrži pravice iz poklicnega zavarovanja.
15
·
(15) Članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja preneha z dnem, ko zavarovanec-član nima več sredstev na osebnem računu in ni prejemnik poklicne pokojnine.
15
·
(15) Članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja preneha z dnem, ko zavarovanec-član nima več sredstev na osebnem računu in ni prejemnik poklicne pokojnine.
16
·
(16) Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan upravljavcu sklada v rokih, predpisanih s tem zakonom ali s pokojninskim načrtom iz 208. člena tega zakona, sporočiti vse podatke, določene s tem zakonom ali s pokojninskim načrtom iz 208. člena tega zakona, potrebne za sklenitev pogodbe z upravljavcem sklada o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, vključitev zavarovanca-člana v poklicno zavarovanje, prenehanje poklicnega zavarovanja ali mirovanje poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana ter za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje in razporejanje vplačanih sredstev na osebne račune zavarovancev-članov.
16
·
(16) Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan upravljavcu sklada v rokih, predpisanih s tem zakonom ali s pokojninskim načrtom iz 208. člena tega zakona, sporočiti vse podatke, določene s tem zakonom ali s pokojninskim načrtom iz 208. člena tega zakona, potrebne za sklenitev pogodbe z upravljavcem sklada o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, vključitev zavarovanca-člana v poklicno zavarovanje, prenehanje poklicnega zavarovanja ali mirovanje poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana ter za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje in razporejanje vplačanih sredstev na osebne račune zavarovancev-članov.
17
·
(17) V primeru, ko se za osebo, ki ji je poklicno zavarovanje že prenehalo in je zato njen osebni račun zaprt, izvede naknadno plačilo prispevkov, se takšno vplačilo ne glede na prvi odstavek 309. člena tega zakona ne preračuna v število enot premoženja, ampak se takšni osebi sredstva v višini naknadnega plačila izplačajo v enkratnem znesku ali pa se na podlagi zahteve takšne osebe prenesejo v dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer zavarovanec-član pridobi pravico do dodatne pokojnine. Če je bila poklicna pokojnina takšne osebe sofinancirana iz solidarnostnih rezerv, se sredstva v višini sofinanciranja prenesejo v solidarnostne rezerve, morebitna razlika do višine naknadnega plačila pa se takšni osebi izplača v enkratnem znesku.
17
·
(17) V primeru, ko se za osebo, ki ji je poklicno zavarovanje že prenehalo in je zato njen osebni račun zaprt, izvede naknadno plačilo prispevkov, se takšno vplačilo ne glede na prvi odstavek 309. člena tega zakona ne preračuna v število enot premoženja, ampak se takšni osebi sredstva v višini naknadnega plačila izplačajo v enkratnem znesku ali pa se na podlagi zahteve takšne osebe prenesejo v dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer zavarovanec-član pridobi pravico do dodatne pokojnine. Če je bila poklicna pokojnina takšne osebe sofinancirana iz solidarnostnih rezerv, se sredstva v višini sofinanciranja prenesejo v solidarnostne rezerve, morebitna razlika do višine naknadnega plačila pa se takšni osebi izplača v enkratnem znesku.
18
·
(18) Ne glede na tretji odstavek tega člena je v času prejemanja nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje zadnja osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, od katere so bili za cel mesec plačani prispevki za poklicno zavarovanje, pred začetkom prejemanja nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu.
18
·
(18) Ne glede na tretji odstavek tega člena je v času prejemanja nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje zadnja osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, od katere so bili za cel mesec plačani prispevki za poklicno zavarovanje, pred začetkom prejemanja nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu.
19
+
(18) Ne glede na tretji odstavek tega člena je v času prejemanja nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje zadnja osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, od katere so bili za cel mesec plačani prispevki za poklicno zavarovanje, pred začetkom prejemanja nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu.
+
1
·
(1) Komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za delo, na podlagi meril in kriterijev iz četrtega odstavka 199. člena tega zakona:
1
·
(1) Komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za delo, na podlagi meril in kriterijev iz četrtega odstavka 199. člena tega zakona:
2
·
- določi delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje ali
2
·
- določi delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje ali
3
·
- ugotovi spremembo škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta ter določi uvrstitev v posamezno skupino iz petega odstavka 199. člena tega zakona ali
3
·
- ugotovi spremembo škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta ter določi uvrstitev v posamezno skupino iz petega odstavka 199. člena tega zakona ali
4
·
- ugotovi, da na delovnem mestu niso več izpolnjeni pogoji iz 199. člena in iz prvega odstavka 413. člena tega zakona in odloči o prenehanju obveznosti poklicnega zavarovanja za to delovno mesto.
4
·
- ugotovi, da na delovnem mestu niso več izpolnjeni pogoji iz 199. člena in iz prvega odstavka 413. člena tega zakona in odloči o prenehanju obveznosti poklicnega zavarovanja za to delovno mesto.
5
−
(5) Komisija iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja, ali so na delovnih mestih, za katera je določena obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, še izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona in iz prvega odstavka 413. člena tega zakona oziroma ali je prišlo do spremembe škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta.
5
+
(2) S posebnim zakonom se lahko poleg delovnih mest iz prejšnjega odstavka določijo nova delovna mesta, na katerih so izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona.
6
·
(3) Postopek pred komisijo iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog združenja delodajalcev ali reprezentativnega sindikata, ki sta člana Ekonomsko socialnega sveta. Stroški postopka bremenijo predlagatelja. Če sta sopredlagatelja postopka združenje delodajalcev in reprezentativni sindikat, bremeni vsakega polovica stroškov postopka.
6
·
(3) Postopek pred komisijo iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog združenja delodajalcev ali reprezentativnega sindikata, ki sta člana Ekonomsko socialnega sveta. Stroški postopka bremenijo predlagatelja. Če sta sopredlagatelja postopka združenje delodajalcev in reprezentativni sindikat, bremeni vsakega polovica stroškov postopka.
7
·
(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko na zahtevo ministra, pristojnega za zakon, s katerim so določena delovna mesta, izvede postopek iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena za delovna mesta, določena v skladu z drugim odstavkom tega člena. Ugotovitve posreduje ministru, pristojnemu za zakon, s katerim so bila določena delovna mesta v skladu z drugim odstavkom tega člena.
7
·
(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko na zahtevo ministra, pristojnega za zakon, s katerim so določena delovna mesta, izvede postopek iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena za delovna mesta, določena v skladu z drugim odstavkom tega člena. Ugotovitve posreduje ministru, pristojnemu za zakon, s katerim so bila določena delovna mesta v skladu z drugim odstavkom tega člena.
8
·
(5) Komisija iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja, ali so na delovnih mestih, za katera je določena obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, še izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona in iz prvega odstavka 413. člena tega zakona oziroma ali je prišlo do spremembe škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta.
8
·
(5) Komisija iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja, ali so na delovnih mestih, za katera je določena obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, še izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona in iz prvega odstavka 413. člena tega zakona oziroma ali je prišlo do spremembe škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta.
9
·
(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena je sestavljena iz sedmih članov:
9
·
(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena je sestavljena iz sedmih članov:
10
·
- treh članov, ki jih imenujejo delodajalska združenja na ravni države,
10
·
- treh članov, ki jih imenujejo delodajalska združenja na ravni države,
11
·
- treh članov, ki jih imenujejo sindikalne zveze ali konfederacije, reprezentativne za območje države, in
11
·
- treh članov, ki jih imenujejo sindikalne zveze ali konfederacije, reprezentativne za območje države, in
12
·
- enega predstavnika, ki ga imenuje minister, pristojen za delo.
12
·
- enega predstavnika, ki ga imenuje minister, pristojen za delo.
13
·
(7) Komisija iz prvega odstavka tega člena ima sedež pri ministrstvu, pristojnem za delo.
13
·
(7) Komisija iz prvega odstavka tega člena ima sedež pri ministrstvu, pristojnem za delo.
14
·
(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše postopek za imenovanje, postopek in način dela, način financiranja ter višino stroškov dela komisije iz prvega odstavka tega člena.
14
·
(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše postopek za imenovanje, postopek in način dela, način financiranja ter višino stroškov dela komisije iz prvega odstavka tega člena.
15
·
(9) O odločitvi iz prvega odstavka tega člena komisija izda sklep, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vroči predlagatelju. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba.
15
·
(9) O odločitvi iz prvega odstavka tega člena komisija izda sklep, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vroči predlagatelju. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba.
16
·
(10) Odločitve komisije iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na delovna mesta, na katerih se je štela zavarovalna doba s povečanjem do 31. decembra 1999, veljajo tudi za osebe iz prvega odstavka 398. člena tega zakona.
16
·
(10) Odločitve komisije iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na delovna mesta, na katerih se je štela zavarovalna doba s povečanjem do 31. decembra 1999, veljajo tudi za osebe iz prvega odstavka 398. člena tega zakona.
17
·
(11) Seznam delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, objavi minister, pristojen za delo, na uradni spletni strani ministrstva.
17
·
(11) Seznam delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, objavi minister, pristojen za delo, na uradni spletni strani ministrstva.
18
·
(12) Na podlagi sklepov komisije iz prvega odstavka tega člena se v seznam iz prejšnjega odstavka vpisujejo tudi vse spremembe glede obveznosti poklicnega zavarovanja in spremembe škodljivosti in težavnosti obstoječih delovnih mest.
18
·
(12) Na podlagi sklepov komisije iz prvega odstavka tega člena se v seznam iz prejšnjega odstavka vpisujejo tudi vse spremembe glede obveznosti poklicnega zavarovanja in spremembe škodljivosti in težavnosti obstoječih delovnih mest.
19
·
(13) Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko za potrebe analize posledic dela za zdravje zavarovancev na predlaganem delovnem mestu v vseh postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, od Nacionalnega inštituta za javno zdravje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, v anonimizirani obliki brezplačno pridobi podatke, ki jih ta vodi.
19
·
(13) Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko za potrebe analize posledic dela za zdravje zavarovancev na predlaganem delovnem mestu v vseh postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, od Nacionalnega inštituta za javno zdravje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, v anonimizirani obliki brezplačno pridobi podatke, ki jih ta vodi.
20
·
(14) Stroške postopka iz četrtega in petega odstavka tega člena krije Republika Slovenija iz državnega proračuna.
20
·
(14) Stroške postopka iz četrtega in petega odstavka tega člena krije Republika Slovenija iz državnega proračuna.
+
1
+
(1) Minister, pristojen za delo, imenuje komisijo, ki je pristojna za ugotavljanje, ali pri zavezancu obstajajo delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.
+
2
+
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz petih članov:
+
3
+
- dva člana, strokovnjaka s področja tehnologije in procesov dela v posamezni dejavnosti, ki se imenuje z liste strokovnjakov za področja dejavnosti, v katerih so določena delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona,
+
4
+
- enega člana, predstavnika ministrstva, pristojnega za delo,
+
5
+
- enega člana, ki ga predlagajo sindikati člani Ekonomsko socialnega sveta in
+
6
+
- enega člana, ki ga predlagajo delodajalska združenja, ki so člani Ekonomsko socialnega sveta.
+
7
+
(3) Komisija iz prvega odstavka tega člena ugotovi, ali so za posamezno delovno mesto pri posameznem zavezancu izpolnjeni pogoji iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona in sklepa iz devetega odstavka 201. člena tega zakona ali predpisa, s katerim je bilo določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega zakona. Ugotovitve komisije obsegajo:
+
8
+
- naziv in šifro delovnega mesta po sklepu iz devetega odstavka 201. člena tega zakona ali predpisu, s katerim je bilo določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega zakona,
+
9
+
- naziv delovnega mesta po internem aktu zavezanca,
+
10
+
- datum, od katerega je pri delodajalcu obvezna vključitev v poklicno zavarovanje za posamezno delovno mesto iz prve in druge alineje tega odstavka,
+
11
+
- delovni čas, ki se po kolektivni pogodbi ali splošnem aktu zavezanca šteje kot polni delovni čas za delovno mesto iz prve in druge alineje tega odstavka.
+
12
+
(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena ugotavlja tudi, ali delovna mesta pri posameznem zavezancu zaradi spremenjenih pogojev dela ne ustrezajo več pogojem iz sklepa iz devetega odstavka 201. člena tega zakona ali predpisa, s katerim je bilo določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega zakona, pod katerimi je določeno delovno mesto iz drugega odstavka 199. člena tega zakona.
+
13
+
(5) Postopek pred komisijo iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog zavezanca ali sindikata, ki zastopa delavce pri zavezancu ali sveta delavcev. Stroški postopka bremenijo predlagatelja. Če sta predlagatelja oba, vsakega bremeni polovica stroškov postopka. Če predlog vloži le zavezanec, je sindikat, ki zastopa delavce pri tem zavezancu, stranka v tem postopku. Če predlog vloži le sindikat, ki zastopa delavce pri zavezancu, je zavezanec stranka v tem postopku.
+
14
+
(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena o ugotovitvah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odloči z odločbo v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku. Odločba se vroči predlagatelju, drugi stranki v postopku in upravljavcu sklada.
+
15
+
(7) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni dovoljena pritožba, dovoljeno pa je sodno varstvo pred sodiščem, ki odloča o socialnih sporih, v roku 30 dni od vročitve odločbe.
+
16
+
(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše postopek za imenovanje, postopek in način dela ter višino stroškov dela komisije iz prvega odstavka tega člena.
+
17
+
(9) Izpolnjevanje pogojev za poklicno zavarovanje na strani zavarovanca-člana v skladu z odločbo iz šestega odstavka tega člena upravljavec sklada preverja ob vključitvi v poklicno zavarovanje. Zavezanec je dolžan upravljavcu sklada sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na obveznost vključitve zavarovanca-člana v poklicno zavarovanje.
+
1
+
(1) Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani izvede analizo posledic dela za zdravje zavarovancev za delovna mesta iz prvega odstavka 413. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Javni zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka izvede analizo na podlagi podatkov, ki jih vodi:
+
3
+
- Nacionalni inštitut za javno zdravje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva,
+
4
+
- upravljavec sklada o osebah, ki so bile od 1. januarja 2001 dalje vključene v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po določbah ZPIZ-1, in o osebah, ki so od 1. januarja 2013 dalje vključene v poklicno zavarovanje, ter
+
5
+
- zavod o ugotovljeni invalidnosti ter telesnih okvarah po tem zakonu in po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ter o osebah, ki so imele od 1. januarja 2001 dalje pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem.
+
6
+
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka zbere, združi in anonimizira Nacionalni inštitut za javno zdravje ter jih posreduje izvajalcu analize iz prvega odstavka tega člena.
+
7
+
(4) Analizo iz prvega odstavka tega člena izvede javni zdravstveni zavod iz prvega odstavka tega člena v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
+
8
+
(5) Podatke iz drugega odstavka tega člena pridobi Nacionalni inštitut za javno zdravje od pristojnih upravljavcev brezplačno. II. poglavje: PRAVICE IZ POKLICNEGA ZAVAROVANJA
1
−
(1) Na podlagi poklicnega zavarovanja zavarovanci ob izpolnitvi pogojev iz 204. člena tega zakona pridobijo pravico do poklicne pokojnine.
1
+
(1) Na podlagi poklicnega zavarovanja zavarovanec-član ob izpolnitvi pogojev iz 204. člena tega zakona pridobi pravico do poklicne pokojnine.
2
−
(2) Zavarovancu, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 oziroma je vključen v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po tem zakonu, doda četrtina obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: dodana doba). Za obdobje, v katerem je bil zavarovanec poklicnega zavarovanja vključen v poklicno zavarovanje, štejejo vsa obdobja, za katera je delodajalec v celoti vplačal prispevke.
2
+
(2) Zavarovancu-članu, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po tem zakonu prizna kot dodana doba poklicnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: dodana doba) četrtina obdobja vključenosti v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje. Če so bili prispevki plačani le za del obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje, se prizna dodana doba le na podlagi obdobij, za katera so bili prispevki plačani. Če za določena obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje prispevki niso bili plačani v celoti, se za priznanje dodane dobe ugotovi sorazmerni del tega obdobja, skladno z deležem plačanih prispevkov.
3
−
(3) Prisilno izterjavo neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje izvaja davčni organ.
3
+
(3) Zavarovancu-članu iz šestega odstavka 199. člena tega zakona, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se prizna sorazmerni del dodane dobe, in sicer samo za tisti čas, ki ga je dejansko prebil na delu.
4
−
(4) Če je zavarovanec v času uživanja pravice do poklicne pokojnine na podlagi 25. člena tega zakona prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se mu to obdobje ob uveljavitvi pravic iz obveznega zavarovanja ne upošteva pri izračunu pokojninske osnove iz 30. člena tega zakona, razen, če je to za zavarovanca ugodneje.
4
+
(4) Zavarovanje po četrtem odstavku 25. člena tega zakona ne vpliva na dopolnjeno dodano dobo.
5
−
(5) S posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo se lahko določi, da prispevke zavarovanca iz prejšnjega odstavka za zavarovanca, ki je že uveljavil pravico do poklicne pokojnine, plačuje delodajalec, pri katerem je bil zavarovanec vključen v poklicno zavarovanje.
5
+
(5) Osnove, od katerih so plačani prispevki za zavarovanje po četrtem odstavku 25. člena tega zakona, se ne upoštevajo za izračun pokojninske osnove iz 30. člena tega zakona, razen če je to za zavarovance-člane ugodneje.
6
·
(6) Za zavarovanca, ki je najmanj 16 let (moški) ali 15 let (ženska) vključen v poklicno zavarovanje, se ob uveljavitvi pravice do predčasne pokojnine ne upoštevajo določbe iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.
6
·
(6) Za zavarovanca, ki je najmanj 16 let (moški) ali 15 let (ženska) vključen v poklicno zavarovanje, se ob uveljavitvi pravice do predčasne pokojnine ne upoštevajo določbe iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.
7
−
(7) Če je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega zavarovanja iz prejšnjega odstavka prišteje tudi obdobje, ko je imel pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje.
7
+
(7) Če je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega zavarovanja iz prejšnjega odstavka prišteje tudi obdobje, ko je imel pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje.
8
−
(8) Šteje se, da zavarovanec, ki skupaj z dodano dobo iz drugega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz tretjega odstavka 38. člena tega zakona vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe iz drugega odstavka tega člena.
8
+
(8) Šteje se, da zavarovanec-član, ki skupaj z dodano dobo iz drugega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz 39.a člena tega zakona vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe iz drugega odstavka tega člena. Zavarovanec-član je upravičen do višjega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa po šestem odstavku 37. člena tega zakona, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz četrtega in petega odstavka 27. člena tega zakona brez dodane dobe.
9
−
(9) Zavarovancu, ki je pridobil pravico do poklicne pokojnine in se za stalno izseli v tujino, se poklicna pokojnina izplačuje tudi na ozemlje druge države. Stroške izplačevanja poklicne pokojnine krije zavarovanec sam.
9
+
(9) Uživalcu poklicne pokojnine, ki se za stalno izseli v tujino, se poklicna pokojnina izplačuje tudi na ozemlje druge države.
10
−
(10) Delodajalec lahko preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, če izračunana višina mesečne poklicne pokojnine dosega najmanj višino starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe.
10
+
(10) Zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona lahko preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.
11
−
(11) Zavarovanec vključen v poklicno zavarovanje oziroma prejemnik poklicne pokojnine lahko dokupi pokojninsko dobo za razliko med pridobljeno dodano dobo iz drugega odstavka tega člena in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine. Osnova za plačilo prispevka za dokup te pokojninske dobe je 80 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.
−
12
−
(12) Upravičenec iz prejšnjega odstavka lahko opravi dokup pokojninske dobe iz prejšnjega odstavka s prenosom odkupne vrednosti iz 206. člena tega zakona na Zavod. V tem primeru se ne upoštevajo določbe tretjega odstavka 206. člena.
−
13
−
(13) Z zakonom ali kolektivno pogodbo se lahko določi, da sredstva za dokup pokojninske dobe za upravičence iz enajstega odstavka plača njegov delodajalec.
−
14
−
(14) Ne glede na drugi odstavek 30. člena tega zakona se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz enajstega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Uživalec poklicne pokojnine, uživalec pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona in uživalec starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu , ki je pred tem uveljavil poklicno pokojnino, lahko dokupi pokojninsko dobo največ v trajanju, ki ustreza razliki med pridobljeno dodano dobo iz drugega odstavka prejšnjega člena in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine.
1
+
(1) Uživalec poklicne pokojnine, uživalec pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona in uživalec starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu oziroma po predpisih iz 399. člena tega zakona, ki je pred tem uveljavil poklicno pokojnino, lahko dokupi pokojninsko dobo največ v trajanju, ki ustreza razliki med pridobljeno dodano dobo iz drugega odstavka prejšnjega člena in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine.
2
·
(2) Oseba, ki ji preneha poklicno in obvezno zavarovanje, pa ni uveljavila poklicne pokojnine, in uživalec starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu oziroma po predpisih iz 399. člena tega zakona, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, lahko dokupi pokojninsko dobo v trajanju, ki ustreza pridobljeni dodani dobi iz drugega odstavka 202. člena tega zakona.
2
·
(2) Oseba, ki ji preneha poklicno in obvezno zavarovanje, pa ni uveljavila poklicne pokojnine, in uživalec starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu oziroma po predpisih iz 399. člena tega zakona, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, lahko dokupi pokojninsko dobo v trajanju, ki ustreza pridobljeni dodani dobi iz drugega odstavka 202. člena tega zakona.
3
·
(3) Dokupljena pokojninska doba se osebam iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva le pri odmeri ali ponovni odmeri starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu. Tako dokupljena doba ne vpliva na dopolnjeno dodano dobo v okviru obveznega zavarovanja.
3
·
(3) Dokupljena pokojninska doba se osebam iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva le pri odmeri ali ponovni odmeri starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu. Tako dokupljena doba ne vpliva na dopolnjeno dodano dobo v okviru obveznega zavarovanja.
4
·
(4) Osnova za plačilo prispevka za dokup pokojninske dobe iz prvega in drugega odstavka tega člena je znesek 80 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
4
·
(4) Osnova za plačilo prispevka za dokup pokojninske dobe iz prvega in drugega odstavka tega člena je znesek 80 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
5
·
(5) Zavezanec za plačilo prispevka iz prejšnjega odstavka tega člena je upravičenec iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
5
·
(5) Zavezanec za plačilo prispevka iz prejšnjega odstavka tega člena je upravičenec iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
6
·
(6) Upravičenec iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko zahteva, da se prispevek ali del prispevka iz četrtega odstavka tega člena plača iz sredstev na njegovem osebnem računu. V tem primeru prispevek ali del prispevka za dokup vplača upravljavec sklada v imenu in za račun upravičenca.
6
·
(6) Upravičenec iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko zahteva, da se prispevek ali del prispevka iz četrtega odstavka tega člena plača iz sredstev na njegovem osebnem računu. V tem primeru prispevek ali del prispevka za dokup vplača upravljavec sklada v imenu in za račun upravičenca.
7
·
(7) Ne glede na drugi odstavek 30. člena tega zakona se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz četrtega odstavka tega člena.
7
·
(7) Ne glede na drugi odstavek 30. člena tega zakona se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz četrtega odstavka tega člena.
8
·
(8) Ne glede na šesti odstavek 160. člena tega zakona je rok za plačilo prispevka iz četrtega odstavka tega člena 45 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.
8
·
(8) Ne glede na šesti odstavek 160. člena tega zakona je rok za plačilo prispevka iz četrtega odstavka tega člena 45 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.
9
·
(9) Upravičenec iz drugega odstavka tega člena, ki je dokupil pokojninsko dobo v celotnem trajanju dodane dobe, ne more uveljaviti pravice do poklicne pokojnine po tem zakonu.
9
·
(9) Upravičenec iz drugega odstavka tega člena, ki je dokupil pokojninsko dobo v celotnem trajanju dodane dobe, ne more uveljaviti pravice do poklicne pokojnine po tem zakonu.
1
−
Poklicna pokojnina se izplačuje upravičencu v mesečnih zneskih od pridobitve poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev predčasne pokojnine ali starostne pokojnine v obveznem zavarovanju, glede na odločitev upravičenca.
1
+
(1) Poklicna pokojnina se izplačuje uživalcu poklicne pokojnine v mesečnih zneskih od uveljavitve pravice do poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem zavarovanju. Obdobje prejemanja poklicne pokojnine traja največ toliko časa, kolikor je zavarovanec dopolnil dodane dobe v skladu z drugim in tretjim odstavkom 202. člena tega zakona. Izplačevanje poklicne pokojnine se začne pod pogojem, da uživalec poklicne pokojnine ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da po poteku obdobja prejemanja poklicne pokojnine izpolni pogoj za starostno pokojnino v obveznem zavarovanju ali za priznanje pokojnine v skladu z drugim odstavkom 204. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Če za uživalca poklicne pokojnine iz prejšnjega odstavka nastopi obveznost zavarovanja na podlagi 14., 15., 16. in 17. člena ali četrtega, petega ali šestega odstavka 19. člena tega zakona, se za čas obveznega zavarovanja poklicna pokojnina ne izplačuje.
+
3
+
(3) Zadržana sredstva v skladu s prejšnjim odstavkom, ki se niso izplačevala iz solidarnostnih rezerv, ostanejo na osebnem računu uživalca poklicne pokojnine in se lahko uporabijo za uveljavitev pravice v skladu s prvim odstavkom 205.a člena ali 206. členom tega zakona.
+
4
+
(4) V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine pred potekom obdobja prejemanja poklicne pokojnine iz prvega odstavka tega člena ali iz drugega odstavka 204. člena se preostanek sredstev na njegovem osebnem računu prenese v solidarnostne rezerve, razen dela, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine ter je predmet dedovanja.
1
·
(1) Zavarovanec-član pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev in če sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.
1
·
(1) Zavarovanec-član pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev in če sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.
2
·
(2) Ne glede na prvi stavek prvega odstavka prejšnjega člena za zavarovance-člane iz prejšnjega odstavka znaša obdobje prejemanja poklicne pokojnine enako kot znaša razlika med 40 leti pokojninske dobe in dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe iz naslova vključenosti v poklicno zavarovanje, vendar ne dlje, kot do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem zavarovanju. Za zavarovanca-člana, pri katerem je obdobje prejemanja poklicne pokojnine, izračunano v skladu s prejšnjim stavkom, enako ali manjše od nič, se pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine ugotavljajo na podlagi tretjega odstavka tega člena. Ne glede na določbe 27. člena tega zakona lahko zavarovanec- član iz prejšnjega odstavka, ki je bil v poklicno zavarovanje vključen najmanj 17 let, po izteku obdobja, določenega za prejemanje poklicne pokojnine, uveljavi pravico do pokojnine, ki se odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi mu bila priznana na dan uveljavitve pokojnine po tem odstavku, če bi izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pokojnino iz tega odstavka izplačuje Zavod do izpolnitve pogojev iz 27. člena tega zakona, ko mu Zavod po uradni dolžnosti prizna in odmeri starostno pokojnino.
2
·
(2) Ne glede na prvi stavek prvega odstavka prejšnjega člena za zavarovance-člane iz prejšnjega odstavka znaša obdobje prejemanja poklicne pokojnine enako kot znaša razlika med 40 leti pokojninske dobe in dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe iz naslova vključenosti v poklicno zavarovanje, vendar ne dlje, kot do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem zavarovanju. Za zavarovanca-člana, pri katerem je obdobje prejemanja poklicne pokojnine, izračunano v skladu s prejšnjim stavkom, enako ali manjše od nič, se pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine ugotavljajo na podlagi tretjega odstavka tega člena. Ne glede na določbe 27. člena tega zakona lahko zavarovanec- član iz prejšnjega odstavka, ki je bil v poklicno zavarovanje vključen najmanj 17 let, po izteku obdobja, določenega za prejemanje poklicne pokojnine, uveljavi pravico do pokojnine, ki se odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi mu bila priznana na dan uveljavitve pokojnine po tem odstavku, če bi izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pokojnino iz tega odstavka izplačuje Zavod do izpolnitve pogojev iz 27. člena tega zakona, ko mu Zavod po uradni dolžnosti prizna in odmeri starostno pokojnino.
3
−
- za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do poklicnega zavarovanja, starost 62 let ali starost iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona;
3
+
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena zavarovanec-član, katerega sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine, pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, najmanj 40 let in ko glede na skupino delovnega mesta doseže naslednjo starost:
4
·
- za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do poklicnega zavarovanja, starost 62 let ali starost iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona;
4
·
- za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do poklicnega zavarovanja, starost 62 let ali starost iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona;
5
·
- delovno mesto iz 1. skupine, starost 56 let;
5
·
- delovno mesto iz 1. skupine, starost 56 let;
6
·
- delovno mesto iz 2. skupine, starost 55 let;
6
·
- delovno mesto iz 2. skupine, starost 55 let;
7
·
- delovno mesto iz 3. skupine, starost 54 let;
7
·
- delovno mesto iz 3. skupine, starost 54 let;
8
·
- delovno mesto iz 4. skupine, starost 53 let;
8
·
- delovno mesto iz 4. skupine, starost 53 let;
9
·
- delovno mesto iz 5. skupine, starost 52 let;
9
·
- delovno mesto iz 5. skupine, starost 52 let;
10
·
(4) Pri izračunu pogoja starosti iz prejšnjega odstavka se upošteva zaokroženo tehtano povprečje starostnih mej, ki veljajo za del poklicnega zavarovanja in zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem. V izračun tehtanega povprečja starostnih mej se vključijo tudi obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na delovnih mestih, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, in so všteta v njegovo skupno pokojninsko dobo. Za obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na teh delovnih mestih, se za izračun tehtanega povprečja upošteva starost iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona. Natančna metodologija izračuna tehtanega povprečja se določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja.
10
·
(4) Pri izračunu pogoja starosti iz prejšnjega odstavka se upošteva zaokroženo tehtano povprečje starostnih mej, ki veljajo za del poklicnega zavarovanja in zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem. V izračun tehtanega povprečja starostnih mej se vključijo tudi obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na delovnih mestih, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, in so všteta v njegovo skupno pokojninsko dobo. Za obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na teh delovnih mestih, se za izračun tehtanega povprečja upošteva starost iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona. Natančna metodologija izračuna tehtanega povprečja se določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja.
11
·
(5) Poklicna pokojnina se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana najmanj v višini starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, vendar največ v višini starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, če za to zadoščajo sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana. Pogoji za določitev višine sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, ki zadoščajo za izplačilo poklicne pokojnine, se določijo v pokojninskem načrtu. Glede morebitnega preostanka sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine, se uporabljajo določbe druge ali tretje alineje prvega odstavka 205.a člena tega zakona ali 206. člena tega zakona.
11
·
(5) Poklicna pokojnina se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana najmanj v višini starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, vendar največ v višini starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, če za to zadoščajo sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana. Pogoji za določitev višine sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, ki zadoščajo za izplačilo poklicne pokojnine, se določijo v pokojninskem načrtu. Glede morebitnega preostanka sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine, se uporabljajo določbe druge ali tretje alineje prvega odstavka 205.a člena tega zakona ali 206. člena tega zakona.
12
·
(6) Zavarovanec-član ali zavezanec lahko, najprej tri leta pred izpolnitvijo dopolnjene skupne pokojninske dobe iz prvega ali tri leta pred dopolnjeno pokojninsko dobo in starostjo iz tretjega odstavka tega člena, z vložitvijo vloge za informativni izračun pri upravljavcu sklada preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev iz prvega in iz tretjega odstavka tega člena. Odgovor glede izpolnjevanja pogojev iz desetega odstavka 202. člena tega zakona se posreduje zavezancu in zavarovancu-članu. Ob izpolnitvi pogoja dopolnjene pokojninske dobe in v primerih iz tretjega odstavka tega člena tudi pogoja dopolnjene starosti in pogojev iz prvega odstavka 203. člena tega zakona ter ob vložitvi zahtevka zavarovanca-člana za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine iz osmega odstavka tega člena, upravljavec ponovno preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev. Podrobnejšo vsebino teh zahtevkov določa pokojninski načrt.
12
·
(6) Zavarovanec-član ali zavezanec lahko, najprej tri leta pred izpolnitvijo dopolnjene skupne pokojninske dobe iz prvega ali tri leta pred dopolnjeno pokojninsko dobo in starostjo iz tretjega odstavka tega člena, z vložitvijo vloge za informativni izračun pri upravljavcu sklada preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev iz prvega in iz tretjega odstavka tega člena. Odgovor glede izpolnjevanja pogojev iz desetega odstavka 202. člena tega zakona se posreduje zavezancu in zavarovancu-članu. Ob izpolnitvi pogoja dopolnjene pokojninske dobe in v primerih iz tretjega odstavka tega člena tudi pogoja dopolnjene starosti in pogojev iz prvega odstavka 203. člena tega zakona ter ob vložitvi zahtevka zavarovanca-člana za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine iz osmega odstavka tega člena, upravljavec ponovno preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev. Podrobnejšo vsebino teh zahtevkov določa pokojninski načrt.
13
·
(7) Zavarovanec-član, ki izpolnjuje oba pogoja iz prvega odstavka tega člena ali vse pogoje iz tretjega odstavka tega člena ter pogoje iz prvega odstavka 203. člena, se odloči, ali bo uveljavil pravico do poklicne pokojnine ali bo njeno uveljavitev odložil.
13
·
(7) Zavarovanec-član, ki izpolnjuje oba pogoja iz prvega odstavka tega člena ali vse pogoje iz tretjega odstavka tega člena ter pogoje iz prvega odstavka 203. člena, se odloči, ali bo uveljavil pravico do poklicne pokojnine ali bo njeno uveljavitev odložil.
14
·
(8) Zavarovanec-član, ki želi uveljaviti pravico do poklicne pokojnine, vloži pri upravljavcu sklada zahtevek. Upravljavec sklada na podlagi zahtevka iz prejšnjega stavka zavarovancu- članu posreduje informacijo o izpolnjevanju pogojev za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine na podlagi prvega ali tretjega odstavka tega člena. Sestavni del informacije je izjava zavarovanca-člana o uveljavitvi pravice do poklicne pokojnine. Ko upravljavec prejme podpisano izjavo zavarovanca-člana o uveljavitvi pravice do poklicne pokojnine, izda potrdilo o pridobitvi pravic iz poklicnega zavarovanja, v katerem določi obdobje prejemanja poklicne pokojnine in višino mesečne poklicne pokojnine. Podrobnejši postopek in vsebino teh dokumentov določa pokojninski načrt.
14
·
(8) Zavarovanec-član, ki želi uveljaviti pravico do poklicne pokojnine, vloži pri upravljavcu sklada zahtevek. Upravljavec sklada na podlagi zahtevka iz prejšnjega stavka zavarovancu- članu posreduje informacijo o izpolnjevanju pogojev za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine na podlagi prvega ali tretjega odstavka tega člena. Sestavni del informacije je izjava zavarovanca-člana o uveljavitvi pravice do poklicne pokojnine. Ko upravljavec prejme podpisano izjavo zavarovanca-člana o uveljavitvi pravice do poklicne pokojnine, izda potrdilo o pridobitvi pravic iz poklicnega zavarovanja, v katerem določi obdobje prejemanja poklicne pokojnine in višino mesečne poklicne pokojnine. Podrobnejši postopek in vsebino teh dokumentov določa pokojninski načrt.
15
·
(9) Če je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega zavarovanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena prišteje tudi obdobje, ko je imel pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
15
·
(9) Če je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega zavarovanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena prišteje tudi obdobje, ko je imel pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
16
·
(10) Za zavarovanca-člana, ki je imel možnost uveljavitve pravice do poklicne pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, pa je v obdobju, ko bi bil upravičen prejemati poklicno pokojnino, ni uveljavil, po izteku tega obdobja pa še ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine na podlagi tretjega odstavka tega člena, se obdobje prejemanja poklicne pokojnine, ne glede na drugi odstavek tega člena, določi na podlagi prvega odstavka 203. člena tega zakona.
16
·
(10) Za zavarovanca-člana, ki je imel možnost uveljavitve pravice do poklicne pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, pa je v obdobju, ko bi bil upravičen prejemati poklicno pokojnino, ni uveljavil, po izteku tega obdobja pa še ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine na podlagi tretjega odstavka tega člena, se obdobje prejemanja poklicne pokojnine, ne glede na drugi odstavek tega člena, določi na podlagi prvega odstavka 203. člena tega zakona.
1
−
(1) Zavarovanec ne sme zastaviti pravic iz naslova sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisanih na njegovem osebnem računu.
1
+
(1) Zavarovanec-član ne sme zastaviti pravic iz naslova sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisanih na njegovem osebnem računu.
2
·
(2) Pravice iz poklicnega zavarovanja so neprenosljive, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
2
·
(2) Pravice iz poklicnega zavarovanja so neprenosljive, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
+
1
+
(1) Sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana ali uživalca poklicne pokojnine so namensko uporabljena, če je:
+
2
+
- zavarovanec-član uveljavil pravico do poklicne pokojnine ali
+
3
+
- zavarovanec-član zahteval plačilo prispevka v skladu s šestim odstavkom 202.a člena tega zakona ali
+
4
+
- zavarovanec-član zahteval prenos sredstev, ki niso bila uporabljena za izplačevanje poklicne pokojnine ali dokup dobe po 202.a členu tega zakona v dodatno zavarovanje, kjer pridobi pravico do dodatne pokojnine.
+
5
+
(2) Prenos sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, uporabljenih v skladu s prejšnjim odstavkom, je brezplačen.
1
−
Na ta način lahko uveljavi pravico do prenosa ali izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu tudi zavarovanec-član, ki je dopolnil starost 67 let in ne izpolnjuje pogojev za upokojitev v obveznem zavarovanju.
1
+
(1) Zavarovanec-član, ki je še pred uveljavitvijo pravice do poklicne pokojnine izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ali uveljavil vdovsko pokojnino ali je prejemnik družinske pokojnine, ima ob upokojitvi v obveznem zavarovanju po tem zakonu pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu, če sredstva na njegovem osebnem računu ob vložitvi popolnega zahtevka ne presegajo 5.000 eurov, ali pa zahteva, da se ta sredstva uporabijo v skladu z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 205.a člena tega zakona. Na ta način lahko uveljavi pravico do prenosa ali izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu tudi zavarovanec-član, ki je dopolnil starost 67 let in ne izpolnjuje pogojev za upokojitev v obveznem zavarovanju.
2
·
(2) Na način iz prejšnjega odstavka lahko uveljavi pravico do prenosa ali izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu tudi zavarovanec-član, ki je uveljavil pravico do poklicne pokojnine in so mu po poteku te pravice ostala sredstva na osebnem računu.
2
·
(2) Na način iz prejšnjega odstavka lahko uveljavi pravico do prenosa ali izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu tudi zavarovanec-član, ki je uveljavil pravico do poklicne pokojnine in so mu po poteku te pravice ostala sredstva na osebnem računu.
3
·
(3) Izplačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne vpliva na dodano dobo v obveznem zavarovanju.
3
·
(3) Izplačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne vpliva na dodano dobo v obveznem zavarovanju.
4
·
(4) V primeru smrti zavarovanca-člana, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača odkupna vrednost enot premoženja na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana v enkratnem znesku, ne glede na višino sredstev na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana.
4
·
(4) V primeru smrti zavarovanca-člana, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača odkupna vrednost enot premoženja na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana v enkratnem znesku, ne glede na višino sredstev na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana.
5
·
(5) V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača odkupna vrednost preostalih enot premoženja na osebnem računu umrlega uživalca poklicne pokojnine.
5
·
(5) V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača odkupna vrednost preostalih enot premoženja na osebnem računu umrlega uživalca poklicne pokojnine.
6
·
(6) Odkupna vrednost enot premoženja iz prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka tega člena se izračuna na način, določen v drugem odstavku 310. člena tega zakona.
6
·
(6) Odkupna vrednost enot premoženja iz prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka tega člena se izračuna na način, določen v drugem odstavku 310. člena tega zakona.
7
·
(7) Ne glede na določbe tega zakona ima zavarovanec-član, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski, pa mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ni podaljšana ter ne namerava uveljavljati poklicne pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku ali prenesejo v dodatno zavarovanje. Enako pravico ima tudi zavarovanec-član poklicni vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe ali zaradi drugih nekrivdnih razlogov. V tem primeru zavarovanec-član ni upravičen do drugih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja.
7
·
(7) Ne glede na določbe tega zakona ima zavarovanec-član, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski, pa mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ni podaljšana ter ne namerava uveljavljati poklicne pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku ali prenesejo v dodatno zavarovanje. Enako pravico ima tudi zavarovanec-član poklicni vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe ali zaradi drugih nekrivdnih razlogov. V tem primeru zavarovanec-član ni upravičen do drugih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja.
1
−
V primeru, ko je nad upravljavcem sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja začet postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, Republika Slovenija ob prenosu na drugega upravljavca jamči za minimalni zajamčeni donos na vplačane prispevke v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. III. poglavje: POKOJNINSKI NAČRT POKLICNEGA ZAVAROVANJA
1
+
V primeru, ko je nad upravljavcem sklada začet postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, Republika Slovenija ob prenosu na drugega upravljavca jamči za minimalni zajamčeni donos, določen v pokojninskem načrtu na vplačane prispevke v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. III. poglavje: POKOJNINSKI NAČRT POKLICNEGA ZAVAROVANJA
1
·
(1) Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja vsebuje:
1
·
(1) Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja vsebuje:
2
·
- postopek sklenitve poklicnega zavarovanja;
2
·
- postopek sklenitve poklicnega zavarovanja;
3
−
- višino prispevkov za poklicno zavarovanje;
3
+
- stopnjo prispevkov za poklicno zavarovanje;
4
·
- način plačila prispevkov za poklicno zavarovanje;
4
·
- način plačila prispevkov za poklicno zavarovanje;
5
−
- minimalni zajamčeni donos na vplačane prispevke;
5
+
- višino nerazporejenih solidarnostnih rezerv;
6
−
- naložbeno politiko;
6
+
- zajamčeni donos na vplačane prispevke v obdobjih, ko se ne oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve;
+
7
+
- minimalni zajamčeni donos v obdobjih, ko se oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve;
7
·
- stroške, ki se povrnejo upravljavcu;
8
·
- stroške, ki se povrnejo upravljavcu;
8
−
- stroške v breme sredstev sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
9
+
- stroške v breme sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
9
−
- določbe o izplačilu v enkratnem znesku;
10
+
- določbe o prenosu ali izplačilu v enkratnem znesku odkupne vrednosti;
10
·
- pogoje za pridobitev in izplačilo poklicne pokojnine;
11
·
- pogoje za pridobitev in izplačilo poklicne pokojnine;
+
12
+
- pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja poklicnih pokojnin;
+
13
+
- sofinanciranje poklicnih pokojnin iz solidarnostnih rezerv;
11
·
- določbe o prenehanju članstva, mirovanju in zadržanju pravic;
14
·
- določbe o prenehanju članstva, mirovanju in zadržanju pravic;
12
·
- postopek obveščanja članov.
15
·
- postopek obveščanja članov.
13
−
(2) Pokojninski načrt in njegove spremembe na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev, imenovanih na predlog reprezentativnih predstavnikov sindikatov in delodajalcev v Ekonomsko socialnem svetu ter po predhodnem mnenju odbora sklada, odobri minister, pristojen za delo.
16
+
(2) Pokojninski načrt in njegove spremembe na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev, imenovanih na predlog reprezentativnih predstavnikov sindikatov in delodajalcev v Ekonomsko socialnem svetu ter po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odobri minister, pristojen za delo.
14
·
(3) Za odobritev pokojninskega načrta in njegove spremembe se smiselno uporabljajo določbe drugega, petega, sedmega, osmega in devetega odstavka 225. člena tega zakona.
17
·
(3) Za odobritev pokojninskega načrta in njegove spremembe se smiselno uporabljajo določbe drugega, petega, sedmega, osmega in devetega odstavka 225. člena tega zakona.
15
−
(4) Določbe pokojninskega načrta oziroma njegove spremembe začnejo veljati, ko jih odobri minister, pristojen za delo, upravljavec pa jih je dolžan uporabljati najprej po poteku 30 dni ter najkasneje v roku 90 dni od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta oziroma njegovih sprememb upravljavcu sklada. IV. poglavje: UPRAVLJANJE SKLADA OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
18
+
(4) Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja in njegove spremembe začnejo veljati, ko jih odobri minister, pristojen za delo. Uporabljati se začnejo najprej po poteku 30 dni ter najkasneje po poteku 90 dni od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta in njegovih sprememb upravljavcu sklada. Upravljavec sklada v osmih dneh od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta na svoji spletni strani objavi spremenjen pokojninski načrt in datum začetka uporabe. IV. poglavje: UPRAVLJANJE SKLADA OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
1
−
(1) Poklicno zavarovanje izvaja sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se lahko oblikuje izključno kot vzajemni pokojninski sklad, ob smiselni uporabi 295. člena tega zakona.
1
+
(1) Poklicno zavarovanje izvaja Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad ob smiselni uporabi 295. člena tega zakona.
2
−
(2) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom prispevkov poklicnega zavarovanja in ustvarjenimi z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno izključno kritju obveznosti do zavarovancev poklicnega zavarovanja.
2
+
(2) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom prispevkov poklicnega zavarovanja ter morebitnimi obrestmi od prispevkov, ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku, in ustvarjenimi z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno izplačilu obveznosti do zavarovancev-članov.
3
−
(3) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v lasti zavarovancev poklicnega zavarovanja, članov sklada.
3
+
(3) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v lasti zavarovancev-članov Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so na podlagi vplačanih prispevkov poklicnega zavarovanja in izplačil obveznosti do zavarovancev-članov lastniki sorazmernega dela premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
4
−
(4) Za potrebe izvajanja poklicnega zavarovanja sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja vzpostavi in obdeluje naslednje evidence:
4
+
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ni pravna oseba.
5
−
- evidenco zavarovancev;
5
+
(5) Premoženje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je razdeljeno na enake enote premoženja.
+
6
+
(6) Iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se izplačujejo poklicne pokojnine, tako da se ob vsakem izplačilu poklicne pokojnine izvede izplačilo delne odkupne vrednosti v višini mesečnega zneska poklicne pokojnine, določenega v skladu s petim odstavkom 204. člena tega zakona. Delna odkupna vrednost se izračuna glede na vrednost enot premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki velja po stanju na obračunski dan obdobja iz 209.b člena tega zakona, za katerega se izplača poklicna pokojnina.
+
7
+
(7) Za potrebe izvajanja poklicnega zavarovanja upravljavec sklada upravlja naslednje evidence:
+
8
+
- evidenco zavarovancev-članov;
6
·
- evidenco zavezancev za plačilo prispevkov;
9
·
- evidenco zavezancev za plačilo prispevkov;
7
−
- evidenco o obračunanih in plačanih prispevkih za poklicno zavarovanje.
10
+
- evidenco o obračunanih in plačanih prispevkih za poklicno zavarovanje;
8
−
(5) Evidenca zavarovancev vsebuje:
11
+
- evidenco uživalcev poklicnih pokojnin;
9
−
- osebne podatke: ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana ali enotno matično številko tujca, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, državljanstvo;
12
+
- evidenco o izplačilih poklicnih pokojnin.
10
−
- davčno številko;
13
+
(8) V evidenci zavarovancev-članov se obdelujejo naslednji osebni podatki:
11
−
- podatke o zaposlitvi: podjetje, delovno mesto;
14
+
- ime in priimek;
12
−
- podatke o pokojninski dobi;
15
+
- datum rojstva;
13
−
- številko dokumenta o sklenitvi zavarovanja;
16
+
- enotna matična številka občana ali enotna matična številka tujca;
14
−
- podatek o prispevni stopnji.
17
+
- naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
15
−
(6) Evidenca zavezancev za plačilo prispevkov vsebuje:
18
+
- državljanstvo;
+
19
+
- davčna številka;
+
20
+
- naziv delovnega mesta pri zavezancu;
+
21
+
- datum začetka in datum prenehanja dela na delovnem mestu iz prejšnje alineje ter datum začetka in datum prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri zavezancu;
+
22
+
- šifra delovnega mesta;
+
23
+
- ime in sedež zavezanca;
+
24
+
- registrska številka zavezanca;
+
25
+
- davčna številka zavezanca;
+
26
+
- matična številka zavezanca;
+
27
+
- delovni čas zavarovanca-člana in polni delovni čas zavezanca
+
28
+
- šifra dejavnosti;
+
29
+
- podatki o pokojninski dobi do vključitve v poklicno zavarovanje;
+
30
+
- številka dokumenta o sklenitvi zavarovanja;
+
31
+
- podatki o upravičencih za primer smrti (ime in priimek, naslov, enotna matična številka občana, davčna številka);
+
32
+
- podatki o začetku, prenehanju in vzroku mirovanja poklicnega zavarovanja.
