← Back to list
Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence
ZPOmK-1
111articles changed
+38added
+8removed
+65modified
added 8342removed 1698words
311paragraphs
Version history
1
−
(1) Ta zakon ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco, kadar povzročijo ali lahko povzročijo učinke na ozemlju Republike Slovenije,
1
+
(1) Ta zakon ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco, kadar povzročijo ali lahko povzročijo učinke na ozemlju Republike Slovenije, ter posamezna pravila glede povrnitve škode zaradi kršitev konkurenčnega prava.
2
·
(2) Ta zakon določa organ, pristojen za varstvo konkurence, njegove pristojnosti in postopke pred njim.
2
·
(2) Ta zakon določa organ, pristojen za varstvo konkurence, njegove pristojnosti in postopke pred njim.
1
−
Ta zakon ureja postopek in pristojnost za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L št. 1 z dne 4. 1. 2003, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1/2003/ES) in Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L št. 24 z dne 29. 1. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 139/2004/ES).
1
+
(1) Ta zakon ureja postopek in pristojnost za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L št. 1 z dne 4. 1. 2003, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1/2003/ES) in Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L št. 24 z dne 29. 1. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 139/2004/ES).
+
2
+
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL L št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 1).
1
−
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1
+
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
2
·
1. »podjetje« je subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Podjetje je tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij iz prvega stavka te točke na trgu;
2
·
1. »podjetje« je subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Podjetje je tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij iz prvega stavka te točke na trgu;
3
·
2. »gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu;
3
·
2. »gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu;
4
·
3. »gospodujoče podjetje« je podjetje, ki ima neposredno ali posredno:
4
·
3. »gospodujoče podjetje« je podjetje, ki ima neposredno ali posredno:
+
5
+
- več kot polovico kapitalskih ali poslovnih deležev v drugem podjetju;
5
·
- večino glasovalnih pravic v drugem podjetju;
6
·
- večino glasovalnih pravic v drugem podjetju;
6
·
- pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta drugega podjetja ali
7
·
- pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta drugega podjetja ali
7
·
- pravico voditi posle drugega podjetja na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega posla;
8
·
- pravico voditi posle drugega podjetja na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega posla;
8
·
4. »odvisno podjetje« je podjetje, v katerem ima drugo podjetje pravice ali vpliv iz prejšnje točke;
9
·
4. »odvisno podjetje« je podjetje, v katerem ima drugo podjetje pravice ali vpliv iz prejšnje točke;
9
·
5. »podjetja v skupini« so podjetja, ki so:
10
·
5. »podjetja v skupini« so podjetja, ki so:
10
·
- v sporazumu ali koncentraciji udeležena podjetja;
11
·
- v sporazumu ali koncentraciji udeležena podjetja;
11
·
- njihova odvisna podjetja;
12
·
- njihova odvisna podjetja;
12
·
- njihova gospodujoča podjetja;
13
·
- njihova gospodujoča podjetja;
13
·
- odvisna podjetja podjetij iz prejšnje alineje in
14
·
- odvisna podjetja podjetij iz prejšnje alineje in
14
·
- podjetja, v katerih ima eno ali več podjetij iz prejšnjih alinej skupaj ali skupaj z enim ali več drugimi podjetji pravice ali vpliv iz tretje točke tega člena;
15
·
- podjetja, v katerih ima eno ali več podjetij iz prejšnjih alinej skupaj ali skupaj z enim ali več drugimi podjetji pravice ali vpliv iz tretje točke tega člena;
15
·
6. »upoštevni trg« je trg, ki ga določata upoštevni proizvodni/storitveni trg in upoštevni geografski trg;
16
·
6. »upoštevni trg« je trg, ki ga določata upoštevni proizvodni/storitveni trg in upoštevni geografski trg;
16
·
7. »upoštevni proizvodni/storitveni trg« je trg, ki praviloma vključuje vse tiste proizvode ali storitve, ki jih potrošnik ali uporabnik šteje za zamenljive ali nadomestljive glede na njihove lastnosti, ceno ali namen uporabe;
17
·
7. »upoštevni proizvodni/storitveni trg« je trg, ki praviloma vključuje vse tiste proizvode ali storitve, ki jih potrošnik ali uporabnik šteje za zamenljive ali nadomestljive glede na njihove lastnosti, ceno ali namen uporabe;
17
·
8. »upoštevni geografski trg« je trg, ki praviloma vključuje območje, na katerem si konkurenti na upoštevnem proizvodnem/storitvenem trgu medsebojno konkurirajo pri prodaji ali nakupu proizvodov ali storitev, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij, ker so pogoji konkurence na njih občutno drugačni;
18
·
8. »upoštevni geografski trg« je trg, ki praviloma vključuje območje, na katerem si konkurenti na upoštevnem proizvodnem/storitvenem trgu medsebojno konkurirajo pri prodaji ali nakupu proizvodov ali storitev, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij, ker so pogoji konkurence na njih občutno drugačni;
18
·
9. »v koncentraciji udeležena podjetja« so podjetja, ki se združujejo, podjetja, ki pridobijo kontrolo nad drugim podjetjem, prevzeta podjetja in podjetja, ki ustanavljajo skupno podjetje;
19
·
9. »v koncentraciji udeležena podjetja« so podjetja, ki se združujejo, podjetja, ki pridobijo kontrolo nad drugim podjetjem, prevzeta podjetja in podjetja, ki ustanavljajo skupno podjetje;
19
·
10. »letni promet« so čisti prihodki od prodaje, ki jih je podjetje ustvarilo v poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz rednega delovanja;
20
·
10. »letni promet« so čisti prihodki od prodaje, ki jih je podjetje ustvarilo v poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz rednega delovanja;
20
·
11. »letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini« je letni promet, ki so ga ustvarila v koncentraciji udeležena podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini ter ne obsega čistih prihodkov od prodaje proizvodov in opravljanja storitev med podjetji v skupini. Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo kontrole nad delom enega ali več podjetij, ne glede na to, ali imajo ti deli lastnost pravne osebe ali ne, se pri prodajalcu ali prodajalcih upošteva letni promet, ki se nanaša na dele, ki so predmet koncentracije. Dve ali več transakcij v smislu prejšnjega stavka, ki jih v obdobju dveh let opravijo iste osebe ali podjetja, štejejo kot ena koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije. Če imajo podjetja v skupini skupno ali skupaj s tretjimi podjetji pravice iz tretje točke tega člena, se letni promet skupnega podjetja enakomerno porazdeli med njimi;
21
·
11. »letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini« je letni promet, ki so ga ustvarila v koncentraciji udeležena podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini ter ne obsega čistih prihodkov od prodaje proizvodov in opravljanja storitev med podjetji v skupini. Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo kontrole nad delom enega ali več podjetij, ne glede na to, ali imajo ti deli lastnost pravne osebe ali ne, se pri prodajalcu ali prodajalcih upošteva letni promet, ki se nanaša na dele, ki so predmet koncentracije. Dve ali več transakcij v smislu prejšnjega stavka, ki jih v obdobju dveh let opravijo iste osebe ali podjetja, štejejo kot ena koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije. Če imajo podjetja v skupini skupno ali skupaj s tretjimi podjetji pravice iz tretje točke tega člena, se letni promet skupnega podjetja enakomerno porazdeli med njimi;
21
·
12. »letni promet na trgu Republike Slovenije« so čisti prihodki od prodaje proizvodov in opravljanja storitev na območju Republike Slovenije;
22
·
12. »letni promet na trgu Republike Slovenije« so čisti prihodki od prodaje proizvodov in opravljanja storitev na območju Republike Slovenije;
22
·
13. »letni promet kreditnih in finančnih institucij« so finančni prihodki iz deležev, finančni prihodki iz danih posojil in finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Pojma »kreditna institucija« in »finančna institucija«, uporabljena v tem zakonu, imata pomen, kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;
23
·
13. »letni promet kreditnih in finančnih institucij« so finančni prihodki iz deležev, finančni prihodki iz danih posojil in finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Pojma »kreditna institucija« in »finančna institucija«, uporabljena v tem zakonu, imata pomen, kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;
23
·
14. »letni promet zavarovalnic« je znesek kosmatih obračunanih zavarovalnih premij, ki obsega vse prihodke in terjatve iz zavarovalnih pogodb, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšan za davke ali prispevke, povezanimi z zavarovalnimi premijami;
24
·
14. »letni promet zavarovalnic« je znesek kosmatih obračunanih zavarovalnih premij, ki obsega vse prihodke in terjatve iz zavarovalnih pogodb, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšan za davke ali prispevke, povezanimi z zavarovalnimi premijami;
24
−
15. »poslovna skrivnost« so podatki, katerih razkritje bi pomenilo nastanek občutne škode in so znani omejenemu krogu oseb;
25
+
15. »podatki« so vsi podatki, vključno z zaupnimi podatki, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani oziroma shranjeni;
25
−
16. »skupinske izjeme« so skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona ali tretjega odstavka 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti;
26
+
16. »zaupni podatki« so poslovne skrivnosti, poslovna korespondenca, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost podjetja, osebni podatki in vsi drugi podatki, za katere so s tem zakonom ali drugimi predpisi določeni posebni režimi njihovega varstva in posebni pogoji za dostop do njih. Za zaupne podatke ne štejejo podatki, ki so javno dostopni;
26
−
17. »omejevalna ravnanja« so omejevalni sporazumi in zlorabe prevladujočega položaja.
27
+
17. »poslovna skrivnost« so podatki, katerih razkritje bi pomenilo nastanek občutne škode in so znani omejenemu krogu oseb;
+
28
+
18. »skupinske izjeme« so skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona ali tretjega odstavka 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
+
29
+
19. »omejevalna ravnanja« so omejevalni sporazumi in zlorabe prevladujočega položaja;
+
30
+
20. »kartel« je sporazum ali usklajeno ravnanje dveh ali več podjetij, katerega namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja;
+
31
+
21. »vloga za poravnavo« je poročilo, ki ga podjetje ali od njega pooblaščena oseba prostovoljno predstavi Evropski komisiji ali organu, ki ga država članica Evropske unije v skladu s 35. členom Uredbe 1/2013/ES določi kot odgovornega za uporabo 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: organ druge države članice), in v katerem opiše sodelovanje pri kršitvi konkurenčnega prava ter prevzame odgovornost za to kršitev konkurenčnega prava ali se odpove ugovarjanju glede svojega sodelovanja in odgovornosti, ter je pripravljeno z namenom, da Evropska komisija ali organ druge države članice lahko hitreje odloči o zadevi.
+
32
+
(2) Posamezni izrazi, uporabljeni v VI. delu tega zakona, pomenijo:
+
33
+
1. »kršitev konkurenčnega prava« je kršitev 6. ali 9. člena tega zakona oziroma 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije oziroma določb države članice Evropske unije, ki določajo prepoved omejevalnih sporazumov ali prepoved zlorabe prevladujočega položaja v smislu 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
+
34
+
2. »kršitelj« je podjetje, ki je kršilo konkurenčno pravo;
+
35
+
3. »organ, pristojen za varstvo konkurence« so Evropska komisija oziroma Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence oziroma organ druge države članice;
+
36
+
4. »odločba o kršitvi« je odločba organa, pristojnega za varstvo konkurence, o ugotovitvi kršitev konkurenčnega prava, ali sodišča, ki je na podlagi rednega pravnega sredstva pristojno za presojo odločb Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ali organa druge države članice;
+
37
+
5. »progam prizanesljivosti« je program, povezan z uporabo 6. člena tega zakona oziroma 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem udeleženec v skrivnem kartelu neodvisno od drugih podjetij v kartelu sodeluje v postopku preiskovalnega organa ali organa, pristojnega za varstvo konkurence, tako da prostovoljno razkrije informacije o kartelu in svojo vlogo v njem, za kar se mu z odločbo ali ustavitvijo postopka odpusti ali zniža globa;
+
38
+
6. »izjava zaradi prizanesljivosti« je ustna ali pisna vloga, ki jo podjetje ali od njega pooblaščena oseba prostovoljno predloži organu, pristojnemu za varstvo konkurence, in v kateri podjetje ali fizična oseba navede podatke o kartelu, s katerimi je seznanjena, ter opiše njegovo oziroma njeno vlogo v njem, pripravljena pa je bila posebej za organ, pristojen za varstvo konkurence, z namenom odpustitve ali znižanja globe v okviru programa prizanesljivosti, in ne vključuje predhodnih informacij;
+
39
+
7. »predhodne informacije« so informacije ali podatki, ki obstajajo neodvisno od postopka pred organom, pristojnim za varstvo konkurence, ne glede na to ali spis organa, pristojnega za varstvo konkurence, te informacije ali podatke vsebuje ali ne;
+
40
+
8. »oseba, ki ji je odpuščena globa« je podjetje ali njegova odgovorna oseba, kateri je organ, pristojen za varstvo konkurence, odpustil plačilo globe v okviru programa prizanesljivosti;
+
41
+
9. »sporazumno reševanje sporov« je vsak mehanizem, ki strankam omogoči, da dosežejo izvensodno rešitev spora v zvezi z odškodninskim zahtevkom;
+
42
+
10. »poravnava« je sporazum ali odločitev, dosežena v postopku sporazumne rešitve spora;
+
43
+
11. »neposredni kupec« je fizična ali pravna oseba, ki neposredno od kršitelja kupi izdelke ali storitve, ki so bile predmet kršitve konkurenčnega prava;
+
44
+
12. »posredni kupec« je fizična ali pravna oseba, ki kupi izdelke ali storitve, ki so predmet kršitve konkurenčnega prava, ali izdelke ali storitve, ki izhajajo iz takšnega blaga ali storitev, od neposrednega kupca ali nadaljnjega kupca;
+
45
+
13. »dokazi« so vsa sredstva in predmeti, s katerimi je dopustno dokazovati dejstva v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, kot na primer listine in drugi nosilci podatkov, na katerih so podatki shranjeni;
+
46
+
14. »tretja oseba« je fizična oseba, podjetje, državni organ ali nosilec javnega pooblastila; razen sodišča.
1
·
(1) Ta zakon se uporablja za podjetja.
1
·
(1) Ta zakon se uporablja za podjetja.
2
−
(2) Ta zakon se v skladu z Uredbo 1/2003/ES uporablja tudi za kršitve določb 81. in 82. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 7/04, v nadaljnjem besedilu: Pogodba o Evropski skupnosti).
2
+
(2) Ta zakon se v skladu z Uredbo 1/2003/ES uporablja tudi za kršitve določb 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. oktobra 2012; v nadaljnjem besedilu: Pogodba o delovanju Evropske unije).
3
·
(3) Ta zakon ne posega v razmerja med delodajalci in delavci.
3
·
(3) Ta zakon ne posega v razmerja med delodajalci in delavci.
1
−
Sedmi odstavek 5. člena se črta.
1
+
(1) Za izvajanje nalog in pristojnosti po tem zakonu Republika Slovenija ustanovi Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: agencija). Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) uresničuje ustanoviteljske pravice in obveznosti.
+
2
+
(2) Glede vprašanj organizacije in delovanja agencije, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.
+
3
+
(3) Agencija je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja javne agencije.
+
4
+
(4) Agencija je pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti neodvisna in samostojna. Agencija in člani njenih organov pri vodenju postopkov in odločanju o posamičnih zadevah skladno s pristojnostmi iz tega ali drugega predpisa niso vezani na usmeritve in navodila državnih ali drugih organov. Usmeritve za delo agencije lahko daje agenciji samo vlada ali Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor). Usmeritve so splošne in ne smejo posegati v vodenje postopkov oziroma odločanje o posamičnih zadevah.
+
5
+
(5) Agencija glede na razpoložljiva sredstva znotraj finančnega načrta tekočega leta sama določi število zaposlenih.
+
6
+
(6) Agencija ima poslovnik in druge splošne akte, ki določajo njeno podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje. II. DEL OMEJEVALNA RAVNANJA
1
−
(1) Za skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe uredb Evropske komisije ali Sveta Evropske unije, ki urejajo uporabo tretjega odstavka 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, tudi kadar ni izkazan vpliv na trgovanje med državami članicami Evropske unije.
1
+
(1) Za skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe uredb Evropske komisije ali Sveta Evropske unije, ki urejajo uporabo tretjega odstavka 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, tudi kadar ni izkazan vpliv na trgovanje med državami članicami Evropske unije.
2
−
(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) lahko z uredbo določi tudi druge skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona.
2
+
(2) Vlada lahko z uredbo določi tudi druge skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona.
3
−
(3) Urad lahko odpravi ugodnost skupinske izjeme, če ugotovi, da učinki posameznega sporazuma niso združljivi s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona ali tretjim odstavkom 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti.
3
+
(3) Agencija lahko odpravi ugodnost skupinske izjeme, če ugotovi, da učinki posameznega sporazuma niso združljivi s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona ali tretjim odstavkom 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
1
·
(1) Prepovedana je zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu.
1
·
(1) Prepovedana je zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu.
2
·
(2) Podjetje ali več podjetij ima prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov.
2
·
(2) Podjetje ali več podjetij ima prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov.
3
−
(3) Urad pri ugotavljanju prevladujočega položaja upošteva zlasti tržni delež, možnosti za financiranje, pravne ali dejanske vstopne ovire, dostop do dobaviteljev ali trga in obstoječo ali potencialno konkurenco.
3
+
(3) Agencija pri ugotavljanju prevladujočega položaja upošteva zlasti tržni delež, možnosti za financiranje, pravne ali dejanske vstopne ovire, dostop do dobaviteljev ali trga in obstoječo ali potencialno konkurenco.
4
·
(4) Zlorabo prevladujočega položaja pomenijo zlasti:
4
·
(4) Zlorabo prevladujočega položaja pomenijo zlasti:
5
·
- posredno ali neposredno določanje nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih nepoštenih poslovnih pogojev;
5
·
- posredno ali neposredno določanje nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih nepoštenih poslovnih pogojev;
6
·
- omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka v škodo potrošnikov;
6
·
- omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka v škodo potrošnikov;
7
·
- uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj;
7
·
- uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj;
8
·
- zahteva, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom teh pogodb.
8
·
- zahteva, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom teh pogodb.
9
·
(5) Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je njegov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 40 odstotkov.
9
·
(5) Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je njegov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 40 odstotkov.
10
·
(6) Šteje se, da ima dvoje ali več podjetij prevladujoč položaj, če je njihov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 60 odstotkov. III. DEL KONCENTRACIJE PODJETIJ
10
·
(6) Šteje se, da ima dvoje ali več podjetij prevladujoč položaj, če je njihov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 60 odstotkov. III. DEL KONCENTRACIJE PODJETIJ
1
·
(1) Za koncentracijo gre pri trajnejših spremembah kontrole nad podjetjem, in sicer:
1
·
(1) Za koncentracijo gre pri trajnejših spremembah kontrole nad podjetjem, in sicer:
2
·
- pri združitvi dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij ali
2
·
- pri združitvi dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij ali
3
·
- kadar ena ali več fizičnih oseb, ki že obvladuje najmanj eno podjetje, ali kadar eno ali več podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja, s pogodbo ali kako drugače pridobi neposredno ali posredno kontrolo nad celoto ali deli enega ali več podjetij ali
3
·
- kadar ena ali več fizičnih oseb, ki že obvladuje najmanj eno podjetje, ali kadar eno ali več podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja, s pogodbo ali kako drugače pridobi neposredno ali posredno kontrolo nad celoto ali deli enega ali več podjetij ali
4
·
- kadar dve ali več neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljšim trajanjem.
4
·
- kadar dve ali več neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljšim trajanjem.
5
·
(2) Kontrolo nad podjetjem ali njegovim delom v smislu prejšnjega odstavka pomenijo pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupaj in ob upoštevanju okoliščin ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva nad tem podjetjem ali delom podjetja, in sicer zlasti:
5
·
(2) Kontrolo nad podjetjem ali njegovim delom v smislu prejšnjega odstavka pomenijo pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupaj in ob upoštevanju okoliščin ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva nad tem podjetjem ali delom podjetja, in sicer zlasti:
6
·
- lastništvo ali pravice do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;
6
·
- lastništvo ali pravice do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;
7
·
- pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja.
7
·
- pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja.
8
·
(3) Kontrolo pridobijo osebe ali podjetja, ki:
8
·
(3) Kontrolo pridobijo osebe ali podjetja, ki:
9
·
- so nosilci pravic ali so upravičeni do njih na podlagi pogodb ali
9
·
- so nosilci pravic ali so upravičeni do njih na podlagi pogodb ali
10
·
- imajo dejansko možnost uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz pogodb, čeprav niso nosilci pravic ali upravičenci do njih na podlagi pogodb.
