← Nazaj na seznam
Zakon o preprečevanju pranja denarja
ZPPDen-1
67spremenjenih členov
+38dodanih
+29spremenjenih
dodane 9931odstranjene 3646besede
210odstavkov
1
−
Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja se izvajajo pred in pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju ali drugem ravnanju z denarjem ali premoženjem (v nadaljnjem besedilu: transakcija) pri:
1
+
V zakonu o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/2001) se v 2. členu 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. družbah za upravljanje investicijskih skladov, ustanoviteljih in upravljalcih vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družbah,“. V 11. točki se za podtočko m) dodata podtočki n) in o), ki se glasita: “n) organiziranja ali izvajanja dražb
2
−
1. bankah, hranilnicah in podružnicah tujih bank,
2
+
o) trgovanja z umetninami“.
3
−
2. hranilno kreditnih službah,
−
4
−
3. organizacijah, ki opravljajo plačilni promet,
−
5
−
4. pošti,
−
6
−
5. investicijskih in pokojninskih skladih, investicijskih družbah in družbah za upravljanje investicijskih skladov,
−
7
−
6. borzah, borzno posredniških družbah in podružnicah borzno posredniških družb,
−
8
−
7. zavarovalnicah,
−
9
−
8. igralnicah in drugih koncesionarjih za posebne igre na srečo,
−
10
−
9. menjalnicah,
−
11
−
10. zastavljalnicah,
−
12
−
11. pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:
−
13
−
a) prodaje in nakupa terjatev
−
14
−
b) faktoringa
−
15
−
c) upravljanja premoženja za tretje osebe
−
16
−
d) izdajanja plačilnih in kreditnih kartic ter poslovanja z njimi
−
17
−
e) leasinga
−
18
−
f) organiziranja potovanj
−
19
−
g) prometa nepremičnin
−
20
−
h) hrambe v sefih
−
21
−
i) prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih
−
22
−
j) izdajanja garancij in drugih jamstev
−
23
−
k) kreditiranja in kreditnega posredovanja
−
24
−
l) dajanja posojil in posredovanja pri sklepanju posojilnih poslov
−
25
−
m) posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic (v nadaljnjem besedilu: organizacija).
−
1
−
(1) Kadar organizacija za stranko odpre račun ali z njo vzpostavi trajno poslovno razmerje, hkrati opravi tudi identifikacijo.
1
+
5. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Kadar organizacija za stranko odpre račun ali z njo vzpostavi trajno poslovno razmerje, hkrati opravi tudi identifikacijo.
2
−
(2) Organizacija mora pri vsaki transakciji ali pri več med seboj povezanih transakcijah, ki presegajo vrednost 3,000.000 tolarjev, opraviti identifikacijo, razen v primerih, ko je bila identifikacija opravljena že na podlagi prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Organizacija mora pri vsaki transakciji ali pri več med seboj povezanih transakcijah, ki presegajo vrednost 3,000.000 tolarjev, opraviti identifikacijo.
3
−
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena organizacija opravi identifikacijo pri vsaki gotovinski transakciji ali pri več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki presegajo vrednost 5,000.000 tolarjev.
3
+
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se pri zavarovalnicah in pri posrednikih pri prodaji zavarovalnih polic opravi identifikacija samo pri poslih življenjskega zavarovanja, ko posamezni obrok premije ali več obrokov premije, ki jih je potrebno plačati v enem letu, presega vrednost 200.000 tolarjev, ali ko plačilo enkratne premije presega vrednost 500.000 tolarjev. Identifikacija se opravi tudi v primerih, ko se posamezni obrok premije ali več obrokov premije, ki jih je potrebno plačati v enem letu, poveča ter preseže vrednost 200.000 tolarjev.
4
−
(4) Pri zavarovalnicah se opravi identifikacija tudi pri poslih življenjskega zavarovanja, ko posamezni obrok premije ali več obrokov premije, ki jih je potrebno plačati v enem letu, presega vrednost 200.000 tolarjev, ali ko plačilo enkratne premije presega vrednost 500.000 tolarjev. Identifikacija se opravi tudi v primerih, ko se posamezni obrok premije ali več obrokov premije, ki jih je potrebno plačati v enem letu, poveča ter preseže vrednost 200.000 tolarjev.
4
+
(4) Zavarovalnica ali druga organizacija opravi identifikacijo tudi pri poslih pokojninskega zavarovanja, če je zavarovalno polico mogoče prenesti ali jo uporabiti kot zavarovanje za najem posojila ali kredita.
5
−
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se identifikacija opravi vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja.
5
+
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena pravna in fizična oseba, ki opravlja posle v zvezi z dejavnostjo organiziranja ali izvajanja dražb ali trgovanja z umetninami, opravi identifikacijo samo pri gotovinski transakciji ali pri več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki presegajo vrednost 3,000.000 tolarjev.
6
−
(6) Identifikacija pri izvajanju določenih transakcij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ni potrebna, kadar je stranka državni organ, organizacija z javnimi pooblastili ali organizacija iz 2. člena tega zakona, ki jo določi minister, pristojen za finance. Pri tem minister upošteva predvsem izvajanje predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja v organizacijah iz 2. člena tega zakona ter ugotovitve Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (v nadaljnjem besedilu: urad) in organov nadzora v zvezi s tem.
6
+
(6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena organizacija opravi identifikacijo pri vsaki gotovinski transakciji ali pri več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki presegajo vrednost 5,000.000 tolarjev.
+
7
+
(7) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se pri igralnicah in drugih koncesionarjih za posebne igre na srečo opravi identifikacija ob vstopu strank v njihove prostore.
+
8
+
(8) Pri transakcijah iz drugega in šestega odstavka tega člena igralnica ali drug koncesionar za posebne igre na srečo opravi identifikacijo samo takrat, ko se transakcija izvaja na blagajni.