+
33
+
(9) V evidenci zavezancev za plačilo prispevkov se obdelujejo naslednji podatki:
16
·
- ime in sedež;
34
·
- ime in sedež;
17
−
- registrsko številko;
35
+
- registrska številka;
18
−
- davčno številko.
36
+
- matična številka;
19
−
(7) Evidenca o obračunanih in plačanih prispevkih vsebuje:
37
+
- davčna številka;
20
−
- podatke o zavezancu za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka;
38
+
- podatki o delovnih mestih, na katerih je obvezno poklicno zavarovanje pri zavezancu (šifra, datum uvedbe in datum ukinitve delovnega mesta).
21
−
- podatke o zavarovancu iz petega odstavka tega člena;
39
+
(10) V evidenci o obračunanih in plačanih prispevkih se obdelujejo naslednji podatki:
+
40
+
- podatki o zavezancu za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka;
+
41
+
- podatki o zavarovancu-članu iz osmega odstavka tega člena;
+
42
+
- znesek osnove za obračun prispevka, obdobje, na katero se nanaša in datum izplačila plače in nadomestila;
22
·
- znesek obračunanega prispevka in višino prispevne stopnje;
43
·
- znesek obračunanega prispevka in višino prispevne stopnje;
23
−
- znesek vplačanega prispevka in razporeditev na osebni račun zavarovanca.
44
+
- znesek vplačanega prispevka, datum plačila in razporeditev na osebni račun zavarovanca-člana;
24
−
(8) Prijava v poklicno zavarovanje vsebuje:
45
+
- obdobje, na katero se nanaša obračun.
25
−
- osebne podatke delavca: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko, podatke o pokojninski dobi;
46
+
(11) V evidenci uživalcev poklicnih pokojnin se poleg podatkov iz osmega odstavka tega člena obdelujejo tudi naslednji podatki:
26
−
- podatke o zaposlitvi: delovno mesto, datum razporeditve;
47
+
- številka potrdila o pridobitvi pravic iz poklicnega zavarovanja;
27
−
- šifro delovnega mesta;
48
+
- zakonska podlaga za pridobitev pravice do poklicne pokojnine;
28
−
- ime in sedež delodajalca;
49
+
- obdobje prejemanja poklicne pokojnine;
29
−
- registrsko številko delodajalca;
50
+
- obdobja zadržanja izplačevanja poklicne pokojnine;
30
−
- davčno številko delodajalca;
51
+
- znesek poklicne pokojnine ob priznanju pravice.
31
−
- matično številko delodajalca;
52
+
(12) V evidenci o izplačilih poklicnih pokojnin se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obdelujejo tudi naslednji podatki:
32
−
- šifro dejavnosti.
53
+
- datum izplačila;
33
−
(9) Osebni podatki se zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, podatki, ki se nanašajo na delovno razmerje, se zbirajo na podlagi podatkov delodajalcev, podatki o pokojninski dobi se črpajo iz matične evidence pri zavodu, podatki za nadzor pravilnosti obračunanih prispevkov se pridobijo od davčnega organa.
54
+
- znesek izplačila in obdobje, na katero se nanaša;
34
−
(10) Za potrebe izplačevanja poklicnih pokojnin lahko upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz Centralnega registra prebivalstva pridobi podatke o živosti in zadnjem stalnem prebivališču prejemnikov poklicnih pokojnin. Podatki se pridobivajo mesečno na zahtevo upravljavca.
55
+
- znesek prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje;
35
−
(11) Zavod in upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko zbirata in izmenjujeta osebne podatke o zavarovancih za namen ugotovitve izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, določitve njene višine in njeno izplačevanje ter za namen informativnih izračunov iz tretjega odstavka 204. člena tega zakona.
56
+
- znesek stroškov izplačila;
36
−
(12) Podatki iz petega odstavka tega člena se hranijo 10 let po zadnjem izplačilu poklicne pokojnine ali odkupne vrednosti enot premoženja.
57
+
- podatki, potrebni za obračun in plačilo davčnih in drugih odtegljajev.
+
58
+
(13) Prijava v poklicno zavarovanje vsebuje podatke iz osmega odstavka tega člena.
+
59
+
(14) Upravljavec sklada zavarovancu-članu na podlagi prijave zavezanca v 15 dneh izda potrdilo o vključitvi v poklicno zavarovanje. Na podlagi vzpostavitve ali prenehanja mirovanja iz poklicnega zavarovanja iz enajstega odstavka 200. člena tega zakona in odjave iz trinajstega odstavka 200. člena tega zakona upravljavec v 15 dneh zavarovancu-članu izda potrdilo o vzpostavitvi ali prenehanju mirovanja poklicnega zavarovanja in potrdilo o prenehanju poklicnega zavarovanja.
+
60
+
(15) Upravljavec sklada pridobiva od:
+
61
+
- zavezanca: osebne podatke o zavarovancu, podatke, ki se nanašajo na delovno razmerje, podatke o obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje po posameznem zavarovancu, vključno s podatki o osnovah za obračun teh prispevkov, in o obdobju, na katero se nanaša obračun;
+
62
+
- zavoda: podatke o pokojninski dobi, podatke o prijavah v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in odjavah iz tega zavarovanja, podatke o osnovah za izračun pokojninske osnove ter spremembe teh podatkov, podatke za izvedbo postopkov iz 204. člena tega zakona in podatke o obdobjih uživanja nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
+
63
+
- ministrstva, pristojnega za starševsko varstvo: podatke o obdobjih uživanja nadomestil po predpisih o starševskem varstvu.
+
64
+
(16) Za potrebe izvajanja poklicnega zavarovanja lahko upravljavec sklada iz Centralnega registra prebivalstva pridobi podatek o tem, da oseba še živi, o stalnem prebivališču, začasnem prebivališču in smrti zavarovancev-članov in uživalcev poklicnih pokojnin.
+
65
+
(17) Zavod in upravljavec sklada lahko zbirata in izmenjujeta osebne podatke o zavarovancih-članih za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine ter določitev višine poklicne pokojnine in njeno izplačevanje, za informativne izračune iz 204. člena tega zakona ter za izvajanje zakonskih pooblastil in analiz, povezanih s poklicnim zavarovanjem.
+
66
+
(18) Podatke iz petnajstega, šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega člena upravljavec sklada pridobiva brez predhodne privolitve zavarovanca-člana in brezplačno.
+
67
+
(19) Podatki iz sedmega do dvanajstega odstavka tega člena se hranijo 10 let po zadnjem izplačilu poklicne pokojnine ali odkupne vrednosti enot premoženja in se nato izbrišejo.
+
68
+
(20) Upravljavec lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz tretje alineje petnajstega odstavka tega člena, šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega člena ter desetega odstavka 200. člena tega zakona.
+
69
+
(21) Upravljavec sklada na svoji spletni strani objavi podatke o zavezancih iz prve in tretje alineje devetega odstavka 209. člena tega zakona. V primerih postopkov iz petega odstavka 201. člena tega zakona upravljavec objavi podatke o zavezancih v roku 6 mesecev po zaključku vseh teh postopkov. V primeru postopkov iz 201.a člena tega zakona upravljavec objavi podatke o zavezancu v roku 30 dni po zaključku vsakega postopka.
+
70
+
(22) Upravljavec lahko podatke, pridobljene na podlagi desetega odstavka 200. člena tega zakona, uporabi tudi za izvajanje zakonskih pooblastil in analiz, povezanih s poklicnim zavarovanjem.
+
1
+
(1) Upravljavec sklada vodi osebne račune zavarovancev-članov Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
+
2
+
(2) Osebni račun zavarovanca-člana vsebuje podatke o posameznih vplačilih in izplačilih, skupni vrednosti privarčevanih sredstev ter podatek o zajamčeni vrednosti sredstev zavarovanca-člana.
+
3
+
(3) Za osebne račune zavarovanca-člana se smiselno uporablja podzakonski akt Agencije za trg vrednostnih papirjev iz tretjega odstavka 243. člena tega zakona.
+
1
+
(1) Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na zadnji delovni dan obračunskega obdobja (v nadaljnjem besedilu: obračunski dan) izračuna čisto vrednost sredstev in vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada na način, določen v tem členu.
+
2
+
(2) Čista vrednost sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se izračuna tako, da se od vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja odštejejo obveznosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter nerazporejene in razporejene solidarnostne rezerve.
+
3
+
(3) Vrednost enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je enaka čisti vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, deljeni s številom enot premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obtoku.
+
4
+
(4) Vrednost enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja po stanju na obračunski dan se izračuna po naslednji formuli: Pri čemer pomeni: t: obračunski dan t-1: predhodni obračunski dan S: sredstva Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja O: obveznosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja SRn: nerazporejene solidarnostne rezerve SRr: razporejene solidarnostne rezerve E: število enot Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obtoku
+
5
+
(5) Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je obdobje med dvema zaporednima obračunskima dnevoma.
+
6
+
(6) Za način izračuna čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, povprečne letne čiste vrednosti sredstev, vrednosti enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odkupne vrednosti premoženja in za pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosnosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se smiselno uporablja podzakonski akt iz petega odstavka 308. člena tega zakona.
+
1
+
(1) Upravljavec sklada izračuna vrednost sredstev zavarovanca-člana in zajamčeno vrednost sredstev zavarovanca- člana na način, določen v drugem ali tretjem odstavku tega člena.
+
2
+
(2) Vrednost sredstev zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je enaka zmnožku vrednosti enote premoženja in številu enot premoženja na osebnem računu zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, po stanju na obračunski dan.
+
3
+
(3) Zajamčena vrednost sredstev zavarovanca-člana je enaka vsoti njegovih čistih vplačil, povečanih za zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 312. člena tega zakona, in izplačil, od obračunskega dneva posameznega čistega vplačila ali izplačila do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev člana.
+
4
+
(4) Če je vrednost sredstev zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na obračunski dan nižja od zajamčene vrednosti njegovih sredstev, upravljavec sklada oblikuje rezervacije oziroma vzpostavi obveznosti v višini nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
+
5
+
(5) Rezervacije iz prejšnjega odstavka so enake vsoti vseh primanjkljajev vrednosti sredstev zavarovanca-člana in zajamčene vrednosti sredstev zavarovanca-člana na posamezni obračunski dan.
+
6
+
(6) V primeru izplačila odkupne vrednosti premoženja, katerega odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti sredstev zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, upravljavec sklada razliko med obema izplača v breme oblikovanih rezervacij iz prejšnjega odstavka.
+
7
+
(7) Rezervacije iz petega odstavka tega člena so predmet pregleda pooblaščenega revizorja, ki revidira računovodske izkaze Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Revizor pregleda te rezervacije po stanju na dan 31. decembra preteklega leta ter po stanju na dva naključna datuma v poslovnem letu.
1
·
(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v imenu in za račun zavarovancev-članov in drugih upravičencev upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Kapitalska družba), ločeno od svojega drugega premoženja.
1
·
(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v imenu in za račun zavarovancev-članov in drugih upravičencev upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Kapitalska družba), ločeno od svojega drugega premoženja.
2
·
(2) Storitve upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja obsegajo:
2
·
(2) Storitve upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja obsegajo:
3
−
(3) Kapitalska družba lahko po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pisno pooblasti drugo osebo, da v njenem imenu in za njen račun opravlja storitve iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka. Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko prenese upravljanje premoženja na pooblaščenca, ki je pod nadzorom pristojnega organa Republike Slovenije ali države članice EU in ima ustrezno dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja premoženja. V zvezi s prenosom opravljanja posamezne storitve upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na pooblaščenca se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje.
3
+
1. zbiranje prispevkov poklicnega zavarovanja, nadzor nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje in vodenje osebnih računov zavarovancev-članov;
4
·
2. upravljanje premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
4
·
2. upravljanje premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
5
·
3. administrativne storitve, povezane s poslovanjem Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
5
·
3. administrativne storitve, povezane s poslovanjem Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
6
·
- pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
6
·
- pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
7
·
- odnosi z zavarovanci-člani;
7
·
- odnosi z zavarovanci-člani;
8
·
- vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot premoženja;
8
·
- vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot premoženja;
9
·
- pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi predpisi;
9
·
- pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi predpisi;
10
·
- vodenje osebnih računov zavarovancev-članov;
10
·
- vodenje osebnih računov zavarovancev-članov;
11
·
- administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili;
11
·
- administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili;
12
·
- obračun in poravnave po pogodbah ter obveščanje zavarovancev-članov, delodajalcev in javnosti;
12
·
- obračun in poravnave po pogodbah ter obveščanje zavarovancev-članov, delodajalcev in javnosti;
13
·
- hrambo dokumentacije in vodenje evidenc iz 209. člena tega zakona;
13
·
- hrambo dokumentacije in vodenje evidenc iz 209. člena tega zakona;
14
·
- druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
14
·
- druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
15
·
4. izplačevanje odkupnih vrednosti enot premoženja;
15
·
4. izplačevanje odkupnih vrednosti enot premoženja;
16
·
5. izplačevanje poklicnih pokojnin in
16
·
5. izplačevanje poklicnih pokojnin in
17
·
6. oblikovanje solidarnostnih rezerv.
17
·
6. oblikovanje solidarnostnih rezerv.
18
·
(3) Kapitalska družba lahko po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pisno pooblasti drugo osebo, da v njenem imenu in za njen račun opravlja storitve iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka. Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko prenese upravljanje premoženja na pooblaščenca, ki je pod nadzorom pristojnega organa Republike Slovenije ali države članice EU in ima ustrezno dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja premoženja. V zvezi s prenosom opravljanja posamezne storitve upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na pooblaščenca se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje.
18
·
(3) Kapitalska družba lahko po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pisno pooblasti drugo osebo, da v njenem imenu in za njen račun opravlja storitve iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka. Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko prenese upravljanje premoženja na pooblaščenca, ki je pod nadzorom pristojnega organa Republike Slovenije ali države članice EU in ima ustrezno dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja premoženja. V zvezi s prenosom opravljanja posamezne storitve upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na pooblaščenca se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje.
19
·
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ima odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: odbor sklada).
19
·
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ima odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: odbor sklada).
20
·
(5) Odbor sklada je strokovni organ, ki ga sestavlja 12 članov, od tega pet predstavnikov zavarovancev na predlog reprezentativnih sindikatov v Ekonomsko socialnem svetu, trije predstavniki delodajalcev na predlog reprezentativnih predstavnikov delodajalcev v Ekonomsko socialnem svetu, ki financirajo pokojninski načrt in štirje predstavniki Vlade Republike Slovenije.
20
·
(5) Odbor sklada je strokovni organ, ki ga sestavlja 12 članov, od tega pet predstavnikov zavarovancev na predlog reprezentativnih sindikatov v Ekonomsko socialnem svetu, trije predstavniki delodajalcev na predlog reprezentativnih predstavnikov delodajalcev v Ekonomsko socialnem svetu, ki financirajo pokojninski načrt in štirje predstavniki Vlade Republike Slovenije.
21
·
(6) Odbor sklada spremlja poslovanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter nadzoruje delo upravljavca sklada in ob nalogah, opredeljenih v 294. členu tega zakona, daje predloge in oblikuje mnenje k spremembam pokojninskega načrta Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
21
·
(6) Odbor sklada spremlja poslovanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter nadzoruje delo upravljavca sklada in ob nalogah, opredeljenih v 294. členu tega zakona, daje predloge in oblikuje mnenje k spremembam pokojninskega načrta Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
22
·
(7) Za odbor sklada se uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 293. člena tega zakona.
22
·
(7) Za odbor sklada se uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 293. člena tega zakona.
1
−
(1) Delodajalec je dolžan obveščati upravljavca sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja o vsaki novi zaposlitvi in prerazporeditvi delavca na delovno mesto, za katero je dolžan skleniti poklicno zavarovanje po tem zakonu. V primeru, da je bil sklad o tem obveščen z zamudo, je delodajalec dolžan poravnati zaostale prispevke skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva razporeditve delavca. Delodajalec je dolžan poravnati zaostale prispevke skupaj z zamudnimi obrestmi tudi v primeru, ko prispevkov ni poravnal v roku, določenem za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje. Ne glede na prejšnji stavek, delodajalec ni dolžan plačevati prispevkov za zavarovanca za obdobje, ko se le temu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu, nadomestilo plače izplačuje v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja oziroma zavarovanja za starševsko varstvo. V tem obdobju obvezno dodatno zavarovanje miruje.
1
+
(1) Delodajalec je dolžan obveščati upravljavca sklada o vsaki novi zaposlitvi in prerazporeditvi delavca na delovno mesto, za katero je dolžan skleniti poklicno zavarovanje po tem zakonu. V primeru, da je bil Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja o tem obveščen z zamudo, je delodajalec dolžan poravnati zaostale prispevke skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva razporeditve delavca. Delodajalec je dolžan poravnati zaostale prispevke skupaj z zamudnimi obrestmi tudi v primeru, ko prispevkov ni poravnal v roku, določenem za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje.
2
−
(2) Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja zavarovancu najkasneje do 31. januarja tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta, izda potrdilo o stanju na osebnem računu zavarovanca in podatke o vseh vplačilih v pokojninski sklad v preteklem letu.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek delodajalec ni dolžan plačevati prispevkov za zavarovanca-člana za obdobje, ko poklicno zavarovanje miruje v skladu z enajstim odstavkom 200. člena tega zakona.
3
−
(3) Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja delodajalcu, ki financira pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, do 31. januarja tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta, predloži potrdilo o obračunu vseh vplačil v tem letu, ki jih je financiral delodajalec.
3
+
(3) Upravljavec sklada zavarovancu-članu najkasneje do 31. januarja tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta, izda potrdilo o stanju na osebnem računu zavarovanca-člana in podatke o vseh vplačilih in izplačilih iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v preteklem letu.
4
−
(4) Šteje se, da je obveznost iz drugega in tretjega odstavka tega člena izpolnjena, če upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja zavarovancem omogoči elektronski sistem obveščanja v obliki elektronskega predala ali na način, da omogoči dostop do osebnega portala na podlagi uporabniškega imena in gesla. Na zahtevo zavarovanca, je upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja dolžan izdati tudi pisno potrdilo o številu enot premoženja, ki je legitimacijski papir za uveljavljanje pravic iz dodatnega zavarovanja.
4
+
(4) Potrdilo o stanju na osebnem računu zavarovanca-člana vsebuje najmanj naslednje podatke:
5
−
(5) Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja zavarovanca in delodajalca najkasneje do 15. junija tekočega leta obvesti o vsebini revidiranega letnega poročila oziroma povzetka letnega poročila za preteklo poslovno leto na enak način, kot je navedeno v prejšnjem odstavku tega člena.
5
+
1. podatke o Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
+
6
+
- ime sklada;
+
7
+
- ime in sedež upravljavca;
+
8
+
2. podatke o zavarovancu-članu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
+
9
+
- ime in priimek;
+
10
+
- naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, pošta, kraj, država);
+
11
+
- davčno številko;
+
12
+
- oznako pokojninskega načrta;
+
13
+
- številko dokumenta o pristopu, številko police ali številko obvestila o vključitvi v zavarovanje;
+
14
+
3. podatke, vpisane na osebnem računu zavarovanca-člana po stanju na dan 31. decembra posameznega leta:
+
15
+
- skupni znesek vplačil;
+
16
+
- skupni znesek vstopnih stroškov;
+
17
+
- znesek izplačane odkupne vrednosti;
+
18
+
- skupno vrednost privarčevanih sredstev;
+
19
+
- podatek o zajamčeni vrednosti sredstev zavarovanca-člana po stanju na zadnji obračunski dan koledarskega leta;
+
20
+
4. podatke o vplačilih v koledarskem letu:
+
21
+
- datum vplačila;
+
22
+
- znesek vplačila;
+
23
+
- podatke o vplačniku;
+
24
+
- znesek vstopnih stroškov;
+
25
+
- skupni znesek vplačil;
+
26
+
- skupni znesek vstopnih stroškov;
+
27
+
5. podatke o donosnosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za zadnje koledarsko leto, za zadnja tri koledarska leta in za zadnjih pet koledarskih let. Podatki se navedejo v odstotkih na dve decimalni mesti natančno. Upravljavec sklada ne sme navajati donosnosti za obdobja, krajša od navedenih v prvem stavku te točke.
+
28
+
(5) Upravljavec sklada zavezancu, ki financira pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, do 31. januarja tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta, predloži potrdilo o obračunu vseh vplačil v tem letu, ki jih je financiral zavezanec.
+
29
+
(6) Potrdilo o vplačilih, ki jih je financiral zavezanec, vsebuje najmanj naslednje podatke:
+
30
+
1. podatke o Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
+
31
+
- ime sklada;
+
32
+
- ime in sedež upravljavca;
+
33
+
2. podatke o zavezancu:
+
34
+
- firmo oziroma ime;
+
35
+
- sedež;
+
36
+
- davčno številko;
+
37
+
3. podatke o posameznih vplačilih v koledarskem letu:
+
38
+
- datum vplačila;
+
39
+
- znesek vplačila;
+
40
+
- znesek vstopnih stroškov pri vplačilu.
+
41
+
(7) Upravljavec sklada najkasneje do 15. junija tekočega leta obvesti zavarovanca-člana in zavezanca o vsebini revidiranega letnega poročila ali povzetka letnega poročila za preteklo poslovno leto na način iz prejšnjega odstavka.
+
42
+
(8) Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za zavezance, ki opravljajo samostojno pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.
+
43
+
(9) Upravljavec sklada je ne glede na tretji odstavek tega člena dolžan zavarovancu-članu na njegovo zahtevo razkriti podatke o obračunanih in plačanih prispevkih za poklicno zavarovanje za posamezni mesec.
+
44
+
(10) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino potrdila o stanju na osebnem računu in potrdila o vplačilih, ki jih je financiral zavezanec.
1
−
Če v tem delu zakona ni določeno drugače, se za poslovanje sklada smiselno uporabljajo naslednje določbe dvanajstega dela tega zakona: drugi odstavek 217. člena, 237. člen, 243. člen, drugi odstavek 244. člena, 250. do 253. člen, drugi odstavek 254. člena, 259. člen, 261. člen, 262. člen, prvi, četrti in peti odstavek 263. člena, 264. do 267. člen, 269. do 295. člen, 302. člen, 304. člen, 305. člen, 308. do 310. člen, 313. člen, 350. člen, 352. do 354. člen in 358. do 376. člen.
1
+
Za poklicno zavarovanje in sklad se smiselno uporabljajo naslednje določbe Dvanajstega dela tega zakona: drugi odstavek 217. člena, 237. člen, drugi odstavek 244. člena, 250. člen, 253. člen, drugi odstavek 254. člena, 259. člen, 261. do 267. člen, 269. do 295. člen, 302. člen, 304. člen, 305. do 307. člen, 309. člen, 310. člen, 350. člen, 352. do 354. člen, 358. do 376. člen in 377.b do 377.g člen.
1
−
(1) Upravljavec je upravičen do povračila vstopnih in izstopnih stroškov ter do letne provizije za upravljanje pokojninskega sklada v višini, določeni v pokojninskem načrtu pokojninskega sklada.
1
+
(1) Upravljavec sklada je upravičen do povračila vstopnih in izstopnih stroškov ter do letne provizije za upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini, določeni v pokojninskem načrtu tega sklada.
2
−
(2) Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska vplačila in ne smejo znašati več kot 2,5 %.
2
+
(2) Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska vplačila in ne smejo znašati več kot 2,5 %.
3
−
(3) Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska izplačila in ne smejo znašati več kot 0,5 %.
3
+
(3) Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska izplačila in ne smejo znašati več kot 0,5 %.
4
−
(4) Letna provizija za upravljanje pokojninskega sklada se določi v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada v skladu z določbami 308. člena tega zakona in upoštevaje naložbeno politiko pokojninskega sklada ne sme znašati več kot 1,0 %. DVANAJSTI DEL DODATNO ZAVAROVANJE I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
4
+
(4) Letna provizija za upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se določi v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev tega sklada v skladu z določbami 209.b člena tega zakona in upoštevaje naložbeno politiko tega sklada ne sme znašati več kot 1 %. Pri določitvi višine upravljavske provizije se upošteva višina čiste vrednosti sredstev.
+
1
+
(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oblikuje solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem- članom, ki so izpolnili pogoje iz prvega ali tretjega odstavka 204. člena tega zakona vendar sredstva na njihovih osebnih računih ne zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine v skladu s petim odstavkom 204. člena tega zakona in izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje iz solidarnostnih rezerv v skladu z 213.č členom tega zakona.
+
2
+
(2) Solidarnostne rezerve so sestavljene iz dveh delov, in sicer iz:
+
3
+
- nerazporejenih solidarnostnih rezerv in
+
4
+
- razporejenih solidarnostnih rezerv.
+
5
+
(3) Nerazporejene solidarnostne rezerve so namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki se bodo poklicno upokojili v prihodnosti.
+
6
+
(4) Razporejene solidarnostne rezerve so namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so se že poklicno upokojili in izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv.
+
7
+
(5) Sredstva, nabrana v solidarnostnih rezervah, so v skupni lasti zavarovancev-članov.
+
1
+
(1) Nerazporejene solidarnostne rezerve se oblikujejo, dokler z zadnjim zneskom ne dosežejo ali presežejo deleža čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je določen v pokojninskem načrtu. Nerazporejene solidarnostne rezerve lahko znašajo največ 1,8 % čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
+
2
+
(2) Upravljavec sklada mora v vsakem obračunskem obdobju, v katerem se oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve, izračunati znesek, ki predstavlja razliko med zajamčeno vrednostjo sredstev zavarovancev-članov, izračunano z upoštevanjem zajamčene donosnosti, za katero jamči upravljavec v obdobjih, ko se nerazporejene solidarnostne rezerve ne oblikujejo in zajamčeno vrednostjo sredstev zavarovancev-članov, izračunano z upoštevanjem minimalne zajamčene donosnosti. Osnova za izračun je skupni znesek zajamčenih vrednosti sredstev vseh zavarovancev-članov na obračunski dan predhodnega obračunskega obdobja. Za izračunani znesek iz prvega stavka se v tem obračunskem obdobju oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve iz prenesenega čistega poslovnega izida.
+
3
+
(3) V primeru iz prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka 206. člena tega zakona, ko zavarovanec-član ali upravičenec zahteva enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu, upravljavec sklada obračuna 10 % vrednosti od zneska izplačila. Ta znesek se odvede v nerazporejene solidarnostne rezerve. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja.
+
4
+
(4) Ko nerazporejene solidarnostne rezerve dosežejo delež čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka, upravljavec preneha z njihovim oblikovanjem, ponovno pa jih začne oblikovati v prvem naslednjem obračunskem obdobju, ki sledi obračunskemu obdobju, v katerem nerazporejene solidarnostne rezerve ne dosegajo več deleža čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka.
+
5
+
(5) Obračunsko obdobje in obračunski dan imata pomen, kot je določen v 209.b členu tega zakona.
+
6
+
(6) Razporejene solidarnostne rezerve se oblikujejo v višini zneskov, ki so potrebni za sofinanciranje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so že uveljavili pravico do poklicne pokojnine (primanjkljaj) in so v skladu z 213.č členom tega zakona upravičeni do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv.
+
7
+
(7) Upravljavec odvede zneske iz nerazporejenih solidarnostnih rezerv v višini primanjkljaja za posameznega zavarovanca-člana v razporejene solidarnostne rezerve v istem obračunskem obdobju, kot se temu zavarovancu-članu začne izplačevati poklicno pokojnino. Upravljavec v primeru zakonskih sprememb, ki vplivajo na izračun potrebnih sredstev za izplačevanje poklicne pokojnine, oblikuje dodatne razporejene solidarnostne rezerve za posameznega zavarovanca tudi po začetku izplačevanja poklicne pokojnine.
+
8
+
(8) Za namen oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv se uporabijo tudi zastarana vplačila zavezancev, ki jih ni bilo mogoče razporediti in konvertirati. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja.
+
9
+
(9) Za namen oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv se uporabijo tudi zastarana sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana, do izplačila katerih so bili upravičeni dediči ali upravičenci za primer smrti na podlagi četrtega in petega odstavka 206. člena tega zakona. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja.
+
1
+
(1) Nerazporejene solidarnostne rezerve se smejo uporabiti samo tako, da se odvedejo v razporejene solidarnostne rezerve v skladu z osmim odstavkom prejšnjega člena.
+
2
+
(2) Razporejene solidarnostne rezerve se smejo uporabiti samo za namen sofinanciranja poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so že uveljavili pravico do poklicne pokojnine in so upravičeni do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv. Razporejene solidarnostne rezerve za posameznega zavarovanca se začnejo uporabljati šele potem, ko so za namen izplačevanja poklicne pokojnine porabljena vsa sredstva na njegovem osebnem računu. Poklicna pokojnina se v tem primeru zavarovancu-članu izplačuje neposredno iz razporejenih solidarnostnih rezerv.
+
3
+
(3) Če po zaključku obdobja prejemanja poklicne pokojnine za posameznega zavarovanca ostane med razporejenimi solidarnostnimi rezervami presežek sredstev, se ta presežek sprosti tako, da se odvede nazaj v nerazporejene solidarnostne rezerve. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka 213.b člena ne velja. 213.č člen (upravičenci do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv)
+
4
+
(1) Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv je upravičen zavarovanec-član, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine iz prvega ali tretjega odstavka 204. člena tega zakona, razen pogoja zadostnosti sredstev na osebnem računu, in je bil vključen v poklicno zavarovanje ali v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 najmanj 17 let.
+
5
+
(2) Zavarovanec-član iz prejšnjega odstavka je upravičen do sofinanciranja poklicne pokojnine v takšni višini, da se mu skupaj s sredstvi na njegovem osebnem računu zagotovi najnižja poklicna pokojnina.
+
6
+
(3) Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv so zavarovanci-člani upravičeni le do višine iz prejšnjega odstavka in če sredstva nerazporejenih solidarnostnih rezerv zadostujejo za pokritje obveznosti.
+
7
+
(4) Do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv niso upravičeni zavarovanci-člani, ki so na podlagi posameznih zakonov upravičeni do višjih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja, ki niso v skladu s tem zakonom. DVANAJSTI DEL DODATNO ZAVAROVANJE I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
1
−
(1) Dodatno zavarovanje pomeni po tem zakonu zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: člani), z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali s tem zakonom, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge, v tem zakonu določene pravice. Zaposleni pri delodajalcu, ki lahko v skladu s predpisi o urejanju trga dela opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, se lahko vključijo v kolektivno zavarovanje pri delodajalcu ali pri uporabniku.
1
+
(1) Dodatno zavarovanje pomeni po tem zakonu zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: člani), z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali s tem zakonom, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge, v tem zakonu določene pravice.
+
2
+
(2) Kolektivno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: kolektivno zavarovanje). V kolektivno zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Zaposleni pri delodajalcu, ki lahko v skladu s predpisi o urejanju trga dela opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, se lahko vključijo v kolektivno zavarovanje pri delodajalcu ali pri uporabniku.
2
·
(3) Individualno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik iz 215. člena tega zakona, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije (v nadaljnjem besedilu: individualno zavarovanje).
3
·
(3) Individualno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik iz 215. člena tega zakona, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije (v nadaljnjem besedilu: individualno zavarovanje).
3
·
(4) Določbe tega dela se smiselno uporabljajo tudi za:
4
·
(4) Določbe tega dela se smiselno uporabljajo tudi za:
4
·
- krovni pokojninski sklad, ustanovljen po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZKDPZ), če ni v ZKDPZ ali v Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04, 43/06 - ZKolP, 66/07, 103/09, 11/12 in 18/16) določeno drugače;
5
·
- krovni pokojninski sklad, ustanovljen po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZKDPZ), če ni v ZKDPZ ali v Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04, 43/06 - ZKolP, 66/07, 103/09, 11/12 in 18/16) določeno drugače;
5
·
- sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obsegu, kot ga določa 212. člen zakona;
6
·
- sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obsegu, kot ga določa 212. člen zakona;
6
·
- prvi pokojninski sklad, ustanovljen na podlagi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 50/99, 26/05 - uradno prečiščeno besedilo in 85/09; v nadaljnjem besedilu: ZPISPID), če v ZPSPID ni določeno drugače, pri čemer se po uveljavitvi tega zakona v primeru nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev neposredno uporablja določila 313. člena tega zakona.
7
·
- prvi pokojninski sklad, ustanovljen na podlagi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 50/99, 26/05 - uradno prečiščeno besedilo in 85/09; v nadaljnjem besedilu: ZPISPID), če v ZPSPID ni določeno drugače, pri čemer se po uveljavitvi tega zakona v primeru nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev neposredno uporablja določila 313. člena tega zakona.
1
·
(1) Sredstva iz naslova dodatnega zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskem skladu, oblikovanem po tem zakonu.
1
·
(1) Sredstva iz naslova dodatnega zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskem skladu, oblikovanem po tem zakonu.
2
·
(2) Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot:
2
·
(2) Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot:
3
·
- vzajemni pokojninski sklad;
3
·
- vzajemni pokojninski sklad;
4
·
- krovni pokojninski sklad ali
4
·
- krovni pokojninski sklad ali
5
·
- kritni sklad.
5
·
- kritni sklad.
6
·
(3) Noben drug subjekt, razen pokojninskih skladov iz prejšnjega odstavka ter subjektov iz 327. člena tega zakona, ne sme zbirati denarnih sredstev, posredovati pri zbiranju ali kako drugače zagotavljati pogojev za zbiranje denarnih sredstev za namene dodatnega zavarovanja po tem zakonu.
6
·
(3) Noben drug subjekt, razen pokojninskih skladov iz prejšnjega odstavka ter subjektov iz 327. člena tega zakona, ne sme zbirati denarnih sredstev, posredovati pri zbiranju ali kako drugače zagotavljati pogojev za zbiranje denarnih sredstev za namene dodatnega zavarovanja po tem zakonu.
+
7
+
(4) Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje pokojninskega sklada v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem pokojninskega sklada šteje za premoženje članov in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.
1
·
(1) Ne glede na določbe 219. in 220. člena tega zakona lahko član kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
1
·
(1) Ne glede na določbe 219. in 220. člena tega zakona lahko član kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
2
·
- če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
2
·
- če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
3
−
- če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 eurov.
3
+
- če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 12.000 eurov.
4
·
(2) Odkupna vrednost iz prejšnjega odstavka se izračuna in izplača v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
4
·
(2) Odkupna vrednost iz prejšnjega odstavka se izračuna in izplača v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
5
·
(3) Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku, v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
5
·
(3) Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku, v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
6
·
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima oseba, ki jo je član imenoval za upravičenca v primeru smrti, v primeru, ko dodatno zavarovanje preneha zaradi smrti zavarovanca dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo pravic iz tega zavarovanja, pravico zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada, da ji izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti premoženja, vpisanega na osebnem računu člana, ne glede na višino premoženja, v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
6
·
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima oseba, ki jo je član imenoval za upravičenca v primeru smrti, v primeru, ko dodatno zavarovanje preneha zaradi smrti zavarovanca dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo pravic iz tega zavarovanja, pravico zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada, da ji izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti premoženja, vpisanega na osebnem računu člana, ne glede na višino premoženja, v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
7
·
(5) Če član ni navedel upravičenca za primer smrti, preide pravica zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka na dediče člana. Upravljavec izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti, ko zahtevo iz prejšnjega odstavka podajo upravičenci za primer smrti ali dediči člana. Dediči so v primeru vložitve zahteve dolžni vlogi priložiti pravnomočni sklep o dedovanju.
7
·
(5) Če član ni navedel upravičenca za primer smrti, preide pravica zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka na dediče člana. Upravljavec izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti, ko zahtevo iz prejšnjega odstavka podajo upravičenci za primer smrti ali dediči člana. Dediči so v primeru vložitve zahteve dolžni vlogi priložiti pravnomočni sklep o dedovanju.
8
−
(6) Znesek iz druge alineje prvega odstavka tega člena se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. III. poglavje: VZPOSTAVITEV DODATNEGA ZAVAROVANJA
8
+
(6) Ne glede na določbe tega člena lahko v primeru smrti člana oseba, ki je vključena v dodatno zavarovanje in je upravičenec za primer smrti ali dedič umrlega člana, od upravljavca zahteva prenos pripadajočih sredstev na njen osebni račun dodatnega pokojninskega zavarovanja. Dedič vlogi priloži pravnomočni sklep o dedovanju.
+
9
+
(7) Za prenos sredstev umrlega člana iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe prvega, četrtega in petega odstavka 248. člena tega zakona.
+
10
+
(8) Znesek iz druge alineje prvega odstavka tega člena se valorizira s koeficientom rasti povprečne mesečne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji od januarja do oktobra leta pred letom, za katero se opravi valorizacija, glede na enako obdobje predhodnega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Višina valoriziranega zneska iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za delo.
+
11
+
(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko član kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
+
12
+
- če je uveljavil invalidsko pokojnino, ali
+
13
+
- če je zbolel za hudo boleznijo, ki je neozdravljiva, ali se je huje poškodoval, in mu zdravniki napovedujejo le še kratko obdobje življenja.
+
14
+
(10) O upravičenosti do izplačila iz prejšnjega odstavka odloča upravljavec pokojninskega sklada na podlagi dokončne odločbe o priznani pravici do invalidske pokojnine ali na podlagi mnenja zdravnika člana kolektivnega zavarovanja. III. poglavje: VZPOSTAVITEV DODATNEGA ZAVAROVANJA
9
·
1. Pokojninski načrti
15
·
1. Pokojninski načrti
1
·
(1) Pokojninski načrt predstavlja splošne pogoje zavarovanja in zagotavlja dodatno zavarovanje z namenom pridobitve pravice do:
1
·
(1) Pokojninski načrt predstavlja splošne pogoje zavarovanja in zagotavlja dodatno zavarovanje z namenom pridobitve pravice do:
2
·
- dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona in
2
·
- dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona in
3
−
- predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona. Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente določa, da so zavarovanci udeleženi pri dobičku iz poslovanja kritnega sklada, ki ga za izplačevanje pokojninskih rent oblikuje izvajalec tega pokojninskega načrta.
3
+
- predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona.
+
4
+
(2) Za osebo, ki je vključena v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, se lahko sočasno vplačujejo premije dodatnega zavarovanja samo po enem pokojninskem načrtu kolektivnega zavarovanja, ki izpolnjuje pogoje iz 225. člena tega zakona.
4
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko osebo, ki je sklenila pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, vključi v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in se zanjo vplačujejo premije dodatnega zavarovanja pri vsakem izmed delodajalcev, pri katerem je zaposlena za krajši delovni čas.
5
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko osebo, ki je sklenila pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, vključi v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in se zanjo vplačujejo premije dodatnega zavarovanja pri vsakem izmed delodajalcev, pri katerem je zaposlena za krajši delovni čas.
5
·
(4) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente določa pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent iz dodatnega zavarovanja. Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente določa, da so zavarovanci udeleženi pri dobičku iz poslovanja kritnega sklada, ki ga za izplačevanje pokojninskih rent oblikuje izvajalec tega pokojninskega načrta.
6
·
(4) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente določa pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent iz dodatnega zavarovanja. Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente določa, da so zavarovanci udeleženi pri dobičku iz poslovanja kritnega sklada, ki ga za izplačevanje pokojninskih rent oblikuje izvajalec tega pokojninskega načrta.
1
−
(1) Pokojninspripis dobička ter načrt vsebuje:
1
+
(1) Pokojninski načrt vsebuje:
2
·
- opredelitev, ali gre za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko življenjskega cikla ali za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti;
2
·
- opredelitev, ali gre za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko življenjskega cikla ali za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti;
3
·
- opredelitev višine zajamčene donosnosti, ki jo zagotavlja upravljavec pokojninskega sklada;
3
·
- opredelitev višine zajamčene donosnosti, ki jo zagotavlja upravljavec pokojninskega sklada;
4
·
- opredelitev oblike pokojninskega sklada, preko katerega se izvaja pokojninski načrt;
4
·
- opredelitev oblike pokojninskega sklada, preko katerega se izvaja pokojninski načrt;
5
·
- opredelitev, ali je pokojninski načrt namenjen individualnemu ali kolektivnemu zavarovanju;
5
·
- opredelitev, ali je pokojninski načrt namenjen individualnemu ali kolektivnemu zavarovanju;
6
·
- pogoje za vključitev v kolektivno ali individualno zavarovanje;
6
·
- pogoje za vključitev v kolektivno ali individualno zavarovanje;
7
·
- pogoje za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice do dodatne pokojnine ali predčasne dodatne pokojnine in pravice člana ali upravičencev v takšnih primerih;
7
·
- pogoje za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice do dodatne pokojnine ali predčasne dodatne pokojnine in pravice člana ali upravičencev v takšnih primerih;
8
·
- pogoje za pridobitev pravice do dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine;
8
·
- pogoje za pridobitev pravice do dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine;
9
·
- določbo, da upravljavec sklenitve dodatnega zavarovanja ne pogojuje z izplačevanjem pokojninske rente;
9
·
- določbo, da upravljavec sklenitve dodatnega zavarovanja ne pogojuje z izplačevanjem pokojninske rente;
10
·
- postopek uveljavitve dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente;
10
·
- postopek uveljavitve dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente;
11
·
- naziv pokojninskega sklada in upravljavca sklada;
11
·
- naziv pokojninskega sklada in upravljavca sklada;
12
·
- pogoje za sklenitev dogovora o mirovanju dodatnega zavarovanja.
12
·
- pogoje za sklenitev dogovora o mirovanju dodatnega zavarovanja.
13
·
(2) Za izplačevanje pokojninske rente, kot je urejena v drugem odstavku 340. člena tega zakona in ki se izplačuje v skladu z določbami drugega odstavka 348. člena tega zakona, izplačevalec iz prvega odstavka 348. člena tega zakona oblikuje pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, ki določa način izračunavanja pokojninske rente in pripis dobička ter je odobren v skladu z določbami 225. člena tega zakona.
13
·
(2) Za izplačevanje pokojninske rente, kot je urejena v drugem odstavku 340. člena tega zakona in ki se izplačuje v skladu z določbami drugega odstavka 348. člena tega zakona, izplačevalec iz prvega odstavka 348. člena tega zakona oblikuje pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, ki določa način izračunavanja pokojninske rente in pripis dobička ter je odobren v skladu z določbami 225. člena tega zakona.
1
·
(1) Pokojninski načrt se oblikuje v skladu s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo kot pogodbeni stranki skleneta delodajalec in pri njem zaposleni delavci. Pokojninski načrt se lahko oblikuje tudi tako, da predstavlja del kolektivne pogodbe.
1
·
(1) Pokojninski načrt se oblikuje v skladu s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo kot pogodbeni stranki skleneta delodajalec in pri njem zaposleni delavci. Pokojninski načrt se lahko oblikuje tudi tako, da predstavlja del kolektivne pogodbe.
2
·
(2) Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali določbe kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivno dodatno zavarovanje, vsebuje zlasti:
2
·
(2) Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali določbe kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivno dodatno zavarovanje, vsebuje zlasti:
3
·
- pogoje za vključitev v pokojninski načrt;
3
·
- pogoje za vključitev v pokojninski načrt;
4
·
- višino vplačila ali način izračuna višine vplačila;
4
·
- višino vplačila ali način izračuna višine vplačila;
5
·
- način in roke za financiranje vplačil ter pravne posledice, če vplačila niso izvedena;
5
·
- način in roke za financiranje vplačil ter pravne posledice, če vplačila niso izvedena;
6
·
- višino vplačila v primeru dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, v primeru dopolnilnega dela ter v času prejemanja nadomestil;
6
·
- višino vplačila v primeru dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, v primeru dopolnilnega dela ter v času prejemanja nadomestil;
7
−
- določbo, kdo bo v skladu s pokojninskim načrtom upravljal pokojninski sklad, ki se oblikuje s to pogodbo;
7
+
- določbo, kdo bo v skladu s pokojninskim načrtom upravljal pokojninski sklad;
8
·
- posledice prenehanja zaposlitve pri delodajalcu;
8
·
- posledice prenehanja zaposlitve pri delodajalcu;
9
·
- razloge in pogoje za prenehanje pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja;
9
·
- razloge in pogoje za prenehanje pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja;
10
·
- stroške, ki jih zaračunava upravljavec, določene s pogodbo iz prejšnjega člena.
10
·
- stroške, ki jih zaračunava upravljavec, določene s pogodbo iz prejšnjega člena.
11
·
(3) Delodajalec, ki oblikuje pokojninski načrt, omogoči zaposlenim vključitev v kolektivno dodatno zavarovanje, ki članu zagotavlja tudi izbiro sklada z zajamčeno donosnostjo v skladu s 312. ali 325. členom tega zakona.
11
·
(3) Delodajalec, ki oblikuje pokojninski načrt, omogoči zaposlenim vključitev v kolektivno dodatno zavarovanje, ki članu zagotavlja tudi izbiro sklada z zajamčeno donosnostjo v skladu s 312. ali 325. členom tega zakona.
1
·
(1) V imenu zaposlenih odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta reprezentativni sindikat pri delodajalcu.
1
·
(1) V imenu zaposlenih odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta reprezentativni sindikat pri delodajalcu.
2
·
(2) Če v družbi ni reprezentativnega sindikata, odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta svet delavcev, organiziran v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
2
·
(2) Če v družbi ni reprezentativnega sindikata, odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta svet delavcev, organiziran v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
3
·
(3) Če v družbi ni reprezentativnega sindikata in ne sveta delavcev, odločajo o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta zaposleni neposredno na zboru delavcev ali s posebno pisno izjavo.
3
·
(3) Če v družbi ni reprezentativnega sindikata in ne sveta delavcev, odločajo o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta zaposleni neposredno na zboru delavcev ali s posebno pisno izjavo.
4
·
(4) Sklep o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta je sprejet z večino glasov vseh zaposlenih. Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta je s strani zaposlenih sklenjena, ko je sprejet sklep o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta s predpisano večino.
4
·
(4) Sklep o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta je sprejet z večino glasov vseh zaposlenih. Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta je s strani zaposlenih sklenjena, ko je sprejet sklep o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta s predpisano večino.
+
5
+
(5) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena velja za mikro družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, da je pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta sklenjena, ko je sprejet sklep poslovodstva družbe o oblikovanju pokojninskega načrta. Sklep poslovodstva vsebuje sestavine iz drugega odstavka 234. člena tega zakona.
1
·
(1) Zaposleni se vključi v pokojninski načrt z dnem vplačila v pokojninski sklad, na podlagi pokojninskega načrta delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt, razen v primeru iz četrtega in sedmega odstavka 233. člena tega zakona. Začetek kolektivnega dodatnega zavarovanja je prvi dan meseca, za katerega je bilo vplačilo izvedeno.
1
·
(1) Zaposleni se vključi v pokojninski načrt z dnem vplačila v pokojninski sklad, na podlagi pokojninskega načrta delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt, razen v primeru iz četrtega in sedmega odstavka 233. člena tega zakona. Začetek kolektivnega dodatnega zavarovanja je prvi dan meseca, za katerega je bilo vplačilo izvedeno.
2
·
(2) Delodajalec je dolžan upravljavcu pokojninskega sklada vsaj 30 dni pred vplačilom prve premije posredovati osebne podatke zaposlenih, ki se vključujejo v pokojninski načrt.
2
·
(2) Delodajalec je dolžan upravljavcu pokojninskega sklada vsaj 30 dni pred vplačilom prve premije posredovati osebne podatke zaposlenih, ki se vključujejo v pokojninski načrt.
3
·
(3) Upravljavec v 15 dneh pred prvim vplačilom v pokojninski sklad članu izda obvestilo o vključitvi. Obvestilu priloži:
3
·
(3) Upravljavec v 15 dneh pred prvim vplačilom v pokojninski sklad članu izda obvestilo o vključitvi. Obvestilu priloži:
4
−
- pokojninski načrt; Član lahko, po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj takšne odločitve, enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki je namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, ki ji član pripada, kar pa ne velja za člane v najstarejši starostni skupini.
4
+
- pokojninski načrt;
+
5
+
- izjavo o naložbeni politiki;
5
·
- pravila upravljanja pokojninskega sklada.
6
·
- pravila upravljanja pokojninskega sklada.
6
·
(4) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali zavarovalnica ali pokojninska družba, ki dodatno zavarovanje izvaja prek kritnih skladov z različnimi naložbenimi politikami, člana vključi v podsklad ali kritni sklad ustrezno starostni skupini tega člana. Hkrati z obvestilom o vključitvi se člana obvesti o možnosti izbire med posameznimi podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami.
7
·
(4) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali zavarovalnica ali pokojninska družba, ki dodatno zavarovanje izvaja prek kritnih skladov z različnimi naložbenimi politikami, člana vključi v podsklad ali kritni sklad ustrezno starostni skupini tega člana. Hkrati z obvestilom o vključitvi se člana obvesti o možnosti izbire med posameznimi podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami.