10
·
- imajo dejansko možnost uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz pogodb, čeprav niso nosilci pravic ali upravičenci do njih na podlagi pogodb.
11
−
(4) Šteje se, da ne gre za koncentracijo, kadar banke, zavarovalnice, hranilnice ali druge finančne družbe, katerih običajne dejavnosti vključujejo trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun ali za račun drugih, začasno pridobijo poslovne deleže v podjetju zaradi njihove nadaljnje prodaje, pod pogojem, da ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh poslovnih deležev, zato da bi vplivale na konkurenčno ravnanje tega podjetja, ali da uveljavljajo navedene glasovalne pravice samo zato, da bi pripravile prodajo teh poslovnih deležev in se taka prodaja opravi v enem letu od pridobitve poslovnih deležev. Rok enega leta lahko urad na zahtevo podjetja s sklepom podaljša, kadar podjetje izkaže, da prodaje ni bilo mogoče ustrezno izpeljati v predpisanem roku. Zoper sklep ni sodnega varstva.
11
+
(4) Šteje se, da ne gre za koncentracijo, kadar banke, zavarovalnice, hranilnice ali druge finančne družbe, katerih običajne dejavnosti vključujejo trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun ali za račun drugih, začasno pridobijo poslovne deleže v podjetju zaradi njihove nadaljnje prodaje, pod pogojem, da ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh poslovnih deležev, zato da bi vplivale na konkurenčno ravnanje tega podjetja, ali da uveljavljajo navedene glasovalne pravice samo zato, da bi pripravile prodajo teh poslovnih deležev in se taka prodaja opravi v enem letu od pridobitve poslovnih deležev. Rok enega leta lahko agencija na zahtevo podjetja s sklepom podaljša, kadar podjetje izkaže, da prodaje ni bilo mogoče ustrezno izpeljati v predpisanem roku. Zoper sklep ni sodnega varstva.
1
·
(1) Prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.
1
·
(1) Prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.
2
−
(2) Urad presoja koncentracije zlasti glede na tržni položaj v koncentraciji udeleženih podjetij, njihovo možnost za financiranje, strukturo trga, izbiro, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki, ter njihov dostop do virov ponudbe oziroma do samega trga, obstoj morebitnih pravnih ali dejanskih vstopnih ovir, gibanje ponudbe in povpraševanja na upoštevnih trgih, koristi vmesnih in končnih uporabnikov ter glede na tehnični in gospodarski razvoj pod pogojem, da je v korist potrošnikom in ne ovira konkurence.
2
+
(2) Agencija presoja koncentracije zlasti glede na tržni položaj v koncentraciji udeleženih podjetij, njihovo možnost za financiranje, strukturo trga, izbiro, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki, ter njihov dostop do virov ponudbe oziroma do samega trga, obstoj morebitnih pravnih ali dejanskih vstopnih ovir, gibanje ponudbe in povpraševanja na upoštevnih trgih, koristi vmesnih in končnih uporabnikov ter glede na tehnični in gospodarski razvoj pod pogojem, da je v korist potrošnikom in ne ovira konkurence.
3
−
(3) Če ima ustanovitev skupnega podjetja v smislu tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena za cilj ali učinek usklajevanje konkurenčnega ravnanja podjetij, ki ostanejo medsebojno neodvisna, se to usklajevanje presoja po merilih iz 6. člena tega zakona. Če urad ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, izda odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo prepove. IV. DEL URAD
3
+
(3) Če ima ustanovitev skupnega podjetja v smislu tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena za cilj ali učinek usklajevanje konkurenčnega ravnanja podjetij, ki ostanejo medsebojno neodvisna, se to usklajevanje presoja po merilih iz 6. člena tega zakona. Če agencija ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, izda odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo prepove. IV. DEL AGENCIJA
1
−
(1) Urad je organ, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona ter 81. in 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti. Urad spremlja in analizira razmere na trgu, če so pomembne za razvijanje učinkovite konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom ter daje Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) in vladi mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
1
+
(1) Agencija je pristojna za nadzor nad izvajanjem tega zakona ter 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Agencija spremlja in analizira razmere na trgu, če so pomembne za razvijanje učinkovite konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom ter daje državnemu zboru in vladi mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
2
−
(2) Urad odloča kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve določb tega zakona in določb 81. in 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, če ta zakon ne določa drugače.
2
+
(2) Agencija odloča kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve določb tega zakona in določb 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, če ta zakon ne določa drugače. Postopek o prekršku vodi pooblaščena uradna oseba agencije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Agencija podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo agencije za vodenje postopka o prekršku.
3
−
(3) Urad lahko vloži pred pristojnim sodiščem tožbo za ugotovitev ničnosti v primerih iz prvega odstavka 6. člena in tretjega odstavka 44. člena tega zakona.
3
+
(3) Ne glede na prvi in prejšnji odstavek tega člena agencija ni pristojna za nadzor nad izvajanjem 63.a in 63.b člena tega zakona.
+
4
+
(4) Agencija lahko vloži pred pristojnim sodiščem tožbo za ugotovitev ničnosti v primerih iz prvega odstavka 6. člena in tretjega odstavka 44. člena tega zakona.
+
1
+
Organa agencije sta svet agencije (v nadaljnjem besedilu: svet) in direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor).
+
2
+
1. Svet
+
1
+
(1) Svet sestavlja pet članov, od katerih je eden predsednik sveta.
+
2
+
(2) Direktor je po funkciji tudi predsednik sveta.
+
3
+
(3) Člane sveta imenuje državni zbor na predlog vlade.
+
4
+
(4) Vlada pri predlaganju kandidatov za člane sveta uporablja kriterij strokovnosti in usposobljenosti osebe na področju dela agencije.
+
5
+
(5) Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za člana sveta v 30 dneh po vložitvi predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina navzočih poslancev. Če predlagani kandidat za člana sveta ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem obvesti vlado, ki v 14 dneh sporoči predsedniku državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev člana sveta.
+
1
+
(1) Člani sveta se imenujejo za pet let in so lahko ponovno imenovani.
+
2
+
(2) Za člana sveta agencije je lahko imenovana oseba, ki:
+
3
+
- je državljan Republike Slovenije,
+
4
+
- ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,
+
5
+
- je ustrezno strokovno usposobljena za opravljanje nalog člana sveta,
+
6
+
- ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
+
7
+
- ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in
+
8
+
- ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na zaporno kazen več kot šest mesecev, pa izvršitev kazni ni bila pogojno odložena.
+
9
+
(3) Za člana sveta je lahko imenovan tudi javni uslužbenec, zaposlen v agenciji. 12.č člen (pristojnosti sveta)
+
10
+
(1) Svet:
+
11
+
- sprejema poslovnik, ki podrobneje določa poslovanje agencije in druge splošne akte agencije, kadar tako določa zakon,
+
12
+
- sprejema letno poročilo o delu agencije, letni program dela, finančni načrt, zaključni račun in druge akte, za katere določa zakon, da jih sprejme agencija,
+
13
+
- imenuje senat za odločanje v prekrškovnem postopku za vsako posamično zadevo,
+
14
+
- odloča o izločitvi direktorja, predsednika ali člana senata iz postopka o odločanju o posamičnih zadevah,
+
15
+
- odloča o izločitvi pooblaščene uradne osebe iz postopka vodenja posamične zadeve,
+
16
+
- izvaja postopke predčasne razrešitve članov sveta in direktorja,
+
17
+
- opravlja druge naloge iz pristojnosti agencije, če ni v zakonu določeno, da je za to pristojen drug organ agencije.
+
18
+
(2) Direktor, predsednik ali član senata ne sme sodelovati v postopku odločanja o njegovi izločitvi in predčasni razrešitvi.
+
19
+
(3) Za postopek odločanja o izločitvi se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
+
1
+
(1) Svet odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo ali na zahtevo vsaj dveh članov sveta.
+
2
+
(2) Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet sprejema odločitve po posvetovanju z glasovanjem na seji. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov sveta.
+
1
+
(1) Člani sveta ne morejo biti:
+
2
+
- funkcionarji v izvršilni veji oblasti,
+
3
+
- funkcionarji v zakonodajni veji oblasti,
+
4
+
- funkcionarji v sodni veji oblasti,
+
5
+
- funkcionarji v drugih državnih organih in lokalnih skupnostih,
+
6
+
- člani vodstev in organov političnih strank ali
+
7
+
- osebe, za katere obstaja možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih uresničuje agencija.
+
8
+
(2) Član sveta mora svoj položaj uskladiti s prejšnjim odstavkom v enem mesecu po imenovanju, v nasprotnem primeru s potekom tega roka preneha veljati sklep državnega zbora o imenovanju.
+
1
+
(1) Član sveta se predčasno razreši:
+
2
+
- če to sam zahteva,
+
3
+
- če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela,
+
4
+
- če krši obveznost varovanja zaupnih podatkov, določeno v tem ali drugem zakonu,
+
5
+
- če huje krši poslovnik agencije,
+
6
+
- če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za imenovanje,
+
7
+
- če nastopi položaj nezdružljivosti iz prejšnjega člena, ali
+
8
+
- če ne opravlja svojih nalog člana sveta, določenih v tem zakonu in poslovniku agencije, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno.
+
9
+
(2) Člane sveta predčasno razreši državni zbor na predlog vlade.
+
10
+
(3) Svet je pristojen za izvedbo postopka predčasne razrešitve člana sveta, ki je določen s poslovnikom agencije. Pri izvedbi postopka predčasne razrešitve ne sme sodelovati član sveta, katerega razrešitev se predlaga.
+
11
+
(4) Zoper odločitev o razrešitvi je dovoljen upravni spor.
+
1
+
(1) Člani sveta, senata in prekrškovnega senata so upravičeni do sejnin in povračil stroškov (v nadaljnjem besedilu: prejemki). Za prejemke se uporablja uredba, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih agencijah, ki se smiselno uporablja tudi za člane senata in prekrškovnega senata.
+
2
+
(2) Javni uslužbenci, zaposleni v agenciji, svoje delo v okviru sveta, senata in prekrškovnega senata opravljajo izven svojega rednega delovnega časa.
+
3
+
3. Direktor
+
1
+
(1) Direktorja imenuje državni zbor na predlog vlade. Minister, pristojen za varstvo konkurence, predlaga vladi kandidata, ki ga izbere po izvedenem javnem natečaju.
+
2
+
(2) Direktor je imenovan za pet let in je lahko ponovno imenovan največ enkrat po ponovno izvedenem javnem natečaju.
+
3
+
(3) Za direktorja je lahko imenovana samo oseba, ki:
+
4
+
- je državljan Republike Slovenije,
+
5
+
- ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje pravne ali ekonomske smeri, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne ali ekonomske smeri,
+
6
+
- ima najmanj 10 let delovnih izkušenj,
+
7
+
- je strokovnjak za varstvo konkurence in ima domače in/ali mednarodne izkušnje s tega področja (zlasti delovne izkušnje, objavljanje v strokovni literaturi in druge oblike strokovnega udejstvovanja na področju varstva konkurence),
+
8
+
- ima opravljen preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku,
+
9
+
- ima znanje vsaj enega tujega jezika,
+
10
+
- ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in
+
11
+
- ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na zaporno kazen več kot šest mesecev, pa izvršitev kazni ni bila pogojno odložena.
+
12
+
(4) Direktor mora pogoj iz pete alineje prejšnjega odstavka izpolniti najkasneje v roku treh mesecev od nastopa mandata. V kolikor direktor v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni pogoja iz pete alineje prejšnjega odstavka, mu preneha mandat in delovno razmerje po samem zakonu.
+
13
+
(5) Pogoji za imenovanje direktorja se podrobneje določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
+
14
+
(6) Prijavi na javni natečaj je treba predložiti program dela in razvoja agencije za naslednje mandatno obdobje.
+
15
+
(7) Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za direktorja v 30 dneh po vložitvi predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina navzočih poslancev. Če predlagani kandidat za direktorja ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem obvesti vlado, ki v 14 dneh sporoči predsedniku državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev direktorja.
+
1
+
(1) Direktor zastopa in predstavlja agencijo, vodi njeno poslovanje in organizira njeno delo.
+
2
+
(2) Direktor mora zagotoviti, da agencija:
+
3
+
- izvaja svoje pristojnosti in naloge, ki jih ima po tem ali drugem zakonu, ter
+
4
+
- posluje skladno s tem zakonom, ustanovitvenim aktom in poslovnikom.
+
5
+
(3) Direktor vodi agencijo, vodi postopke, daje pooblastila za vodenje postopkov v zadevah iz pristojnosti agencije skladno s tem zakonom ter izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije, razen če ni za izdajo pravnih aktov pristojen senat skladno s tem zakonom.
+
1
+
(1) Direktor opravlja svoj položaj na podlagi pogodbe o zaposlitvi z agencijo, ki jo z direktorjem sklene minister, pristojen za varstvo konkurence.
+
2
+
(2) Direktor ne more biti:
+
3
+
- funkcionar v izvršilni veji oblasti,
+
4
+
- funkcionar v zakonodajni veji oblasti,
+
5
+
- funkcionar v sodni veji oblasti,
+
6
+
- funkcionar v drugih državnih organih in lokalnih skupnostih,
+
7
+
- član vodstva ali organa politične stranke,
+
8
+
- oseba, za katero obstaja možnost konflikta med njenimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih uresničuje agencija.
+
9
+
(3) Direktor mora svoj položaj uskladiti s prejšnjim odstavkom v enem mesecu po imenovanju, v nasprotnem primeru s potekom tega roka preneha veljati sklep državnega zbora o imenovanju.
+
1
+
(1) Direktor se predčasno razreši:
+
2
+
- če to sam zahteva,
+
3
+
- če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela,
+
4
+
- če krši obveznost varovanja zaupnih podatkov, določeno v tem ali drugem zakonu,
+
5
+
- če huje krši poslovnik agencije,
+
6
+
- če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za imenovanje,
+
7
+
- če nastopi položaj nezdružljivosti iz prejšnjega člena,
+
8
+
- če ne opravlja svojih nalog direktorja, določenih v tem zakonu, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno, ali
+
9
+
- če ne opravlja svojih nalog člana sveta, določenih v tem zakonu in poslovniku agencije, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno.
+
10
+
(2) Direktorja predčasno razreši državni zbor na predlog vlade.
+
11
+
(3) Svet je pristojen za izvedbo postopka predčasne razrešitve direktorja, ki je določen s poslovnikom agencije. Pri izvedbi postopka njegove predčasne razrešitve direktor ne sme sodelovati.
+
12
+
(4) Zoper odločitev o razrešitvi je dovoljen upravni spor.
+
13
+
(5) Če je direktor predčasno razrešen, vlada do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, ne glede na določbe tega zakona, imenuje vršilca dolžnosti direktorja.
+
1
+
(1) Agencija sodeluje pri oblikovanju politike konkurence.
+
2
+
(2) Agencija sodeluje v dvostranskih odnosih in mednarodnih organizacijah s področja varstva konkurence. O sodelovanju na področju varstva konkurence znotraj Evropske unije direktor tekoče obvešča svet in ministrstvo, pristojno za varstvo konkurence.
+
1
+
Nadzor nad delom in poslovanjem agencije, ki ga opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo konkurence, skladno z določbami zakona, ki ureja javne agencije, ne pomeni pravice vpogleda v posamezne obravnavane zadeve.
+
2
+
4. Pristojnost odločanja agencije v posamičnih zadevah v upravnem postopku
+
1
+
(1) Organa postopka odločanja o posamičnih zadevah v upravnem postopku sta senat in predsednik senata.
+
2
+
(2) Predsednik in člani senata ter javni uslužbenci, zaposleni v agenciji, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o posamičnih zadevah, za katere je pristojna agencija po tem zakonu, ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo strankam ali drugim osebam pri opravljanju dejanj v teh postopkih, razen če je škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.
+
1
+
(1) Senat sestavljajo vsi člani sveta, od katerih je eden predsednik senata. Predsednik senata za odločanje v posamični zadevi se določi na način, določen v poslovniku agencije.
+
2
+
(2) Senat odloča o posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije v upravnem postopku, v katerih se po tem zakonu izdajo akti, s katerimi se postopek pred agencijo konča.
+
3
+
(3) Postopek do izdaje odločbe vodi javni uslužbenec, zaposlen v agenciji, ki izpolnjuje pogoje za vodenje postopka in ga za to pooblasti direktor. Javni uslužbenec, ki je vodil postopek, predloži senatu pisno poročilo in predlog odločbe.
+
1
+
(1) Senat sprejema odločitve po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna. Sejo senata skliče predsednik senata na lastno pobudo ali na zahtevo direktorja. Zahteva mora biti obrazložena.
+
2
+
(2) Senat veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov senata.
+
3
+
(3) Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje ter glasuje zadnji.
+
4
+
(4) Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih, ki jih postavi predsednik senata.
+
5
+
(5) Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov senata. Če je izid glasovanja neodločen, odloči glas predsednika senata.
+
1
+
(1) O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik.
+
2
+
(2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeti akt.
+
3
+
(3) Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju, če niso vpisana v zapisniku.
+
4
+
(4) Zapisnik podpišejo vsi člani senata in zapisnikar.
+
5
+
(5) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben ovitek. Vpogled v zapisnik je dovoljen samo pristojnim sodiščem, ki odločajo v postopku sodnega varstva zoper akte agencije. V tem primeru pristojno sodišče zapisnik ponovno zapre v poseben ovitek in na ovitku označi, da je zapisnik pregledalo.
+
6
+
5. Pristojnost odločanja agencije v prekrškovnem postopku
+
1
+
(1) V prekrškovnem postopku odloča o posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije, v katerih se izdajajo akti, s katerimi se postopek pred agencijo konča, senat treh članov (v nadaljnjem besedilu: prekrškovni senat). Na zahtevo direktorja svet imenuje za vsako posamično zadevo prekrškovni senat izmed članov sveta in javnih uslužbencev, zaposlenih v agenciji, na način, določen s poslovnikom agencije. Člani prekrškovnega senata morajo izpolnjevati pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Eden izmed članov prekrškovnega senata je predsednik prekrškovnega senata, ki se določi na način, določen s poslovnikom agencije.
+
2
+
(2) Sejo prekrškovnega senata skliče predsednik prekrškovnega senata. Prekrškovni senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna. Predsednik prekrškovnega senata vodi posvetovanje in glasovanje ter glasuje zadnji.
+
3
+
(3) Postopek do izdaje odločbe vodi javni uslužbenec, zaposlen v agenciji, ki ima pooblastilo direktorja za vodenje postopka ter izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Javni uslužbenec, ki je vodil postopek, predloži senatu za odločanje pisno poročilo in predlog odločbe.
+
4
+
(4) Člani prekrškovnega senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih, ki jih postavi predsednik prekrškovnega senata.
+
5
+
(5) Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov prekrškovnega senata.
+
6
+
(6) Za odločanje v prekrškovnem postopku se uporabljajo določbe drugega odstavka 12.n člena in določbe 12.r člena tega zakona.
1
−
(1) Urad je pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti neodvisen in samostojen.
1
+
Prihodki za delo agencije so:
2
−
(2) Urad vodi in za njegovo dejavnost odgovarja njegov direktor ali direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor).
2
+
- sredstva državnega proračuna, ki jih določi državni zbor na predlog agencije,
3
−
(3) Za odločanje v upravnem postopku in postopku o prekršku se vsakokrat oblikuje senat za odločanje.
3
+
- nadomestila stroškov. a13.a člen (tarifa agencije)
4
−
(4) Senat za odločanje sestavljajo direktor urada kot predsednik in dve osebi, zaposleni na uradu, ki ju določi direktor urada.
4
+
(1) Agencija izda tarifo, v kateri določi višino plačil za storitve, ki jih opravlja agencija, zlasti nadomestila stroškov, ki nastanejo agenciji med postopki ali zaradi postopkov, in nadomestila za opravljanje drugih nalog, ki jih po tem ali drugem zakonu izvaja agencija.
5
−
(5) Senat za odločanje se posvetuje in glasuje na seji, ki ni javna. Odločitve sprejema z večino.
5
+
(2) Tarifa agencije oziroma njene spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Agencija mora pred objavo pridobiti soglasje vlade. b13.a člen (črtan)
6
−
(6) Senat za odločanje izdaja akte, s katerimi se postopek pred uradom konča.
−
7
−
(7) Druge akte, za katere je pristojen urad po tem zakonu, izdaja direktor urada.
−
1
−
b13.a člen se črta.
