Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih

1

−

1. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES);

1

+

(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU):

2

·

1. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES );

2

·

1. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES );

3

·

2. Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L št. 267 z dne 10. 10. 2009, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES , 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L št. 337 z dne 23. 12. 2015, str. 35), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/110/ES );

3

·

2. Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L št. 267 z dne 10. 10. 2009, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES , 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L št. 337 z dne 23. 12. 2015, str. 35), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/110/ES );

4

·

3. Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 214; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/92/EU ),

4

·

3. Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 214; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/92/EU ),

5

·

4. Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES , 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L št. 337 z dne 23. 12. 2015, str. 35), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/2366/EU );

5

·

4. Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES , 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L št. 337 z dne 23. 12. 2015, str. 35), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/2366/EU );

6

·

5. Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 43; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/843/EU );

6

·

5. Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 43; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/843/EU );

7

·

6. Direktiva (EU) 2022/2556 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi direktiv 2009/65/ES , 2009/138/ES , 2011/61/EU , 2013/36/EU , 2014/59/EU , 2014/65/EU , (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341 glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 153; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2022/2556/EU ).

7

·

6. Direktiva (EU) 2022/2556 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi direktiv 2009/65/ES , 2009/138/ES , 2011/61/EU , 2013/36/EU , 2014/59/EU , 2014/65/EU , (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341 glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 153; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2022/2556/EU ).

8

·

(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb EU:

8

·

(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb EU:

9

·

1. Uredbe (EU) 2021/1230 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o čezmejnih plačilih v Uniji (kodificirano besedilo) (UL L št. 274 z dne 30. 7. 2021, str. 20), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1230/EU );

9

·

1. Uredbe (EU) 2021/1230 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o čezmejnih plačilih v Uniji (kodificirano besedilo) (UL L št. 274 z dne 30. 7. 2021, str. 20), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1230/EU );

10

·

2. Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 , (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 2024/1620 z dne 19. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1093/2010/EU );

10

·

2. Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 , (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 2024/1620 z dne 19. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1093/2010/EU );

11

·

3. Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 22), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 260/2012/EU );

11

·

3. Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 22), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/886 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi uredb (EU) št. 260/2012 in (EU) 2021/1230 ter direktiv 98/26/ES in (EU) 2015/2366 glede takojšnjih kreditnih prenosov v eurih (UL L št. 2024/886 z dne 19. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 260/2012/EU );

12

·

4. Uredbe (EU) št. 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L št. 123 z dne 19. 5. 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/751/EU ) in

12

·

4. Uredbe (EU) št. 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L št. 123 z dne 19. 5. 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/751/EU ) in

13

·

5. (prenehala veljati) .

13

·

5. (prenehala veljati) .

1

−

10. storitve, ki jih ponujajo ponudniki tehničnih storitev, ki podpirajo opravljanje plačilnih storitev, ne da bi v katerem koli trenutku imeli v lasti sredstva, ki se prenašajo, vključno z obdelavo in shranjevanjem podatkov, storitvami za varovanje zaupanja in zasebnosti, avtentikacijo podatkov in subjektov, zagotavljanjem informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in komunikacijske mreže, zagotavljanjem in vzdrževanjem terminalov in naprav, ki se uporabljajo za plačilne storitve, razen storitve odreditve plačil in storitve zagotavljanja informacij o računih;

1

+

(1) Ta zakon se ne uporablja za:

2

·

1. plačilne transakcije, izvršene izključno v gotovini neposredno od plačnika do prejemnika plačila in brez posredovanja posrednika;

2

·

1. plačilne transakcije, izvršene izključno v gotovini neposredno od plačnika do prejemnika plačila in brez posredovanja posrednika;

3

·

2. plačilne transakcije od plačnika do prejemnika plačila s posredovanjem zastopnika oziroma zastopnice (v nadaljnjem besedilu: zastopnik), ki je s pogodbo pooblaščen, da se pogaja ali dogovori o prodaji ali nakupu blaga oziroma storitev le v imenu plačnika ali le v imenu prejemnika plačila;

3

·

2. plačilne transakcije od plačnika do prejemnika plačila s posredovanjem zastopnika oziroma zastopnice (v nadaljnjem besedilu: zastopnik), ki je s pogodbo pooblaščen, da se pogaja ali dogovori o prodaji ali nakupu blaga oziroma storitev le v imenu plačnika ali le v imenu prejemnika plačila;

4

·

3. poklicni fizični prevoz bankovcev in kovancev, vključno z njihovim zbiranjem, obdelavo in dostavo;

4

·

3. poklicni fizični prevoz bankovcev in kovancev, vključno z njihovim zbiranjem, obdelavo in dostavo;

5

·

4. nepoklicno zbiranje in dostavo gotovine v okviru nepridobitne ali dobrodelne dejavnosti;

5

·

4. nepoklicno zbiranje in dostavo gotovine v okviru nepridobitne ali dobrodelne dejavnosti;

6

·

5. storitve, s katerimi prejemnik plačila posreduje plačniku gotovino kot del plačilne transakcije na izrecno zahtevo uporabnika storitev tik pred izvršitvijo plačilne transakcije v obliki plačila za nakup blaga ali storitev;

6

·

5. storitve, s katerimi prejemnik plačila posreduje plačniku gotovino kot del plačilne transakcije na izrecno zahtevo uporabnika storitev tik pred izvršitvijo plačilne transakcije v obliki plačila za nakup blaga ali storitev;

7

·

6. posle menjave valute, ki se opravljajo kot menjava gotovine za gotovino, pri čemer se sredstva ne hranijo na plačilnem računu;

7

·

6. posle menjave valute, ki se opravljajo kot menjava gotovine za gotovino, pri čemer se sredstva ne hranijo na plačilnem računu;

8

·

7. plačilne transakcije na podlagi enega od naslednjih dokumentov:

8

·

7. plačilne transakcije na podlagi enega od naslednjih dokumentov:

9

·

- papirnih čekov v skladu z zakonom, ki ureja ček, ter drugih papirnih listin, ki jih ureja zakonodaja držav članic, in so po vsebini in učinkih podobne čekom v skladu z zakonom, ki ureja ček,

9

·

- papirnih čekov v skladu z zakonom, ki ureja ček, ter drugih papirnih listin, ki jih ureja zakonodaja držav članic, in so po vsebini in učinkih podobne čekom v skladu z zakonom, ki ureja ček,

10

·

- bonov in drugih papirnih potrdil, ki imetniku omogočajo plačilo blaga ali storitev pri izdajatelju ali drugi osebi, s katero se je izdajatelj dogovoril, da sprejme bone ali potrdila kot obliko plačila za blago ali storitve,

10

·

- bonov in drugih papirnih potrdil, ki imetniku omogočajo plačilo blaga ali storitev pri izdajatelju ali drugi osebi, s katero se je izdajatelj dogovoril, da sprejme bone ali potrdila kot obliko plačila za blago ali storitve,

11

·

- papirnih potovalnih čekov,

11

·

- papirnih potovalnih čekov,

12

·

- papirnih poštnih nakaznic;

12

·

- papirnih poštnih nakaznic;

13

·

8. plačilne transakcije, ki se opravijo med udeleženci plačilnega sistema ali sistema za poravnavo vrednostnih papirjev in ki izhajajo iz udeležbe v takšnem sistemu, ter plačilne transakcije, ki se opravijo med udeleženci plačilnega sistema, poravnalnimi agenti, klirinškimi agenti in centralnimi bankami ter ponudniki plačilnih storitev, ki niso udeleženci plačilnega sistema, brez poseganja v 206. člen tega zakona;

13

·

8. plačilne transakcije, ki se opravijo med udeleženci plačilnega sistema ali sistema za poravnavo vrednostnih papirjev in ki izhajajo iz udeležbe v takšnem sistemu, ter plačilne transakcije, ki se opravijo med udeleženci plačilnega sistema, poravnalnimi agenti, klirinškimi agenti in centralnimi bankami ter ponudniki plačilnih storitev, ki niso udeleženci plačilnega sistema, brez poseganja v 206. člen tega zakona;

14

·

9. plačilne transakcije v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti in uveljavljanjem pravic iz vrednostnih papirjev, vključno z izplačevanjem dividend ali drugimi izplačili na podlagi pravic iz vrednostnih papirjev, ter plačilne transakcije v zvezi z odkupom ali prodajo vrednostnih papirjev, če takšne transakcije izvede član sistema za poravnavo vrednostnih papirjev ali druga oseba, ki lahko v skladu z veljavnimi predpisi opravlja investicijske storitve in posle, storitve hrambe ali skrbniške storitve v zvezi s finančnimi instrumenti strank;

14

·

9. plačilne transakcije v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti in uveljavljanjem pravic iz vrednostnih papirjev, vključno z izplačevanjem dividend ali drugimi izplačili na podlagi pravic iz vrednostnih papirjev, ter plačilne transakcije v zvezi z odkupom ali prodajo vrednostnih papirjev, če takšne transakcije izvede član sistema za poravnavo vrednostnih papirjev ali druga oseba, ki lahko v skladu z veljavnimi predpisi opravlja investicijske storitve in posle, storitve hrambe ali skrbniške storitve v zvezi s finančnimi instrumenti strank;

15

·

10. storitve, ki jih ponujajo ponudniki tehničnih storitev, ki podpirajo opravljanje plačilnih storitev, ne da bi v katerem koli trenutku imeli v lasti sredstva, ki se prenašajo, vključno z obdelavo in shranjevanjem podatkov, storitvami za varovanje zaupanja in zasebnosti, avtentikacijo podatkov in subjektov, zagotavljanjem informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in komunikacijske mreže, zagotavljanjem in vzdrževanjem terminalov in naprav, ki se uporabljajo za plačilne storitve, razen storitve odreditve plačil in storitve zagotavljanja informacij o računih;

15

·

10. storitve, ki jih ponujajo ponudniki tehničnih storitev, ki podpirajo opravljanje plačilnih storitev, ne da bi v katerem koli trenutku imeli v lasti sredstva, ki se prenašajo, vključno z obdelavo in shranjevanjem podatkov, storitvami za varovanje zaupanja in zasebnosti, avtentikacijo podatkov in subjektov, zagotavljanjem informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in komunikacijske mreže, zagotavljanjem in vzdrževanjem terminalov in naprav, ki se uporabljajo za plačilne storitve, razen storitve odreditve plačil in storitve zagotavljanja informacij o računih;

16

·

11. storitve, ki temeljijo na posebnih plačilnih instrumentih, s katerimi se omogoča plačevanje, pri tem pa so načini uporabe takih instrumentov omejeni in hkrati izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev (v nadaljnjem besedilu: omejena mreža):

16

·

11. storitve, ki temeljijo na posebnih plačilnih instrumentih, s katerimi se omogoča plačevanje, pri tem pa so načini uporabe takih instrumentov omejeni in hkrati izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev (v nadaljnjem besedilu: omejena mreža):

17

·

- imetniku omogočajo nakup blaga ali storitev le v prostorih izdajatelja ali v okviru omejene mreže ponudnikov storitev na podlagi neposrednega poslovnega sporazuma s poklicnim izdajateljem,

17

·

- imetniku omogočajo nakup blaga ali storitev le v prostorih izdajatelja ali v okviru omejene mreže ponudnikov storitev na podlagi neposrednega poslovnega sporazuma s poklicnim izdajateljem,

18

·

- jih je mogoče uporabljati le za nakup zelo omejenega izbora blaga ali storitev, ali

18

·

- jih je mogoče uporabljati le za nakup zelo omejenega izbora blaga ali storitev, ali

19

·

- so veljavni le v Republiki Sloveniji in se zagotavljajo na zahtevo podjetja ali organa javnega sektorja ter jih ureja državni ali javni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti za posebne socialne ali davčne namene za nakup posebnega blaga ali storitev od ponudnikov, ki so sklenili poslovni dogovor z izdajateljem;

19

·

- so veljavni le v Republiki Sloveniji in se zagotavljajo na zahtevo podjetja ali organa javnega sektorja ter jih ureja državni ali javni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti za posebne socialne ali davčne namene za nakup posebnega blaga ali storitev od ponudnikov, ki so sklenili poslovni dogovor z izdajateljem;

20

·

12. plačilne transakcije, ki jih ponudnik elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev zagotavlja poleg elektronskih komunikacijskih storitev za naročnika omrežja ali storitve: (a) za nakup digitalne vsebine in glasovnih storitev, ne glede na napravo, uporabljeno za nakup ali uporabo digitalne vsebine, in zaračunan na ustreznem računu, ali (b) opravljene z elektronsko napravo ali prek nje in zaračunane na ustreznem računu v okviru dobrodelne dejavnosti ali za nakup kart; če vrednost posamezne plačilne transakcije iz podtočk (a) in (b) ne presega 50 eurov, in:

