← Back to list
Zakon o preprečevanju pranja denarja
ZPPDen
35changed articles
+12added
+1removed
+22modified
added 3056removed 1077words
99paragraphs
1
−
S tem zakonom se določajo ukrepi za odkrivanje ravnanj, s katerimi se prikriva izvor denarja ali premoženja, pridobljenega z organizirano trgovino z mamili, z nedovoljenim prometom z orožjem ali s kakšno drugo prepovedano dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: pranje denarja) ter ukrepi za preprečevanje takšnih ravnanj. Ukrepi iz prejšnjega odstavka se nanašajo tudi na druga ravnanja, ki bi omogočila pranje denarja, zlasti pa:
1
+
V zakonu o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št.36/94) se v drugem odstavku 1. člena za tretjo alineo doda četrta alinea, ki se glasi: “- prikrivanje nezakonito pridobljenega družbenega premoženja in družbenega kapitala pri lastninskem preoblikovanju podjetij.”
2
−
- zamenjavo ali kakršenkoli prenos premoženja, ki izhaja iz prepovedane dejavnosti,
−
3
−
- prikrivanje ali zatajitev izvora ali kraja, kjer je denar naložen, namena uporabe premoženja in vseh iz tega izvirajočih pravic, ki izhajajo iz prepovedane dejavnosti,
−
4
−
- nakup, posest ali uporaba premoženja, ki izhaja iz prepovedane dejavnosti.
−
1
−
Organizacija mora pri vsakem sprejemu in izročitvi gotovine, vrednostnih papirjev ali plemenitih kovin in draguljev, ki presega vrednost 2,200.000 tolarjev, identificirati stranko, ki zahteva transakcijo. Kadar organizacija za stranko odpre račun ali z njo vzpostavi trajno poslovno razmerje, hkrati opravi tudi njeno identifikacijo. Identifikacija stranke se opravi tudi, kadar je vrednost transakcije manjša od 2,200.000 tolarjev, če obstajajo razlogi za sum pranja denarja. Identifikacijo stranke je treba opraviti tudi pri več med seboj povezanih transakcijah, ki skupno presegajo vrednost iz drugega odstavka tega člena. Pri zavarovalnicah se opravi identifikacija strank le pri poslih življenjskega zavarovanja, kadar posamezna premija presega vrednost 145.000 tolarjev. Identifikacija stranke ni potrebna, kadar je stranka organizacija iz 2. člena tega zakona, ki jo s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za finance.
1
+
V prvem odstavku 4. člena se besedilo “vsakem sprejemu in izročitvi gotovine, vrednostnih papirjev ali plemenitih kovin in draguljev” nadomesti z besedilom “vsaki transakciji z gotovino, vrednostnimi papirji ali plemenitimi kovinami in dragulji”, za besedo “zahteva” pa se dodata besedi “ali opravi”. V četrtem odstavku 4. člena se beseda “le” nadomesti z besedo “tudi”.
+
1
+
27. člen se spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
+
2
+
- ne identificira stranke, ki zahteva ali opravi transakcijo, odpre račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje (4. člen),
+
3
+
- ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj pet let po opravljeni transakciji oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe (7. člen),
+
4
+
- uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
+
5
+
- ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi izvršitve transakcije (13. člen),
+
6
+
- uradu ne pošlje zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne pošlje v določenih rokih (14. člen),
+
7
+
- ne zagotovi notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom (16. člen),
+
8
+
- ne vodi evidenc (prvi odstavek 25. člena),
+
9
+
- evidence iz prvega odstavka 25. člena ne vsebujejo predpisanih podatkov (26. člen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”
1
−
Identifikacija stranke se opravi z vpogledom v njene uradne osebne dokumente in s pridobitvijo podatkov iz 26. člena tega zakona. Če transakcije potekajo na podlagi sklenjenih pogodb, se pri posameznih transakcijah evidentira le znesek, valuta, v kateri se opravi transakcija, ter način izvedbe transakcije.