1
+
(1) Javni uslužbenci agencije, osebe, ki so imenovane v organe agencije in osebe, ki sodelujejo z agencijo pri izvajanju nalog na podlagi tega zakona in pri tem pridejo v stik z zaupnimi podatki, morajo te podatke varovati kot zaupne, v skladu s predpisi, ki določajo varstvo teh podatkov. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov velja tudi po prenehanju delovnega ali drugega razmerja, na podlagi katerega oseba sodeluje z agencijo pri izvajanju nalog na podlagi tega zakona.
+
2
+
(2) Osebe, navedene v prvem odstavku tega člena, lahko, skladno z opredelitvijo pojma obdelava osebnih podatkov v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, obdelujejo osebne podatke in zbirke osebnih podatkov, ki so potrebni za izvajanje nalog po tem zakonu.
+
3
+
(3) Podatki, pridobljeni v skladu s tem zakonom, se smejo obdelovati le za namene, določene s tem zakonom.
+
1
+
(1) Agencija lahko upravnim organom, drugim državnim organom in nosilcem javnih pooblastil na podlagi obrazloženega pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaščene osebe, iz katerega mora biti jasno razviden namen zahtevka, razkrije podatke, s katerimi razpolaga, za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti.
+
2
+
(2) Agencija razkrije podatke tudi:
+
3
+
1. Evropski komisiji in organom držav članic EU, pristojnim za varstvo konkurence, v skladu s postopkom iz Uredbe 1/2003/ES;
+
4
+
2. pooblaščenim organom tujih držav, če je tako določeno v mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
+
5
+
(3) Agencija razkrije pristojnim organom podatke, potrebne za izvršbo po tem zakonu.
+
6
+
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, agencija prosilcu za dostop do informacij javnega značaja zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira, in do podatkov, ki so poslovna skrivnost podjetij.
1
−
Za izvajanje nalog po tem zakonu morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, uradu na njegovo zahtevo brezplačno posredovati zahtevane podatke in dokumente, vključno s poslovnimi skrivnostmi in drugimi zaupnimi podatki, ne glede na določbe o varstvu teh podatkov (v nadaljnjem besedilu: podatki). V. DEL POSTOPEK ODLOČANJA URADA
1
+
Za izvajanje nalog po tem zakonu morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, agenciji na njeno zahtevo brezplačno posredovati zahtevane podatke. V. DEL POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE
2
−
1. poglavje Splošne določbe o postopku pred uradom
2
+
1. poglavje Splošne določbe o postopku pred agencijo
1
−
(1) Urad odloča o zadevah, za katere je pristojen po tem zakonu, po postopku, določenem s tem zakonom.
1
+
(1) Agencija odloča o zadevah, za katere je pristojna po tem zakonu, po postopku, določenem s tem zakonom.
2
−
(2) Če ni v tem zakonu določeno drugače, se za postopek odločanja urada uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
2
+
(2) Če ni v tem zakonu določeno drugače, se za postopek odločanja agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
3
−
(3) Zoper akte urada ni pritožbe.
3
+
(3) Zoper akte agencije ni pritožbe.
1
−
(1) V postopku pred uradom imata položaj stranke v postopku podjetje, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelj koncentracije.
1
+
(1) V postopku pred agencijo imata položaj stranke v postopku podjetje, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelj koncentracije.
2
·
(2) Vlagatelj ali vlagateljica pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.
2
·
(2) Vlagatelj ali vlagateljica pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.
3
−
(3) Oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, mora podati zahtevo za udeležbo v postopku v 30 dneh od dneva objave sklepa o uvedbi postopka na spletni strani urada.
3
+
(3) Oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, mora podati zahtevo za udeležbo v postopku v 30 dneh od dneva objave sklepa o uvedbi postopka na spletni strani agencije.
4
·
(4) Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati navedbe in dokaze, ki izkazujejo pravni interes za udeležbo v postopku.
4
·
(4) Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati navedbe in dokaze, ki izkazujejo pravni interes za udeležbo v postopku.
5
−
(5) O zahtevi za udeležbo v postopku odloči urad s sklepom. Če oseba ne izkaže pravnega interesa, urad izda sklep, s katerim se ji lastnost stranskega udeleženca ne prizna.
5
+
(5) O zahtevi za udeležbo v postopku odloči agencija s sklepom. Če oseba ne izkaže pravnega interesa, agencija izda sklep, s katerim se ji lastnost stranskega udeleženca ne prizna.
1
−
(1) Urad mora na zahtevo osebe, ki je vir prijave ali vir drugih informacij, ki jih urad uporablja pri izvajanju svojih pristojnosti, varovati tajnost njene identitete, če ta izkaže za verjetno, da bi ji razkritje povzročilo občutno škodo.
1
+
(1) Agencija mora na zahtevo osebe, ki je vir prijave ali vir drugih informacij, ki jih agencija uporablja pri izvajanju svojih pristojnosti, varovati tajnost njene identitete, če ta izkaže za verjetno, da bi ji razkritje povzročilo občutno škodo.
2
−
(2) Oseba, ki zahteva varstvo svoje identitete, mora uradu ob predložitvi dokumentov predložiti tudi različico dokumentov, ki ne vsebuje podatkov, ki bi pomenili razkritje vira.
2
+
(2) Oseba, ki zahteva varstvo svoje identitete, mora agenciji ob predložitvi dokumentov predložiti tudi različico dokumentov, ki ne vsebuje podatkov, ki bi pomenili razkritje vira.
1
·
(1) Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve ter jih na svoje stroške prepisati in preslikati. Pregledovanje, prepisovanje in preslikavanje dokumentov nadzoruje uradna oseba ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Pregled in prepis dokumentov se lahko zahteva tudi ustno.
1
·
(1) Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve ter jih na svoje stroške prepisati in preslikati. Pregledovanje, prepisovanje in preslikavanje dokumentov nadzoruje uradna oseba ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Pregled in prepis dokumentov se lahko zahteva tudi ustno.
2
·
(2) Če se v postopku uporabljajo podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki, se ti podatki štejejo za dokument v tej zadevi.
2
·
(2) Če se v postopku uporabljajo podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki, se ti podatki štejejo za dokument v tej zadevi.
3
−
(3) V postopku omejevalnih ravnanj imajo stranke pravico do pregleda dokumentov zadeve po izdaji sklepa o uvedbi postopka, razen če direktor urada presodi, da je to v nasprotju z interesi postopka. Direktor urada v tem primeru izda sklep, s katerim odloži pravico do pregleda dokumentov, vendar ne dlje kot do vročitve povzetka relevantnih dejstev. Zoper sklep ni sodnega varstva.
3
+
(3) V postopku omejevalnih ravnanj imajo stranke pravico do pregleda dokumentov zadeve po izdaji sklepa o uvedbi postopka, razen če direktor agencije presodi, da je to v nasprotju z interesi postopka. Direktor agencije v tem primeru izda sklep, s katerim odloži pravico do pregleda dokumentov, vendar ne dlje kot do vročitve povzetka relevantnih dejstev. Zoper sklep ni sodnega varstva.
4
·
(4) Pravico do pregleda dokumentov zadeve ima tudi izvedenec ali izvedenka v obsegu, ki je potreben, da poda svoj izvid in mnenje.
4
·
(4) Pravico do pregleda dokumentov zadeve ima tudi izvedenec ali izvedenka v obsegu, ki je potreben, da poda svoj izvid in mnenje.
5
·
(5) Stranke ne morejo pregledovati in ne preslikavati:
5
·
(5) Stranke ne morejo pregledovati in ne preslikavati:
6
−
- internih dokumentov urada v zadevi, vključno s korespondenco med uradom in Evropsko komisijo ali organi, pristojnimi za varstvo konkurence drugih držav članic Evropske unije;
6
+
- internih dokumentov agencije v zadevi, vključno s korespondenco med agencijo in Evropsko komisijo ali organi, pristojnimi za varstvo konkurence drugih držav članic Evropske unije;
7
−
- podatkov, ki so poslovna skrivnost podjetij,
7
+
- zaupnih podatkov,
8
·
- podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira,
8
·
- podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira,
9
·
- zapisnika o posvetovanju in glasovanju in
9
·
- zapisnika o posvetovanju in glasovanju in
10
·
- osnutkov odločb.
10
·
- osnutkov odločb.
11
−
(6) Dokazno breme o obstoju poslovne skrivnosti iz druge alineje prejšnjega odstavka nosi podjetje, ki to zatrjuje. Na zahtevo urada mu mora podjetje predložiti različico dokumenta, ki ne vsebuje podatkov iz druge alineje prejšnjega odstavka.
11
+
(6) Dokazno breme o obstoju poslovne skrivnosti iz druge alineje prejšnjega odstavka nosi podjetje, ki to zatrjuje. Na zahtevo agencije mu mora podjetje predložiti različico dokumenta, ki ne vsebuje podatkov iz druge alineje prejšnjega odstavka.
12
−
(7) Urad lahko podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost, če presodi, da njihovo razkritje zaradi zagotovitve pravice do obrambe objektivno prevlada nad interesom varovanja teh podatkov kot poslovne skrivnosti. Pri tem lahko urad odloži pregled podatkov, ki so poslovna skrivnost, vendar ne dlje kot do vročitve povzetka relevantnih dejstev.
12
+
(7) Agencija lahko podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost, če presodi, da njihovo razkritje zaradi zagotovitve pravice do obrambe objektivno prevlada nad interesom varovanja teh podatkov kot poslovne skrivnosti. Pri tem lahko agencija odloži pregled podatkov, ki so poslovna skrivnost, vendar ne dlje kot do vročitve povzetka relevantnih dejstev.
1
−
Zaradi zagotovitve pravice do obrambe se odločba urada ne sme opirati na dejstva in dokaze, glede katerih podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.
1
+
Zaradi zagotovitve pravice do obrambe se odločba agencije ne sme opirati na dejstva in dokaze, glede katerih podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.
1
−
(1) Če osebi, ki je vpisana ali se vpisuje v sodni register, ni mogoča vročitev na naslovu, navedenem v registru, se vročitev opravi z javnim naznanilom na oglasni deski urada in na enotnem državnem portalu e-uprava, na njegovem naslovu pa se pusti obvestilo o načinu vročitve.
1
+
(1) Če osebi, ki je vpisana ali se vpisuje v sodni register, ni mogoča vročitev na naslovu, navedenem v registru, se vročitev opravi z javnim naznanilom na oglasni deski agencije in na enotnem državnem portalu e-uprava, na njegovem naslovu pa se pusti obvestilo o načinu vročitve.
2
·
(2) Vročitev velja za opravljeno po poteku petnajst dni od dneva, ko je bilo naznanilo objavljeno na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava.
2
·
(2) Vročitev velja za opravljeno po poteku petnajst dni od dneva, ko je bilo naznanilo objavljeno na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava.
3
·
(3) Na posledice iz prejšnjega odstavka mora biti naslovnik opozorjen v obvestilu o vročitvi.
3
·
(3) Na posledice iz prejšnjega odstavka mora biti naslovnik opozorjen v obvestilu o vročitvi.
1
−
V postopku urad odloči brez ustne obravnave, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali ugotovitve odločilnih dejstev opraviti ustno obravnavo.
1
+
V postopku agencija odloči brez ustne obravnave, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali ugotovitve odločilnih dejstev opraviti ustno obravnavo.
1
·
(1) Odločba mora biti obrazložena. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, ki se lahko izpodbijajo v postopku sodnega varstva zoper odločbo v skladu s tretjim odstavkom 55. člena tega zakona.
1
·
(1) Odločba mora biti obrazložena. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, ki se lahko izpodbijajo v postopku sodnega varstva zoper odločbo v skladu s tretjim odstavkom 55. člena tega zakona.
2
·
(2) Sklep, izdan po tem zakonu, mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če zoper sklep ni izključen postopek sodnega varstva.
2
·
(2) Sklep, izdan po tem zakonu, mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če zoper sklep ni izključen postopek sodnega varstva.
3
−
(3) Če so v odločbi ali sklepu, s katerim se postopek konča, navedeni podatki o stranki, ki so poslovna skrivnost, se drugim strankam vroči odločba ali sklep, v kateri se ti podatki iz obrazložitve izbrišejo.
3
+
(3) Če so v odločbi ali sklepu, s katerim se postopek konča, navedeni zaupni podatki o stranki, se drugim strankam vroči odločba ali sklep, v kateri se ti podatki iz obrazložitve izbrišejo.
4
−
(4) Izrek odločbe ali sklepa, s katerim se postopek konča, se objavi na spletni strani urada.
4
+
(4) Na zahtevo agencije mora stranka v roku, ki ga določi agencija, predložiti različico odločbe ali sklepa, s katerim se postopek konča, na kateri označi zaupne podatke.
+
5
+
(5) Izrek odločbe ali sklepa, s katerim se postopek konča, se objavi na spletni strani agencije.
+
6
+
(6) Na spletni strani agencije se objavijo pravnomočne odločbe, ki jih agencija izda v upravnem postopku in postopku o prekršku, ter pravnomočni sklepi, s katerimi se postopek konča, brez zaupnih podatkov.
5
·
2. poglavje Postopek pri omejevalnih ravnanjih
7
·
2. poglavje Postopek pri omejevalnih ravnanjih
6
·
1. podpoglavje Splošne določbe
8
·
1. podpoglavje Splošne določbe
1
−
Urad lahko izda sklep o uvedbi postopka po uradni dolžnosti, kadar izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti.
1
+
Agencija lahko izda sklep o uvedbi postopka po uradni dolžnosti, kadar izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
1
·
(1) Sklep o uvedbi postopka vsebuje:
1
·
(1) Sklep o uvedbi postopka vsebuje:
2
·
- opis dejanja, ki je razlog za uvedbo postopka,
2
·
- opis dejanja, ki je razlog za uvedbo postopka,
3
·
- navedbo določb zakona, za katere je izkazana verjetnost kršitve, in
3
·
- navedbo določb zakona, za katere je izkazana verjetnost kršitve, in
4
·
- obrazložitev razlogov za uvedbo postopka.
4
·
- obrazložitev razlogov za uvedbo postopka.
5
·
(2) Zoper sklep ni sodnega varstva.
5
·
(2) Zoper sklep ni sodnega varstva.
6
−
(3) Izvleček sklepa o uvedbi postopka se objavi na spletni strani urada.
6
+
(3) Izvleček sklepa o uvedbi postopka se objavi na spletni strani agencije.
7
·
(4) Izvleček sklepa vsebuje:
7
·
(4) Izvleček sklepa vsebuje:
8
·
- navedbo strank, na katere se sklep nanaša;
8
·
- navedbo strank, na katere se sklep nanaša;
9
·
- kratko navedbo razlogov za uvedbo postopka in določb tega zakona, ki so podlaga za uvedbo postopka, in
9
·
- kratko navedbo razlogov za uvedbo postopka in določb tega zakona, ki so podlaga za uvedbo postopka, in
10
−
- poziv osebam, da uradu pošljejo podatke, ki bi bili lahko pomembni za odločitev.
10
+
- poziv osebam, da agenciji pošljejo podatke, ki bi bili lahko pomembni za odločitev.
11
−
(5) Če se do izdaje povzetka relevantnih dejstev pokaže, da je treba postopek razširiti tudi na kakšno drugo kršitev ali zoper kakšno drugo podjetje, izda urad sklep, s katerim razširi sklep o uvedbi postopka. Glede sklepa o razširitvi sklepa o uvedbi postopka se smiselno uporabljajo prejšnji odstavki.
11
+
(5) Če se pokaže, da je treba postopek razširiti tudi na kakšno drugo kršitev ali zoper kakšno drugo podjetje, izda agencija sklep, s katerim razširi sklep o uvedbi postopka. Glede sklepa o razširitvi sklepa o uvedbi postopka se smiselno uporabljajo prejšnji odstavki.
1
−
(1) V primeru postopka zaradi kršitve določb 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti vodi urad tudi postopek zaradi kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona (enotni postopek).
1
+
(1) V primeru postopka zaradi kršitve določb 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije vodi agencija tudi postopek zaradi kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona (enotni postopek).
2
−
(2) Če se med postopkom izkaže, da ni podlage za vodenje postopka po 81. ali 82. členu Pogodbe o Evropski skupnosti, ker ni izkazan vpliv na trgovanje med državami članicami Evropske unije, urad izda sklep, s katerim postopek v tem delu ustavi. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni sodnega varstva.
2
+
(2) Če se med postopkom izkaže, da ni podlage za vodenje postopka po 101. ali 102. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, ker ni izkazan vpliv na trgovanje med državami članicami Evropske unije, agencija izda sklep, s katerim postopek v tem delu ustavi. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni sodnega varstva.
3
·
2. podpoglavje Raziskave sektorja ali določenih vrst sporazumov
3
·
2. podpoglavje Raziskave sektorja ali določenih vrst sporazumov
1
−
(1) Kadar togost cen ali druge okoliščine kažejo na verjetnost omejevanja ali izkrivljanja konkurence na ozemlju Republike Slovenije, lahko urad opravi raziskavo posameznega sektorja ali določenih vrst sporazumov v več sektorjih (v nadaljnjem besedilu: raziskava).
1
+
(1) Kadar togost cen ali druge okoliščine kažejo na verjetnost omejevanja ali izkrivljanja konkurence na ozemlju Republike Slovenije, lahko agencija opravi raziskavo posameznega sektorja ali določenih vrst sporazumov v več sektorjih (v nadaljnjem besedilu: raziskava).
2
·
(2) Za pridobivanje podatkov zaradi opravljanja raziskav se smiselno uporabljajo 27. do 34. člen tega zakona.
2
·
(2) Za pridobivanje podatkov zaradi opravljanja raziskav se smiselno uporabljajo 27. do 34. člen tega zakona.
3
−
(3) Urad lahko objavi poročilo o izsledkih raziskave brez podatkov, ki so poslovna skrivnost, in drugih zaupnih podatkov ter povabi zainteresirane tretje osebe, naj podajo svoje pripombe.
3
+
(3) Agencija lahko objavi poročilo o izsledkih raziskave brez zaupnih podatkov ter povabi zainteresirane tretje osebe, naj podajo svoje pripombe.
4
−
(4) Urad lahko uporabi podatke, ki jih je pridobil pri opravljanju raziskav, v postopkih po določbah tega zakona.
4
+
(4) Agencija lahko uporabi podatke, ki jih je pridobila pri opravljanju raziskav, v postopkih po določbah tega zakona.
5
·
3. podpoglavje Preiskovalni postopek
5
·
3. podpoglavje Preiskovalni postopek
1
−
(1) Pri nadzoru nad izvajanjem določb tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti lahko urad, tudi preden izda sklep o uvedbi postopka, naslovi na vsako podjetje, družbenike in družbenice, člane organov vodenja ali nadzora ter na osebe, zaposlene pri podjetju, zahtevo za posredovanje podatkov.
1
+
(1) Pri nadzoru nad izvajanjem določb tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko agencija, tudi preden izda sklep o uvedbi postopka, naslovi na vsako podjetje, družbenike in družbenice, člane organov vodenja ali nadzora ter na osebe, zaposlene pri podjetju, zahtevo za posredovanje podatkov.
2
−
(2) Urad lahko zahteva podatke od podjetja tudi s posebnim sklepom, ki vključuje: pravno podlago, namen zahteve, opredelitev zahtevanih podatkov, določitev primernega roka za njihovo posredovanje in opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi posredovanja nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov ali zaradi neposredovanja podatkov v določenem roku. Zoper sklep ni sodnega varstva.
2
+
(2) Agencija lahko zahteva podatke od podjetja tudi s posebnim sklepom, ki vključuje: pravno podlago, namen zahteve, opredelitev zahtevanih podatkov, določitev primernega roka za njihovo posredovanje in opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi posredovanja nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov ali zaradi neposredovanja podatkov v določenem roku. Zoper sklep ni sodnega varstva.
3
−
(3) Podjetje mora posredovati vse dokumente, ni pa dolžno priznati kršitve določb tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti.
3
+
(3) Podjetje mora posredovati vse dokumente, ni pa dolžno priznati kršitve določb tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
4
−
(4) Če podjetje, na katero je urad naslovil zahtevo za posredovanje podatkov s sklepom, posreduje uradu nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali če jih ne posreduje v določenem roku, lahko urad izda sklep, s katerim mu naloži denarno kazen do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
4
+
(4) Če podjetje, na katero je agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov s sklepom, posreduje agenciji nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali če jih ne posreduje v določenem roku, lahko agencija izda sklep, s katerim mu naloži denarno kazen do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
5
−
(5) Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka izda urad sklep, s katerim podjetju določi nov rok za posredovanje podatkov. Zoper podjetje, ki še naprej zavrača sodelovanje, urad ravna še naprej tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže enega odstotka letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu.