+
9
+
(9) Identifikacija pri izvajanju določenih transakcij iz drugega do vključno šestega odstavka tega člena in iz prvega odstavka 28.a člena tega zakona ni potrebna, kadar je stranka:
+
10
+
1. državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili;
+
11
+
2. organizacija iz 2. člena tega zakona, ki jo določi minister, pristojen za finance. Pri tem minister upošteva predvsem izvajanje predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja v organizacijah iz 2. člena tega zakona ter ugotovitve Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (v nadaljnjem besedilu: urad) in organov nadzora v zvezi s tem;
+
12
+
3. kreditna ali finančna inštitucija s sedežem v državah članicah Evropske unije ali v tistih državah, ki po podatkih mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov upošteva standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, ki jo določi minister, pristojen za finance. Pri tem minister upošteva, ali je ta stranka po podatkih urada in organov nadzora zavezanec za izvajanje predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja.
+
13
+
(10) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena mora organizacija pri vsaki transakciji, ki se opravi na podlagi hranilne knjižice na geslo ali prinositelja, opraviti identifikacijo prinositelja hranilne knjižice.
+
14
+
(11) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se identifikacija opravi vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja.“
+
1
+
34. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 5., 6., 7., 8., 9. in 9.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe.
+
2
+
(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 12. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli.
+
3
+
(3) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi prvega odstavka 28.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni identifikaciji.
+
4
+
(4) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po opravljenem strokovnem usposabljanju.“
+
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
1
−
(1) Pri identifikaciji na podlagi prvega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
1
+
6. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Pri identifikaciji na podlagi prvega in četrtega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 4., 5. in 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.
2
−
(2) Pri identifikaciji na podlagi drugega in četrtega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
2
+
(2) Pri identifikaciji na podlagi drugega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.
3
−
(3) Pri identifikaciji na podlagi tretjega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
3
+
(3) Pri identifikaciji na podlagi tretjega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.
4
−
(4) Če transakcije iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona potekajo na podlagi sklenjenih pogodb ali odprtih računov, se pri posameznih transakcijah pridobijo le podatki iz 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
4
+
(4) Pri identifikaciji na podlagi petega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 9. 10. in 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.
5
−
(5) Pri identifikaciji na podlagi petega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.
5
+
(5) Pri identifikaciji na podlagi šestega in desetega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 9. 10. in 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
6
−
(6) Pri opravljanju dejavnosti v zvezi s posli hrambe v sefih se pri identifikaciji pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
6
+
(6) Pri identifikaciji na podlagi sedmega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 3. in 5. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.
7
−
(7) Pri pologih v dnevno nočni trezor se pridobijo podatki iz 2. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona o odgovornih osebah pravnih oseb.
7
+
(7) Pri identifikaciji na podlagi enajstega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.
+
8
+
(8) Če transakcije iz drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 5. člena tega zakona potekajo na podlagi odprtega računa, trajnega poslovnega razmerja ali vstopa v igralnico oziroma v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, se pri posameznih transakcijah pridobijo le manjkajoči podatki.
+
9
+
(9) Pri opravljanju dejavnosti v zvezi s posli hrambe v sefih se pri identifikaciji pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.
+
10
+
(10) Pri pologih v dnevno nočni trezor se pridobijo podatki iz 2. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona o odgovornih osebah pravnih oseb.“
+
1
+
34. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 5., 6., 7., 8., 9. in 9.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe.
+
2
+
(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 12. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli.
+
3
+
(3) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi prvega odstavka 28.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni identifikaciji.
+
4
+
(4) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po opravljenem strokovnem usposabljanju.“
+
1
+
V 46. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen, četrti odstavek 8. člena, 9.a člen ter tretji, četrti in peti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen ter četrti in peti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, deseti odstavek 28.a člena in tretji odstavek 49. člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi odstavek 34. člena).“
1
−
(1) Organizacija pridobi podatke iz 2. in 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v uradne osebne dokumente stranke.
1
+
7. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Organizacija pridobi podatke o pravnih osebah iz 1. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev.
2
−
(2) Organizacija pridobi podatke o pravnih osebah iz 1. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra.
2
+
(2) Organizacija pridobi podatke iz 2. in 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument stranke. Če iz predloženega uradnega osebnega dokumenta ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz drugega uradnega osebnega dokumenta.
3
·
(3) Organizacija pridobi podatke iz 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo.
3
·
(3) Organizacija pridobi podatke iz 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo.
4
−
(4) Če opravlja transakcije v imenu stranke njen pooblaščenec, pridobi organizacija podatke iz 2. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona iz pisnega pooblastila stranke, v imenu katere nastopa pooblaščenec.
4
+
(4) Če iz uradnih osebnih dokumentov, listin in poslovne dokumentacije ni mogoče pridobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen podatkov iz 12. in 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, pridobijo od stranke.
5
−
(5) Če iz uradnih osebnih dokumentov, listin in poslovne dokumentacije ni mogoče pridobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen podatkov iz 12. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, pridobijo od stranke.
5
+
(5) Če je stranka nerezident, se pri identifikaciji iz prvega, petega, šestega, desetega in enajstega odstavka 5. člena tega zakona fotokopira tudi njen uradni osebni dokument.“
6
−
(6) Če je stranka nerezident, se pri identifikaciji iz prvega, tretjega in petega odstavka 5. člena tega zakona fotokopira tudi njen uradni osebni dokument.
−
+
1
+
9. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Če organizacija pri pridobivanju podatkov od stranke na podlagi četrtega odstavka 7. člena in prvega odstavka 8. člena tega zakona podvomi v resničnost podatkov, mora od stranke zahtevati tudi njeno pisno izjavo.
+
2
+
(2) Če tuja pravna oseba, razen mednarodnih vladnih organizacij, opravlja transakcije iz 5. člena tega zakona, mora organizacija najmanj enkrat letno opraviti ponovno identifikacijo s pridobitvijo podatkov iz 1. in 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona in s pridobitvijo novega pooblastila iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.“
+
1
+
34. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 5., 6., 7., 8., 9. in 9.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe.
+
2
+
(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 12. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli.
+
3
+
(3) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi prvega odstavka 28.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni identifikaciji.