20

·

12. plačilne transakcije, ki jih ponudnik elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev zagotavlja poleg elektronskih komunikacijskih storitev za naročnika omrežja ali storitve: (a) za nakup digitalne vsebine in glasovnih storitev, ne glede na napravo, uporabljeno za nakup ali uporabo digitalne vsebine, in zaračunan na ustreznem računu, ali (b) opravljene z elektronsko napravo ali prek nje in zaračunane na ustreznem računu v okviru dobrodelne dejavnosti ali za nakup kart; če vrednost posamezne plačilne transakcije iz podtočk (a) in (b) ne presega 50 eurov, in:

21

·

- skupna vrednost plačilnih transakcij za posameznega naročnika ne presega 300 eurov na mesec, ali

21

·

- skupna vrednost plačilnih transakcij za posameznega naročnika ne presega 300 eurov na mesec, ali

22

·

- kadar naročnik predhodno financira svoj račun pri ponudniku elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, skupna vrednost plačilnih transakcij ne presega 300 eurov na mesec;

22

·

- kadar naročnik predhodno financira svoj račun pri ponudniku elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, skupna vrednost plačilnih transakcij ne presega 300 eurov na mesec;

23

·

13. plačilne transakcije, izvršene med ponudniki plačilnih storitev, njihovimi zastopniki ali podružnicami za njihov račun;

23

·

13. plačilne transakcije, izvršene med ponudniki plačilnih storitev, njihovimi zastopniki ali podružnicami za njihov račun;

24

·

14. plačilne transakcije in sorodne storitve, izvršene med nadrejeno družbo in njenimi podrejenimi družbami, ali med podrejenimi družbami iste nadrejene družbe brez vmesnega posredovanja ponudnika plačilnih storitev, ki ni družba iz iste skupine;

24

·

14. plačilne transakcije in sorodne storitve, izvršene med nadrejeno družbo in njenimi podrejenimi družbami, ali med podrejenimi družbami iste nadrejene družbe brez vmesnega posredovanja ponudnika plačilnih storitev, ki ni družba iz iste skupine;

25

·

15. storitve dviga gotovine na bankomatih, ki jih zagotavljajo ponudniki, ki delujejo v imenu enega ali več izdajateljev kartic, pri čemer ti ponudniki nimajo sklenjene okvirne pogodbe s stranko, ki dviguje denar s plačilnega računa, pod pogojem, da ti ponudniki ne opravljajo drugih plačilnih storitev. Ne glede na izključitev storitev iz te točke iz uporabe tega zakona, se za te storitve stranki zagotovijo informacije o morebitnih provizijah za dvig gotovine iz prvega, drugega in šestega odstavka 103., 106., 107. in 109. člena tega zakona pred dvigom gotovine, pa tudi na potrdilu o prejemu gotovine ob koncu transakcije po dvigu;

25

·

15. storitve dviga gotovine na bankomatih, ki jih zagotavljajo ponudniki, ki delujejo v imenu enega ali več izdajateljev kartic, pri čemer ti ponudniki nimajo sklenjene okvirne pogodbe s stranko, ki dviguje denar s plačilnega računa, pod pogojem, da ti ponudniki ne opravljajo drugih plačilnih storitev. Ne glede na izključitev storitev iz te točke iz uporabe tega zakona, se za te storitve stranki zagotovijo informacije o morebitnih provizijah za dvig gotovine iz prvega, drugega in šestega odstavka 103., 106., 107. in 109. člena tega zakona pred dvigom gotovine, pa tudi na potrdilu o prejemu gotovine ob koncu transakcije po dvigu;

26

·

16. denarno vrednost, shranjeno na instrumentih iz 11. točke tega odstavka;

26

·

16. denarno vrednost, shranjeno na instrumentih iz 11. točke tega odstavka;

27

·

17. denarno vrednost, ki se uporablja za izvedbo plačilnih transakcij iz 12. točke tega odstavka.

27

·

17. denarno vrednost, ki se uporablja za izvedbo plačilnih transakcij iz 12. točke tega odstavka.

28

·

(2) Ta zakon se ne uporablja za SID - Slovensko izvozno in razvojno banko.

28

·

(2) Ta zakon se ne uporablja za SID - Slovensko izvozno in razvojno banko.

29

·

(3) Za plačilne transakcije na podlagi papirnih menic v skladu z zakonom, ki ureja menico, ter drugih papirnih listin, ki so po vsebini in učinkih podobne menicam in jih ureja zakonodaja držav članic EU (v nadaljnjem besedilu: države članice) o teh papirnih listinah se uporablja le 9. poglavje tega zakona.

29

·

(3) Za plačilne transakcije na podlagi papirnih menic v skladu z zakonom, ki ureja menico, ter drugih papirnih listin, ki so po vsebini in učinkih podobne menicam in jih ureja zakonodaja držav članic EU (v nadaljnjem besedilu: države članice) o teh papirnih listinah se uporablja le 9. poglavje tega zakona.

30

·

(4) (prenehal veljati) 1.2 Opredelitev pojmov

30

·

(4) (prenehal veljati) 1.2 Opredelitev pojmov

1

·

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1

·

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

2

·

1. avtentikacija je postopek, ki ponudniku plačilnih storitev omogoča, da preveri istovetnost uporabnika plačilnih storitev ali upravičenost uporabe določenega plačilnega instrumenta, vključno z uporabo uporabnikovih osebnih varnostnih elementov;

2

·

1. avtentikacija je postopek, ki ponudniku plačilnih storitev omogoča, da preveri istovetnost uporabnika plačilnih storitev ali upravičenost uporabe določenega plačilnega instrumenta, vključno z uporabo uporabnikovih osebnih varnostnih elementov;

3

·

2. banka je kreditna institucija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, in je pridobila dovoljenje kot banka ali hranilnica v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;

3

·

2. banka je kreditna institucija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, in je pridobila dovoljenje kot banka ali hranilnica v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;

4

·

3. datum valute je referenčni čas, ki ga ponudnik plačilnih storitev uporablja za obračun obresti v zvezi z bremenitvijo ali odobritvijo denarnih sredstev na plačilnem računu;

4

·

3. datum valute je referenčni čas, ki ga ponudnik plačilnih storitev uporablja za obračun obresti v zvezi z bremenitvijo ali odobritvijo denarnih sredstev na plačilnem računu;

5

·

4. delovni dan je dan, na katerega plačnikov ponudnik plačilnih storitev ali prejemnikov ponudnik plačilnih storitev, ki sodeluje pri izvršitvi plačilne transakcije, posluje tako, da omogoča izvrševanje plačilnih transakcij svojemu uporabniku;

5

·

4. delovni dan je dan, na katerega plačnikov ponudnik plačilnih storitev ali prejemnikov ponudnik plačilnih storitev, ki sodeluje pri izvršitvi plačilne transakcije, posluje tako, da omogoča izvrševanje plačilnih transakcij svojemu uporabniku;

6

·

5. denarna sredstva so bankovci in kovanci, knjižni denar in elektronski denar v skladu z 11. točko tega člena;

6

·

5. denarna sredstva so bankovci in kovanci, knjižni denar in elektronski denar v skladu z 11. točko tega člena;

7

·

6. digitalna vsebina so blago ali storitve, ki se proizvede oziroma proizvedejo in dobavi oziroma dobavijo v digitalni obliki, katerega oziroma katerih uporaba ali poraba je omejena na tehnično napravo in ne vključuje uporabe ali porabe fizičnega blaga in storitev;

7

·

6. digitalna vsebina so blago ali storitve, ki se proizvede oziroma proizvedejo in dobavi oziroma dobavijo v digitalni obliki, katerega oziroma katerih uporaba ali poraba je omejena na tehnično napravo in ne vključuje uporabe ali porabe fizičnega blaga in storitev;

8

·

7. država članica je država članica EU ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3);

8

·

7. država članica je država članica EU ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3);

9

·

8. država gostiteljica pomeni katero koli državo članico, razen države sedeža, v kateri ima ponudnik plačilnih storitev podružnico ali zastopnika, izdajatelj elektronskega denarja pa podružnico, ali v kateri neposredno opravljata storitve;

9

·

8. država gostiteljica pomeni katero koli državo članico, razen države sedeža, v kateri ima ponudnik plačilnih storitev podružnico ali zastopnika, izdajatelj elektronskega denarja pa podružnico, ali v kateri neposredno opravljata storitve;

10

·

9. država sedeža je država članica, kjer je sedež ponudnika plačilnih storitev ali izdajatelja elektronskega denarja;

10

·

9. država sedeža je država članica, kjer je sedež ponudnika plačilnih storitev ali izdajatelja elektronskega denarja;

11

·

10. elektronsko komunikacijsko omrežje pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije;

11

·

10. elektronsko komunikacijsko omrežje pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije;

12

·

11. elektronski denar je shranjena denarna vrednost v obliki terjatve imetnika elektronskega denarja do izdajatelja elektronskega denarja, ki:

12

·

11. elektronski denar je shranjena denarna vrednost v obliki terjatve imetnika elektronskega denarja do izdajatelja elektronskega denarja, ki:

13

·

- je v elektronski obliki, vključno z magnetno,

13

·

- je v elektronski obliki, vključno z magnetno,

14

·

- jo izda izdajatelj elektronskega denarja na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij kot jih določa 8. člen tega zakona, in

14

·

- jo izda izdajatelj elektronskega denarja na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij kot jih določa 8. člen tega zakona, in

15

·

- jo kot plačilno sredstvo sprejme oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja;

15

·

- jo kot plačilno sredstvo sprejme oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja;

16

·

12. elektronska komunikacijska storitev pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije;

16

·

12. elektronska komunikacijska storitev pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije;

17

·

13. enolična identifikacijska oznaka je kombinacija črk, številk ali znakov, ki jo ponudnik plačilnih storitev dodeli uporabniku plačilnih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) in se v plačilni transakciji uporablja za nedvoumno identifikacijo tega uporabnika in njegovega plačilnega računa oziroma za nedvoumno identifikacijo tega uporabnika ali njegovega plačilnega računa;

17

·

13. enolična identifikacijska oznaka je kombinacija črk, številk ali znakov, ki jo ponudnik plačilnih storitev dodeli uporabniku plačilnih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) in se v plačilni transakciji uporablja za nedvoumno identifikacijo tega uporabnika in njegovega plačilnega računa oziroma za nedvoumno identifikacijo tega uporabnika ali njegovega plačilnega računa;

18

−

14. enotni simbol je skupni simbol iz standardizirane predstavitvene oblike dokumenta z informacijami o nadomestilih in iz obračuna nadomestil in je skladen z določbami izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 5. člena Direktive 2014/92/EU;

18

+

14. enotni simbol je skupni simbol iz standardizirane predstavitvene oblike dokumenta z informacijami o nadomestilih in iz obračuna nadomestil in je skladen z določbami izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 5. člena Direktive 2014/92/EU ;

19

·

15. kreditna obrestna mera je vsaka obrestna mera, plačana potrošniku oziroma potrošnici (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) glede sredstev na plačilnem računu;

19

·

15. kreditna obrestna mera je vsaka obrestna mera, plačana potrošniku oziroma potrošnici (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) glede sredstev na plačilnem računu;

20

−

16. močna avtentikacija strank je avtentikacija z uporabo dveh ali več elementov, ki spadajo v kategorijo znanja uporabnika (nekaj, kar ve samo uporabnik), lastništva uporabnika (nekaj, kar je v izključni lasti uporabnika) in neločljive povezanosti z uporabnikom (nekaj, kar uporabnik je), ki so med seboj neodvisni, kar pomeni, da kršitev enega elementa ne zmanjšuje zanesljivosti drugih, in so zasnovani tako, da varujejo zaupnost podatkov, ki se preverjajo;

20

+

16. močna avtentikacija strank je avtentikacija z uporabo dveh ali več elementov, ki spadajo v kategorijo znanja uporabnika (nekaj, kar ve samo uporabnik), posesti uporabnika (nekaj, kar je v izključni posesti uporabnika) in neločljive povezanosti z uporabnikom (nekaj, kar uporabnik je), ki so med seboj neodvisni, kar pomeni, da kršitev enega elementa ne zmanjšuje zanesljivosti drugih, in so zasnovani tako, da varujejo zaupnost podatkov, ki se preverjajo;

21

·

17. molče dovoljena prekoračitev je prekoračitev, pri kateri ponudnik plačilnih storitev potrošniku dovoli, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo trenutno stanje na njegovem plačilnem računu, ali dogovorjeno možnost prekoračitve;

21

·

17. molče dovoljena prekoračitev je prekoračitev, pri kateri ponudnik plačilnih storitev potrošniku dovoli, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo trenutno stanje na njegovem plačilnem računu, ali dogovorjeno možnost prekoračitve;

22

·

18. možnost prekoračitve je izrecna kreditna pogodba, v skladu s katero ponudnik plačilnih storitev potrošniku omogoči razpolaganje s sredstvi, ki presegajo trenutno stanje na njegovem plačilnem računu;