1
+
V 5. členu se za drugim odstavkom dodata tretji in četrti odstavek, ki se glasita: “Pri pologih v dnevno nočni trezor se opravi identifikacija odgovornih oseb organizacij. Če iz uradnih osebnih dokumentov ni mogoče pridobiti vseh podatkov iz 26. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo od stranke.”
+
1
+
Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi: “6.a člen Če organizacija v primerih iz četrtega odstavka 5. člena in prvega odstavka 6. člena podvomi v resničnost podatkov, lahko od stranke zahteva tudi njeno pisno izjavo.”
1
−
Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 5. in 6. člena tega zakona, najmanj pet let po opravljeni transakciji, oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe. Po opravljeni transakciji mora organizacija hraniti najmanj pet let tudi drugo dokumentacijo, na podlagi katere je bila opravljena transakcija.
1
+
27. člen se spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
+
2
+
- ne identificira stranke, ki zahteva ali opravi transakcijo, odpre račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje (4. člen),
+
3
+
- ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj pet let po opravljeni transakciji oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe (7. člen),
+
4
+
- uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
+
5
+
- ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi izvršitve transakcije (13. člen),
+
6
+
- uradu ne pošlje zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne pošlje v določenih rokih (14. člen),
+
7
+
- ne zagotovi notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom (16. člen),
+
8
+
- ne vodi evidenc (prvi odstavek 25. člena),
+
9
+
- evidence iz prvega odstavka 25. člena ne vsebujejo predpisanih podatkov (26. člen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”
1
−
Določene naloge po tem zakonu opravlja Urad za preprečevanje pranja denarja (v nadaljnjem besedilu: Urad) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance.
1
+
V 8. členu se za besedo “Urad” dodata besedi “Republike Slovenije”.
1
−
Urad sprejema, zbira, posreduje in analizira podatke, ki jih prejme od organizacij v skladu z določbami tega zakona. Urad najmanj enkrat letno o svojem delu poroča vladi.
1
+
V prvem odstavku 9. člena se za besedo “podatke” dodata besedi “in informacije”, črtata pa se besedi “od organizacij”.
1
−
Organizacije morajo sporočati Uradu podatke iz 5. in 6. člena tega zakona o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 3,600.000 tolarjev. Organizacije morajo sporočiti Uradu podatke iz 5. in 6. člena tega zakona tudi o gotovinskih transakcijah, katerih vrednosti so nižje od 3,600.000 tolarjev in drugih transakcijah, pri katerih obstajajo razlogi za sum pranja denarja. Podatke iz prejšnjih odstavkov pošiljajo organizacije Uradu na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
1
+
V 10. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Organizacije morajo sporočati uradu tudi podatke o več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupno presegajo vrednost 3,600.000 tolarjev.” Sedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
+
1
+
20. člen se spremeni tako, da se glasi: “Organizacija svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatek ali informacija o njej ali o transakciji iz tretjega odstavka 10. člena in iz 14. člena tega zakona sporočen uradu. Podatek o zahtevi in posredovanju podatkov ter informacij iz prejšnjega odstavka tega člena je uradna tajnost.”
+
1
+
V prvem odstavku 25. člena se za besedilom: “iz 4. člena tega zakona” vejica nadomesti s piko in črta besedilo: “Urad pa evidence o transakcijah iz 10. člena tega zakona”. Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi: “Urad vodi evidence o transakcijah iz 10. člena in evidence podatkov iz 15.b člena tega zakona.”
+
1
+
27. člen se spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
+
2
+
- ne identificira stranke, ki zahteva ali opravi transakcijo, odpre račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje (4. člen),
+
3
+
- ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj pet let po opravljeni transakciji oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe (7. člen),
+
4
+
- uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
+
5
+
- ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi izvršitve transakcije (13. člen),
+
6
+
- uradu ne pošlje zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne pošlje v določenih rokih (14. člen),
+
7
+
- ne zagotovi notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom (16. člen),
+
8
+
- ne vodi evidenc (prvi odstavek 25. člena),
+
9
+
- evidence iz prvega odstavka 25. člena ne vsebujejo predpisanih podatkov (26. člen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”
1
−
V primerih iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona mora organizacija obvestiti Urad še pred izvršitvijo transakcije in v obvestilu navesti rok, v katerem naj bi se opravila transakcija. Obvestilo iz prejšnjega odstavka se lahko da tudi po telefonu, vendar mora biti pozneje pisno potrjeno. Urad mora pisno potrditi prejem obvestila takoj po prejemu. Če organizacija v primerili iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona, zaradi narave transakcije ne more obvestiti Urada pred izvršitvijo transakcije, obvesti Urad o tem po opravljeni transakciji, vendar najkasneje v treh dneh po opravljeni transakciji.