+
4
+
(4) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po opravljenem strokovnem usposabljanju.“
+
1
+
V 47. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi podatkov na predpisan način (7. člen, prvi, drugi in tretji odstavek 8. člena, 9.a člen ter šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne imenuje pooblaščenca in namestnika pooblaščenca (prvi odstavek 12. člena) ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev (drugi odstavek 12. člena in deseti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca ter o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca oziroma po opravljenem strokovnem usposabljanju (drugi in četrti odstavek 34. člena).“ Prehodne in končna določba
1
−
(1) Organizacija je dolžna pri identifikaciji iz 5. člena tega zakona zahtevati od stranke izjavo, ali posluje v svojem imenu ali kot pooblaščenec.
1
+
8. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Organizacija je dolžna pri identifikaciji iz 5. člena tega zakona zahtevati od stranke izjavo, ali posluje v svojem imenu ali kot pooblaščenec.
2
−
(2) Če opravlja transakcije v imenu stranke njen pooblaščenec, pridobi organizacija podatke iz 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona iz pisnega pooblastila stranke, v imenu katere nastopa pooblaščenec. Vse druge podatke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pridobi organizacija na način, določen v 7. členu tega zakona.
2
+
(2) Če opravlja transakcije v imenu stranke njen pooblaščenec, pridobi organizacija podatke iz 2. in 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona iz pisnega pooblastila stranke, v imenu katere nastopa pooblaščenec. Vse druge podatke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatkov iz 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, pridobi organizacija na način, določen v 7. členu tega zakona.
3
−
(3) Minister, pristojen za finance, lahko določi, da identifikacija stranke pri izvajanju določenih transakcij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 5. člena tega zakona ni potrebna, kadar je pooblaščenec katera izmed organizacij iz 2. člena tega zakona.
3
+
(3) Če pooblaščenec odpira račun ali opravlja transakcije iz petega, šestega, desetega in enajstega odstavka 5. člena tega zakona v imenu tuje pravne osebe, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske ali proizvodne dejavnosti v državi, v kateri je registrirana, ali v primerih, ko gre za fiduciarne ali druge podobne družbe tujega prava z neznanimi lastniki ali upravljalci, pridobi organizacija podatke iz 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Če iz sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče pridobiti vseh podatkov, pridobi organizacija manjkajoče podatke z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo, ki jo predloži pooblaščenec. Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče pridobiti na zgoraj opisani način, jih organizacija pridobi iz pisne izjave pooblaščenca.
+
4
+
(4) Pri pridobivanju podatkov na podlagi prejšnjega odstavka mora organizacija v vseh primerih, ko je druga pravna oseba posredni ali neposredni imetnik najmanj 20% poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic pravne osebe ali je v njenem kapitalu udeležena z najmanj 20% deležem, pridobiti podatke iz 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona za to drugo pravno osebo.
+
5
+
(5) Minister, pristojen za finance, lahko določi, da identifikacija stranke pri izvajanju določenih transakcij iz drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 5. člena tega zakona ni potrebna, kadar je pooblaščenec katera izmed organizacij iz 2. člena tega zakona.“
+
1
+
34. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 5., 6., 7., 8., 9. in 9.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe.
+
2
+
(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 12. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli.
+
3
+
(3) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi prvega odstavka 28.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni identifikaciji.
+
4
+
(4) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po opravljenem strokovnem usposabljanju.“
+
1
+
V 46. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen, četrti odstavek 8. člena, 9.a člen ter tretji, četrti in peti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen ter četrti in peti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, deseti odstavek 28.a člena in tretji odstavek 49. člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi odstavek 34. člena).“
+
1
+
V 47. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi podatkov na predpisan način (7. člen, prvi, drugi in tretji odstavek 8. člena, 9.a člen ter šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne imenuje pooblaščenca in namestnika pooblaščenca (prvi odstavek 12. člena) ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev (drugi odstavek 12. člena in deseti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca ter o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca oziroma po opravljenem strokovnem usposabljanju (drugi in četrti odstavek 34. člena).“ Prehodne in končna določba
1
−
(1) Če organizacija pri pridobivanju podatkov od stranke na podlagi petega odstavka 7. člena tega zakona in prvega odstavka 8. člena tega zakona podvomi v resničnost podatkov, lahko od stranke zahteva tudi njeno pisno izjavo.
1
+
9. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Če organizacija pri pridobivanju podatkov od stranke na podlagi četrtega odstavka 7. člena in prvega odstavka 8. člena tega zakona podvomi v resničnost podatkov, mora od stranke zahtevati tudi njeno pisno izjavo.
2
−
(2) Če tuja pravna oseba, razen mednarodnih vladnih organizacij, opravlja transakcije iz 5. člena tega zakona, mora organizacija najmanj enkrat letno opraviti ponovno identifikacijo s pridobitvijo podatkov iz 1. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona in s pridobitvijo novega pooblastila iz 8. člena tega zakona.
2
+
(2) Če tuja pravna oseba, razen mednarodnih vladnih organizacij, opravlja transakcije iz 5. člena tega zakona, mora organizacija najmanj enkrat letno opraviti ponovno identifikacijo s pridobitvijo podatkov iz 1. in 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona in s pridobitvijo novega pooblastila iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.“
3
−
2. Sporočanje
−
+
1
+
34. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 5., 6., 7., 8., 9. in 9.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe.
+
2
+
(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 12. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli.
+
3
+
(3) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi prvega odstavka 28.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni identifikaciji.
+
4
+
(4) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po opravljenem strokovnem usposabljanju.“
+
1
+
Za 9. členom se doda novi 9.a člen, ki se glasi: “9.a člen
+
2
+
(1) Organizacija lahko pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja opravi identifikacijo stranke tudi brez njene navzočnosti, vendar mora pri tem nesporno ugotoviti istovetnost stranke s pridobitvijo vseh podatkov po tem zakonu na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
+
3
+
(2) Identifikacija iz prejšnjega odstavka je mogoča samo, če je stranka nerezident, državni organ, organizacija z javnimi pooblastili ali organizacija iz 2. člena tega zakona.
+
4
+
(3) V zvezi s stranko, ki je nerezident, se identifikacija na podlagi prvega odstavka tega člena lahko opravi samo, če gre za slovenskega državljana, ali za rezidenta države, ki upošteva standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja. Minister, pristojen za finance, določi seznam držav, ki teh standardov ne upoštevajo, pri tem pa upošteva podatke mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov ter podatke urada.