22

·

18. možnost prekoračitve je izrecna kreditna pogodba, v skladu s katero ponudnik plačilnih storitev potrošniku omogoči razpolaganje s sredstvi, ki presegajo trenutno stanje na njegovem plačilnem računu;

23

·

19. nadomestila iz 8. poglavja tega zakona so vsi morebitni stroški in pogodbene kazni, ki jih mora potrošnik plačati ponudniku plačilnih storitev za storitve ali v zvezi s storitvami, povezanimi s plačilnim računom;

23

·

19. nadomestila iz 8. poglavja tega zakona so vsi morebitni stroški in pogodbene kazni, ki jih mora potrošnik plačati ponudniku plačilnih storitev za storitve ali v zvezi s storitvami, povezanimi s plačilnim računom;

24

·

20. občutljivi plačilni podatki so podatki, vključno z osebnimi varnostnimi elementi, ki se lahko uporabijo za goljufijo ali prevaro. Goljufija ali prevara v tem zakonu pomeni namenoma zavesti koga v zmoto oziroma okoriščati se z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto. V okviru dejavnosti ponudnikov storitev odreditve plačil in ponudnikov storitev zagotavljanja informacij o računih ime imetnika računa in številka računa ne predstavljata občutljivih plačilnih podatkov;

24

·

20. občutljivi plačilni podatki so podatki, vključno z osebnimi varnostnimi elementi, ki se lahko uporabijo za goljufijo ali prevaro. Goljufija ali prevara v tem zakonu pomeni namenoma zavesti koga v zmoto oziroma okoriščati se z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto. V okviru dejavnosti ponudnikov storitev odreditve plačil in ponudnikov storitev zagotavljanja informacij o računih ime imetnika računa in številka računa ne predstavljata občutljivih plačilnih podatkov;

25

·

21. osebni varnostni elementi so personalizirane značilnosti, ki jih uporabniku plačilnih storitev zagotovi ponudnik plačilnih storitev za namene avtentikacije;

25

·

21. osebni varnostni elementi so personalizirane značilnosti, ki jih uporabniku plačilnih storitev zagotovi ponudnik plačilnih storitev za namene avtentikacije;

26

·

22. papirna poštna nakaznica je papirni plačilni nalog, ki ga plačnik predloži izvajalcu poštnih storitev z namenom, da se papirni nalog posreduje prejemniku plačila kot poštna pošiljka v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, in se plačilna transakcija izvrši prejemniku na podlagi predložitve papirnega plačilnega naloga njegovemu izvajalcu poštnih storitev;

26

·

22. papirna poštna nakaznica je papirni plačilni nalog, ki ga plačnik predloži izvajalcu poštnih storitev z namenom, da se papirni nalog posreduje prejemniku plačila kot poštna pošiljka v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, in se plačilna transakcija izvrši prejemniku na podlagi predložitve papirnega plačilnega naloga njegovemu izvajalcu poštnih storitev;

27

·

23. plačilna blagovna znamka je vsako stvarno ali digitalno ime, izraz, znak, simbol oziroma njihova kombinacija, ki lahko označuje, v okviru katere kartične sheme se izvajajo kartične plačilne transakcije;

27

·

23. plačilna blagovna znamka je vsako stvarno ali digitalno ime, izraz, znak, simbol oziroma njihova kombinacija, ki lahko označuje, v okviru katere kartične sheme se izvajajo kartične plačilne transakcije;

28

·

24. podjetnik ali podjetnica (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;

28

·

24. podjetnik ali podjetnica (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;

29

·

25. postopki zaradi insolventnosti so postopki zaradi insolventnosti in postopki prisilnega prenehanja, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;

29

·

25. postopki zaradi insolventnosti so postopki zaradi insolventnosti in postopki prisilnega prenehanja, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;

30

·

26. potrošnik je fizična oseba, ki sklepa pogodbe o plačilnih storitvah za namene zunaj področja svoje pridobitne ali poklicne dejavnosti;

30

·

26. potrošnik je fizična oseba, ki sklepa pogodbe o plačilnih storitvah za namene zunaj področja svoje pridobitne ali poklicne dejavnosti;

31

·

27. povezovanje blagovnih znamk je vključitev dveh ali več plačilnih blagovnih znamk ali plačilnih aplikacij iste plačilne blagovne znamke v isti plačilni instrument;

31

·

27. povezovanje blagovnih znamk je vključitev dveh ali več plačilnih blagovnih znamk ali plačilnih aplikacij iste plačilne blagovne znamke v isti plačilni instrument;

32

·

28. prejemni ponudnik plačilnih storitev je ponudnik plačilnih storitev, h kateremu se prenesejo informacije, potrebne za izvedbo zamenjave plačilnega računa;

32

·

28. prejemni ponudnik plačilnih storitev je ponudnik plačilnih storitev, h kateremu se prenesejo informacije, potrebne za izvedbo zamenjave plačilnega računa;

33

·

29. prenosni ponudnik plačilnih storitev je ponudnik plačilnih storitev, od katerega se prenesejo informacije, potrebne za izvedbo zamenjave plačilnega računa;

33

·

29. prenosni ponudnik plačilnih storitev je ponudnik plačilnih storitev, od katerega se prenesejo informacije, potrebne za izvedbo zamenjave plačilnega računa;

34

·

30. referenčna obrestna mera je obrestna mera, ki se uporablja kot osnova za izračun obresti in prihaja iz vira, ki je dostopen javnosti in ga lahko preverita obe stranki pogodbe o plačilnih storitvah;

34

·

30. referenčna obrestna mera je obrestna mera, ki se uporablja kot osnova za izračun obresti in prihaja iz vira, ki je dostopen javnosti in ga lahko preverita obe stranki pogodbe o plačilnih storitvah;

35

·

31. referenčni menjalni tečaj je menjalni tečaj, ki se uporablja kot osnova za izračun kakršne koli menjave valut in ga objavi ponudnik plačilnih storitev, ali prihaja iz vira, ki je dostopen javnosti;

35

·

31. referenčni menjalni tečaj je menjalni tečaj, ki se uporablja kot osnova za izračun kakršne koli menjave valut in ga objavi ponudnik plačilnih storitev, ali prihaja iz vira, ki je dostopen javnosti;

36

·

32. register Evropskega bančnega organa je elektronski centralni register, ki ga vzpostavi, upravlja in vodi Evropski bančni organ in v katerem so informacije, ki jih Evropskemu bančnemu organu uradno sporočijo pristojni organi držav članic;

36

·

32. register Evropskega bančnega organa je elektronski centralni register, ki ga vzpostavi, upravlja in vodi Evropski bančni organ in v katerem so informacije, ki jih Evropskemu bančnemu organu uradno sporočijo pristojni organi držav članic;

37

·

33. sedež je kraj, kjer je registrirani sedež ponudnika plačilnih storitev oziroma izdajatelja elektronskega denarja ali, če ponudnik plačilnih storitev ali izdajatelj elektronskega denarja v skladu z nacionalno zakonodajo nima registriranega sedeža, kraj, kjer deluje njegovo poslovodstvo;

37

·

33. sedež je kraj, kjer je registrirani sedež ponudnika plačilnih storitev oziroma izdajatelja elektronskega denarja ali, če ponudnik plačilnih storitev ali izdajatelj elektronskega denarja v skladu z nacionalno zakonodajo nima registriranega sedeža, kraj, kjer deluje njegovo poslovodstvo;

38

−

34. seznam s standardizirano terminologijo je seznam s standardiziranimi izrazi za najbolj reprezentativne storitve, povezane s plačilnim računom, za katere se plačuje nadomestilo in je skladen s končnim seznamom iz regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU;

38

+

34. seznam s standardizirano terminologijo je seznam s standardiziranimi izrazi za najbolj reprezentativne storitve, povezane s plačilnim računom, za katere se plačuje nadomestilo in je skladen s končnim seznamom iz regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU ;

39

−

35. skupina je skupina družb, sestavljena iz obvladujoče družbe in od nje odvisne družbe, kot je določeno v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ali družb, kakor so opredeljene v 4., 5., 6. in 7. členu Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 241/2014 z dne 7. januarja 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za institucije (UL L št. 135 z dne 2. 6. 2015, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2015/923 z dne 11. marca 2015 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 241/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za institucije (UL L št. 150 z dne 17. 6. 2015, str. 1), ki so medsebojno povezane, kakor je navedeno v prvem odstavku 10. člena ali šestem ali sedmem odstavku 113. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2017/1230 z dne 31. maja 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o podrobnejši opredelitvi dodatnih objektivnih meril za uporabo ugodnejše stopnje likvidnostnih odlivov ali prilivov za čezmejne nečrpane okvirne kredite ali okvirne likvidnostne kredite znotraj skupine ali institucionalne sheme za zaščito vlog (UL L št. 177 z dne 8. 7. 2017, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU);

39

+

35. skupina je skupina družb, sestavljena iz obvladujoče družbe in od nje odvisne družbe, kot je določeno v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ali družb, kakor so opredeljene v 4., 5., 6. in 7. členu Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 241/2014 z dne 7. januarja 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za institucije (UL L št. 135 z dne 2. 6. 2015, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2015/923 z dne 11. marca 2015 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 241/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za institucije (UL L št. 150 z dne 17. 6. 2015, str. 1), ki so medsebojno povezane, kakor je navedeno v prvem odstavku 10. člena ali šestem ali sedmem odstavku 113. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2017/1230 z dne 31. maja 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o podrobnejši opredelitvi dodatnih objektivnih meril za uporabo ugodnejše stopnje likvidnostnih odlivov ali prilivov za čezmejne nečrpane okvirne kredite ali okvirne likvidnostne kredite znotraj skupine ali institucionalne sheme za zaščito vlog (UL L št. 177 z dne 8. 7. 2017, str. 7), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU );

40

·

36. sredstvo za sporazumevanje na daljavo je vsako sredstvo, ki se lahko uporablja za sklepanje pogodb o plačilnih storitvah, kadar ponudnik plačilnih storitev in uporabnik nista sočasno fizično navzoča;

40

·

36. sredstvo za sporazumevanje na daljavo je vsako sredstvo, ki se lahko uporablja za sklepanje pogodb o plačilnih storitvah, kadar ponudnik plačilnih storitev in uporabnik nista sočasno fizično navzoča;

41

·

37. storitve, povezane s plačilnim računom, so vse storitve, povezane z odprtjem, vodenjem in zaprtjem plačilnega računa, vključno s plačilnimi storitvami in plačilnimi transakcijami iz 7. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona, ter možnostjo prekoračitve in molče dovoljeno prekoračitvijo;

41

·

37. storitve, povezane s plačilnim računom, so vse storitve, povezane z odprtjem, vodenjem in zaprtjem plačilnega računa, vključno s plačilnimi storitvami in plačilnimi transakcijami iz 7. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona, ter možnostjo prekoračitve in molče dovoljeno prekoračitvijo;

42

−

38. tesna povezanost pomeni enako, kot je opredeljeno v 38. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU;

42

+

38. tesna povezanost pomeni enako, kot je opredeljeno v 38. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU ;

43

·

39. trajni nalog je navodilo plačnika svojemu ponudniku plačilnih storitev, naj redno ali na vnaprej določene datume izvršuje kreditna plačila;

43

·

39. trajni nalog je navodilo plačnika svojemu ponudniku plačilnih storitev, naj redno ali na vnaprej določene datume izvršuje kreditna plačila;

44

·

40. trajni nosilec podatkov je vsak instrument, ki uporabniku omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo tako dolgo, kakor je to potrebno za namene teh podatkov, in ki omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov;

44

·

40. trajni nosilec podatkov je vsak instrument, ki uporabniku omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo tako dolgo, kakor je to potrebno za namene teh podatkov, in ki omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov;

45

·

41. tretja država je država, ki ni država članica iz 7. točke tega člena;

45

·

41. tretja država je država, ki ni država članica iz 7. točke tega člena;

46

·

42. Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP) je državni organ, ki opravlja plačilne storitve na podlagi tega zakona in posebnih predpisov, ki določajo njene naloge in pristojnosti;

46

·

42. Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP) je državni organ, ki opravlja plačilne storitve na podlagi tega zakona in posebnih predpisov, ki določajo njene naloge in pristojnosti;

47

·

43. zakonito prebivanje v EU pomeni, da ima fizična oseba pravico prebivati v državi članici na podlagi prava EU ali nacionalnega prava, vključno s potrošniki brez stalnega prebivališča in osebami, ki prosijo za azil na podlagi Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev in Protokola z dne 31. januarja 1967 h Konvenciji (Akt o notifikaciji nasledstva Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 9/92 in 2/93) ter drugih mednarodnih pogodb, ki urejajo status beguncev in prosilcev za azil;

47

·

43. zakonito prebivanje v EU pomeni, da ima fizična oseba pravico prebivati v državi članici na podlagi prava EU ali nacionalnega prava, vključno s potrošniki brez stalnega prebivališča in osebami, ki prosijo za azil na podlagi Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev in Protokola z dne 31. januarja 1967 h Konvenciji (Akt o notifikaciji nasledstva Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 9/92 in 2/93) ter drugih mednarodnih pogodb, ki urejajo status beguncev in prosilcev za azil;