7
·
(5) Član ima pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad v okviru krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini tega člana, ali podsklad ali kritni sklad, ki izvaja manj agresivno naložbeno politiko kot podsklad ali kritni sklad, ki ustreza starostni skupini tega člana. Član lahko, po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj takšne odločitve, enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki je namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, ki ji član pripada, kar pa ne velja za člane v najstarejši starostni skupini.
8
·
(5) Član ima pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad v okviru krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini tega člana, ali podsklad ali kritni sklad, ki izvaja manj agresivno naložbeno politiko kot podsklad ali kritni sklad, ki ustreza starostni skupini tega člana. Član lahko, po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj takšne odločitve, enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki je namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, ki ji član pripada, kar pa ne velja za člane v najstarejši starostni skupini.
8
·
(6) Obvestilo o vključitvi iz tretjega odstavka tega člena vsebuje:
9
·
(6) Obvestilo o vključitvi iz tretjega odstavka tega člena vsebuje:
9
·
- osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko, naslov elektronske pošte člana;
10
·
- osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko, naslov elektronske pošte člana;
10
·
- ime in sedež delodajalca, ki financira pokojninski načrt;
11
·
- ime in sedež delodajalca, ki financira pokojninski načrt;
11
·
- višino, način in obliko plačila premije;
12
·
- višino, način in obliko plačila premije;
12
·
- informacijo o tem, ali in kako se pri izbiri naložb upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja družb;
13
·
- informacijo o tem, ali in kako se pri izbiri naložb upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja družb;
13
·
- informacije o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj zadnjih pet poslovnih let oziroma za vsa leta delovanja pokojninskega sklada, kadar je to obdobje krajše od petih let;
14
·
- informacije o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj zadnjih pet poslovnih let oziroma za vsa leta delovanja pokojninskega sklada, kadar je to obdobje krajše od petih let;
14
·
- informacije o strukturi stroškov, ki se odtegnejo iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
15
·
- informacije o strukturi stroškov, ki se odtegnejo iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
15
·
- podatek o tem, kje so na voljo dodatne informacije.
16
·
- podatek o tem, kje so na voljo dodatne informacije.
16
·
(7) Upravljavec pokojninskega sklada informacije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zagotovi v tiskani obliki, ali, kadar so izpolnjeni pogoji iz drugega do četrtega odstavka 250.a člena tega zakona, z uporabo elektronskih sredstev, vključno z nosilcem podatkov, ki članu ali osebi, ki prejema dodatno ali predčasno dodatno pokojnino iz dodatnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: uživalec dodatne pokojnine) omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo, dokler je potrebno za namene teh podatkov, in nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov (v nadaljnjem besedilu: trajni nosilec podatkov), ali prek spletne strani.
17
·
(7) Upravljavec pokojninskega sklada informacije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zagotovi v tiskani obliki, ali, kadar so izpolnjeni pogoji iz drugega do četrtega odstavka 250.a člena tega zakona, z uporabo elektronskih sredstev, vključno z nosilcem podatkov, ki članu ali osebi, ki prejema dodatno ali predčasno dodatno pokojnino iz dodatnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: uživalec dodatne pokojnine) omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo, dokler je potrebno za namene teh podatkov, in nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov (v nadaljnjem besedilu: trajni nosilec podatkov), ali prek spletne strani.
1
·
(1) Če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla ali pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivne pogodbe, v delu, kjer je urejeno kolektivno dodatno zavarovanje, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika, če ob prenosu ni dogovorjeno drugače.
1
·
(1) Če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla ali pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivne pogodbe, v delu, kjer je urejeno kolektivno dodatno zavarovanje, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika, če ob prenosu ni dogovorjeno drugače.
2
·
(2) Pravice in obveznosti iz pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, delodajalec prevzemnik v primeru iz prejšnjega odstavka zagotavlja delavcem najmanj eno leto, razen če pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega leta ali če je pred potekom enega leta sklenjena nova pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivna pogodba, pri kateri sodelujejo vsi delavci pri delodajalcu prevzemniku.
2
·
(2) Pravice in obveznosti iz pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, delodajalec prevzemnik v primeru iz prejšnjega odstavka zagotavlja delavcem najmanj eno leto, razen če pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega leta ali če je pred potekom enega leta sklenjena nova pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivna pogodba, pri kateri sodelujejo vsi delavci pri delodajalcu prevzemniku.
3
·
(3) Če ima delodajalec prevzemnik za svoje delavce že oblikovan pokojninski načrt, se prevzeti delavci po poteku roka iz prejšnjega odstavka vključijo v kolektivno zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki ga je delodajalec prevzemnik oblikoval za svoje zaposlene. Prevzeti delavci, ki ob vključitvi v kolektivno zavarovanje iz prejšnjega stavka ne izkoristijo pravice iz 248. člena tega zakona in ne prenesejo sredstev k že oblikovanemu pokojninskemu načrtu delodajalca prevzemnika v roku enega leta od dneva prenosa podjetja, v okviru pokojninskega načrta delodajalca prenosnika zadržijo pravice.
3
·
(3) Če ima delodajalec prevzemnik za svoje delavce že oblikovan pokojninski načrt, se prevzeti delavci po poteku roka iz prejšnjega odstavka vključijo v kolektivno zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki ga je delodajalec prevzemnik oblikoval za svoje zaposlene. Prevzeti delavci, ki ob vključitvi v kolektivno zavarovanje iz prejšnjega stavka ne izkoristijo pravice iz 248. člena tega zakona in ne prenesejo sredstev k že oblikovanemu pokojninskemu načrtu delodajalca prevzemnika v roku enega leta od dneva prenosa podjetja, v okviru pokojninskega načrta delodajalca prenosnika zadržijo pravice.
4
·
(4) Delodajalec prenosnik odškodninsko odgovarja za terjatve delavcev iz naslova zapadlih in neizvedenih vplačil v kolektivno zavarovanje, nastale do datuma prenosa.
4
·
(4) Delodajalec prenosnik odškodninsko odgovarja za terjatve delavcev iz naslova zapadlih in neizvedenih vplačil v kolektivno zavarovanje, nastale do datuma prenosa.
5
−
4. Individualno dodatno zavarovanje
−
+
1
+
(1) Delodajalci, ki imajo 1. januarja 2026 zaposlenih več kot deset delavcev in za svoje zaposlene nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega zavarovanja, najkasneje do 1. januarja 2028 opravijo kolektivno dogovarjanje glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega zavarovanja. Če v okviru kolektivnega dogovarjanja ne pride do sklenitve pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega zavarovanja, delodajalec in predstavniki zaposlenih pri delodajalcu, ki v skladu z 235. členom tega zakona odločajo o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, podpišejo izjavo, da ni prišlo do dogovora o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo delodajalec posreduje Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.
+
2
+
(2) Delodajalci, ki izpolnijo pogoj števila zaposlenih delavcev iz prejšnjega odstavka po 1. januarju 2026, obveznost kolektivnega dogovarjanja izpolnijo v roku dveh let od dneva izpolnitve pogoja števila zaposlenih delavcev.
+
3
+
4. Individualno dodatno zavarovanje
1
·
(1) Oseba se vključi v individualno zavarovanje po pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja tako, da s posebno izjavo (v nadaljnjem besedilu: pristopna izjava) pristopi k pokojninskemu načrtu, ki ga izvaja izbrani pokojninski sklad in ko izvede prvo vplačilo.
1
·
(1) Oseba se vključi v individualno zavarovanje po pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja tako, da s posebno izjavo (v nadaljnjem besedilu: pristopna izjava) pristopi k pokojninskemu načrtu, ki ga izvaja izbrani pokojninski sklad in ko izvede prvo vplačilo.
2
−
(2) V primeru, da se pokojninski načrt iz prejšnjega odstavka izvaja na podlagi krovnega vzajemnega pokojninskega sklada ali kritnih skladov z različnimi naložbenimi politikami, član že v pristopni izjavi izbere tudi podsklad krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, v katerega želi nalagati sredstva.
2
+
(2) Upravljavec osebo, ki se želi vključiti v individualno zavarovanje, pred vključitvijo obvesti o:
3
−
(3) Če član v primeru iz prejšnjega odstavka že v pristopni izjavi ne izbere podsklada ali kritnega sklada, se šteje, da je izbral podsklad ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini člana.
3
+
1. značilnostih pokojninskega načrta;
4
−
(4) Pristopna izjava iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
4
+
2. pravilih upravljanja pokojninskega sklada;
+
5
+
3. tem, ali in kako se pri izbiri naložb upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja družb;
+
6
+
4. informacijah o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj zadnjih pet poslovnih let oziroma za vsa leta delovanja pokojninskega sklada, kadar je to obdobje krajše od petih let;
+
7
+
5. informacijah o strukturi stroškov, ki se odtegnejo iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
+
8
+
6. tem, kje so na voljo dodatne informacije.
+
9
+
(3) Če se pokojninski načrt iz prvega odstavka tega člena izvaja na podlagi krovnega vzajemnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov z različnimi naložbenimi politikami, član že v pristopni izjavi izbere tudi podsklad krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, v katerega želi nalagati sredstva.
+
10
+
(4) Če član v primeru iz prejšnjega odstavka že v pristopni izjavi ne izbere podsklada ali kritnega sklada, se šteje, da je izbral podsklad ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini člana.
+
11
+
(5) Pristopna izjava iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
5
·
- osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko; občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko;
12
·
- osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko; občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko;
6
·
- višino, način in obliko plačila premije;
13
·
- višino, način in obliko plačila premije;
7
·
- podatke o upravičencih za primer smrti: ime, priimek, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov prebivališča, davčno številko, delež odkupne vrednosti.
14
·
- podatke o upravičencih za primer smrti: ime, priimek, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov prebivališča, davčno številko, delež odkupne vrednosti.
8
−
(5) Podrobnejšo vsebino pristopne izjave iz prejšnjega odstavka ter izjave o izbiri iz drugega odstavka tega člena predpiše Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad.
15
+
(6) Podrobnejšo vsebino pristopne izjave iz prejšnjega odstavka ter izjave o izbiri iz drugega odstavka tega člena predpiše Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad.
9
−
(6) Za dan začetka individualnega zavarovanja se šteje prvi dan meseca, za katerega je izvedeno vplačilo. IV. poglavje: VPLAČILA V DODATNO ZAVAROVANJE
16
+
(7) Za dan začetka individualnega zavarovanja se šteje prvi dan meseca, za katerega je izvedeno vplačilo.
+
17
+
(8) Član ima pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad v okviru krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini tega člana, ali podsklad ali kritni sklad, ki izvaja manj agresivno naložbeno politiko kot podsklad ali kritni sklad, ki ustreza starostni skupini tega člana. Član lahko, po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj takšne odločitve, enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki je namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, ki ji član pripada, kar pa ne velja za člane v najstarejši starostni skupini. IV. poglavje: VPLAČILA V DODATNO ZAVAROVANJE
10
·
1. Vplačila
18
·
1. Vplačila
1
−
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor uskladita splošne akte, izdane na podlagi 240., 272., 274., 275. in 322. člena zakona, s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Upravljavci pokojninskih skladov v enem letu od začetka uporabe tega zakona uskladijo pokojninske načrte in pravila upravljanja s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
−
3
−
(3) Do uskladitve pokojninskih načrtov in pravil upravljanja s tem zakonom se uporabljajo veljavni pokojninski načrti in pravila upravljanja, razen v delu, ki je v nasprotju s tem zakonom.
−
1
·
(1) Član dodatnega zavarovanja ne sme zastaviti pravic iz naslova sredstev pokojninskega sklada, vpisanih na njegovem osebnem računu.
1
·
(1) Član dodatnega zavarovanja ne sme zastaviti pravic iz naslova sredstev pokojninskega sklada, vpisanih na njegovem osebnem računu.
2
−
(2) Pravice iz dodatnega zavarovanja so neprenosljive, razen v primerih, določenih s tem zakonom. V. poglavje: OBVEŠČANJE ČLANOV, DELODAJALCEV IN JAVNOSTI
2
+
(2) Pravice iz dodatnega zavarovanja so neprenosljive, razen v primerih, določenih s tem zakonom. V. poglavje: OBVEŠČANJE POTENCIALNIH ČLANOV, ČLANOV, DELODAJALCEV IN JAVNOSTI
+
1
+
(1) Upravljavec pokojninskega sklada zagotovi, da so informacije, ki jih zagotovi v zvezi s poslovanjem pokojninskega sklada:
+
2
+
1. redno posodobljene;
+
3
+
2. jasne, jedrnate in razumljive;
+
4
+
3. nezavajajoče, pri čemer mora biti zagotovljena dosledna uporaba besedišča in vsebine;
+
5
+
4. navedene v lahko berljivi obliki;
+
6
+
5. na voljo v slovenskem jeziku in
+
7
+
6. osebam, ki so upravičene do vključitve v pokojninski načrt (v nadaljnjem besedilu: potencialni član), članom in uživalcem dodatne pokojnine brezplačno zagotovljene, z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, spletne strani ali v tiskani obliki.
+
8
+
(2) Če so informacije potencialnim članom, članom in uživalcem dodatne pokojnine zagotovijo z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, mora biti to izvedeno primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in članom.
+
9
+
(3) Če se informacije potencialnim članom, članom in uživalcem dodatne pokojnine zagotovijo prek spletne strani, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
+
10
+
- to je izvedeno primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in članom,
+
11
+
- član mora biti po elektronski poti obveščen o naslovu spletne strani, na kateri lahko dostopa do podatkov, in
+
12
+
- podatki morajo biti na navedeni spletni strani dostopni toliko časa, kot se razumno pričakuje, da jih bo potencialni član, član ali uživalec dodatne pokojnine potreboval.
+
13
+
(4) Za namene tega člena se zagotavljanje podatkov z uporabo elektronskih sredstev šteje kot primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in članom, če je mogoče dokazati, da ima član stalen dostop do interneta. Kot dokaz za to se šteje, da član upravljavcu pokojninskega sklada zagotovi naslov elektronske pošte za navedeno poslovanje.
+
14
+
(5) Član lahko prekliče, da ga upravljavec pokojninskega sklada obvešča z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, ali prek spletne strani.
+
15
+
(6) V primeru nepridobitve osebnih podatkov oziroma pridobitve nepopolnih osebnih podatkov članov lahko upravljavec pokojninskega sklada za namene opravljanja nalog obveščanja članov iz 238., 251. in 252. člena tega zakona o članih pokojninskega sklada na podlagi elektronske izmenjave brezplačno iz Centralnega registra prebivalstva pridobi naslednje podatke: ime in priimek, enotno matično številko občana, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, stalni naslov v tujini in davčno številko. Upravljavec pokojninskega sklada lahko te podatke uporablja le za namen opravljanja nalog obveščanja članov iz 238., 251. in 252. člena tega zakona.
1
−
(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu najkasneje do 31. januarja tekočega leta vsako leto po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta izda potrdilo o stanju na osebnem računu člana in podatek o vseh vplačilih v pokojninski sklad v preteklem letu.
1
+
(1) Upravljavec pokojninskega sklada najpozneje do 31. januarja tekočega leta vsako leto po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta pripravi potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja za vsakega člana pokojninskega sklada.
2
−
(2) Upravljavec pokojninskega sklada delodajalcu, ki financira pokojninski načrt, do 31. januarja tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta, predloži potrdilo o obračunu vseh vplačil v tem letu, ki jih je financiral delodajalec.
2
+
(2) Potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja je legitimacijski papir za uveljavljanje pravic iz dodatnega zavarovanja.
3
−
(3) Šteje se, da je obveznost iz prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjena, če upravljavec pokojninskega sklada članom omogoči elektronski sistem obveščanja v obliki elektronskega predala ali na način, da omogoči dostop do osebnega portala. Na zahtevo zavarovanca člana, je upravljavec pokojninskega sklada dolžan izdati tudi pisno potrdilo o številu enot premoženja.
3
+
(3) Potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja vsebuje najmanj:
4
−
(4) Posamezno potrdilo iz prvega in drugega odstavka tega člena je legitimacijski papir za uveljavljanje pravic iz dodatnega zavarovanja.
4
+
- podatke o članu pokojninskega sklada (ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko) vključno z navedbo zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona, pogoje za uveljavitev pravice do dodatne starostne pokojnine, določene v pokojninskem načrtu, ali upokojitvene starosti, ki jo določi član;
5
−
(5) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino potrdila iz prvega in drugega odstavka tega člena.
5
+
- podatke o pokojninskem skladu in njegovem upravljavcu;
+
6
+
- podatek o znesku pripisanega zajamčenega donosa (samo pri pokojninskem skladu z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo, katerega vplačila se ne preračunajo v število enot premoženja);
+
7
+
- podatek o zajamčeni vrednosti sredstev člana po stanju na zadnji obračunski dan koledarskega leta (samo pri pokojninskem skladu z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo);
+
8
+
- informacije o pokojninskih projekcijah na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki jo določi član, in izjavo o omejitvi odgovornosti, v kateri je navedeno, da bi se te projekcije utegnile razlikovati od končne vrednosti pridobljenih prejemkov;
+
9
+
- podatke, vpisane na osebnem računu člana po stanju na dan 31. decembra preteklega leta;
+
10
+
- podatke o vplačilih v preteklem koledarskem letu, vključno s podatki o stroških plačanih iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
+
11
+
- informacije o vseh vplačilih v preteklem letu, ki jih je financiral delodajalec;
+
12
+
- razčlenitev stroškov, ki jih je upravljavec pokojninskega sklada v preteklem letu odtegnil iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
+
13
+
- informacijo o ravni financiranja pokojninskega načrta kot celote;
+
14
+
- navedbo, kje in kako lahko član pridobi:
+
15
+
a) informacije v zvezi z možnostmi izbire določene s pravili upravljanja pokojninskega sklada;
+
16
+
b) letno poročilo pokojninskega sklada in izjavo o naložbeni politiki;
+
17
+
c) informacije o predpostavkah, uporabljenih za izračun doživljenjske dodatne pokojnine, zlasti glede na uporabljene obrestne mere, tablice smrtnosti in stroške izplačevanja, in o ponudniku dodatne pokojnine; č) informacije o pravicah iz dodatnega zavarovanja v primeru prenehanja zaposlitve;
+
18
+
d) informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami ter o določbah pokojninskega načrta in pravil upravljanja, na podlagi katerih se za posameznega člana določi naložbena politika.
+
19
+
(4) Upravljavec v potrdilu o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja obrazloži poglavitne spremembe v primerjavi s preteklim letom.
+
20
+
(5) Upravljavec pokojninskega sklada zagotovi članu potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena v tiskani obliki ali, kadar so izpolnjeni pogoji iz drugega do četrtega odstavka 250.a člena tega zakona, z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, ali prek spletne strani. V primeru obveščanja člana z uporabo elektronskih sredstev je upravljavec pokojninskega sklada na zahtevo člana temu dolžan zagotoviti tudi pisno potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.
+
21
+
(6) Upravljavec na zahtevo člana in članu, ki bo v tekočem letu dopolnil 58. leto starosti, zagotovi tudi informacijo o prihodnjih pravicah iz naslova dodatnega zavarovanja in možnostih izplačila ob rednem prenehanju dodatnega zavarovanja.
+
22
+
(7) Pravila za določanje predpostavk o projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki jo določi član, iz pete alineje tretjega odstavka tega člena določi minister, pristojen za delo, v sodelovanju z Agencijo za zavarovalni nadzor.
+
23
+
(8) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino potrdila o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.
1
−
(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu najkasneje do 15. junija tekočega leta omogoči dostop do povzetka revidiranega letnega poročila pokojninskega sklada za preteklo poslovno leto. Upravljavec člana o možnosti dostopa do povzetka revidiranega letnega poročila obvesti hkrati z obvestilom iz prvega odstavka 251. člena tega zakona.
1
+
(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu najkasneje do 30. junija tekočega leta omogoči dostop do povzetka revidiranega letnega poročila pokojninskega sklada za preteklo poslovno leto. Upravljavec člana o možnosti dostopa do povzetka revidiranega letnega poročila obvesti hkrati s potrdilom o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka 251. člena tega zakona.
2
·
(2) Upravljavec pokojninskega sklada delodajalcu, ki financira pokojninski načrt, v roku iz prejšnjega odstavka pošlje obvestilo o tem, kje je dostopno revidirano letno poročilo za preteklo poslovno leto.
2
·
(2) Upravljavec pokojninskega sklada delodajalcu, ki financira pokojninski načrt, v roku iz prejšnjega odstavka pošlje obvestilo o tem, kje je dostopno revidirano letno poročilo za preteklo poslovno leto.
3
−
(3) Upravljavec člana in delodajalca, ki financira pokojninski načrt, hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka obvesti tudi o morebitnih spremembah pravil upravljanja pokojninskega sklada v obdobju zadnjega leta ter o morebitnih spremembah pokojninskega načrta in razlogih za te spremembe.
3
+
(3) Upravljavec člana in delodajalca, ki financira pokojninski načrt, obvesti tudi o morebitnih spremembah pravil upravljanja pokojninskega sklada v zadnjem letu, o morebitnih spremembah pokojninskega načrta in razlogih za te spremembe ter o posledicah poglavitnih sprememb zavarovalno-tehničnih rezervacij za člane.
4
·
(4) Upravljavec v obvestilu iz prejšnjega odstavka navede tudi mesto, kjer so pravila upravljanja in pokojninski načrt javno objavljena.
4
·
(4) Upravljavec v obvestilu iz prejšnjega odstavka navede tudi mesto, kjer so pravila upravljanja in pokojninski načrt javno objavljena.
1
−
Upravljavec pokojninskega sklada na svoji spletni strani javno objavi:
1
+
Upravljavec pokojninskega sklada na spletni strani javno objavi:
2
−
- pokojninski načrt ter pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, če izplačuje pokojninske rente;
2
+
1. ime upravljavca pokojninskega sklada, države članice, v kateri je upravljavec vpisan v register, in pristojnega nadzornega organa;
3
−
- pravila upravljanja pokojninskega sklada;
3
+
2. pokojninski načrt in pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, če izplačuje pokojninske rente;
4
−
- obvestilo o vseh spremembah pravil upravljanja v preteklem letu;
4
+
3. pravila upravljanja pokojninskega sklada;
5
−
- izjavo o naložbeni politiki;
5
+
4. obvestilo o vseh spremembah pravil upravljanja v preteklem letu;
6
−
- revidirano letno poročilo;
6
+
5. izjavo o naložbeni politiki;
7
−
- informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami, izpostavljenosti tveganju, celotnih stroških poslovanja pokojninskega sklada ter vrstah in strukturi naložb;
7
+
6. revidirano letno poročilo;
8
−
- obvestilo o pravicah člana glede prenosa sredstev med skladi ali podskladi istega upravljavca ali prenosa sredstev med različnimi upravljavci.
8
+
7. informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami, izpostavljenosti tveganju, jamstev, ki so določena s pokojninskim načrtom ali pravili upravljanja, celotnih stroških poslovanja pokojninskega klada, o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj pet let ter vrstah in strukturi naložb;
+
9
+
8. obvestilo o pravicah člana glede možnosti izplačevanja dodatne pokojnine in glede možnosti prenosa sredstev med skladi ali podskladi istega upravljavca ali prenosa sredstev med različnimi upravljavci.
1
·
(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu na njegovo zahtevo najkasneje v 15 dneh brezplačno poda informacije o:
1
·
(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu na njegovo zahtevo najkasneje v 15 dneh brezplačno poda informacije o:
2
·
- pravicah v primeru prenehanja zaposlitve pri delodajalcu, ki financira pokojninski načrt, in možnostih prenosa sredstev v drug pokojninski sklad;
2
·
- pravicah v primeru prenehanja zaposlitve pri delodajalcu, ki financira pokojninski načrt, in možnostih prenosa sredstev v drug pokojninski sklad;
3
·
- pravicah iz naslova zavarovanja in možnostih izplačila ob rednem prenehanju zavarovanja;
3
·
- pravicah iz naslova zavarovanja in možnostih izplačila ob rednem prenehanju zavarovanja;
4
·
- pravicah glede prenosa sredstev med pokojninskimi skladi ali podskladi istega ali različnih upravljavcev.
4
·
- pravicah glede prenosa sredstev med pokojninskimi skladi ali podskladi istega ali različnih upravljavcev.
5
−
(2) Upravljavec članu na njegovo zahtevo izroči tudi brezplačen izvod dokumentov iz 253. člena tega zakona.
5
+
(2) Upravljavec članu na njegovo zahtevo izroči tudi brezplačen izvod dokumentov iz prejšnjega člena in informacije o uporabljenih predpostavkah pri pripravi projekcije o pokojninskih prejemkih na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki jo določi član.
1
·
Minister, pristojen za delo, na spletni strani ministrstva enkrat letno po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta najkasneje do 1. maja tekočega leta objavi:
1
·
Minister, pristojen za delo, na spletni strani ministrstva enkrat letno po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta najkasneje do 1. maja tekočega leta objavi:
2
·
- število in naziv odobrenih pokojninskih načrtov, ki so oblikovani za posamezen pokojninski sklad, ter število in naziv pokojninskih načrtov za izplačevanje pokojninske rente;
2
·
- število in naziv odobrenih pokojninskih načrtov, ki so oblikovani za posamezen pokojninski sklad, ter število in naziv pokojninskih načrtov za izplačevanje pokojninske rente;
3
·
- letno stopnjo donosa posameznega pokojninskega sklada;
3
·
- letno stopnjo donosa posameznega pokojninskega sklada;
4
·
- višino sredstev posameznega pokojninskega sklada;
4
·
- višino sredstev posameznega pokojninskega sklada;
5
·
- število članov posameznega pokojninskega sklada;
5
·
- število članov posameznega pokojninskega sklada;
6
·
- višino povprečnega mesečnega vplačila;
6
·
- višino povprečnega mesečnega vplačila;
7
·
- število članov posameznega pokojninskega sklada, za katere je sklenjeno mirovanje dodatnega zavarovanja in ki uveljavljajo pravico do zadržanja pravic iz dodatnega zavarovanja.
7
·
- število članov posameznega pokojninskega sklada, za katere je sklenjeno mirovanje dodatnega zavarovanja in ki uveljavljajo pravico do zadržanja pravic iz dodatnega zavarovanja.
8
+
- število članov posameznega pokojninskega sklada, za katere je sklenjeno mirovanje dodatnega zavarovanja in ki uveljavljajo pravico do zadržanja pravic iz dodatnega zavarovanja.
+
+
1
+
Vlada Republike Slovenije do 1. junija tekočega leta po stanju na dan 31. december prejšnjega leta pripravi poročilo o razvoju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Republiki Sloveniji in ga predstavi na Ekonomsko-socialnem svetu. VI. poglavje: POKOJNINSKI SKLAD
+
2
+
1. Splošno
+
1
+
(1) Minister, pristojen za delo, vzpostavi in redno dopolnjuje register pokojninskih skladov, v katerega se vpisujejo podatki o pokojninskih skladih, za katere so upravljavci pridobili dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor in imajo odobren pokojninski načrt.
+
2
+
(2) V registru iz prejšnjega odstavka so v primeru izvajanja dejavnosti upravljanja pokojninskih skladov v drugi državi članici, pri čemer za razmerje med delodajalcem ter člani in uživalci dodatne pokojnine velja socialno in delovno pravo, ki ureja poklicno pokojninsko zavarovanje v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: čezmejna dejavnost), navedene tudi države članice Evropske unije ali državi podpisnici Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3; v nadaljnjem besedilu: država članica), v katerih osebe iz prejšnjega odstavka poslujejo.
1
·
(1) Storitve upravljanja pokojninskega sklada obsegajo:
1
·
(1) Storitve upravljanja pokojninskega sklada obsegajo:
2
·
1. upravljanje premoženja pokojninskega sklada,
2
·
1. upravljanje premoženja pokojninskega sklada,
3
·
2. administrativne storitve povezane s poslovanjem pokojninskega sklada:
3
·
2. administrativne storitve povezane s poslovanjem pokojninskega sklada:
4
·
- pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil pokojninskega sklada;
4
·
- pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil pokojninskega sklada;
5
·
- odnosi s člani;
5
·
- odnosi s člani;
6
−
- vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot;
6
+
- vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot, če je pokojninski sklad razdeljen na enote premoženja, oziroma izračunavanje sorazmernega deleža donosa pokojninskega sklada in pripisovanje dobička pokojninskega sklada, če se odkupna vrednost izračuna glede na sorazmeren delež člana v donosu pokojninskega sklada;
7
·
- pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami;
7
·
- pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami;
8
·
- vodenje osebnih računov članov;
8
·
- vodenje osebnih računov članov;
9
·
- administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili;
9
·
- administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili;
10
·
- obračuni in poravnave po pogodbah ter obveščanje članov, delodajalcev in javnosti;
10
·
- obračuni in poravnave po pogodbah ter obveščanje članov, delodajalcev in javnosti;
11
·
- hramba dokumentacije in vodenje evidenc;
11
·
- hramba dokumentacije in vodenje evidenc;
12
·
- druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem pokojninskega sklada;
12
·
- druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem pokojninskega sklada;
13
·
3. trženje pokojninskih skladov.
13
·
3. trženje pokojninskih skladov.
14
·
(2) Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s tem zakonom, s pravili upravljanja, pokojninskim načrtom in s pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke oziroma gospodarjenja s finančnimi instrumenti strank.
14
·
(2) Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s tem zakonom, s pravili upravljanja, pokojninskim načrtom in s pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke oziroma gospodarjenja s finančnimi instrumenti strank.
+
15
+
(3) Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju pokojninskega sklada kot splošno pravilo smiselno upošteva načelo enakovredne porazdelitve tveganj in koristi med člani različnih starosti.
1
·
(1) Upravljavec pokojninskega sklada lahko pisno pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v njegovem imenu in za njegov račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu s prvim odstavkom 258. člena tega zakona spadajo med storitve upravljanja pokojninskih skladov.
1
·
(1) Upravljavec pokojninskega sklada lahko pisno pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v njegovem imenu in za njegov račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu s prvim odstavkom 258. člena tega zakona spadajo med storitve upravljanja pokojninskih skladov.
2
−
(2) V zvezi s prenosom opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja posameznih pokojninskih skladov na pooblaščenca se za krovne pokojninske sklade in vzajemne pokojninske sklade smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, v primeru kritnih skladov oziroma skupine kritnih skladov, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo. 2.1. Provizije in stroški
2
+
(2) V zvezi s prenosom opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja posameznih pokojninskih skladov na pooblaščenca se za krovne pokojninske sklade in vzajemne pokojninske sklade smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, v primeru kritnih skladov oziroma skupine kritnih skladov, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.
+
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec pokojninskega sklada prenese upravljanje premoženja na pooblaščenca, ki je pod nadzorom pristojnega organa Republike Slovenije ali države članice in ima ustrezno dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja premoženja. 2.1. Provizije in stroški
1
·
(1) Upravljavec za račun pokojninskega sklada s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za pokojninski sklad.
1
·
(1) Upravljavec za račun pokojninskega sklada s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za pokojninski sklad.
2
·
(2) Skrbnik je na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za krovni pokojninski sklad dolžan opravljati skrbniške storitve za račun vsakega podsklada krovnega pokojninskega sklada posebej.
2
·
(2) Skrbnik je na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za krovni pokojninski sklad dolžan opravljati skrbniške storitve za račun vsakega podsklada krovnega pokojninskega sklada posebej.
3
·
(3) V primeru, ko se dodatno zavarovanje izvaja preko skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, je skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za skupino kritnih skladov dolžan opravljati skrbniške storitve za račun vsakega kritnega sklada, ki spada v to skupino, posebej.
3
·
(3) V primeru, ko se dodatno zavarovanje izvaja preko skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, je skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za skupino kritnih skladov dolžan opravljati skrbniške storitve za račun vsakega kritnega sklada, ki spada v to skupino, posebej.
4
−
(4) Za skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za opravljanje skrbniških storitev za vzajemni sklad.
4
+
(4) Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje pokojninskega sklada, ki je zaupano v hrambo skrbniku, v primeru začetka stečajnega postopka nad skrbnikom oziroma drugo osebo, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev, izloči iz premoženja skrbnika oziroma druge osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev, in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.
5
−
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko skrbniške storitve za pokojninske sklade opravlja tudi kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki ima ustrezno dovoljenje v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (UL L št. 177 z dne 30. 6. 2006, str. 1), ali investicijsko podjetje s sedežem v drugi državi članici, ki ima ustrezno dovoljenje v skladu z Direktivo Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev (UL L št. 141 z dne 11. 6. 1993, str. 27), ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev za sklade UCITS po Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva UCITS).
5
+
(5) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za opravljanje skrbniških storitev za vzajemni sklad.
+
6
+
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko skrbniške storitve za pokojninske sklade opravlja tudi kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki ima ustrezno dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 338), ali investicijsko podjetje, ki ima ustrezno dovoljenje na podlagi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev na podlagi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva UCITS), ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev za alternativne investicijske sklade po Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 1).
+
7
+
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena lahko skrbniške storitve za pokojninske sklade opravlja tudi borznoposredniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev hrambe in vodenja finančnih instrumentov za račun strank ter katere minimalni kapital se izračuna na podlagi smiselne uporabe zakona, ki ureja bančništvo, v zvezi z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, osnovni kapital pa znaša najmanj 730.000 eurov.
1
−
(1) Upravljavec za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, odpre poseben denarni račun, preko katerega se opravljajo denarna izplačila in sprejemajo denarna vplačila v zvezi s posli, ki jih je upravljavec sklenil za račun posameznega pokojninskega sklada.
1
+
(1) Vsak pokojninski sklad ima en denarni račun ali več denarnih računov, ki so odprti v njegovem imenu ali jih zanj v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada odpre upravljavec ali z njegovim soglasjem skrbnik pokojninskega sklada pri:
2
−
(2) Upravljavec, ki upravlja pokojninski sklad, odpre poseben denarni račun tega sklada pri skrbniku, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve.
2
+
- Banki Slovenije;
3
−
(3) Na poseben denarni račun pokojninskega sklada iz prvega odstavka tega člena se sprejemajo tudi vplačila v pokojninski sklad, s tega računa pa se opravljajo tudi izplačila odkupnih vrednosti.
3
+
- banki s sedežem v Republiki Sloveniji;
4
−
(4) Skrbnik ne sme izvršiti naloga upravljavca za izplačilo v breme posebnega denarnega računa, če bi bilo tako izplačilo v nasprotju s tem zakonom oziroma pravili upravljanja pokojninskega sklada.
4
+
- banki države članice.
+
5
+
(2) Skrbnik zagotovi, da so denarna sredstva iz naslova vplačil v pokojninski sklad, ki jih vplača član ali so vplačana v imenu in za račun člana, prejeta in poknjižena na denarnih računih pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.
+
6
+
(3) Skrbnik zagotovi, da se denarni računi pokojninskega sklada vodijo v skladu z načeli varstva denarnih sredstev strank kot jih določa sklep, ki ureja pogoje za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe.
+
7
+
(4) Če denarni račun pokojninskega sklada odpre skrbnik pokojninskega sklada v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada, na tem računu ne smejo biti poknjižena denarna sredstva skrbnika oziroma druge osebe iz prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena.
1
−
(1) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, za krovni pokojninski sklad ali skupino kritnih skladov, ki jo upravlja, pri banki skrbnici odpre poseben denarni račun krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, za katerega veljajo določbe tega zakona o ločitvi premoženja.
1
+
(1) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, za krovni pokojninski sklad ali skupino kritnih skladov, ki jo upravlja, pri osebi iz prejšnjega člena odpre denarni račun krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, za katerega veljajo določbe tega zakona o ločitvi premoženja.
2
·
(2) Upravljavec lahko ta račun uporablja samo za sprejem denarnih vplačil iz naslova dodatnega zavarovanja, ki jih sproti razporeja na račune posameznih podskladov krovnega pokojninskega sklada. Upravljavec skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, denarna vplačila sproti razporeja na račune posameznih kritnih skladov. 2.3. Naložbe pokojninskih skladov
2
·
(2) Upravljavec lahko ta račun uporablja samo za sprejem denarnih vplačil iz naslova dodatnega zavarovanja, ki jih sproti razporeja na račune posameznih podskladov krovnega pokojninskega sklada. Upravljavec skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, denarna vplačila sproti razporeja na račune posameznih kritnih skladov. 2.3. Naložbe pokojninskih skladov
1
·
(1) Upravljanje premoženja pokojninskega sklada obsega:
1
·
(1) Upravljanje premoženja pokojninskega sklada obsega:
2
−
1. - sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje pokojninskega sklada;
2
+
1. sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje pokojninskega sklada;
3
·
- razpolaganje s premoženjem pokojninskega sklada zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada;
3
·
- razpolaganje s premoženjem pokojninskega sklada zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada;
4
·
- sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada;
4
·
- sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada;
5
·
- uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada ali drugih finančnih naložb pokojninskega sklada;
5
·
- uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada ali drugih finančnih naložb pokojninskega sklada;
6
·
2. upravljanje tveganj pokojninskega sklada.
6
·
2. upravljanje tveganj pokojninskega sklada.
7
·
(2) Upravljavec upravlja premoženje pokojninskega sklada v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada.
7
·
(2) Upravljavec upravlja premoženje pokojninskega sklada v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada.
8
·
(3) Upravljavec je upravičen v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada razpolagati s premoženjem pokojninskega sklada in uresničevati pravice iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada ali drugih naložb pokojninskega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja pokojninskega sklada.
8
·
(3) Upravljavec je upravičen v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada razpolagati s premoženjem pokojninskega sklada in uresničevati pravice iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada ali drugih naložb pokojninskega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja pokojninskega sklada.
9
−
(4) Upravljavec upravlja premoženje pokojninskega sklada tako, da so naložbe tega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja.
9
+
(4) Upravljavec za uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka pripravi ustrezne in učinkovite politike odločanja o tem, kdaj in kako bo uveljavljal glasovalne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev v sredstvih pokojninskega sklada, ki ga upravlja, tako da se bo zagotavljalo upravljanje izključno v korist članov pokojninskega sklada.
10
−
(5) Upravljavec zagotovi, da se vse terjatve iz poslov, sklenjenih za račun pokojninskega sklada, plačujejo oziroma izpolnjujejo v poslovno običajnih rokih.
10
+
(5) Upravljavec upravlja premoženje pokojninskega sklada tako, da so naložbe tega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja.
+
11
+
(6) Upravljavec zagotovi, da se vse terjatve iz poslov, sklenjenih za račun pokojninskega sklada, plačujejo oziroma izpolnjujejo v poslovno običajnih rokih.
1
·
(1) Upravljavec v razmerju do druge stranke odgovarja za izpolnitev obveznosti iz posla, ki ga je sklenil za račun pokojninskega sklada.
1
·
(1) Upravljavec v razmerju do druge stranke odgovarja za izpolnitev obveznosti iz posla, ki ga je sklenil za račun pokojninskega sklada.
2
·
(2) Terjatev do upravljavca iz poslov, ki jih je ta sklenil za svoj račun, in iz pravnih poslov iz drugega odstavka 280. člena ter iz četrtega odstavka 282. člena tega zakona ni dovoljeno pobotati s terjatvami, ki jih je upravljavec po tem zakonu upravičen uveljavljati v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada.
2
·
(2) Terjatev do upravljavca iz poslov, ki jih je ta sklenil za svoj račun, in iz pravnih poslov iz drugega odstavka 280. člena ter iz četrtega odstavka 282. člena tega zakona ni dovoljeno pobotati s terjatvami, ki jih je upravljavec po tem zakonu upravičen uveljavljati v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada.
3
−
(3) Upravljavec mora pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravnati v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi, ki se nanašajo na izvajanje njegove dejavnosti, v skladu s pravili upravljanja pokojninskega sklada, in pravili stroke upravljanja finančnih naložb ter v vsem paziti na interese članov pokojninskega sklada.
3
+
(3) Upravljavec pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi, ki se nanašajo na izvajanje njegove dejavnosti, v skladu s pravili upravljanja pokojninskega sklada in pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke ter pazi na interese članov pokojninskega sklada.
4
·
(4) Upravljavec odgovarja članom za škodo, ki jo povzroči premoženju pokojninskega sklada, katerega upravlja, z ravnanjem, ki je v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
4
·
(4) Upravljavec odgovarja članom za škodo, ki jo povzroči premoženju pokojninskega sklada, katerega upravlja, z ravnanjem, ki je v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
5
·
(5) Tožbo za povrnitev škode iz prejšnjega odstavka je upravičen za račun pokojninskega sklada vložiti skrbnik, ki opravlja skrbniške storitve za ta pokojninski sklad.
5
·
(5) Tožbo za povrnitev škode iz prejšnjega odstavka je upravičen za račun pokojninskega sklada vložiti skrbnik, ki opravlja skrbniške storitve za ta pokojninski sklad.
6
·
(6) Če skrbnik v 30 dneh od prejema pisne zahteve člana ne vloži tožbe iz prejšnjega odstavka, lahko tako tožbo za račun pokojninskega sklada vloži vsak član pokojninskega sklada.
6
·
(6) Če skrbnik v 30 dneh od prejema pisne zahteve člana ne vloži tožbe iz prejšnjega odstavka, lahko tako tožbo za račun pokojninskega sklada vloži vsak član pokojninskega sklada.
7
·
(7) Peti in šesti odstavek tega člena ne izključujeta pravice člana do uveljavljanja in povrnitve škode, ki mu jo upravljavec povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
7
·
(7) Peti in šesti odstavek tega člena ne izključujeta pravice člana do uveljavljanja in povrnitve škode, ki mu jo upravljavec povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
8
·
(8) Odškodninske odgovornosti upravljavca iz četrtega oziroma sedmega odstavka tega člena ni mogoče niti omejiti niti izključiti.
8
·
(8) Odškodninske odgovornosti upravljavca iz četrtega oziroma sedmega odstavka tega člena ni mogoče niti omejiti niti izključiti.
1
−
Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s pravili skrbnega in varnega poslovanja in zlasti skrbi, da:
1
+
Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s pravili skrbnega in varnega poslovanja ter pri tem upošteva naslednja načela:
2
−
- se sredstva nalagajo v izključno korist članov;
2
+
1. sredstva pokojninskega sklada se nalagajo v dolgoročno korist članov kot celote. V primeru možnosti nastanka nasprotij interesov med upravljavcem in člani pokojninskega sklada upravljavec sredstva sklada nalaga izključno v korist članov;
3
−
- so naložbe, glede na opredeljeno naložbeno politiko, primerno razpršene, in sicer tako znotraj posameznih vrst naložb kot med njimi;
3
+
2. ob upoštevanju pravil skrbnega in varnega poslovanja lahko upravljavec pokojninskega sklada pri nalaganju sredstev upošteva tudi morebitne dolgoročne učinke naložb na okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike upravljanja družb;
4
−
- se preudarno omejuje pretirano izpostavljenost celotnih naložb do posameznega izdajatelja in posamezne skupine izdajateljev;
4
+
3. sredstva pokojninskega sklada morajo biti naložena tako, da se zagotovijo varnost, kakovost, likvidnost in donosnost premoženja sklada kot celote;
5
−
- se z vrstami in strukturo naložb, ob upoštevanju likvidnosti, zagotavlja ustrezno razmerje med donosnostjo in tveganjem;
5
+
4. sredstva pokojninskega sklada so naložena predvsem v instrumente, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, druge oblike naložb pa se ohranjajo na previdni ravni;
6
−
- se posamezne naložbe presojajo glede na doprinos k tveganju v dobro razpršenem premoženju, in ne samostojno;
6
+
5. izvedeni finančni instrumenti se lahko uporabijo za zmanjševanje tveganj iz naslova upravljanja premoženja pokojninskega sklada ali kot tehnika upravljanja sredstev pokojninskega sklada;
7
−
- so sredstva v upravljanju po vrstah in strukturi skladna z dospelostmi pričakovanih bodočih obveznosti;
7
+
6. naložbe so glede na opredeljeno naložbeno politiko primerno razpršene, in sicer tako v sklopu posameznih vrst naložb kot med njimi;
8
−
- se pri razporeditvi sredstev s pomočjo metod obvladovanja tveganja oceni in pretehta vpliv novih naložb na celotno premoženje pokojninskega sklada, predvsem z vidika razmerja med donosnostjo in tveganjem.
8
+
7. izpostavljenost pokojninskega sklada do posameznega izdajatelja ali skupine izdajateljev ne sme voditi v preveliko tveganje koncentracije.
1
−
(1) Glede vrste dovoljenih naložb pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad, če ni s tem zakon določeno drugače.
1
+
(1) Glede vrste dovoljenih naložb pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad, če ni s tem zakonom določeno drugače.
2
−
(2) Premoženje pokojninskega sklada lahko predstavljajo denarni depoziti pri kreditnih institucijah, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka razen pogoj, ki se nanaša na ročnost denarnega depozita.
2
+
(2) Premoženje pokojninskega sklada lahko predstavljajo denarni depoziti pri kreditnih institucijah, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka razen pogoj, ki se nanaša na ročnost in odpoklic denarnega depozita.
3
·
(3) Upravljavec pokojninskega sklada lahko za račun pokojninskega sklada sklepa transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti samo kot tehniko upravljanja sredstev iz 276. člena tega zakona, in sicer za zniževanje tveganj iz naslova upravljanja premoženja pokojninskega sklada.
3
·
(3) Upravljavec pokojninskega sklada lahko za račun pokojninskega sklada sklepa transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti samo kot tehniko upravljanja sredstev iz 276. člena tega zakona, in sicer za zniževanje tveganj iz naslova upravljanja premoženja pokojninskega sklada.
4
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada predstavljajo tudi nepremičnine:
4
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada predstavljajo tudi nepremičnine:
5
·
- če so vpisane v zemljiški knjigi ali drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji ali državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;
5
·
- če so vpisane v zemljiški knjigi ali drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji ali državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;
6
·
- če dajejo donos ali je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos;
6
·
- če dajejo donos ali je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos;
7
·
- če je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca pooblaščenega ocenjevalca, imenovanega v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje;
7
·
- če je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca pooblaščenega ocenjevalca, imenovanega v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje;
8
·
- če je prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti.
8
·
- če je prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti.
9
·
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena so lahko naložbe pokojninskega sklada tudi:
9
·
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena so lahko naložbe pokojninskega sklada tudi:
10
·
- finančni instrumenti, ki jih izda ali za katere jamči Evropska investicijska banka v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe;
10
·
- finančni instrumenti, ki jih izda ali za katere jamči Evropska investicijska banka v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe;
11
·
- enote evropskih dolgoročnih investicijskih skladov, evropskih skladov za socialno podjetništvo in evropskih skladov tveganega kapitala.
11
·
- enote evropskih dolgoročnih investicijskih skladov, evropskih skladov za socialno podjetništvo in evropskih skladov tveganega kapitala.
12
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada predstavljajo tudi zadolžnice, ki jih je izdal izdajatelj s sedežem v državi podpisnici Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru ali državi članici OECD.
12
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada predstavljajo tudi zadolžnice, ki jih je izdal izdajatelj s sedežem v državi podpisnici Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru ali državi članici OECD.
13
·
(7) Podrobnejša pravila glede vrste dovoljenih naložb, ki upoštevajo naravo dodatnega zavarovanja, predpiše Agencija za trg vrednostnih papirjev.
13
·
(7) Podrobnejša pravila glede vrste dovoljenih naložb, ki upoštevajo naravo dodatnega zavarovanja, predpiše Agencija za trg vrednostnih papirjev.
1
−
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor uskladita splošne akte, izdane na podlagi 240., 272., 274., 275. in 322. člena zakona, s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Upravljavci pokojninskih skladov v enem letu od začetka uporabe tega zakona uskladijo pokojninske načrte in pravila upravljanja s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
−
3
−
(3) Do uskladitve pokojninskih načrtov in pravil upravljanja s tem zakonom se uporabljajo veljavni pokojninski načrti in pravila upravljanja, razen v delu, ki je v nasprotju s tem zakonom.
−
1
·
(1) Glede izpostavljenosti pokojninskega sklada v zvezi s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti, izpostavljenosti pokojninskega sklada do posamezne vrste naložb, posamezne osebe, posebnih kategorij oseb in izračuna razmerij med deleži sredstev ter odstopa od pravil o izpostavljenosti, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za vzajemne sklade, če ni s tem zakonom določeno drugače.