+
5
+
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena identifikacija brez navzočnosti stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja ni mogoča, če gre za tujo pravno osebo, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske ali proizvodne dejavnosti v državi, v kateri je registrirana, ali v primerih, ko gre za fiduciarne ali druge podobne družbe tujega prava z neznanimi lastniki ali upravljalci.“
+
1
+
34. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 5., 6., 7., 8., 9. in 9.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe.
+
2
+
(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 12. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli.
+
3
+
(3) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi prvega odstavka 28.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni identifikaciji.
+
4
+
(4) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po opravljenem strokovnem usposabljanju.“
+
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
+
1
+
V 46. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen, četrti odstavek 8. člena, 9.a člen ter tretji, četrti in peti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen ter četrti in peti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, deseti odstavek 28.a člena in tretji odstavek 49. člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi odstavek 34. člena).“
+
1
+
V 47. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi podatkov na predpisan način (7. člen, prvi, drugi in tretji odstavek 8. člena, 9.a člen ter šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne imenuje pooblaščenca in namestnika pooblaščenca (prvi odstavek 12. člena) ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev (drugi odstavek 12. člena in deseti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca ter o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca oziroma po opravljenem strokovnem usposabljanju (drugi in četrti odstavek 34. člena).“ Prehodne in končna določba
1
−
(1) Organizacija mora sporočiti uradu podatke iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 5,000.000 tolarjev.
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
2
−
(2) Organizacija mora sporočiti uradu podatke iz prejšnjega odstavka tega člena tudi o več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupno presegajo vrednost 5,000.000 tolarjev.
−
3
−
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena mora organizacija sporočiti uradu podatke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja.
−
4
−
(4) Podatke iz prejšnjih odstavkov tega člena pošilja organizacija uradu na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
−
5
−
(5) Minister, pristojen za finance določi pogoje, pod katerimi organizacija za določene stranke ni dolžna sporočiti uradu podatkov o gotovinskih transakcijah na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena.
−
+
1
+
V 46. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen, četrti odstavek 8. člena, 9.a člen ter tretji, četrti in peti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen ter četrti in peti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, deseti odstavek 28.a člena in tretji odstavek 49. člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi odstavek 34. člena).“
1
−
(1) V primerih iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona mora organizacija sporočiti podatke uradu takoj po izvršitvi transakcije, najkasneje pa v treh dneh po opravljeni transakciji.
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
2
−
(2) V primerih iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona mora organizacija sporočiti podatke uradu še pred izvršitvijo transakcije in v sporočilu navesti rok, v katerem naj bi se opravila transakcija.
−
3
−
(3) Sporočilo iz prejšnjega odstavka se lahko da tudi po telefonu, vendar mora biti sporočeno uradu tudi v pisni obliki najkasneje naslednji delovni dan.
−
4
−
(4) Če organizacija v primerih iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona zaradi narave transakcije, ali ker transakcija sploh ni bila izvršena, ali iz drugih upravičenih razlogov ne more ravnati po drugem odstavku tega člena, mora uradu sporočiti podatke takoj, ko je to mogoče, oziroma takoj po zaznavi razlogov za sum pranja denarja. V sporočilu mora organizacija obrazložiti razloge, zaradi katerih ni ravnala po drugem odstavku tega člena.
−
5
−
3. Pooblaščenec, izobraževanje, seznam indikatorjev in notranja kontrola
−
1
−
(1) Za sporočanje podatkov uradu in za opravljanje drugih nalog po tem zakonu mora organizacija imenovati pooblaščenca in enega ali več namestnikov pooblaščenca ter to sporočiti uradu.
1
+
V 46. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen, četrti odstavek 8. člena, 9.a člen ter tretji, četrti in peti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen ter četrti in peti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, deseti odstavek 28.a člena in tretji odstavek 49. člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi odstavek 34. člena).“
2
−
(2) Organizacija mora poskrbeti za strokovno usposabljanje vseh delavcev, ki opravljajo naloge po tem zakonu, zagotoviti notranjo kontrolo nad opravljanjem teh nalog in sestaviti seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij.
−
3
−
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena organizacijam, ki imajo zaposlene manj kot štiri delavce, ni potrebno določiti pooblaščenca in izvajati notranje kontrole po tem zakonu. III. poglavje NALOGE IN PRISTOJNOSTI URADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA
−
+
1
+
V 47. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi podatkov na predpisan način (7. člen, prvi, drugi in tretji odstavek 8. člena, 9.a člen ter šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne imenuje pooblaščenca in namestnika pooblaščenca (prvi odstavek 12. člena) ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev (drugi odstavek 12. člena in deseti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca ter o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca oziroma po opravljenem strokovnem usposabljanju (drugi in četrti odstavek 34. člena).“ Prehodne in končna določba
1
−
(1) Če urad oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, lahko od organizacije zahteva podatke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, podatke o premoženjskem stanju in bančnih vlogah te osebe ter vse druge podatke in informacije, ki so potrebne za odkrivanje pranja denarja.
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
2
−
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora organizacija uradu na njegovo zahtevo poslati tudi vso potrebno dokumentacijo.
−
3
−
(3) Urad lahko od organizacije zahteva pisno informacijo, podatke in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem njenih nalog po tem zakonu ter druge podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora.
−
4
−
(4) Podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih odstavkov tega člena mora organizacija poslati uradu brez odlašanja, najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve.
−
5
−
(5) Urad lahko zaradi obsežnosti dokumentacije ali drugih upravičenih razlogov organizaciji na pisno zaprosilo s pisnim obvestilom podaljša rok iz prejšnjega odstavka, lahko pa v takih primerih opravi pregled dokumentacije v organizaciji.
−
1
−
(1) Če urad oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, lahko od revizijske družbe, samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja.
1
+
V 18. členu se v prvem odstavku za besedo “od“ doda besedilo “odvetnika, odvetniške družbe, notarja,“. V drugem odstavku se za besedo “od“ doda besedilo “odvetnika, odvetniške družbe, notarja,“.
2
−
(2) Urad lahko od revizijske družbe, samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, zahteva pisno informacijo, podatke in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu ter druge podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora.