48

·

44. zamenjava ali storitev zamenjave plačilnega računa je storitev, ki temelji na potrošnikovi zahtevi in pomeni prenos informacij o vseh ali nekaterih trajnih nalogih, ponavljajočih se direktnih obremenitvah in ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačilih, izvršenih na plačilnem računu, od enega ponudnika plačilnih storitev k drugemu ali katerega koli pozitivnega stanja sredstev na plačilnem računu z enega plačilnega računa na drugega ali oba navedena prenosa, pri čemer se lahko prejšnji plačilni račun zapre ali pa ne;

48

·

44. zamenjava ali storitev zamenjave plačilnega računa je storitev, ki temelji na potrošnikovi zahtevi in pomeni prenos informacij o vseh ali nekaterih trajnih nalogih, ponavljajočih se direktnih obremenitvah in ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačilih, izvršenih na plačilnem računu, od enega ponudnika plačilnih storitev k drugemu ali katerega koli pozitivnega stanja sredstev na plačilnem računu z enega plačilnega računa na drugega ali oba navedena prenosa, pri čemer se lahko prejšnji plačilni račun zapre ali pa ne;

49

·

45. zasebnik ali zasebnica (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) je fizična oseba, ki ni podjetnik in ki samostojno opravlja določeno registrirano ali s predpisom določeno dejavnost, kot so notar, zdravnik, odvetnik, kmet in podobno;

49

·

45. zasebnik ali zasebnica (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) je fizična oseba, ki ni podjetnik in ki samostojno opravlja določeno registrirano ali s predpisom določeno dejavnost, kot so notar, zdravnik, odvetnik, kmet in podobno;

50

·

46. zastopnik je fizična ali pravna oseba, ki pri opravljanju plačilnih storitev na podlagi pooblastila za zastopanje deluje v imenu plačilne institucije.

50

·

46. zastopnik je fizična ali pravna oseba, ki pri opravljanju plačilnih storitev na podlagi pooblastila za zastopanje deluje v imenu plačilne institucije.

1

·

(1) Na območju Republike Slovenije lahko plačilne storitve opravljajo naslednji subjekti, za katere se v nadaljevanju tega zakona uporablja izraz ponudniki plačilnih storitev:

1

·

(1) Na območju Republike Slovenije lahko plačilne storitve opravljajo naslednji subjekti, za katere se v nadaljevanju tega zakona uporablja izraz ponudniki plačilnih storitev:

2

−

1. banke, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in banke držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje plačilnih storitev, in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno opravljajo plačilne storitve na območju Republike Slovenije, ter banke tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije,

2

+

1. banke, ki so pridobile dovoljenje pristojnega organa za opravljanje plačilnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in banke držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje plačilnih storitev, in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno opravljajo plačilne storitve na območju Republike Slovenije, ter banke tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije,

3

·

2. družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu s tem zakonom in družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje plačilnih storitev in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali opravljajo plačilne storitve na območju Republike Slovenije prek zastopnika ali neposredno, ter družbe za izdajo elektronskega denarja tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije, če so plačilne storitve, ki jih opravljajo te podružnice, povezane z izdajo elektronskega denarja,

3

·

2. družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu s tem zakonom in družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje plačilnih storitev in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali opravljajo plačilne storitve na območju Republike Slovenije prek zastopnika ali neposredno, ter družbe za izdajo elektronskega denarja tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije, če so plačilne storitve, ki jih opravljajo te podružnice, povezane z izdajo elektronskega denarja,

4

·

3. družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu s tem zakonom,

4

·

3. družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu s tem zakonom,

5

·

4. plačilne institucije, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu s tem zakonom in plačilne institucije držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje plačilnih storitev, in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali opravljajo plačilne storitve na območju Republike Slovenije prek zastopnika ali neposredno,

5

·

4. plačilne institucije, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu s tem zakonom in plačilne institucije držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje plačilnih storitev, in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali opravljajo plačilne storitve na območju Republike Slovenije prek zastopnika ali neposredno,

6

·

5. plačilne institucije z opustitvijo, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu s tem zakonom,

6

·

5. plačilne institucije z opustitvijo, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu s tem zakonom,

7

·

6. ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih, ki so vpisani v register plačilnih institucij v skladu s tem zakonom in ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih, ki so vpisani v register plačilnih institucij držav članic pristojnih nadzornih organov držav sedeža, in so v skladu s tem zakonom ustanovili podružnico na območju Republike Slovenije ali opravljajo storitev zagotavljanja informacij o računih na območju Republike Slovenije prek zastopnika ali neposredno,

7

·

6. ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih, ki so vpisani v register plačilnih institucij v skladu s tem zakonom in ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih, ki so vpisani v register plačilnih institucij držav članic pristojnih nadzornih organov držav sedeža, in so v skladu s tem zakonom ustanovili podružnico na območju Republike Slovenije ali opravljajo storitev zagotavljanja informacij o računih na območju Republike Slovenije prek zastopnika ali neposredno,

8

·

7. Banka Slovenije,

8

·

7. Banka Slovenije,

9

·

8. UJP ter drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje njihovih nalog in pristojnosti.

9

·

8. UJP ter drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje njihovih nalog in pristojnosti.

10

·

(2) Kadar Banka Slovenije opravlja plačilne storitve v okviru izključnih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z drugimi zakoni, ki določajo izključne pristojnosti Banke Slovenije, se določbe 5. in 6. poglavja tega zakona uporabljajo le, če poseben predpis ali pogodba o opravljanju plačilnih storitev tako določa.

10

·

(2) Kadar Banka Slovenije opravlja plačilne storitve v okviru izključnih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z drugimi zakoni, ki določajo izključne pristojnosti Banke Slovenije, se določbe 5. in 6. poglavja tega zakona uporabljajo le, če poseben predpis ali pogodba o opravljanju plačilnih storitev tako določa.

11

·

(3) Kadar UJP ali drugi državni organi ali organi samoupravne lokalne skupnosti opravljajo plačilne storitve v okviru svojih pristojnosti na podlagi posebnega predpisa, se uporabljajo določbe 5. in 6. poglavja tega zakona, razen če ta zakon ali drug predpis določa drugače.

11

·

(3) Kadar UJP ali drugi državni organi ali organi samoupravne lokalne skupnosti opravljajo plačilne storitve v okviru svojih pristojnosti na podlagi posebnega predpisa, se uporabljajo določbe 5. in 6. poglavja tega zakona, razen če ta zakon ali drug predpis določa drugače.

1

−

(1) Ponudniki storitev, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti iz prve in druge alineje 11. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona in za katere skupna vrednost plačilnih transakcij, ki so bile izvršene v preteklih 12 mesecih, presega en milijon eurov, Banki Slovenije pošljejo obvestilo, ki vsebuje opis ponujenih storitev in v katerem je navedeno, po katerem izvzetju iz prve in druge alineje 11. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona se šteje, da opravljajo dejavnost.

1

+

(1) Ponudniki storitev, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti iz prve in druge alineje 11. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona in za katere skupna vrednost plačilnih transakcij, ki so bile izvršene v preteklih 12 mesecih, presega en milijon eurov, Banki Slovenije v dveh mesecih po koncu tega obdobja pošljejo obvestilo, ki vsebuje opis ponujenih storitev in v katerem je navedeno, po katerem izvzetju iz prve in druge alineje 11. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona se šteje, da opravljajo dejavnost.

2

·

(2) Če na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka in ob upoštevanju meril iz 11. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona Banka Slovenije ugotovi, da dejavnosti ni mogoče obravnavati kot omejeno mrežo, ponudniku storitev odredi poseben ukrep, da v 30 dneh zagotovi izpolnjevanje pogojev za omejeno mrežo ali da v tem roku vloži zahtevo za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija v skladu s tem zakonom. Za postopek po tem odstavku se smiselno uporabljajo določbe četrtega odstavka 257. člena tega zakona.

2

·

(2) Če na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka in ob upoštevanju meril iz 11. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona Banka Slovenije ugotovi, da dejavnosti ni mogoče obravnavati kot omejeno mrežo, ponudniku storitev odredi poseben ukrep, da v 30 dneh zagotovi izpolnjevanje pogojev za omejeno mrežo ali da v tem roku vloži zahtevo za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija v skladu s tem zakonom. Za postopek po tem odstavku se smiselno uporabljajo določbe četrtega odstavka 257. člena tega zakona.

3

−

(3) Ponudniki storitev, ki opravljajo dejavnosti iz 12. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona Banki Slovenije pošljejo obvestilo in ji zagotovijo letno revizijsko mnenje, ki potrjuje, da je dejavnost v skladu z omejitvami iz 12. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona.

3

+

(3) Ponudniki storitev, ki opravljajo dejavnosti iz 12. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona, Banki Slovenije pošljejo obvestilo, ki vsebuje opis ponujenih storitev in v katerem je navedeno, po katerem izvzetju iz 12. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona se šteje, da opravljajo dejavnost, in ji v dveh mesecih po zaključku poslovnega leta zagotovijo letno revizijsko mnenje, ki potrjuje, da je dejavnost v skladu z omejitvami iz 12. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona.

4

·

(4) Banka Slovenije Evropski bančni organ obvesti o storitvah, priglašenih v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena, ter navede, v skladu s katerim izvzetjem iz 11. oziroma 12. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona se dejavnost opravlja. Obvestilo mora vsebovati podatke o firmi in sedežu ponudnika storitev, opis storitev, ki jih ponudnik storitev opravlja, vrednost in obseg teh storitev ter morebitne dodatne informacije v zvezi s kriteriji za izvzetje.

4

·

(4) Banka Slovenije Evropski bančni organ obvesti o storitvah, priglašenih v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena, ter navede, v skladu s katerim izvzetjem iz 11. oziroma 12. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona se dejavnost opravlja. Obvestilo mora vsebovati podatke o firmi in sedežu ponudnika storitev, opis storitev, ki jih ponudnik storitev opravlja, vrednost in obseg teh storitev ter morebitne dodatne informacije v zvezi s kriteriji za izvzetje.

5

·

(5) Firma in sedež ponudnika storitev ter opis storitev, priglašenih v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena, se objavijo v registru iz 79. in 84. člena tega zakona.

5

·

(5) Firma in sedež ponudnika storitev ter opis storitev, priglašenih v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena, se objavijo v registru iz 79. in 84. člena tega zakona.

6

·

2. PLAČILNE INSTITUCIJE 2.1 Splošni določbi

6

·

2. PLAČILNE INSTITUCIJE 2.1 Splošni določbi

1

·

(1) Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, mora imeti v času izdaje dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija ustanovni kapital:

1

·

(1) Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, mora imeti v času izdaje dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija ustanovni kapital:

2

·

1. najmanj v višini 20.000 eurov, če bo opravljala le plačilne storitve iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona;

2

·

1. najmanj v višini 20.000 eurov, če bo opravljala le plačilne storitve iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona;

3

·

2. najmanj v višini 50.000 eurov, če bo opravljala plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona; ali

3

·

2. najmanj v višini 50.000 eurov, če bo opravljala plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona; ali

4

·

3. najmanj v višini 125.000 eurov, če bo opravljala katero koli plačilno storitev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona.

4

·

3. najmanj v višini 125.000 eurov, če bo opravljala katero koli plačilno storitev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona.

5

·

(2) Če namerava plačilna institucija opravljati več plačilnih storitev, mora zagotoviti ustanovni kapital v višini, določeni za plačilno storitev, za katero se zahteva najvišji znesek ustanovnega kapitala.

5

·

(2) Če namerava plačilna institucija opravljati več plačilnih storitev, mora zagotoviti ustanovni kapital v višini, določeni za plačilno storitev, za katero se zahteva najvišji znesek ustanovnega kapitala.

6

−

(3) Ustanovni kapital vključuje eno postavko ali več postavk iz točk od (a) do (e) prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU.

6

+

(3) Ustanovni kapital vključuje eno postavko ali več postavk iz točk od (a) do (e) prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU .

1

−

(1) Člani poslovodstva plačilne institucije poleg splošnih pogojev, ki jih za člane organov vodenja ali nadzora delniške družbe določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, in osebe, ki so v plačilni instituciji neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, morajo imeti tudi ugled, ki ga zahteva vodenje poslov plačilne institucije, ter ustrezno znanje in izkušnje pri opravljanju plačilnih storitev. Šteje se, če se ne dokaže nasprotno, da ima oseba ustrezno znanje in izkušnje pri opravljanju plačilnih storitev, če ima najmanj triletne izkušnje z vodenjem poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot plačilna institucija ali z vodenjem drugih primerljivih poslov. Šteje se, če se ne dokaže nasprotno, da ima oseba ugled in lastnosti za vodenje poslov plačilne institucije, če njeno ravnanje ne vzbuja dvoma o njeni zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega vodenja poslov plačilne institucije v skladu s pravili o upravljanju tveganj, profesonalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanja nasprotij interesov, pri čemer se upošteva naslednje podatke:

1

+

(1) Člani poslovodstva plačilne institucije poleg splošnih pogojev, ki jih za člane organov vodenja ali nadzora delniške družbe določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, in osebe, ki so v plačilni instituciji neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, morajo imeti tudi ugled, ki ga zahteva vodenje poslov plačilne institucije, ter ustrezno znanje in izkušnje pri opravljanju plačilnih storitev. Šteje se, če se ne dokaže nasprotno, da ima oseba ustrezno znanje in izkušnje pri opravljanju plačilnih storitev, če ima najmanj triletne izkušnje z vodenjem poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot plačilna institucija ali z vodenjem drugih primerljivih poslov. Šteje se, če se ne dokaže nasprotno, da ima oseba ugled in lastnosti za vodenje poslov plačilne institucije, če njeno ravnanje ne vzbuja dvoma o njeni zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega vodenja poslov plačilne institucije v skladu s pravili o upravljanju tveganj, profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanja nasprotij interesov, pri čemer se upošteva naslednje podatke:

2

·

- iz sodnih, upravnih in predkazenskih postopkov, ki lahko vplivajo na ugled, integriteto in poštenost osebe.

2

·

- iz sodnih, upravnih in predkazenskih postopkov, ki lahko vplivajo na ugled, integriteto in poštenost osebe.

3

·

- podatke o preteklih delovnih razmerjih in

3

·

- podatke o preteklih delovnih razmerjih in

4

·

- morebitne pretekle ocene primernosti, ki jo je opravil drug pristojni organ ali delodajalec.

4

·

- morebitne pretekle ocene primernosti, ki jo je opravil drug pristojni organ ali delodajalec.

5

·

(2) Podatke o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka pridobi Banka Slovenije od vložnika zahteve za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, od plačilne institucije ali člana poslovodstva plačilne institucije ali osebe, ki je neposredno odgovorna za vodenje poslov plačilne institucije, lahko pa jih pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc pristojnih organov.

5

·

(2) Podatke o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka pridobi Banka Slovenije od vložnika zahteve za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, od plačilne institucije ali člana poslovodstva plačilne institucije ali osebe, ki je neposredno odgovorna za vodenje poslov plačilne institucije, lahko pa jih pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc pristojnih organov.

1

−

(1) Kvalificirani delež je delež, kakor je opredeljen v 36. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.

1

+

(1) Kvalificirani delež je delež, kakor je opredeljen v 36. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU .

2

·

(2) Oseba, ki namerava pridobiti deleže glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu plačilne institucije, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), pred pridobitvijo takega deleža pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

2

·

(2) Oseba, ki namerava pridobiti deleže glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu plačilne institucije, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), pred pridobitvijo takega deleža pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

3

·

(3) Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu plačilne institucije, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:

3

·

(3) Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu plačilne institucije, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:

4

·

1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov,

4

·

1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov,

5

·

2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od 30 odstotkov,

5

·

2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od 30 odstotkov,

6

·

3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki je enak ali večji od 30 odstotkov in manjši od 50 odstotkov,

6

·

3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki je enak ali večji od 30 odstotkov in manjši od 50 odstotkov,

7

·

4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki je enak ali večji od 50 odstotkov,

7

·

4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki je enak ali večji od 50 odstotkov,

8

·

5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba plačilne institucije.

8

·

5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba plačilne institucije.

9

·

(4) Kvalificirani imetnik pred vsakim nadaljnjim povečanjem deleža glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu plačilne institucije, na podlagi katerega bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobi novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

9

·

(4) Kvalificirani imetnik pred vsakim nadaljnjim povečanjem deleža glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu plačilne institucije, na podlagi katerega bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobi novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

10

·

(5) Za imetništvo kvalificiranega deleža v plačilni instituciji se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o:

10

·

(5) Za imetništvo kvalificiranega deleža v plačilni instituciji se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o:

11

·

- vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;

11

·

- vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;

12

·

- presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika;

12

·

- presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika;

13

·

- razlogih za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;

13

·

- razlogih za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;

14

·

- roku za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje;

14

·

- roku za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje;

15

·

- prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;

15

·

- prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;

16

·

- glasovalnih pravicah neupravičenega imetnika;

16

·

- glasovalnih pravicah neupravičenega imetnika;

17

·

- obvestilih v zvezi s kvalificiranimi deleži;

17

·

- obvestilih v zvezi s kvalificiranimi deleži;

18

·

- odvzemu dovoljenja za kvalificiran delež;

18

·

- odvzemu dovoljenja za kvalificiran delež;

19

·

- odredbi o odsvojitvi delnic;

19

·

- odredbi o odsvojitvi delnic;

20

·

- poročilu o odsvojitvi delnic in ugotovitveni odločbi o odpravljenih kršitvah in odločbi o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic, razen če je s tem členom izrecno določeno drugače.

20

·

- poročilu o odsvojitvi delnic in ugotovitveni odločbi o odpravljenih kršitvah in odločbi o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic, razen če je s tem členom izrecno določeno drugače.

21

·

(6) Za postopek odločanja Banke Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se smiselno uporabljata prvi in tretji odstavek 281. člena tega zakona.

21

·

(6) Za postopek odločanja Banke Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se smiselno uporabljata prvi in tretji odstavek 281. člena tega zakona.

22

·

(7) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino zahteve za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža ter dokumentacijo in dokazila, ki jih je treba priložiti k tej zahtevi. 2.3 Dovoljenje banke slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija

22

·

(7) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino zahteve za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža ter dokumentacijo in dokazila, ki jih je treba priložiti k tej zahtevi. 2.3 Dovoljenje banke slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija

1

−

9. opis ureditve za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, vključno z jasno opredelitvijo ključnih operacij, učinkovite politike in načrtov neprekinjenega poslovanja na področju IKT ter načrtov odzivanja in okrevanja IKT ter postopkov za redno testiranje in pregledovanje ustreznosti in učinkovitosti takih načrtov v skladu z Uredbo 2022/2554/EU,

1

+

(1) Zahteva za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija vsebuje:

2

·

1. akt o ustanovitvi in podatek o poslovnem naslovu,

2

·

1. akt o ustanovitvi in podatek o poslovnem naslovu,

3

·

2. opis plačilnih storitev in drugih gospodarskih dejavnosti, ki jih namerava opravljati vložnik, ter tveganj, ki jim bo izpostavljena,

3

·

2. opis plačilnih storitev in drugih gospodarskih dejavnosti, ki jih namerava opravljati vložnik, ter tveganj, ki jim bo izpostavljena,

4

·

3. poslovni načrt opravljanja plačilnih storitev za prva tri poslovna leta, iz katerega izhajajo naslednji podatki:

4

·

3. poslovni načrt opravljanja plačilnih storitev za prva tri poslovna leta, iz katerega izhajajo naslednji podatki:

5

·

- za izračun minimalnega kapitala v prvem letu poslovanja po vseh treh metodah iz drugega odstavka 55. člena tega zakona,

5

·

- za izračun minimalnega kapitala v prvem letu poslovanja po vseh treh metodah iz drugega odstavka 55. člena tega zakona,

6

·

- o izpolnjevanju tehničnih, organizacijskih, kadrovskih in drugih pogojev za varno in zanesljivo poslovanje plačilne institucije iz 53. člena tega zakona,

6

·

- o izpolnjevanju tehničnih, organizacijskih, kadrovskih in drugih pogojev za varno in zanesljivo poslovanje plačilne institucije iz 53. člena tega zakona,

7

·

4. dokazila, da vložnik razpolaga z zahtevanim ustanovnim kapitalom iz 31. člena tega zakona,

7

·

4. dokazila, da vložnik razpolaga z zahtevanim ustanovnim kapitalom iz 31. člena tega zakona,

8

·

5. za vložnika, ki namerava opravljati storitve iz 1. do 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, opis ukrepov za varovanje denarnih sredstev uporabnikov iz 68. do 70. člena tega zakona,

8

·

5. za vložnika, ki namerava opravljati storitve iz 1. do 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, opis ukrepov za varovanje denarnih sredstev uporabnikov iz 68. do 70. člena tega zakona,

9

·

6. opis sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol iz 54. člena tega zakona,

9

·

6. opis sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol iz 54. člena tega zakona,

10

·

7. opis postopka, vzpostavljenega za spremljanje in reševanje varnostnih incidentov in z varnostjo povezanih pritožb strank ter naknadno ukrepanje v zvezi z njimi, vključno z mehanizmom za poročanje o incidentih, v katerem so upoštevane obveznosti plačilne institucije glede obveščanja iz 152. člena tega zakona in poglavja III Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009 , (EU) št. 648/2012 , (EU) št. 600/2014 , (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2554/EU ),

10

·

7. opis postopka, vzpostavljenega za spremljanje in reševanje varnostnih incidentov in z varnostjo povezanih pritožb strank ter naknadno ukrepanje v zvezi z njimi, vključno z mehanizmom za poročanje o incidentih, v katerem so upoštevane obveznosti plačilne institucije glede obveščanja iz 152. člena tega zakona in poglavja III Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009 , (EU) št. 648/2012 , (EU) št. 600/2014 , (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2554/EU ),

11

·

8. opis postopka, vzpostavljenega za beleženje, spremljanje, sledenje in omejevanje dostopa do občutljivih plačilnih podatkov,

11

·

8. opis postopka, vzpostavljenega za beleženje, spremljanje, sledenje in omejevanje dostopa do občutljivih plačilnih podatkov,

12

·

9. opis ureditve za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, vključno z jasno opredelitvijo ključnih operacij, učinkovite politike in načrtov neprekinjenega poslovanja na področju IKT ter načrtov odzivanja in okrevanja IKT ter postopkov za redno testiranje in pregledovanje ustreznosti in učinkovitosti takih načrtov v skladu z Uredbo 2022/2554/EU ,

12

·

9. opis ureditve za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, vključno z jasno opredelitvijo ključnih operacij, učinkovite politike in načrtov neprekinjenega poslovanja na področju IKT ter načrtov odzivanja in okrevanja IKT ter postopkov za redno testiranje in pregledovanje ustreznosti in učinkovitosti takih načrtov v skladu z Uredbo 2022/2554/EU ,

13

·

10. opis načel in opredelitev, ki se uporabljajo za zbiranje statističnih podatkov o uspešnosti, transakcijah in goljufijah ter prevarah,

13

·

10. opis načel in opredelitev, ki se uporabljajo za zbiranje statističnih podatkov o uspešnosti, transakcijah in goljufijah ter prevarah,

14

·

11. dokument o varnostni strategiji, vključno s podrobno oceno tveganj v zvezi s plačilnimi storitvami ter opisom varnostnih ukrepov za nadzor nad tveganji in njihovo zmanjšanje, sprejetih za ustrezno zaščito uporabnikov plačilnih storitev pred ugotovljenimi tveganji, vključno z goljufijami in prevarami ter nezakonito uporabo občutljivih in osebnih podatkov,

14

·

11. dokument o varnostni strategiji, vključno s podrobno oceno tveganj v zvezi s plačilnimi storitvami ter opisom varnostnih ukrepov za nadzor nad tveganji in njihovo zmanjšanje, sprejetih za ustrezno zaščito uporabnikov plačilnih storitev pred ugotovljenimi tveganji, vključno z goljufijami in prevarami ter nezakonito uporabo občutljivih in osebnih podatkov,

15

·

12. opis vložnikove organizacijske strukture, vključno z opisom nameravane uporabe zastopnikov in podružnic ter nadzornih pregledov v njihovih prostorih in zunaj njih, ki se jih vložnik zaveže opraviti pri zastopnikih in podružnicah vsaj enkrat letno, kot tudi dogovorov o zunanjih izvajalcih operativnih nalog plačilnih storitev,

15

·

12. opis vložnikove organizacijske strukture, vključno z opisom nameravane uporabe zastopnikov in podružnic ter nadzornih pregledov v njihovih prostorih in zunaj njih, ki se jih vložnik zaveže opraviti pri zastopnikih in podružnicah vsaj enkrat letno, kot tudi dogovorov o zunanjih izvajalcih operativnih nalog plačilnih storitev,

16

·

13. opis morebitne udeležbe v plačilnih sistemih,

16

·

13. opis morebitne udeležbe v plačilnih sistemih,

17

·

14. opis mehanizmov notranje kontrole, ki jih je vložnik vzpostavil zaradi izpolnjevanja obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in Uredbo (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1113/EU ),

17

·

14. opis mehanizmov notranje kontrole, ki jih je vložnik vzpostavil zaradi izpolnjevanja obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in Uredbo (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/1113/EU ),

18

·

15. navedbo oseb, ki so imetniki kvalificiranih deležev v smislu 36. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , velikost kvalificiranih deležev in dokazila o primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, ki se presoja v skladu s 33. členom tega zakona,

18

·

15. navedbo oseb, ki so imetniki kvalificiranih deležev v smislu 36. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , velikost kvalificiranih deležev in dokazila o primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, ki se presoja v skladu s 33. členom tega zakona,

19

·

16. navedbo oseb, ki so člani organov poslovodstva, in oseb, ki bodo neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, ter dokazila, da te osebe izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 32. člena tega zakona,

19

·

16. navedbo oseb, ki so člani organov poslovodstva, in oseb, ki bodo neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, ter dokazila, da te osebe izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 32. člena tega zakona,

20

·

17. navedbo pooblaščenih revizorjev ali revizijskih družb, če bodo morala biti letna poročila vložnika revidirana v skladu s 73. členom tega zakona, in če so že imenovani.