1
+
V prvem odstavku 12. člena se za besedo “prvega” doda vejica in črta beseda “in”, za besedo “drugega” pa se doda besedilo “in tretjega”.
+
1
+
27. člen se spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
+
2
+
- ne identificira stranke, ki zahteva ali opravi transakcijo, odpre račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje (4. člen),
+
3
+
- ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj pet let po opravljeni transakciji oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe (7. člen),
+
4
+
- uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
+
5
+
- ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi izvršitve transakcije (13. člen),
+
6
+
- uradu ne pošlje zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne pošlje v določenih rokih (14. člen),
+
7
+
- ne zagotovi notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom (16. člen),
+
8
+
- ne vodi evidenc (prvi odstavek 25. člena),
+
9
+
- evidence iz prvega odstavka 25. člena ne vsebujejo predpisanih podatkov (26. člen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”
1
−
Urad lahko odredi začasno ustavitev izvršitve transakcije, vendar najkasneje do preteka roka iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, če oceni, da je podan utemeljen sum, da gre za pranje denarja in o tem obvesti pristojne organe. Začasna ustavitev izvršitve transakcije iz prejšnjega odstavka lahko traja največ 48 ur.
1
+
27. člen se spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
+
2
+
- ne identificira stranke, ki zahteva ali opravi transakcijo, odpre račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje (4. člen),
+
3
+
- ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj pet let po opravljeni transakciji oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe (7. člen),
+
4
+
- uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
+
5
+
- ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi izvršitve transakcije (13. člen),
+
6
+
- uradu ne pošlje zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne pošlje v določenih rokih (14. člen),
+
7
+
- ne zagotovi notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom (16. člen),
+
8
+
- ne vodi evidenc (prvi odstavek 25. člena),
+
9
+
- evidence iz prvega odstavka 25. člena ne vsebujejo predpisanih podatkov (26. člen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”
1
−
Urad lahko od organizacije zahteva podatke iz 26. člena in druge informacije v zvezi s transakcijami, pri katerih so podani razlogi za sum pranja denarja, ter informacijo o opravljanju njihovih nalog po tem zakonu.
1
+
14. člen se spremeni tako, da se glasi: “Če urad oceni, da so v zvezi s transakcijami ali določenimi osebami podani razlogi za sum pranja denarja, lahko od organizacij zahteva podatke iz 26. člena tega zakona, podatke o premoženjskem stanju in bančnih vlogah teh oseb ter druge podatke in informacije, ki so potrebne za odkrivanje pranja denarja. V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena morajo organizacije uradu na njegovo zahtevo poslati tudi vso potrebno dokumentacijo. Urad lahko od organizacij zahteva pisno informacijo in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu. Podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih odstavkov tega člena morajo organizacije poslati uradu brez odlašanja, najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve. Urad lahko zaradi obsežnosti dokumentacije ali drugih upravičenih razlogov organizaciji s pisnim obvestilom podaljša rok iz prejšnjega odstavka, lahko pa v takih primerih opravi pregled dokumentacije v organizaciji.”