−
3
−
(3) Glede rokov za pošiljanje podatkov, informacij in dokumentacije iz prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno uporabljata določbi četrtega in petega odstavka 15. člena tega zakona.
−
+
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
1
−
(1) Če urad na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije, pridobljene po tem zakonu, oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, posreduje pisno obvestilo s potrebno dokumentacijo pristojnim organom.
1
+
V 22. členu se v tretjem odstavku v 1. točki beseda “in“ nadomesti z vejico, za besedami “po 269. členu“ pa doda besedilo “in hudodelsko združevanje po 297. členu“.
2
−
(2) Urad v obvestilu iz prejšnjega odstavka ne navede podatkov o delavcu iz organizacije, ki mu je prva sporočila podatke na podlagi tretjega odstavka 10. člena tega zakona, razen če obstajajo razlogi za sum, da je organizacija ali njen delavec storil kaznivo dejanje pranja denarja, ali če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskem postopku in predložitev teh podatkov pisno zahteva pristojno sodišče.
−
3
−
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena urad posreduje pisno informacijo pristojnim organom tudi v primeru, ko na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije, pridobljene po tem zakonu, oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum storitve naslednjih kaznivih dejanj:
−
4
−
1. kršitev proste odločitve volilcev po 162. členu, sprejemanje podkupnine pri volitvah po 168. členu, neupravičeno sprejemanje daril po 247. členu, neupravičeno dajanje daril po 248. členu, jemanje podkupnine po 267. členu, dajanje podkupnine po 268. členu in nezakonito posredovanje po 269. členu kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 - popravek in 23/99);
−
5
−
2. drugih kaznivih dejanj, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let.
−
6
−
c) Povratna informacija
−
1
−
Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja, tako da:
1
+
V 24. členu se v 3. točki za besedo “pooblastili,“ doda besedilo “odvetnikov, odvetniških družb, notarjev,“.
2
−
1. pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja,
−
3
−
2. sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij,
−
4
−
3. sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, državnih organov, organizacij z javnimi pooblastili, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja,
−
5
−
4. najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja.
−
6
−
3. Poročanje vladi
−
1
−
(1) Če revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, pri svojem delu ugotovi, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, mora to pisno sporočiti uradu najkasneje v treh dneh od takrat, ko je ugotovila razloge za sum.
1
+
28. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Če odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, pri svojem delu ugotovi, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, mora to pisno sporočiti uradu najkasneje v treh dneh od takrat, ko je ugotovila razloge za sum.
2
−
(2) Revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora poskrbeti za strokovno usposabljanje vseh delavcev, ki opravljajo naloge po tem zakonu, in sestaviti seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij.
2
+
(2) Obveznost sporočanja podatkov iz prejšnjega odstavka velja za odvetnika, odvetniško družbo in notarja samo takrat, ko:
3
−
3. Posredovanje statističnih podatkov
3
+
1. pomaga pri načrtovanju ali izvajanju transakcij za stranko v zvezi z:
+
4
+
a) nakupom ali prodajo nepremičnine ali gospodarske družbe
+
5
+
b) upravljanjem strankinega denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja
+
6
+
c) odpiranjem ali upravljanjem bančnih računov, hranilnih vlog ali računov za poslovanje z vrednostnimi papirji
+
7
+
d) zbiranjem prispevkov, potrebnih za ustanovitev, delovanje ali upravljanje gospodarske družbe
+
8
+
e) ustanavljanjem, delovanjem ali upravljanjem sklada, gospodarske družbe ali druge podobne pravno-organizacijske oblike
+
9
+
2. ali izvaja v imenu in za račun stranke finančno transakcijo ali transakcijo v zvezi z nepremičnino.
+
10
+
(3) Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov tega člena odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, v vseh primerih, ko stranka od nje išče nasvet za pranje denarja, to sporoči uradu na način in v rokih iz prvega odstavka tega člena.
+
11
+
(4) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora sporočiti uradu podatke iz sedmega odstavka 38. člena tega zakona na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.“
+
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
+
1
+
V 46. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen, četrti odstavek 8. člena, 9.a člen ter tretji, četrti in peti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen ter četrti in peti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, deseti odstavek 28.a člena in tretji odstavek 49. člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi odstavek 34. člena).“
+
1
+
V 30. členu se za besedo “člena“ doda besedilo “in desetega odstavka 28.a člena“.
+
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
+
1
+
V 46. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen, četrti odstavek 8. člena, 9.a člen ter tretji, četrti in peti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen ter četrti in peti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, deseti odstavek 28.a člena in tretji odstavek 49. člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi odstavek 34. člena).“
+
1
+
V 47. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi podatkov na predpisan način (7. člen, prvi, drugi in tretji odstavek 8. člena, 9.a člen ter šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne imenuje pooblaščenca in namestnika pooblaščenca (prvi odstavek 12. člena) ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev (drugi odstavek 12. člena in deseti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca ter o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca oziroma po opravljenem strokovnem usposabljanju (drugi in četrti odstavek 34. člena).“ Prehodne in končna določba
+
1
+
(1) Za odvetnika, odvetniško družbo, notarja, revizijsko družbo, samostojnega revizorja ali pravno oziroma fizično osebo, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, določbi prvega in drugega odstavka 28. člena tega zakona ne veljata glede podatka, ki ga dobi od stranke ali o stranki, pri ugotavljanju pravnega položaja ali pri zastopanju stranke v zvezi s sodnim postopkom, kar vključuje svetovanje o predlaganju ali izogibanju sodnemu postopku, ne glede na to, ali je takšen podatek pridobljen pred, med ali po končanemu sodnemu postopku.
+
2
+
(2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ni dolžna poslati podatkov, informacij in dokumentacije na podlagi zahteve urada iz prvega odstavka 18. člena tega zakona. V tem primeru mora uradu v roku iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona pisno sporočiti razloge, zaradi katerih ni ravnala v skladu z zahtevo urada.“
+
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
1
−
Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Urad za nadzor prirejanja iger na srečo, Slovenski inštitut za revizijo in organ, pristojen za nadzor nad opravljanjem storitev davčnega svetovanja (v nadaljevanju: organi nadzora) sodelujejo pri sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij iz drugega odstavka 12. člena tega zakona v subjektih, ki jih nadzirajo. V. poglavje VARSTVO IN HRAMBA PODATKOV TER VODENJE EVIDENC
1
+
V 30. členu se za besedo “člena“ doda besedilo “in desetega odstavka 28.a člena“.