20

·

17. navedbo pooblaščenih revizorjev ali revizijskih družb, če bodo morala biti letna poročila vložnika revidirana v skladu s 73. členom tega zakona, in če so že imenovani.

21

·

(2) V zvezi z opisi iz 5. do 7. točke ter 12. in 13. točke prejšnjega odstavka vložnik zagotovi tudi opis organizacijskih rešitev in notranjih revizijskih postopkov, ki jih je vzpostavil z namenom, da bi zavaroval interese svojih uporabnikov in zagotovil neprekinjenost in zanesljivost izvajanja plačilnih storitev.

21

·

(2) V zvezi z opisi iz 5. do 7. točke ter 12. in 13. točke prejšnjega odstavka vložnik zagotovi tudi opis organizacijskih rešitev in notranjih revizijskih postopkov, ki jih je vzpostavil z namenom, da bi zavaroval interese svojih uporabnikov in zagotovil neprekinjenost in zanesljivost izvajanja plačilnih storitev.

22

·

(3) V opisu varnostnih ukrepov za nadzor nad tveganji in njihovo zmanjšanje iz 11. točke prvega odstavka tega člena se navede, na kakšen način ti ukrepi zagotavljajo visoko raven digitalne operativne odpornosti v skladu s poglavjem II Uredbe 2022/2554/EU , zlasti glede tehnične varnosti in varstva podatkov, med drugim za programsko opremo in sisteme IKT, ki jih uporabljajo vložnik ali zunanji izvajalci, ki v celoti ali delno opravljajo dejavnosti zanj. Navedeni ukrepi vključujejo tudi varnostne ukrepe iz prvega odstavka 151. člena tega zakona.«

22

·

(3) V opisu varnostnih ukrepov za nadzor nad tveganji in njihovo zmanjšanje iz 11. točke prvega odstavka tega člena se navede, na kakšen način ti ukrepi zagotavljajo visoko raven digitalne operativne odpornosti v skladu s poglavjem II Uredbe 2022/2554/EU , zlasti glede tehnične varnosti in varstva podatkov, med drugim za programsko opremo in sisteme IKT, ki jih uporabljajo vložnik ali zunanji izvajalci, ki v celoti ali delno opravljajo dejavnosti zanj. Navedeni ukrepi vključujejo tudi varnostne ukrepe iz prvega odstavka 151. člena tega zakona.«

23

·

(4) Vložnik, ki namerava opravljati plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, kot pogoj za pridobitev dovoljenja sklenejo zavarovanje poklicne odgovornosti, ki zajema ozemlja, na katerih ponujajo svoje storitve, ali drugo primerljivo jamstvo za kritje odgovornosti, ki bo zagotovilo kritje njihove odgovornosti iz 136., 141. in 145. člena tega zakona.

23

·

(4) Vložnik, ki namerava opravljati plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, kot pogoj za pridobitev dovoljenja sklenejo zavarovanje poklicne odgovornosti, ki zajema ozemlja, na katerih ponujajo svoje storitve, ali drugo primerljivo jamstvo za kritje odgovornosti, ki bo zagotovilo kritje njihove odgovornosti iz 136., 141. in 145. člena tega zakona.

24

·

(5) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije in dokazil iz prvega odstavka tega člena.

24

·

(5) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije in dokazil iz prvega odstavka tega člena.

1

·

Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, če:

1

·

Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, če:

2

·

1. vložnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 36. člena tega zakona;

2

·

1. vložnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 36. člena tega zakona;

3

−

2. je zaradi povezav vložnika z osebami, s katerimi je v razmerju tesne povezanosti, kakor je opredeljena v 38. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, verjetno, da bo ovirano ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad plačilno institucijo v skladu z določbami tega zakona;

3

+

2. je zaradi povezav vložnika z osebami, s katerimi je v razmerju tesne povezanosti, kakor je opredeljena v 38. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , verjetno, da bo ovirano ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad plačilno institucijo v skladu z določbami tega zakona;

4

·

3. je ob upoštevanju predpisov tretje države, ki veljajo za osebe, s katerimi je vložnik v razmerju tesne povezanosti, in prakse pri izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad plačilno institucijo v skladu z določbami tega zakona;

4

·

3. je ob upoštevanju predpisov tretje države, ki veljajo za osebe, s katerimi je vložnik v razmerju tesne povezanosti, in prakse pri izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad plačilno institucijo v skladu z določbami tega zakona;

5

·

4. je verjetno, da bo zaradi dejavnosti vložnika, ki niso plačilne storitve, ogrožena finančna stabilnost plačilne institucije ali da bo zaradi teh dejavnosti oteženo opravljanje nadzora nad plačilno institucijo v skladu z določbami tega zakona.

5

·

4. je verjetno, da bo zaradi dejavnosti vložnika, ki niso plačilne storitve, ogrožena finančna stabilnost plačilne institucije ali da bo zaradi teh dejavnosti oteženo opravljanje nadzora nad plačilno institucijo v skladu z določbami tega zakona.

1

·

(1) Plačilna institucija, ki namerava izvajati posamezne operativne naloge, povezane z izvajanjem plačilnih storitev, prek zunanjih izvajalcev, predhodno o tem obvesti Banko Slovenije.

1

·

(1) Plačilna institucija, ki namerava izvajati posamezne operativne naloge, povezane z izvajanjem plačilnih storitev, prek zunanjih izvajalcev, predhodno o tem obvesti Banko Slovenije.

2

−

(2) Plačilna institucija lahko prenese izvajanje pomembnih operativnih nalog, povezanih z izvajanjem plačilnih storitev , na zunanje izvajalce, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2

+

(2) Plačilna institucija lahko prenese izvajanje pomembnih operativnih nalog, povezanih z izvajanjem plačilnih storitev vključno s sistemi IKT, na zunanje izvajalce, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3

·

1. da je v razmerju do izvajalca teh nalog zagotovljena ustrezna kakovost notranje kontrole na ravni plačilne institucije,

3

·

1. da je v razmerju do izvajalca teh nalog zagotovljena ustrezna kakovost notranje kontrole na ravni plačilne institucije,

4

·

2. da nista otežena sledenje in nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti plačilne institucije v skladu s tem zakonom in drugimi zakoni,

4

·

2. da nista otežena sledenje in nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti plačilne institucije v skladu s tem zakonom in drugimi zakoni,

5

·

3. da se s prenosom izvajanja teh nalog ne prenaša odgovornosti višjega vodstva plačilne institucije na zunanje izvajalce ali tretje osebe,

5

·

3. da se s prenosom izvajanja teh nalog ne prenaša odgovornosti višjega vodstva plačilne institucije na zunanje izvajalce ali tretje osebe,

6

·

4. da se odgovornost plačilne institucije do njenih uporabnikov, kakor je opredeljena s tem zakonom in drugimi zakoni, ne zmanjšuje in

6

·

4. da se odgovornost plačilne institucije do njenih uporabnikov, kakor je opredeljena s tem zakonom in drugimi zakoni, ne zmanjšuje in

7

·

5. da plačilna institucija kljub prenosu pomembnih operativnih nalog na zunanje izvajalce zagotovi izpolnjevanje vseh pogojev, ki veljajo za pridobitev in ohranitev dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.

7

·

5. da plačilna institucija kljub prenosu pomembnih operativnih nalog na zunanje izvajalce zagotovi izpolnjevanje vseh pogojev, ki veljajo za pridobitev in ohranitev dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.

8

−

(3) Operativne naloge, povezane z izvajanjem plačilnih storitev, vključno s sistemi informacijske tehnologije, se štejejo kot pomembne, če bi lahko napaka ali izpad v njihovem izvajanju bistveno ogrozila neprekinjeno izpolnjevanje obveznosti plačilne institucije, njen finančni položaj ali zanesljivost ter neprekinjenost izvajanja plačilnih storitev.

8

+

(3) Operativne naloge, povezane z izvajanjem plačilnih storitev, vključno s sistemi IKT, se štejejo kot pomembne, če bi lahko napaka ali izpad v njihovem izvajanju bistveno ogrozila neprekinjeno izpolnjevanje obveznosti plačilne institucije, njen finančni položaj ali zanesljivost ter neprekinjenost izvajanja plačilnih storitev.

9

·

(4) Plačilna institucija, ki je prenesla izvajanje operativnih nalog, povezanih z izvajanjem plačilnih storitev, na zunanje izvajalce, v zvezi z ravnanji zunanjih izvajalcev zagotovi izpolnjevanje svojih obveznosti po tem zakonu ali drugih zakonih.

9

·

(4) Plačilna institucija, ki je prenesla izvajanje operativnih nalog, povezanih z izvajanjem plačilnih storitev, na zunanje izvajalce, v zvezi z ravnanji zunanjih izvajalcev zagotovi izpolnjevanje svojih obveznosti po tem zakonu ali drugih zakonih.

10

·

(5) Plačilna institucija nemudoma obvesti Banko Slovenije o vseh spremembah glede uporabe zunanjih izvajalcev.

10

·

(5) Plačilna institucija nemudoma obvesti Banko Slovenije o vseh spremembah glede uporabe zunanjih izvajalcev.

1

−

(3) Sistem notranjih kontrol iz prvega odstavka tega člena vključuje tudi ustrezne administrativne in računovodske postopke ter dogovore o uporabi storitev IKT v skladu z Uredbo 2022/2554/EU, in postopke za preverjanje izpolnjevanja obveznosti glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter Uredbo 2023/1113/EU.

1

+

(1) Plačilna institucija vzpostavi in vzdržuje zanesljiv in celovit sistem upravljanja in sistem notranjih kontrol, ki zagotavlja varno in skrbno upravljanje plačilne institucije. Sistem upravljanja in sistem notranjih kontrol morata biti sorazmerna z naravo, obsegom in kompleksnostjo plačilnih storitev, ki jih opravlja plačilna institucija ter ustrezna, zanesljiva in zadostna.

2

·

(2) Sistem upravljanja iz prejšnjega odstavka obsega:

2

·

(2) Sistem upravljanja iz prejšnjega odstavka obsega:

3

·

1. jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi razmerji glede odgovornosti in

3

·

1. jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi razmerji glede odgovornosti in

4

·

2. učinkovite postopke ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj ter poročanja o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena plačilna institucija.

4

·

2. učinkovite postopke ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj ter poročanja o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena plačilna institucija.

5

·

(3) Sistem notranjih kontrol iz prvega odstavka tega člena vključuje tudi ustrezne administrativne in računovodske postopke ter dogovore o uporabi storitev IKT v skladu z Uredbo 2022/2554/EU , in postopke za preverjanje izpolnjevanja obveznosti glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter Uredbo 2023/1113/EU . 2.7.2 Kapital in kapitalska zahteva plačilne institucije

5

·

(3) Sistem notranjih kontrol iz prvega odstavka tega člena vključuje tudi ustrezne administrativne in računovodske postopke ter dogovore o uporabi storitev IKT v skladu z Uredbo 2022/2554/EU , in postopke za preverjanje izpolnjevanja obveznosti glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter Uredbo 2023/1113/EU . 2.7.2 Kapital in kapitalska zahteva plačilne institucije

1

·

(1) Kapitalska zahteva plačilne institucije po metodi obsega plačil je znesek, ki ga predstavlja produkt med izhodiščnim zneskom iz drugega odstavka tega člena in faktorjem za uravnoteženje iz 60. člena tega zakona.

1

·

(1) Kapitalska zahteva plačilne institucije po metodi obsega plačil je znesek, ki ga predstavlja produkt med izhodiščnim zneskom iz drugega odstavka tega člena in faktorjem za uravnoteženje iz 60. člena tega zakona.