+
1
+
27. člen se spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
+
2
+
- ne identificira stranke, ki zahteva ali opravi transakcijo, odpre račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje (4. člen),
+
3
+
- ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj pet let po opravljeni transakciji oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe (7. člen),
+
4
+
- uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
+
5
+
- ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi izvršitve transakcije (13. člen),
+
6
+
- uradu ne pošlje zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne pošlje v določenih rokih (14. člen),
+
7
+
- ne zagotovi notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom (16. člen),
+
8
+
- ne vodi evidenc (prvi odstavek 25. člena),
+
9
+
- evidence iz prvega odstavka 25. člena ne vsebujejo predpisanih podatkov (26. člen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”
+
1
+
Zaradi centralizacije in analize vseh podatkov s področja pranja denarja so Banka Slovenije, sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi dolžni uradu posredovati podatke v zvezi s postopki o prekrških po tem zakonu in o kaznivih dejanjih pranja denarja. Državni organi in Banka Slovenije so dolžni uradu tekoče posredovati naslednje podatke: ime, priimek, datum rojstva in naslov ovadene osebe ali osebe, zoper katero je bil podan predlog za uvedbo postopka o prekršku, zakonsko označbo ter kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja ali prekrška. Državna tožilstva in sodišča so dolžna uradu najmanj enkrat letno posredovati naslednje podatke: ime, priimek, datum rojstva in naslov ovadene osebe ali osebe, zoper katero je bil podan predlog za uvedbo postopka o prekršku, fazo postopka in njihovo zadnjo odločitev v posamezni fazi ter zakonsko označbo kaznivega dejanja ali prekrška.”
1
−
Organizacije morajo zagotoviti notranjo kontrolo nad opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu. Metodologijo za, notranjo kontrolo iz prejšnjega odstavka predpiše vlada. Organizacije morajo poskrbeti za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom.
1
+
27. člen se spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
+
2
+
- ne identificira stranke, ki zahteva ali opravi transakcijo, odpre račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje (4. člen),
+
3
+
- ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj pet let po opravljeni transakciji oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe (7. člen),
+
4
+
- uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
+
5
+
- ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi izvršitve transakcije (13. člen),
+
6
+
- uradu ne pošlje zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne pošlje v določenih rokih (14. člen),
+
7
+
- ne zagotovi notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom (16. člen),
+
8
+
- ne vodi evidenc (prvi odstavek 25. člena),
+
9
+
- evidence iz prvega odstavka 25. člena ne vsebujejo predpisanih podatkov (26. člen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”
1
−
Urad sme posredovati pridobljene podatke mednarodnim organizacijam na njihovo zahtevo ob pogoju dejanske vzajemnosti.
1
+
17. člen se spremeni tako, da se glasi: “Urad sme posredovati pridobljene podatke in informacije tujim organom in mednarodnim organizacijam na njihovo zahtevo ali na lastno iniciativo ob pogoju dejanske vzajemnosti.”
1
−
Če Urad na podlagi podatkov oceni, da so pri posamezni transakciji podani razlogi za sum pranja denarja, obvesti o tem pristojne organe.
1
+
V 18. členu se za besedo “podatkov” dodata besedi “in informacij”, besedi “posamezni transakciji” pa se nadomestita z besedo “transakcijah”.
1
−
Organizacija svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je bil ali da bo podatek o njej sporočen Uradu.
1
+
20. člen se spremeni tako, da se glasi: “Organizacija svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatek ali informacija o njej ali o transakciji iz tretjega odstavka 10. člena in iz 14. člena tega zakona sporočen uradu. Podatek o zahtevi in posredovanju podatkov ter informacij iz prejšnjega odstavka tega člena je uradna tajnost.”
1
−
Pri dajanju informacij Uradu po tem zakonu za organizacije in njihove delavce ne velja obveznost varovanja bančne in poslovne tajnosti.
1
+
21. člen se spremeni tako, da se glasi: “Pri dajanju podatkov in informacij po tem zakonu za organizacije, državne organe, sodišča in njihove delavce ne velja obveznost varovanja bančne, poslovne in uradne tajnosti.” Organizacije ne odgovarjajo za škodo, povzročeno strankam ali tretjim osebam, če uradu dajo podatke in informacije ali izvršijo njegovo odredbo o začasni ustavitvi izvršitve transakcije v skladu z določbami tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov.”