1
·
(1) Glede izpostavljenosti pokojninskega sklada v zvezi s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti, izpostavljenosti pokojninskega sklada do posamezne vrste naložb, posamezne osebe, posebnih kategorij oseb in izračuna razmerij med deleži sredstev ter odstopa od pravil o izpostavljenosti, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za vzajemne sklade, če ni s tem zakonom določeno drugače.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek veljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki se nanašajo na največje dopustne izpostavljenosti vzajemnega sklada do posebnih kategorij oseb, samo za izpostavljenost pokojninskega sklada do tržnih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država podpisnica sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma država članica OECD oziroma mednarodna finančna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica, ali za tržne vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga za katere jamči ena od teh oseb.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek veljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki se nanašajo na največje dopustne izpostavljenosti vzajemnega sklada do posebnih kategorij oseb, samo za izpostavljenost pokojninskega sklada do tržnih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država podpisnica sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma država članica OECD oziroma mednarodna finančna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica, ali za tržne vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga za katere jamči ena od teh oseb.
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj tako blizu, da pomenijo eno samo naložbo, ne smejo presegati 10 % vseh sredstev pokojninskega sklada, skupno pa vse naložbe v nepremičnine ne smejo presegati 20 % sredstev pokojninskega sklada.
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj tako blizu, da pomenijo eno samo naložbo, ne smejo presegati 10 % vseh sredstev pokojninskega sklada, skupno pa vse naložbe v nepremičnine ne smejo presegati 20 % sredstev pokojninskega sklada.
4
·
(4) Ne glede na posamezne omejitve iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, pokojninski sklad ne sme biti izpostavljen do posameznega delodajalca, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja oziroma imeti več kot 5 % svojih sredstev naloženih v kombinacije naslednjih oblik naložb:
4
·
(4) Ne glede na posamezne omejitve iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, pokojninski sklad ne sme biti izpostavljen do posameznega delodajalca, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja oziroma imeti več kot 5 % svojih sredstev naloženih v kombinacije naslednjih oblik naložb:
5
·
- vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga iz 272. člena tega zakona, katerih izdajatelj je delodajalec,
5
·
- vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga iz 272. člena tega zakona, katerih izdajatelj je delodajalec,
6
·
- depozitov, sklenjenih pri delodajalcu, vendar samo, kadar je delodajalec kreditna institucija,
6
·
- depozitov, sklenjenih pri delodajalcu, vendar samo, kadar je delodajalec kreditna institucija,
7
·
- izpostavljenosti, ki izhajajo oziroma nastajajo pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenimi na trgu institucionalnih vlagateljev in ki jih pokojninski sklad sklepa z delodajalcem, oziroma
7
·
- izpostavljenosti, ki izhajajo oziroma nastajajo pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenimi na trgu institucionalnih vlagateljev in ki jih pokojninski sklad sklepa z delodajalcem, oziroma
8
·
- drugih vrst naložb kakorkoli povezanih z delodajalcem.
8
·
- drugih vrst naložb kakorkoli povezanih z delodajalcem.
9
·
(5) V primeru, da delodajalec pripada skupini, kot je to opredeljeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, skupna izpostavljenost pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka do oseb, ki pripadajo isti skupini, ne sme presegati 10 % vseh sredstev pokojninskega sklada.
9
·
(5) V primeru, da delodajalec pripada skupini, kot je to opredeljeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, skupna izpostavljenost pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka do oseb, ki pripadajo isti skupini, ne sme presegati 10 % vseh sredstev pokojninskega sklada.
10
·
(6) Določbe četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izpostavljenost pokojninskega sklada do njegovega upravljavca.
10
·
(6) Določbe četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izpostavljenost pokojninskega sklada do njegovega upravljavca.
11
·
(7) Določbe četrtega odstavka tega člena ne veljajo v primeru, ko je delodajalec, ki financira pokojninski načrt, Republika Slovenija.
11
·
(7) Določbe četrtega odstavka tega člena ne veljajo v primeru, ko je delodajalec, ki financira pokojninski načrt, Republika Slovenija.
12
−
(8) Naložbe pokojninskega sklada v tvegani kapital iz zakona, ki ureja status in naložbe družb tveganega kapitala, ki imajo sedež in poslovodstvo v Republiki Sloveniji, ne smejo presegati 1 % vseh sredstev pokojninskega sklada.
12
+
(8) Naložbe pokojninskega sklada iz petega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 5 % sredstev pokojninskega sklada.
+
13
+
(9) Naložbe pokojninskega sklada v zadolžnice ne smejo presegati 10 % sredstev pokojninskega sklada.
1
−
(1) Ne glede na 272. člen tega zakona ima lahko pokojninski sklad največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote posameznega odprtega investicijskega sklada.
1
+
(1) Ne glede na 272. člen tega zakona ima lahko pokojninski sklad največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote posameznega investicijskega sklada.
2
−
(2) Naložbe pokojninskega sklada v enote odprtih investicijskih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno z določbami Direktive UCITS, skupaj ne smejo presegati 30 % sredstev pokojninskega sklada.
2
+
(2) Naložbe pokojninskega sklada v enote investicijskih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno z določbami Direktive UCITS, skupaj ne smejo presegati 30 % sredstev pokojninskega sklada.
3
−
(3) Ne glede na 272. člen tega zakona ima pokojninski sklad lahko naložena sredstva v enote kateregakoli odprtega investicijskega sklada, pod pogojem, da ima ta investicijski sklad skupno največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote odprtih investicijskih skladov in imajo takšno omejitev vlaganja v enote odprtih investicijskih skladov izrecno navedeno v svojih pravilih upravljanja ali v statutu.
3
+
(3) Investicijski skladi, katerih poslovanje ni usklajeno z določbami Direktive UCITS, so:
4
−
(4) Pokojninski sklad ima lahko sredstva naložena v enote odprtih investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na drugo osebo isti upravljavec, ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, kot je to določeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, samo pod pogojem, da za takšno nalaganje upravljavec pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor.
4
+
- specialni investicijski skladi iz zakona, ki ureja oblike alternativnih investicijskih skladov,
5
−
(5) Za soglasje iz prejšnjega odstavka se šteje soglasje, ki ga Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda k pravilom upravljanja pokojninskega sklada. Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda takšno soglasje kadar pravila upravljanja pokojninskega sklada določajo, da pokojninski sklad, ki bo nalagal sredstva v enote odprtih investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na tretje osebe, isti upravljavec, ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, ne bo zavezan k plačilu nobenih vstopnih in izstopnih stroškov povezanih s tovrstno naložbo.
5
+
- alternativni investicijski skladi, ki jih upravljajo upravljavci z dovoljenjem pristojnega organa za upravljanje alternativnih investicijskih skladov na podlagi zakona ali drugega predpisa države članice EU, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU ,
6
−
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada v enote posameznega odprtega investicijskega sklada, katerega poslovanje je usklajeno z določbami Direktive UCITS, predstavljajo tudi do največ 50 % vrednosti sredstev pokojninskega sklada.
6
+
- evropski dolgoročni investicijski skladi (ELTIF), evropski skladi za socialno podjetništvo (EUSef) in evropski skladi tveganega kapitala (EUVeca), ter
7
−
(7) Pravila upravljanja pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka vsebujejo izrecno navedbo o takšni naložbeni politiki ter v zvezi s tem število in lastnosti odprtih investicijskih skladov v katere bodo naložena sredstva pokojninskega sklada v deležu, ki presega omejitev iz prvega odstavka tega člena, vključno z navedbo največje višine upravljavske provizije posameznega tipa odprtega investicijskega sklada, v katerega bodo naložena sredstva pokojninskega sklada v povečanem obsegu.
7
+
- investicijski skladi, oblikovani oziroma ustanovljeni v tretji državi, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih Agencija za trg vrednostnih papirjev določi v splošnem aktu, izdanem na podlagi dvanajstega odstavka tega člena.
8
−
(8) Letno poročilo pokojninskega sklada, ki ima v enote odprtih investicijskih skladov skupaj naloženih več kot 20 % svojih sredstev, vsebuje tudi informacijo o višini upravljavske provizije vsakega izmed odprtih investicijskih skladov, v enote katerega ima pokojninski sklad naloženih več kot 5 % svojih sredstev.
8
+
(4) Ne glede na 272. člen tega zakona ima pokojninski sklad sredstva lahko naložena v enote odprtega investicijskega sklada, pod pogojem, da ima ta investicijski sklad skupno največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote odprtih investicijskih skladov in ima takšno omejitev vlaganja v enote odprtih investicijskih skladov izrecno navedeno v svojih pravilih upravljanja.
9
−
(9) Pokojninskemu skladu, katerega sredstva so naložena tudi v enote odprtih investicijskih skladov, sredstev odprtega investicijskega sklada ni treba seštevati ali upoštevati pri izračunavanju omejitev izpostavljenosti iz naslova naložb pokojninskega sklada iz 273. člena tega zakona.
9
+
(5) Pokojninski sklad ima lahko sredstva naložena v enote investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na drugo osebo isti upravljavec, ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, kot je to določeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, pod pogojem, da za takšno nalaganje upravljavec pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor.
10
−
(10) Agencija za trg vrednostnih papirjev s podrobnejšimi pravili določi dodatne pogoje v zvezi z naložbami v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov.
10
+
(6) Če upravljavec pokojninskega sklada ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, v zvezi z nalaganjem sredstev pokojninskega sklada v enote investicijskega sklada prejme provizijo ali drug denarni znesek, ga nemudoma vplača v premoženje pokojninskega sklada. Takšno vplačilo povečuje sredstva pokojninskega sklada.
+
11
+
(7) Za soglasje iz petega odstavka tega člena se šteje soglasje, ki ga Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda k pravilom upravljanja pokojninskega sklada. Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda takšno soglasje, če pravila upravljanja pokojninskega sklada določajo, da pokojninski sklad, ki bo nalagal sredstva v enote investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na tretje osebe, isti upravljavec ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, ne bo zavezan k plačilu vstopnih in izstopnih stroškov, povezanih s tovrstno naložbo.
+
12
+
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada v enote posameznega odprtega investicijskega sklada, katerega poslovanje je usklajeno z določbami Direktive UCITS, predstavljajo največ 50 % vrednosti sredstev pokojninskega sklada.
+
13
+
(9) Pravila upravljanja pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati navedbo o takšni naložbeni politiki ter v zvezi s tem število in lastnosti odprtih investicijskih skladov, v katere bodo naložena sredstva pokojninskega sklada v deležu, ki presega omejitev iz prvega odstavka tega člena ter višine upravljavske provizije posameznega tipa odprtega investicijskega sklada, v katerega bodo naložena sredstva pokojninskega sklada v povečanem obsegu.
+
14
+
(10) Letno poročilo pokojninskega sklada, ki ima v enote investicijskih skladov skupaj naloženih več kot 20 % svojih sredstev, vsebuje tudi informacijo o višini upravljavske provizije vsakega od investicijskih skladov, v enote katerega ima pokojninski sklad naloženih več kot 5 % svojih sredstev.
+
15
+
(11) Pokojninskemu skladu, katerega sredstva so naložena tudi v enote investicijskih skladov, katerih poslovanje je usklajeno z določbami Direktive UCITS, sredstev teh investicijskih skladov ni treba seštevati ali upoštevati pri izračunavanju omejitev izpostavljenosti iz naslova naložb pokojninskega sklada iz prejšnjega člena.
+
16
+
(12) Agencija za trg vrednostnih papirjev s podrobnejšimi pravili določi dodatne pogoje v zvezi z naložbami v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov.
1
−
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor uskladita splošne akte, izdane na podlagi 240., 272., 274., 275. in 322. člena zakona, s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Upravljavci pokojninskih skladov v enem letu od začetka uporabe tega zakona uskladijo pokojninske načrte in pravila upravljanja s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
−
3
−
(3) Do uskladitve pokojninskih načrtov in pravil upravljanja s tem zakonom se uporabljajo veljavni pokojninski načrti in pravila upravljanja, razen v delu, ki je v nasprotju s tem zakonom.
−
1
·
(1) Upravljavec za račun pokojninskih skladov, ki jih upravlja, skupno ne sme pridobiti deleža delnic z glasovalnimi pravicami, z uresničevanjem katerih bi lahko pomembneje vplival na upravljanje ali upravo izdajatelja. V ta delež se vštevajo tudi delnice z glasovalnimi pravicami, ki jih upravljavec pridobi za račun drugega premoženja, ki ga upravlja.
1
·
(1) Upravljavec za račun pokojninskih skladov, ki jih upravlja, skupno ne sme pridobiti deleža delnic z glasovalnimi pravicami, z uresničevanjem katerih bi lahko pomembneje vplival na upravljanje ali upravo izdajatelja. V ta delež se vštevajo tudi delnice z glasovalnimi pravicami, ki jih upravljavec pridobi za račun drugega premoženja, ki ga upravlja.
2
·
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje določi merila za opredelitev pomembnega vpliva iz prejšnjega odstavka.
2
·
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje določi merila za opredelitev pomembnega vpliva iz prejšnjega odstavka.
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena ima lahko posamezni pokojninski sklad:
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena ima lahko posamezni pokojninski sklad:
4
·
1. največ 1/3 vseh delnic posameznega izdajatelja brez glasovalne pravice;
4
·
1. največ 1/3 vseh delnic posameznega izdajatelja brez glasovalne pravice;
5
·
2. največ 1/3 vseh dolžniških vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja;
5
·
2. največ 1/3 vseh dolžniških vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja;
6
·
3. največ 1/3 instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja;
6
·
3. največ 1/3 instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja;
7
·
4. največ 1/3 enot posameznega odprtega investicijskega sklada.
7
·
4. največ 1/3 enot posameznega odprtega investicijskega sklada.
8
−
1. največ 1/3 vseh delnic posameznega izdajatelja brez glasovalne pravice;
−
9
−
2. največ 1/3 vseh dolžniških vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja;
−
10
−
3. največ 1/3 instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja;
−
11
−
4. največ 1/3 enot posameznega odprtega investicijskega sklada.
−
12
·
(4) Omejitve iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka je dovoljeno prekoračiti le v času pridobitve teh finančnih instrumentov, za katere poteka postopek prve prodaje, če njihove vrednosti še ni mogoče natančno izračunati.
8
·
(4) Omejitve iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka je dovoljeno prekoračiti le v času pridobitve teh finančnih instrumentov, za katere poteka postopek prve prodaje, če njihove vrednosti še ni mogoče natančno izračunati.
13
·
(5) Prvi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata za prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih izda ali za katere jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država s seznama, ki ga določi Agencija za tg vrednostnih papirjev iz sedmega odstavka 272. člena tega zakona oziroma mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica.
9
·
(5) Prvi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata za prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih izda ali za katere jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država s seznama, ki ga določi Agencija za tg vrednostnih papirjev iz sedmega odstavka 272. člena tega zakona oziroma mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica.
14
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravljavec za račun pokojninskih skladov, ki jih upravlja, pri skrbniku, ki za te pokojninske sklade opravlja skrbniške storitve, skupno ne sme pridobiti kvalificiranega deleža, ki predstavlja posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi na podlagi katerih imetnik pridobi:
10
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravljavec za račun pokojninskih skladov, ki jih upravlja, pri skrbniku, ki za te pokojninske sklade opravlja skrbniške storitve, skupno ne sme pridobiti kvalificiranega deleža, ki predstavlja posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi na podlagi katerih imetnik pridobi:
15
·
- najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v kapitalu te pravne osebe, ali
11
·
- najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v kapitalu te pravne osebe, ali
16
·
- delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 %, vendar mu že ta omogoča pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.
12
·
- delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 %, vendar mu že ta omogoča pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.
1
−
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor uskladita splošne akte, izdane na podlagi 240., 272., 274., 275. in 322. člena zakona, s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Upravljavci pokojninskih skladov v enem letu od začetka uporabe tega zakona uskladijo pokojninske načrte in pravila upravljanja s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
−
3
−
(3) Do uskladitve pokojninskih načrtov in pravil upravljanja s tem zakonom se uporabljajo veljavni pokojninski načrti in pravila upravljanja, razen v delu, ki je v nasprotju s tem zakonom.
−
1
−
(1) Upravljavec za račun pokojninskega sklada ne sme sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe pokojninskega sklada:
1
+
Upravljavec za svoj račun ali za račun drugega pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ne sme skleniti pravnega posla, katerega predmet bi bile naložbe pokojninskega sklada, ki ga upravlja.
2
−
- za svoj račun ali za račun drugega pokojninskega sklada ali investicijskega sklada, ki ga upravlja;
−
3
−
- z osebo, ki je povezana z upravljavcem;
−
4
−
- s skrbnikom, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve, ali
−
5
−
- z osebo, ki je s skrbnikom v razmerju udeležbe ali obvladovanja.
−
6
−
(2) Skrbnik ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvesti upravljavca o osebah, ki so povezane z njim, in ga tekoče obvešča o spremembah teh povezav.
−
7
−
(3) Upravljavec ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvesti skrbnika o osebah, ki so povezane z njim, in ga tekoče obvešča o spremembah teh povezav.
−
8
−
(4) Predmet prepovedi iz prvega odstavka tega člena niso storitve, ki jih za račun pokojninskega sklada opravljajo osebe iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena.
−
1
·
(1) Upravljavec pokojninskega sklada ne sme, če ta zakon ne določa drugače, skleniti pravnega posla, katerega predmet je ali bi postal naložba pokojninskega sklada, ki ga upravlja:
1
·
(1) Upravljavec pokojninskega sklada ne sme, če ta zakon ne določa drugače, skleniti pravnega posla, katerega predmet je ali bi postal naložba pokojninskega sklada, ki ga upravlja:
2
·
1. z osebo, ki je povezana z upravljavcem pokojninskega sklada;
2
·
1. z osebo, ki je povezana z upravljavcem pokojninskega sklada;
3
·
2. s skrbnikom, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve.
3
·
2. s skrbnikom, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve.
4
·
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:
4
·
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:
5
·
- posle, sklenjene z Republiko Slovenijo, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije;
5
·
- posle, sklenjene z Republiko Slovenijo, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije;
6
·
- posle, katerih predmet so naložbe pokojninskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej;
6
·
- posle, katerih predmet so naložbe pokojninskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej;
7
·
- sprejem prevzemne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, katerih predmet so delnice, katerih imetnik je pokojninski sklad;
7
·
- sprejem prevzemne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, katerih predmet so delnice, katerih imetnik je pokojninski sklad;
8
·
- posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije, ki jih upravljavec pokojninskega sklada za račun pokojninskega sklada sklene z osebo iz prejšnjega odstavka, ki v poslu nastopa v vlogi primarnega vpisnika oziroma vzdrževalca trga s temi finančnimi instrumenti, ti posli pa se izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
8
·
- posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije, ki jih upravljavec pokojninskega sklada za račun pokojninskega sklada sklene z osebo iz prejšnjega odstavka, ki v poslu nastopa v vlogi primarnega vpisnika oziroma vzdrževalca trga s temi finančnimi instrumenti, ti posli pa se izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
9
·
(3) Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena lahko upravljavec pokojninskega sklada z osebo, ki je z njo povezana na način, da upravljavec pokojninskega sklada in ta oseba sicer ne bi bili povezani osebi, če ne bi bila z njima povezana Republika Slovenija, sklepa:
9
·
(3) Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena lahko upravljavec pokojninskega sklada z osebo, ki je z njo povezana na način, da upravljavec pokojninskega sklada in ta oseba sicer ne bi bili povezani osebi, če ne bi bila z njima povezana Republika Slovenija, sklepa:
10
·
- denarne depozite,
10
·
- denarne depozite,
11
−
- posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje zakon o trgu finančnih instrumentov, če se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
11
+
- posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve ali nadaljnje prodaje, kot jo opredeljuje zakon o trgu finančnih instrumentov, če se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
12
·
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena lahko upravljavec pokojninskega sklada sklepa s skrbnikom denarne depozite, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje zakon o trgu finančnih instrumentov, če je njihov izdajatelj skrbnik, pod pogojem, da:
12
·
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena lahko upravljavec pokojninskega sklada sklepa s skrbnikom denarne depozite, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje zakon o trgu finančnih instrumentov, če je njihov izdajatelj skrbnik, pod pogojem, da:
13
·
1. skrbnik pokojninskega sklada nima kvalificiranega deleža v upravljavcu, ki upravlja ta pokojninski sklad;
13
·
1. skrbnik pokojninskega sklada nima kvalificiranega deleža v upravljavcu, ki upravlja ta pokojninski sklad;
14
·
2. skrbnik in upravljavec sprejmeta pravila, s katerimi opredelita možne oblike nasprotja interesov v primeru takšnih naložb pokojninskega sklada ter načine omejitve teh nasprotij interesov;
14
·
2. skrbnik in upravljavec sprejmeta pravila, s katerimi opredelita možne oblike nasprotja interesov v primeru takšnih naložb pokojninskega sklada ter načine omejitve teh nasprotij interesov;
15
·
3. se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
15
·
3. se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
16
·
(5) Upravljavec pokojninskega sklada ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvesti skrbnika o osebah, ki so povezane z njim in ga tekoče obvešča o spremembah teh povezav.
16
·
(5) Upravljavec pokojninskega sklada ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvesti skrbnika o osebah, ki so povezane z njim in ga tekoče obvešča o spremembah teh povezav.
17
·
(6) V letnem poročilu pokojninskega sklada mora biti razkrit odstotek sredstev pokojninskega sklada, vloženih skupaj v depozite in finančne instrumente, katerih izdajatelj je skrbnik tega pokojninskega sklada ali oseba, povezana z upravljavcem tega pokojninskega sklada.
17
·
(6) V letnem poročilu pokojninskega sklada mora biti razkrit odstotek sredstev pokojninskega sklada, vloženih skupaj v depozite in finančne instrumente, katerih izdajatelj je skrbnik tega pokojninskega sklada ali oseba, povezana z upravljavcem tega pokojninskega sklada.
18
·
(7) O naložbah oziroma poslih iz tega člena skrbnik pokojninskega sklada poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad, ali Agenciji za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla.
18
·
(7) O naložbah oziroma poslih iz tega člena skrbnik pokojninskega sklada poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad, ali Agenciji za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla.
19
·
(8) Posli iz tega člena so predmet rednega letnega revizijskega pregleda poslovanja pokojninskega sklada. Revizor v svojem poročilu napiše mnenji o izpolnjenosti pogojev iz tega člena in o tem, ali sta skrbnik investicijskega sklada in upravljavec pri takšni naložbi ravnala v najboljšem interesu članov.
19
·
(8) Posli iz tega člena so predmet rednega letnega revizijskega pregleda poslovanja pokojninskega sklada. Revizor v svojem poročilu napiše mnenji o izpolnjenosti pogojev iz tega člena in o tem, ali sta skrbnik investicijskega sklada in upravljavec pri takšni naložbi ravnala v najboljšem interesu članov.
1
·
(1) Upravljavec za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, zagotovi učinkovito upravljanje tveganj, ki mu omogoča sprotno ugotavljanje in merjenje vseh vrst tveganj, ki izvirajo iz sprejetih pozicij in njihov prispevek k celotni tveganosti pokojninskega sklada.
1
·
(1) Upravljavec za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, zagotovi učinkovito upravljanje tveganj, ki mu omogoča sprotno ugotavljanje in merjenje vseh vrst tveganj, ki izvirajo iz sprejetih pozicij in njihov prispevek k celotni tveganosti pokojninskega sklada.
2
·
(2) V zvezi z upravljanjem tveganj iz prejšnjega odstavka upravljavec za vsak pokojninski sklad izdela in neprekinjeno izvaja načrt upravljanja tveganj pokojninskega sklada.
2
·
(2) V zvezi z upravljanjem tveganj iz prejšnjega odstavka upravljavec za vsak pokojninski sklad izdela in neprekinjeno izvaja načrt upravljanja tveganj pokojninskega sklada.
3
−
(3) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev najmanj enkrat letno poroča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, v katere je nalagal sredstva pokojninskega sklada, tveganjih, ki izhajajo iz teh transakcij ter omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih uporablja za merjenje teh tveganj.
3
+
(3) Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva pokojninskega sklada, in oseb, do katerih je pokojninski sklad izpostavljen, upravljavec ne sme izključno ali samodejno opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije.
4
−
(4) Upravljavec kritnega sklada ali skupine kritnih skladov Agenciji za zavarovalni nadzor najmanj enkrat letno poroča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, v katere je nalagal sredstva pokojninskega sklada, tveganjih, ki izhajajo iz teh transakcij ter omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih uporablja za merjenje teh tveganj.
4
+
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor ob upoštevanju velikosti, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti pokojninskega sklada pri upravljanju tveganj pokojninskega sklada proučita, ali upravljavec spoštuje določbe prejšnjega odstavka, in po potrebi upravljavca opozorita, naj zmanjša izključnost ali samodejnost uporabe bonitetnih ocen.
5
−
(5) Agencija za trg vrednostnih papirjev v zvezi z upravljanjem tveganj pokojninskega sklada iz tega člena predpiše:
5
+
(5) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev najmanj enkrat letno poroča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, v katere je nalagal sredstva pokojninskega sklada, tveganjih, ki izhajajo iz teh transakcij ter omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih uporablja za merjenje teh tveganj.
+
6
+
(6) Upravljavec kritnega sklada ali skupine kritnih skladov Agenciji za zavarovalni nadzor najmanj enkrat letno poroča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, v katere je nalagal sredstva pokojninskega sklada, tveganjih, ki izhajajo iz teh transakcij ter omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih uporablja za merjenje teh tveganj.
+
7
+
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev v zvezi z upravljanjem tveganj pokojninskega sklada iz tega člena predpiše:
6
·
- podrobnejšo vsebino načrta upravljanja tveganj pokojninskega sklada iz drugega odstavka tega člena;
8
·
- podrobnejšo vsebino načrta upravljanja tveganj pokojninskega sklada iz drugega odstavka tega člena;
7
·
- način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj pokojninskega sklada oziroma predložitve njegovih sprememb, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad;
9
·
- način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj pokojninskega sklada oziroma predložitve njegovih sprememb, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad;
8
·
- podrobnejši način in roke poročanja informacij iz tretjega odstavka, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad
10
·
- podrobnejši način in roke poročanja informacij iz tretjega odstavka, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad
9
−
(6) Agencija za zavarovalni nadzor v zvezi z upravljanjem tveganj pokojninskega sklada iz tega člena predpiše:
11
+
(8) Agencija za zavarovalni nadzor v zvezi z upravljanjem tveganj pokojninskega sklada iz tega člena predpiše:
10
·
1. način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj pokojninskega sklada oziroma predložitve njegovih sprememb, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali skupina kritnih skladov;
12
·
1. način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj pokojninskega sklada oziroma predložitve njegovih sprememb, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali skupina kritnih skladov;
11
−
2. podrobnejši način in roke poročanja informacij iz četrtega odstavka tega člena, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali skupina kritnih skladov.
13
+
2. podrobnejši način in roke poročanja informacij iz šestega odstavka tega člena, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali skupina kritnih skladov.
1
·
(1) Upravljavec sprejme izjavo o naložbeni politiki, ki je lahko ali samostojen dokument ali enovit sestavni del načrta upravljanja tveganj iz 284. člena tega zakona. V slednjem primeru načrt upravljanja tveganj vsebuje jasno označbo, da je izjava o naložbeni politiki njegov sestavni del.
1
·
(1) Upravljavec sprejme izjavo o naložbeni politiki, ki je lahko ali samostojen dokument ali enovit sestavni del načrta upravljanja tveganj iz 284. člena tega zakona. V slednjem primeru načrt upravljanja tveganj vsebuje jasno označbo, da je izjava o naložbeni politiki njegov sestavni del.
2
−
(2) Izjava o naložbeni politiki iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
2
+
(2) Izjava o naložbeni politiki iz prejšnjega odstavka vsebuje:
3
−
- metode za ugotavljanje in merjenje tveganj;
3
+
- podatke o metodah za ugotavljanje in merjenje naložbenih tveganj;
4
·
- opis postopkov za obvladovanje posameznih vrst tveganj;
4
·
- opis postopkov za obvladovanje posameznih vrst tveganj;
5
−
- strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje obveznosti pokojninskega sklada.
5
+
- strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje obveznosti pokojninskega sklada;
+
6
+
- opis upoštevanja ali neupoštevanja okoljskih in socialnih dejavnikov ter dejavnikov upravljanja družb pri naložbeni politiki.
6
·
(3) Upravljavec članu pokojninskega načrta na njegovo zahtevo izroči brezplačen izvod izjave o naložbeni politiki.
7
·
(3) Upravljavec članu pokojninskega načrta na njegovo zahtevo izroči brezplačen izvod izjave o naložbeni politiki.
7
·
(4) Izjava o naložbeni politiki mora biti skladna z določbami pravil upravljanja pokojninskega sklada, ki se nanašajo na naložbeno politiko pokojninskega sklada.
8
·
(4) Izjava o naložbeni politiki mora biti skladna z določbami pravil upravljanja pokojninskega sklada, ki se nanašajo na naložbeno politiko pokojninskega sklada.
8
−
(5) Upravljavec predloži besedilo izjave o naložbeni politiki hkrati z zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad, ali Agenciji za zavarovalni nadzor, v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla.
9
+
(5) Upravljavec predloži besedilo izjave o naložbeni politiki hkrati z zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev, če je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad. Če je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, upravljavec besedilo izjave o naložbeni politiki predloži Agenciji za zavarovalni nadzor.
9
·
(6) Upravljavec najmanj vsaka tri leta preveri vsebino izjave o naložbeni politiki pokojninskega sklada, in jo po potrebi spremeni. Upravljavec izjavo o naložbeni politiki nemudoma prilagodi tudi vsem pomembnim spremembam naložbene politike, opredeljene v pravilih upravljanja pokojninskega sklada.
10
·
(6) Upravljavec najmanj vsaka tri leta preveri vsebino izjave o naložbeni politiki pokojninskega sklada, in jo po potrebi spremeni. Upravljavec izjavo o naložbeni politiki nemudoma prilagodi tudi vsem pomembnim spremembam naložbene politike, opredeljene v pravilih upravljanja pokojninskega sklada.
10
·
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev za pokojninske sklade, oblikovane kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, določi podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki ter način in roke poročanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev o spremembah izjave o naložbeni politiki.
11
·
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev za pokojninske sklade, oblikovane kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, določi podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki ter način in roke poročanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev o spremembah izjave o naložbeni politiki.
11
·
(8) Agencija za zavarovalni nadzor za pokojninske sklade, oblikovane kot kritni sklad, določi podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki ter način in roke poročanja Agenciji za zavarovalni nadzor o spremembah izjave o naložbeni politiki. 2.6. Poslovne knjige in poslovna poročila pokojninskega sklada ter revidiranje
12
·
(8) Agencija za zavarovalni nadzor za pokojninske sklade, oblikovane kot kritni sklad, določi podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki ter način in roke poročanja Agenciji za zavarovalni nadzor o spremembah izjave o naložbeni politiki. 2.6. Poslovne knjige in poslovna poročila pokojninskega sklada ter revidiranje
1
−
(1) Upravljavec za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke in sestavlja poročila v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, določenimi z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/ES z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1) in Uredbo Komisije 1725/2003/ES z dne 29. septembra 2003 o sprejemu določenih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/EC (UL L št. 261 z dne 13. 10. 2003, str. 1) ter v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
1
+
(1) Upravljavec za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke in sestavlja poročila v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, določenimi z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/ES z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1) ter v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
2
·
(2) Upravljavec organizira poslovanje in tekoče vodi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne ali poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali pokojninski sklad posluje v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
2
·
(2) Upravljavec organizira poslovanje in tekoče vodi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne ali poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali pokojninski sklad posluje v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
1
·
(1) Letno poročilo pokojninskega sklada sestavljajo:
1
·
(1) Letno poročilo pokojninskega sklada sestavljajo:
2
·
- bilanca stanja;
2
·
- bilanca stanja;
3
·
- izkaz poslovnega izida;
3
·
- izkaz poslovnega izida;
4
·
- izkaz denarnih tokov;
4
·
- izkaz denarnih tokov;
5
−
- izkaz gibanja vrednosti enote premoženja in števila enot premoženja v obtoku za vzajemne pokojninske sklade in krovne pokojninske sklade oziroma pripisa dobička za kritne sklade in skupine kritnih skladov;
5
+
- izkaz gibanja vrednosti enote premoženja in števila enot premoženja v obtoku za pokojninske sklade oziroma pripisa dobička za kritne sklade in skupine kritnih skladov;
6
·
- izkaz premoženja;
6
·
- izkaz premoženja;
7
·
- priloga s pojasnili k računovodskim izkazom;
7
·
- priloga s pojasnili k računovodskim izkazom;
8
·
- poslovno poročilo.
8
·
- poslovno poročilo.
9
·
(2) Za letno poročilo pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo splošna pravila o letnem poročilu velike gospodarske družbe.
9
·
(2) Za letno poročilo pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo splošna pravila o letnem poročilu velike gospodarske družbe.
10
·
(3) Upravljavec pokojninskega sklada sestavlja letno poročilo pokojninskega sklada za obdobje, ki je enako koledarskemu letu.
10
·
(3) Upravljavec pokojninskega sklada sestavlja letno poročilo pokojninskega sklada za obdobje, ki je enako koledarskemu letu.
1
·
(1) Letno poročilo pokojninskega sklada pregleda revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje, razen, če ni v tem zakonu drugače določeno.
1
·
(1) Letno poročilo pokojninskega sklada pregleda revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje, razen, če ni v tem zakonu drugače določeno.
2
·
(2) Revizor pregleduje in poroča zlasti o:
2
·
(2) Revizor pregleduje in poroča zlasti o:
3
·
- računovodskih izkazih pokojninskega sklada;
3
·
- računovodskih izkazih pokojninskega sklada;
4
·
- pravilnosti in popolnosti razkritij v prilogi k računovodskim izkazom pokojninskega sklada;
4
·
- pravilnosti in popolnosti razkritij v prilogi k računovodskim izkazom pokojninskega sklada;
5
−
- spoštovanju pravil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o upravljanju pokojninskega sklada;
5
+
- spoštovanju pravil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o upravljanju pokojninskega sklada.
6
−
- pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil pristojnim nadzornim organom ter javnih objav informacij o poslovanju pokojninskega sklada.
−
7
·
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor, v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko od revizorja zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
6
·
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor, v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko od revizorja zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
8
·
(4) Če revizijski pregled ni opravljen ali revizijsko poročilo ni izdelano v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena ali v skladu z določbami predpisa iz drugega odstavka 287. člena tega zakona, Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, zavrne poročilo in zahteva, da revizijski pregled opravi drug revizor na stroške upravljavca.
7
·
(4) Če revizijski pregled ni opravljen ali revizijsko poročilo ni izdelano v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena ali v skladu z določbami predpisa iz drugega odstavka 287. člena tega zakona, Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, zavrne poročilo in zahteva, da revizijski pregled opravi drug revizor na stroške upravljavca.
1
·
(1) Upravljavec pripravi in javno objavi povzetek revidiranega letnega poročila pokojninskega sklada, v katerem na jasen in razumljiv način povzame poslovanje in rezultate poslovanja pokojninskega sklada.
1
·
(1) Upravljavec pripravi in javno objavi povzetek revidiranega letnega poročila pokojninskega sklada, v katerem na jasen in razumljiv način povzame poslovanje in rezultate poslovanja pokojninskega sklada.
2
−
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino poročila vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino povzetka letnega poročila vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino poročila kritnega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, iz prvega odstavka tega člena.
3
+
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino povzetka letnega poročila kritnega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, iz prvega odstavka tega člena.
1
·
(1) Vsak pokojninski sklad in skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, v katerem se izvaja kolektivno dodatno zavarovanje ima odbor pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: odbor).
1
·
(1) Vsak pokojninski sklad in skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, v katerem se izvaja kolektivno dodatno zavarovanje ima odbor pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: odbor).
2
·
(2) Odbor je strokovni organ, ki ga sestavlja pet članov od tega trije predstavniki članov in dva predstavnika delodajalcev, ki financirajo pokojninski načrt. Člani odbora delujejo neodvisno in z upravljavcem pokojninskega sklada niso povezani na način, ki bi lahko vodil v konflikt interesov.
2
·
(2) Odbor je strokovni organ, ki ga sestavlja pet članov od tega trije predstavniki članov in dva predstavnika delodajalcev, ki financirajo pokojninski načrt. Člani odbora delujejo neodvisno in z upravljavcem pokojninskega sklada niso povezani na način, ki bi lahko vodil v konflikt interesov.
3
·
(3) Način konstituiranja odbora določi upravljavec pokojninskega sklada. Upravljavec pokojninskega sklada je dolžan zagotavljati vse materialne in tehnične pogoje, potrebne za delovanje odbora.
3
·
(3) Način konstituiranja odbora določi upravljavec pokojninskega sklada. Upravljavec pokojninskega sklada je dolžan zagotavljati vse materialne in tehnične pogoje, potrebne za delovanje odbora.
4
−
(4) Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. Mandat predsednika ter namestnika predsednika traja 12 mesecev, pri čemer se na funkciji predsednika in namestnika predsednika izmenjujejo predstavniki članov in delodajalcev. Mandat članov odbora je 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.
4
+
(4) Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. Mandat predsednika ter namestnika predsednika traja 24 mesecev, pri čemer se na funkciji predsednika in namestnika predsednika izmenjujejo predstavniki članov in delodajalcev. Mandat članov odbora je 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.
5
·
(5) Odbor odloča z navadno večino. Odbor uredi način dela in odločanja s poslovnikom.
5
·
(5) Odbor odloča z navadno večino. Odbor uredi način dela in odločanja s poslovnikom.
6
·
(6) Odbor se skliče vsaj enkrat letno.
6
·
(6) Odbor se skliče vsaj enkrat letno.
1
·
(1) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada urejajo vsebino pravnih razmerij med upravljavcem in članom vzajemnega pokojninskega sklada.
1
·
(1) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada urejajo vsebino pravnih razmerij med upravljavcem in članom vzajemnega pokojninskega sklada.
2
·
(2) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada vsebujejo:
2
·
(2) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada vsebujejo:
3
·
- ime vzajemnega pokojninskega sklada;
3
·
- ime vzajemnega pokojninskega sklada;
4
−
- pogoje za pristop k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada in način pristopa;
−
5
·
- naložbene cilje in naložbeno politiko vzajemnega pokojninskega sklada, vključno z omejitvami naložb vzajemnega pokojninskega sklada;
4
·
- naložbene cilje in naložbeno politiko vzajemnega pokojninskega sklada, vključno z omejitvami naložb vzajemnega pokojninskega sklada;
6
·
- višino vstopnih in izstopnih stroškov, do katerih je upravičen upravljavec in način njihovega izračuna ter plačila;
5
·
- višino vstopnih in izstopnih stroškov, do katerih je upravičen upravljavec in način njihovega izračuna ter plačila;
7
·
- višino provizije za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, do katere je upravičen upravljavec, in način izračuna ter obračuna te provizije;
6
·
- višino provizije za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, do katere je upravičen upravljavec, in način izračuna ter obračuna te provizije;
8
·
- vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega pokojninskega sklada upravičen upravljavec in vrste drugih stroškov, ki neposredno bremenijo vzajemni pokojninski sklad;
7
·
- vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega pokojninskega sklada upravičen upravljavec in vrste drugih stroškov, ki neposredno bremenijo vzajemni pokojninski sklad;
9
·
- višino provizije, do katere je upravičen skrbnik, in način obračuna te provizije;
8
·
- višino provizije, do katere je upravičen skrbnik, in način obračuna te provizije;
10
·
- vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega pokojninskega sklada upravičen skrbnik;
9
·
- vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega pokojninskega sklada upravičen skrbnik;
11
−
- mesto, način in roke obveščanja članov in delodajalcev o finančnem in pravnem položaju vzajemnega pokojninskega sklada, o njegovem poslovanju in o zamenjavi skrbnika premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
10
+
- mesto, način in roke obveščanja članov o finančnem in pravnem položaju vzajemnega pokojninskega sklada, o njegovem poslovanju in o zamenjavi skrbnika premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
12
−
- pogoje in način prenosa opravljanja skrbniških storitev na drugega skrbnika in zagotavljanje zaščite članov v takem primeru;
11
+
- pogoje in način prenosa opravljanja skrbniških storitev na drugega skrbnika;
13
·
- pogoje in način prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada na drugega upravljavca;
12
·
- pogoje in način prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada na drugega upravljavca;
14
·
- obdobje obračunavanja čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
13
·
- obdobje obračunavanja čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
15
·
- postopek vplačila ter način preračuna vplačil v enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
14
·
- postopek vplačila ter način preračuna vplačil v enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
16
·
- postopek izplačila in način izračuna odkupne vrednosti;
15
·
- postopek izplačila in način izračuna odkupne vrednosti;
17
·
- razloge za likvidacijo in opis postopka likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada;
16
·
- razloge za likvidacijo in opis postopka likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada;
18
·
- opredelitev okoliščin in postopka spremembe pravil upravljanja in s tem povezanih pravic članov vzajemnega pokojninskega sklada.
17
·
- opredelitev okoliščin in postopka spremembe pravil upravljanja in s tem povezanih pravic članov vzajemnega pokojninskega sklada.
19
·
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada.
18
·
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada.
1
−
(1) Pravila krovnega pokojninskega sklada poleg splošnih določb, ki jih vsebujejo pravila vzajemnega pokojninskega sklada, jasno določajo, da gre za krovni pokojninski sklad z najmanj tremi podskladi.
1
+
(1) Pravila krovnega pokojninskega sklada poleg splošnih določb, ki jih vsebujejo pravila vzajemnega pokojninskega sklada, jasno določajo, da gre za krovni pokojninski sklad s tremi podskladi.
2
·
(2) Za posamezne podsklade se ne sprejemajo ločena pravila, ampak so posebnosti, ki se nanašajo na posamezni podsklad določene v pravilih upravljanja krovnega pokojninskega sklada.
2
·
(2) Za posamezne podsklade se ne sprejemajo ločena pravila, ampak so posebnosti, ki se nanašajo na posamezni podsklad določene v pravilih upravljanja krovnega pokojninskega sklada.
3
·
(3) V pravilih krovnega pokojninskega sklada so določbe pravil, ki veljajo za vse podsklade krovnega pokojninskega sklada jasno ločene od določb, ki veljajo le za posamezni podsklad.
3
·
(3) V pravilih krovnega pokojninskega sklada so določbe pravil, ki veljajo za vse podsklade krovnega pokojninskega sklada jasno ločene od določb, ki veljajo le za posamezni podsklad.
4
·
(4) Pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada določajo pogoje, postopek in roke izstopa in izplačila iz posameznega podsklada in hkratnega pristopa in vplačila v drugi podsklad istega krovnega pokojninskega sklada brez izplačila odkupne vrednosti premoženja (v nadaljnjem besedilu: prenos sredstev med podskladi).
4
·
(4) Pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada določajo pogoje, postopek in roke izstopa in izplačila iz posameznega podsklada in hkratnega pristopa in vplačila v drugi podsklad istega krovnega pokojninskega sklada brez izplačila odkupne vrednosti premoženja (v nadaljnjem besedilu: prenos sredstev med podskladi).
5
·
(5) S pravili upravljanja krovnega pokojninskega sklada upravljavec določi, kateri posredni stroški bremenijo posamezni podsklad in kateri vse podsklade ter način delitve skupnih stroškov med podsklade, pri tem pa upošteva, da:
5
·
(5) S pravili upravljanja krovnega pokojninskega sklada upravljavec določi, kateri posredni stroški bremenijo posamezni podsklad in kateri vse podsklade ter način delitve skupnih stroškov med podsklade, pri tem pa upošteva, da:
6
·
- posamezni podsklad bremenijo vsi tisti stroški, ki so povezani izključno z njegovim poslovanjem;
6
·
- posamezni podsklad bremenijo vsi tisti stroški, ki so povezani izključno z njegovim poslovanjem;
7
·
- se skupni stroški lahko delijo na enake dele ali pa v razmerju povprečne letne čiste vrednosti sredstev podskladov.
7
·
- se skupni stroški lahko delijo na enake dele ali pa v razmerju povprečne letne čiste vrednosti sredstev podskladov.
8
·
(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja krovnega pokojninskega sklada.
8
·
(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja krovnega pokojninskega sklada.
1
−
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada na zadnji delovni dan obračunskega obdobja (v nadaljnjem besedilu: obračunski dan) izračuna čisto vrednost sredstev in vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada na način, določen v tem členu.
1
+
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada na obračunski dan izračuna čisto vrednost sredstev in vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada na način, določen v tem členu.
2
·
(2) Čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada se izračuna tako, da se od vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada odštejejo obveznosti vzajemnega pokojninskega sklada.
2
·
(2) Čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada se izračuna tako, da se od vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada odštejejo obveznosti vzajemnega pokojninskega sklada.
3
·
(3) Vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada je enaka čisti vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada, deljeni s številom enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada v obtoku.
3
·
(3) Vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada je enaka čisti vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada, deljeni s številom enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada v obtoku.
4
·
(4) Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada je obdobje med dvema zaporednima obračunskima dnevoma.
4
·
(4) Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada je obdobje med dvema zaporednima obračunskima dnevoma.
5
·
(5) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše:
5
·
(5) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše:
6
·
- način izračuna čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada;
6
·
- način izračuna čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada;
7
·
- način izračuna povprečne letne čiste vrednosti sredstev;
7
·
- način izračuna povprečne letne čiste vrednosti sredstev;
8
·
- način izračuna vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
8
·
- način izračuna vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
9
·
- način izračuna odkupne vrednosti premoženja;
9
·
- način izračuna odkupne vrednosti premoženja;
10
−
- pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosnosti vzajemnega pokojninskega sklada.
10
+
- pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosnosti vzajemnega pokojninskega sklada;
+
11
+
- pravila za ravnanje v primeru napake pri izračunu čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada.
1
·
(1) Upravljavec, ki upravlja krovni pokojninski sklad v okviru treh podskladov, izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla člana.
1
·
(1) Upravljavec, ki upravlja krovni pokojninski sklad v okviru treh podskladov, izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla člana.
2
·
(2) Podskladi krovnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki, ki je upoštevajoč namen dodatnega zavarovanja in načela tega zakona, ustrezno prilagojena ciljni starostni skupini članov, katerim je posamezni podsklad namenjen.
2
·
(2) Podskladi krovnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki, ki je upoštevajoč namen dodatnega zavarovanja in načela tega zakona, ustrezno prilagojena ciljni starostni skupini članov, katerim je posamezni podsklad namenjen.
3
·
(3) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada v pravilih upravljanja krovnega pokojninskega sklada za vsakega izmed podskladov iz prvega odstavka tega člena določi ciljno starostno skupino, kateri je podsklad namenjen, in najnižji dovoljeni delež sredstev podsklada, naložen v nizko tvegane finančne instrumente.
3
·
(3) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada v pravilih upravljanja krovnega pokojninskega sklada za vsakega izmed podskladov iz prvega odstavka tega člena določi ciljno starostno skupino, kateri je podsklad namenjen, in najnižji dovoljeni delež sredstev podsklada, naložen v nizko tvegane finančne instrumente.
4
−
(4) Upravljavec naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz prvega odstavka tega člena izvaja tako, da vplačila v dobro člana, prispela na poseben denarni račun krovnega pokojninskega sklada, razporeja na posebni denarni račun podsklada iz prvega odstavka tega člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča. Upravljavec prenese odkupno vrednost premoženja na osebnem računu člana v podsklad istega krovnega sklada, namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, najkasneje v roku treh let od prvega naslednjega obračunskega dne po dnevu, ko član dopolni mejno starost starostne skupine podsklada. Upravljavec sredstva prenese v enkratnem znesku in brez stroškov za člana pri čemer pri odločitvi za prenos zasleduje cilj največje ekonomske koristi za člana. Upravljavec vsa nova vplačila v dobro člana, prejeta od dneva, ko član dopolni mejno starost starostne skupine podsklada, razporeja na denarni račun podsklada, ki je namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, v katero se član po novem uvršča. Član lahko po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj takšne odločitve enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki je namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, ki ji član pripada, kar pa ne velja za člane v najstarejši starostni skupini.
4
+
(4) Upravljavec naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz prvega odstavka tega člena izvaja tako, da vplačila v dobro člana, prispela na poseben denarni račun krovnega pokojninskega sklada, razporeja na posebni denarni račun podsklada iz prvega odstavka tega člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča. Upravljavec prenese odkupno vrednost premoženja na osebnem računu člana v podsklad istega krovnega sklada, namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, najkasneje v roku treh let od prvega naslednjega obračunskega dne po dnevu, ko član dopolni mejno starost starostne skupine podsklada. Upravljavec sredstva prenese v enkratnem znesku in brez stroškov za člana pri čemer pri odločitvi za prenos zasleduje cilj največje ekonomske koristi za člana. Upravljavec vsa nova vplačila v dobro člana, prejeta od dneva, ko član dopolni mejno starost starostne skupine podsklada, razporeja na denarni račun podsklada, ki je namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, v katero se član po novem uvršča.