2

−

(2) Izhodiščni znesek se izračuna z upoštevanjem višine povprečnega mesečnega zneska plačilnih transakcij preteklega poslovnega leta na podlagi naslednje lestvice: Če znaša povprečni mesečni znesek plačilnih transakcij preteklega leta

2

+

(2) Izhodiščni znesek se izračuna z upoštevanjem višine povprečnega mesečnega zneska plačilnih transakcij preteklega poslovnega leta na podlagi naslednje lestvice: Če znaša povprečni mesečni znesek plačilnih transakcij preteklega leta znaša izhodiščni znesek do 5.000.000 EUR 4,0 % povprečnega mesečnega zneska plačilnih transakcij preteklega leta nad 5.000.000 EUR do 10.000.000 EUR 200.000 EUR + 2,5 % povprečnega mesečnega zneska plačilnih transakcij preteklega leta nad 5.000.000 EUR nad 10.000.000 EUR do 100.000.000 EUR 325.000 EUR + 1 % povprečnega mesečnega zneska plačilnih transakcij preteklega leta nad 10.000.000 EUR nad 100.000.000 EUR do 250.000.000 EUR 1.225.000 EUR + 0,5 % povprečnega mesečnega zneska plačilnih transakcij preteklega leta nad 100.000.000 EUR nad 250.000.000 EUR 1.975.000 EUR + 0,25 % povprečnega mesečnega zneska plačilnih transakcij preteklega leta nad 250.000.000 EUR

3

·

(3) Povprečni mesečni znesek plačilnih transakcij preteklega leta iz prejšnjega odstavka je enak eni dvanajstini skupnega zneska plačilnih transakcij, ki jih je v preteklem poslovnem letu izvedla plačilna institucija.

3

·

(3) Povprečni mesečni znesek plačilnih transakcij preteklega leta iz prejšnjega odstavka je enak eni dvanajstini skupnega zneska plačilnih transakcij, ki jih je v preteklem poslovnem letu izvedla plačilna institucija.

4

·

(4) V prvem letu poslovanja kot plačilna institucija se za izračun kapitalske zahteve po metodi obsega plačil namesto povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij preteklega leta upošteva predvidena višina povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij za prvo leto poslovanja, ki jo je plačilna institucija navedla v poslovnem načrtu v postopku pridobitve dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.

4

·

(4) V prvem letu poslovanja kot plačilna institucija se za izračun kapitalske zahteve po metodi obsega plačil namesto povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij preteklega leta upošteva predvidena višina povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij za prvo leto poslovanja, ki jo je plačilna institucija navedla v poslovnem načrtu v postopku pridobitve dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.

5

·

(5) Banka Slovenije lahko z odločbo zahteva prilagoditev višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij, ki jih plačilna institucija upošteva pri izračunu izhodiščnega zneska iz drugega odstavka tega člena:

5

·

(5) Banka Slovenije lahko z odločbo zahteva prilagoditev višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij, ki jih plačilna institucija upošteva pri izračunu izhodiščnega zneska iz drugega odstavka tega člena:

6

·

1. v prvem letu poslovanja kot plačilna institucija, če višina povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij bistveno odstopa od višine, kot je bila predvidena v poslovnem načrtu,

6

·

1. v prvem letu poslovanja kot plačilna institucija, če višina povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij bistveno odstopa od višine, kot je bila predvidena v poslovnem načrtu,

7

·

2. v tekočem poslovnem letu, če višina povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij bistveno odstopa od višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij v preteklem letu.

7

·

2. v tekočem poslovnem letu, če višina povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij bistveno odstopa od višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij v preteklem letu.

8

·

(6) Plačilna institucija Banko Slovenije nemudoma obvesti o vsakem pomembnem odstopanju višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij od višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij v preteklem poslovnem letu ali od višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij, kot je bila predvidena v poslovnem načrtu, če plačilne storitve opravlja manj kakor leto dni.

8

·

(6) Plačilna institucija Banko Slovenije nemudoma obvesti o vsakem pomembnem odstopanju višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij od višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij v preteklem poslovnem letu ali od višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij, kot je bila predvidena v poslovnem načrtu, če plačilne storitve opravlja manj kakor leto dni.

1

·

(1) Kapitalska zahteva plačilne institucije po metodi prihodkov iz poslovanja, je znesek, ki ga predstavlja zmnožek med izhodiščnim zneskom iz drugega odstavka tega člena in faktorjem za uravnoteženje iz 60. člena tega zakona.

1

·

(1) Kapitalska zahteva plačilne institucije po metodi prihodkov iz poslovanja, je znesek, ki ga predstavlja zmnožek med izhodiščnim zneskom iz drugega odstavka tega člena in faktorjem za uravnoteženje iz 60. člena tega zakona.

2

−

(2) Izhodiščni znesek za izračun kapitalske zahteve po metodi prihodkov iz poslovanja se izračuna z upoštevanjem vrednosti indikatorja prihodkov iz 59. člena tega zakona, na podlagi naslednje lestvice: Če znaša indikator prihodkov

2

+

(2) Izhodiščni znesek za izračun kapitalske zahteve po metodi prihodkov iz poslovanja se izračuna z upoštevanjem vrednosti indikatorja prihodkov iz 59. člena tega zakona, na podlagi naslednje lestvice: Če znaša indikator prihodkov znaša izhodiščni znesek do 2.500.000 EUR 10 % od indikatorja prihodkov do 2.500.000 EUR nad 2.500.000 EUR do 5.000.000 EUR 250.000 EUR + 8 % od indikatorja prihodkov nad 2.500.000 EUR do 5.000.000 EUR nad 5.000.000 EUR do 25.000.000 EUR 450.000 EUR + 6 % od indikatorja prihodkov nad 5.000.000 EUR do 25.000.000 EUR nad 25.000.000 EUR do 50.000.000 EUR 1.650.000 EUR + 3 % od indikatorja prihodkov nad 25.000.000 EUR do 50.000.000 EUR nad 50.000.000 EUR 2.400.000 EUR + 1,5 % od indikatorja prihodkov nad 50.000.000 EUR

3

·

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena kapitalska zahteva, izračunana po metodi prihodkov iz poslovanja, ne sme biti nižja od zneska, ki ustreza 80 odstotkov povprečja indikatorja prihodkov, izračunanega na podlagi podatkov iz poslovanja v preteklih treh poslovnih letih. V prvih treh letih poslovanja kot plačilna institucija se lahko za opredelitev povprečja indikatorja prihodkov uporabijo ocene.

3

·

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena kapitalska zahteva, izračunana po metodi prihodkov iz poslovanja, ne sme biti nižja od zneska, ki ustreza 80 odstotkov povprečja indikatorja prihodkov, izračunanega na podlagi podatkov iz poslovanja v preteklih treh poslovnih letih. V prvih treh letih poslovanja kot plačilna institucija se lahko za opredelitev povprečja indikatorja prihodkov uporabijo ocene.

1

−

(1) Kapital plačilne institucije pomeni kapital, kot je opredeljen v 118. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, kjer je najmanj 75 odstotkov temeljnega kapitala v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz 50. člena Uredbe 575/2013/EU, dodatni kapital pa je enak eni tretjini temeljnega kapitala ali manjši.

1

+

(1) Kapital plačilne institucije pomeni kapital, kot je opredeljen v 118. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , kjer je najmanj 75 odstotkov temeljnega kapitala v obliki navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz 50. člena Uredbe 575/2013/EU , dodatni kapital pa je enak eni tretjini temeljnega kapitala ali manjši.

2

·

(2) Sestavine kapitala in odbitne postavke iz tega člena se uporabljajo v pomenu, kakor je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Pri uporabi za družbe, ki niso organizirane kot delniške družbe, se sestavine kapitala in odbitne postavke ustrezno prilagodijo sestavinam in odbitnim postavkam, ki veljajo za te družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

2

·

(2) Sestavine kapitala in odbitne postavke iz tega člena se uporabljajo v pomenu, kakor je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Pri uporabi za družbe, ki niso organizirane kot delniške družbe, se sestavine kapitala in odbitne postavke ustrezno prilagodijo sestavinam in odbitnim postavkam, ki veljajo za te družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

1

·

(1) Pravna ali fizična oseba lahko opravlja plačilne storitve izvrševanja denarnih nakazil iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona kot plačilna institucija z opustitvijo, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev kot plačilna institucija z opustitvijo tako, da zanjo ne veljajo posamezne zahteve glede statusnega ustroja plačilnih institucij, sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol plačilne institucije, ki jih morajo v skladu s tem zakonom izpolnjevati plačilne institucije.

1

·

(1) Pravna ali fizična oseba lahko opravlja plačilne storitve izvrševanja denarnih nakazil iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona kot plačilna institucija z opustitvijo, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev kot plačilna institucija z opustitvijo tako, da zanjo ne veljajo posamezne zahteve glede statusnega ustroja plačilnih institucij, sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol plačilne institucije, ki jih morajo v skladu s tem zakonom izpolnjevati plačilne institucije.

2

·

(2) Pravna ali fizična oseba lahko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna institucija z opustitvijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2

·

(2) Pravna ali fizična oseba lahko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna institucija z opustitvijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3

·

1. ima sedež ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,

3

·

1. ima sedež ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,

4

·

2. bo plačilne storitve izvrševanja denarnih nakazil opravljala kot dodatno dejavnost in bodo dostopne le tistim uporabnikom, ki bodo hkrati uporabljali druge storitve tega ponudnika, ki niso plačilne storitve,

4

·

2. bo plačilne storitve izvrševanja denarnih nakazil opravljala kot dodatno dejavnost in bodo dostopne le tistim uporabnikom, ki bodo hkrati uporabljali druge storitve tega ponudnika, ki niso plačilne storitve,

5

·

3. povprečni mesečni znesek vseh plačilnih transakcij, ki jih namerava opraviti plačilna institucija z opustitvijo, vključno s transakcijami, opravljenimi prek njenih zastopnikov, v posameznem letu ne presega 100.000 eurov in

5

·

3. povprečni mesečni znesek vseh plačilnih transakcij, ki jih namerava opraviti plačilna institucija z opustitvijo, vključno s transakcijami, opravljenimi prek njenih zastopnikov, v posameznem letu ne presega 100.000 eurov in

6

·

4. člani poslovodstva in osebe, ki bodo neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s storitvami izvrševanja denarnih nakazil, izpolnjujejo pogoje, ki jih za člane poslovodstva in osebe, ki so v plačilni instituciji odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, določa ta zakon.

6

·

4. člani poslovodstva in osebe, ki bodo neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s storitvami izvrševanja denarnih nakazil, izpolnjujejo pogoje, ki jih za člane poslovodstva in osebe, ki so v plačilni instituciji odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, določa ta zakon.

7

·

(3) Vložnik v zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna institucija z opustitvijo navede, za katere posamezne zahteve v zvezi s statusnim ustrojem plačilnih institucij, sistemom upravljanja in sistemom notranjih kontrol plačilne institucije zahteva opustitev ali uporabo v omejenem obsegu, navede razloge za te opustitve ali uporabo v omejenem obsegu in predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.

7

·

(3) Vložnik v zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna institucija z opustitvijo navede, za katere posamezne zahteve v zvezi s statusnim ustrojem plačilnih institucij, sistemom upravljanja in sistemom notranjih kontrol plačilne institucije zahteva opustitev ali uporabo v omejenem obsegu, navede razloge za te opustitve ali uporabo v omejenem obsegu in predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.

8

·

(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje storitev izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna institucija z opustitvijo, če:

8

·

(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje storitev izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna institucija z opustitvijo, če:

9

·

1. vložnik izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena,

9

·

1. vložnik izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena,

10

·

2. niso podani razlogi za zavrnitev dovoljenja iz 37. člena tega zakona, razen tistih zahtev, za katere je vložnik v skladu s prejšnjim odstavkom zahteval opustitev ali uporabo v omejenem obsegu, in

10

·

2. niso podani razlogi za zavrnitev dovoljenja iz 37. člena tega zakona, razen tistih zahtev, za katere je vložnik v skladu s prejšnjim odstavkom zahteval opustitev ali uporabo v omejenem obsegu, in

11

·

3. če oceni, da zaradi opustitve posameznih zahtev ali njihove uporabe v omejenem obsegu pri opravljanju storitev izvrševanja denarnih nakazil ne nastanejo posebna tveganja za uporabnike ali je morebitno tveganje za uporabnike sprejemljivo zaradi večjih koristi za uporabnike.

11

·

3. če oceni, da zaradi opustitve posameznih zahtev ali njihove uporabe v omejenem obsegu pri opravljanju storitev izvrševanja denarnih nakazil ne nastanejo posebna tveganja za uporabnike ali je morebitno tveganje za uporabnike sprejemljivo zaradi večjih koristi za uporabnike.

12

·

(5) V odločbi o izdaji dovoljenja plačilni instituciji z opustitvijo Banka Slovenije navede, katere zahteve se ne uporabljajo za plačilno institucijo z opustitvijo ali se uporabljajo v omejenem obsegu.

12

·

(5) V odločbi o izdaji dovoljenja plačilni instituciji z opustitvijo Banka Slovenije navede, katere zahteve se ne uporabljajo za plačilno institucijo z opustitvijo ali se uporabljajo v omejenem obsegu.