5
+
(5) Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka izda agencija sklep, s katerim podjetju določi nov rok za posredovanje podatkov. Zoper sklep ni sodnega varstva. Zoper podjetje, ki še naprej zavrača sodelovanje, agencija ravna še naprej tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže enega odstotka letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu.
6
·
(6) Sklepi po četrtem in petem odstavku tega člena so izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
6
·
(6) Sklepi po četrtem in petem odstavku tega člena so izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
7
·
(7) Rok za izdajo odločbe ne teče v obdobju, ko je stranka v zamudi z odgovorom na zahtevo za posredovanje podatkov.
7
·
(7) Rok za izdajo odločbe ne teče v obdobju, ko je stranka v zamudi z odgovorom na zahtevo za posredovanje podatkov.
1
−
(1) Sklep o preiskavi v podjetju, proti kateremu se vodi postopek, izda urad. Sklep vsebuje:
1
+
(1) Agencija opravlja preiskavo v podjetju, proti kateremu se vodi postopek, na podlagi:
2
−
- predmet in namen preiskave;
2
+
- privolitve podjetja in kadar je potrebno tudi osebe, katere podatki se pregledujejo, ali
3
−
- datum začetka preiskave;
3
+
- obrazložene pisne odredbe pristojnega sodišča ob navzočnosti dveh polnoletnih prič.
4
−
- pooblaščeno osebo, ki bo vodila preiskavo;
4
+
(2) Odredbo za preiskavo agencija vroči osebno podjetju, zoper katero naj se izvede preiskava, na začetku opravljanja preiskave. Sklep o uvedbi postopka se lahko vroči hkrati z odredbo za preiskavo.
5
−
- obseg pooblastil iz 29. člena tega zakona in
5
+
(3) Sodišče izda odredbo za preiskavo na predlog agencije, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je stranka kršila ali krši določbe 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, in je verjetno, da se bodo s preiskavo odkrili dokazi, ki so pomembni za postopek. V primeru preiskave elektronskih naprav in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, kot so telefon, telefaks, računalnik, optični mediji, spominske kartice, drugi nosilci elektronskih podatkov, in tudi podatki na elektronskih napravah, ki jih podjetje hrani pri ponudniku storitev informacijske tehnologije, kakor so zlasti storitev najema strežnika in storitve v oblaku (v nadaljnjem besedilu: elektronska naprava), mora agencija izkazati tudi verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, ki so pomembni za postopek.
6
−
- opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi zavračanja sodelovanja ali oviranja preiskave.
6
+
(4) Odredbo za preiskavo izda sodnik pri Okrožnem sodišču v Ljubljani najpozneje v 48 urah od prejema popolnega predloga agencije. Predlog agencije mora vsebovati:
7
−
(2) Sklep o preiskavi se vroči osebno podjetju, zoper katero naj se izvede preiskava na začetku opravljanja preiskave.
7
+
- opredelitev prostorov, dokumentacije, elektronskih naprav, ki jih je treba pregledati,
8
−
(3) Pooblaščena oseba lahko vroči sklep o uvedbi postopka hkrati z vročitvijo sklepa o preiskavi, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena preiskave.
8
+
- utemeljitev razlogov za preiskavo,
9
−
(4) Zoper sklep o preiskavi ni sodnega varstva.
9
+
- dokaze oziroma vsebine podatkov, ki se iščejo,
+
10
+
- navedbo okoliščin za uporabo preiskovalnega dejanja in način njegove izvršitve,
+
11
+
- rok za izvedbo preiskave.
+
12
+
(5) Zadeve v postopku izdaje odredbe o preiskavi po tem členu so nujne in sodišče o njih odloča prednostno.
1
−
(1) Preiskavo opravljajo osebe, zaposlene na uradu, pri čemer lahko posamezna strokovna dela, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki in posameznice (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).
1
+
(1) Preiskavo opravljajo osebe, zaposlene na agenciji, pri čemer lahko posamezna strokovna dela, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki in posameznice (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).
2
·
(2) Pooblaščene osebe lahko:
2
·
(2) Pooblaščene osebe lahko:
3
−
- vstopijo in pregledajo prostore, zemljišča in prevozna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prostori) na sedežu podjetij in na drugem kraju, na katerem podjetje samo ali drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja dejavnost in posle, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti;
3
+
- vstopijo in pregledajo prostore, zemljišča in prevozna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prostori) na sedežu podjetij in na drugem kraju, na katerem podjetje samo ali drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja dejavnost in posle, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
4
−
- pregledujejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo ne glede na nosilec, na katerem je zapisana oziroma shranjena;
4
+
- pregledujejo poslovne knjige, pogodbe, listine, poslovno korespondenco, poslovne evidence in druge podatke, ki so v zvezi s poslovanjem podjetja, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu: poslovne knjige in druga dokumentacija);
5
−
- odvzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije v kakršni koli obliki z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali urada. Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali urada, lahko odnesejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas, potreben, da se naredijo kopije. O tem naredijo uradni zaznamek;
5
+
- odvzamejo ali pridobijo kopije, forenzične kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije v kakršni koli obliki z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali agencije. Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev in računalniške opreme podjetja ali agencije, lahko odnesejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas, potreben, da se naredijo kopije. O tem naredijo uradni zaznamek;
6
·
- zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja preiskave in v obsegu, potrebnem za njeno izvedbo;
6
·
- zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja preiskave in v obsegu, potrebnem za njeno izvedbo;
7
·
- zasežejo predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni;
7
·
- zasežejo predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni;
8
·
- zahtevajo od katerega koli predstavnika ali predstavnice (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ali osebe zaposlene v podjetju ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen preiskave, ter o tem sestavijo zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti posredovano;
8
·
- zahtevajo od katerega koli predstavnika ali predstavnice (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ali osebe zaposlene v podjetju ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen preiskave, ter o tem sestavijo zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti posredovano;
+
9
+
- pregledajo listine, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb;
9
·
- opravijo druga dejanja, ki so v skladu z namenom preiskave.
10
·
- opravijo druga dejanja, ki so v skladu z namenom preiskave.
10
−
(3) Če se zasežejo predmeti iz pete alineje prejšnjega odstavka, mora urad v poročilu o preiskavi navesti, kje so bili predmeti najdeni, jih opisati in izdati potrdilo o njihovem zasegu.
11
+
(3) Če se zasežejo predmeti iz pete alineje prejšnjega odstavka, mora agencija v poročilu o preiskavi navesti, kje so bili predmeti najdeni, jih opisati in izdati potrdilo o njihovem zasegu. Za zavarovanje podatkov na zaseženih elektronskih napravah in za ravnanje s forenzičnimi kopijami iz tretje alineje prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku glede zavarovanja podatkov v elektronski obliki.
11
·
(4) Podjetje mora pooblaščenim osebam omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Pooblaščene osebe lahko opravljajo preiskavo tudi proti njegovi volji.
12
·
(4) Podjetje mora pooblaščenim osebam omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Pooblaščene osebe lahko opravljajo preiskavo tudi proti njegovi volji.
12
−
(5) Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Pooblaščene osebe morajo opravljati preiskavo tako, da čim manj ovirajo poslovanje podjetja.
13
+
(5) Oseba, ki je uporabnik elektronske naprave, ki se pregleduje, mora pooblaščeni osebi omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirne ključe oziroma gesla in dati pojasnila o uporabi naprave. Pregled elektronskih naprav mora biti opravljen tako, da se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso zavezanci za nadzor, in varuje tajnost oziroma zaupnost podatkov ter da se ne povzroča nesorazmerna škoda, tudi s sprotnim izločanjem nepotrebnih podatkov. Če elektronsko napravo uporablja oseba, ki upravičeno pričakuje zasebnost glede njene vsebine, ima pravico biti navzoča ob pregledu vsebine elektronske naprave, o čemer jo pouči pooblaščena oseba.
13
−
(6) Kadar se v kazenskem ali drugem sodnem postopku ob izvedbi hišne preiskave ali kako drugače pridobijo poslovne knjige ali druga dokumentacija, ki bi bila lahko pomembna za odločitev urada po tem zakonu, lahko urad od sodišča zahteva izročitev kopij dokumentacije, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi kazenskega postopka.
14
+
(6) Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Pooblaščene osebe morajo opravljati preiskavo tako, da čim manj ovirajo poslovanje podjetja.
14
−
(7) Pooblaščene osebe morajo varovati poslovno skrivnost in druge zaupne podatke, s katerimi se seznanijo pri opravljanju preiskave.
15
+
(7) Kadar se v kazenskem ali drugem postopku ob izvedbi hišne preiskave ali kako drugače pridobijo poslovne knjige ali druga dokumentacija, ki bi bila lahko pomembna za odločitev agencije po tem zakonu, lahko agencija od sodišča ali drugega organa zahteva izročitev kopij dokumentacije, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi kazenskega ali drugega postopka.
1
−
(1) Osebe, zaposlene na uradu, izkazujejo pooblastilo za opravljanje preiskave s službeno izkaznico, specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki pa s pisnim pooblastilom direktorja urada, ki vsebuje obseg pooblastil.
1
+
(1) Osebe, zaposlene na agenciji, izkazujejo pooblastilo za opravljanje preiskave s službeno izkaznico, specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki pa s pisnim pooblastilom direktorja agencije, ki vsebuje obseg pooblastil.
2
·
(2) Službeno izkaznico izda minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za gospodarstvo.
2
·
(2) Službeno izkaznico izda minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za gospodarstvo.
3
·
(3) Obliko službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
3
·
(3) Obliko službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
1
·
(1) Če podjetje ne dovoli vstopa v prostore ali ga ovira ali ne dovoli dostopa do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ali ga ovira ali kako drugače ovira preiskavo ali če se to utemeljeno pričakuje, lahko pooblaščena oseba vstopi v prostore ali dostopi do poslovnih knjig ali druge dokumentacije proti volji podjetja ob pomoči policije. Stroške vstopa ali dostopa in morebitno škodo krije podjetje.
1
·
(1) Če podjetje ne dovoli vstopa v prostore ali ga ovira ali ne dovoli dostopa do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ali ga ovira ali kako drugače ovira preiskavo ali če se to utemeljeno pričakuje, lahko pooblaščena oseba vstopi v prostore ali dostopi do poslovnih knjig ali druge dokumentacije proti volji podjetja ob pomoči policije. Stroške vstopa ali dostopa in morebitno škodo krije podjetje.
2
−
(2) Če podjetje ovira pooblaščene osebe pri izvajanju pooblastil iz drugega odstavka 29. člena tega zakona, lahko urad izda sklep, s katerim mu naloži denarno kazen v višini do enega odstotka njegovega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
2
+
(2) Če podjetje ovira pooblaščene osebe pri izvajanju pooblastil iz drugega odstavka 29. člena tega zakona, lahko agencija izda sklep, s katerim mu naloži denarno kazen v višini do enega odstotka njegovega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
3
−
(3) Sklep iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
3
+
(3) Če fizična oseba ovira pooblaščene osebe pri izvajanju pooblastil iz drugega odstavka 29. člena tega zakona in se v skladu s petim odstavkom tega člena ne šteje, da preiskavo ovira podjetje, lahko agencija izda sklep, s katerim ji naloži denarno kazen v višini do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
+
4
+
(4) Sklep iz drugega in tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
+
5
+
(5) Šteje se, da podjetje ovira preiskavo, če jo ovirajo člani organov vodenja ali nadzora podjetja, zaposleni v podjetju ali pogodbeni sodelavci podjetja.
1
·
(1) Iz preiskave so izključena pisma, obvestila ali drugi načini komunikacije med podjetjem, zoper katero se izvaja preiskava, in njegovim odvetnikom v obsegu, v katerem se nanašajo na ta postopek (v nadaljnjem besedilu: privilegirana komunikacija).
1
·
(1) Iz preiskave so izključena pisma, obvestila ali drugi načini komunikacije med podjetjem, zoper katero se izvaja preiskava, in njegovim odvetnikom v obsegu, v katerem se nanašajo na ta postopek (v nadaljnjem besedilu: privilegirana komunikacija).
2
·
(2) Če podjetje ali njegov odvetnik zavrne dostop do podatkov s sklicevanjem, da gre za privilegirano komunikacijo, pooblaščena oseba preveri, ali je sklicevanje očitno neutemeljeno. Če pooblaščena oseba presodi, da ne gre za privilegirano komunikacijo, vloži dokument (ali njegovo kopijo) v zapečateno kuverto, na katero se podpišeta pooblaščena oseba in podjetje ali njegov odvetnik.
2
·
(2) Če podjetje ali njegov odvetnik zavrne dostop do podatkov s sklicevanjem, da gre za privilegirano komunikacijo, pooblaščena oseba preveri, ali je sklicevanje očitno neutemeljeno. Če pooblaščena oseba presodi, da ne gre za privilegirano komunikacijo, vloži dokument (ali njegovo kopijo) v zapečateno kuverto, na katero se podpišeta pooblaščena oseba in podjetje ali njegov odvetnik.
3
−
(3) O utemeljenosti oziroma neutemeljenosti sklicevanja na obstoj privilegirane komunikacije odloči Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani v 15 dneh od dneva, ko je urad vložil zahtevo. Urad zahtevi priloži zapečateno kuverto.
3
+
(3) O utemeljenosti oziroma neutemeljenosti sklicevanja na obstoj privilegirane komunikacije odloči Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani v 15 dneh od dneva, ko je agencija vložila zahtevo. Agencija zahtevi priloži zapečateno kuverto.
4
−
(4) Če Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani odloči, da ne gre za privilegirano komunikacijo, pošlje dokumente uradu, če pa odloči, da gre za privilegirano komunikacijo, jih pošlje podjetju ali njegovemu odvetniku. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
4
+
(4) Če Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani odloči, da ne gre za privilegirano komunikacijo, pošlje dokumente agenciji, če pa odloči, da gre za privilegirano komunikacijo, jih pošlje podjetju ali njegovemu odvetniku. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
1
−
(1) Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se poslovne knjige in druga dokumentacija, ki je povezana s predmetom preiskave, nahaja v prostorih podjetja, proti kateremu se ne vodi postopek, ali v stanovanjskih prostorih članov organov vodenja podjetja ali nadzora, zaposlenih ali drugih sodelavcev podjetja, proti kateremu se vodi postopek, pridobi urad odredbo za preiskavo teh prostorov od sodnika ali sodnice (v nadaljevanju: sodnik) pristojnega sodišča v Ljubljani.
1
+
(1) Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se poslovne knjige in druga dokumentacija, ki je povezana s predmetom preiskave, nahaja v prostorih podjetja, proti kateremu se ne vodi postopek, ali v stanovanjskih prostorih članov organov vodenja podjetja ali nadzora, zaposlenih ali drugih sodelavcev podjetja, proti kateremu se vodi postopek, pridobi agencija odredbo za preiskavo teh prostorov od sodnika ali sodnice (v nadaljevanju: sodnik) pristojnega sodišča v Ljubljani.
2
·
(2) Za opravljanje preiskave se smiselno uporabljajo 28. do 32. in 34. člen tega zakona.
2
·
(2) Za opravljanje preiskave se smiselno uporabljajo 28. do 32. in 34. člen tega zakona.
3
·
(3) Pri preiskavi stanovanjskih prostorov morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči.
3
·
(3) Pri preiskavi stanovanjskih prostorov morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči.
1
−
(1) Urad po opravljeni preiskavi sestavi poročilo o preiskavi.
1
+
(1) Agencija po opravljeni preiskavi sestavi poročilo o preiskavi.
2
·
(2) Poročilo o preiskavi vsebuje:
2
·
(2) Poročilo o preiskavi vsebuje:
3
·
- kraj in datum priprave poročila;
3
·
- kraj in datum priprave poročila;
4
·
- ime in naziv pooblaščene osebe, ki je pripravila poročilo;
4
·
- ime in naziv pooblaščene osebe, ki je pripravila poročilo;
5
·
- kratek opis poteka preiskave;
5
·
- kratek opis poteka preiskave;
6
·
- seznam izjav, ki so jih podali predstavniki ali zaposleni v podjetju, zoper katero je bila izvedena preiskava, in
6
·
- seznam izjav, ki so jih podali predstavniki ali zaposleni v podjetju, zoper katero je bila izvedena preiskava, in
7
−
- seznam dokumentov in drugih predmetov, ki jih je urad pridobil med preiskavo.
7
+
- seznam dokumentov in drugih predmetov, ki jih je agencija pridobila med preiskavo.
8
·
(3) Poročilo o preiskavi se vroči podjetju, zoper katero je bila izvedena preiskava.
8
·
(3) Poročilo o preiskavi se vroči podjetju, zoper katero je bila izvedena preiskava.
9
·
(4) Podjetje, zoper katero je bila izvedena preiskava, lahko poda pripombe k poročilu o preiskavi v 15 dneh od njegove vročitve.
9
·
(4) Podjetje, zoper katero je bila izvedena preiskava, lahko poda pripombe k poročilu o preiskavi v 15 dneh od njegove vročitve.
1
·
(1) Pooblaščene osebe:
1
·
(1) Pooblaščene osebe:
2
·
- izvajajo preiskave na podlagi zaprosila Evropske komisije ali organa, pristojnega za varstvo konkurence druge države članice Evropske unije, v skladu s tem zakonom, pri čemer se ne izda sklepa o uvedbi postopka;
2
·
- izvajajo preiskave na podlagi zaprosila Evropske komisije ali organa, pristojnega za varstvo konkurence druge države članice Evropske unije, v skladu s tem zakonom, pri čemer se ne izda sklepa o uvedbi postopka;
3
·
- dejavno pomagajo uradnim osebam in drugim osebam, ki jih je Evropska komisija pooblastila za izvajanje preiskav v skladu z 20. členom Uredbe 1/2003/ES, pri čemer je obseg pooblastil pooblaščenih oseb določen v drugem odstavku 20. člena Uredbe 1/2003/ES.
3
·
- dejavno pomagajo uradnim osebam in drugim osebam, ki jih je Evropska komisija pooblastila za izvajanje preiskav v skladu z 20. členom Uredbe 1/2003/ES, pri čemer je obseg pooblastil pooblaščenih oseb določen v drugem odstavku 20. člena Uredbe 1/2003/ES.
4
−
(2) Urad lahko omogoči uradnim osebam organa, pristojnega za varstvo konkurence druge države članice Evropske unije, ali Evropske komisije in drugim osebam, ki jih je ta organ pooblastil, da sodelujejo s pooblaščenimi osebami urada pri izvajanju preiskav v skladu z 22. členom Uredbe 1/2003/ES.
4
+
(2) Agencija lahko omogoči uradnim osebam organa, pristojnega za varstvo konkurence druge države članice Evropske unije, ali Evropske komisije in drugim osebam, ki jih je ta organ pooblastil, da sodelujejo s pooblaščenimi osebami agencije pri izvajanju preiskav v skladu z 22. členom Uredbe 1/2003/ES.
5
·
(3) Pri izvajanju preiskav v skladu s tem členom mora policija zagotoviti pomoč osebam iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s prvim odstavkom 31. člena tega zakona.
5
·
(3) Pri izvajanju preiskav v skladu s tem členom mora policija zagotoviti pomoč osebam iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s prvim odstavkom 31. člena tega zakona.
1
·
(1) Povzetek relevantnih dejstev vključuje ugotovitve o dejstvih in dokazih, pomembnih za odločitev.
1
·
(1) Povzetek relevantnih dejstev vključuje ugotovitve o dejstvih in dokazih, pomembnih za odločitev.
2
−
(2) Kadar namerava urad izdati odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, mora stranke seznaniti s povzetkom relevantnih dejstev.
2
+
(2) Kadar namerava agencija izdati odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, mora stranke seznaniti s povzetkom relevantnih dejstev.
3
−
(3) Če so v povzetku relevantnih dejstev podatki o stranki, ki so poslovna skrivnost, se drugim strankam vroči povzetek relevantnih dejstev, v katerem se ti podatki izbrišejo.
3
+
(3) Če so v povzetku relevantnih dejstev zaupni podatki o stranki, se drugim strankam vroči povzetek relevantnih dejstev, v katerem se ti podatki izbrišejo.
4
−
(4) Urad določi primeren rok, v katerem se lahko stranke izjavijo o povzetku relevantnih dejstev. Urad ni dolžan upoštevati izjav o povzetku relevantnih dejstev, prejetih po poteku tega roka.
4
+
(4) Agencija določi primeren rok, v katerem se lahko stranke izjavijo o povzetku relevantnih dejstev. Agencija ni dolžna upoštevati izjav o povzetku relevantnih dejstev, prejetih po poteku tega roka.
5
·
(5) Rok iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od 45 dni.
5
·
(5) Rok iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od 45 dni.