1
−
Urad in organizacije smejo podatke, ki so jih pridobili po tem zakonu, uporabljati samo za namene, določene s tem zakonom. III. EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
1
+
V 22. členu se za besedo “Urad” postavi vejica in doda besedilo: “organi carinske službe”, za besedo “podatke” pa se dodata besedi “in informacije”.
1
−
Osebne podatke iz tega zakona pridobi Urad iz uradnih evidenc organizacij. O zbranih podatkih Urad ne sme obvestiti osebe, na katero se nanašajo. Oseba iz prejšnjega odstavka ima pravico do vpogleda v osebne podatke po preteku pet let. Po tem roku se podatki arhivirajo. Po enem letu od arhiviranja se podatki uničijo.
1
+
V prvem odstavku 23. člena se pika nadomesti z vejico in za besedo “organizacij” doda besedilo: “državnih organov in sodišč.” V tretjem odstavku se beseda “pet” nadomesti z besedo “deset”.
1
−
Delavci v Uradu in organizacijah lahko uporabljajo osebne podatke iz evidenc le pri opravljanju aktivnosti za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja po tem zakonu.
1
+
V 24. členu se za besedama “v Uradu” postavi vejica in doda besedilo: “organih carinske službe”.
1
−
Organizacije vodijo evidence o transakcijah iz 4. člena tega zakona, Urad pa evidence o transakcijah iz 10. člena tega zakona. Organi carinske uprave vodijo evidence o prenosu gotovine in čekov čez državno mejo.
1
+
V prvem odstavku 25. člena se za besedilom: “iz 4. člena tega zakona” vejica nadomesti s piko in črta besedilo: “Urad pa evidence o transakcijah iz 10. člena tega zakona”. Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi: “Urad vodi evidence o transakcijah iz 10. člena in evidence podatkov iz 15.b člena tega zakona.”
+
1
+
27. člen se spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
+
2
+
- ne identificira stranke, ki zahteva ali opravi transakcijo, odpre račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje (4. člen),
+
3
+
- ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj pet let po opravljeni transakciji oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe (7. člen),
+
4
+
- uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
+
5
+
- ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi izvršitve transakcije (13. člen),
+
6
+
- uradu ne pošlje zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne pošlje v določenih rokih (14. člen),
+
7
+
- ne zagotovi notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom (16. člen),
+
8
+
- ne vodi evidenc (prvi odstavek 25. člena),
+
9
+
- evidence iz prvega odstavka 25. člena ne vsebujejo predpisanih podatkov (26. člen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”
1
−
Evidence transakcij iz prvega odstavka 25. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
1
+
V prvem odstavku 26. člena se v drugi in tretji alinei črta beseda “poklic”, v peti alinei pa se za besedo “datum” dodajo besede: “in čas izvedbe”. V tretjem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: “znesek transakcije, kraj in čas prehoda državne meje ter namen prenosa gotovine ali čekov.” Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Evidence iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona, ki se nanašajo na transakcije, obsegajo podatke iz prvega odstavka tega člena. Evidence o prekrških po tem zakonu in kaznivih dejanjih pranja denarja pa obsegajo naslednje podatke: ime, priimek, datum rojstva in naslov ovadene osebe ali osebe, zoper katero je bil podan predlog za uvedbo postopka o prekršku, kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja ali prekrška, fazo postopka, v kateri se nahaja zadeva ter zakonsko označbo kaznivega dejanja ali prekrška.” Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
2
−
- firma in sedež pravne osebe, ki opravlja transakcijo, oziroma za katero se opravlja transakcija,
−
3
−
- ime, priimek, stalno prebivališče, rojstne podatke, poklic delavca ali pooblaščenca, ki za pravno osebo opravlja transakcijo in številko dokumenta ter naslov izdajatelja,
−
4
−
- ime, priimek, stalno prebivališče, rojstne podatke, poklic fizične osebe, ki opravlja transakcijo oziroma za katero opravlja transakcijo in številko dokumenta ter naslov izdajatelja,
−
5
−
- namen transakcije ter ime oziroma firmo in sedež stranke, ki ji je transakcija namenjena,
−
6
−
- datum transakcije,
−
7
−
- znesek transakcije,
−
8
−
- valuta, v kateri se opravlja transakcija,
−
9
−