1
−
(1) Organizacija, revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ter njihovi delavci stranki ali tretji osebi ne smejo razkriti, da je ali da bo podatek, informacija ali dokumentacija o njej ali transakciji iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona, prvega, drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona, prvega in drugega odstavka 18. člena tega zakona ter prvega odstavka 28. člena tega zakona sporočen uradu ali da je urad na podlagi 16. člena tega zakona začasno ustavil transakcijo oziroma v zvezi s tem organizaciji dal navodila.
1
+
V 31. členu se doda novi četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena, ki se nanašajo na uradno tajnost, se smiselno uporabljajo tudi v zvezi z odvetniki, odvetniškimi družbami in notarji, razen, ko ti sporočajo podatke uradu po prvem odstavku 28. člena tega zakona.“
2
−
(2) Podatek o zahtevi ali posredovanju podatkov, informacij ali dokumentacije in o začasni ustavitvi transakcije oziroma danem navodilu iz prejšnjega odstavka tega člena je uradna tajnost.
−
3
−
(3) O umiku oznake iz prejšnjega odstavka odloča predstojnik urada.
−
1
−
(1) Pri dajanju podatkov in informacij ter pošiljanju dokumentacije uradu po tem zakonu za organizacijo, organizacijo z javnimi pooblastili, državni organ, sodišče, revizijsko družbo, samostojnega revizorja in pravno ali fizično osebo, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ter njihove delavce ne velja obveznost varovanja bančne, poslovne in uradne tajnosti.
1
+
V 32. členu se v prvem odstavku za besedo “sodišče,“ doda besedilo “odvetnika, odvetniško družbo, notarja,“, za besedo “poslovne“ pa se doda vejica in beseda “poklicne“. V drugem odstavku se za besedo “Organizacija,“ doda besedilo “odvetnik, odvetniška družba, notar,“.
2
−
(2) Organizacija, revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ne odgovarja za škodo, povzročeno strankam ali tretjim osebam, če uradu da podatke in informacije ali pošlje dokumentacijo, izvrši njegovo odredbo o začasni ustavitvi transakcije ali navodilo, dano v zvezi s to odredbo, v skladu z določbami tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov.
−
1
−
Urad, državni organi, organizacije, organizacije z javnimi pooblastili, revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ter njihovi delavci smejo podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jo pridobili po tem zakonu, uporabljati samo za namene, določene s tem zakonom.
1
+
V 33. členu se za besedo “pooblastili,“ doda besedilo “odvetniki, odvetniške družbe, notarji,“.
1
−
(1) Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 5., 6., 7., 8. in 9. člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo najmanj deset let po opravljeni transakciji, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe.
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
2
−
(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 12. člena tega zakona najmanj štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli.
−
3
−
(3) Revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o strokovnem usposabljanju delavcev najmanj štiri leta po opravljenem strokovnem usposabljanju.
−
+
1
+
V 46. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen, četrti odstavek 8. člena, 9.a člen ter tretji, četrti in peti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen ter četrti in peti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, deseti odstavek 28.a člena in tretji odstavek 49. člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi odstavek 34. člena).“
+
1
+
V 47. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi podatkov na predpisan način (7. člen, prvi, drugi in tretji odstavek 8. člena, 9.a člen ter šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne imenuje pooblaščenca in namestnika pooblaščenca (prvi odstavek 12. člena) ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev (drugi odstavek 12. člena in deseti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca ter o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca oziroma po opravljenem strokovnem usposabljanju (drugi in četrti odstavek 34. člena).“ Prehodne in končna določba
1
−
(1) Organizacije vodijo evidence o strankah in transakcijah iz 5. člena tega zakona.
1
+
V 37. členu se za drugim odstavkom doda novi tretji odstavek, ki se glasi: “(3) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, vodi evidence o strankah in transakcijah iz prvega odstavka 28.a člena tega zakona.“ Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
2
−
(2) Organi carinske uprave vodijo evidence o prenosu gotovine in vrednostnih papirjev čez državno mejo.
−
3
−
(3) Urad vodi naslednje evidence:
−
4
−
1. evidenco o osebah in transakcijah iz 10. člena tega zakona,
−
5
−
2. evidenco o prejetih pobudah iz 20. člena tega zakona,
−
6
−
3. evidenco o iznešenih osebnih podatkih iz države iz 21. člena tega zakona,
−
7
−
4. evidenco o obvestilih in informacijah iz 22. člena tega zakona,
−
8
−
5. evidenco o sporočilih iz prvega odstavka 28. člena tega zakona,
−
9
−
6. evidenco o prekrških in kaznivih dejanjih iz 29. člena tega zakona.