+
5
+
(5) Ne glede na prejšnji odstavek ima član posameznega podsklada iz prvega odstavka tega člena pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada, pri čemer pa ta podsklad ne sme biti namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, kateri član pripada. Član lahko po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj takšne odločitve enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki je namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, ki ji član pripada, kar pa ne velja za člane v najstarejši starostni skupini.
1
·
(1) Upravljavec, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja na vsak obračunski dan izračuna vrednost sredstev člana in zajamčeno vrednost sredstev člana na način, določen v drugem odstavku tega člena. Določbe tega člena veljajo za vzajemni pokojninski sklad in za podsklad krovnega pokojninskega sklada, za katera upravljavec zagotavlja zajamčeno vrednost sredstev.
1
·
(1) Upravljavec, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja na vsak obračunski dan izračuna vrednost sredstev člana in zajamčeno vrednost sredstev člana na način, določen v drugem odstavku tega člena. Določbe tega člena veljajo za vzajemni pokojninski sklad in za podsklad krovnega pokojninskega sklada, za katera upravljavec zagotavlja zajamčeno vrednost sredstev.
2
·
(2) Vrednost sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada, vplačanih v vzajemni pokojninski sklad oziroma podsklad krovnega pokojninskega sklada, v katerem upravljavec zagotavlja zajamčeno vrednost sredstev, je enaka zmnožku vrednosti enote premoženja in števila enot premoženja na osebnem računu člana vzajemnega pokojninskega sklada v tem skladu oziroma podskladu, po stanju na obračunski dan.
2
·
(2) Vrednost sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada, vplačanih v vzajemni pokojninski sklad oziroma podsklad krovnega pokojninskega sklada, v katerem upravljavec zagotavlja zajamčeno vrednost sredstev, je enaka zmnožku vrednosti enote premoženja in števila enot premoženja na osebnem računu člana vzajemnega pokojninskega sklada v tem skladu oziroma podskladu, po stanju na obračunski dan.
3
·
(3) Zajamčena vrednost sredstev člana je enaka vsoti njegovih čistih vplačil, vplačanih v vzajemni pokojninski sklad oziroma podsklad krovnega pokojninskega sklada, v katerem upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost, povečanih za zajamčeno donosnost iz drugega odstavka prejšnjega člena, od obračunskega dneva posameznega čistega vplačila do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev člana.
3
·
(3) Zajamčena vrednost sredstev člana je enaka vsoti njegovih čistih vplačil, vplačanih v vzajemni pokojninski sklad oziroma podsklad krovnega pokojninskega sklada, v katerem upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost, povečanih za zajamčeno donosnost iz drugega odstavka prejšnjega člena, od obračunskega dneva posameznega čistega vplačila do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev člana.
4
·
(4) Če je vrednost sredstev člana na obračunski dan nižja od zajamčene vrednosti njegovih sredstev, upravljavec oblikuje rezervacije oziroma vzpostavi obveznosti v višini nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: rezervacije).
4
·
(4) Če je vrednost sredstev člana na obračunski dan nižja od zajamčene vrednosti njegovih sredstev, upravljavec oblikuje rezervacije oziroma vzpostavi obveznosti v višini nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: rezervacije).
5
·
(5) Rezervacije so enake vsoti vseh primanjkljajev vrednosti sredstev člana in zajamčene vrednosti sredstev člana na posamezni obračunski dan.
5
·
(5) Rezervacije so enake vsoti vseh primanjkljajev vrednosti sredstev člana in zajamčene vrednosti sredstev člana na posamezni obračunski dan.
6
·
(6) Zajamčena vrednost sredstev ne sme presegati dejanske čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada oziroma podsklada krovnega pokojninskega sklada, v katerem upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost, za več kot 10 % dejanske čiste vrednosti sredstev sklada. Kadar zajamčena vrednost sredstev preseže 110 % dejanske čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada oziroma podsklada krovnega pokojninskega sklada, v katerem upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost, upravljavec najkasneje v 15 delovnih dneh od zadnjega obračunskega dne na denarni račun pokojninskega sklada vplača denarna sredstva v višini, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogoja iz prejšnjega stavka.
6
·
(6) Zajamčena vrednost sredstev ne sme presegati dejanske čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada oziroma podsklada krovnega pokojninskega sklada, v katerem upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost, za več kot 10 % dejanske čiste vrednosti sredstev sklada. Kadar zajamčena vrednost sredstev preseže 110 % dejanske čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada oziroma podsklada krovnega pokojninskega sklada, v katerem upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost, upravljavec najkasneje v 15 delovnih dneh od zadnjega obračunskega dne na denarni račun pokojninskega sklada vplača denarna sredstva v višini, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogoja iz prejšnjega stavka.
7
·
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, upravljavec ne vplača denarnih sredstev v primeru, ko je skupna vrednost presežka zajamčene vrednosti sredstev nad dejansko čisto vrednostjo sredstev, skupaj za vse sklade, ki jih upravlja in za katere zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano čisto premijo, nižja od 20 % kapitala upravljavca, namenjenega za pokrivanje kapitalskih zahtev. Kapital upravljavca, namenjenega za pokrivanje kapitalskih zahtev, se določa za pokojninsko družbo v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, za zavarovalnice v skladu z zakonom, ki ureja poslovanje zavarovalnic s sedežem v Republiki Sloveniji in za banke v skladu z zakonom, ki ureja poslovanje kreditih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji.
7
·
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, upravljavec ne vplača denarnih sredstev v primeru, ko je skupna vrednost presežka zajamčene vrednosti sredstev nad dejansko čisto vrednostjo sredstev, skupaj za vse sklade, ki jih upravlja in za katere zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano čisto premijo, nižja od 20 % kapitala upravljavca, namenjenega za pokrivanje kapitalskih zahtev. Kapital upravljavca, namenjenega za pokrivanje kapitalskih zahtev, se določa za pokojninsko družbo v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, za zavarovalnice v skladu z zakonom, ki ureja poslovanje zavarovalnic s sedežem v Republiki Sloveniji in za banke v skladu z zakonom, ki ureja poslovanje kreditih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji.
8
·
(8) Upravljavec pokojninskega sklada uporabi rezervacije šele v primeru izplačila odkupne vrednosti premoženja, katerega odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada oziroma podsklada, v katerem upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost. Upravljavec razliko med obema izplača v breme oblikovanih rezervacij.
8
·
(8) Upravljavec pokojninskega sklada uporabi rezervacije šele v primeru izplačila odkupne vrednosti premoženja, katerega odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada oziroma podsklada, v katerem upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost. Upravljavec razliko med obema izplača v breme oblikovanih rezervacij.
9
·
(9) Upravljavec pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto vplačilo, mora v višini rezervacij za nedoseganje zajamčene donosnosti vzpostaviti ločeno evidenco sredstev, ki po vrsti naložb ustrezajo naložbeni politiki vzajemnega pokojninskega sklada.
9
·
(9) Upravljavec pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto vplačilo, mora v višini rezervacij za nedoseganje zajamčene donosnosti vzpostaviti ločeno evidenco sredstev, ki po vrsti naložb ustrezajo naložbeni politiki vzajemnega pokojninskega sklada.
10
·
(10) Na premoženje rezervacij iz prejšnjega odstavka je dovoljena izvršba samo za poplačilo terjatev člana pokojninskega sklada.
10
·
(10) Na premoženje rezervacij iz prejšnjega odstavka je dovoljena izvršba samo za poplačilo terjatev člana pokojninskega sklada.
11
·
(11) O višini kapitala upravljavca, o višini rezervacij in strukturi naložb iz naslova teh rezervacij mora upravljavec mesečno poročati Agenciji za trg vrednostnih papirjev oziroma Agenciji za zavarovalni nadzor. Agencija za trg vrednostnih papirjev za pokojninski sklad, oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad in Agencija za zavarovalni nadzor za pokojninski sklad, oblikovan kot kritni sklad, predpišeta podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja upravljavca.
11
·
(11) O višini kapitala upravljavca, o višini rezervacij in strukturi naložb iz naslova teh rezervacij mora upravljavec mesečno poročati Agenciji za trg vrednostnih papirjev oziroma Agenciji za zavarovalni nadzor. Agencija za trg vrednostnih papirjev za pokojninski sklad, oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad in Agencija za zavarovalni nadzor za pokojninski sklad, oblikovan kot kritni sklad, predpišeta podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja upravljavca.
12
·
(12) Rezervacije so predmet pregleda pooblaščenega revizorja. Revizor pregleda rezervacije po stanju na dan 31. decembra ter po stanju na dva naključna datuma v poslovnem letu.
12
·
(12) Rezervacije so predmet pregleda pooblaščenega revizorja. Revizor pregleda rezervacije po stanju na dan 31. decembra ter po stanju na dva naključna datuma v poslovnem letu.
13
·
(13) Ne glede na določbe ZPISPID se določbe prvega do dvanajstega odstavka tega člena uporabljajo tudi za upravljanje Prvega pokojninskega sklada RS.
13
·
(13) Ne glede na določbe ZPISPID se določbe prvega do dvanajstega odstavka tega člena uporabljajo tudi za upravljanje Prvega pokojninskega sklada RS.
14
·
(14) Pokojninska družba in zavarovalnica za pokojninske sklade, oblikovane kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, poročata o višini rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev, oblikovanih na podlagi tega člena, tudi Agenciji za zavarovalni nadzor. 4.6. Prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada
14
·
(14) Pokojninska družba in zavarovalnica za pokojninske sklade, oblikovane kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, poročata o višini rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev, oblikovanih na podlagi tega člena, tudi Agenciji za zavarovalni nadzor. 4.6. Prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada
15
+
(14) Pokojninska družba in zavarovalnica za pokojninske sklade, oblikovane kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, poročata o višini rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev, oblikovanih na podlagi tega člena, tudi Agenciji za zavarovalni nadzor.
+
1
·
(1) Upravljavec, ki upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad (v nadaljnjem besedilu: prenosni upravljavec), lahko s pogodbo o prenosu upravljanja prenese upravljanje tega sklada na drugega upravljavca (v nadaljnjem besedilu: prevzemni upravljavec), če:
1
·
(1) Upravljavec, ki upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad (v nadaljnjem besedilu: prenosni upravljavec), lahko s pogodbo o prenosu upravljanja prenese upravljanje tega sklada na drugega upravljavca (v nadaljnjem besedilu: prevzemni upravljavec), če:
2
·
- prevzemni upravljavec izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, določene s tem zakonom;
2
·
- prevzemni upravljavec izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, določene s tem zakonom;
3
·
- s prenosom upravljanja soglaša najmanj 70 % članov vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
3
·
- s prenosom upravljanja soglaša najmanj 70 % članov vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
4
−
(2) Pogodba o prenosu upravljanja obsega:
4
+
(2) Predmet prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada so tudi rezervacije iz petega odstavka prejšnjega člena. Ob prenosu se zagotovi pokritje teh rezervacij.
+
5
+
(3) Pogodba o prenosu upravljanja obsega:
5
·
- določen opis vseh postopkov in dejanj, ki jih bosta upravljavca opravila v zvezi s prenosom upravljanja,
6
·
- določen opis vseh postopkov in dejanj, ki jih bosta upravljavca opravila v zvezi s prenosom upravljanja,
6
·
- rok, v katerem bosta upravljavca opravila prenos upravljanja, ki ne sme biti krajši od enega meseca, šteto od prejema dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja.
7
·
- rok, v katerem bosta upravljavca opravila prenos upravljanja, ki ne sme biti krajši od enega meseca, šteto od prejema dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja.
7
−
(3) Upravljavec o pogodbi o prenosu upravljanja pisno obvesti vse člane vzajemnega pokojninskega sklada ali podskladov krovnega pokojninskega sklada. Šteje se, da član soglaša s prenosom upravljanja, če v roku 15 dni od prejema obvestila o prenosu, na obrazcu, ki je obvezna priloga k obvestilu, ne obvesti upravljavca, da prenosu nasprotuje. Na pravico do ugovora je član jasno in razumljivo opozorjen v obvestilu o prenosu.
8
+
(4) Upravljavec o pogodbi o prenosu upravljanja pisno obvesti vse člane vzajemnega pokojninskega sklada ali podskladov krovnega pokojninskega sklada. Šteje se, da član soglaša s prenosom upravljanja, če v roku 15 dni od prejema obvestila o prenosu, na obrazcu, ki je obvezna priloga k obvestilu, ne obvesti upravljavca, da prenosu nasprotuje. Na pravico do ugovora je član jasno in razumljivo opozorjen v obvestilu o prenosu.
8
−
(4) Pred prenosom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada prevzemni upravljavec pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja.
9
+
(5) Pred prenosom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada prevzemni upravljavec pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja.
1
−
(1) Vzajemni pokojninski sklada se preoblikuje s prenosom celotnega premoženja na drug že obstoječ vzajemni pokojninski sklad.
1
+
(1) Vzajemni pokojninski sklad se preoblikuje s prenosom celotnega premoženja in registra osebnih računov članov pokojninskega sklada na drug obstoječ pokojninski sklad.
2
−
(2) Za postopek preoblikovanja vzajemnih pokojninskih skladov se smiselno uporablja zakon, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad.
2
+
(2) Za postopek preoblikovanja vzajemnih pokojninskih skladov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za združitev vzajemnih skladov.
+
3
+
(3) Za postopek preoblikovanja vzajemnih pokojninskih skladov na kritni sklad se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede prenosa zavarovalnih pogodb, pri tem pa zavarovalno pogodbo predstavlja osebni račun člana pokojninskega sklada.
+
4
+
(4) O izdaji dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada na drug vzajemni pokojninski sklad odloča Agencija za trg vrednostnih papirjev, o izdaji dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada na kritni sklad pa odloča Agencija za zavarovalni nadzor ob predhodnem soglasju Agencije za trg vrednostnih papirjev.
1
−
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor uskladita splošne akte, izdane na podlagi 240., 272., 274., 275. in 322. člena zakona, s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
1
+
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada lahko preoblikuje vzajemni pokojninski sklad v podsklad krovnega pokojninskega sklada tako, da sprejme sklep o preoblikovanju vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada in pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada.
2
−
(2) Upravljavci pokojninskih skladov v enem letu od začetka uporabe tega zakona uskladijo pokojninske načrte in pravila upravljanja s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
2
+
(2) V primeru preoblikovanja vzajemnega pokojninskega sklada, oblikovanega na podlagi ZPIZ-1, v podsklad krovnega pokojninskega sklada, vzajemni pokojninski sklad postane podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano čisto vplačilo iz drugega odstavka 312. člena tega zakona.
3
−
(3) Do uskladitve pokojninskih načrtov in pravil upravljanja s tem zakonom se uporabljajo veljavni pokojninski načrti in pravila upravljanja, razen v delu, ki je v nasprotju s tem zakonom.
3
+
(3) Zahtevi za izdajo dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada je treba priložiti:
+
4
+
- sklep o preoblikovanju vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada;
+
5
+
- dopolnjena pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada;
+
6
+
- pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, za krovni pokojninski sklad.
+
7
+
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada, če ugotovi:
+
8
+
- da je vsebina pravil upravljanja krovnega pokojninskega sklada v delu, ki se nanaša na podsklad, preoblikovan iz vzajemnega pokojninskega sklada, v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
+
9
+
- da je vsebina pogodbe o opravljanju skrbniških storitev v delu, ki se nanaša na podsklad, preoblikovan iz vzajemnega pokojninskega sklada, v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
+
10
+
(5) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada se šteje, da je izdala:
+
11
+
- dovoljenje za upravljanje podsklada, preoblikovanega iz vzajemnega pokojninskega sklada;
+
12
+
- dovoljenje za pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za krovni pokojninski sklad.
+
13
+
(6) Če upravljavec vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada in sočasno zahtevo za izdajo dovoljenja za oblikovanje krovnega pokojninskega sklada, se postopek odločanja o dovoljenju za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje krovnega pokojninskega sklada.
+
14
+
(7) Upravljavec v osmih dneh po prejemu odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je bilo izdano dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada po določbah tega člena, to dejstvo javno objavi v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije in na svoji spletni strani.
+
15
+
(8) Pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada začnejo v delu, ki se nanaša na podsklad, nastal s preoblikovanjem, veljati 30. dan po javni objavi iz prejšnjega odstavka. Šteje se, da je z uveljavitvijo pravil upravljanja vzajemni pokojninski sklad preoblikovan v podsklad krovnega pokojninskega sklada, člani vzajemnega pokojninskega sklada pa so postali člani podsklada, ki je nastal iz vzajemnega pokojninskega sklada.
+
16
+
(9) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada obvesti vse člane podsklada, ki je nastal iz vzajemnega pokojninskega sklada, katerih starost še omogoča izbiro podskladov z agresivnejšo naložbeno politiko, o tej možnosti, v roku 6 mesecev od zaključenega preoblikovanja. Če član ne obvesti upravljavca o izbiri drugega podsklada, se šteje, da ostane v podskladu z zajamčeno donosnotjo na čisto vplačilo.
+
17
+
(10) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje predpiše dokumentacijo, ki jo je treba priložiti zahtevi za pridobitev dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada iz četrtega odstavka tega člena in vsebino javne objave iz sedmega odstavka tega člena.
+
18
+
5. Kritni sklad
1
−
(1) V skladu z določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo, je kritni sklad po tem zakonu kritno premoženje, namenjeno kritju obveznosti zavarovalnice ali pokojninske družbe iz dodatnega zavarovanja.
1
+
(1) Kritni sklad po tem zakonu je premoženje, namenjeno kritju obveznosti zavarovalnice ali pokojninske družbe iz dodatnega zavarovanja.
2
·
(2) Kritni sklad, ki je last zavarovalnice ali pokojninske družbe, se oblikuje in upravlja izključno v korist članov dodatnega zavarovanja, kritni sklad iz dodatnega zavarovanja pa je dovoljeno uporabiti samo za izplačilo obveznosti iz tega zavarovanja.
2
·
(2) Kritni sklad, ki je last zavarovalnice ali pokojninske družbe, se oblikuje in upravlja izključno v korist članov dodatnega zavarovanja, kritni sklad iz dodatnega zavarovanja pa je dovoljeno uporabiti samo za izplačilo obveznosti iz tega zavarovanja.
3
·
(3) Za naložbe kritnega sklada iz dodatnega zavarovanja se uporabljajo določbe tega zakona.
3
·
(3) Za naložbe kritnega sklada iz dodatnega zavarovanja se uporabljajo določbe tega zakona.
4
·
(4) Zavarovalnica ali pokojninska družba lahko za izvajanje pokojninskega načrta iz 225. člena tega zakona oblikuje več kritnih skladov, ki se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki in ciljni skupini vplačnikov, kateri so prvenstveno namenjeni.
4
·
(4) Zavarovalnica ali pokojninska družba lahko za izvajanje pokojninskega načrta iz 225. člena tega zakona oblikuje več kritnih skladov, ki se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki in ciljni skupini vplačnikov, kateri so prvenstveno namenjeni.
5
−
(5) Vse določbe, ki se nanašajo na vzajemni pokojninski sklad iz 4. podpoglavja VI. poglavja dvanajstega dela tega zakona smiselno veljajo tudi za kritni sklad za dodatno zavarovanje, razen določb 295., 296. in 297. člena, prvega in drugega odstavka 299. člena, 311. člena, 312. člena in od 314. člena do vključno 322. člena tega zakona.
5
+
(5) Vse določbe, ki se nanašajo na vzajemni pokojninski sklad iz 4. podpoglavja VI. poglavja dvanajstega dela tega zakona smiselno veljajo tudi za kritni sklad za dodatno zavarovanje, razen določb 295., 296. in 297. člena, prvega in drugega odstavka 299. člena, 300. člena, 301. člena, 311. člena, 312. člena in od 314. člena do vključno 322. člena tega zakona.
6
·
(6) Ne glede na določbe 304. in 305. člena tega zakona, daje soglasje k pravilom upravljanja in k spremembam pravil upravljanja, ki jih sprejeme pokojninska družba ali zavarovalnica za kritni sklad, na podlagi katerega se izvaja dodatno zavarovanje, Agencija za zavarovalni nadzor.
6
·
(6) Ne glede na določbe 304. in 305. člena tega zakona, daje soglasje k pravilom upravljanja in k spremembam pravil upravljanja, ki jih sprejeme pokojninska družba ali zavarovalnica za kritni sklad, na podlagi katerega se izvaja dodatno zavarovanje, Agencija za zavarovalni nadzor.
7
−
(7) V primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica dodatno zavarovanje izvaja na podlagi enega kritnega sklada, izvaja naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo.
7
+
(7) Zavarovalnica ali pokojninska družba k zahtevi za izdajo soglasja k pravilom upravljanja priloži dokumentacijo iz 300. člena tega zakona.
8
−
(8) V primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica izvaja dodatno zavarovanje na podlagi skupine kritnih skladov, izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla.
8
+
(8) V primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica dodatno zavarovanje izvaja na podlagi enega kritnega sklada, izvaja naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo.
+
9
+
(9) V primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica izvaja dodatno zavarovanje na podlagi skupine kritnih skladov, izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla.
1
·
(1) V primeru, da upravljavec pokojninskega sklada izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla člana, v ta namen oblikuje skupino treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja.
1
·
(1) V primeru, da upravljavec pokojninskega sklada izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla člana, v ta namen oblikuje skupino treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja.
2
·
(2) Kritni skladi iz prejšnjega odstavka se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki, ki upošteva namen dodatnega zavarovanja in načela tega zakona.
2
·
(2) Kritni skladi iz prejšnjega odstavka se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki, ki upošteva namen dodatnega zavarovanja in načela tega zakona.
3
·
(3) Če član izbere naložbeno politiko življenjskega cikla, bo upravljavec pokojninskega sklada v skladu s pravili upravljanja in glede na starost člana vplačana sredstva v dodatno zavarovanje razporedil v sklad, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča.
3
·
(3) Če član izbere naložbeno politiko življenjskega cikla, bo upravljavec pokojninskega sklada v skladu s pravili upravljanja in glede na starost člana vplačana sredstva v dodatno zavarovanje razporedil v sklad, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča.
4
−
(4) Upravljavec naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz prvega odstavka tega člena izvaja tako, da vplačila v dobro člana razporeja na denarni račun kritnega sklada iz prvega odstavka tega člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča. Upravljavec prenese odkupno vrednost premoženja na osebnem računu člana v kritni sklad, namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, najkasneje v roku treh let od prvega naslednjega obračunskega dne po dnevu, ko član dopolni mejno starost starostne skupine kritnega sklada. Upravljavec sredstva prenese v enkratnem znesku in brez stroškov za člana, pri čemer pri odločitvi za prenos zasleduje cilj največje ekonomske koristi za člana. Upravljavec vsa nova vplačila v dobro člana, prejeta od dneva, ko član dopolni mejno starost starostne skupine kritnega sklada, razporeja na denarni račun kritnega sklada, ki je namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, v katero se član po novem uvršča. Član posameznega kritnega sklada lahko po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj takšne odločitve izbere kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki je namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, ki ji član pripada, kar pa ne velja za člane v najstarejši starostni skupini.
4
+
(4) Upravljavec naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz prvega odstavka tega člena izvaja tako, da vplačila v dobro člana razporeja na denarni račun kritnega sklada iz prvega odstavka tega člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča. Upravljavec prenese odkupno vrednost premoženja na osebnem računu člana v kritni sklad, namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, najkasneje v roku treh let od prvega naslednjega obračunskega dne po dnevu, ko član dopolni mejno starost starostne skupine kritnega sklada. Upravljavec sredstva prenese v enkratnem znesku in brez stroškov za člana, pri čemer pri odločitvi za prenos zasleduje cilj največje ekonomske koristi za člana. Upravljavec vsa nova vplačila v dobro člana, prejeta od dneva, ko član dopolni mejno starost starostne skupine kritnega sklada, razporeja na denarni račun kritnega sklada, ki je namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, v katero se član po novem uvršča.
+
5
+
(5) Ne glede na prejšnji odstavek ima član posameznega kritnega sklada iz prvega odstavka tega člena pravico, da enkrat letno izbere drugačno razporeditev sredstev, pri čemer pa ta ne sme biti bolj tvegana od razporeditve v skladu s politiko življenjskega cikla. Član posameznega kritnega sklada lahko po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj takšne odločitve izbere kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki je namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, ki ji član pripada, kar pa ne velja za člane v najstarejši starostni skupini.
1
·
(1) Upravljavec pokojninskega sklada v samostojnem kritnem skladu dodatnega zavarovanja zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena tega zakona na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja v skladu z določbami tega zakona.
1
·
(1) Upravljavec pokojninskega sklada v samostojnem kritnem skladu dodatnega zavarovanja zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena tega zakona na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja v skladu z določbami tega zakona.
2
·
(2) V primeru, ko upravljavec na podlagi skupine kritnih skladov izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla, zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena tega zakona v kritnem skladu, ki je namenjen najstarejši starostni skupini članov.
2
·
(2) V primeru, ko upravljavec na podlagi skupine kritnih skladov izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla, zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena tega zakona v kritnem skladu, ki je namenjen najstarejši starostni skupini članov.
3
−
6. Čezmejno upravljanje pokojninskih skladov
−
+
1
+
(1) Kritni sklad se preoblikuje s prenosom celotnega premoženja in registra osebnih računov članov pokojninskega sklada na drug obstoječ pokojninski sklad.
+
2
+
(2) Za postopek preoblikovanja kritnih skladov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede prenosa zavarovalnih pogodb, pri tem pa zavarovalno pogodbo predstavlja osebni račun člana pokojninskega sklada.
+
3
+
(3) Za postopek preoblikovanja kritnih skladov na vzajemni pokojninski sklad se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za združitev vzajemnih skladov.
+
4
+
(4) V primeru preoblikovanje kritnega sklada na drug obstoječi pokojninski sklad istega upravljavca pokojninskih skladov za preoblikovanje ni potreben sklep skupščine upravljavca udeleženih pokojninskih skladov.
+
5
+
(5) V primeru preoblikovanje kritnega sklada na drug obstoječi pokojninski sklad istega upravljavca pokojninskih skladov pogodbo o prenosu premoženja in registra osebnih računov vseh članov pokojninskega sklada nadomesti sklep poslovodstva upravljavca.
+
6
+
(6) Vlogi za izdajo dovoljenja za prenos premoženja in registra osebnih računov članov pokojninskega sklada upravljavec priloži tudi mnenje skrbnikov prenosnega in prevzemnega pokojninskega sklada.
+
7
+
(7) O izdaji dovoljenja za preoblikovanje kritnega sklada na drug kritni sklad odloča Agencija za zavarovalni nadzor, o izdaji dovoljenja za preoblikovanje kritnega sklada na vzajemni pokojninski sklad pa odloča Agencija za trg vrednostnih papirjev ob predhodnem soglasju Agencije za zavarovalni nadzor.
+
8
+
6. Čezmejno upravljanje pokojninskih skladov in čezmejni prenosi
1
−
(1) Upravljavec, ki na podlagi pokojninskega sklada že izvaja vsaj en pokojninski načrt, vpisan v poseben register po 226. členu tega zakona, sme dejavnost upravljanja pokojninskih skladov razširiti na ozemlje vseh držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica).
1
+
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko dejavnost upravljanja pokojninskih skladov izvaja tudi v drugi državi članici, pri čemer za razmerje med delodajalcem, ki je oblikoval pokojninski načrt, ter člani in uživalci dodatne pokojnine velja socialno in delovno pravo, ki ureja poklicno pokojninsko zavarovanje v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica).
2
−
(2) Preden začne upravljavec upravljati pokojninski sklad v drugi državi članici, je dolžan pri ministru, pristojnem za delo, pridobiti predhodno dovoljenje za opravljanje te dejavnosti v državi, katere socialno in delovno pravo, ki velja za področje poklicnega pokojninskega zavarovanja, se uporablja za odnos med ustanoviteljskim podjetjem in člani (v nadaljnjem besedilu: gostiteljska država članica). V svoji prošnji za izdajo dovoljenja po prejšnjem stavku upravljavec posreduje naslednje informacije:
2
+
(2) Upravljavec, ki namerava opravljati čezmejno dejavnost, o tem obvesti ministra, pristojnega za delo.
3
−
- ime države članice ali držav članic, v katerih namerava opravljati dejavnosti dodatnega zavarovanja;
3
+
(3) V obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec navede naslednje informacije:
4
−
- ime podjetja ali drugega subjekta, ki plačuje prispevke v institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to, ali to podjetje ali ta subjekt vključuje eno ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki delujejo kot delodajalci ali samozaposleni, ali pa se sestoji iz kombinacije teh možnosti (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljsko podjetje);
4
+
- ime države članice, v kateri namerava opravljati čezmejno dejavnost;
5
−
- glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki ga izvaja za ustanoviteljsko podjetje.
5
+
- ime in sedež glavne uprave podjetja ali drugega subjekta, ki v državi članici gostiteljici plačuje oziroma bo plačeval prispevke instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to, ali to podjetje ali ta subjekt vključuje eno ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki delujejo kot delodajalci ali samozaposleni, ali pa je sestavljeno iz kombinacije teh možnosti (v nadaljnjem besedilu: delodajalec, ki je oblikoval pokojninski načrt);
6
−
(3) Po prejemu prošnje iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za delo, v treh mesecih posreduje informacije iz prejšnjega odstavka pristojnemu nadzornemu organu gostiteljske države članice in o tem obvesti upravljavca. To stori, če ni nikakršnega dvoma o upravljavskih in organizacijskih vidikih ali finančnem stanju upravljavca in ugledu ter poklicnih kvalifikacijah ali izkušnjah vodstvenega osebja glede na združljivost z dejavnostmi, načrtovanimi v gostiteljski državi članici.
6
+
- glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki ga bo izvajal za delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt.
7
−
(4) Upravljavec začne opravljati dejavnost dodatnega zavarovanja v drugi državi članici šele, ko pristojni organi gostiteljske države članice, ministra, pristojnega za delo, seznanijo s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in socialno varnost, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju pokojninskega sklada v navedeni državi. Ne glede na prvi stavek tega odstavka lahko upravljavec začne opravljati dejavnosti po preteku petih mesecev, potem ko je izvajalec pokojninskega načrta naslovil prošnjo iz drugega odstavka tega člena, vendar je dolžan upoštevati predpise, ki urejajo delovna razmerja in socialno varnost v gostiteljski državi članici.
7
+
(4) Minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice posreduje prejete informacije in o tem obvesti upravljavca.
8
−
(5) Upravljavec se ob začetku opravljanja dejavnosti kolektivnega zavarovanja v drugi državi članici vpiše v posebno evidenco, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za delo (v nadaljnjem besedilu: evidenca izvajalcev pokojninskega načrta). V evidenco se za vsakega upravljavca in za vsak pokojninski sklad vpišejo podatki o državi članici, v kateri se kolektivno zavarovanje izvaja, podatki o ustanoviteljskem podjetju, za katerega upravljavec upravlja pokojninski sklad, in glavne značilnosti kolektivnega zavarovanja, ki ga izvaja.
8
+
(5) Minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena zavrne zahtevo za posredovanje informacije pristojnemu nadzornemu organu države članice, če obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije upravljavca, njegovem finančnem položaju in dobrem imenu ter če znanje ali izkušnje oseb, ki vodijo upravljavca, niso primerne za načrtovano čezmejno dejavnost.
9
−
(6) Če pristojni organ gostiteljske države članice pri opravljanju dejavnosti slovenskega upravljavca odkrije nepravilnosti, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, in o tem obvesti ministra, pristojnega za delo, ta ob sodelovanju z drugimi nadzornimi organi iz 351. člena tega zakona in v sodelovanju s pristojnim organom gostiteljske države članice sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi odprava kršitev.
9
+
(6) Če minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena prejetih informacij ne posreduje pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice, upravljavcu izda odločbo o zavrnitvi zahteve za posredovanje informacij, v kateri navede razloge, zaradi katerih je zavrnil posredovanje informacij.
+
10
+
(7) Upravljavec, ki opravlja čezmejno dejavnost, potencialne člane, člane in uživalce dodatne pokojnine iz države članice gostiteljice obvešča v skladu s predpisi, ki veljajo v zadevni državi.
+
11
+
(8) Preden začne upravljavec opravljati čezmejno dejavnost, minister, pristojen za delo, upravljavca seznani z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju pokojninskega načrta, ki ga financira podjetje v državi članici gostiteljice, ter z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša, ki jih prejme od pristojnega organa države članice gostiteljice.
+
12
+
(9) Upravljavec lahko začne opravljati čezmejno dejavnost po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka ali po poteku šest tedenskega roka, odkar je minister, pristojen za delo, prejel obvestila iz prejšnjega odstavka, če minister, pristojen za delo, v tem roku ne pošlje obvestila iz prejšnjega člena. Čezmejno dejavnost mora upravljavec opravljati v skladu z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava države članice gostiteljice na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja in z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
+
13
+
(10) Minister, pristojen za delo, upravljavca seznani s prejetimi informacijami pristojnega organa države članice gostiteljice o vseh večjih spremembah v zvezi z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja države članice gostiteljice, ki bi lahko vplivale na značilnosti pokojninskega načrta, če to zadeva opravljanje čezmejne dejavnosti, in o večjih spremembah v zvezi z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša, ki jih prejme od pristojnega organa države članice gostiteljice.
+
14
+
(11) Če minister, pristojen za delo, prejme obvestilo pristojnega organa države članice gostiteljice o nepravilnostih pri poslovanju upravljavca pokojninskega sklada v drugi državi članici, o tem obvesti pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona, ki ukrepa v skladu z 2. podpoglavjem IX. poglavja tega zakona.
1
−
(1) Pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja sme izvajati tudi upravljavec pokojninskih skladov, ki je ustanovljen po predpisih ene od držav članic in če v državi, v kateri ima svoj uradni sedež in svojo glavno upravo ali če nima sedeža, ima pa svojo glavno upravo (v nadaljnjem besedilu: matična država članica), opravlja posle dodatnega pokojninskega zavarovanja.
1
+
(1) Ne glede na 257. člen tega zakona lahko dejavnost upravljanja pokojninskih skladov v Republiki Sloveniji izvaja tudi druga oseba države članice, ki v okviru poklicne dejavnosti zagotavlja pokojnine na podlagi pokojninskega načrta (v nadaljnjem besedilu: upravljavec pokojninskih skladov države članice), ki je vpisana v register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU .
2
−
(2) Po prejemu prošnje iz drugega odstavka prejšnjega člena s strani pristojnega organa v eni od držav članic, minister, pristojen za delo, v roku dveh mesecev ta organ seznani z določbami tega zakona, ki urejajo kolektivno dodatno zavarovanje in določbami 271., 272., 273., 274., 275. in 276. člena tega zakona, ki jih je upravljavec pokojninskih skladov iz druge države članice dolžan spoštovati pri čezmejnem izvajanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja.
2
+
(2) Minister, pristojen za delo, v šestih tednih od prejema informacij z vsebino iz tretjega odstavka prejšnjega člena pristojni organ države članice seznani z določbami tega zakona, ki urejajo kolektivno dodatno zavarovanje, ter 250.a do 255. in 271. do 276. členom tega zakona, ki jih je upravljavec pokojninskih skladov iz druge države članice dolžan spoštovati pri opravljanju čezmejne dejavnosti.
3
−
(3) Upravljavec pokojninskih skladov iz druge države članice sme začeti opravljati dejavnost na ozemlju Republike Slovenije, ko ga pristojni organ matične države članice seznani z določbami iz prejšnjega odstavka. Če ga pristojni organ matične države članice s temi določbami ne seznani v petih mesecih od prejema prošnje, lahko izvajalec prične z opravljanjem dejavnosti brez odobritve.
3
+
(3) Upravljavec pokojninskih skladov države članice lahko začne opravljati dejavnost v Republiki Slovenije, ko ga pristojni organ države članice seznani z določbami iz prejšnjega odstavka. Če ga pristojni organ matične države članice s temi določbami ne seznani v šestih tednih od prejema informacij z vsebino iz tretjega odstavka prejšnjega člena, lahko upravljavec pokojninskih skladov države članice začne opravljati dejavnosti po poteku tega roka.
4
−
(4) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti upravljavca pokojninskega sklada iz druge države članice na ozemlju Republike Slovenije opravljajo pristojni organi iz 351. člena tega zakona. Ob odkritju nepravilnosti pri poslovanju tujega upravljavca pokojninskega sklada na območju Republike Slovenije, pristojni nadzorni organi iz 351. člena tega zakona o tem nemudoma obvestijo pristojni organ matične države članice.
4
+
(4) Minister, pristojen za delo, pristojni organ države članice obvesti o vseh večjih spremembah veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja Republike Slovenije, ki bi lahko vplivale na značilnosti pokojninskega načrta, če to zadeva opravljanje čezmejne dejavnosti, in o večjih spremembah glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
5
−
(5) Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave kršitev ali sprejme nezadostne ukrepe za njihovo odpravo, lahko pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona po predhodni obvestitvi pristojnega organa matične države članice sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev.
5
+
(5) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti upravljavca pokojninskega sklada iz druge države članice na ozemlju Republike Slovenije glede skladnosti njegovih dejavnosti z zahtevami iz drugega odstavka tega člena opravljajo pristojni nadzorni organi iz 351. člena tega zakona. Ob odkritju nepravilnosti pri poslovanju upravljavca pokojninskega sklada iz druge države na območju Republike Slovenije, pristojni nadzorni organi iz 351. člena tega zakona o tem nemudoma obvestijo pristojni organ matične države članice.
6
−
7. Pokojninska družba
6
+
(6) Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave kršitev ali ne sprejme zadostnih ukrepov za njihovo odpravo, lahko pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona po predhodnem obvestilu pristojnemu organu matične države članice sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev.
+
1
+
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko s pogodbo delno ali v celoti prevzame obveznosti pokojninskega sklada kolektivnega zavarovanja, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti in pravice ter pripadajoča sredstva ali njihove denarne ustreznike drugega upravljavca iz druge države članice, ki je vpisan v register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU (v nadaljnjem besedilu: prenosni upravljavec).
+
2
+
(2) Upravljavec pokojninskega sklada za prenos iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos v pokojninski sklad.
+
3
+
(3) Pred vložitvijo zahteve iz prejšnjega odstavka mora upravljavec pridobiti soglasje za prenos najmanj 70 % članov prenosnega pokojninskega sklada, ki morajo biti o pogojih prenosa predhodno pravočasno obveščeni.
+
4
+
(4) Zahtevi za izdajo dovoljenja za prenos iz drugega odstavka tega člena upravljavec pokojninskega sklada predloži:
+
5
+
1. pisni dogovor med prenosnim upravljavcem in upravljavcem pokojninskega sklada, v katerem so določeni pogoji prenosa in popis premoženja pokojninskega sklada, ki bo predmet čezmejnega prenosa;
+
6
+
2. opis glavnih značilnosti pokojninskega načrta, ki se prenaša;
+
7
+
3. opis obveznosti ali zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki naj bi se prenesle, ter drugih obveznosti in pravic, pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov;
+
8
+
4. podatke o nazivih in lokaciji glavnih uprav oziroma sedežev prenosnega in prevzemnega upravljavca ter podatke o državi članici, v katerih sta upravljavca registrirana ali pooblaščena;
+
9
+
5. podatke o nazivih in lokaciji glavne uprave oziroma sedežu delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt;
+
10
+
6. dokazilo o soglasju iz tretjega odstavka tega člena;
+
11
+
7. imena držav članic, katerih socialno in delovno pravo, ki velja za področje pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, se uporablja za zadevni pokojninski načrt, če je to relevantno.
+
12
+
(5) Stroški prenosa ne smejo bremeniti preostalih članov in uživalcev dodatne pokojnine prenosnega pokojninskega sklada ali prvotnih članov in uživalcev dodatne pokojnine prevzemnega pokojninskega sklada.
+
13
+
(6) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona prevzemnega upravljavca glede zahteve za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos premoženja v pokojninski sklad iz drugega odstavka tega člena izda odločbo v treh mesecih po prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja in o tem obvesti upravljavca pokojninskega sklada.
+
14
+
(7) Po prejemu zahteve za izdajo dovoljenja za prenos iz drugega odstavka tega člena pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona takoj, ko je to mogoče, zaprosi za soglasje pristojni organ države članice prenosnega upravljavca.
+
15
+
(8) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona izda dovoljenja za čezmejni prenos premoženja iz drugega odstavka tega člena, če:
+
16
+
- je upravljavec pokojninskega sklada predložil vse potrebne informacije iz četrtega odstavka tega člena;
+
17
+
- so upravna struktura in finančni položaj upravljavca pokojninskega sklada ter ugled ali poklicne kvalifikacije ali izkušnje vodstvenega osebja upravljavca pokojninskega sklada združljivi s predlaganim prenosom;
+
18
+
- so dolgoročni interesi članov in uživalcev dodatne pokojnine prevzemnega pokojninskega sklada in preneseni del premoženja med prenosom in po njem ustrezno zaščiteni;
+
19
+
- so zavarovalno-tehnične rezervacije prevzemnega upravljavca na dan prenosa v celoti krite, kadar gre pri prenosu za čezmejno dejavnost, ter
+
20
+
- so sredstva za prenos zadostna in primerna za kritje obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, ki naj bi se prenesle, v skladu s tem zakonom.
+
21
+
(9) Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za prenos iz drugega odstavka tega člena se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Zoper odločitev pristojnega nadzornega organa iz 351. člena tega zakona je zagotovljeno sodno varstvo pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
+
22
+
(10) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v dveh tednih po izdaji odločbe iz šestega odstavka tega člena obvesti pristojni organ države članice prenosnega upravljavca o svoji odločitvi.
+
23
+
(11) Kadar se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost, mora pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v sedmih tednih po izdaji odločbe iz šestega odstavka tega člena upravljavca pokojninskega sklada obvestiti o zahtevah veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri delovanju pokojninskega načrta, ter o zahtevah države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
+
24
+
(12) Po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za prenos iz šestega odstavka tega člena ali če pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v štirih mesecih in treh tednih od prejema zahteve iz četrtega odstavka tega člena o zahtevi ne odloči, lahko prevzemni upravljavec začne upravljati pokojninski sklad.
+
25
+
(13) V primeru nestrinjanja s postopkom ali odločitvijo pristojnega organa matične države članice prenosnega ali prevzemnega upravljavca, vključno z odločitvijo o odobritvi ali zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos, lahko Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (European Insurance and Occupational Pensions Authority, v nadaljnjem besedilu: EIOPA) na zahtevo pristojnega organa ali na svojo pobudo opravi nezavezujočo mediacijo.
+
26
+
(14) Kadar se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost, se uporabljajo osmi, deveti in deseti odstavek 326. člena tega zakona.
+
1
+
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko s pogodbo delno ali v celoti prenese obveznosti iz pokojninskega sklada kolektivnega zavarovanja, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti in pravice ter pripadajoča sredstva ali njihove denarne ustreznike na drugega upravljavca iz druge države članice, ki je vpisan v register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU (v nadaljnjem besedilu: prevzemni upravljavec države članice).
+
2
+
(2) Po prejemu vloge za soglasje pristojnega organa prevzemnega upravljavca države članice pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona izda soglasje za čezmejni prenos, če so:
+
3
+
- v primeru delnega prenosa obveznosti pokojninskega sklada, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic ter pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov dolgoročni interesi članov in uživalcev dodatne pokojnine preostalega dela pokojninskega sklada ustrezno zaščiteni;
+
4
+
- pravice posameznih članov in uživalcev dodatne pokojnine po prenosu vsaj enake;
+
5
+
- sredstva pokojninskega sklada, ki naj bi se prenesel, zadostna in primerna za kritje obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, ki naj bi se prenesle, v skladu s tem zakonom.
+
6
+
(3) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona izda soglasje iz prejšnjega odstavka v osmih tednih po prejemu popolne vloge.
+
7
+
(4) Če se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost, mora pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v štirih tednih po prejemu obvestila, da je pristojni organ prevzemnega upravljavca države članice izdal dovoljenje za čezmejni prenos, ta pristojni organ seznaniti z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri delovanju pokojninskega načrta, ter z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
+
8
+
7. Pokojninska družba
1
−
(1) Za izračun kapitalske ustreznosti in glede osnovnega kapitala pokojninske družbe se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.
1
+
(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala je enak višini, določeni v sedmem odstavku 331.f člena tega zakona.
2
−
(2) Delnice pokojninske družbe so le imenske.
2
+
(2) Delnice pokojninske družbe se lahko vplačajo samo v denarju in so le imenske.
+
3
+
(3) Delnice pokojninske družbe so v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
+
1
+
(1) Pokojninska družba zagotovi, da ima vedno dovolj ustreznega kapitala, glede na obseg in vrste dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov (kapitalska ustreznost).
+
2
+
(2) Pokojninska družba posluje tako, da:
+
3
+
- tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju dejavnosti dodatnih pokojninskih zavarovanj, nikoli ne presežejo omejitev, določenih v tem poglavju, in v predpisih izdanih na njegovi podlagi,
+
4
+
- je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) in
+
5
+
- da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost).
+
6
+
(3) Pokojninska družba organizira svoje poslovanje in tekoče vodi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne ali poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.
+
1
+
Kapital pokojninske družbe se zaradi ugotavljanja izpolnjevanja določb o obvladovanju tveganj izračuna na način, določen v naslednjih členih tega poglavja.
+
1
+
(1) Pri izračunu temeljnega kapitala pokojninske družbe se upoštevajo naslednje postavke:
+
2
+
- vplačani osnovni kapital pokojninske družbe, razen na podlagi kumulativnih prednostnih delnic vplačanega osnovnega kapitala;
+
3
+
- kapitalske rezerve, razen kapitalskih rezerv, povezanih s kumulativnimi prednostnimi delnicami;
+
4
+
- rezerve iz dobička;
+
5
+
- preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let;
+
6
+
- presežek iz prevrednotenja v zvezi s sredstvi, ki niso financirana iz zavarovalno-tehničnih rezervacij.
+
7
+
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
+
8
+
- lastne delnice in lastni poslovni deleži;
+
9
+
- neopredmetena dolgoročna sredstva;
+
10
+
- prenesena čista izguba iz prejšnjih let in izguba tekočega leta.
+
11
+
(3) Temeljni kapital je vedno najmanj enak znesku, določenemu v sedmem odstavku 331.f člena tega zakona. 331.č člen (dodatni kapital)
+
12
+
(1) Pri izračunu dodatnega kapitala pokojninske družbe se upoštevajo naslednje postavke:
+
13
+
- vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic;
+
14
+
- kapitalske rezerve, povezane s kumulativnimi prednostnimi delnicami;
+
15
+
- podrejeni dolžniški instrumenti;
+
16
+
- druge postavke.
+
17
+
(2) Postavke iz prejšnjega odstavka se pri izračunu dodatnega kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom iz 331.e člena tega zakona glede na nižjega izmed zneskov kapitala pokojninske družbe iz prejšnjega člena ali zneskov minimalnega kapitala pokojninske družbe iz 331.f člena tega zakona. Med druge postavke iz četrte alineje prejšnjega odstavka se na podlagi zahteve pokojninske družbe, podprte z ustreznimi dokazili, in z dovoljenjem Agencije za zavarovalni nadzor šteje:
+
18
+
- vrednost matematične rezervacije, ki v izračunu ne upošteva ali delno upošteva strošek pridobivanja dodatnih pokojninskih zavarovanj iz premijskega izračuna, zmanjšana za matematično rezervacijo, ki v izračunu upošteva strošek pridobivanja dodatnih pokojninskih zavarovanj iz premijskega izračuna. Stroški pridobivanja zavarovanj v izračunu matematične rezervacije ne smejo presegati 3,5 % od zavarovalne vsote. V izračunu razlik matematičnih rezervacij se negativne vrednosti postavijo na nič;
+
19
+
- skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če takšne skrite rezerve nimajo narave izjeme;
+
20
+
- polovica nevplačanega vpoklicanega kapitala pokojninske družbe.
+
21
+
(3) Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov izdajatelja ali ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena pokojninska družba.
+
22
+
(4) Agencija za zavarovalni nadzor dovoli predčasno odplačilo podrejenega dolga z določenim rokom zapadlosti, če pokojninska družba predloži vlogo za izdajo dovoljenja za predčasno odplačilo najmanj šest mesecev pred odplačilom dolga in če ni ogrožena kapitalska ustreznost pokojninske družbe.