6
−
3. podpoglavje Odločbe in sklepi urada
6
+
4. podpoglavje Odločbe in sklepi agencije
1
−
(1) Urad lahko izda odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti in od podjetja zahteva, da s kršitvijo preneha.
1
+
(1) Agencija lahko izda odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije in od podjetja zahteva, da s kršitvijo preneha.
2
·
(2) Z isto odločbo lahko podjetju naloži ukrepe, ki so primerni, da se odpravi kršitev in njene posledice, zlasti odprodaja dejavnosti ali dela dejavnosti podjetja, delitev podjetja ali odsvojitev deležev v podjetjih, prenos pravic industrijske lastnine in drugih pravic, sklenitev licenčnih in drugih pogodb, ki se lahko sklepajo pri poslovanju med podjetji, zagotavljanje dostopa do infrastrukture.
2
·
(2) Z isto odločbo lahko podjetju naloži ukrepe, ki so primerni, da se odpravi kršitev in njene posledice, zlasti odprodaja dejavnosti ali dela dejavnosti podjetja, delitev podjetja ali odsvojitev deležev v podjetjih, prenos pravic industrijske lastnine in drugih pravic, sklenitev licenčnih in drugih pogodb, ki se lahko sklepajo pri poslovanju med podjetji, zagotavljanje dostopa do infrastrukture.
3
−
(3) Kadar je izpolnitev ukrepov vezana na soglasje ali drugo dejanje urada, urad o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
3
+
(3) Kadar je izpolnitev ukrepov vezana na soglasje ali drugo dejanje agencije, agencija o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
4
−
(4) Urad mora izdati odločbo iz prvega odstavka tega člena v dveh letih od izdaje sklepa o uvedbi postopka.
4
+
(4) Agencija mora izdati odločbo iz prvega odstavka tega člena v dveh letih od izdaje sklepa o uvedbi postopka.
1
−
(1) Če obstaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, lahko urad v nujnih primerih, ko obstaja nevarnost težko popravljive škode za učinkovitost konkurence na trgu, izda sklep o začasnih ukrepih.
1
+
(1) Če obstaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, lahko agencija v nujnih primerih, ko obstaja nevarnost težko popravljive škode za učinkovitost konkurence na trgu, izda sklep o začasnih ukrepih.
2
−
(2) V sklepu, s katerim se sprejmejo začasni ukrepi, urad določi, koliko časa naj trajajo. Urad lahko začasne ukrepe podaljša.
2
+
(2) V sklepu, s katerim se sprejmejo začasni ukrepi, agencija določi, koliko časa naj trajajo. Agencija lahko začasne ukrepe podaljša.
3
·
(3) Zoper sklep o začasnih ukrepih lahko stranka v treh dneh od dneva njegove vročitve vloži tožbo, o kateri odloči sodišče brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh po prejemu tožbe.
3
·
(3) Zoper sklep o začasnih ukrepih lahko stranka v treh dneh od dneva njegove vročitve vloži tožbo, o kateri odloči sodišče brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh po prejemu tožbe.
1
−
(1) Po izdaji sklepa o uvedbi postopka lahko podjetje, proti kateremu se vodi postopek, predlaga zaveze, s katerimi se odpravi stanje, iz katerega izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti. Podjetje, proti kateremu se vodi postopek, lahko predlaga zaveze najpozneje do poteka roka za odgovor na povzetek relevantnih dejstev.
1
+
(1) Po izdaji sklepa o uvedbi postopka lahko podjetje, proti kateremu se vodi postopek, predlaga zaveze, s katerimi se odpravi stanje, iz katerega izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Podjetje, proti kateremu se vodi postopek, lahko predlaga zaveze najpozneje do poteka roka za odgovor na povzetek relevantnih dejstev.
2
−
(2) Če predlagane zaveze ne zadoščajo za odpravo stanja, iz katerega izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, urad o tem pisno obvesti podjetje, ki je zaveze predlagalo.
2
+
(2) Če predlagane zaveze ne zadoščajo za odpravo stanja, iz katerega izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, agencija o tem pisno obvesti podjetje, ki je zaveze predlagalo.
3
−
(3) Urad lahko predlagane zaveze sprejme z odločbo. Pri tem jih lahko časovno omeji.
3
+
(3) Agencija lahko predlagane zaveze sprejme z odločbo. Pri tem jih lahko časovno omeji.
4
−
(4) Kadar je izpolnitev zavez vezana na soglasje ali drugo dejanje urada, urad o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
4
+
(4) Kadar je izpolnitev zavez vezana na soglasje ali drugo dejanje agencije, agencija o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
5
−
(5) Urad lahko na predlog ali po uradni dolžnosti razveljavi odločbo iz tretjega odstavka tega člena in nadaljuje postopek, kadar:
5
+
(5) Agencija lahko na predlog ali po uradni dolžnosti razveljavi odločbo iz tretjega odstavka tega člena in nadaljuje postopek, kadar:
6
·
- se bistveno spremenijo dejanske okoliščine, na katerih je temeljila odločba;
6
·
- se bistveno spremenijo dejanske okoliščine, na katerih je temeljila odločba;
7
·
- podjetja ne izpolnjujejo zavez ali
7
·
- podjetja ne izpolnjujejo zavez ali
8
·
- odločba temelji na nepopolnih, nepravilnih ali zavajajočih podatkih, ki so jih posredovale stranke.
8
·
- odločba temelji na nepopolnih, nepravilnih ali zavajajočih podatkih, ki so jih posredovale stranke.
9
−
(6) Urad mora odločbo iz tretjega odstavka tega člena izdati v dveh letih od izdaje sklepa o uvedbi postopka.
9
+
(6) Agencija mora odločbo iz tretjega odstavka tega člena izdati v dveh letih od izdaje sklepa o uvedbi postopka.
1
−
(1) Če urad v postopku ne ugotovi kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti ali če posebne okoliščine kažejo, da postopek ne bi bil smotrn, ga s sklepom ustavi.
1
+
(1) Če agencija v postopku ne ugotovi kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če posebne okoliščine kažejo, da postopek ne bi bil smotrn, ga s sklepom ustavi.
2
−
(2) Ko Evropska komisija začne postopek zaradi kršitve določb 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti ali če je že izdala odločbo v isti zadevi, ki je predmet postopka pred uradom, urad s sklepom ustavi postopek. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni sodnega varstva.
2
+
(2) Ko Evropska komisija začne postopek zaradi kršitve določb 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če je že izdala odločbo v isti zadevi, ki je predmet postopka pred agencijo, agencija s sklepom ustavi postopek. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni sodnega varstva.
3
−
(3) Če je organ, pristojen za varstvo konkurence druge države članice Evropske unije, začel postopek zaradi kršitve določb 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti ali je že izdal odločbo v isti zadevi, ki je predmet postopka pred uradom, lahko urad s sklepom ustavi postopek. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni sodnega varstva.
3
+
(3) Če je organ, pristojen za varstvo konkurence druge države članice Evropske unije, začel postopek zaradi kršitve določb 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali je že izdal odločbo v isti zadevi, ki je predmet postopka pred agencijo, lahko agencija s sklepom ustavi postopek. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni sodnega varstva.
1
−
Urad lahko z zahtevo za posredovanje podatkov zahteva od podjetja, naslovnika odločbe urada, poročilo o izpolnjevanju zavez, obveznosti in ukrepov, ki so mu bili naloženi z odločbo.
1
+
Agencija lahko z zahtevo za posredovanje podatkov zahteva od podjetja, naslovnika odločbe agencije, poročilo o izpolnjevanju zavez, obveznosti in ukrepov, ki so mu bili naloženi z odločbo.
2
·
3. poglavje Postopek pri koncentracijah
2
·
3. poglavje Postopek pri koncentracijah
1
−
(1) Koncentracijo je treba uradu priglasiti, če:
1
+
(1) Koncentracijo je treba agenciji priglasiti, če:
2
·
- je skupni letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 35 milijonov eurov in
2
·
- je skupni letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 35 milijonov eurov in
3
·
- je letni pomet prevzetega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 1 milijon eurov ali je letni promet v primeru iz tretje alineje prvega odstavka desetega člena tega zakona vsaj dveh v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 1 milijon eurov.
3
·
- je letni pomet prevzetega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 1 milijon eurov ali je letni promet v primeru iz tretje alineje prvega odstavka desetega člena tega zakona vsaj dveh v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 1 milijon eurov.
4
·
(2) Ne glede na dosežen prag iz prejšnjega odstavka koncentracije ni treba priglasiti, če jo v skladu z Uredbo 139/2004/ES presoja Evropska komisija.
4
·
(2) Ne glede na dosežen prag iz prejšnjega odstavka koncentracije ni treba priglasiti, če jo v skladu z Uredbo 139/2004/ES presoja Evropska komisija.
5
−
(3) Čeprav koncentracija ne dosega pragov iz prvega odstavka tega člena, lahko urad najpozneje v 15 dneh od dneva, ko v koncentraciji udeležena podjetja obvestijo urad o njeni izvedbi, slednja pozove, da jo priglasijo, če imajo skupaj z drugimi podjetji v skupini več kot 60-odstotni tržni delež na trgu Republike Slovenije.
5
+
(3) Čeprav koncentracija ne dosega pragov iz prvega odstavka tega člena, lahko agencija najpozneje v 15 dneh od dneva, ko v koncentraciji udeležena podjetja obvestijo agencijo o njeni izvedbi, slednja pozove, da jo priglasijo, če imajo skupaj z drugimi podjetji v skupini več kot 60-odstotni tržni delež na trgu Republike Slovenije.
1
−
(1) Koncentracijo je treba uradu priglasiti pred začetkom njenega izvrševanja, vendar najpozneje v 30 dneh od sklenitve pogodbe, objave javne ponudbe ali pridobitve kontrole. Rok začne teči s prvim od teh dogodkov.
1
+
(1) Koncentracijo je treba agenciji priglasiti pred začetkom njenega izvrševanja, vendar najpozneje v 30 dneh od sklenitve pogodbe, objave javne ponudbe ali pridobitve kontrole. Rok začne teči s prvim od teh dogodkov.
2
−
(2) Kadar se na podlagi zaprosila v skladu s 4. členom Uredbe 139/2004/ES Evropska komisija odloči, da koncentracije ne bo presojala, jo je treba uradu priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva seznanitve podjetja, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega člena, z odločitvijo Evropske komisije.
2
+
(2) Kadar se na podlagi zaprosila v skladu s 4. členom Uredbe 139/2004/ES Evropska komisija odloči, da koncentracije ne bo presojala, jo je treba agenciji priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva seznanitve podjetja, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega člena, z odločitvijo Evropske komisije.
3
−
(3) Kadar Evropska komisija v skladu z 9. členom Uredbe 139/2004/ES z odločbo seznani podjetja, da bo koncentracijo presojal urad, jo je treba uradu priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva vročitve te odločbe podjetju, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega člena.
3
+
(3) Kadar Evropska komisija v skladu z 9. členom Uredbe 139/2004/ES z odločbo seznani podjetja, da bo koncentracijo presojala agencija, jo je treba agenciji priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva vročitve te odločbe podjetju, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega člena.
4
−
(4) V primerih iz tretjega odstavka prejšnjega člena je treba koncentracijo uradu priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva vročitve poziva podjetju, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega člena.
4
+
(4) V primerih iz tretjega odstavka prejšnjega člena je treba koncentracijo agenciji priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva vročitve poziva podjetju, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega člena.
5
·
(5) Koncentracijo, ki nastane z združitvijo ali pridobitvijo skupne kontrole, morajo skupno priglasiti podjetja, ki se združujejo, ali podjetja, ki skupaj pridobijo kontrolo. V vseh drugih primerih mora koncentracijo priglasiti oseba ali podjetje, ki pridobi kontrolo nad celoto ali deli enega ali več podjetij.
5
·
(5) Koncentracijo, ki nastane z združitvijo ali pridobitvijo skupne kontrole, morajo skupno priglasiti podjetja, ki se združujejo, ali podjetja, ki skupaj pridobijo kontrolo. V vseh drugih primerih mora koncentracijo priglasiti oseba ali podjetje, ki pridobi kontrolo nad celoto ali deli enega ali več podjetij.
6
·
(6) Podjetja priglasijo koncentracijo na posebnem obrazcu, katerega vsebino predpiše vlada z uredbo.
6
·
(6) Podjetja priglasijo koncentracijo na posebnem obrazcu, katerega vsebino predpiše vlada z uredbo.
1
·
(1) Podjetja ne smejo uresničevati pravic in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, za katero obstaja obveznost priglasitve, do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
1
·
(1) Podjetja ne smejo uresničevati pravic in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, za katero obstaja obveznost priglasitve, do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
2
−
(2) Kadar urad v skladu s tretjim odstavkom 42. člena tega zakona pozove podjetja, da morajo koncentracijo priglasiti uradu, morajo podjetja od dneva vročitve poziva prenehati z izvrševanjem koncentracije.
2
+
(2) Kadar agencija v skladu s tretjim odstavkom 42. člena tega zakona pozove podjetja, da morajo koncentracijo priglasiti agenciji, morajo podjetja od dneva vročitve poziva prenehati z izvrševanjem koncentracije.
3
·
(3) Dejanja, storjena v nasprotju s prejšnjima odstavkoma, so nična.
3
·
(3) Dejanja, storjena v nasprotju s prejšnjima odstavkoma, so nična.
4
−
(4) Izjemoma lahko urad na predlog podjetja izda sklep, s katerim dovoli izvrševanje koncentracije v določenem obsegu ali pod določenimi pogoji pred izdajo odločbe, če podjetje v predlogu izkaže, da je takšno izvrševanje nujno potrebno za ohranjanje vrednosti naložbe ali za opravljanje storitev splošnega interesa. Urad pri tem upošteva zlasti učinke zadržanja izvrševanja koncentracije na eno ali več v koncentraciji udeleženih podjetij ali na tretje osebe in nevarnost, ki jo koncentracija pomeni za učinkovitost konkurence.
4
+
(4) Izjemoma lahko agencija na predlog podjetja izda sklep, s katerim dovoli izvrševanje koncentracije v določenem obsegu ali pod določenimi pogoji pred izdajo odločbe, če podjetje v predlogu izkaže, da je takšno izvrševanje nujno potrebno za ohranjanje vrednosti naložbe ali za opravljanje storitev splošnega interesa. Agencija pri tem upošteva zlasti učinke zadržanja izvrševanja koncentracije na eno ali več v koncentraciji udeleženih podjetij ali na tretje osebe in nevarnost, ki jo koncentracija pomeni za učinkovitost konkurence.
5
−
(5) Urad izda sklep, s katerim dovoli ali zavrne izvrševanje koncentracije, v 15 delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka.
5
+
(5) Agencija izda sklep, s katerim dovoli ali zavrne izvrševanje koncentracije, v 15 delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka.
6
·
(6) Prepoved izvrševanja koncentracije iz prvega odstavka tega člena ne vpliva:
6
·
(6) Prepoved izvrševanja koncentracije iz prvega odstavka tega člena ne vpliva:
7
·
- na izvedbo javne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, pod pogojem, da pridobitelj ne uresničuje glasovalnih pravic oziroma jih uresničuje v skladu s sklepom iz četrtega odstavka tega člena;
7
·
- na izvedbo javne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, pod pogojem, da pridobitelj ne uresničuje glasovalnih pravic oziroma jih uresničuje v skladu s sklepom iz četrtega odstavka tega člena;
8
·
- na veljavnost transakcij z vrednostnimi papirji, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, razen če kupec in prodajalec vesta ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
8
·
- na veljavnost transakcij z vrednostnimi papirji, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, razen če kupec in prodajalec vesta ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
1
·
(1) Postopek presoje koncentracije se začne na podlagi priglasitve.
1
·
(1) Postopek presoje koncentracije se začne na podlagi priglasitve.
2
−
(2) Urad začne postopek presoje koncentracije po uradni dolžnosti z izdajo sklepa o uvedbi postopka, kadar je izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam tega zakona, in je podjetja niso priglasila.
2
+
(2) Agencija začne postopek presoje koncentracije po uradni dolžnosti z izdajo sklepa o uvedbi postopka, kadar je izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam tega zakona, in je podjetja niso priglasila.
3
−
(3) Urad po uradni dolžnosti začne postopek za odpravo učinkov koncentracije.
3
+
(3) Agencija po uradni dolžnosti začne postopek za odpravo učinkov koncentracije.
4
·
(4) Za sklep iz drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja 24. člen tega zakona.
4
·
(4) Za sklep iz drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja 24. člen tega zakona.
5
−
(5) Urad lahko v okviru postopka presoje koncentracije iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti z odločbo prepove podjetjem, pristojnim organom in nosilcem javnih pooblastil uresničevati glasovalne, upravljalske, premoženjske in druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Urad lahko v okviru postopka presoje koncentracije iz drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti z odločbo ugotovi, da je koncentracija podrejena določbam tega zakona, in prepove podjetjem, pristojnim organom in nosilcem javnih pooblastil uresničevati glasovalne, upravljalske, premoženjske in druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
5
+
(5) Agencija lahko v okviru postopka presoje koncentracije iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti z odločbo prepove podjetjem, pristojnim organom in nosilcem javnih pooblastil uresničevati glasovalne, upravljalske, premoženjske in druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Agencija lahko v okviru postopka presoje koncentracije iz drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti z odločbo ugotovi, da je koncentracija podrejena določbam tega zakona, in prepove podjetjem, pristojnim organom in nosilcem javnih pooblastil uresničevati glasovalne, upravljalske, premoženjske in druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
1
−
(1) Urad prejeto priglasitev nemudoma pregleda. Če priglasitev ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin posebnega obrazca iz šestega odstavka 43. člena tega zakona, urad pozove priglasitelja, naj pomanjkljivosti odpravi, in mu določi rok, v katerem jih mora odpraviti. Če priglasitelj pomanjkljivosti ne odpravi v roku, se šteje, da koncentracija ni bila priglašena.
1
+
(1) Agencija prejeto priglasitev nemudoma pregleda. Če priglasitev ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin posebnega obrazca iz šestega odstavka 43. člena tega zakona, agencija pozove priglasitelja, naj pomanjkljivosti odpravi, in mu določi rok, v katerem jih mora odpraviti. Če priglasitelj pomanjkljivosti ne odpravi v roku, se šteje, da koncentracija ni bila priglašena.
2
−
(2) Če urad ugotovi, da priglašena koncentracija ni podrejena določbam tega zakona, izda o tem odločbo.
2
+
(2) Če agencija ugotovi, da priglašena koncentracija ni podrejena določbam tega zakona, izda o tem odločbo.
3
−
(3) Če urad ugotovi, da je koncentracija podrejena določbam tega zakona, vendar ni izkazan resen sum o njeni skladnosti s pravili konkurence, z odločbo odloči, da ji ne bo nasprotoval, in izjavi, da je skladna s pravili konkurence.
3
+
(3) Če agencija ugotovi, da je koncentracija podrejena določbam tega zakona, vendar ni izkazan resen sum o njeni skladnosti s pravili konkurence, z odločbo odloči, da ji ne bo nasprotovala, in izjavi, da je skladna s pravili konkurence.
4
−
(4) Če urad ugotovi, da je koncentracija podrejena določbam tega zakona in je izkazan resen sum o njeni skladnosti s pravili konkurence, s sklepom začne postopek.
4
+
(4) Če agencija ugotovi, da je koncentracija podrejena določbam tega zakona in je izkazan resen sum o njeni skladnosti s pravili konkurence, s sklepom začne postopek.
5
·
(5) Za sklep iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 24. člen tega zakona.
5
·
(5) Za sklep iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 24. člen tega zakona.
6
−
(6) Urad mora izdati odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena ali sklep iz četrtega odstavka tega člena v 25 delovnih dneh od prejema popolne priglasitve.
6
+
(6) Agencija mora izdati odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena ali sklep iz četrtega odstavka tega člena v 25 delovnih dneh od prejema popolne priglasitve.
7
·
(7) Za odločbo iz tretjega odstavka tega člena se šteje, da vključuje omejitve, ki so neposredno povezane in potrebne za izvedbo ali izvrševanje koncentracije.
7
·
(7) Za odločbo iz tretjega odstavka tega člena se šteje, da vključuje omejitve, ki so neposredno povezane in potrebne za izvedbo ali izvrševanje koncentracije.
1
·
(1) Za zahtevo za posredovanje podatkov se smiselno uporablja 27. člen tega zakona.
1
·
(1) Za zahtevo za posredovanje podatkov se smiselno uporablja 27. člen tega zakona.
2
−
(2) Rok za izdajo sklepa o uvedbi postopka ne teče v obdobju, ko je stranka v zamudi z odgovorom na zahtevo za posredovanje podatkov.