−
+
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
1
−
(1) Evidence o strankah in transakcijah iz 5. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
1
+
V 38. členu se v prvem odstavku 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ime, priimek, stalno prebivališče, rojstni podatki in davčna številka fizične osebe, ki odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje, vstopi v igralnico oziroma v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcija, ter številka in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. datum odpiranja računa, vzpostavitve trajnega poslovnega razmerja ali vstopa v igralnico oziroma v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo;“. V prvem odstavku se za 13. točko doda nova 14. točka, ki se glasi: “14. ime, priimek, prebivališče, rojstni podatki vsake fizične osebe, ki je posredno ali neposredno imetnik najmanj 20% poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležen v kapitalu pravne osebe z najmanj 20% deležem ali ima obvladujoči položaj pri upravljanju s sredstvi pravne osebe.“. Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: “(7) Evidence o strankah in transakcijah iz 28.a člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
2
−
1. firma, sedež in matična številka pravne osebe, ki odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma pravne osebe, za katero se odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcija;
2
+
1. ime, priimek, stalno prebivališče, rojstni podatki fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe ali posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, za katerega odvetnik, odvetniška družba ali notar opravlja storitve, oziroma pri katerem poteka revidiranje ali se zanj opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja;
3
−
2. ime, priimek, stalno prebivališče, rojstni podatki in davčna številka delavca ali pooblaščenca, ki za pravno osebo odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številko in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
3
+
2. ime, priimek, stalno prebivališče, datum rojstva delavca ali pooblaščenca, ki za pravno osebo iz prejšnje točke vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcijo;
4
−
3. ime, priimek, stalno prebivališče, rojstni podatki in davčna številka fizične osebe, ki odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcija, ter številka in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
4
+
3. podatki iz 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona v zvezi s pravno osebo, za katero odvetnik, odvetniška družba ali notar opravlja storitve, oziroma pri kateri poteka revidiranje ali se zanjo opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja;
5
−
4. razlogi za odpiranje računa ali vzpostavitev trajnega poslovnega razmerja in informacijo o dejavnosti stranke;
5
+
4. datum vzpostavitve poslovnega razmerja;
6
−
5. datum odpiranja računa ali vzpostavitve trajnega poslovnega razmerja;
6
+
5. datum izvedbe transakcije;
7
−
6. datum izvedbe transakcije;
7
+
6. znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;
8
−
7. čas izvedbe transakcije;
8
+
7. namen transakcije ter ime, priimek in prebivališče oziroma firma in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena;
9
−
8. znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;
9
+
8. način izvedbe transakcije;
10
−
9. namen transakcije ter ime, priimek in prebivališče oziroma firma in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena;
10
+
9. ime in priimek, datum rojstva in stalno prebivališče oziroma firma in sedež osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja;
11
−
10. način izvedbe transakcije;
11
+
10. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);
12
−
11. ime in priimek oziroma firma in sedež nalogodajalca pri nakazilih iz tujine;
12
+
11. razlogi za sum pranja denarja.“ V devetem odstavku se beseda “tretjega“ nadomesti z besedo “četrtega“.
13
−
12. podatke o izvoru denarja ali premoženja, ki je predmet transakcije;
−
14
−
13. razlogi za sum pranja denarja.
−
15
−
(2) Evidence o prenosu gotovine in vrednostnih papirjev čez državno mejo obsegajo naslednje podatke:
−
16
−
1. ime, priimek, stalno prebivališče in rojstni podatki fizične osebe, ki prenese gotovino ali vrednostne papirje čez državno mejo;
−
17
−
2. firma in sedež pravne osebe ali ime, priimek in stalno prebivališče fizične osebe, za katero se opravlja prenos gotovine ali vrednostnih papirjev čez državno mejo;
−
18
−
3. znesek, valuta, vrsta in namen transakcije ter kraj, datum in čas prehoda državne meje;
−
19
−
4. podatek o tem, ali je bila transakcija prijavljena organom carinske službe.
−
20
−
(3) Evidence o osebah in transakcijah iz 10. člena tega zakona obsegajo podatke iz prvega odstavka tega člena.
−
21
−
(4) Evidence o prejetih pobudah iz 20. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
−
22
−
1. ime, priimek, datum rojstva, stalno prebivališče, oziroma firma in sedež osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja;
−
23
−
2. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);
−
24
−
3. razlogi za sum pranja denarja.
−
25
−
(5) Evidence o iznešenih osebnih podatkih iz države iz 21. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
−
26
−
1. ime, priimek, datum rojstva in stalno prebivališče, oziroma firma in sedež osebe, katere podatki se iznašajo iz države;
−
27
−
2. ime države in naziv organa, kamor se podatki iznašajo.
−
28
−
(6) Evidence o obvestilih in informacijah iz 22. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
−
29
−
1. ime, priimek, datum rojstva in stalno prebivališče, oziroma firma in sedež osebe, v zvezi s katero je urad posredoval obvestilo ali informacijo;
−
30
−
2. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);
−
31
−
3. razlogi za sum pranja denarja in zakonska označba predhodnega kaznivega dejanja ali razlogi za sum kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona.
−
32
−
(7) Evidence o sporočilih iz prvega odstavka 28. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
−
33
−
1. firma in sedež pravne osebe ali posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, pri katerem poteka revidiranje ali se zanj opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja;
−
34
−
2. ime in priimek, datum rojstva in stalno prebivališče oziroma firma in sedež osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja;
−
35
−
3. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);
−
36
−
4. razlogi za sum pranja denarja.
−
37
−
(8) Evidence o prekrških in kaznivih dejanjih iz 29. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
−
38
−
1. ime, priimek, datum rojstva in stalno prebivališče, oziroma firma in sedež ovadene osebe, osebe v zvezi s katero je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ali osebe, zoper katero je bil podan predlog za uvedbo postopka o prekršku;
−
39
−
2. kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja ali prekrška;
−
40
−
3. fazo postopka, v kateri se nahaja zadeva, zakonsko označbo kaznivega dejanja pranja denarja in predhodnega kaznivega dejanja ali zakonsko označbo prekrška;
−
41
−
4. znesek odvzetega denarja ali vrednost premoženja nezakonitega izvora in datum odvzema.
−
42
−
(9) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena evidence iz prvega, drugega in tretjega odstavka 37. člena tega zakona ne obsegajo matične oziroma davčne številke, kadar gre za nerezidenta.
−
+
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
1
−
(1) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejša navodila o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, po tem zakonu.
1
+
V 40. členu se v prvem odstavku za besedo “organizacij,“ doda besedilo “odvetnikov, odvetniških družb, notarjev,“.
2
−
(2) Minister, pristojen za finance, lahko predpiše obvezno vključitev posameznih indikatorjev v seznam za prepoznavanje sumljivih transakcij. VII. poglavje NADZOR
−
1
−
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri organizacijah, revizijskih družbah, samostojnih revizorjih in pravnih ali fizičnih osebah, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, opravljajo v okviru svojih pristojnosti urad in organi nadzora iz 30. člena tega zakona.
1
+
V 41. členu se za besedo “organizacijah,“ doda besedilo “odvetnikih, odvetniških družbah, notarjih,“.
1
−
(1) Urad opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona z zbiranjem in preverjanjem podatkov, informacij in dokumentacije, ki jo prejme na podlagi določb tega zakona.