+
23
+
(5) Za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka se predloži dokumentacija, ki izkazuje kapitalsko ustreznost pokojninske družbe in vsebuje izračun zagotavljanja kapitalske ustreznosti pred odplačilom in po njem.
+
24
+
(6) Podrejeni dolg, ki nima določenega roka zapadlosti, je lahko izplačan, če je podano petletno predhodno obvestilo Agenciji za zavarovalni nadzor in ne predstavlja več sestavine dodatnega kapitala.
+
25
+
(7) Agencija za zavarovalni nadzor dovoli predčasno odplačilo podrejenega dolga, ki nima določenega roka zapadlosti, če pokojninska družba predloži vlogo za izdajo dovoljenja za predčasno odplačilo najmanj šest mesecev pred odplačilom dolga in če ni ogrožena kapitalska ustreznost pokojninske družbe pred odplačilom in po njem.
1
−
(4) Agencija za zavarovalni nadzor dovoli predčasno odplačilo podrejenega dolga z določenim rokom zapadlosti, če pokojninska družba predloži vlogo za izdajo dovoljenja za predčasno odplačilo najmanj šest mesecev pred odplačilom dolga in če ni ogrožena kapitalska ustreznost pokojninske družbe.
−
2
−
(5) Za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka se predloži dokumentacija, ki izkazuje kapitalsko ustreznost pokojninske družbe in vsebuje izračun zagotavljanja kapitalske ustreznosti pred odplačilom in po njem.
−
3
−
(6) Podrejeni dolg, ki nima določenega roka zapadlosti, je lahko izplačan, če je podano petletno predhodno obvestilo Agenciji za zavarovalni nadzor in ne predstavlja več sestavine dodatnega kapitala.
−
4
−
(7) Agencija za zavarovalni nadzor dovoli predčasno odplačilo podrejenega dolga, ki nima določenega roka zapadlosti, če pokojninska družba predloži vlogo za izdajo dovoljenja za predčasno odplačilo najmanj šest mesecev pred odplačilom dolga in če ni ogrožena kapitalska ustreznost pokojninske družbe pred odplačilom in po njem.
−
+
1
+
(1) Pri izračunu kapitala pokojninske družbe se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša za:
+
2
+
- udeležbo v drugih zavarovalnicah, pozavarovalnicah, zavarovalnih holdingih, pokojninskih družbah, bankah, borzno-posredniških družbah, družbah za upravljanje in drugih finančnih institucijah, če skladno s predpisi izračunavajo kapitalsko ustreznost, v katerih je pokojninska družba udeležena skladno z drugim odstavkom 329. člena tega zakona;
+
3
+
- naložbe v podrejene dolžniške instrumente in druge naložbe v osebe iz prejšnje točke, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala in v katerih je pokojninska družba udeležena skladno z drugim odstavkom 329. člena tega zakona;
+
4
+
- nelikvidna sredstva.
+
5
+
(2) Nelikvidna sredstva so naložbe pokojninske družbe v delnice borze, klirinško depotne družbe, terjatve iz naslova vplačil v jamstveni sklad pri klirinško depotni družbi, terjatve iz naslova vplačil v druge sklade, ki so namenjeni vzajemnemu jamstvu za izpolnitev obveznosti več oseb, in druga sredstva, ki jih ni mogoče unovčiti v času, ki je potreben zaradi pravočasne izpolnitve zapadlih denarnih obveznosti.
+
1
+
(1) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejša pravila za obvladovanje tveganj pokojninskih družb, s katerimi določi:
+
2
+
1. način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
+
3
+
2. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
+
4
+
3. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega odstavka 331.č člena tega zakona in nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka prejšnjega člena,
+
5
+
4. podrobnejša pravila za izračun minimalnega kapitala iz 331.f člena tega zakona,
+
6
+
5. podrobnejša pravila in minimalne standarde, lahko pa tudi metodologijo, za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij,
+
7
+
6. podrobnejše vrste in lastnosti premoženja kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona ter podrobnejša pravila za razpršitev in omejitev teh naložb, njihovo vrednotenje in njihovo usklajenost.
+
8
+
(2) Podrobnejša pravila iz 5. točke prejšnjega odstavka veljajo za izvajanje pokojninskih načrtov za izplačevanje pokojninskih rent iz četrtega odstavka 223. člena tega zakona tudi za zavarovalnice za namen izpolnjevanja obveznosti iz drugega odstavka 332.č člena tega zakona.
+
1
+
(1) Zahtevani minimalni kapital pokojninske družbe je vedno najmanj enak kapitalskim zahtevam, ki se izračunajo glede na prevzete obveznosti, kot je določeno v tem členu.
+
2
+
(2) Kapitalske zahteve se izračunajo kot vsota naslednjih dveh rezultatov:
+
3
+
- prvi rezultat se izračuna na naslednji način: 4 % matematičnih rezervacij, izračunanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, izračunanimi za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, se pomnožijo z deležem, določenim v tretjem odstavku tega člena;
+
4
+
- drugi rezultat se izračuna samo za obveznosti iz pogodb, pri katerih tvegani kapital ni negativen, in sicer na način, določen v četrtem odstavku tega člena.
+
5
+
(3) Matematične rezervacije se za izračun kapitalske zahteve za pokojninske družbe izračunajo tako, da se znesek matematičnih rezervacij, izračunanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, ki jih krije pozavarovanje, pomnoži z deležem, ki za zadnje poslovno leto ustreza razmerju med:
+
6
+
- skupnim zneskom matematičnih rezervacij na zadnji dan preteklega poslovnega leta, zmanjšanim za matematične rezervacije za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, in
+
7
+
- skupnim zneskom matematičnih rezervacij, izračunanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, izračunanimi za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,85.
+
8
+
(4) Tvegani kapital je razlika med zavarovalno vsoto za primer smrti in izračunano matematično rezervacijo. Izračuna se samo za obveznosti iz pogodb, pri katerih tvegani kapital ni negativen, in sicer na naslednji način:
+
9
+
1. znesek tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta, vključno s tveganim kapitalom za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, se pomnoži z 0,003;
+
10
+
2. zmnožek iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnje poslovno leto ustreza razmerju med:
+
11
+
- skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega poslovnega leta, zmanjšanim za znesek tveganega kapitala za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, in
+
12
+
- skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta, vključno s tveganim kapitalom za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5.
+
13
+
3. ne glede na 1. točko tega odstavka se pri izračunu kapitalskih zahtev za obveznosti iz pogodb za primer smrti znesek tveganega kapitala pomnoži z 0,001, če je zavarovanje sklenjeno za največ tri leta, oziroma z 0,0015, če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta in največ pet let.
+
14
+
(5) Poleg kapitalskih zahtev iz drugega odstavka tega člena se kapitalske zahteve za obveznosti iz pogodb življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem iz zakona, ki ureja zavarovalništvo, ki so vezane na enote KNPVP skladov, in za posle upravljanja pokojninskih skladov, kot to določa zakon, ki ureja zavarovalništvo, in sicer v poglavju dejavnost zavarovalnice, izračunajo na naslednji način:
+
15
+
- 4 % zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu s prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba prevzema naložbeno tveganje;
+
16
+
- 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu s prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba ne prevzema naložbenega tveganja, vendar so stroški upravljanja določeni in nespremenljivi za obdobje daljše od petih let;
+
17
+
- 25 % neto administrativnih stroškov preteklega poslovnega leta, ki se nanašajo na izvajanje teh pogodb, če pokojninska družba ne prevzema naložbenega tveganja in stroški upravljanja niso določeni in nespremenljivi;
+
18
+
- 0,3 % tveganega kapitala v višini, določeni v skladu z drugim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba krije nevarnost smrti.
+
19
+
(6) Poleg kapitalskih zahtev iz drugega in petega odstavka tega člena se za dodatna zavarovanja, kot jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo, in sicer pri zavarovalni vrsti življenjska zavarovanja, v izračunu minimalnega kapitala upoštevata premijski in škodni količnik v skladu s 331.g členom tega zakona.
+
20
+
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena zahtevani minimalni kapital pokojninske družbe ne sme biti nikoli nižji od zneska, določenega za absolutni prag zahtevanega minimalnega kapitala zavarovalnice v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
+
1
+
(1) Za dodatna zavarovanja iz šestega odstavka prejšnjega člena se določijo kapitalske zahteve na podlagi premijskega oziroma škodnega količnika za pretekla tri poslovna leta, in sicer tistega od obeh, ki je višji.
+
2
+
(2) Kapitalske zahteve se z uporabo premijskega količnika izračunajo na naslednji način:
+
3
+
1. vsota premij za dodatna zavarovanja, dosežena v zadnjem poslovnem letu, do skupne višine 50.000.000 eurov se pomnoži z 0,18, vsota teh premij v višini, ki presega 50.000.000 eurov, pa se pomnoži z 0,16;
+
4
+
2. vsota obeh zmnožkov iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
+
5
+
- skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije pozavarovanje, in
+
6
+
- skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
+
7
+
3. za vsoto premij za dodatna zavarovanja, doseženo v zadnjem poslovnem letu, se upošteva znesek, ki je enak večjemu izmed kosmatih obračunanih premij in kosmatih prihodkov od premij. Pred določitvijo vsote iz prejšnjega stavka se upošteva 4. točka tega odstavka;
+
8
+
4. od vsote premij iz prejšnje točke se odštejejo vsota premij za dodatna zavarovanja, ki so bila odpovedana v poslovnem letu, in celotni zneski morebitnih davkov ali prispevkov, vključenih v vsoto premij iz prejšnje točke.
+
9
+
(3) Kapitalske zahteve se z uporabo škodnega količnika izračunajo na naslednji način:
+
10
+
1. letna vsota terjatev za izplačilo odškodnin za dodatna zavarovanja, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, do skupne višine 35.000.000 eurov se pomnoži z 0,26, vsota teh terjatev v višini, ki presega 35.000.000 eurov, pa z 0,23;
+
11
+
2. vsota obeh zmnožkov iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
+
12
+
- skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije pozavarovanje, in
+
13
+
- skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
+
14
+
3. letna vsota terjatev za izplačilo odškodnin za dodatna zavarovanja se izračuna tako, da se znesek kosmatih obračunanih škod iz dodatnih zavarovanj za pretekla tri poslovna leta, povečan za znesek kosmatih škodnih rezervacij iz dodatnih zavarovanj na koncu tega obdobja, zmanjšan za znesek kosmatih škodnih rezervacij iz dodatnih zavarovanj na začetku tega obdobja in za znesek uveljavljenih regresnih terjatev v tem obdobju, deli s številom let v obdobju.
+
15
+
(4) Pri izračunu letnih vsot terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj iz 1. točke tretjega odstavka tega člena se upoštevajo zadnja tri poslovna leta.
+
16
+
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kapitalske zahteve za prvo leto poslovanja pokojninske družbe izračunajo z uporabo premijskega količnika.
+
17
+
(6) Pri izračunu skupnega zneska terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj iz drugega in tretjega odstavka tega člena se poleg prijavljenih terjatev upoštevajo tudi ocenjene terjatve, za katere se oblikujejo škodne rezervacije po 332.a členu tega zakona.
+
18
+
(7) Če so kapitalske zahteve, izračunane na podlagi drugega do četrtega odstavka tega člena, manjše od kapitalskih zahtev za preteklo leto, se določijo na način, da se kapitalske zahteve za preteklo leto pomnožijo z razmerjem med čistimi škodnimi rezervacijami iz dodatnih zavarovanj na koncu tekočega leta in čistimi škodnimi rezervacijami iz dodatnih zavarovanj na koncu preteklega leta, vendar ne z več kot z 1.
1
−
(1) Za pridobitev delnic pokojninske družbe, na podlagi katerih oseba postane posredno ali neposredno imetnik delnic in na podlagi katerih ima 10 %, 20 %, 33 % ali 50 % vseh glasovalnih pravic (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delež), je potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
1
+
(1) Pokojninska družba v zvezi z vsemi posli dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih opravlja, za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti, izračuna ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije, ki izhajajo iz poslov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja.
2
−
(2) Za izdajo in odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se smiselno uporabljajo določbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža zavarovalne delniške družbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.
2
+
(2) Pokojninska družba izračuna škodne rezervacije v skladu z 332.a členom tega zakona in matematične rezervacije v skladu z 332.b členom tega zakona.
+
1
+
(1) Škodne rezervacije, izračunane za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti, se izračunajo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je pokojninska družba dolžna izplačati na podlagi pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, ne glede na to, ali je zavarovalni primer že prijavljen, vključno z vsemi stroški, ki na podlagi teh pogodb bremenijo pokojninsko družbo.
+
2
+
(2) Škodne rezervacije, izračunane za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti, poleg ocenjenih obveznosti za prijavljene nastale, a še nerešene škode vključujejo tudi ocenjene obveznosti za že nastale, a še neprijavljene škode.
+
1
+
(1) Matematične rezervacije, za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti, se izračunajo v višini sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih obveznosti pokojninske družbe na podlagi sklenjenih dodatnih pokojninskih zavarovanj, zmanjšanih za sedanjo ocenjeno vrednost prihodnjih premij, ki bodo vplačane na podlagi teh zavarovanj.
+
2
+
(2) Matematične rezervacije, za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti, se izračunavajo z uporabo ustreznega aktuarskega vrednotenja, ki upošteva vse prihodnje obveznosti pokojninske družbe, na podlagi posamezne zavarovalne pogodbe, vključno z:
+
3
+
- zajamčenimi izplačili, do katerih je upravičen zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec;
+
4
+
- vsemi upravičenji, med katerimi lahko zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec izbira na podlagi zavarovalne pogodbe;
+
5
+
- stroški, vključno s provizijami.
+
6
+
(3) Pri izbiri metode aktuarskega vrednotenja pokojninska družba ustrezno upošteva metode vrednotenja premoženja kritnega sklada, ki jih uporablja.
+
7
+
(4) Pokojninska družba izračunava matematične rezervacije za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti posamično za vsako zavarovalno pogodbo. Uporaba ustreznih približkov oziroma posplošitev je dovoljena samo, kadar je verjetno, da bo njihova uporaba privedla do približno enakega rezultata kot posamični izračun.
+
8
+
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pokojninska družba uporabi retrospektivno računsko metodo za izračun obveznosti, kadar zaradi narave zavarovalne pogodbe prospektivne računske metode ni mogoče uporabiti ali kadar je mogoče dokazati, da vrednost izračunane obveznosti ni manjša od obveznosti, izračunane z uporabo prospektivne računske metode.
+
9
+
(6) Matematične rezervacije, izračunane za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti v zvezi s pogodbo dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne smejo biti manjše od odkupne vrednosti, kot jo določa ta zakon.
+
10
+
(7) Pokojninska družba v dodatku k letnemu poročilu opiše podlage in metode, ki jih uporablja pri izračunu matematičnih rezervacij.
+
1
+
332.č člen (kritni sklad)
+
2
+
(1) Kritni sklad je premoženje, namenjeno kritju prihodnjih obveznosti in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz poslov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja pokojninska družba in v zvezi s katerimi je pokojninska družba dolžna izračunati zavarovalno-tehnične rezervacije.
+
3
+
(2) Vrednost premoženja kritnega sklada pokojninske družbe je vedno najmanj enaka višini izračunanih zavarovalno-tehničnih rezervacij iz 332. člena tega zakona. V primeru zavarovalnic, ki upravljajo kritne sklade za izplačevanje pokojninskih rent, je izračun matematičnih rezervacij namenjen izključno ugotavljanju primanjkljaja presežka sredstev nad obveznostmi ter za potrebe izračunavanja pripisa dobička.
+
4
+
(3) Na premoženje kritnega sklada je dovoljena izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatve zavarovalca, zavarovanca ali drugega upravičenca iz zavarovalne pogodbe, v zvezi s katero je bil oblikovan kritni sklad.
+
5
+
(4) Pokojninska družba premoženje kritnega sklada upravlja ločeno od drugega premoženja.
+
6
+
(5) Pokojninska družba oblikuje poseben kritni sklad za vsako od naslednjih vrst zavarovanj:
+
7
+
- za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna vrednost izračunava na podlagi sorazmernega deleža zavarovanca v donosu kritnega sklada oziroma na podlagi pripisa dobička,
+
8
+
- za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna vrednost izračunava glede na vrednost enot premoženja kritnega sklada, ki je razdeljeno na enote premoženja,
+
9
+
- za dodatno invalidsko in dodatno družinsko pokojnino,
+
10
+
- za izplačevanje pokojninskih rent.
+
11
+
(6) Kadar pokojninska družba oblikuje več kritnih skladov, se določbe tega zakona o kritnem skladu in poplačilu iz premoženja kritnega sklada uporabljajo ločeno za vsakega od kritnih skladov te družbe.
+
12
+
(7) Vrednost premoženja kritnega sklada mora presegati znesek izračunanih zavarovalno-tehničnih rezervacij, določenih v 332. členu tega zakona. Če vrednost premoženja kritnega sklada pade pod višino izračunanih zavarovalno-tehničnih rezervacij iz 332. člena tega zakona, mora upravljavec vzpostaviti ločeno evidenco finančnih naložb. Skupna vrednost teh naložb mora biti najmanj enaka razliki med izračunanimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami iz 332. člena tega zakona in vrednostjo premoženja kritnega sklada za izplačilo rent.
+
13
+
(8) Na finančne naložbe iz prejšnjega odstavka je dovoljena izvršba le za poplačilo obveznosti iz pogodb dodatnega pokojninskega zavarovanja.
+
14
+
(9) Ne glede na drugi in sedmi odstavek tega člena je vrednost premoženja kritnega sklada iz prve in druge alineje petega odstavka tega člena, za katerega pokojninska družba zagotavlja zajamčeno donosnost, skupaj s premoženjem, ki ga za kritje rezervacij za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev omenjenega kritnega sklada pokojninska družba oblikuje v skladu s 313. členom tega zakona, najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij.
1
−
V primeru zavarovalnic, ki upravljajo kritne sklade za izplačevanje pokojninskih rent, je izračun matematičnih rezervacij namenjen izključno ugotavljanju primanjkljaja presežka sredstev nad obveznostmi ter za potrebe izračunavanja pripisa dobička.
−
+
1
+
(1) Za kritne sklade iz šestega odstavka prejšnjega člena pokojninska družba premoženje kritnega sklada loči od svojega premoženja v skladu z 2.2 podpoglavjem VI. poglavja dvanajstega dela tega zakona.
+
2
+
(2) Klirinško depotna družba oziroma skrbnik Agenciji za zavarovalni nadzor na njeno zahtevo predloži podatke o stanju vrednostnih papirjev, ki jih hrani za račun kritnih skladov, in ji omogoči pregled teh stanj.
+
3
+
(3) Pokojninska družba v zvezi z naložbami kritnega sklada v bančne denarne depozite sklene pogodbo z banko v svojem imenu in za račun kritnega sklada. Iz pogodbe je jasno razvidno, da je sklenjena za račun kritnega sklada.
+
4
+
(4) Pokojninska družba pri banki za vsak kritni sklad, ki ga oblikuje, odpre transakcijski račun kritnega sklada, prek katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz naslova celotnega poslovanja kritnega sklada in vodi denarna sredstva kritnega sklada.
1
−
V 332.e členu se tretji odstavek črta.
1
+
(1) Pokojninska družba gospodari z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.
+
2
+
(2) Pokojninska družba za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem oblikuje in izvaja politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki obsega:
+
3
+
- načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje;
+
4
+
- redno spremljanje likvidnosti;
+
5
+
- sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov nelikvidnosti.
+
1
+
(1) Pokojninska družba za vsako trimesečje izračunava in ugotavlja:
+
2
+
1. višino kapitala,
+
3
+
2. kapitalske zahteve,
+
4
+
3. kapitalsko ustreznost,
+
5
+
4. višino zavarovalno-tehničnih rezervacij iz 332. člena tega zakona,
+
6
+
5. vrednost in vrste naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij iz 332. člena tega zakona,
+
7
+
6. vrednost kritnega sklada,
+
8
+
7. vrste, razpršenost, usklajenost in lokalizacijo naložb kritnih skladov,
+
9
+
8. zavarovalno-statistične podatke.
+
10
+
(2) Kapitalske zahteve za posamezno trimesečje se izračunajo z uporabo 331.f člena tega zakona, pri čemer se pri drugem, tretjem in petem odstavku iz 331.f člena tega zakona upošteva stanje na zadnji dan trimesečja, pri izračunu kapitalskih zahtev za dodatna zavarovanja pa se upoštevajo podatki iz predhodnega poslovnega leta.
+
1
+
(1) Pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor poroča o podatkih iz prvega odstavka prejšnjega člena.
+
2
+
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz prejšnjega odstavka ter roke in način poročanja.
+
1
+
(1) Premoženje kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, so lahko samo naslednje vrste naložb:
+
2
+
1. vrednosti papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država članica oziroma država članica OECD oziroma mednarodna finančna organizacija, oziroma za katere jamči ena od teh oseb,
+
3
+
2. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
+
4
+
3. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma državi članici oziroma državi članici OECD,
+
5
+
4. delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim donosom, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
+
6
+
5. delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim donosom, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD in če so izdani kot vrednostni papir,
+
7
+
6. investicijski kuponi vzajemnih skladov oziroma delnice investicijskih družb, ki svoje premoženje nalagajo izključno v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe,
+
8
+
7. terjatve iz naslova posojil, zavarovanih z zastavno pravico na nepremičnini, če je zastavna pravica vpisana v zemljiški oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici, in če višina terjatve ni višja od 60 % vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način, če je na nepremičnini že vpisana ena ali več zastavnih pravic, višina terjatve ne sme biti višja od 60 % vrednosti nepremičnine, zmanjšane za vrednost že vpisane zastavne(-ih) pravice (pravic),
+
9
+
8. terjatve iz naslova posojil bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD oziroma za izplačilo katerih, vključno z obrestmi, jamči banka s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
+
10
+
9. terjatve iz naslova posojil, ki so zavarovane z zastavno pravico na vrednostnih papirjih iz 1., 2. oziroma 4. točke tega odstavka,
+
11
+
10. terjatve iz naslova drugih posojil, ki so ustrezno zavarovane,
+
12
+
11. predplačila na račun odkupne vrednosti zavarovanja na podlagi zavarovalnih polic in posojila, zavarovana z odkupno vrednostjo zavarovalne police,
+
13
+
12. nepremičnine in druge stvarne pravice na nepremičnini (na primer stavbna pravica), če:
+
14
+
- so vpisane v zemljiški knjigi oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici,
+
15
+
- dajejo donos oziroma je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos in
+
16
+
- je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način,
+
17
+
- so prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti,
+
18
+
13. naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
+
19
+
14. gotovina v blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu,
+
20
+
15. terjatve iz naslova povračila davkov,
+
21
+
16. terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih skladov,
+
22
+
17. opredmetena osnovna sredstva, razen zemljišč in zgradb, ki se vrednotijo glede na amortizacijo po načelu preudarnosti, če:
+
23
+
- so v oziroma na nepremičnini ali so kako drugače povezane z nepremičnino, ki je dopustna naložba kritnega premoženja,
+
24
+
- dajejo donos in
+
25
+
- so prosta vseh bremen,
+
26
+
18. terjatve do pozavarovateljev.
+
27
+
(2) Na vrednostnih papirjih, ki pomenijo dovoljene naložbe kritnega sklada, ne sme biti vpisana zastavna pravica.
+
28
+
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi tudi druge vrste naložb, ki so glede na varnost, donosnost in tržnost primerne za kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba in za te naložbe določi tudi omejitve.
+
29
+
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, dovoli, da premoženje kritnega sklada naloži v druge vrste naložb, kot naložbe, dovoljene na podlagi prvega odstavka tega člena in predpisa, izdanega na podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost dovoljenja je omejena za čas, ki ga ob upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdala, določi Agencija za zavarovalni nadzor. Pri tem Agencija za zavarovalni nadzor upošteva predvsem boniteto vrednostnega papirja oziroma njegovega izdajatelja.
+
30
+
(5) Za banke po tem členu se štejejo banke in druge institucije, ki imajo dovoljenje nadzornega organa Republike Slovenije oziroma druge države za opravljanje bančnih storitev.
+
31
+
(6) Pojmi organiziran trg, večstranski sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF) in organizirani sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: OTF) imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
+
1
+
(1) Vrednost posameznih vrst naložb kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne višine matematičnih rezervacij:
+
2
+
1. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. do 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena in terjatve iz naslova posojil iz 7. do 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo skupno presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
+
3
+
2. ne glede na omejitve iz prejšnje točke lahko naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena dosegajo do 40 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, če ti vrednostni papirji izpolnjujejo naslednje pogoje:
+
4
+
- so predmet posebnega javnega nadzora za zaščito pravic imetnikov oziroma imetnic teh vrednostnih papirjev,
+
5
+
- izdale so jih banke ali druge kreditne institucije, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja finančne konglomerate, in ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali v državi članici,
+
6
+
- denarna sredstva oziroma kupnina od njihove izdaje se nalaga le v premoženje, ki v celotnem obdobju do njihove dospelosti omogoča poravnavanje obveznosti, nastalih na njihovi podlagi, in ki je v primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti prednostno uporabljeno za poplačilo glavnice in natečenih obresti,
+
7
+
3. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, razen kadar ob novi izdaji vrednostnih papirjev izdajatelj v prospektu določi, da bodo novi vrednostni papirji po pridobitvi vseh dovoljenj uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev. V tem primeru tovrstne naložbe ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, vendar največ za šest mesecev od datuma nakupa,
+
8
+
4. naložbe v vrednostne papirje iz 3. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
+
9
+
5. naložbe v vrednostne papirje iz 4. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena in naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo po pravilih sklada več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki ne dajejo zajamčenega donosa, skupaj ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
+
10
+
6. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
+
11
+
7. naložbe v vrednostne papirje iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
+
12
+
8. naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo po pravilih sklada več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki dajejo zajamčen donos, skupaj ne smejo presegati 40 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
+
13
+
9. naložbe v terjatve iz naslova posojil posameznemu posojilojemalcu iz 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse terjatve iz naslova teh posojil ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
+
14
+
10. naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj tako blizu, da pomenijo eno naložbo, in naložbe v eno opredmeteno osnovno sredstvo iz 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 10 % višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse naložbe v nepremičnine in druge stvarne pravice iz 12. točke prvega odstavka prejšnjega člena ter vse naložbe v opredmetena osnovna sredstva iz 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 30 % zavarovalno- tehničnih rezervacij,
+
15
+
11. naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki iz 13. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, pri čemer naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri posamezni banki skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na prejšnji stavek naložbe pri posamezni hranilnici ali hranilno-kreditni službi skupno ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
+
16
+
12. naložbe v obliki gotovine v blagajni in na vpoglednih računih iz 14. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
+
17
+
13. naložbe v terjatve iz naslova povračila davkov iz 15. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
+
18
+
14. naložbe v terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih skladov iz 16. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na prejšnji stavek naložbe v terjatve do posameznega garancijskega, solidarnostnega in škodnega sklada ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij.
+
19
+
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, tej dovoli, da v zvezi s posamezno vrsto naložb prekorači omejitve, določene na podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost dovoljenja je omejena za čas, ki ga ob upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdala, določi Agencija za zavarovalni nadzor.
+
20
+
(3) Skupna vrednost naložb kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, v naložbe iz 2. do 11. točke prvega odstavka prejšnjega člena istega izdajatelja (dolžnika) in z njim povezanih oseb, ne sme presegati 10 % matematičnih rezervacij. V omejitev 10 % se ne upoštevajo naložbe iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v 2. točki prvega odstavka tega člena.
+
21
+
(4) Pokojninska družba lahko v zvezi z naložbami kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, uporablja terminske pogodbe, opcije in druge izvedene finančne instrumente, če ti prispevajo k zmanjševanju tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje zavarovalnega portfelja.
+
22
+
(5) Omejitve posameznih naložb iz tega člena veljajo ločeno za vsak kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona.
+
1
+
(1) Pokojninska družba nalaga sredstva kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona na celotnem območju držav članic in na območju držav članic OECD.
+
2
+
(2) Agencija za zavarovalni nadzor iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo posamezne pokojninske družbe tej dovoli, da kot premoženje kritnega sklada uporabi tudi naložbo, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka.
+
1
+
(1) Pokojninska družba naložbe kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, zaradi katerih je izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut oziroma drugih tržnih tveganj, ustrezno uskladi z njenimi obveznostmi na podlagi sklenjenih pogodb, katerih višina je odvisna od enakih sprememb.
+
2
+
(2) Pokojninska družba pri naložbah kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona ustrezno upošteva dospelost obveznosti iz sklenjenih pogodb.
+
3
+
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pokojninska družba naložbe kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona uskladi z obveznostmi na podlagi sklenjenih pogodb, katerih višina je odvisna od sprememb tečajev tujih valut, najmanj do 80 %.
1
−
6. ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja, ki so skladni z njenimi sistemi, viri in postopki, med katere spada tudi izdelava kriznega načrta ter zlasti vzpostavijo in upravljajo omrežne in informacijske sisteme v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/420 z dne 16. decembra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, v katerih se določijo merila za določitev sestave skupne pregledniške ekipe, ki zagotavljajo uravnoteženo udeležbo članov osebja iz evropskih nadzornih organov in ustreznih pristojnih organov, njihovo imenovanje, naloge in delovne dogovore (UL L št 2025/420 z dne 24. 3. 2025), kot je ustrezno.
1
+
(1) Pokojninska družba vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega najmanj:
2
·
1. pregledno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti;
2
·
1. pregledno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti;
3
·
2. učinkovit sistem prenosa informacij;
3
·
2. učinkovit sistem prenosa informacij;
4
·
3. obravnavo okoljskih in socialnih dejavnikov ter dejavnikov upravljanja, povezanimi z naložbenimi sredstvi pri naložbenih odločitvah;
4
·
3. obravnavo okoljskih in socialnih dejavnikov ter dejavnikov upravljanja, povezanimi z naložbenimi sredstvi pri naložbenih odločitvah;
5
·
4. učinkovito in v organizacijsko strukturo ter procese odločanja pokojninske družbe integrirano funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti, funkcijo notranje revizije in aktuarsko funkcijo;
5
·
4. učinkovito in v organizacijsko strukturo ter procese odločanja pokojninske družbe integrirano funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti, funkcijo notranje revizije in aktuarsko funkcijo;
6
·
5. strategijo, pisna pravila, procese in postopke upravljanja tveganj;
6
·
5. strategijo, pisna pravila, procese in postopke upravljanja tveganj;
7
·
6. ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja, ki so skladni z njenimi sistemi, viri in postopki, med katere spada tudi izdelava kriznega načrta ter zlasti vzpostavijo in upravljajo omrežne in informacijske sisteme v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009 , (EU) št. 648/2012 , (EU) št. 600/2014 , (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/420 z dne 16. decembra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, v katerih se določijo merila za določitev sestave skupne pregledniške ekipe, ki zagotavljajo uravnoteženo udeležbo članov osebja iz evropskih nadzornih organov in ustreznih pristojnih organov, njihovo imenovanje, naloge in delovne dogovore (UL L št 2025/420 z dne 24. 3. 2025), kot je ustrezno.
7
·
6. ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja, ki so skladni z njenimi sistemi, viri in postopki, med katere spada tudi izdelava kriznega načrta ter zlasti vzpostavijo in upravljajo omrežne in informacijske sisteme v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009 , (EU) št. 648/2012 , (EU) št. 600/2014 , (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/420 z dne 16. decembra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, v katerih se določijo merila za določitev sestave skupne pregledniške ekipe, ki zagotavljajo uravnoteženo udeležbo članov osebja iz evropskih nadzornih organov in ustreznih pristojnih organov, njihovo imenovanje, naloge in delovne dogovore (UL L št 2025/420 z dne 24. 3. 2025), kot je ustrezno.
8
·
(2) Pokojninska družba ima pisno opredeljena pravila sistema upravljanja, ki določajo najmanj način upravljanja tveganj, sistem notranjih kontrol, notranjo revizijo, aktuarsko funkcijo in izločene posle, če pokojninska družba del poslovanja prenese na drugo osebo. Pravila sistema upravljanja so pregledna in razumljiva.
8
·
(2) Pokojninska družba ima pisno opredeljena pravila sistema upravljanja, ki določajo najmanj način upravljanja tveganj, sistem notranjih kontrol, notranjo revizijo, aktuarsko funkcijo in izločene posle, če pokojninska družba del poslovanja prenese na drugo osebo. Pravila sistema upravljanja so pregledna in razumljiva.
9
·
(3) Pravila sistema upravljanja so predmet rednega, najmanj letnega pregleda. Pravila sistema upravljanja potrdi uprava pokojninske družbe s soglasjem nadzornega sveta pokojninske družbe.
9
·
(3) Pravila sistema upravljanja so predmet rednega, najmanj letnega pregleda. Pravila sistema upravljanja potrdi uprava pokojninske družbe s soglasjem nadzornega sveta pokojninske družbe.
10
·
(4) Sistem upravljanja je sorazmeren velikosti, naravi, obsegu in zahtevnosti poslov pokojninske družbe.
10
·
(4) Sistem upravljanja je sorazmeren velikosti, naravi, obsegu in zahtevnosti poslov pokojninske družbe.
+
1
+
(1) V okviru sistema upravljanja funkcija pomeni sposobnost pokojninske družbe za opravljanje praktičnih nalog.
+
2
+
(2) Sistem upravljanja pokojninske družbe vključuje funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti, funkcijo notranje revizije in aktuarsko funkcijo.
1
·
(1) Nosilci ključnih funkcij pokojninske družbe so osebe, ki so odgovorne za ključne funkcije pokojninske družbe.
1
·
(1) Nosilci ključnih funkcij pokojninske družbe so osebe, ki so odgovorne za ključne funkcije pokojninske družbe.
2
·
(2) Nosilec ključne funkcije je lahko le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
2
·
(2) Nosilec ključne funkcije je lahko le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
3
·
1. je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za zanesljivo in preudarno opravljanje nalog ključne funkcije;
3
·
1. je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za zanesljivo in preudarno opravljanje nalog ključne funkcije;
4
·
2. ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja in zoper njo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
4
·
2. ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja in zoper njo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
5
·
3. nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;
5
·
3. nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;
6
·
4. ni oseba, ki v pokojninski družbi opravlja funkcijo člana uprave ali prokurista;
6
·
4. ni oseba, ki v pokojninski družbi opravlja funkcijo člana uprave ali prokurista;
7
·
5. ni oseba, za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih zavarovalnici ali pokojninski družbi pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše kršitve določb zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede upravljanja tveganj ali glede nadzora, upravljanja tveganj in razkritij na ravni skupine oziroma za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih pokojninski družbi pravnomočno naložila razrešitev imenovanega pooblaščenega aktuarja zaradi hujše kršitve nalog pooblaščenega aktuarja, določenih v 604. členu Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19) oziroma za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih pokojninski družbi pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše kršitve nalog nosilca ključne funkcije, določenih v tem zakonu;
7
·
5. ni oseba, za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih zavarovalnici ali pokojninski družbi pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše kršitve določb zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede upravljanja tveganj ali glede nadzora, upravljanja tveganj in razkritij na ravni skupine oziroma za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih pokojninski družbi pravnomočno naložila razrešitev imenovanega pooblaščenega aktuarja zaradi hujše kršitve nalog pooblaščenega aktuarja, določenih v 604. členu Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19) oziroma za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih pokojninski družbi pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše kršitve nalog nosilca ključne funkcije, določenih v tem zakonu;
8
·
6. je oseba dobrega ugleda in integritete.
8
·
6. je oseba dobrega ugleda in integritete.
9
·
(3) Uprava s soglasjem nadzornega sveta pokojninske družbe pooblasti nosilce ključnih funkcij.
9
·
(3) Uprava s soglasjem nadzornega sveta pokojninske družbe pooblasti nosilce ključnih funkcij.
10
·
(4) O podelitvi pooblastila nosilcu ključne funkcije pokojninska družba v osmih dneh od podelitve pooblastila obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor. V obvestilu poda tudi utemeljitve glede primernosti novo pooblaščenega nosilca ključne funkcije.
10
·
(4) O podelitvi pooblastila nosilcu ključne funkcije pokojninska družba v osmih dneh od podelitve pooblastila obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor. V obvestilu poda tudi utemeljitve glede primernosti novo pooblaščenega nosilca ključne funkcije.
11
·
(5) Če v zvezi z nosilcem ključne funkcije nastopijo okoliščine, da nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena, mu pokojninska družba odvzame pooblastilo za ključno funkcijo.
11
·
(5) Če v zvezi z nosilcem ključne funkcije nastopijo okoliščine, da nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena, mu pokojninska družba odvzame pooblastilo za ključno funkcijo.
12
·
(6) Pokojninska družba v osmih dneh od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor pisno obvesti o razlogih, ki so privedli do odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije.
12
·
(6) Pokojninska družba v osmih dneh od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor pisno obvesti o razlogih, ki so privedli do odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije.
13
·
(7) Nosilec ključne funkcije v osmih dneh od dneva, ko je po lastni volji prenehal opravljati naloge ključne funkcije, obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o razlogih za prenehanje opravljanja nalog ključne funkcije.
13
·
(7) Nosilec ključne funkcije v osmih dneh od dneva, ko je po lastni volji prenehal opravljati naloge ključne funkcije, obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o razlogih za prenehanje opravljanja nalog ključne funkcije.
14
·
(8) V primeru odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije pokojninska družba pooblasti novega nosilca ključne funkcije v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma od dneva prenehanja opravljanja nalog ključne funkcije.
14
·
(8) V primeru odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije pokojninska družba pooblasti novega nosilca ključne funkcije v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma od dneva prenehanja opravljanja nalog ključne funkcije.
15
·
(9) Za ugotavljanje in nadzor nad izpolnjevanjem pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in pokojninska družba pridobita podatke iz 2. točke drugega odstavka tega člena od nosilca ključne funkcije ali iz kazenske evidence.
15
·
(9) Za ugotavljanje in nadzor nad izpolnjevanjem pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in pokojninska družba pridobita podatke iz 2. točke drugega odstavka tega člena od nosilca ključne funkcije ali iz kazenske evidence.
16
·
(10) Za namen ugotavljanja in nadzora izpolnjevanja pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in pokojninska družba pridobita podatke iz 3. točke drugega odstavka tega člena iz poslovnega registra oziroma druge evidence.
16
·
(10) Za namen ugotavljanja in nadzora izpolnjevanja pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in pokojninska družba pridobita podatke iz 3. točke drugega odstavka tega člena iz poslovnega registra oziroma druge evidence.
17
·
(11) Za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita kot zadosten dokaz glede 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena enakovredne dokumente pristojnih organov držav, v katerih je tuji državljan prebival v zadnjih desetih letih pred pooblastitvijo za nosilca ključne funkcije.
17
·
(11) Za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita kot zadosten dokaz glede 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena enakovredne dokumente pristojnih organov držav, v katerih je tuji državljan prebival v zadnjih desetih letih pred pooblastitvijo za nosilca ključne funkcije.
18
·
(12) Kadar pristojni organ države članice ali tretje države, v kateri ima ali je imel bivališče tuji državljan, ne zagotovi podatkov iz prejšnjega odstavka, ima enakovredno veljavo izjava tujega državljana, overjena pri notarju.
18
·
(12) Kadar pristojni organ države članice ali tretje države, v kateri ima ali je imel bivališče tuji državljan, ne zagotovi podatkov iz prejšnjega odstavka, ima enakovredno veljavo izjava tujega državljana, overjena pri notarju.
19
·
(13) Dokumenti iz enajstega in dvanajstega odstavka tega člena se predložijo v treh mesecih od njihove izdaje.
19
·
(13) Dokumenti iz enajstega in dvanajstega odstavka tega člena se predložijo v treh mesecih od njihove izdaje.
20
·
(14) Nosilec aktuarske funkcije v pokojninski družbi mora izpolnjevati pogoje glede znanja in izkušenj, ki jih za nosilca aktuarske funkcije v zavarovalnicah določa zakon, ki ureja zavarovalništvo.
20
·
(14) Nosilec aktuarske funkcije v pokojninski družbi mora izpolnjevati pogoje glede znanja in izkušenj, ki jih za nosilca aktuarske funkcije v zavarovalnicah določa zakon, ki ureja zavarovalništvo.
21
·
(15) Nosilec funkcije notranje revizije je oseba, ki ima naziv preizkušen notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali primerljiv strokovni naziv s področja notranjega revidiranja. 333.č člen (ključne funkcije)
21
·
(15) Nosilec funkcije notranje revizije je oseba, ki ima naziv preizkušen notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali primerljiv strokovni naziv s področja notranjega revidiranja. 333.č člen (ključne funkcije)
22
·
(1) Pokojninska družba lahko organizira ključne funkcije tako, da posamezna oseba ali organizacijska enota opravlja aktivnosti več kot ene ključne funkcije, z izjemo funkcije notranje revizije, ki mora biti ločena od drugih ključnih funkcij.
22
·
(1) Pokojninska družba lahko organizira ključne funkcije tako, da posamezna oseba ali organizacijska enota opravlja aktivnosti več kot ene ključne funkcije, z izjemo funkcije notranje revizije, ki mora biti ločena od drugih ključnih funkcij.
23
·
(2) Pokojninska družba pri opravljanju ključnih funkcij upošteva velikost in notranjo sestavo pokojninske družbe ter velikost, naravo, obseg in kompleksnost njene dejavnosti.
23
·
(2) Pokojninska družba pri opravljanju ključnih funkcij upošteva velikost in notranjo sestavo pokojninske družbe ter velikost, naravo, obseg in kompleksnost njene dejavnosti.
24
·
(3) Posamezna oseba ali organizacijska enota, ki opravlja aktivnosti ključne funkcije, ne sme opravljati podobne ključne funkcije pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene oblikoval pokojninski načrt, ki ga pokojninska družba izvaja, razen če gre za delodajalca, ki skupaj s pokojninsko družbo spada v skupino podjetij.
24
·
(3) Posamezna oseba ali organizacijska enota, ki opravlja aktivnosti ključne funkcije, ne sme opravljati podobne ključne funkcije pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene oblikoval pokojninski načrt, ki ga pokojninska družba izvaja, razen če gre za delodajalca, ki skupaj s pokojninsko družbo spada v skupino podjetij.
25
·
(4) Brez poseganja v privilegij zoper samoobtožbo nosilec ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti, če uprava ali nadzorni svet pokojninske družbe ne sprejme ustreznih in pravočasnih popravnih ukrepov, če je:
25
·
(4) Brez poseganja v privilegij zoper samoobtožbo nosilec ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti, če uprava ali nadzorni svet pokojninske družbe ne sprejme ustreznih in pravočasnih popravnih ukrepov, če je:
26
·
- oseba ali organizacijska enota pri opravljanju aktivnosti ključne funkcije odkrila obstoj precejšnjega tveganja, da pokojninska družba ne bo izpolnila pomembnih zakonskih zahtev, in je o tem poročala upravi ali nadzornemu svetu pokojninske družbe ter bi to lahko pomembneje vplivalo na interese članov in uživalcev dodatne pokojnine ali
26
·
- oseba ali organizacijska enota pri opravljanju aktivnosti ključne funkcije odkrila obstoj precejšnjega tveganja, da pokojninska družba ne bo izpolnila pomembnih zakonskih zahtev, in je o tem poročala upravi ali nadzornemu svetu pokojninske družbe ter bi to lahko pomembneje vplivalo na interese članov in uživalcev dodatne pokojnine ali
27
·
- oseba pri opravljanju aktivnosti ključne funkcije opazila pomembno kršitev zakonov ali drugih predpisov, ki se uporabljajo za pokojninsko družbo in njene dejavnosti, in je o tem poročala upravi ali nadzornemu svetu pokojninske družbe.
27
·
- oseba pri opravljanju aktivnosti ključne funkcije opazila pomembno kršitev zakonov ali drugih predpisov, ki se uporabljajo za pokojninsko družbo in njene dejavnosti, in je o tem poročala upravi ali nadzornemu svetu pokojninske družbe.
28
·
(5) Osebe, ki so po tem, ko so v skladu s prejšnjim odstavkom obvestile Agencijo za zavarovalni nadzor, deležne delodajalčevih povračilnih ukrepov, imajo zagotovljeno pravno varstvo pred pristojnim sodiščem.
28
·
(5) Osebe, ki so po tem, ko so v skladu s prejšnjim odstavkom obvestile Agencijo za zavarovalni nadzor, deležne delodajalčevih povračilnih ukrepov, imajo zagotovljeno pravno varstvo pred pristojnim sodiščem.
29
·
(6) Sistem upravljanja tveganj pokojninske družbe zajema najmanj naslednja področja:
29
·
(6) Sistem upravljanja tveganj pokojninske družbe zajema najmanj naslednja področja:
30
·
1. sklepanje zavarovanj in oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij;
30
·
1. sklepanje zavarovanj in oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij;
31
·
2. upravljanje sredstev in obveznosti;
31
·
2. upravljanje sredstev in obveznosti;
32
·
3. naložbe, zlasti v izvedene finančne instrumente, listinjenje in podobne obveze;
32
·
3. naložbe, zlasti v izvedene finančne instrumente, listinjenje in podobne obveze;
33
·
4. likvidnost;
33
·
4. likvidnost;
34
·
5. upravljanje zavarovalnih, tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena;
34
·
5. upravljanje zavarovalnih, tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena;
35
·
6. pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj;
35
·
6. pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj;
36
·
7. okoljska in socialna tveganja ter tveganja upravljanja v zvezi z naložbenim portfeljem in njegovim upravljanjem.
36
·
7. okoljska in socialna tveganja ter tveganja upravljanja v zvezi z naložbenim portfeljem in njegovim upravljanjem.
37
·
(7) Kadar v skladu s pogoji pokojninskega načrta tveganja nosijo člani in uživalci dodatne pokojnine, sistem obvladovanja tveganj ta tveganja obravnava tudi z vidika članov in uživalcev dodatne pokojnine.
37
·
(7) Kadar v skladu s pogoji pokojninskega načrta tveganja nosijo člani in uživalci dodatne pokojnine, sistem obvladovanja tveganj ta tveganja obravnava tudi z vidika članov in uživalcev dodatne pokojnine.
38
·
(8) Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva pokojninskih skladov, oseb, do katerih je pokojninski sklad izpostavljen, in sredstev pokojninske družbe pokojninska družba ne sme izključno ali samodejno opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, temveč upošteva tudi druge ustrezne informacije, če je to praktično izvedljivo.
38
·
(8) Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva pokojninskih skladov, oseb, do katerih je pokojninski sklad izpostavljen, in sredstev pokojninske družbe pokojninska družba ne sme izključno ali samodejno opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, temveč upošteva tudi druge ustrezne informacije, če je to praktično izvedljivo.
39
·
(9) Naloge aktuarske funkcije pokojninske družbe so, da:
39
·
(9) Naloge aktuarske funkcije pokojninske družbe so, da:
40
·
1. koordinira in nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
40
·
1. koordinira in nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
41
·
2. zagotavlja, da se za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij uporabljajo ustrezne metode in modeli ter predpostavke;
41
·
2. zagotavlja, da se za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij uporabljajo ustrezne metode in modeli ter predpostavke;
42
·
3. ocenjuje ustreznost, zadostnost in kakovost podatkov, potrebnih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
42
·
3. ocenjuje ustreznost, zadostnost in kakovost podatkov, potrebnih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
43
·
4. primerja predpostavke, na katerih temelji izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij z izkustvi;
43
·
4. primerja predpostavke, na katerih temelji izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij z izkustvi;
44
·
5. obvešča organe vodenja in nadzora zavarovalnice o zanesljivosti in ustreznosti metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, ter o ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij;
44
·
5. obvešča organe vodenja in nadzora zavarovalnice o zanesljivosti in ustreznosti metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, ter o ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij;
45
·
6. poda mnenje o splošni politiki sklepanja zavarovanj, če ima pokojninska družba tako ureditev;
45
·
6. poda mnenje o splošni politiki sklepanja zavarovanj, če ima pokojninska družba tako ureditev;
46
·
7. sodeluje pri uvedbi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri izvedbi lastne ocene tveganj;
46
·
7. sodeluje pri uvedbi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri izvedbi lastne ocene tveganj;
47
·
8. preverja ustreznosti ureditve zavarovanja, če ima pokojninska družba tako ureditev.
47
·
8. preverja ustreznosti ureditve zavarovanja, če ima pokojninska družba tako ureditev.
48
·
(10) Za prenos katere koli dejavnosti pokojninske družbe, vključno s ključnimi funkcijami in upravljanjem pokojninskih skladov, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede izločenih poslov.
48
·
(10) Za prenos katere koli dejavnosti pokojninske družbe, vključno s ključnimi funkcijami in upravljanjem pokojninskih skladov, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede izločenih poslov.