- način izvedbe transakcije. Podatki iz prve alinee prejšnjega odstavka za domače pravne osebe se vnesejo v evidenco na podlagi podatkov iz sodnega registra. Evidence iz drugega odstavka 25. člena obsegajo naslednje podatke: ime, priimek in stalno prebivališče. Evidence transakcij iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena obsegajo tudi posebno kodo, ki jo s predpisom določi vlada. IV. KAZENSKE DOLOČBE
−
+
1
+
27. člen se spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
+
2
+
- ne identificira stranke, ki zahteva ali opravi transakcijo, odpre račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje (4. člen),
+
3
+
- ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj pet let po opravljeni transakciji oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe (7. člen),
+
4
+
- uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
+
5
+
- ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi izvršitve transakcije (13. člen),
+
6
+
- uradu ne pošlje zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne pošlje v določenih rokih (14. člen),
+
7
+
- ne zagotovi notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom (16. člen),
+
8
+
- ne vodi evidenc (prvi odstavek 25. člena),
+
9
+
- evidence iz prvega odstavka 25. člena ne vsebujejo predpisanih podatkov (26. člen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če:
1
+
27. člen se spremeni tako, da se glasi: “Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
2
−
- ne identificira stranke, ki zahteva transakcijo, odpira račun ali vzpostavlja trajno poslovno razmerje (4. člen),
2
+
- ne identificira stranke, ki zahteva ali opravi transakcijo, odpre račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje (4. člen),
3
−
- Uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi in drugi odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
3
+
- ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj pet let po opravljeni transakciji oziroma po prenehanju veljavnosti pogodbe (7. člen),
4
−
- uporablja podatke, pridobljene v zvezi z izvajanjem nalog po tem zakonu, v nasprotju z 22. členom,
4
+
- uradu ne pošlje predpisanih podatkov ali jih ne pošlje v določenih rokih (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena ter prvi in četrti odstavek 12. člena),
5
−
- ne vodi evidenc (25. člen),
5
+
- ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi izvršitve transakcije (13. člen),
6
−
- evidence ne vsebujejo podatkov iz 26. člena tega zakona. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6
+
- uradu ne pošlje zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne pošlje v določenih rokih (14. člen),
+
7
+
- ne zagotovi notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev, ki opravljajo naloge, določene s tem zakonom (16. člen),
+
8
+
- ne vodi evidenc (prvi odstavek 25. člena),
+
9
+
- evidence iz prvega odstavka 25. člena ne vsebujejo predpisanih podatkov (26. člen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.”
1
−
Določbe tega zakona v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij izvajata Služba družbenega knjigovodstva in Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. V primeru lastninskega preoblikovanja podjetja z notranjim odkupom ali večanjem lastninskega kapitala, Služba družbenega knjigovodstva ravna v skladu z 10. členom, kadar posamično nakazilo gotovine za nakup delnic na privatizacijski podračun podjetja presega v 10. členu določeno vrednost. V primeru lastninskega preoblikovanja podjetja s prodajo delnic podjetja, Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ravna v skladu z 10. členom, kadar posamično nakazilo gotovine za nakup delnic na privatizacijski podračun Sklada Republike Slovenije za razvoj presega v 10. členu določeno vrednost.
−
1
−
Metodologijo iz drugega odstavka 16. člena tega zakona predpiše vlada v 60 dneh po uveljavitvi zakona. Minister, pristojen za finance, izda predpis iz 5. in 10. člena tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi zakona.
1
+
V drugem odstavku 29. člena se številka “5” nadomesti s številko “4”.
+
1
+
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju pranja denarja (ZPPDPEN-A) Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju pranja denarna (ZPPDPEN-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. oktobra 1995. Št. 012-01/95-102 Ljubljana, dne 1. novembra 1995. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA (ZPPDPEN-A)
+
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 715-02/93-2/6 Ljubljana, dne 24. oktobra 1995. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč l. r.