2
+
(2) Rok za izdajo sklepa o uvedbi postopka in odločb iz 46. in 50. člena tega zakona ne teče v obdobju, ko je stranka v zamudi z odgovorom na zahtevo za posredovanje podatkov.
1
·
(1) Za opravljanje preiskav se smiselno uporabljajo 28. do 34. člen tega zakona.
1
·
(1) Za opravljanje preiskav se smiselno uporabljajo 28. do 34. člen tega zakona.
2
·
(2) Pooblaščene osebe dejavno pomagajo uradnim osebam in drugim osebam, ki jih je Evropska komisija pooblastila za izvajanje preiskav v skladu s 13. členom Uredbe 139/2004/ES, pri čemer je obseg pooblastil pooblaščenih oseb določen v drugem odstavku 13. člena Uredbe 139/2004/ES.
2
·
(2) Pooblaščene osebe dejavno pomagajo uradnim osebam in drugim osebam, ki jih je Evropska komisija pooblastila za izvajanje preiskav v skladu s 13. členom Uredbe 139/2004/ES, pri čemer je obseg pooblastil pooblaščenih oseb določen v drugem odstavku 13. člena Uredbe 139/2004/ES.
3
−
(3) Preiskave na podlagi sklepa o preiskavi se lahko opravijo pri v koncentraciji udeleženih podjetjih ali podjetjih, pri katerih obstaja verjetnost, da so v koncentraciji udeležena podjetja.
3
+
(3) Preiskave se lahko opravijo pri v koncentraciji udeleženih podjetjih ali podjetjih, pri katerih obstaja verjetnost, da so v koncentraciji udeležena podjetja.
1
−
(1) Kadar namerava urad izdati odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence, mora priglasitelja seznaniti s povzetkom relevantnih dejstev.
1
+
(1) Kadar namerava agencija izdati odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence, mora priglasitelja seznaniti s povzetkom relevantnih dejstev.
2
·
(2) Za povzetek relevantnih dejstev se smiselno uporablja 36. člen tega zakona.
2
·
(2) Za povzetek relevantnih dejstev se smiselno uporablja 36. člen tega zakona.
1
−
(1) Urad mora v 60 delovnih dneh od dneva izdaje sklepa o uvedbi postopka:
1
+
(1) Agencija mora v 60 delovnih dneh od dneva izdaje sklepa o uvedbi postopka:
2
·
- izdati odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, če ugotovi, da koncentracija ni v nasprotju s tem zakonom;
2
·
- izdati odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, če ugotovi, da koncentracija ni v nasprotju s tem zakonom;
3
·
- izdati odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo prepovedati, če ugotovi, da je koncentracija v nasprotju s tem zakonom.
3
·
- izdati odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo prepovedati, če ugotovi, da je koncentracija v nasprotju s tem zakonom.
4
·
(2) Za odločbo iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje, da vključuje omejitve, ki so neposredno povezane in potrebne za izvedbo ali izvrševanje koncentracije.
4
·
(2) Za odločbo iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje, da vključuje omejitve, ki so neposredno povezane in potrebne za izvedbo ali izvrševanje koncentracije.
1
·
(1) Priglasitelj lahko predlaga korektivne ukrepe, s katerimi se odpravi resen sum o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
1
·
(1) Priglasitelj lahko predlaga korektivne ukrepe, s katerimi se odpravi resen sum o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
2
−
(2) Urad sprejme tiste korektivne ukrepe, za katere presodi, da lahko glede na naravo, obseg in verjetnost uspešne in pravočasne izvedbe odpravijo resen sum o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
2
+
(2) Agencija sprejme tiste korektivne ukrepe, za katere presodi, da lahko glede na naravo, obseg in verjetnost uspešne in pravočasne izvedbe odpravijo resen sum o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
3
−
(3) Če urad sprejme korektivne ukrepe, v izreku odločbe iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona in prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena določi:
3
+
(3) Če agencija sprejme korektivne ukrepe, v izreku odločbe iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona in prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena določi:
4
·
- korektivne ukrepe;
4
·
- korektivne ukrepe;
5
·
- obveznosti, s katerimi zagotovi njihovo izpolnjevanje in nadzor nad njimi, in
5
·
- obveznosti, s katerimi zagotovi njihovo izpolnjevanje in nadzor nad njimi, in
6
·
- rok za njihovo izpolnitev.
6
·
- rok za njihovo izpolnitev.
7
−
(4) Kadar je izpolnitev korektivnih ukrepov vezana na soglasje ali drugo dejanje urada, urad o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
7
+
(4) Kadar je izpolnitev korektivnih ukrepov vezana na soglasje ali drugo dejanje agencije, agencija o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
8
−
(5) Rok za izdajo odločbe ali sklepa o uvedbi postopka se podaljša za 15 delovnih dni, če priglasitelj uradu predlaga korektivne ukrepe.
8
+
(5) Rok za izdajo odločbe ali sklepa o uvedbi postopka se podaljša za 15 delovnih dni, če priglasitelj agenciji predlaga korektivne ukrepe.
9
−
(6) Urad lahko z zahtevo za posredovanje podatkov od priglasitelja zahteva poročilo o izpolnjevanju korektivnih ukrepov, ki so bili naloženi z odločbo.
9
+
(6) Agencija lahko z zahtevo za posredovanje podatkov od priglasitelja zahteva poročilo o izpolnjevanju korektivnih ukrepov, ki so bili naloženi z odločbo.
1
−
(1) Urad lahko razveljavi odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence ali odločbo iz drugega odstavka 46. člena tega zakona in z isto odločbo odloči o skladnosti koncentracije s pravili konkurence:
1
+
(1) Agencija lahko razveljavi odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence ali odločbo iz drugega odstavka 46. člena tega zakona in z isto odločbo odloči o skladnosti koncentracije s pravili konkurence:
2
·
- če temelji na nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkih, ki jih je posredovalo eno od v koncentraciji udeleženih podjetij, ali
2
·
- če temelji na nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkih, ki jih je posredovalo eno od v koncentraciji udeleženih podjetij, ali
3
·
- če podjetje ravna v nasprotju z obveznostmi iz druge alineje tretjega odstavka prejšnjega člena.
3
·
- če podjetje ravna v nasprotju z obveznostmi iz druge alineje tretjega odstavka prejšnjega člena.
4
·
(2) Odločba po prvi alineji prejšnjega odstavka se lahko izda v treh letih od dneva, ko je bila odločba o skladnosti koncentracije s pravili konkurence ali odločbo iz drugega odstavka 46. člena tega zakona izdana in vročena, odločba po drugi alineji prejšnjega odstavka pa v dveh letih po preteku roka iz tretje alineje tretjega odstavka prejšnjega člena.
4
·
(2) Odločba po prvi alineji prejšnjega odstavka se lahko izda v treh letih od dneva, ko je bila odločba o skladnosti koncentracije s pravili konkurence ali odločbo iz drugega odstavka 46. člena tega zakona izdana in vročena, odločba po drugi alineji prejšnjega odstavka pa v dveh letih po preteku roka iz tretje alineje tretjega odstavka prejšnjega člena.
1
−
(1) Če je prišlo do izvedbe ali izvrševanja koncentracije, ki jo urad prepove, ali če podjetje ni izpolnilo korektivnih ukrepov, določenih v odločbi o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, lahko urad v koncentraciji udeleženim podjetjem naloži ukrepe, s katerimi se ponovno vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije, zlasti delitev podjetja ali odsvojitev vseh pridobljenih deležev.
1
+
(1) Če je prišlo do izvedbe ali izvrševanja koncentracije, ki jo agencija prepove, ali če podjetje ni izpolnilo korektivnih ukrepov, določenih v odločbi o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, lahko agencija v koncentraciji udeleženim podjetjem naloži ukrepe, s katerimi se ponovno vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije, zlasti delitev podjetja ali odsvojitev vseh pridobljenih deležev.
2
−
(2) Kadar stanja, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije, ni mogoče vzpostaviti, lahko urad naloži kateri koli drug primeren ukrep za vzpostavitev stanja, ki je čim bolj podobno stanju pred izvedbo koncentracije.
2
+
(2) Kadar stanja, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije, ni mogoče vzpostaviti, lahko agencija naloži kateri koli drug primeren ukrep za vzpostavitev stanja, ki je čim bolj podobno stanju pred izvedbo koncentracije.
3
−
(3) Kadar je izpolnitev ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena vezana na soglasje ali drugo dejanje urada, urad o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
3
+
(3) Kadar je izpolnitev ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena vezana na soglasje ali drugo dejanje agencije, agencija o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
4
−
(4) Urad naloži ukrepe iz prvega in drugega odstavka tega člena z odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence ali s posebno odločbo.
4
+
(4) Agencija naloži ukrepe iz prvega in drugega odstavka tega člena z odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence ali s posebno odločbo.
5
·
4. poglavje Sodno varstvo
5
·
4. poglavje Sodno varstvo
1
−
(1) Sodno varstvo zoper odločbe urada se zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega varstva).
1
+
(1) Sodno varstvo zoper odločbe agencije se zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega varstva).
2
−
(2) Za postopek sodnega varstva zoper odločbe urada se smiselno uporablja zakon, ki ureja upravni spor, če ni s tem zakonom določeno drugače.
2
+
(2) Za postopek sodnega varstva zoper odločbe agencije se smiselno uporablja zakon, ki ureja upravni spor, če ni s tem zakonom določeno drugače.
1
−
(1) Zoper odločbe urada je dopustno začeti postopek sodnega varstva.
1
+
(1) Zoper odločbe agencije je dopustno začeti postopek sodnega varstva.
2
−
(2) Zoper sklepe, ki jih izda urad v skladu s tem zakonom, je dopusten postopek sodnega varstva, če ni izrecno izključen.
2
+
(2) Zoper sklepe, ki jih izda agencija v skladu s tem zakonom, je dopusten postopek sodnega varstva, če ni izrecno izključen.
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v postopku sodnega varstva zoper odločbo izpodbija sklep, zoper katerega je izključen postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom, in sicer:
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v postopku sodnega varstva zoper odločbo izpodbija sklep, zoper katerega je izključen postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom, in sicer:
4
−
- sklep, s katerim urad zahteva podatke od podjetja (27. člen tega zakona);
4
+
- sklep, s katerim agencija zahteva podatke od podjetja (27. člen tega zakona).
5
−
- sklep o preiskavi (28. člen tega zakona).
5
+
(4) Postopek sodnega varstva je dovoljen zoper sklep, zoper katerega je po določbah, ki urejajo splošni upravni postopek, dovoljena pritožba.
6
−
(4) Poseben postopek sodnega varstva je dovoljen zoper sklep, zoper katerega je po določbah, ki urejajo splošni upravni postopek, dovoljena pritožba.
−
7
·
(5) Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne in o njih sodišče odloča prednostno.
6
·
(5) Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne in o njih sodišče odloča prednostno.
1
−
V postopku sodnega varstva odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu treh sodnikov.
−
1
−
Sodišče preizkusi odločbo urada v mejah tožbenega zahtevka in mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka v skladu s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06).
1
+
Sodišče preizkusi odločbo agencije v mejah tožbenega zahtevka in mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka v skladu s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06).
1
−
Zoper sodbo ali sklep, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe. VI. DEL POSTOPEK PRED SODIŠČI
−
+
1
+
Z namenom obveščanja javnosti se na spletni strani agencije objavijo odločbe, ki jih izda sodišče v postopku sodnega varstva zoper odločbe agencije, brez zaupnih podatkov. VI. DEL POSAMEZNA PRAVILA GLEDE POVRNITVE ŠKODE ZARADI KRŠITEV KONKURENČNEGA PRAVA
1
−
(1) Kdor namenoma ali iz malomarnosti krši določbe 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, je odgovoren za škodo, ki nastane zaradi kršitve.
1
+
(1) Oseba, ki je utrpela škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega prava (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ima pravico do povrnitve škode (v nadaljnjem besedilu: odškodnina) po splošnih pravilih zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.
2
−
(2) Če je bila škoda povzročena s kršitvijo določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, je sodišče vezano na pravnomočno odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve urada in Evropske komisije. Ta obveznost ne posega v pravice in obveznosti na podlagi 234. člena Pogodbe o Evropski skupnosti.
2
+
(2) Kršitelj, ki je povzročil škodo, dolguje oškodovancu zamudne obresti od nastanka škode do plačila ne glede na to, kdaj je oškodovanec vložil zahtevek za povrnitev škode, povzročene s kršitvijo konkurenčnega prava (v nadaljnjem besedilu: odškodninski zahtevek).
3
−
(3) Zastaranje za uveljavljanje odškodninskega zahtevka po prvem odstavku tega člena ne teče v času od začetka postopka pred uradom ali Evropsko komisijo do dneva, ko je ta postopek pravnomočno končan.
−
4
−
(4) Sodišče mora nemudoma obvestiti urad o vsaki tožbi, s katero se zahteva odškodnina zaradi kršitev določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti.
−
+
1
+
(1) Oškodovanec lahko zahteva razkritje dokazov oziroma podatkov od kršitelja ali tretje osebe, za katero trdi, da razpolaga z dokazi oziroma podatki, potrebnimi zaradi odškodninskega zahtevka, ki je vložen pri sodišču. Kršitelj pa lahko zahteva razkritje dokazov oziroma podatkov od oškodovanca ali tretje osebe, za katero trdi, da razpolaga z dokazi oziroma podatki, potrebnimi za ugovarjanje zoper odškodninski zahtevek.
+
2
+
(2) Razkritje dokazov oziroma podatkov se lahko zahteva, če:
+
3
+
a) je glede na razpoložljiva dejstva in dokaze v zadostni meri izkazano, da obstoji odškodninska terjatev zaradi kršitev konkurenčnega prava oziroma da ta ne obstaja ali da ne obstaja v zatrjevani višini,
+
4
+
b) so dokazi oziroma podatki relevantni zaradi dodatnega navajanja dejstev oziroma dokazovanja obstoja ali neobstoja odškodninske terjatve oziroma njene višine, in
+
5
+
c) so dokazi oziroma podatki, katerih razkritje se zahteva, karseda določno in podrobno opisani na podlagi dejstev in dokazov, ki so osebi, ki zahteva razkritje dokazov oziroma podatkov, znani pod razumnimi pogoji.
+
6
+
(3) Razkritje dokazov oziroma podatkov se izvede tako, da se zagotovi sorazmernost med upravičenimi interesi vseh oseb, pri čemer se upošteva zlasti:
+
7
+
a) ali je utemeljitev obstoja ali neobstoja obveznosti povrnitve škode že dovolj podprta z razpoložljivimi dejstvi in dokazi,
+
8
+
b) ali gre za vsesplošno iskanje podatkov, ki verjetno niso pomembni za odločitev o obstoju oziroma neobstoju odškodninske terjatve,
+
9
+
c) obseg in stroške razkritja dokazov oziroma podatkov, zlasti za tretje osebe, č) ali dokazi, katerih razkritje se predlaga, vsebujejo zaupne podatke, zlasti v zvezi s tretjimi osebami, in kateri so možni ukrepi za zavarovanje zaupnih podatkov.
+
10
+
(4) Pri razkritju dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, se pri zagotavljanju sorazmernosti poleg okoliščin iz prejšnjega odstavka upošteva tudi:
+
11
+
a) ali so v zahtevi zadosti opredeljeni narava, predmet ali vsebina dokazov oziroma podatkov ali pa gre za splošno zahtevo za razkritje dokazov oziroma podatkov v zvezi s posamezno zadevo,
+
12
+
b) ali je dokaz oziroma podatek relevanten za utemeljitev odškodninske terjatve,
+
13
+
c) ali zaradi učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava pretehta javni interes varovanja dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, v zvezi z razkritjem dokazov oziroma podatkov iz osmega odstavka tega člena, č) ali zaradi učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava pretehta javni interes varovanja dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ker lahko stranka sama doseže razkritje dokazov oziroma podatkov pri osebi iz prvega odstavka tega člena, ki ni organ, pristojen za varstvo konkurence, in
+
14
+
d) ali zaradi učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava pretehta javni interes varovanja dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, glede na mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence, o sorazmernosti zahtevka za razkritje dokazov oziroma podatkov v skladu s tretjim odstavkom 62.č člena tega zakona.
+
15
+
(5) Pri zagotavljanju sorazmernosti se ne upošteva navedba podjetja, da bi mu z razkritjem nastala premoženjska škoda zaradi odškodninske odgovornosti zaradi kršitev konkurenčnega prava.
+
16
+
(6) V primeru obstoja zaupnih podatkov se lahko določi, komu se smejo razkriti dokazi, ki vsebujejo zaupne podatke, in na kakšen način se zagotovi varstvo zaupnih podatkov, zlasti z naslednjimi ukrepi:
+
17
+
a) da se v določenem roku zagotovi nezaupno različico dokazov, v kateri so zaupni deli besedila izbrisani, oziroma se zagotovi kratek in jedrnat opis vsakega izbrisanega podatka,
+
18
+
b) da se dovoli vpogled v dokaz, ki vsebuje zaupne podatke, samo v prostorih osebe, od katere se zahteva razkritje dokazov,
+
19
+
c) da se dovoli pregled, prepis ali preslikavo zaupnih podatkov zgolj izvedencu, revizorju, odvetniku predlagatelja, predlagateljevemu zunanjemu strokovnemu pomočniku ali izvedeni priči, pri čemer se določi, da so osebe, ki jim je dovoljen pregled, prepis ali preslikava teh podatkov, dolžne varovati te podatke in jih ne smejo razkriti strankam postopka oziroma tretjim osebam, smejo pa jih uporabiti za svoje analize ter se nanje lahko sklicujejo v svojih vlogah na tak način, da zaupni podatki niso razkriti njihovim strankam ali tretjim osebam. Ob takšnem sklepu je odvetnik prost zaveze razkritja zaupnih podatkov svoji stranki, stranka pa takega razkritja ne sme zahtevati.
+
20
+
(7) Oseba, od katere se zahteva razkritje dokazov oziroma podatkov, lahko odreče to razkritje, če se dokaz oziroma podatki nanašajo na privilegirano komunikacijo iz 32. člena tega zakona.
+
21
+
(8) Dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ki se nanašajo na:
+
22
+
a) podatke, pripravljene posebej za postopek organa, pristojnega za varstvo konkurence,
+
23
+
b) podatke, ki jih je med postopkom sestavil organ, pristojen za varstvo konkurence, in jih poslal strankam, ali
+
24
+
c) vloge za poravnavo, ki so bile umaknjene, ni dovoljeno razkriti, razen če se je postopek pred organom, pristojnem za varstvo konkurence, končal.
+
25
+
(9) Dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ki se nanašajo na:
+
26
+
a) dokaze iz prve, tretje, četrte in pete alineje petega odstavka 18. člena tega zakona,
+
27
+
b) izjavo zaradi prizanesljivosti, ali
+
28
+
c) vlogo za poravnavo, ni dovoljeno razkriti.
+
1
+
Za odločanje o odškodninskem zahtevku zaradi kršitev konkurenčnega prava se uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno.
+
1
+
Kadar teče pred različnimi sodišči v Republiki Sloveniji na prvi stopnji več pravdnih postopkov zaradi uveljavljanja zahtevkov, ki izvirajo iz iste kršitve konkurenčnega prava in v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, lahko na predlog pristojnega sodišča ali stranke vrhovno sodišče s sklepom združi zadeve za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo. 62.č člen (razkritje dokazov oziroma podatkov v pravdnem postopku)
+
2
+
(1) Če oškodovanec ali kršitelj (v nadaljnjem besedilu: stranka) v pravdnem postopku, v katerem se uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi kršitev konkurenčnega prava, predlaga, da sodišče nasprotni stranki ali tretji osebi naloži predložitev listin oziroma razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, po zakonu, ki ureja pravdni postopek, sodišče ugodi predlogu pod pogoji iz 62.a in tega člena zakona.
+
3
+
(2) Če stranka ne more iz razumnih razlogov pridobiti dokazov oziroma podatkov od nasprotne stranke ali tretje osebe, sodišče na zahtevo ali predlog stranke naloži razkritje dokazov oziroma podatkov organu, pristojnemu za varstvo konkurence.
+
4
+
(3) Preden sodišče odloči o razkritju dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, sodišče obvesti organ, pristojen za varstvo konkurence, ki razpolaga s temi dokazi, ta pa lahko poda mnenje o sorazmernosti zahtevka ali predloga.