49
+
(14) Nosilec aktuarske funkcije v pokojninski družbi mora izpolnjevati pogoje glede znanja in izkušenj, ki jih za nosilca aktuarske funkcije v zavarovalnicah določa zakon, ki ureja zavarovalništvo.
+
50
+
(15) Nosilec funkcije notranje revizije je oseba, ki ima naziv preizkušen notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali primerljiv strokovni naziv s področja notranjega revidiranja.
+
+
1
+
(1) Pokojninska družba v 14 dneh po tem, ko je predložila letno poročilo pokojninske družbe, Agenciji za zavarovalni nadzor predloži tudi poročilo nosilca aktuarske funkcije z mnenjem nosilca aktuarske funkcije o tem, ali je pokojninska družba izračunavala premije in zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi.
+
2
+
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino poročila nosilca aktuarske funkcije.
+
3
+
(3) Za mnenje nosilca aktuarske funkcije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja revidiranje, o mnenju pooblaščenega revizorja.
1
−
(1) Pokojninska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti pokojninske družbe in ki opravlja posle iz prve ali obeh alinej drugega odstavka 330. člena tega zakona, ima pooblaščenega aktuarja v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
1
+
(1) Pokojninska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti pokojninske družbe iz drugega odstavka 330. člena tega zakona, zaposluje delavce, ki imajo ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja financ.
2
−
(2) Pokojninska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti pokojninske družbe iz drugega odstavka 330. člena tega zakona, zaposluje delavce, ki imajo ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja financ.
2
+
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše najmanjše število delavcev, ki jih zaposluje pokojninska družba v skladu s prejšnjim odstavkom, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ter način preverjanja teh pogojev.
3
−
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše najmanjše število delavcev, ki jih zaposluje pokojninska družba v skladu s prejšnjim odstavkom, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ter način preverjanja teh pogojev.
−
1
−
(1) Uprava pokojninske družbe, ki opravlja dejavnost iz prve alineje drugega odstavka 330. člena tega zakona, ima najmanj dva člana, ki pokojninsko družbo zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče izmed članov uprave te pokojninske družbe ali prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje pokojninske družbe za celoten obseg storitev dejavnosti pokojninske družbe.
1
+
(1) Uprava pokojninske družbe ima najmanj dva člana, ki pokojninsko družbo zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče izmed članov uprave te pokojninske družbe ali prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje pokojninske družbe za celoten obseg storitev dejavnosti pokojninske družbe.
2
−
(2) Za člana uprave pokojninske družbe je lahko imenovana le oseba, ki na podlagi izpolnjevanja pogojev za člana uprave zavarovalne družbe po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave pokojninske družbe.
2
+
(2) Uprava pokojninske družbe je sestavljena tako, da je zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno upravljanje pokojninske družbe.
3
−
(3) Član uprave je v pokojninski družbi v delovnem razmerju s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
3
+
(3) Za člana uprave pokojninske družbe je lahko imenovana le oseba, ki na podlagi izpolnjevanja pogojev za člana uprave zavarovalne družbe po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave pokojninske družbe.
+
4
+
(4) Član uprave je v pokojninski družbi v delovnem razmerju s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
+
1
+
(1) Pokojninska družba vzpostavi in izvaja premišljeno politiko prejemkov, in sicer na način, ki je sorazmeren z njeno velikostjo in notranjo organizacijo ter z naravo, obsegom in kompleksnostjo njenih dejavnosti.
+
2
+
(2) Politika prejemkov iz prejšnjega odstavka se nanaša na stalne in variabilne sestavine prejemkov in velja za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela.
+
3
+
(3) Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganja pokojninske družbe, in obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:
+
4
+
- upravo,
+
5
+
- nosilce ključnih funkcij,
+
6
+
- neposredne prevzemnike tveganj in
+
7
+
- druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po višini enaki ali višji od prejemkov uprave ali neposrednih prevzemnikov tveganj.
+
8
+
(4) Neposredni prevzemniki tveganj iz tretje alineje prejšnjega odstavka so zaposleni, ki imajo posamično ali skupaj kot člani skupine zaradi svoje poklicne dejavnosti ključen vpliv na profil tveganja pokojninske družbe.
+
9
+
(5) Politiko prejemkov pokojninske družbe sprejme uprava s soglasjem nadzornega sveta, ki tudi najmanj enkrat letno preveri njeno ustreznost.
+
10
+
(6) Za uveljavitev politike prejemkov je odgovorna uprava pokojninske družbe.
+
11
+
(7) Pokojninska družba najmanj enkrat letno izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami prejemkov pokojninske družbe.
+
12
+
(8) Pokojninske družbe javnosti redno razkrivajo informacije o politiki prejemkov.
+
1
+
Pokojninska družba pri vzpostavljanju in izvajanju politike prejemkov upošteva naslednja načela:
+
2
+
1. politika prejemkov se določi, izvaja in vzdržuje v skladu z dejavnostmi, profilom tveganj, cilji ter dolgoročnim interesom, finančno stabilnostjo in uspešnostjo pokojninske družbe kot celote ter podpira dobro, preudarno in učinkovito upravljanje pokojninske družbe;
+
3
+
2. politika prejemkov je v skladu z dolgoročnimi koristmi članov pokojninskih skladov, ki jih upravlja pokojninska družba in uživalcev dodatne pokojnine;
+
4
+
3. politika prejemkov vključuje ukrepe, namenjene preprečevanju nasprotja interesov;
+
5
+
4. politika prejemkov je skladna z dobrim in učinkovitim obvladovanjem tveganj ter ne spodbuja prevzemanja tveganja, ki ni v skladu s profili tveganja in pravili pokojninske družbe;
+
6
+
5. politika prejemkov se uporablja za pokojninske družbe in za zunanje izvajalce dejavnosti pokojninske družbe;
+
7
+
6. pokojninska družba določi splošna načela politike prejemkov, jo pregleda in posodobi vsaj vsaka tri leta in je odgovorna za njeno izvajanje;
+
8
+
7. uvede se jasno, pregledno in učinkovito upravljanje, kar zadeva prejemke in nadzor nad njimi.
1
·
(1) Pokojninska družba se lahko preoblikuje v zavarovalno delniško družbo, če izpolnjuje vse pogoje določene z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, in če pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
1
·
(1) Pokojninska družba se lahko preoblikuje v zavarovalno delniško družbo, če izpolnjuje vse pogoje določene z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, in če pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
2
−
(2) Za prenehanje pokojninske družbe se uporabljajo določbe o likvidaciji in stečaju zavarovalne delniške družbe, določene z zakonom, ki ureja zavarovalništvo. VII. poglavje: PRENEHANJE DODATNEGA ZAVAROVANJA IN UVELJAVITEV PRAVIC
2
+
(2) Za prenehanje pokojninske družbe se uporabljajo določbe o likvidaciji in stečaju zavarovalne delniške družbe, določene z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
+
1
+
(1) Del sistema upravljanja tveganj pokojninske družbe je izvedba lastne ocene tveganj, ki je povezana s poslovno strategijo pokojninske družbe. Pri izvedbi lastne ocene tveganj pokojninska družba upošteva tveganja, ki jim je izpostavljena, velikost in notranjo sestavo pokojninske družbe ter velikost, naravo, obseg in kompleksnost njene dejavnosti.
+
2
+
(2) Oceno tveganj je treba izvesti redno najmanj enkrat letno ali takoj po vsaki pomembni spremembi profila tveganj pokojninske družbe. Če se pomembno spremenijo samo tveganja posameznega pokojninskega sklada ali kritnega sklada, lahko pokojninska družba omeji ponovljeno oceno tveganj le na pokojninski sklad ali kritni sklad, v katerem je bila izvedena sprememba.
+
3
+
(3) Ocena tveganj vključuje:
+
4
+
1. opis, kako je lastna ocena tveganj vključena v upravljanje in odločanje pokojninske družbe;
+
5
+
2. oceno učinkovitosti sistema obvladovanja tveganj;
+
6
+
3. oceno skupne potrebe pokojninske družbe po virih financiranja, vključno z opisom načrta sanacije, kadar je to ustrezno;
+
7
+
4. oceno tveganj za člane in uživalce dodatne pokojnine v zvezi z izplačevanjem njihovih pokojnin in uspešnostjo popravljalnih ukrepov, ob upoštevanju, kadar je to ustrezno:
+
8
+
- mehanizmov indeksacije,
+
9
+
- mehanizmov za zmanjšanje upravičenj;
+
10
+
5. kvalitativno oceno mehanizmov za zaščito pokojnin, vključno z jamstvi, sporazumi ali drugimi vrstami finančne podpore delodajalcev, ki so za svoje zaposlene oblikovali pokojninski načrt, zavarovanjem ali pozavarovanjem ali kritjem z varovalnim pokojninskim načrtom, ki so v korist pokojninske družbe ali članov in uživalcev dodatne pokojnine;
+
11
+
6. kvalitativno oceno operativnih tveganj;
+
12
+
7. kadar se pri naložbenih odločitvah upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja, oceno novih ali nastajajočih tveganj, vključno s tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, rabo virov in okoljem, socialnimi tveganji in tveganji, povezanimi z zmanjšanjem vrednosti sredstev zaradi regulativne spremembe.
+
13
+
(4) Pokojninska družba vzpostavi metode za opredelitev in ocenjevanje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju ter ki bi lahko vplivala na sposobnost pokojninske družbe, da izpolnjuje svoje obveznosti. Navedene metode so sorazmerne z velikostjo, naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, neločljivo povezanih z dejavnostmi pokojninske družbe. Pokojninska družba opiše uporabo teh metod v lastni oceni tveganj.
+
14
+
(5) Pokojninska družba zagotovi, da je lastna ocena tveganj ustrezno upoštevana pri izdelavi poslovnih načrtov in strategij.
+
15
+
(6) Pokojninska družba posreduje poročilo o lastni oceni tveganj iz tretjega odstavka tega člena Agenciji za zavarovalni nadzor najkasneje v roku 14 dni po odobritvi uprave.
+
1
+
(1) Za poslovne knjige in letno poročilo pokojninske družbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede poslovnih knjig in letnega poročila. Agencija za zavarovalni nadzor lahko za pokojninske družbe predpiše posebne zahteve na področju poslovnih knjig, letnega poročila, v zvezi z revidiranjem letnih poročil in podrobnejšo vsebino računovodskih izkazov.
+
2
+
(2) Ne glede na zakon, ki ureja zavarovalništvo, lahko pokojninska družba letno poročilo, revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, in dodatno revizorjevo poročilo predloži Agenciji za zavarovalni nadzor v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar najpozneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta. VII. poglavje: PRENEHANJE DODATNEGA ZAVAROVANJA IN UVELJAVITEV PRAVIC
1
·
(1) Izstop iz kolektivnega zavarovanja nastopi v naslednjih primerih:
1
·
(1) Izstop iz kolektivnega zavarovanja nastopi v naslednjih primerih:
2
·
- ob prenehanju veljavnosti pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta iz 234. člena tega zakona ali
2
·
- ob prenehanju veljavnosti pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta iz 234. člena tega zakona ali
3
·
- ob prenehanju pogodbe o financiranju iz 237. člena tega zakona.
3
·
- ob prenehanju pogodbe o financiranju iz 237. člena tega zakona.
4
−
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka član v skladu z 247. členom tega zakona zadrži pravice iz vplačanih enot premoženja, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, do uveljavitve pravice do dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona ali predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona ali uveljavi pravico do prenosa sredstev v skladu z 248. členom tega zakona.
4
+
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka član v skladu z 247. členom tega zakona zadrži pravice iz vplačil, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, do uveljavitve pravice do dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona ali predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona ali uveljavi pravico do prenosa sredstev v skladu z 248. členom tega zakona.
1
−
(1) Če je kolektivno dodatno zavarovanje prenehalo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi ali zaradi izstopa, ima član možnost, da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej pravici odloči za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, ali za prenos sredstev v drug pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.
1
+
(1) Če je kolektivno dodatno zavarovanje prenehalo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi ali zaradi izstopa, ima član možnost, da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej pravici odloči za zadržanje pravic iz vplačil, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, ali za prenos sredstev v drug pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.
2
·
(2) Če član v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje pisnega obvestila upravljavca pokojninskega sklada, se šteje, da se je odločil za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja.
2
·
(2) Če član v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje pisnega obvestila upravljavca pokojninskega sklada, se šteje, da se je odločil za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja.
3
·
(3) Upravljavec pokojninskega sklada člana obvesti o pravici iz prejšnjega odstavka hkrati z obvestilom o prenehanju dodatnega zavarovanja v roku osmih dni po prejemu obvestila delodajalca o prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu ali po nastopu izstopa iz kolektivnega zavarovanja.
3
·
(3) Upravljavec pokojninskega sklada člana obvesti o pravici iz prejšnjega odstavka hkrati z obvestilom o prenehanju dodatnega zavarovanja v roku osmih dni po prejemu obvestila delodajalca o prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu ali po nastopu izstopa iz kolektivnega zavarovanja.
4
·
(4) Ne glede na določbe tega člena lahko član kolektivnega zavarovanja zahteva enkratno izplačilo premoženja, vpisanega na njegovem osebnem računu, pod pogoji in v skladu z določbami 221. člena tega zakona.
4
·
(4) Ne glede na določbe tega člena lahko član kolektivnega zavarovanja zahteva enkratno izplačilo premoženja, vpisanega na njegovem osebnem računu, pod pogoji in v skladu z določbami 221. člena tega zakona.
1
·
(1) Pokojninsko rento iz drugega odstavka 340. člena tega zakona lahko izplačuje:
1
·
(1) Pokojninsko rento iz drugega odstavka 340. člena tega zakona lahko izplačuje:
2
·
- zavarovalnica, ki ima dovoljenje za sklepanje zavarovanj iz zavarovalne vrste življenjsko zavarovanje, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
2
·
- zavarovalnica, ki ima dovoljenje za sklepanje zavarovanj iz zavarovalne vrste življenjsko zavarovanje, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
3
·
- pokojninska družba iz 330. člena tega zakona.
3
·
- pokojninska družba iz 330. člena tega zakona.
4
·
(2) Prejemek iz prejšnjega odstavka se lahko izplačuje v obliki mesečne, kvartalne, polletne ali letne rente.
4
·
(2) Prejemek iz prejšnjega odstavka se lahko izplačuje v obliki mesečne, kvartalne, polletne ali letne rente.
5
·
(3) Višino pokojninske rente iz prejšnjega odstavka izračuna pokojninska družba ali zavarovalnica, ki bo rento izplačevala.
5
·
(3) Višino pokojninske rente iz prejšnjega odstavka izračuna pokojninska družba ali zavarovalnica, ki bo rento izplačevala.
6
−
(4) Podrobnejša pravila in minimalne zahteve, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente , določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za delo.
6
+
(4) Podrobnejša pravila in minimalne zahteve, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente in pripis dobička, določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za delo.
1
·
(1) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka prejšnjega člena, v pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninske rente določi pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent.
1
·
(1) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka prejšnjega člena, v pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninske rente določi pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent.
2
−
(2) Za izplačevanje pokojninske rente iz prejšnjega odstavka pokojninska družba ali zavarovalnica oblikuje poseben kritni sklad v skladu z določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo, ki je ločen od drugih kritnih skladov, s katerimi upravlja. IX. poglavje: NADZOR
2
+
(2) Za izplačevanje pokojninske rente pokojninska družba ali zavarovalnica oblikuje in upravlja kritni sklad v skladu s 332.č in 332.d členom tega zakona.
3
−
1. Splošne določbe
3
+
(3) Na kritnem skladu iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno obračunavati upravljavske provizije.
+
4
+
(4) Pokojninski načrt iz prvega odstavka tega člena določa stroške, ki jih je upravljavec iz sredstev kritnega sklada upravičen izvršiti. Pri opredelitvi vrst stroškov se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje v delu, ki se nanaša na vzajemne sklade.
+
1
+
(1) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka 348. člena tega zakona, prejemnike pokojninske rente redno obvešča o zapadlih prejemkih in možnostih izplačila pokojninske rente.
+
2
+
(2) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka 348. člena tega zakona, prejemnike pokojninske rente obvesti o naložbenih tveganjih, ki so jim izpostavljeni, v obdobju izplačevanja pokojninskih rent. IX. poglavje: NADZOR
+
3
+
1. Splošne določbe
+
1
+
(1) Za nadzor nad izvajanjem drugega odstavka 200. člena tega zakona je pristojen inšpektorat.
+
2
+
(2) Če zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona ni vključil v poklicno zavarovanje vseh zavarovancev, ki delajo na delovnih mestih, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, inšpektor izda odločbo, s katero zavezancu odredi sklenitev poklicnega zavarovanja za vsakega takega zavarovanca od dneva nastopa dela na delovnem mestu, za katero je obvezno poklicno zavarovanje.
+
3
+
(3) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroči zavezancu in upravljavcu sklada.
+
4
+
(4) V primeru dvoma ali gre za delovno mesto, za katero je obvezno poklicno zavarovanje, poda inšpektorat komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega zakona predlog za začetek postopka. Če se v postopku pri komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega zakona ugotovi, da pri zavezancu obstajajo delovna mesta, za katero je obvezno poklicno zavarovanje, stroški postopka pri komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega zakona, bremenijo zavezanca. Če v tem postopku obveznost poklicnega zavarovanja ni ugotovljena, stroške postopka krije Republika Slovenija iz državnega proračuna.
+
5
+
(5) Za nadzor nad izvrševanjem obveznosti iz šestega, enajstega in trinajstega odstavka 200. člena tega zakona je pristojen upravljavec sklada.
+
6
+
(6) V primeru dvoma o upravičenosti vzpostavitve mirovanja in prenehanja obveznosti poklicnega zavarovanja poda upravljavec sklada inšpektoratu predlog za inšpekcijski nadzor.
1
−
(1) Za nadzor nad izplačevalci pokojninskih rent in poklicnih pokojnin je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.
1
+
(1) Za nadzor nad izplačevalci pokojninskih rent je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.
2
·
(2) Nadzor po prejšnjem odstavku opravlja Agencija za zavarovalni nadzor v skladu z določbami o postopku nadzora po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.
2
·
(2) Nadzor po prejšnjem odstavku opravlja Agencija za zavarovalni nadzor v skladu z določbami o postopku nadzora po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.
+
1
+
Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije in inšpektorat opravljajo nadzor, da se:
+
2
+
- varujejo pravice članov pokojninskih skladov in uživalcev dodatne pokojnine ter
+
3
+
- zagotovita stabilnost in finančna trdnost upravljavcev pokojninskih skladov.
+
1
+
(1) Namen nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskih skladov je preverjanje zakonitosti njihovega poslovanja, predvsem pa ugotavljanje, ali upravljavec pokojninskega sklada posluje v skladu s pravili o upravljanju tveganj in drugimi pravili, določenimi s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje storitev, ki jih opravlja upravljavec pokojninskega sklada.
+
2
+
(2) Nadzor je pretežno usmerjen v prihodnost in k tveganjem upravljavca pokojninskega sklada.
1
−
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskih skladov:
1
+
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskih skladov:
2
−
- s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil upravljavcev pokojninskih skladov in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona dolžne poročati in obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah Agencijo za trg vrednostnih papirjev ali Agencijo za zavarovalni nadzor;
2
+
- s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil upravljavcev pokojninskih skladov in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih predpisov dolžne poročati in obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah Agencijo za trg vrednostnih papirjev ali Agencijo za zavarovalni nadzor;
3
·
- z opravljanjem pregledov poslovanja upravljavcev pokojninskih skladov;
3
·
- z opravljanjem pregledov poslovanja upravljavcev pokojninskih skladov;
4
·
- z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
4
·
- z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
+
5
+
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora svoja pooblastila uporablja pravočasno in sorazmerno glede na velikost, vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, povezanih z dejavnostjo upravljanja pokojninskega sklada. Velikost, vrsto, obseg in zahtevnost poslovanja pokojninskega sklada Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor upoštevata tudi pri določitvi pogostosti in obsega izvajanja nadzora.
1
·
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko izreče naslednje ukrepe nadzora:
1
·
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko izreče naslednje ukrepe nadzora:
2
−
- priporočilo in opozorilo;
2
+
- (črtana) ;
3
·
- odreditev odprave kršitve;
3
·
- odreditev odprave kršitve;
4
·
- dodatni ukrep;
4
·
- dodatni ukrep;
5
·
- začasno prepoved upravljanja pokojninskega sklada;
5
·
- začasno prepoved upravljanja pokojninskega sklada;
6
·
- odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada.
6
·
- odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada.
7
·
(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev pri opravljanju nadzora po tretjem ali petem odstavku 351. člena tega zakona ugotovi, da obstaja razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje storitve upravljanja pokojninskih skladov, o tem obvesti Banko Slovenije, če je upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada banka in Agencijo za zavarovalni nadzor, če je upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada pokojninska družba ali zavarovalnica.
7
·
(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev pri opravljanju nadzora po tretjem ali petem odstavku 351. člena tega zakona ugotovi, da obstaja razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje storitve upravljanja pokojninskih skladov, o tem obvesti Banko Slovenije, če je upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada banka in Agencijo za zavarovalni nadzor, če je upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada pokojninska družba ali zavarovalnica.
8
·
(3) V primeru, ko v skladu s tem zakonom obstajajo razlogi, da Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici, ki upravlja pokojninski sklad, ali pokojninski družbi izreče ukrep iz pete alineje prvega odstavka tega člena, zavarovalnici ali pokojninski družbi prepove nadaljnje sklepanje dodatnega zavarovanja. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja glede sledečih ukrepov, ki jih Agencija za zavarovalni nadzor izreče zavarovalnici, ki upravlja pokojninski sklad ali pokojninski družbi:
8
·
(3) V primeru, ko v skladu s tem zakonom obstajajo razlogi, da Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici, ki upravlja pokojninski sklad, ali pokojninski družbi izreče ukrep iz pete alineje prvega odstavka tega člena, zavarovalnici ali pokojninski družbi prepove nadaljnje sklepanje dodatnega zavarovanja. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja glede sledečih ukrepov, ki jih Agencija za zavarovalni nadzor izreče zavarovalnici, ki upravlja pokojninski sklad ali pokojninski družbi:
9
·
- začasna prepoved upravljanja pokojninskega sklada (372. člen tega zakona);
9
·
- začasna prepoved upravljanja pokojninskega sklada (372. člen tega zakona);
10
·
- razlogi za odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada (373. člen tega zakona);
10
·
- razlogi za odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada (373. člen tega zakona);
11
·
- pogojni odvzem dovoljenja (374. člen tega zakona);
11
·
- pogojni odvzem dovoljenja (374. člen tega zakona);
12
·
- preklic pogojnega odvzema dovoljenja (375. člen tega zakona).
12
·
- preklic pogojnega odvzema dovoljenja (375. člen tega zakona).
+
13
+
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pred izrekom nadzornih ukrepov prouči morebitni učinek izrečenih ukrepov na stabilnost finančnih sistemov v Evropski uniji, zlasti v izrednih razmerah.
1
·
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev obvesti Banko Slovenije in Agencijo za zavarovalni nadzor o izrečenih ukrepih nadzora v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti.
1
·
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev obvesti Banko Slovenije in Agencijo za zavarovalni nadzor o izrečenih ukrepih nadzora v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti.
2
−
(2) Banka Slovenije ali Agencija za zavarovalni nadzor obvesti Agencijo za trg vrednostnih papirjev o ugotovitvah in o izrečenih ukrepih nadzora v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti.
2
+
(2) Banka Slovenije ali Agencija za zavarovalni nadzor obvesti Agencijo za trg vrednostnih papirjev o ugotovitvah in o izrečenih ukrepih nadzora v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti, če so ugotovitve in izrečeni ukrepi nadzora povezani oziroma vplivajo na poslovanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
3
·
4. Poročanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Agenciji za zavarovalni nadzor
3
·
4. Poročanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Agenciji za zavarovalni nadzor
1
·
(1) Upravljavec pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor v zvezi z vsakim pokojninskim skladom, ki ga upravlja, redno poroča podatke o vrsti in sestavi naložb pokojninskega sklada, čisti vrednosti sredstev pokojninskega sklada, vrednosti enote premoženja pokojninskega sklada, poslovnem izidu pokojninskega sklada, donosnosti pokojninskega sklada ter druge podatke o poslovanju pokojninskega sklada.
1
·
(1) Upravljavec pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor v zvezi z vsakim pokojninskim skladom, ki ga upravlja, redno poroča podatke o vrsti in sestavi naložb pokojninskega sklada, čisti vrednosti sredstev pokojninskega sklada, vrednosti enote premoženja pokojninskega sklada, poslovnem izidu pokojninskega sklada, donosnosti pokojninskega sklada ter druge podatke o poslovanju pokojninskega sklada.
2
−
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih upravljavec pokojninskega sklada, ki je oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, Agenciji za trg vrednostnih papirjev poroča v skladu s prejšnjim odstavkom.
2
+
(2) Za potrebe usklajenega evropskega nadzora nad pokojninami pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor redno sporoča podatke o izkazu stanja, sredstvih, kritnih skladih, prihodkih od naložb, spremembah v zavarovalno-tehničnih rezervacijah, članih, prispevkih, izplačilih članom, prenosih, stroških in čezmejnih dejavnostih.
3
−
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih upravljavec pokojninskega sklada, ki je oblikovan kot kritni sklad, Agenciji za zavarovalni nadzor poroča v skladu s prvim odstavkom tega člena.
3
+
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih upravljavec pokojninskega sklada, ki je oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, Agenciji za trg vrednostnih papirjev poroča v skladu s prejšnjim odstavkom.
+
4
+
(4) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih upravljavec pokojninskega sklada, ki je oblikovan kot kritni sklad, Agenciji za zavarovalni nadzor poroča v skladu s prvim odstavkom tega člena.
+
5
+
(5) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor poroča v skladu z drugim odstavkom tega člena.
1
−
(1) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi nesmotrnosti ali nedoslednosti pri poslovanju upravljavca in ne gre za kršitev določb tega zakona ali predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda ustrezna priporočila upravi upravljavca pokojninskega sklada za izboljšanje poslovanja.
−
2
−
(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi kršitve tega zakona ali predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, vendar te kršitve po svojih značilnostih in obsegu nimajo pomembnih učinkov, lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor upravljavcu pokojninskega sklada namesto odredbe o odpravi kršitev izda opozorilo, v katerem jo opozori na te kršitve (v nadaljnjem besedilu: opozorilo).
−
3
−
(3) Z opozorilom lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor upravljavcu pokojninskega sklada tudi naloži odpravo ugotovljenih kršitev in določi rok za njihovo odpravo.
−
4
−
(4) Če upravljavec pokojninskega sklada ne ravna v skladu z opozorilom iz prejšnjega odstavka, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda odredbo o odpravi kršitev.
−
1
−
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec:
1
+
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec:
2
·
- pri upravljanju pokojninskega sklada krši določbe tega zakona, predpise, izdane na podlagi tega zakona ali pravila upravljanja pokojninskega sklada;
2
·
- pri upravljanju pokojninskega sklada krši določbe tega zakona, predpise, izdane na podlagi tega zakona ali pravila upravljanja pokojninskega sklada;
3
·
- krši obveznost poročanja in obveščanja.
3
·
- krši obveznost poročanja in obveščanja.
1
−
(1) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz četrtega odstavka 313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od petih delovnih dni, v breme lastnega kapitala oblikuje rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev.
1
+
(1) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz četrtega odstavka 313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od petih delovnih dni, v breme lastnega kapitala oblikuje rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev.
2
−
(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz sedmega odstavka 313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od petih delovnih dni, na denarni račun pokojninskega sklada vplača denarna sredstva v višini, ki bodo zagotovila izpolnjevanje pogoja, da vrednost rezervacij ne doseže 20 % kapitala upravljavca.
2
+
(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz sedmega odstavka 313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od petih delovnih dni, na denarni račun pokojninskega sklada vplača denarna sredstva v višini, ki bodo zagotovila izpolnjevanje pogoja, da vrednost rezervacij ne doseže 20 % kapitala upravljavca.
3
−
(3) Proti odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev o odreditvi dodatnega ukrepa iz prvega odstavka tega člena je dovoljen ugovor, za katerega se smiselno uporablja prvi odstavek 528. člena in 529., 530., 531. in 532. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, 100/07 - popr., 69/08, 40/09 in 17/10 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZTFI).
3
+
(3) Proti odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev o odreditvi dodatnega ukrepa iz prvega odstavka tega člena je dovoljen ugovor, za katerega se smiselno uporabljajo prvi odstavek 496. člena, 497., 498., 499. in 500. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18 in 17/19 - popr.; v nadaljnjem besedilu ZTFI-1).
4
·
(4) Proti odločbi, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev zavrne ugovor iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
4
·
(4) Proti odločbi, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev zavrne ugovor iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
5
·
(5) Tožba iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve odločbe.
5
·
(5) Tožba iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve odločbe.
6
·
(6) Dokončno odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena izvrši sodišče na predlog Agencije za trg vrednostnih papirjev.
6
·
(6) Dokončno odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena izvrši sodišče na predlog Agencije za trg vrednostnih papirjev.
7
·
(7) Glede pravnega varstva zoper odločbe, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.
7
·
(7) Glede pravnega varstva zoper odločbe, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.
1
·
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko upravljavcu pokojninskega sklada z odločbo začasno prepove upravljanje pokojninskega sklada v naslednjih primerih:
1
·
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko upravljavcu pokojninskega sklada z odločbo začasno prepove upravljanje pokojninskega sklada v naslednjih primerih:
2
·
- če upravljavec pokojninskega sklada ne vodi tekoče poslovnih knjig ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc pokojninskega sklada, tako da ni mogoče kadarkoli preveriti, ali pri upravljanju pokojninskega sklada posluje v skladu s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona;
2
·
- če upravljavec pokojninskega sklada ne vodi tekoče poslovnih knjig ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc pokojninskega sklada, tako da ni mogoče kadarkoli preveriti, ali pri upravljanju pokojninskega sklada posluje v skladu s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona;
3
·
- če upravljavec pokojninskega sklada ni ravnal v skladu z odredbo o odpravi kršitev;
3
·
- če upravljavec pokojninskega sklada ni ravnal v skladu z odredbo o odpravi kršitev;
4
·
- če upravljavec pokojninskega sklada ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja ali obveščanja Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor ali kako drugače ovira opravljanje nadzora;
4
·
- če upravljavec pokojninskega sklada ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja ali obveščanja Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor ali kako drugače ovira opravljanje nadzora;
5
−
- če upravljavec krši pravila o naložbah pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ali o upravljanju premoženja pokojninskega sklada, in je zaradi tega premoženju pokojninskega sklada nastala ali bi mu lahko nastala večja škoda.
5
+
- če upravljavec pokojninskega sklada krši pravila o naložbah pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ali o upravljanju premoženja pokojninskega sklada, in je zaradi tega premoženju pokojninskega sklada nastala ali bi mu lahko nastala večja škoda;
+
6
+
- če upravljavec pokojninskega sklada pri čezmejni dejavnosti ne ravna v skladu z zahtevami socialnega in delovnega prava države članice gostiteljice na področju pokojninskih načrtov.
6
·
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja do izdaje odločbe, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, ali do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja ali do prenehanja dovoljenja po določbah tega člena.
7
·
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja do izdaje odločbe, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, ali do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja ali do prenehanja dovoljenja po določbah tega člena.
7
·
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena se vroči tudi skrbniku.
8
·
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena se vroči tudi skrbniku.
8
·
(4) Od prejema odločbe o začasni prepovedi upravljanja pokojninskega sklada do prenehanja prepovedi, mora skrbnik opravljati tiste posle upravljanja pokojninskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati.
9
·
(4) Od prejema odločbe o začasni prepovedi upravljanja pokojninskega sklada do prenehanja prepovedi, mora skrbnik opravljati tiste posle upravljanja pokojninskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati.
9
·
(5) Za posle upravljanja pokojninskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati po prejšnjem odstavku, se štejejo posli iz 2. točke prvega odstavka 258. člena tega zakona in drugi posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje pokojninskega sklada nastala škoda.
10
·
(5) Za posle upravljanja pokojninskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati po prejšnjem odstavku, se štejejo posli iz 2. točke prvega odstavka 258. člena tega zakona in drugi posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje pokojninskega sklada nastala škoda.
10
·
(6) Od prejema odločbe o začasni prepovedi upravljanja pokojninskega sklada do njenega prenehanja je skrbnik upravičen do provizije in ostalih nadomestil, ki skladno s pravili pokojninskega sklada pripadajo njegovemu upravljavcu.
11
·
(6) Od prejema odločbe o začasni prepovedi upravljanja pokojninskega sklada do njenega prenehanja je skrbnik upravičen do provizije in ostalih nadomestil, ki skladno s pravili pokojninskega sklada pripadajo njegovemu upravljavcu.
1
−
(1) Dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada preneha, če je Banka Slovenije v postopku nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je banka, izdala odločbo o začetku prisilne likvidacije iz 266. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09 in 98/09; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1) ali odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka iz 320. člena ZBan-1 ali, če je Agencija za zavarovalni nadzor v postopku nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je zavarovalnica ali pokojninska družba, izdala odločbo o prenehanju dovoljenja na podlagi 69. člena ali 182. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 9/07, 102/07, 69/08, 19/09 in 49/09; v nadaljnjem besedilu: ZZavar) ali odločbo o začetku prisilne likvidacije iz 193. člena ZZavar ali odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka iz 201. člena ZZavar.
1
+
(1) Dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada preneha, če je Banka Slovenije v postopku nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je banka, izdala odločbo o ugotovitvi razlogov za prisilno likvidacijo pravne osebe iz 314. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 - ZRPPB, 77/16 - ZCKR, 41/17, 77/18 - ZTFI-1, 22/19 - ZIUDSOL in 44/19 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZBan-2) ali odločbo o odvzemu dovoljenja iz 352. člena ZBan-2 ali če je Agencija za zavarovalni nadzor v postopku nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je zavarovalnica ali pokojninska družba, na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, izdala odločbo o prenehanju dovoljenja ali odločbo o odvzemu dovoljenja ali odločbo o začetku prisilne likvidacije ali odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
2
·
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh po prejemu odločbe Banke Slovenije ali Agencije za zavarovalni nadzor iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada prenehalo in upravljavcu prepove nadaljnje upravljanje pokojninskega sklada.
2
·
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh po prejemu odločbe Banke Slovenije ali Agencije za zavarovalni nadzor iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada prenehalo in upravljavcu prepove nadaljnje upravljanje pokojninskega sklada.
3
−
(3) Za odločbo iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja tretji odstavek 366. člena tega zakona in 528., 529., 530., 531. in 532. člen ZTFI.
3
+
(3) Za odločbo iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 496., 497., 498., 499. in 500. člen ZTFI-1.
4
·
(4) Z izdajo odločbe iz drugega odstavka tega člena nastopijo pravne posledice iz četrtega odstavka 372. člena tega zakona. Pravne posledice iz prejšnjega stavka trajajo do konca postopka likvidacije pokojninskega sklada ali do prenosa upravljanja pokojninskega sklada na drugega upravljavca.
4
·
(4) Z izdajo odločbe iz drugega odstavka tega člena nastopijo pravne posledice iz četrtega odstavka 372. člena tega zakona. Pravne posledice iz prejšnjega stavka trajajo do konca postopka likvidacije pokojninskega sklada ali do prenosa upravljanja pokojninskega sklada na drugega upravljavca.
5
−
(5) Kadar se zaradi prenehanja dovoljenja upravljavcu za opravljanje storitve upravljanja pokojninskih skladov opravi likvidacija pokojninskega sklada, opravi likvidacijo skrbnik. TRINAJSTI DEL I. poglavje: NEPREMIČNINSKI SKLAD
5
+
(5) Kadar se zaradi prenehanja dovoljenja upravljavcu za opravljanje storitve upravljanja pokojninskih skladov opravi likvidacija pokojninskega sklada, opravi likvidacijo skrbnik.
+
6
+
(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor organ EIOPA obvesti o odločitvi, s katero se prepove ali omeji opravljanje storitev upravljanja pokojninskega sklada.
+
7
+
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev organ EIOPA obvesti o izdaji odločbe iz drugega odstavka tega člena.
+
1
+
Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev lahko na zahtevo pristojnega nadzornega organa upravljavca pokojninskega sklada države članice prepove prosto razpolaganje s premoženjem, ki ga hrani skrbnik, s sedežem v Republiki Sloveniji.
+
2
+
6. Razkritja v zvezi z nadzorom
+
1
+
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije na svojih spletnih straneh javno objavijo in redno posodabljajo:
+
2
+
1. besedila zakonov in drugih predpisov ter splošnih smernic, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja;
+
3
+
2. informacije o postopku nadzora;
+
4
+
3. skupne statistične podatke o ključnih vidikih uresničevanja pravil nadzora v Republiki Sloveniji;
+
5
+
4. glavne cilje, funkcije in dejavnosti nadzora;
+
6
+
5. pravila o sankcijah in drugih ukrepih, ki se uporabljajo za kršitve predpisov v Republiki Sloveniji s področja dodatnega pokojninskega zavarovanja.
+
1
+
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije za preprečevanje in odvračanje od ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona, javno objavi informacije iz tretjega odstavka tega člena v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev tega zakona.
+
2
+
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije po končanju postopka z izdajo ukrepa ali sankcije, razen če je bil začet postopek sodnega varstva. V tem primeru Agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo pravnomočno zavrnjena.
+
3
+
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:
+
4
+
1. o kršitelju:
+
5
+
- o nazivu in sedežu pravne osebe, če je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije, izrečena pravni osebi, ali
+
6
+
- o osebnem imenu in letu rojstva fizične osebe, če je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije, izrečena fizični osebi;
+
7
+
2. o kršitvi:
+
8
+
- opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona,
+
9
+
- naravo ugotovljenih kršitev;
+
10
+
3. izrek odločbe, s katero se postopek konča;
+
11
+
4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.
+
12
+
(4) Informacije iz drugega odstavka tega člena se javno objavijo na spletni strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor ali Banke Slovenije in so na spletni strani dostopne najmanj pet let po objavi.
+
13
+
(5) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po poteku petih let. 377.č člen (izjeme v zvezi z razkritji)
+
14
+
(1) Ne glede na prejšnji člen, lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora, kadar bi objava identitete pravne osebe ali osebnih podatkov fizične osebe iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, glede na okoliščine posamičnega primera pomenila nesorazmeren ukrep glede na posledice objave ali bi objava podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrep nadzora, odloči tudi, da se:
+
15
+
1. identiteta kršitelja ne objavi, ali
+
16
+
2. odloži objava ukrepa nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaradi kršitve tega zakona, dokler ne prenehajo obstajati razlogi za odložitev, ali
+
17
+
3. ukrep nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaradi kršitve tega zakona, ne objavi, če z ukrepi iz 1. in 2. točke tega odstavka ni mogoče zagotoviti:
+
18
+
- da stabilnost finančnih trgov ni ogrožena ali
+
19
+
- da bi bila objava sorazmerna s sprejetimi ukrepi, ki se štejejo za manj pomembne.
+
20
+
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije lahko v primeru razlogov iz 1. točke prejšnjega odstavka odloči tudi, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, če je mogoče pričakovati, da bodo razlogi za zadržanje objave v razumnem roku prenehali obstajati.
+
21
+
(3) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bodo informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o kršitelju javno objavljene na spletni strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor ali Banke Slovenije v skladu s prejšnjim členom, in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.
+
22
+
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.
+
23
+
(5) Če na podlagi ugovora kršitelja Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugovoru ugodi, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi ali da se objava identitete kršitelja začasno zadrži in navede rok za zadržanje objave ali podatke objavi anonimno na način, da posamezniki niso določljivi, ali odloči, da se ukrep nadzora ali sankcije zaradi prekrška ne objavi.
+
24
+
(6) Zoper odločbo, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zavrne ugovor ali odloči, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja upravni spor.
+
25
+
(7) Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.
+
26
+
7. Varovanje zaupnih informacij
+
1
+
(1) Člani sveta in direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, člani in predsednik strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor, člani sveta in guverner Banke Slovenije, zaposleni pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, Agenciji za zavarovalni nadzor in Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki delujejo v imenu pristojnega nadzornega organa, morajo kot zaupne varovati vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju svoje funkcije, nalog nadzora ali drugih poslov ali nalog za Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Agencijo za zavarovalni nadzor in Banko Slovenije, razen informacij, ki so po tem ali drugem zakonu javno dostopne. S prenehanjem funkcije, zaposlitve ali pogodbenega razmerja dolžnost varovanja informacij iz prejšnjega stavka ne preneha.
+
2
+
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka ne smejo razkriti zaupnih informacij drugi osebi, državnemu organu ali nosilcu javnih pooblastil, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih upravljavcev pokojninskih skladov, na katere se nanašajo, ali v primerih, določenih v tem zakonu.
+
3
+
(3) Prepoved iz drugega odstavka ne velja v primeru:
+
4
+
- zaupnih informacij, ki so potrebne za izvedbo kazenskega postopka, ali
+
5
+
- stečaja ali prisilne likvidacije upravljavca pokojninskega sklada za zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do upravljavca pokojninskega sklada in druge potrebe v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ali s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkih, razen tistih, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih finančne sanacije ali reorganizacije upravljavca pokojninskega sklada.
+
6
+
(4) Dolžnost varovanja zaupnih informacij iz prvega do tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih pristojni nadzorni organ ali osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi.
+
7
+
(5) Za osebe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi pravila o dodatni obveznosti varovanja zaupnih informacij, ki se po tem ali drugem zakonu uporabljajo za pristojni nadzorni organ v zvezi s posamezno vrsto nadzora.
+
1
+
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije sme zaupne informacije pri opravljanju svojih dolžnosti uporabiti samo za naslednje namene:
+
2
+
1. za preverjanje pogojev ob izdaji dovoljenja za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada in storitve izplačevanja pokojninskih rent;
+
3
+
2. za zagotovitev nadzora na posamični in konsolidirani podlagi poslovanja upravljavcev pokojninskih skladov, vključno s spremljanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij, plačilne sposobnosti, sistema upravljanja in informacij članom in upravičencem;
+
4
+
3. za izrekanje ukrepov nadzora in kazni za prekrške ter vložitve ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja;
+
5
+
4. v postopku sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdal nadzorni organ in
+
6
+
5. v drugih sodnih ali upravnih postopkih.
+
1
+
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije lahko predložijo zaupne podatke Evropskemu parlamentu, če jih potrebuje za preiskavo v skladu z 226. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije .
+
1
+
(1) Zaupne informacije smejo Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije predložiti:
+
2
+
1. ob izmenjavi informacij med pristojnimi nadzornimi organi Republike Slovenije pri opravljanju nadzora;
+
3
+
2. ob izmenjavi informacij pristojnega nadzornega organa s pristojnim nadzornim organom iz druge države članice pri opravljanju nadzora;
+
4
+
3. ob izmenjavi informacij pri opravljanju nadzora z drugimi organi in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojni:
+
5
+
- za nadzor drugih subjektov finančnega sektorja in finančnih trgov;
+
6
+
- za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema Republike Slovenije z uporabo pravil o makrobonitetnem nadzoru;
+
7
+
- za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja upravljavca pokojninskega sklada ali v drugem podobnem postopku;
+
8
+
- za opravljanje nalog revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih upravljavcev pokojninskih skladov;
+
9
+
4. ob razkritju potrebnih informacij sodišču in drugim organom, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja upravljavca pokojninskega sklada ali v drugem podobnem postopku, ki jih ta potrebuje pri opravljanju svojih dolžnosti;
+
10
+
5. organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku;
+
11
+
6. organom, ki so pristojni za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih upravljavcev pokojninskih skladov;
+
12
+
7. neodvisnim nosilcem aktuarske funkcije upravljavca pokojninskih skladov, ki izvajajo nadzor upravljavcev pokojninskih skladov, in organi, pristojnimi za nadziranje nosilcev aktuarske funkcije;
+
13
+
8. organom, pristojnim za varstvo konkurence oziroma za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, če jih potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v okviru svojih pristojnosti;
+
14
+
9. finančni upravi, če jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;
+
15
+
10. ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma državnemu organu druge države članice, pristojnemu za izvajanje zakonov na področju nadzora nad kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji ali zavarovalnicami, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog na področju spremljanja finančnega sistema in priprave predpisov;
+
16
+
11. organu, pristojnemu za inšpekcijo dela, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog glede pokojninskega načrta ter pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta in pravic, ki jih člani pridobijo na teh podlagah;
+
17
+
12. Evropskemu odboru za sistemska tveganja, organu EIOPA, Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge;
+
18
+
13. osebam ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za terjatve;
+
19
+
14. sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
+
20
+
15. centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne oblasti oziroma drugemu organu, pristojnemu za nadzor plačilnih sistemov, za izvajanje njihovih zakonskih pristojnosti;
+
21
+
16. parlamentarni preiskovalni komisiji, Računskemu sodišču in drugemu državnemu organu, ki informacijo potrebuje za izvedbo preiskave, če:
+
22
+
- so pristojni za preiskovanje ali pregledovanje ukrepov pristojnih nadzornih organov nad upravljavci pokojninskih skladov ali za zakonodajo v zvezi s tem nadzorom;
+
23
+
- so informacije nujno potrebne za izpolnjevanje pristojnosti iz prejšnje alineje;
+
24
+
- za osebe z dostopom do informacij veljajo zahteve glede poklicne skrivnosti in
+
25
+
- se informacije, ki izvirajo iz druge države članice, razkrijejo le v primeru izrecnega soglasja pristojnih organov, od katerih izvirajo, in izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.
+
26
+
(2) Oseba, ki ji Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije razkrije zaupne informacije po prejšnjem odstavku, sme te uporabiti samo za namen izvajanja svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prejšnjega odstavka in zanjo velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz 377.d člena tega zakona.
+
27
+
(3) Če je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaupne informacije pridobila od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice upravljavca pokojninskega sklada države članice, sme te zaupne informacije razkriti samo s soglasjem nadzornega organa te države članice in, kadar je primerno, izključno za namene, za katere je ta organ dal svoje soglasje. TRINAJSTI DEL I. poglavje: NEPREMIČNINSKI SKLAD
1
−
(1) Za prekršek se z globo v višini od 1.500 do 5.000 eurov kaznuje:
1
+
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona, ki je pravna oseba in zaposluje nad 50 delavcev, če zavarovanca ni vključil v poklicno zavarovanje skladno z določbo drugega odstavka 200. člena tega zakona.
2
−
- delodajalec, ki v nasprotju z določbami 233. člena tega zakona ne omogoči vključitve v dodatno zavarovanje vsem zaposlenim pod enakimi pogoji;
2
+
(2) Z globo od 600 do 1.500 eurov se kaznuje zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona, ki je pravna oseba in zaposluje do vključno 50 delavcev, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja drugo dejavnost ter zaposluje delavce, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
3
−
- delodajalec, ki ni poravnal obveznosti iz naslova izvedbe vplačil v poklicno pokojninsko zavarovanje v skladu z 200. členom tega zakona;
3
+
(3) Z globo 450 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pri zavezancu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
4
−
- delodajalec, ki ni poravnal obveznosti iz naslova izvedbe vplačil v kolektivno zavarovanje, čeprav za obdobje, ko vplačila niso bila izvedena, predhodno ni sklenil mirovanja dodatnega zavarovanja v skladu z določbo prvega odstavka 246. člena tega zakona;
4
+
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki:
5
−
- upravljavec, ki izvaja dodatno zavarovanje v nasprotju z določbami pokojninskega načrta ali v nasprotju z določbami dvanajstega dela tega zakona.
5
+
- v nasprotju z določbami 233. člena tega zakona ne omogoči vključitve v dodatno zavarovanje vsem zaposlenim pod enakimi pogoji;
6
−
(2) Z globo v višini od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pri delodajalcu, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
6
+
- ni poravnal obveznosti iz naslova izvedbe vplačil v kolektivno zavarovanje, čeprav za obdobje, ko vplačila niso bila izvedena, predhodno ni sklenil mirovanja dodatnega zavarovanja v skladu z določbo prvega odstavka 246. člena tega zakona.
+
7
+
(5) Z globo 450 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba delodajalca.
+
8
+
(6) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če:
+
9
+
- ne predloži obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje ali ne predloži obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje na predpisan način oziroma v predpisanih rokih skladno z določbami šestega odstavka 200. člena tega zakona;
+
10
+
- ne plača prispevkov za poklicno zavarovanje davčnega zavezanca skladno z določbami šestega odstavka 200. člena tega zakona;
+
11
+
- v obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje iz šestega odstavka 200. člena tega zakona navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
+
12
+
- ne sporoči upravljavcu sklada čas mirovanja poklicnega zavarovanja skladno z določbami šestnajstega odstavka 200. člena tega zakona;
+
13
+
- upravljavcu sklada sporoči podatke o mirovanju in prenehanju poklicnega zavarovanja v nasprotju z določbami enajstega in trinajstega odstavka 200. člena tega zakona.