1
+
V 43. členu se v drugem odstavku v 1. točki za besedo “organizacije“ doda besedilo “odvetnika, odvetniške družbe, notarja,“. V tretjem odstavku se za besedo “organizacijo“ doda besedilo “ali zoper drugega zavezanca iz 41. člena tega zakona“.
2
−
(2) Če urad pri nadzoru ugotovi kršitev določb tega zakona, lahko:
−
3
−
1. v primeru, ko gre za prekršek iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 46. člena ali iz 47. člena tega zakona in je mogoče naknadno odpraviti posledice prekrška, od organizacije, revizijske družbe, samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, zahteva odpravo kršitve,
−
4
−
2. organom nadzora predlaga, da v okviru njihovih pristojnosti odredijo ustrezni ukrep nadzora,
−
5
−
3. poda predlog za uvedbo postopka o prekršku po tem zakonu.
−
6
−
(3) Pri odločanju o izbiri ukrepa iz prejšnjega odstavka urad upošteva okoliščine, v katerih je bila storjena kršitev, ponavljanje kršitev in ukrepe nadzora, ki jih je zoper organizacijo odredil drug organ nadzora.
−
7
−
(4) Glede rokov za odpravo kršitve iz 1. točke drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata določbi četrtega in petega odstavka 15. člena tega zakona.
−
1
−
O podanem predlogu za uvedbo postopka o prekršku iz tega zakona urad obvesti pristojni organ nadzora. VIII. poglavje KAZENSKE DOLOČBE
1
+
V 44. členu se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: “Če je predlog podan zoper odvetnika, odvetniško družbo ali notarja, urad o tem obvesti Odvetniško oziroma Notarsko zbornico.“
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1
+
V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“. V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi: “5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi: “6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“. V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi: “7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“. V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi: “8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.
2
−
1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja (5. člen),
−
3
−
2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena ter 11. člen),
−
4
−
3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena in 18. člen),
−
5
−
4. ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi transakcije ali v zvezi s tem danih navodil urada (prvi in četrti odstavek 16. člena),
−
6
−
5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi odstavek 28. člena),
−
7
−
6. ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj deset let po opravljeni transakciji, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi odstavek 34. člena),
−
8
−
7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi odstavek 37. člena),
−
9
−
8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi odstavek 38. člena).
−
10
−
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
11
−
(3) Z denarno kaznijo od 750.000 tolarjev do 15.000.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1
+
V 46. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen, četrti odstavek 8. člena, 9.a člen ter tretji, četrti in peti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen ter četrti in peti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, deseti odstavek 28.a člena in tretji odstavek 49. člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi odstavek 34. člena).“
2
−
1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen),
−
3
−
2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen),
−
4
−
3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, drugi odstavek 28. člena, drugi odstavek 40. člena in tretji odstavek 49. člena),
−
5
−
4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole najmanj štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi in tretji odstavek 34. člena).
−
6
−
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
7
−
(3) Z denarno kaznijo od 250.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1
+
V 47. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi podatkov na predpisan način (7. člen, prvi, drugi in tretji odstavek 8. člena, 9.a člen ter šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne imenuje pooblaščenca in namestnika pooblaščenca (prvi odstavek 12. člena) ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev (drugi odstavek 12. člena in deseti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca ter o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca oziroma po opravljenem strokovnem usposabljanju (drugi in četrti odstavek 34. člena).“ Prehodne in končna določba
2
−
1. pri identifikaciji ne pridobi podatkov na predpisan način (7. in 8. člen),
−
3
−
2. najmanj enkrat letno ne opravi ponovne identifikacije tuje pravne osebe (drugi odstavek 9. člena),
−
4
−
3. ne imenuje pooblaščenca in namestnika pooblaščenca (prvi odstavek 12. člena) ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev (drugi odstavek 12. člena in drugi odstavek 28. člena),
−
5
−
4. ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca in o strokovnem usposabljanju delavcev najmanj štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca oziroma po opravljenem strokovnem usposabljanju (drugi in tretji odstavek 34. člena).
−
6
−
(2) Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
7
−
(3) Z denarno kaznijo od 25.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt iz prvega odstavka 40. člena tega zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
1
+
V 46. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi: “1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen, četrti odstavek 8. člena, 9.a člen ter tretji, četrti in peti odstavek 28.a člena),“. V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi: “2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen ter četrti in peti odstavek 28. člena),“. V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi: “3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, deseti odstavek 28.a člena in tretji odstavek 49. člena),“. V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi odstavek 34. člena).“
2
−
(2) Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt iz šestega odstavka 5. člena tega zakona ter četrtega in petega odstavka 10. člena tega zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
−
3
−
(3) Organizacije, revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, sestavijo seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
+
1
+
V 22. členu se v tretjem odstavku v 1. točki beseda “in“ nadomesti z vejico, za besedami “po 269. členu“ pa doda besedilo “in hudodelsko združevanje po 297. členu“.
+
1
+
V 22. členu se v tretjem odstavku v 1. točki beseda “in“ nadomesti z vejico, za besedami “po 269. členu“ pa doda besedilo “in hudodelsko združevanje po 297. členu“.
+
1
+
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju pranja denarja (ZPPDen-1A) Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju pranja denarja (ZPPDen-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. junija 2002. Št. 001-22-75/02 Ljubljana, dne 28. junija 2002. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA (ZPPDen-1A)
+
1
+
V naslovu IV. poglavja se za besedo “POOBLASTILI,“ doda besedilo “ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH DRUŽB, NOTARJEV,“.
+
1
+
V naslovu 2. točke IV. poglavja se za številko “2.“ doda besedilo “Odvetniki, odvetniške družbe, notarji,“, beseda “Revizijske“ pa se nadomesti z besedo “revizijske“.
+
1
+
(1) Minister, pristojen za finance, izda podzakonske akte iz 2., 22., 7. in 13. člena tega zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
+
2
+
(2) Odvetniki, odvetniške družbe, notarji ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo organiziranja ali izvajanja dražb in trgovanja z umetninami, sestavijo seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
+
3
+
(3) Igralnice in drugi koncesionarji za posebne igre na srečo začnejo izvajati identifikacijo na podlagi sedmega odstavka 2. člena tega zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
+
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 480-01/00-1/5 Ljubljana, dne 20. junija 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.