+
5
+
(4) Če se zahtevek ali predlog za razkritje dokazov oziroma podatkov nanaša na zaupne podatke, sodišče lahko določi, komu se smejo razkriti dokazi oziroma podatki, ki vsebujejo zaupne podatke, in poseben način varstva zaupnih podatkov, zlasti z ukrepi iz šestega odstavka 62.a člena tega zakona. Sodišče opozori stranko in osebo iz c) točke šestega odstavka 62.a člena tega zakona, ki so ji zaupni podatki razkriti, na denarno kazen iz prvega odstavka 62.f člena tega zakona in da sta izdaja ter neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti kaznivi dejanji.
+
6
+
(5) Če stranka zaradi privilegirane komunikacije iz sedmega odstavka 62.a člena tega zakona ugovarja razkritju dokazov oziroma podatkov, o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti takšnega sklicevanja odloči sodišče.
+
7
+
(6) Če stranka ugovarja razkritju dokazov oziroma podatkov, ker se nanašajo na izjavo zaradi prizanesljivosti ali vlogo za poravnavo, sodišče na podlagi obrazloženega predloga stranke ali tretje osebe preveri, ali vsebina izjave zaradi prizanesljivosti ali vloge za poravnavo ustreza njuni opredelitvi v 6. točki drugega odstavka 3. člena tega zakona in 21. točki prvega odstavka 3. člena tega zakona. Sodišče lahko za mnenje zaprosi organ, pristojen za varstvo konkurence, pri katerem se takšen dokaz nahaja. Sodišče o predlogu obvesti osebo, ki je podala izjavo zaradi prizanesljivosti ali vlogo za poravnavo, ta pa ima pravico, da se do njega opredeli.
+
8
+
(7) Če se zahtevek ali predlog za razkritje dokazov oziroma podatkov deloma nanaša na razkritje dokazov oziroma podatkov iz osmega ali devetega odstavka 62.a člena tega zakona, deloma pa na predhodne informacije, sodišče ugodi predlogu ali zahtevku v tem delu.
+
9
+
(8) Stroške postopka za razkritje dokazov oziroma podatkov krije najprej stranka, ki je zahtevala razkritje. Povrniti mora tudi stroške nasprotni stranki. Povrnitev stroškov postopka za razkritje dokazov oziroma podatkov lahko pozneje zahteva kot del pravdnih stroškov v odškodninskem postopku glede na uspeh v pravdi.
1
−
(1) Če oškodovanec ali kršitelj (v nadaljnjem besedilu: stranka) v pravdnem postopku, v katerem se uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi kršitev konkurenčnega prava, predlaga, da sodišče nasprotni stranki ali tretji osebi naloži predložitev listin oziroma razkritje podatkov, ki so poslovna skrivnost, po zakonu, ki ureja pravdni postopek, sodišče ugodi predlogu pod pogoji iz 62.a in tega člena zakona.
−
2
−
(2) Če stranka ne more iz razumnih razlogov pridobiti dokazov oziroma podatkov od nasprotne stranke ali tretje osebe, sodišče na zahtevo ali predlog stranke naloži razkritje dokazov oziroma podatkov organu, pristojnemu za varstvo konkurence.
−
3
−
(3) Preden sodišče odloči o razkritju dokazov oziroma podatkov iz spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, sodišče obvesti organ, pristojen za varstvo konkurence, ki razpolaga s temi dokazi, ta pa lahko poda mnenje o sorazmernosti zahtevka ali predloga.
−
4
−
(4) Če se zahtevek ali predlog za razkritje dokazov oziroma podatkov nanaša na zaupne podatke, sodišče lahko določi, komu se smejo razkriti dokazi oziroma podatki, ki vsebujejo zaupne podatke, in poseben način varstva zaupnih podatkov, zlasti z ukrepi iz šestega odstavka 62.a člena tega zakona. Sodišče opozori stranko in osebo iz c) točke šestega odstavka 62.a člena tega zakona, ki so ji zaupni podatki razkriti, na denarno kazen iz prvega odstavka 62.f člena tega zakona in da sta izdaja ter neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti kaznivi dejanji.
−
5
−
(5) Če stranka zaradi privilegirane komunikacije iz sedmega odstavka 62.a člena tega zakona ugovarja razkritju dokazov oziroma podatkov, o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti takšnega sklicevanja odloči sodišče.
−
6
−
(6) Če stranka ugovarja razkritju dokazov oziroma podatkov, ker se nanašajo na izjavo zaradi prizanesljivosti ali vlogo za poravnavo, sodišče na podlagi obrazloženega predloga stranke ali tretje osebe preveri, ali vsebina izjave zaradi prizanesljivosti ali vloge za poravnavo ustreza njuni opredelitvi v 6. točki drugega odstavka 3. člena tega zakona in 21. točki prvega odstavka 3. člena tega zakona. Sodišče lahko za mnenje zaprosi organ, pristojen za varstvo konkurence, pri katerem se takšen dokaz nahaja. Sodišče o predlogu obvesti osebo, ki je podala izjavo zaradi prizanesljivosti ali vlogo za poravnavo, ta pa ima pravico, da se do njega opredeli.
−
7
−
(7) Če se zahtevek ali predlog za razkritje dokazov oziroma podatkov deloma nanaša na razkritje dokazov oziroma podatkov iz osmega ali devetega odstavka 62.a člena tega zakona, deloma pa na predhodne informacije, sodišče ugodi predlogu ali zahtevku v tem delu.
−
8
−
(8) Stroške postopka za razkritje dokazov oziroma podatkov krije najprej stranka, ki je zahtevala razkritje. Povrniti mora tudi stroške nasprotni stranki. Povrnitev stroškov postopka za razkritje dokazov oziroma podatkov lahko pozneje zahteva kot del pravdnih stroškov v odškodninskem postopku glede na uspeh v pravdi.
−
+
1
+
(1) Izjave zaradi prizanesljivosti ali vloge za poravnave, pridobljene z dostopom do spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ni dopustno predložiti kot dokaz v tožbi za povrnitev škode zaradi kršitev konkurenčnega prava oziroma navajati dejstev, ki iz njih izhajajo.
+
2
+
(2) Dokazov oziroma podatkov iz osmega odstavka 62.a člena tega zakona, pridobljenih z dostopom do spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, ni dopustno predložiti kot dokaz v tožbi za povrnitev škode zaradi kršitev konkurenčnega prava oziroma navajati dejstev, ki iz njih izhajajo, razen če se je postopek pred organom, pristojnim za varstvo konkurence, končal.
+
3
+
(3) Dokaze oziroma podatke, pridobljene z dostopom do spisa organa, pristojnega za varstvo konkurence, in za katere ne velja prvi ali prejšnji odstavek tega člena, lahko v tožbi za povrnitev škode zaradi kršitev konkurenčnega prava navaja oziroma predloži samo stranka, ki jih je pridobila, ali njen pravni naslednik, vključno z osebo, na katero je bil prenesen odškodninski zahtevek.
+
1
+
(1) Če stranka, ki ji je naloženo razkritje dokazov oziroma podatkov, ne izvrši ali zavrne izpolnitev odločbe o razkritju dokazov oziroma podatkov, ter če stranka uniči ali skrije relevantne dokaze oziroma podatke, sodišče v odškodninskem postopku odloči o stroških postopka po prostem preudarku.
+
2
+
(2) Če tretja oseba ne izvrši ali zavrne izvršitev pravnomočnega sklepa za razkritje dokazov oziroma podatkov, izvrši sodišče sklep za razkritje dokazov oziroma podatkov po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka.
+
1
+
(1) Če sodišče, ki odloča o odškodninskem zahtevku, odredi ukrepe za varstvo zaupnih podatkov iz šestega odstavka 62.a člena tega zakona, in oseba, ki so ji razkriti zaupni podatki, v času trajanja odškodninskega postopka ne izvrši ukrepa za zavarovanje zaupnih podatkov ali ravna v nasprotju z njim, lahko sodišče izreče denarno kazen fizični osebi v znesku do 5.000 eurov, pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku, odvetniku oziroma odvetniškemu kandidatu pa v znesku od 5.000 do 100.000 eurov.
+
2
+
(2) Če stranka ali tretja oseba uniči ali skrije relevantne dokaze oziroma podatke v času od vložitve zahteve ali predloga za razkritje dokazov oziroma podatkov do odločbe sodišča o razkritju, ji lahko sodišče, ki odloča o odškodninskem zahtevku, izreče denarno kazen v znesku do 5.000 eurov.
+
3
+
(3) Če stranka ali njen zakoniti zastopnik ravna v nasprotju z 62.d člena tega zakona, lahko sodišče izreče denarno kazen fizični osebi v znesku do 500 eurov, pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali odvetniku oziroma odvetniškemu kandidatu pa v znesku do 5.000 eurov.
+
4
+
(4) Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. V sklepu določi rok, v katerem mora dolžnik denarno kazen plačati. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
+
5
+
(5) Zoper sklep o izreku denarne kazni po tem členu je dovoljena pritožba.
+
6
+
(6) Če je bila denarna kazen izrečena odvetniku ali odvetniškemu kandidatu, sodišče o tem obvesti odvetniško zbornico.
+
7
+
(7) Denarna kazen, izrečena v skladu z določbami tega člena, ni ovira za izrek kazni ali sankcije zaradi kaznivega dejanja ali prekrška.
+
1
+
(1) Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo agencije o kršitvi ali pravnomočno odločbo o kršitvi, izdano v postopku sodnega varstva zoper odločbo agencije.
+
2
+
(2) Če je obstoj kršitve konkurenčnega prava ugotovljen s pravnomočno odločbo organa druge države članice ali pravnomočno odločbo sodišča druge države članice Evropske unije, ki je na podlagi rednega pravnega sredstva pristojno za presojo odločb organa druge države članice, se domneva, da so kršitelji, določeni v odločbi o kršitvi, ravnali protipravno, pri čemer je dopusten nasproten dokaz.
+
3
+
(3) Obveznosti iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena ne posegata v pravice in obveznosti na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
+
1
+
(1) Kršitelj, ki ima manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov eurov, ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov eurov, je odgovoren le svojim neposrednim in posrednim kupcem, če dokaže, da:
+
2
+
a) je njegov tržni delež na upoštevnem trgu v času kršitve konkurenčnega prava ves čas pod 5 %, in
+
3
+
b) bi uporaba splošnih pravil o solidarni odgovornosti nepopravljivo ogrozila njegovo gospodarsko sposobnost preživetja, njegova sredstva pa bi izgubila celotno vrednost.
+
4
+
(2) Kršitelj iz prejšnjega odstavka je solidarno odgovoren tudi drugim oškodovancem, če ti od drugih podjetij, ki so odgovorna za isto kršitev konkurenčnega prava, ne morejo pridobiti popolne odškodnine.
+
5
+
(3) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja, če je:
+
6
+
a) imel kršitelj vlogo vodje pri kršitvi konkurenčnega prava ali je prisilil druga podjetja k sodelovanju pri kršitvi, ali
+
7
+
b) bila zoper kršitelja predhodno izdana pravnomočna upravna ali sodna odločba o kršitvi konkurenčnega prava, ki ni povezana z zatrjevano kršitvijo konkurenčnega prava v odškodninskem zahtevku.
+
1
+
(1) Kršitelj, ki mu je odpuščena globa, je solidarno odgovoren le:
+
2
+
a) svojim neposrednim ali posrednim kupcem ali dobaviteljem, in
+
3
+
b) drugim oškodovancem, če ti od drugih podjetij, ki so odgovorna za isto kršitev konkurenčnega prava, ne morejo pridobiti popolne odškodnine.
+
4
+
(2) Zastaranje odškodninske terjatve zaradi kršitev konkurenčnega prava, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, ne teče med kršiteljem, ki mu je odpuščena globa, in oškodovancem, ki ni njegov neposreden ali posreden kupec ali dobavitelj, v času od dneva, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek zoper druge kršitelje, in se nadaljuje naslednji dan, odkar oškodovanec ni mogel pridobiti popolne odškodnine od drugih solidarnih dolžnikov. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok.
+
5
+
(3) Ne glede na pravico solidarnega dolžnika, da zahteva od drugega solidarnega dolžnika, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj, znesek plačila solidarnega dolžnika, ki mu je odpuščena globa, ne sme preseči višine škode, ki jo je ta povzročil svojim neposrednim ali posrednim kupcem ali dobaviteljem.
+
6
+
(4) Solidarni dolžnik, ki mu je odpuščena globa, povrne drugim solidarnim dolžnikom, ki so plačali škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega prava in je nastala oškodovancem, ki niso neposredni ali posredni kupci ali dobavitelji kršiteljev, regresni zahtevek, ki se odmeri glede na njegov delež odgovornosti za to škodo.
+
1
+
(1) Terjatev za povrnitev povzročene škode zaradi kršitev konkurenčnega prava zastara v roku petih let, odkar je kršitev konkurenčnega prava prenehala in odkar je tožnik izvedel ali se od njega razumno pričakuje, da je lahko izvedel za:
+
2
+
a) ravnanje kršitelja in dejstvo, da to ravnanje predstavlja kršitev konkurenčnega prava,
+
3
+
b) škodo, ki je nastala zaradi kršitev konkurenčnega prava, in
+
4
+
c) kršitelja.
+
5
+
(2) V vsakem primeru zastara terjatev iz prejšnjega odstavka v roku desetih let, odkar je škoda nastala. Rok ne začne teči, dokler kršitev konkurenčnega prava ne preneha.
+
6
+
(3) Zastaranje odškodninske terjatve ne teče v času od dneva, ko organ, pristojen za varstvo konkurence, izvede dejanje za namene preiskave ali postopka zaradi kršitve konkurenčnega prava, do dneva, ko preteče eno leto po pravnomočnosti odločbe o kršitvi ali drugačnem zaključku postopka. Čas ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok.
+
7
+
(4) Zadržanje zastaranja iz prejšnjega odstavka vpliva na tek zastaralnega roka iz prvega in drugega odstavka tega člena.
+
1
+
(1) Pri odmeri odškodnine po prostem preudarku po zakonu, ki ureja pravdni postopek, lahko sodišče upošteva tudi del dobička kršitelja, ki je bil pridobljen s kršitvijo konkurenčnega prava.
+
2
+
(2) Domneva se, da karteli povzročajo škodo, razen če kršitelj dokaže nasprotno.
+
3
+
(3) Sodišče lahko zaprosi agencijo, da v 30 dneh od prejema zaprosila sporoči sodišču mnenje glede določitve višine škode. Če agencija oceni, da je njena pomoč primerna, sodišču sporoči mnenje, sicer se šteje, da je agencija ocenila, da njena pomoč ni primerna.
+
4
+
(4) Sodišče lahko zaprosi tudi organ druge države članice za mnenje glede določitve višine škode.
+
5
+
(5) Agencija na zaprosilo sodišča druge države članice Evropske unije sporoči mnenje glede določitve višine škode, če oceni, da je njena pomoč primerna.
+
1
+
(1) Razlika med dejansko plačano ceno in ceno, ki bi veljala, če ne bi bilo kršitve konkurenčnega prava (v nadaljnjem besedilu: razlika v ceni), predstavlja navadno škodo, pri čemer višina odškodnine za navadno škodo na kateri koli stopnji dobavne verige ne sme presegati višine razlike v ceni, ki je bila prenesena na to stopnjo dobavne verige. Pri izračunu višine navadne škode se ne upošteva zmanjšanje škode, ki jo doseže oškodovanec z ukrepi zmanjšanja stroškov.
+
2
+
(2) Ne glede na celoten ali delni prenos razlike v ceni na naslednjo stopnjo dobavne verige ima oškodovanec pravico do odškodnine za izgubljeni dobiček, ko celotni ali delni prenos razlike v ceni na naslednjo stopnjo dobavne verige povzroči oškodovancu manjšo prodajo oziroma manjše nakupe.
+
3
+
(3) Toženec lahko ugovarja, da je tožnik v celoti ali delno prenesel razliko v ceni na naslednjo stopnjo dobavne verige. Dokazno breme nosi toženec.
+
4
+
(4) Za dokazovanje utemeljenosti ugovora iz prejšnjega odstavka lahko toženec predlaga oziroma zahteva, da sodišče naloži tožniku ali tretji osebi razkritje dokazov oziroma podatkov.
+
5
+
(5) Določbe tega in 62.m člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, kadar je kršitev konkurenčnega prava povezana z neposredno ali posredno dobavo kršitelju.
+
1
+
(1) Če sta temelj ali višina odškodninskega zahtevka odvisna od tega, v kakšni višini je bila razlika v ceni prenesena naprej na tožnika, ki je posredni kupec, je tožnik dolžan dokazati obstoj in obseg prenosa razlike v ceni nanj. Tožnik lahko z obrazloženim predlogom predlaga ali zahteva, da sodišče naloži tožencu ali tretji osebi razkritje dokazov oziroma podatkov.
+
2
+
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se domneva, da je razlika v ceni prenesena na tožnika, ki je posredni kupec, če ta dokaže, da:
+
3
+
a) je toženec kršil konkurenčno pravo,
+
4
+
b) je bila razlika v ceni, ki je bila prenesena na neposrednega kupca toženca, posledica kršitve konkurenčnega prava, in
+
5
+
c) je kupil blago ali storitev, ki je predmet kršitve konkurenčnega prava, oziroma je kupil blago ali storitev, ki izhaja iz blaga ali storitve, ki je predmet kršitve, ali pa vsebuje takšno blago ali storitve.
+
6
+
(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če toženec dokaže, da razlika v ceni ni bila v celoti ali delno prenesena na tožnika.
+
7
+
(4) Sodišče pri oceni, ali je toženec uspel dokazati, da je tožnik v celoti ali delno prenesel razliko v ceni, ter ali je tožnik uspel dokazati, da je bila razlika v ceni prenesena nanj, upošteva tudi:
+
8
+
a) odškodninske tožbe v zvezi z isto kršitvijo konkurenčnega prava, ki so jih vložili tožniki z drugih stopenj dobavne verige,
+
9
+
b) pravnomočne sodbe, izdane na podlagi tožb iz prejšnje točke,
+
10
+
c) relevantne javno dostopne informacije, ki izhajajo iz primerov javnopravnega izvajanja konkurenčnega prava in se nanašajo na odškodninski zahtevek.
+
11
+
(5) Če se ugotovi, da je bila razlika v ceni v celoti ali delno prenesena na naslednjo stopnjo dobavne verige, višine prenesene razlike v ceni pa se ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti le z nesorazmernimi težavami, sodišče po prostem preudarku oceni, kateri del razlike v ceni se je prenesel naprej.
+
1
+
Sodišče na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus sporazumne rešitve spora glede odškodninskega zahtevka, kadarkoli prekine pravdni postopek za čas trajanja sporazumnega reševanja spora, vendar največ za dve leti.
+
1
+
(1) Oškodovanec, ki je sklenil poravnavo z enim ali več solidarnimi dolžniki, ima pravico od solidarnih dolžnikov, ki niso sklenili poravnave, terjati le višino odškodnine, ki je zmanjšana za delež vsakega solidarnega dolžnika, s katerim je oškodovanec sklenil poravnavo.
+
2
+
(2) Preostali znesek odškodnine oškodovanca, ki je sklenil poravnavo, se lahko izterja le od solidarnih dolžnikov, ki niso sklenili poravnave. Solidarni dolžniki, ki niso sklenili poravnave, ne morejo od solidarnega dolžnika, ki je sklenil poravnavo, terjati, da prispeva k plačilu preostalega zneska odškodnine.
+
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko oškodovanec izterja preostali znesek odškodnine od solidarnega dolžnika, ki je sklenil poravnavo, če solidarni dolžniki, ki niso sklenili poravnave, ne morejo plačati preostalega zneska odškodnine, razen če se solidarni dolžnik in oškodovanec v poravnavi dogovorita drugače.
+
4
+
(4) Oškodovanci, ki niso sklenili poravnave, lahko zahtevajo povrnitev škode od vseh solidarnih dolžnikov, upoštevajoč posebna pravila glede solidarne odgovornosti.
+
5
+
(5) Sodišče pri določitvi višine regresnega zahtevka, ki ga lahko solidarni dolžnik zahteva od drugega solidarnega dolžnika, v skladu z njegovim deležem odgovornosti za škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega prava, upošteva tudi odškodnino, ki jo je ta solidarni dolžnik plačal na podlagi predhodno sklenjene poravnave z drugimi oškodovanci. aVI.a DEL SODELOVANJE MED SODIŠČI IN ORGANI ZA VARSTVO KONKURENCE
1
+
aVI.a DEL SODELOVANJE MED SODIŠČI IN ORGANI ZA VARSTVO KONKURENCE
+
1
·
(1) O vsakem postopku pred sodišči, ki je povezan z uporabo 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, sodišče obvesti agencijo.
1
·
(1) O vsakem postopku pred sodišči, ki je povezan z uporabo 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, sodišče obvesti agencijo.