+
14
+
(7) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
+
15
+
(8) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz šestega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 800 do 4.000 eurov.
1
·
(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec pokojninskega sklada:
1
·
(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec pokojninskega sklada:
2
·
- če ne vodi registra osebnih računov članov pokojninskega sklada za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja (prvi odstavek 243. člena tega zakona);
2
·
- če ne vodi registra osebnih računov članov pokojninskega sklada za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja (prvi odstavek 243. člena tega zakona);
3
·
- če prenese storitve upravljanja pokojninskega sklada na drugo osebo v nasprotju z 259. členom tega zakona;
3
·
- če prenese storitve upravljanja pokojninskega sklada na drugo osebo v nasprotju z 259. členom tega zakona;
4
·
- če za račun pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ne sklene pogodbe o opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom (prvi odstavek 263. člena tega zakona);
4
·
- če za račun pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ne sklene pogodbe o opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom (prvi odstavek 263. člena tega zakona);
5
·
- če pred sklenitvijo ali pred spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom ne pridobi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s prvim in petim odstavkom 183. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-2);
5
·
- če pred sklenitvijo ali pred spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom ne pridobi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s prvim in petim odstavkom 183. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 - ZPre-1C in 55/12; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-2);
6
·
- če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja in premoženja drugih pokojninskih skladov, ki jih upravlja, ali drugega premoženja, ki ga upravlja (264. člen tega zakona);
6
·
- če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja in premoženja drugih pokojninskih skladov, ki jih upravlja, ali drugega premoženja, ki ga upravlja (264. člen tega zakona);
7
·
- če pridobi pomembnejši vpliv na upravljanje izdajatelja vrednostnega papirja v nasprotju z 275. členom tega zakona;
7
·
- če pridobi pomembnejši vpliv na upravljanje izdajatelja vrednostnega papirja v nasprotju z 275. členom tega zakona;
8
−
- če sklepa za račun pokojninskega sklada posle v nasprotju z določbami prvega odstavka 277. člena tega zakona;
8
+
- če za račun pokojninskega sklada sklepa posle v nasprotju z 277. ali prvim odstavkom 278. člena tega zakona;
9
·
- če za račun pokojninskega sklada izda poroštvo ali kakšno drugo obliko jamstva (prvi odstavek 280. člena tega zakona);
9
·
- če za račun pokojninskega sklada izda poroštvo ali kakšno drugo obliko jamstva (prvi odstavek 280. člena tega zakona);
10
·
- če zastavi ali kako drugače obremeni premoženje pokojninskega sklada (prvi odstavek 282. člena tega zakona);
10
·
- če zastavi ali kako drugače obremeni premoženje pokojninskega sklada (prvi odstavek 282. člena tega zakona);
11
·
- če ne vodi poslovnih knjig ali poslovnih poročil pokojninskega sklada v skladu s 286. členom tega zakona;
11
·
- če ne vodi poslovnih knjig ali poslovnih poročil pokojninskega sklada v skladu s 286. členom tega zakona;
12
·
- če pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada ne pridobi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje tega sklada (299. člen tega zakona);
12
·
- če pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada ne pridobi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje tega sklada (299. člen tega zakona);
13
·
- če v primeru nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev ne oblikuje rezervacij v skladu s četrtim odstavkom 313. člena tega zakona;
13
·
- če v primeru nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev ne oblikuje rezervacij v skladu s četrtim odstavkom 313. člena tega zakona;
14
·
- če v primeru, ko vrednost rezervacij iz četrtega odstavka 313. člena tega zakona doseže 20 % kapitala upravljavca, v roku in na način iz sedmega odstavka 313. člena tega zakona ne vplača denarnih sredstev;
14
·
- če v primeru, ko vrednost rezervacij iz četrtega odstavka 313. člena tega zakona doseže 20 % kapitala upravljavca, v roku in na način iz sedmega odstavka 313. člena tega zakona ne vplača denarnih sredstev;
15
·
- če prenese upravljanje pokojninskega sklada na drugega upravljavca brez dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (314. člen tega zakona);
15
·
- če prenese upravljanje pokojninskega sklada na drugega upravljavca brez dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (314. člen tega zakona);
16
·
- če na zahtevo članov ne prenese upravljanja pokojninskega sklada na drugega upravljavca (315. člen tega zakona);
16
·
- če na zahtevo članov ne prenese upravljanja pokojninskega sklada na drugega upravljavca (315. člen tega zakona);
17
·
- če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada o tem ne obvesti Agencije za trg vrednostnih papirjev, članov ali javnosti (320. člen tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 304. člena ZISDU-2);
17
·
- če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada o tem ne obvesti Agencije za trg vrednostnih papirjev, članov ali javnosti (320. člen tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 304. člena ZISDU-2);
18
·
- če na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor ne poroča v rokih in na način, ki ga določi Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi 367. člena tega zakona;
18
·
- če na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor ne poroča v rokih in na način, ki ga določi Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi 367. člena tega zakona;
19
·
- če pooblaščeni osebi pristojnega nadzornega organa ne omogoči pregleda poslovanja na način, kot ga določa zakon, ki ureja postopek nadzora nadzornega organa.
19
·
- če pooblaščeni osebi pristojnega nadzornega organa ne omogoči pregleda poslovanja na način, kot ga določa zakon, ki ureja postopek nadzora nadzornega organa.
20
·
(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
20
·
(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
21
·
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se upravljavec pokojninskega sklada kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.
21
·
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se upravljavec pokojninskega sklada kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.
1
·
(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik:
1
·
(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik:
2
·
- če ne opravlja storitve vodenja računov in hrambe vrednostnih papirjev ter ne izpolnjuje drugih obveznosti iz četrtega odstavka 263. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 174. člena ZISDU-2;
2
·
- če ne opravlja storitve vodenja računov in hrambe vrednostnih papirjev ter ne izpolnjuje drugih obveznosti iz četrtega odstavka 263. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 174. člena ZISDU-2;
3
·
- če z upravljavcem pokojninskega sklada sklene posel nakupa ali prodaje ali drug posel, katerega predmet je naložba pokojninskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve in ki ga upravlja ta upravljavec pokojninskega sklada (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s prvim in drugim odstavkom 170. člena ZISDU-2);
3
·
- če z upravljavcem pokojninskega sklada sklene posel nakupa ali prodaje ali drug posel, katerega predmet je naložba pokojninskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve in ki ga upravlja ta upravljavec pokojninskega sklada (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s prvim in drugim odstavkom 170. člena ZISDU-2);
4
·
- če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja in premoženja drugih pokojninskih skladov, za katere opravlja skrbniške storitve, ali od drugega premoženja na način, določen v 264. členu tega zakona v zvezi z 187. in 188. členom ZISDU-2;
4
·
- če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja in premoženja drugih pokojninskih skladov, za katere opravlja skrbniške storitve, ali od drugega premoženja na način, določen v 264. členu tega zakona v zvezi z 187. in 188. členom ZISDU-2;
5
·
- če vrednostnih papirjev, ki so bili izdani kot pisne listine in niso v zbirni hrambi pri klirinško depotni družbi, ne hrani ločeno od vrednostnih papirjev drugega pokojninskega sklada in drugih vrednostnih papirjev, ki jih hrani (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi z šestim odstavkom 187. člena ZISDU-2);
5
·
- če vrednostnih papirjev, ki so bili izdani kot pisne listine in niso v zbirni hrambi pri klirinško depotni družbi, ne hrani ločeno od vrednostnih papirjev drugega pokojninskega sklada in drugih vrednostnih papirjev, ki jih hrani (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi z šestim odstavkom 187. člena ZISDU-2);
6
·
- če brez pisnega pogodbenega pooblastila prenese opravljanje posameznih skrbniških storitev na banko ali drugo finančno družbo ali prenese opravljanje skrbniških storitev na banko ali drugo finančno družbo, ki nima dovoljenja pristojnega organa za opravljanje teh storitev (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 181. člena ZISDU-2);
6
·
- če brez pisnega pogodbenega pooblastila prenese opravljanje posameznih skrbniških storitev na banko ali drugo finančno družbo ali prenese opravljanje skrbniških storitev na banko ali drugo finančno družbo, ki nima dovoljenja pristojnega organa za opravljanje teh storitev (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 181. člena ZISDU-2);
7
·
- če izvrši nalog upravljavca pokojninskega sklada za izplačilo v breme posebnega denarnega računa, če bi bilo tako izplačilo v nasprotju s tem zakonom in pravili upravljanja pokojninskega sklada (267. člen tega zakona);
7
·
- če izvrši nalog upravljavca pokojninskega sklada za izplačilo v breme posebnega denarnega računa, če bi bilo tako izplačilo v nasprotju s tem zakonom in pravili upravljanja pokojninskega sklada (267. člen tega zakona);
8
·
- če izda upravljavcu pokojninskega sklada soglasje za najetje kredita za račun pokojninskega sklada, čeprav so pogoji kredita manj ugodni kot običajni tržni pogoji (tretji odstavek 279. člena tega zakona);
8
·
- če izda upravljavcu pokojninskega sklada soglasje za najetje kredita za račun pokojninskega sklada, čeprav so pogoji kredita manj ugodni kot običajni tržni pogoji (tretji odstavek 279. člena tega zakona);
9
−
- če sklene posel s pokojninskim skladom, za katerega opravlja skrbniške storitve (tretja alineja prvega odstavka 277. člena tega zakona);
9
+
- če sklene posel s pokojninskim skladom, za katerega opravlja skrbniške storitve (2. točka prvega odstavka 278. člena tega zakona).
10
−
- če ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev upravljavca pokojninskega sklada ne obvesti o vseh osebah, ki so z njim povezane, ali ga tekoče ne obvesti o vsaki spremembi teh povezav (drugi odstavek 277. člena tega zakona).
−
11
·
(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjih členov.
10
·
(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjih členov.
12
·
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se skrbnik kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba skrbnika pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.
11
·
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se skrbnik kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba skrbnika pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.
1
·
(1) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz 381. do 385. člena tega zakona, je pristojni nadzorni organ iz 350. in 351. člena tega zakona.
1
·
(1) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz 381. do 385. člena tega zakona, je pristojni nadzorni organ iz 350. in 351. člena tega zakona.
2
−
(2) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz prvega in drugega odstavka 379. člena tega zakona in iz 380. člena tega zakona, je inšpektorat.
2
+
(2) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz prvega in drugega odstavka 379. člena tega zakona in iz prvega do petega odstavka 380. člena tega zakona, je inšpektorat.
3
·
(3) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 379. člena tega zakona, je zavod.
3
·
(3) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 379. člena tega zakona, je zavod.
+
4
+
(4) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz šestega, sedmega in osmega odstavka 380. člena tega zakona, je upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
1
·
(1) Osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi tega zakona.
1
·
(1) Osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi tega zakona.
2
·
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se za priznanje in odmero starostne pokojnine na dan uveljavitve pravice oziroma do dneva prenehanja zavarovanja upoštevajo: pokojninska in dodana doba, osnove, starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, način določitve pokojninske osnove (18 letno povprečje), vrednotenje pokojninske dobe ter možna zmanjšanja in povečanja te pokojnine.
2
·
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se za priznanje in odmero starostne pokojnine na dan uveljavitve pravice oziroma do dneva prenehanja zavarovanja upoštevajo: pokojninska in dodana doba, osnove, starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, način določitve pokojninske osnove (18 letno povprečje), vrednotenje pokojninske dobe ter možna zmanjšanja in povečanja te pokojnine.
3
·
(3) Pri odmeri pokojnine po prvem in drugem odstavku tega člena se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732.
3
·
(3) Pri odmeri pokojnine po prvem in drugem odstavku tega člena se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732.
4
−
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ostane v zavarovanju, ob izpolnitvi pogojev uveljavi pravico do pokojnine iz tretjega odstavka 38. člena ali iz drugega odstavka 40. člena tega zakona, se ji ta pokojnina in pokojnina po prenehanju zavarovanja, ne glede na prvi odstavek tega člena, odmeri izključno po določbah tega zakona.
4
+
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ostane v zavarovanju, ob izpolnitvi pogojev uveljavi pravico do pokojnine iz drugega odstavka 40. člena tega zakona, se ji ta pokojnina in pokojnina po prenehanju zavarovanja, ne glede na prvi odstavek tega člena, odmeri izključno po določbah tega zakona.
5
·
(5) Pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona izpolni tudi zavarovanec, ki je do uveljavitve tega zakona vložil zahtevek za dokup pokojninske dobe, s katero bi izpolnil pogoje za pridobitev te pokojnine, odločba o priznanju pokojninske dobe pa mu je bila izdana po uveljavitvi tega zakona.
5
·
(5) Pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona izpolni tudi zavarovanec, ki je do uveljavitve tega zakona vložil zahtevek za dokup pokojninske dobe, s katero bi izpolnil pogoje za pridobitev te pokojnine, odločba o priznanju pokojninske dobe pa mu je bila izdana po uveljavitvi tega zakona.
1
−
(1) Zavarovanci, ki so na dan 1. januarja 2001 delali na delovnih mestih, na katerih se jim je štela zavarovalna doba s povečanjem in imeli najmanj 25 let (moški) ali 23 let (ženske) pokojninske dobe, imajo še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine od starosti, določene v četrtem oziroma petem odstavku 27. člena tega zakona, na način, kot je bil določen s predpisi, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1.
1
+
(1) Zavarovanci, ki so na dan 1. januarja 2001 delali na delovnih mestih, na katerih se jim je štela zavarovalna doba s povečanjem in imeli najmanj 25 let (moški) ali 23 let (ženske) pokojninske dobe, imajo še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostnih mej za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določenih v 27. členu tega zakona, na način, kot je bil določen s predpisi, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1.
2
−
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zavarovancem, ki se jim je do 31. decembra 2000 štela zavarovalna doba s povečanjem, starostna meja, predpisana za pridobitev starostne pokojnine, določena v četrtem oziroma petem odstavku 27. člena tega zakona, če so dopolnili 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo oziroma določena v prvem do tretjem odstavku 27. člena tega zakona, če so dopolnili manj kot 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo, zniža za toliko mesecev, za kolikor je bila povečana zavarovalna doba.
2
+
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zavarovancem, ki se jim je do 31. decembra 2000 štela zavarovalna doba s povečanjem, starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene v 27. členu tega zakona, znižajo za toliko mesecev, za kolikor je bila povečana zavarovalna doba.
3
−
(3) Če je zavarovanec delal na delovnih mestih, na katerih se je štela zavarovalna doba s povečanjem po različnih stopnjah povečanja, se starost iz prejšnjega odstavka določi v sorazmerju glede na trajanje zavarovanja na posameznih delih.
3
+
(3) Zavarovancem, ki se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem na podlagi osebnih okoliščin po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1999, zavarovancem iz 201. člena ZPIZ-1 in zavarovancem iz 138. člena tega zakona, se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša povečanje zavarovalne dobe ali prišteta doba.
4
−
(4) Zavarovancem, ki se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem na podlagi osebnih okoliščin po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1999, ter za zavarovance iz 201. člena ZPIZ-1 in za zavarovance iz 138. člena tega zakona, se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša povečanje zavarovalne dobe ali prišteta doba.
4
+
(4) Če je zavarovanec upravičen do znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 27. členu v povezavi z 28. členom tega zakona in po prvem do tretjem odstavku tega člena, se znižanje izvede najprej skladno s prvim do tretjim odstavkom tega člena, nato pa se tako znižana starostna meja zniža še po 28. členu tega zakona, vendar največ do minimalnih starostnih mej, določenih v 28. členu tega zakona.
5
−
(5) Če je zavarovanec upravičen do znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 27. členu tega zakona v povezavi z 28. členom tega zakona, po prvem do četrtem odstavku tega člena in 399. členu tega zakona, se znižanje starostne meje izvede najprej skladno s prvim do četrtim odstavkom tega člena in 399. členom tega zakona, nato pa se tako znižana starostna meja zniža še po 28. členu, vendar največ do minimalnih starostnih mej, določenih v 28. členu tega zakona.
5
+
(5) Zavarovalna doba s povečanjem, dopolnjena do uveljavitve ZPIZ-1, se šteje v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
6
−
(6) Zavarovalna doba s povečanjem, dopolnjena do uveljavitve ZPIZ-1, se šteje v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
6
+
(6) Ne glede na določbo tretjega odstavka 204. člena tega zakona o dopolnitvi zahtevane starosti, pridobi zavarovanec v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2019 pravico do poklicne pokojnine, ko glede na stopnjo povečanja na delovnem mestu, kjer se je v skladu s prejšnjimi predpisi zavarovalna doba štela s povečanjem po stopnji 12/17, doseže starost 51 let in 6 mesecev, po stopnji 12/18 pa starost 50 let.
1
·
(1) Ne glede na določbe:
1
·
(1) Ne glede na določbe:
2
−
- Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo in 22/10),
2
+
- Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 - odl. US, 58/11 - ZDT-1, 40/12 - ZUJF, 96/12 - ZPIZ-2, 15/13 - ZNPPol in 15/13 - ZODPol) in
3
−
- Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/06 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09), zavarovanec ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine pred dopolnitvijo starosti in pokojninske dobe:
3
+
- Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/06 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 - ZP-1G, 96/12 - ZPIZ-2, 109/12 in 54/15), zavarovanec ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine pred dopolnitvijo starosti in pokojninske dobe: Leto Starost Pokojninska doba moški ženska moški ženska leta/meseci leta/meseci leta/meseci leta/meseci 2016 56 53 36 33 2017 56/3 53/3 36/3 33/3 2018 56/6 53/6 36/6 33/6 2019 56/9 53/9 36/9 33/9 2020 57 54 37 34 2021 57/3 54/3 37/3 34/3 2022 57/6 54/6 37/6 34/6 2023 57/9 54/9 37/9 34/9 2024 58 55 38 35 2025 58/3 55/3 38/3 35/3 2026 58/6 55/6 38/6 35/6 2027 58/9 55/9 38/9 35/9 2028 59 56 39 36 2029 59/3 56/3 39/3 36/3 2030 59/6 56/6 39/6 36/6 2031 59/9 56/9 39/9 36/9 2032 60 57 40 37 2033 57/3 37/3 2034 57/6 37/6 2035 57/9 37/9 2036 58 38 2037 58/3 38/3 2038 58/6 38/6 2039 58/9 38/9 2040 59 39 2041 59/3 39/3 2042 59/6 39/6 2043 59/9 39/9 2044 60 40
4
−
(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka, ki so delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, se starostne meje iz prejšnjega odstavka znižajo za toliko mesecev, kolikor je znašalo povečanje zavarovalne dobe, vendar največ do omejitev iz prejšnjega člena, če je to ugodneje za zavarovanca.
4
+
(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka, ki so delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, se starostne meje iz prejšnjega odstavka znižajo za toliko mesecev, kolikor je znašalo povečanje zavarovalne dobe, vendar največ do: Starost leta/meseci 2016 51 2017 51/3 2018 51/6 2019 51/9 2020 52 2021 52/3 2022 52/6 2023 52/9 2024 53 2025 53/3 2026 53/6 2027 53/9 2028 54
+
1
+
(1) Zavarovancem iz 11. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83, 21/87, 48/87, 27/89 in Uradni list RS, št. 14/90, 30/90, 44/90 in 10/91; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ/83), ki so vplačevali prispevke vsaj v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83, se za obdobja tako plačanih prispevkov zagotavljajo enake pravice iz obveznega zavarovanja kot zavarovancem iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83.
+
2
+
(2) Uživalec pokojnine, ki je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičen do višje pokojnine, lahko zahteva novo odmero pokojnine. Zavarovanec, ki se mu izplačuje del pokojnine in je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičen do višjega dela pokojnine, lahko zahteva novo odmero dela pokojnine.
1
·
(1) Vrste in stopnje telesnih okvar iz osmega odstavka 181. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo invalidov, v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.
1
·
(1) Vrste in stopnje telesnih okvar iz osmega odstavka 181. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo invalidov, v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.
2
−
(2) Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, se pri pripravi izvedenskih mnenj iz osmega odstavka 181. člena tega zakona uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
2
+
(2) Do uveljavitve novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar iz prejšnjega odstavka, se pri pripravi izvedenskih mnenj iz osmega odstavka 181. člena tega zakona uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
3
−
(3) Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89) pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145., in 147. in 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.
3
+
(3) Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89) ali novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar iz prvega odstavka tega člena, pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145., 147. in 149. člena ZPIZ-1.
4
−
(4) Invalidnina za telesno okvaro zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni za upravičence iz prejšnjega odstavka znaša od uveljavitve tega zakona toliko, kot je bila določena za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
4
+
(4) Invalidnine za telesno okvaro za upravičence iz prejšnjega odstavka in za uživalce iz prvega odstavka prejšnjega člena znašajo toliko, kot so bile določene za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona. Uživalcu pokojnine, ki je pokojnino pridobil v sorazmernem delu po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti, se znesek invalidnine za telesno okvaro odmeri v sorazmernem delu. Sredstva za izplačilo invalidnine za telesno okvaro se zagotavljajo iz državnega proračuna.
5
−
(5) Invalidnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
5
+
(5) Od 1. januarja 2022 dalje se invalidnine za telesno okvaro usklajujejo v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
6
−
(6) Izvedenska mnenja o vrsti in stopnji telesne okvare iz tretjega odstavka tega člena dajejo izvedenski organi Zavoda določeni s tem zakonom.
6
+
(6) Invalidnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Invalidnina se ne izplačuje v času, ko upravičenec biva v tujini, razen v primeru, če je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
7
−
(7) Zavarovanec, ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena.
7
+
(7) Izvedenska mnenja o vrsti in stopnji telesne okvare iz tretjega odstavka tega člena dajejo izvedenski organi Zavoda določeni s tem zakonom.
+
8
+
(8) Zavarovanec, ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena.
+
9
+
(9) Zavod lahko na kontrolni pregled pozove tudi osebo, pri kateri je bila ugotovljena telesna okvara.
1
·
(1) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona, ki so do uveljavitve tega zakona plačevali prispevke na podlagi zavarovalne osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, plačujejo prispevke od te zavarovalne osnove tudi za vsa obdobja po uveljavitvi tega zakona do določitve nove zavarovalne osnove v skladu s 145. členom tega zakona.
1
·
(1) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona, ki so do uveljavitve tega zakona plačevali prispevke na podlagi zavarovalne osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, plačujejo prispevke od te zavarovalne osnove tudi za vsa obdobja po uveljavitvi tega zakona do določitve nove zavarovalne osnove v skladu s 145. členom tega zakona.
2
·
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 410. člena tega zakona ter ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena tega zakona, četrtega odstavka 147. člena tega zakona, 149. člena tega zakona ter drugega odstavka 152. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2014 oziroma za osnove do vključno meseca februarja 2014 minimalna plača.
2
·
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 410. člena tega zakona ter ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena tega zakona, četrtega odstavka 147. člena tega zakona, 149. člena tega zakona ter drugega odstavka 152. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2014 oziroma za osnove do vključno meseca februarja 2014 minimalna plača.
+
3
+
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka in ne glede na 149. člen tega zakona znaša za osebe, ki so bile do 31. decembra 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje na podlagi sedme alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in so od uveljavitve tega zakona dalje zavarovane po prvem odstavku 25. člena tega zakona, najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 16 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, v letu 2014 18 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se od leta 2015 do leta 2020 znesek vsako leto zvišuje za sedem odstotnih točk, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
1
·
(1) Zavod vzpostavi informacijski sistem, ki bo podlaga za vpogled in posredovanje podatkov iz tretjega odstavka 140. člena tega zakona, najpozneje do 1. januarja 2014.
1
·
(1) Zavod vzpostavi informacijski sistem, ki bo podlaga za vpogled in posredovanje podatkov iz tretjega odstavka 140. člena tega zakona, najpozneje do 1. januarja 2014.
2
−
(2) Davčna uprava Republike Slovenije zavodu zagotavlja podatke o obračunanih prispevkih ter o plačilih prispevkov po posameznem zavarovancu za izvajanje tretjega odstavka 140. člena tega zakona. Natančnejši način in roki pošiljanja podatkov se uredijo z zakonom, ki ureja matično evidenco.
2
+
(2) Finančna uprava zavodu zagotavlja podatke o obračunanih prispevkih ter o plačilih prispevkov po posameznem zavarovancu za izvajanje tretjega odstavka 140. člena tega zakona. Natančnejši način in roki pošiljanja podatkov se uredijo z zakonom, ki ureja matično evidenco.
3
·
(3) Zavod začne obveščati zavarovance iz šestega odstavka 140. člena tega zakona s 1. januarjem 2015.
3
·
(3) Zavod začne obveščati zavarovance iz šestega odstavka 140. člena tega zakona s 1. januarjem 2015.
1
·
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08 - ZVarDod, 98/09 - ZIUZGK, 38/10 - ZUKN, 61/10 - ZSVarPre, 79/10 - ZPKDPIZ, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12 in 40/12 - ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1).
1
·
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08 - ZVarDod, 98/09 - ZIUZGK, 38/10 - ZUKN, 61/10 - ZSVarPre, 79/10 - ZPKDPIZ, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12 in 40/12 - ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1).
2
·
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati:
2
·
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati:
3
·
- 3. točka drugega odstavka 3. člena in tretja alineja 5. člena Zakona o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip (63/07 - popr.), 10/08 - ZVarDod, 71/08, 73/08, 98/09 - ZIUZGK);
3
·
- 3. točka drugega odstavka 3. člena in tretja alineja 5. člena Zakona o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip (63/07 - popr.), 10/08 - ZVarDod, 71/08, 73/08, 98/09 - ZIUZGK);
4
·
- drugi odstavek 87. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo in 22/10);
4
·
- drugi odstavek 87. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo in 22/10);
5
·
- drugi odstavek 260. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09);
5
·
- drugi odstavek 260. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09);
6
−
- 2., 3., 4., 5., 6., 15., 16., 17., 17.a in 18. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 - ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99 - ZPIZ-1, 81/00 - ZPSV-C, 97/01 - ZSDP, 97/01, 62/10 - odločba US), ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
6
+
- 2., 3., 4., 5., 6., 15., 16., 17., 17.a in 18. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 - ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99 - ZPIZ-1, 81/00 - ZPSV-C, 97/01 - ZSDP, 97/01 , 62/10 - odločba US), ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
7
·
- 64. člen Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04) in
7
·
- 64. člen Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04) in
8
·
- 12.a poglavje ZISDU-2.
8
·
- 12.a poglavje ZISDU-2.
9
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe 101., 102., 103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Ne glede na prvi odstavek tega člena se do 30. aprila 2013 še naprej uporabljajo določbe 225. člena ZPIZ-1 v povezavi s šesto alinejo prvega odstavka 26. člena ZPIZ-1.
9
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe 101., 102., 103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Ne glede na prvi odstavek tega člena se do 30. aprila 2013 še naprej uporabljajo določbe 225. člena ZPIZ-1 v povezavi s šesto alinejo prvega odstavka 26. člena ZPIZ-1.
10
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba druge alineje tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 uporablja do sklenitve mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ.
10
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba druge alineje tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 uporablja do sklenitve mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ.
11
·
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba prvega odstavka 117. člena ZPIZ-1 uporablja do vzpostavitve evidenčnega analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji- eVŠ in Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja - CEUVIZ za pridobivanje podatkov o statusu šolajočih. Če otrok, prejemnik družinske pokojnine, ne ravna v skladu s prvim odstavkom 117. člena ZPIZ-1, zavod začasno ustavi izplačevanje družinske pokojnine. Po predložitvi ustreznega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.
11
·
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba prvega odstavka 117. člena ZPIZ-1 uporablja do vzpostavitve evidenčnega analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji- eVŠ in Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja - CEUVIZ za pridobivanje podatkov o statusu šolajočih. Če otrok, prejemnik družinske pokojnine, ne ravna v skladu s prvim odstavkom 117. člena ZPIZ-1, zavod začasno ustavi izplačevanje družinske pokojnine. Po predložitvi ustreznega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.
12
·
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona se ne glede na določbe 3. in 6. člena ZPSV in določbe ZZVZZ, tudi obvezni prispevki za zdravstveno zavarovanje, do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v 144. členu tega zakona, pri čemer se ne uporablja četrti odstavek 144. člena tega zakona.
12
·
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona se ne glede na določbe 3. in 6. člena ZPSV in določbe ZZVZZ, tudi obvezni prispevki za zdravstveno zavarovanje, do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v 144. členu tega zakona, pri čemer se ne uporablja četrti odstavek 144. člena tega zakona.
13
·
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe 209. člena ZPIZ-1, razen sedmega odstavka 209. člena ZPIZ-1, uporabljajo do začetka uporabe 145. člena tega zakona.
13
·
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe 209. člena ZPIZ-1, razen sedmega odstavka 209. člena ZPIZ-1, uporabljajo do začetka uporabe 145. člena tega zakona.
14
·
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba tretjega in četrtega odstavka 208. člena ZPIZ-1 uporabljata do začetka uporabe četrtega odstavka 144. člena tega zakona.
14
·
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba tretjega in četrtega odstavka 208. člena ZPIZ-1 uporabljata do začetka uporabe četrtega odstavka 144. člena tega zakona.
15
−
(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe 143. do 149. člena ZPIZ-1, uporabljajo do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, vendar le za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.
15
+
(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe 143. do 149. člena ZPIZ-1, uporabljajo do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov.
16
·
(10) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 56. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02 in 114/06 - ZUTPG) v delu, ki se nanaša na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v delu, ki določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje in se ne glede na zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v četrtem odstavku 147. člena tega zakona.
16
·
(10) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 56. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02 in 114/06 - ZUTPG) v delu, ki se nanaša na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v delu, ki določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje in se ne glede na zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v četrtem odstavku 147. člena tega zakona.
17
−
(11) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati prvi odstavek 188. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) v delu, ki določa pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in se namesto pogojev na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ-1, od uveljavitve tega zakona štejejo pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določeni v četrtem in petem odstavku 27. člena tega zakona, v povezavi s 398. členom tega zakona.
17
+
(11) (prenehal veljati)
18
·
(12) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati tretji odstavek 179. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) v delu, ki določa izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer se namesto teh pogojev, od uveljavitve tega zakona štejejo pogoji za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z določbami tega zakona.
18
·
(12) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati tretji odstavek 179. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) v delu, ki določa izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer se namesto teh pogojev, od uveljavitve tega zakona štejejo pogoji za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z določbami tega zakona.
19
·
(13) Postopki za odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so bili začeti na podlagi določb 228. člena ZPIZ-1, se dokončajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
19
·
(13) Postopki za odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so bili začeti na podlagi določb 228. člena ZPIZ-1, se dokončajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
20
·
(14) Z dnem uveljavitve tega zakona se v prvem odstavku 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 in 87/11) besedilo »prvega odstavka 226. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08 - ZVarDod, 98/09 - ZIUZGK, 38/10 - ZUKN, 61/10 - ZSVarPre in 79/10 - ZPKDPIZ) nadomesti z besedilom »zakona, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
20
·
(14) Z dnem uveljavitve tega zakona se v prvem odstavku 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 in 87/11) besedilo »prvega odstavka 226. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08 - ZVarDod, 98/09 - ZIUZGK, 38/10 - ZUKN, 61/10 - ZSVarPre in 79/10 - ZPKDPIZ) nadomesti z besedilom »zakona, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
21
·
(15) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 uporablja do začetka uporabe 16. člena tega zakona. Družbeniki, ki ob uveljavitvi tega zakona izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po 16. členu tega zakona, morajo do 31. decembra 2013 uskladiti lastnost zavarovanca s 16. členom tega zakona. Zavod na podlagi podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in poslovnega registra za osebe iz prejšnjega stavka, ki v roku iz prejšnjega stavka niso uskladile lastnosti zavarovanca, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 naprej.
21
·
(15) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 uporablja do začetka uporabe 16. člena tega zakona. Družbeniki, ki ob uveljavitvi tega zakona izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po 16. členu tega zakona, morajo do 31. decembra 2013 uskladiti lastnost zavarovanca s 16. členom tega zakona. Zavod na podlagi podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in poslovnega registra za osebe iz prejšnjega stavka, ki v roku iz prejšnjega stavka niso uskladile lastnosti zavarovanca, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 naprej.
1
−
V 430. členu se osmi odstavek črta. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
(1) Določba 156. člena tega zakona se začne uporabljati 1. julija 2013.
+
2
+
(2) Določba štirinajstega odstavka 145. člena tega zakona in določba 157. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. julija 2013.
+
3
+
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek 106. člena tega zakona in ne glede na osmi odstavek tega člena se v letu 2013 uskladitev izvede v višini stopnje rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar-december 2012, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje v letu 2011, pri čemer pa skupni znesek uskladitve pokojnin v letu 2013 ne sme presegati 50 milijonov eurov.
+
4
+
(4) Določba tretjega odstavka 140. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2016.
+
5
+
(5) (prenehal veljati)
+
6
+
(6) Določbe četrtega odstavka 144. člena in 145. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.
+
7
+
(7) Določbe 16. in 18. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.
+
8
+
(8) (črtan)
+
9
+
(9) Do sprejema zakona, ki bo urejal poračunavanje finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se obveznosti državnega proračuna, določene v 161. členu tega zakona, obračunavajo na način, določen v Zakonu o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00).
+
10
+
(10) Določbe 277. člena tega zakona se v zvezi s posli z vrednostnimi papirji, ki jih izda Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije, instrumenti denarnega trga in denarnimi depoziti, ki jih za račun pokojninskega sklada sklepa upravljavec povezan z Republiko Slovenija, začnejo uporabljati s 1. januarjem 2015.
+
1
+
(1) Zaradi odprave zaostanka pri usklajevanju pokojnin se s 1. januarjem 2022 dodatno uskladijo pokojnine in drugi prejemki (razen dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka):
+
2
+
- priznani do 31. decembra 2010, za 3,5 %,
+
3
+
- priznani od 1. januarja do 31. decembra 2011, za 1,7 %,
+
4
+
- priznani od 1. januarja 2012 dalje, za 1 %.
+
5
+
(2) S 1. januarjem 2022 se za 1 % uskladijo tudi najnižja pokojnina, zagotovljena pokojnina in najnižji znesek invalidske pokojnine iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 39. člena tega zakona.
1
−
Ta zakon začne veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 172-01/12-42/55 Ljubljana, dne 4. decembra 2012 EPA 730-VI Državni zbor Republike Slovenije Jakob Presečnik l.r. Podpredsednik
1
+
Ta zakon začne veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. septembra 2025. Št. 003-02-1/2025-257 Ljubljana, dne 14. novembra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2O)
−
1
−
(obvezna socialna zavarovanja oseb, ki opravljajo delo za mednarodno organizacijo ali delodajalca s sedežem v tujini ali opravljajo samostojno dejavnost ali delo družbenikov - poslovodnih oseb na podlagi registracije v tujini)
−
2
−
(1) Do ureditve v zakonu, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, zakonu, ki ureja trg dela, ter zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, so, če mednarodna pogodba ne določa drugače, vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje, obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in obvezno zavarovanje za starševsko varstvo tudi:
−
3
−
- osebe, ki so zaposlene pri mednarodnih organizacijah s sedežem v tujini in delo za to mednarodno organizacijo opravljajo v Republiki Sloveniji,
−
4
−
- osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v državi, ki ni članica EU ali EGP in nima sedeža v Švicarski konfederaciji, in delo za tega delodajalca opravljajo v Republiki Sloveniji, in
−
5
−
- osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu s predpisi EU ali na podlagi dvostranskega sporazuma o socialni varnosti uporablja zakonodaja Republike Slovenije.
−
6
−
(2) Do ureditve v zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, so, če mednarodna pogodba ne določa drugače, vključene v obvezno zavarovanje za starševsko varstvo tudi osebe, ki so družbeniki in poslovodne osebe gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v drugi državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji ali v tretji državi, s katero je sklenjen dvostranski sporazum o socialni varnosti, in so v tujini vpisane v ustrezni register gospodarskih družb ter se zanje v skladu s predpisi EU ali na podlagi dvostranskega sporazuma o socialni varnosti uporablja zakonodaja Republike Slovenije.
−
7
−
(3) Osebe iz prejšnjih odstavkov same plačujejo prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca za obvezna socialna zavarovanja iz prejšnjih odstavkov v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje. Osebe iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena plačujejo prispevke od osnove, določene v 144. členu zakona. Osebe iz tretje alineje prvega odstavka tega člena in osebe iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevke od osnove, določene v 145. členu zakona. Osebe iz prvega odstavka tega člena so zdravstveno zavarovane za vse pravice za primer bolezni in poškodbe izven dela in za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
−
1
−
(1) Zavarovanci, ki so bili do uveljavitve tega zakona prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi petega odstavka 25. člena zakona, od uveljavitve tega zakona nadaljujejo zavarovanje po spremenjenem četrtem odstavku 17. člena zakona.
−
2
−
(2) Zavarovanci iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 407. člena zakona in od 1. januarja 2013 neprekinjeno plačujejo prispevke od osnove iz tretjega odstavka 407. člena zakona, lahko še naprej plačujejo prispevke od te osnove.
−
1
−
(1) Uživalcem, ki so uveljavili pravico do predčasne, starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, se po uradni dolžnosti zagotavlja pokojnina iz spremenjenega prvega, tretjega in četrtega odstavka 39. člena zakona ter drugega, petega in šestega odstavka 39. člena zakona, brez izdaje posamičnega akta, razen za uživalce zagotovljene vdovske pokojnine.
−
2
−
(2) Prejemnik nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki mu je bilo nadomestilo odmerjeno po določbah zakona, ter bi mu bilo nadomestilo, z upoštevanjem določb spremenjenega prvega, tretjega in četrtega odstavka 39. člena ter drugega, petega in šestega odstavka 39. člena zakona odmerjeno z začetkom uporabe tega zakona v višjem znesku, se po uradni dolžnosti zagotavlja nadomestilo brez izdaje posamičnega akta.
−
3
−
(3) Znesek pokojnine iz spremenjenega tretjega in četrtega odstavka 39. člena ter petega odstavka 39. člena zakona se ne zagotavlja zavarovancem iz prvega odstavka 401. člena zakona. Zagotovljena vdovska pokojnina se ne zagotavlja, če je vdovi ali vdovcu, umrlemu zavarovancu ali uživalcu pravic odmerjena pokojnina z upoštevanjem 401. člena zakona ali 122. člena ZPIZ-2G.
−
4
−
(4) Zavod v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri pokojnino oziroma nadomestilo iz invalidskega zavarovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Do ureditve v zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, se ne glede na določbo prvega odstavka 145. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/2023, 112/24 in 44/25; v nadaljnjem besedilu: ZDOsk-1) določbe zakona v delu, ki se nanašajo na dodatek za pomoč in postrežbo, uporabljajo tudi po 1. decembru 2025 za invalide, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja socialno vključevanje invalidov, ter za kontrolne preglede po petem odstavku 94. člena ZPIZ-2.
−
2
−
(2) Uživalci dodatka za pomoč in postrežbo, pri katerih je bil v skladu s prejšnjim odstavkom opravljen kontrolni pregled, obdržijo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja to pravico v nespremenjenem obsegu.
−
1
−
Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov se vdovska oziroma družinska pokojnina odmeri izključno na podlagi pravic, ki so bile pridobljene na podlagi tega zakona.
−
1
−
Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v enem letu od začetka uporabe tega zakona uskladi pokojninski načrt in pravila upravljanja z določbami tega zakona. Do začetka uporabe novega pokojninskega načrta in novih pravil upravljanja se uporabljajo pokojninski načrt in pravila upravljanja, veljavna ob uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Ne glede na določbe šestega odstavka 260. člena zakona letna provizija za upravljanje pokojninskega sklada od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 ne sme znašati več kot 0,9 % povprečne letne čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada v skladu z določbami 308. člena zakona.
−
1
−
Nosilec funkcije notranje revizije, ki ne izpolnjuje zahtev iz novega petnajstega odstavka 333.c člena zakona in je imel na dan uveljavitve tega zakona naziv revizor ali pooblaščeni revizor in pet let delovnih izkušenj iz opravljanja nalog notranje revizije v zavarovalnici ali pokojninski družbi, mora pridobiti naziv preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali primerljiv strokovni naziv s področja notranjega revidiranja, v roku petih let od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
(1) Zavarovancu, ki dela 80 % polnega delovnega časa kot delavec pred upokojitvijo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, se čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju na delu s krajšim delovnim časom od polnega, šteje kot polni delovni čas tako, da je v času, ko dela s krajšim delovnim časom, vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim časom.
−
2
−
(2) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se plača, ki jo prejme v posameznem letu zavarovanja za delo s krajšim delovnim časom od polnega, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.
−
3
−
(3) Znesek iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je zavarovanec prejel za leto zavarovanja, deli z vsoto števila ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega časa, in eno desetino števila ur polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur, ki ustreza številu ur polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa za dopolnjeno zavarovalno dobo s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Preračunani znesek se za izračun pokojninske osnove upošteva kot plača, dosežena v koledarskem letu s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
−
1
−
(1) V postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel do 31. decembra 2025, se uporablja zakon, ki je veljal do uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Pravice na podlagi invalidnosti se določijo z zakonom, ki se uporablja na dan nastanka invalidnosti.
−
1
−
(1) Osebe, ki so do 31. decembra 2025 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po 1. januarju 2026.
−
2
−
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se za priznanje in odmero predčasne in starostne pokojnine na dan uveljavitve pravice oziroma do dneva prenehanja zavarovanja upoštevajo: pokojninska in dodana doba, osnove, starost (vključno z možnimi znižanji), način določitve pokojninske osnove (24 letno povprečje), vrednotenje pokojninske dobe ter možna zmanjšanja in povečanja te pokojnine.
−
3
−
(3) Pogoje za priznanje pravice do predčasne ali starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, izpolnjuje tudi zavarovanec, ki je do 31. decembra 2025 vložil zahtevek za dokup pokojninske dobe, s katero bo izpolnil pogoje za pridobitev te pokojnine, odločba o priznanju pokojninske dobe pa mu je bila izdana po 1. januarju 2026.
−
1
−
(1) Uživalcu pokojnine, priznane po zakonu, veljavnem do uveljavitve ZPIZ-2G, ki se je ali se bo ponovno vključil v obvezno zavarovanje, se ob prenehanju ponovnega zavarovanja lahko že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na pokojninsko dobo, ki jo je zavarovanec dopolnil v času ponovnega zavarovanja ali pa se mu pokojnina ponovno odmeri. Pri tem se upošteva odmerni odstotek, ki ga je zavarovanec pridobil na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene do predhodne uveljavitve pravice do pokojnine, povečane za odmerni odstotek, ki ga je pridobil s ponovno vključitvijo v obvezno zavarovanje. Pri ponovni odmeri oziroma odstotnem povečanju se pokojninska doba, dopolnjena do 31. decembra 2019, vrednoti po prvem do šestem odstavku 37. člena zakona, veljavnega do uveljavitve ZPIZ-2G. Pokojninska doba, dopolnjena od 1. januarja 2020 dalje na podlagi ponovne vključitve v zavarovanje, se vrednoti po 37. členu zakona, ki velja v času ponovne uveljavitve pravice do pokojnine.
−
2
−
(2) Uživalcu pokojnine, priznane po zakonu, veljavnem do uveljavitve tega zakona, ki se je ali se bo ponovno vključil v obvezno zavarovanje, se ob prenehanju ponovnega zavarovanja lahko že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na pokojninsko dobo, ki jo je zavarovanec dopolnil v času ponovnega zavarovanja ali pa se mu pokojnina ponovno odmeri. Pri ponovni odmeri pokojnine oziroma odstotnem zvišanju pokojnine se upošteva odmerni odstotek, ki je bil upoštevan na podlagi pokojninske dobe ob predhodni uveljavitvi pravice do pokojnine. Ta odstotek se zviša za odmerni odstotek na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v času ponovne vključitve v zavarovanje, po določbah, ki veljajo v času ponovne uveljavitve pravice do pokojnine, pri čemer skupno obdobje ugodnejšega vrednotenja znaša največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.
−
3
−
(3) Zavarovancu, ki je pred uveljavitvijo ZPIZ-2G izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po četrtem ali petem odstavku 27. člena zakona, in je ostal vključen v obvezno zavarovanje, se vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa do uveljavitve ZPIZ-2G vrednoti po šestem odstavku 37. člena zakona, veljavnega do ZPIZ-2G. Zavarovancu iz prejšnjega stavka, ki je ostal vključen v obvezno zavarovanje po uveljavitvi ZPIZ-2G, se pokojninska doba brez dokupa, po koncu prehodnega obdobja pa pokojninska doba, ugodneje vrednoti po novem tretjem ali dvanajstem odstavku 37. člena zakona, pri čemer skupno obdobje ugodnejšega vrednotenja znaša največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje. Pokojninska doba brez dokupa, ki jo je zavarovanec dopolnil do uveljavitve ZPIZ-2G, ki je ni bilo mogoče vrednotiti po zakonu, veljavnem do uveljavitve ZPIZ-2G, se vrednoti na način, določen v novem tretjem ali dvanajstem odstavku 37. člena zakona.
−
4
−
(4) Uživalcu pokojnine, priznane po zakonih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ki se ponovno vključi v obvezno zavarovanje, ne pripadata dodatni odmerni odstotek za čas skrbi za otroke po štirinajstem odstavku spremenjenega 37. člena zakona in za čas obveznega služenja vojaškega roka po petnajstem odstavku spremenjenega 37. člena zakona.
−
1
−
Delovnim invalidom, ki so na dan 31. decembra 2025 uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ki so brezposelni delovni invalidi, prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje, niso vključeni v obvezno zavarovanje ter so dopolnili 62 let starosti, ter so v zadnjih desetih letih vsaj osem let uživali nadomestilo iz invalidskega zavarovanja kot brezposelni delovni invalidi, prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje, 30. aprila 2026 prenehajo pravice iz invalidskega zavarovanja in se jim preneha izplačevati nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. 1. maja 2026 pridobijo pravico do invalidske pokojnine, ki se izračuna na način, kot je določen za zavarovance iz pete alineje prvega odstavka spremenjenega 41. člena zakona.
−
1
−
Zavarovancu iz 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 56/92 - odl. US, 43/93 - odl. US, 67/93 - odl. US, 5/94, 7/96, 29/97 - odl. US, 54/98 in 106/99 - ZPIZ-1) z dnem začetka uporabe tega zakona preneha upravičenost do vštetja časa, ko je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, v pokojninsko dobo.
−
1
−
Ne glede na drugi odstavek 33. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/13, 97/14, 133/23 - ZPIZ-2N in 109/24; v nadaljnjem besedilu: ZMEPIZ-1) so do ureditve v ZMEPIZ-1 zavarovanci iz četrtega odstavka spremenjenega 17. člena zakona sami zavezanci za vložitev prijave v zavarovanje, odjave iz zavarovanja in prijave sprememb med zavarovanjem.
−
1
−
Ne glede na peto in šesto alinejo prvega odstavka 153. člena zakona je v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo, do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema za dolgotrajno oskrbo, zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca za zavarovance iz četrtega odstavka 19. člena zakona Republika Slovenija.
−
1
−
(1) Ta zakon se začne uporabljati 1. januarja 2026, razen novega 98.a člena ter spremenjenega 161. člena zakona v zvezi z zimskim dodatkom, ki se začneta uporabljati 15. dan po uveljavitvi tega zakona.
−
2
−
(2) Spremenjeni enajsti in novi osemnajsti odstavek 200. člena zakona se začneta uporabljati 1. januarja 2027.
−
3
−
(3) Določbe 158. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe določb, ki urejajo institut krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo, kot ga ureja zakon, ki ureja delovna razmerja.
−
4
−
(4) Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo 7., 12., 12.a, 16., 17., 18., 19., 20., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 33., 34., 37., 38., 39., 40., 40.a, 41., 42., 43., 45., 48., 49., 51., 53., 55., 56., 58., 61., 62., 68., 69., 72., 77., 80., 81., 82., 85., 86., 91., 94., 95., 96., 97., 98., 106., 109., 111., 116., 117., 123., 124., 125., 126., 132., 133., 136., 137., 140., 144., 150., 152., 153., 181., 189., 200., 201., 204., 206., 210., 213.b, 214., 221., 222., 224., 232., 245., 260., 272., 274., 275., 278., 321., 329., 331.e, 332.č, 332.e, 333.a, 340., 348., 349. in 351. člen zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 172-01/25-12/54 Ljubljana, dne 18. septembra 2025 EPA 2117-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−