2
·
(2) Sodišče pošlje agenciji kopijo odločbe o uporabi 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije hkrati z vročitvijo strankam.
2
·
(2) Sodišče pošlje agenciji kopijo odločbe o uporabi 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije hkrati z vročitvijo strankam.
3
·
(3) Sodišče lahko zaprosi agencijo za posredovanje pisnega mnenja glede uporabe 6. ali 9. člena tega zakona. Agencija lahko z dovoljenjem sodišča poda svoje mnenje tudi ustno na obravnavi.
3
·
(3) Sodišče lahko zaprosi agencijo za posredovanje pisnega mnenja glede uporabe 6. ali 9. člena tega zakona. Agencija lahko z dovoljenjem sodišča poda svoje mnenje tudi ustno na obravnavi.
4
·
(4) Kadar poda Evropska komisija v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES pisno mnenje zaradi zagotavljanja skladne uporabe 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, sodišče pošlje kopijo pisnega mnenja agenciji in strankam postopka.
4
·
(4) Kadar poda Evropska komisija v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES pisno mnenje zaradi zagotavljanja skladne uporabe 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, sodišče pošlje kopijo pisnega mnenja agenciji in strankam postopka.
5
·
(5) Kadar poda agencija v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES pisno mnenje do vprašanj uporabe 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali v skladu s tretjim odstavkom tega člena pisno mnenje glede uporabe 6. ali 9. člena tega zakona, sodišče pošlje kopijo pisnega mnenja strankam postopka. Če agencija poda pisno mnenje do vprašanj uporabe 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, agencija pošlje kopijo pisnega mnenja tudi Evropski komisiji.
5
·
(5) Kadar poda agencija v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES pisno mnenje do vprašanj uporabe 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali v skladu s tretjim odstavkom tega člena pisno mnenje glede uporabe 6. ali 9. člena tega zakona, sodišče pošlje kopijo pisnega mnenja strankam postopka. Če agencija poda pisno mnenje do vprašanj uporabe 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, agencija pošlje kopijo pisnega mnenja tudi Evropski komisiji.
6
·
(6) Če sodišče zaprosi Evropsko komisijo za mnenje v skladu s prvim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES, o tem obvesti stranke ter po prejemu mnenja Evropske komisije pošlje kopijo mnenja agenciji in strankam postopka.
6
·
(6) Če sodišče zaprosi Evropsko komisijo za mnenje v skladu s prvim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES, o tem obvesti stranke ter po prejemu mnenja Evropske komisije pošlje kopijo mnenja agenciji in strankam postopka.
7
·
(7) Agencija ali Evropska komisija lahko pisno mnenje iz četrtega, petega in prejšnjega odstavka tega člena ter iz tretjega odstavka 62.č člena tega zakona poda kadar koli do izdaje odločbe. VI.a DEL NELOJALNA KONKURENCA
7
·
(7) Agencija ali Evropska komisija lahko pisno mnenje iz četrtega, petega in prejšnjega odstavka tega člena ter iz tretjega odstavka 62.č člena tega zakona poda kadar koli do izdaje odločbe. VI.a DEL NELOJALNA KONKURENCA
8
+
(1) O vsakem postopku pred sodišči, ki je povezan z uporabo 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, sodišče obvesti agencijo.
+
9
+
(2) Sodišče pošlje agenciji kopijo odločbe o uporabi 6. ali 9. člena tega zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije hkrati z vročitvijo strankam.
+
10
+
(3) Sodišče lahko zaprosi agencijo za posredovanje pisnega mnenja glede uporabe 6. ali 9. člena tega zakona. Agencija lahko z dovoljenjem sodišča poda svoje mnenje tudi ustno na obravnavi.
+
11
+
(4) Kadar poda Evropska komisija v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES pisno mnenje zaradi zagotavljanja skladne uporabe 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, sodišče pošlje kopijo pisnega mnenja agenciji in strankam postopka.
+
12
+
(5) Kadar poda agencija v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES pisno mnenje do vprašanj uporabe 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali v skladu s tretjim odstavkom tega člena pisno mnenje glede uporabe 6. ali 9. člena tega zakona, sodišče pošlje kopijo pisnega mnenja strankam postopka. Če agencija poda pisno mnenje do vprašanj uporabe 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, agencija pošlje kopijo pisnega mnenja tudi Evropski komisiji.
+
13
+
(6) Če sodišče zaprosi Evropsko komisijo za mnenje v skladu s prvim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES, o tem obvesti stranke ter po prejemu mnenja Evropske komisije pošlje kopijo mnenja agenciji in strankam postopka.
+
14
+
(7) Agencija ali Evropska komisija lahko pisno mnenje iz četrtega, petega in prejšnjega odstavka tega člena ter iz tretjega odstavka 62.č člena tega zakona poda kadar koli do izdaje odločbe.
+
+
1
+
(1) Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence.
+
2
+
(2) Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim podjetjem.
+
3
+
(3) Kot dejanje nelojalne konkurence po prejšnjem odstavku se štejejo zlasti:
+
4
+
- dajanje podatkov o drugem podjetju, če ti škodijo ali utegnejo škoditi ugledu in poslovanju drugega podjetja;
+
5
+
- prodaja blaga z označbami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga;
+
6
+
- dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij;
+
7
+
- neupravičeno neizpolnjevanje ali razdiranje pogodb s kakšnim podjetjem, da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba z drugim podjetjem;
+
8
+
- neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali kakšne druge oznake drugega podjetja, ne glede na to ali je slednje dalo soglasje, če se s tem ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu;
+
9
+
- dajanje ali obljubljanje daril, premoženjske ali drugačne koristi drugemu podjetju, njegovemu delavcu ali osebi, ki dela za drugo podjetje, da bi se darovalcu omogočila ugodnost v škodo kakšnega podjetja;
+
10
+
- nepooblaščena uporaba storitev trgovskega potnika, trgovskega predstavnika ali zastopnika drugega podjetja;
+
11
+
- protipravno pridobivanje poslovne tajnosti drugega podjetja ali neupravičeno izkoriščanje zaupne poslovne tajnosti drugega podjetja.
+
1
+
(1) Če je z dejanji, ki so po prejšnjem členu tega zakona nedopustna, komu storjena škoda, sme ta zahtevati odškodnino po pravilih obligacijskega prava.
+
2
+
(2) Prizadeti udeleženec v prometu blaga ali storitev na trgu lahko s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, uničenje predmetov, s katerimi je bilo storjeno dejanje nelojalne konkurence, in vzpostavitev prejšnjega stanja, če je to mogoče.
+
3
+
(3) Če je bilo dejanje nelojalne konkurence storjeno s sredstvi javnega obveščanja ali na podoben način (npr. z letaki, napisi na javnih krajih) ali je prizadelo veliko udeležencev, lahko prizadeti udeleženec zahteva tudi objavo sodbe v sredstvih javnega obveščanja. VII. DEL OMEJEVANJE TRGA Z OBLASTNIMI AKTI IN DEJANJI
1
−
Izjemoma dovoljene omejitve iz prejšnjega člena sme vlada predpisati le, če razlogov za omejitve ni mogoče odpraviti z ukrepi v podjetjih, blagovnimi rezervami, z uvozom ali ukrepi tekoče gospodarske politike.
1
+
Izjemoma dovoljene omejitve iz prejšnjega člena sme vlada predpisati le, če razlogov za omejitve ni mogoče odpraviti z ukrepi v podjetjih, z uvozom ali ukrepi tekoče gospodarske politike.
1
−
(1) Da bi se na ozemlju Republike Slovenije zagotovila učinkovitejša konkurenca, urad v zadevah, v katerih določbe zakona ali drugega predpisa povzročajo omejevanje konkurence ali pravilnega delovanja trga in tega ne upravičuje splošni interes, ter v primerih iz 66. člena tega zakona pošlje pristojnim organom mnenje o potrebnih ukrepih, s katerimi bi se odpravilo ali preprečilo omejevanje konkurence.
1
+
(1) Da bi se na ozemlju Republike Slovenije zagotovila učinkovitejša konkurenca, agencija v zadevah, v katerih določbe zakona ali drugega predpisa povzročajo omejevanje konkurence ali pravilnega delovanja trga in tega ne upravičuje splošni interes, ter v primerih iz 66. člena tega zakona pošlje pristojnim organom mnenje o potrebnih ukrepih, s katerimi bi se odpravilo ali preprečilo omejevanje konkurence.
2
−
(2) Urad objavi, o katerih zadevah je dal mnenje, če je to primerno zaradi narave in pomena omejevanja.
2
+
(2) Agencija objavi, o katerih zadevah je dala mnenje, če je to primerno zaradi narave in pomena omejevanja.
1
−
(1) Urad da mnenje o predlogu zakona ali uredbe, kadar meni, da je to potrebno, ali kadar to zahteva pristojni državni organ.
1
+
(1) Agencija da mnenje o predlogu zakona ali uredbe, kadar meni, da je to potrebno, ali kadar to zahteva pristojni državni organ.
2
−
(2) Predsednik ali predsednica vlade ali pristojni minister lahko zahteva od urada mnenje o predlogu zakona ali uredbe, katerih neposredni učinek so:
2
+
(2) Predsednik ali predsednica vlade ali pristojni minister lahko zahteva od agencije mnenje o predlogu zakona ali uredbe, katerih neposredni učinek so:
3
·
- določanje količinskih omejitev pri izvajanju dejavnosti ali dostopu do trga;
3
·
- določanje količinskih omejitev pri izvajanju dejavnosti ali dostopu do trga;
4
·
- določanje izključnih pravic na določenih gospodarskih področjih;
4
·
- določanje izključnih pravic na določenih gospodarskih področjih;
5
·
- določanje splošnih pogojev poslovanja. VIII. DEL KAZENSKE DOLOČBE
5
·
- določanje splošnih pogojev poslovanja. VIII. DEL KAZENSKE DOLOČBE
1
·
(1) Z globo do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ter posameznik, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost:
1
·
(1) Z globo do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ter posameznik, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost:
2
−
- če ravna v nasprotju s 6. členom tega zakona ali 81. členom Pogodbe o Evropski skupnosti,
2
+
- če ravna v nasprotju s 6. členom tega zakona ali 101. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije,
3
−
- če v nasprotju z 9. členom tega zakona ali 82. členom Pogodbe o Evropski skupnosti zlorabi prevladujoč položaj;
3
+
- če v nasprotju z 9. členom tega zakona ali 102. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije zlorabi prevladujoč položaj;
4
−
- če ravna v nasprotju z izvršljivo odločbo, ki jo je urad izdal na podlagi 37., 38. ali 39. člena tega zakona.
4
+
- če ravna v nasprotju z izvršljivo odločbo, ki jo je agencija izdala na podlagi 37., 38. ali 39. člena tega zakona.
5
·
(2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
5
·
(2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
6
·
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000 do 30.000 eurov.
6
·
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000 do 30.000 eurov.
1
·
(1) Z globo do deset odstotkov letnega prometa v koncentraciji udeleženega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik:
1
·
(1) Z globo do deset odstotkov letnega prometa v koncentraciji udeleženega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik:
2
−
- če uradu ne priglasi koncentracije, ki je podrejena določbam tega zakona, ali je ne priglasi v roku iz 43. člena tega zakona;
2
+
- če agenciji ne priglasi koncentracije, ki je podrejena določbam tega zakona, ali je ne priglasi v roku iz 43. člena tega zakona;
3
·
- če v nasprotju s 44. členom tega zakona izvršuje pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije;
3
·
- če v nasprotju s 44. členom tega zakona izvršuje pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije;
4
·
- če ne izpolni korektivnih ukrepov ali obveznosti, določenih v odločbi o skladnosti koncentracije s pravili konkurence;
4
·
- če ne izpolni korektivnih ukrepov ali obveznosti, določenih v odločbi o skladnosti koncentracije s pravili konkurence;
5
·
- če ravna v nasprotju z odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence;
5
·
- če ravna v nasprotju z odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence;
6
−
- če ravna v nasprotju z izvršljivo odločbo, ki jo je urad izdal na podlagi 53. člena tega zakona.
6
+
- če ravna v nasprotju z izvršljivo odločbo, ki jo je agencija izdala na podlagi 53. člena tega zakona.
7
·
(2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
7
·
(2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
8
−
(3) Z globo od 3.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena fizična oseba, ki že nadzoruje najmanj eno podjetje.
8
+
(3) Z globo od 3.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena fizična oseba, ki že obvladuje najmanj eno podjetje.
9
·
(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000 do 30.000 eurov, fizična oseba, ki nadzoruje najmanj eno podjetje, pa z globo od 10.000 do 15.000 eurov.
9
·
(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000 do 30.000 eurov, fizična oseba, ki nadzoruje najmanj eno podjetje, pa z globo od 10.000 do 15.000 eurov.
1
−
(1) Storilcu, ki je udeležen pri sporazumih ali usklajenih ravnanjih med dvema ali več konkurenti, katerih cilj je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije z ravnanji, kot so zlasti določanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih poslovnih pogojev, omejitev proizvodnje ali prodaje, razdelitev trga (v nadaljnjem besedilu: kartel), se globa lahko odpusti, če izpolni vse naslednje pogoje:
1
+
(1) Storilcu, ki je udeležen v kartelu, se globa lahko odpusti, če izpolni vse naslednje pogoje:
2
·
- v celoti in popolnoma razkrije svojo udeležbo v domnevnem kartelu;
2
·
- v celoti in popolnoma razkrije svojo udeležbo v domnevnem kartelu;
3
·
- kot prvi predloži dokaze, ki po mnenju agencije omogočijo preiskavo v zvezi z domnevnim kartelom ali ugotovitev kršitve 6. člena tega zakona ali 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z domnevnim kartelom;
3
·
- kot prvi predloži dokaze, ki po mnenju agencije omogočijo preiskavo v zvezi z domnevnim kartelom ali ugotovitev kršitve 6. člena tega zakona ali 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z domnevnim kartelom;
4
·
- sodeluje z agencijo med celotnim postopkom;
4
·
- sodeluje z agencijo med celotnim postopkom;
5
·
- preneha s svojo udeležbo v domnevnem kartelu takoj po začetku sodelovanja z agencijo v zvezi z odpustitvijo globe, razen če bi bilo po mnenju agencije to v nasprotju z interesi preiskave, in
5
·
- preneha s svojo udeležbo v domnevnem kartelu takoj po začetku sodelovanja z agencijo v zvezi z odpustitvijo globe, razen če bi bilo po mnenju agencije to v nasprotju z interesi preiskave, in
6
·
- če storilec ni prisilil drugih k udeležbi v domnevnem kartelu niti jih ni prisilil k temu, da so v njem udeleženi še naprej.
6
·
- če storilec ni prisilil drugih k udeležbi v domnevnem kartelu niti jih ni prisilil k temu, da so v njem udeleženi še naprej.
7
·
(2) Storilcu, ki ne izpolni vseh pogojev iz prejšnjega odstavka in se mu globa ne odpusti, se globa lahko zniža, če izpolni vse naslednje pogoje:
7
·
(2) Storilcu, ki ne izpolni vseh pogojev iz prejšnjega odstavka in se mu globa ne odpusti, se globa lahko zniža, če izpolni vse naslednje pogoje:
8
·
- agenciji predloži dokaze o svoji udeležbi v domnevnem kartelu, ki predstavljajo znatno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih agencija že ima;
8
·
- agenciji predloži dokaze o svoji udeležbi v domnevnem kartelu, ki predstavljajo znatno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih agencija že ima;
9
·
- sodeluje z agencijo med celotnim postopkom in
9
·
- sodeluje z agencijo med celotnim postopkom in
10
·
- preneha s svojo udeležbo v domnevnem kartelu takoj po začetku sodelovanja z agencijo v zvezi z odpustitvijo ali znižanjem globe, razen če bi bilo po mnenju agencije to v nasprotju z interesi preiskave.
10
·
- preneha s svojo udeležbo v domnevnem kartelu takoj po začetku sodelovanja z agencijo v zvezi z odpustitvijo ali znižanjem globe, razen če bi bilo po mnenju agencije to v nasprotju z interesi preiskave.
11
·
(3) Storilcu, ki izpolni vse pogoje iz prejšnjega odstavka in kot prvi predloži dokaze iz prve alineje drugega odstavka tega člena, se globa lahko zniža za 30 do 50 odstotkov. Storilcu, ki izpolni vse pogoje iz drugega odstavka tega člena, in kot drugi predloži dokaze iz prve alineje drugega odstavka tega člena, se globa lahko zniža za 20 do 30 odstotkov. Drugim storilcem, ki izpolnijo vse pogoje iz drugega odstavka tega člena, in predložijo dokaze iz prve alineje drugega odstavka tega člena, se globa lahko zniža za največ 20 odstotkov.
11
·
(3) Storilcu, ki izpolni vse pogoje iz prejšnjega odstavka in kot prvi predloži dokaze iz prve alineje drugega odstavka tega člena, se globa lahko zniža za 30 do 50 odstotkov. Storilcu, ki izpolni vse pogoje iz drugega odstavka tega člena, in kot drugi predloži dokaze iz prve alineje drugega odstavka tega člena, se globa lahko zniža za 20 do 30 odstotkov. Drugim storilcem, ki izpolnijo vse pogoje iz drugega odstavka tega člena, in predložijo dokaze iz prve alineje drugega odstavka tega člena, se globa lahko zniža za največ 20 odstotkov.
12
·
(4) Globa, ki je predpisana v razponu, se ne more znižati pod mejo, ki je predpisana s tem zakonom.
12
·
(4) Globa, ki je predpisana v razponu, se ne more znižati pod mejo, ki je predpisana s tem zakonom.
13
·
(5) Postopek odpustitve in znižanja globe iz prejšnjih odstavkov predpiše vlada z uredbo.
13
·
(5) Postopek odpustitve in znižanja globe iz prejšnjih odstavkov predpiše vlada z uredbo.
1
−
Urad lahko v hitrem postopku izreče globo za prekršek v kateri koli višini v razponu, kot je določena v tem zakonu.
1
+
Agencija lahko v hitrem postopku izreče globo za prekršek v kateri koli višini v razponu, kot je določena v tem zakonu.
1
−
Kadar se kršitev podjetniškega združenja nanaša na dejavnost njegovih članov, se v letni promet podjetniškega združenja v predhodnem poslovnem letu všteva letni promet vsakega posameznega člana, ki deluje na trgu, na katerega se kršitev nanaša. IX. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
Kadar se kršitev podjetniškega združenja nanaša na dejavnost njegovih članov, se v letni promet podjetniškega združenja v predhodnem poslovnem letu všteva letni promet vsakega posameznega člana, ki deluje na trgu, na katerega se kršitev nanaša.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1G) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. aprila 2017. Št. 003-02-4/2017-7 Ljubljana, dne 3. maja 2017 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU OMEJEVANJA KONKURENCE (ZPOmK-1G)
−
1
−
Naslov VI. dela se spremeni tako, da se glasi: »POSAMEZNA PRAVILA GLEDE POVRNITVE ŠKODE ZARADI KRŠITEV KONKURENČNEGA PRAVA«.
−
1
−
Agencija predloži letno poročilo in zaključni račun za leto 2016 v skladu z dosedanjimi predpisi.
−
1
−
(1) Določbe 62.a, 62.c, 62.č, 62.d, 62.e, 62.f členov ter četrti odstavek 62.l člena zakona se uporabljajo v odškodninskem postopku zaradi kršitev konkurenčnega prava, ki se je začel po 26. decembru 2014 in na prvi stopnji še ni bila izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal.
−
2
−
(2) Določbe 62.a, 62.c, 62.č, 62.d, 62.e, 62.f členov ter četrti odstavek 62.l člena zakona se uporabljajo v odškodninskem postopku zaradi kršitev konkurenčnega prava, če je bila tožba vložena po 26. decembru 2014 in je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, razveljavljena.
−
3
−
(3) Določbe 62.a, 62.c, 62.č, 62.d, 62.e, 62.f členov ter četrti odstavek 62.l člena zakona se ne uporabljajo v odškodninskem postopku zaradi kršitev konkurenčnega prava, če je bila tožba vložena pred 26. decembrom 2014 in je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, razveljavljena po 26. decembru 2014.
−
4
−
(4) Če je bila pred 26. decembrom 2014 v odškodninskem postopku zaradi kršitev konkurenčnega prava na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se določbe 62.a, 62.c, 62.č, 62.d, 62.e, 62.f členov ter četrti odstavek 62.l člena zakona ne uporabljajo in se nadaljuje po dosedanjih predpisih.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 310-03/17-1/11 Ljubljana, dne 25. aprila 2017 EPA 1804-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik
−