13

·

(6) Plačilna institucija z opustitvijo nemudoma obvesti Banko Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka tega člena.

13

·

(6) Plačilna institucija z opustitvijo nemudoma obvesti Banko Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka tega člena.

14

−

(7) Za dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izvrševanja denarnih nakazil plačilni instituciji z opustitvijo se ob upoštevanju določil iz drugega do šestega odstavka tega člena smiselno uporabljajo 35. do 37., 39., 40. in 41. člen tega zakona.

14

+

(7) Za dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izvrševanja denarnih nakazil plačilni instituciji z opustitvijo se ob upoštevanju določil iz drugega do šestega odstavka tega člena smiselno uporabljajo 35. do 37., 39., 40 . in 41. člen tega zakona.

1

−

(1) Ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih je pravna ali fizična oseba, ki opravlja le plačilne storitve zagotavljanja informacij o računih iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, in je izvzeta iz uporabe postopka in izpolnjevanja pogojev iz 2. poglavja tega zakona, z izjemo 1. do 3., 6. do 9., 11., 12. in 16. točke prvega odstavka 35. člena, določb 47. do 52. člena tega zakona ter tretjega odstavka tega člena.

1

+

(1) Ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih je pravna ali fizična oseba, ki opravlja le plačilne storitve zagotavljanja informacij o računih iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, in je izvzeta iz uporabe postopka in izpolnjevanja pogojev iz 2. poglavja tega zakona, z izjemo 1. do 3., 6. do 9., 11., 12 . in 16. točke prvega odstavka 35. člena, določb 47. do 52. člena tega zakona ter tretjega odstavka tega člena.

2

·

(2) Subjekt, ki vloži zahtevo za registracijo za opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih, zahtevi priloži tudi potrdilo o sklenjenem zavarovanju poklicne odgovornosti, ki zajema ozemlja, na katerih ponujajo svoje storitve, ali drugo primerljivo jamstvo za kritje svoje odgovornosti do ponudnikov plačilnih storitev, ki vodijo račune, ali uporabnikov plačilnih storitev zaradi neodobrenega ali goljufivega dostopa do informacij o plačilnih računih ali prevare pri dostopu do informacij o plačilnih računih oziroma neodobrene ali goljufive uporabe teh informacij ali prevare pri uporabi teh informacij.

2

·

(2) Subjekt, ki vloži zahtevo za registracijo za opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih, zahtevi priloži tudi potrdilo o sklenjenem zavarovanju poklicne odgovornosti, ki zajema ozemlja, na katerih ponujajo svoje storitve, ali drugo primerljivo jamstvo za kritje svoje odgovornosti do ponudnikov plačilnih storitev, ki vodijo račune, ali uporabnikov plačilnih storitev zaradi neodobrenega ali goljufivega dostopa do informacij o plačilnih računih ali prevare pri dostopu do informacij o plačilnih računih oziroma neodobrene ali goljufive uporabe teh informacij ali prevare pri uporabi teh informacij.

3

·

(3) Ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih se šteje za plačilno institucijo in se, če ni s tem zakonom določeno drugače, zanj smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na plačilne institucije, razen določbe 5. poglavja, z izjemo 89., 90., kjer je ustrezno, 103., 119., 132. člena in 151. do 153. člena ter 3. in 4. točke prvega odstavka 257. člena tega zakona.

3

·

(3) Ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih se šteje za plačilno institucijo in se, če ni s tem zakonom določeno drugače, zanj smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na plačilne institucije, razen določbe 5. poglavja, z izjemo 89., 90., kjer je ustrezno, 103., 119., 132. člena in 151. do 153. člena ter 3. in 4. točke prvega odstavka 257. člena tega zakona.

4

−

(4) Ko subjekt, ki namerava opravljati samo storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, Banki Slovenije predloži zahtevo za vpis v register plačilnih institucij in dokumentacijo v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, ga Banka Slovenije vpiše v register.

4

+

(4) Ko subjekt, ki namerava opravljati samo storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, pri Banki Slovenije vloži zahtevo za registracijo za opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih in dokumentacijo v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, ga Banka Slovenije vpiše v register. Za odločanje Banke Slovenije o zahtevi za registracijo za opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih se smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 15.2 tega zakona.

5

·

4. REGISTER PLAČILNIH INSTITUCIJ

5

·

4. REGISTER PLAČILNIH INSTITUCIJ

1

·

(1) To poglavje ureja:

1

·

(1) To poglavje ureja:

2

·

1. obveznosti ponudnikov plačilnih storitev pri zagotavljanju informacij v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev,

2

·

1. obveznosti ponudnikov plačilnih storitev pri zagotavljanju informacij v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev,

3

·

2. pogodbe o opravljanju plačilnih storitev ter pravila glede sprememb in prenehanja pogodb in

3

·

2. pogodbe o opravljanju plačilnih storitev ter pravila glede sprememb in prenehanja pogodb in

4

·

3. pravila glede izvrševanja plačilnih transakcij.

4

·

3. pravila glede izvrševanja plačilnih transakcij.

5

·

(2) To poglavje se uporablja za domače in čezmejne plačilne transakcije, ki se izvršijo v eurih ali drugi valuti države članice.

5

·

(2) To poglavje se uporablja za domače in čezmejne plačilne transakcije, ki se izvršijo v eurih ali drugi valuti države članice.

6

·

(3) To poglavje, razen 5. točke tretjega odstavka 90. člena tega zakona, določbe glede najdaljšega roka izvršitve v 93. členu, 2. točke prvega odstavka 103. člena, tretji do peti odstavek 125. člena, 127. in 128. člen, prvi odstavek 129. člena in 131. člen tega zakona, se uporablja za domače in čezmejne plačilne transakcije v valuti, ki ni valuta države članice.

6

·

(3) To poglavje, razen 5. točke tretjega odstavka 90. člena tega zakona, določbe glede najdaljšega roka izvršitve v 93. členu, 2. točke prvega odstavka 103. člena, tretji do peti odstavek 125. člena, 127. in 128. člen, prvi odstavek 129. člena in 131. člen tega zakona, se uporablja za domače in čezmejne plačilne transakcije v valuti, ki ni valuta države članice.

7

·

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se to poglavje, razen 5. točke tretjega odstavka 90. člena, 7. točke šestega odstavka 90. člena, določbe glede najdaljšega roka izvršitve v 93. členu, 2. točke prvega odstavka 103. člena, drugega do petega odstavka 125. člena, tretjega odstavka 126. člena, prvega in drugega odstavka 127. člena, prvega od petega odstavka 140. člena, drugega odstavka 145. člena, prvega odstavka 146. člena in tretjega, četrtega in petega odstavka 150. člena tega zakona, uporablja za plačilne transakcije v vseh valutah, kadar se najmanj eden od ponudnikov plačilnih storitev nahaja v Republiki Sloveniji, drugi ponudnik plačilnih storitev oziroma drugi ponudniki plačilnih storitev pa se nahajajo zunaj EU, in sicer v zvezi s tistimi deli plačilne transakcije, ki se izvršijo v EU.

7

·

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se to poglavje, razen 5. točke tretjega odstavka 90. člena, 7. točke šestega odstavka 90. člena, določbe glede najdaljšega roka izvršitve v 93. členu, 2. točke prvega odstavka 103. člena, drugega do petega odstavka 125. člena, tretjega odstavka 126. člena, prvega in drugega odstavka 127. člena, prvega od petega odstavka 140. člena, drugega odstavka 145. člena, prvega odstavka 146. člena in tretjega, četrtega in petega odstavka 150. člena tega zakona, uporablja za plačilne transakcije v vseh valutah, kadar se najmanj eden od ponudnikov plačilnih storitev nahaja v Republiki Sloveniji, drugi ponudnik plačilnih storitev oziroma drugi ponudniki plačilnih storitev pa se nahajajo zunaj EU, in sicer v zvezi s tistimi deli plačilne transakcije, ki se izvršijo v EU.

8

·

(5) S pogodbo o plačilnih storitvah ni mogoče izključiti ali omejiti uporabe določb tega poglavja, razen če zakon izrecno določa, da je odstopanje od posameznih določb dopustno na podlagi dogovora strank. Ponudniki plačilnih storitev lahko uporabnikom zagotovijo plačilne storitve pod pogoji, ki so za uporabnike ugodnejši kakor pogoji, določeni v tem poglavju.

8

·

(5) S pogodbo o plačilnih storitvah ni mogoče izključiti ali omejiti uporabe določb tega poglavja, razen če zakon izrecno določa, da je odstopanje od posameznih določb dopustno na podlagi dogovora strank. Ponudniki plačilnih storitev lahko uporabnikom zagotovijo plačilne storitve pod pogoji, ki so za uporabnike ugodnejši kakor pogoji, določeni v tem poglavju.

9

·

(6) Kadar uporabnik ni potrošnik, se lahko s pogodbo o plačilnih storitvah izključi ali omeji uporaba določb iz podpoglavja 5.2 tega zakona, razen določb oddelka 5.2.5 tega zakona.

9

·

(6) Kadar uporabnik ni potrošnik, se lahko s pogodbo o plačilnih storitvah izključi ali omeji uporaba določb iz podpoglavja 5.2 tega zakona, razen določb oddelka 5.2.5 tega zakona.

+

10

+

(7) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se s pogodbo o plačilnih storitvah lahko določijo tudi način in obseg začasne ali trajne omejitve opravljanja posameznih plačilnih storitev ali izvrševanja plačilnih transakcij ter okoliščine in primeri, v katerih ponudnik plačilnih storitev opravljanje posamezne plačilne storitve ali plačilne transakcije začasno ali trajno omeji. Ta odstavek se ne uporablja za osnovni plačilni račun.

1

·

(1) Pogodba o plačilnih storitvah se lahko sklene kot okvirna pogodba ali kot pogodba o izvršitvi enkratne plačilne transakcije.

1

·

(1) Pogodba o plačilnih storitvah se lahko sklene kot okvirna pogodba ali kot pogodba o izvršitvi enkratne plačilne transakcije.

2

−

(2) Z okvirno pogodbo se ponudnik plačilnih storitev in uporabnik dogovorita o izvrševanju posameznih ali več zaporednih plačilnih transakcij v prihodnosti. Okvirna pogodba lahko vključuje tudi dogovor o izdaji elektronskega denarja, če je ponudnik plačilnih storitev oseba iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona, ali dogovor o odprtju plačilnega računa, če se plačilne storitve opravljajo prek plačilnega računa.

2

+

(2) Z okvirno pogodbo se ponudnik plačilnih storitev in uporabnik dogovorita o izvrševanju posameznih ali več zaporednihplačilnih transakcij v prihodnosti. Okvirna pogodba lahko vključuje tudi dogovor o izdaji elektronskega denarja, če je ponudnik plačilnih storitev oseba iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona, ali dogovor o odprtju plačilnega računa, če se plačilne storitve opravljajo prek plačilnega računa.

3

·

(3) S pogodbo o izvršitvi enkratne plačilne transakcije se ponudnik plačilnih storitev in uporabnik dogovorita o izvršitvi posamezne plačilne transakcije, ki ni zajeta v okvirni pogodbi.

3

·

(3) S pogodbo o izvršitvi enkratne plačilne transakcije se ponudnik plačilnih storitev in uporabnik dogovorita o izvršitvi posamezne plačilne transakcije, ki ni zajeta v okvirni pogodbi.

4

·

(4) Za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se glede razmerja med ponudnikom plačilnih storitev in uporabnikom uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, v zvezi s pogodbo o naročilu.

4

·

(4) Za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se glede razmerja med ponudnikom plačilnih storitev in uporabnikom uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, v zvezi s pogodbo o naročilu.

5

·

(5) Kadar pogodba o opravljanju plačilnih storitev vključuje tudi dogovor o odobritvi posojila potrošniku, se glede pogojev odobritve posojila potrošniku uporablja zakon, ki ureja potrošniške kredite, razen če ta zakon določa posebne pogoje glede odobritve posojil potrošnikom v zvezi s plačilnimi storitvami.

5

·

(5) Kadar pogodba o opravljanju plačilnih storitev vključuje tudi dogovor o odobritvi posojila potrošniku, se glede pogojev odobritve posojila potrošniku uporablja zakon, ki ureja potrošniške kredite, razen če ta zakon določa posebne pogoje glede odobritve posojil potrošnikom v zvezi s plačilnimi storitvami.

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku pred sklenitvijo okvirne pogodbe posreduje naslednje informacije:

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku pred sklenitvijo okvirne pogodbe posreduje naslednje informacije:

2

·

1. o ponudniku plačilnih storitev,

2

·

1. o ponudniku plačilnih storitev,

3

·

2. o pogojih za uporabo plačilne storitve,

3

·

2. o pogojih za uporabo plačilne storitve,

4

·

3. o nadomestilih, obrestnih merah in menjalnih tečajih,

4

·

3. o nadomestilih, obrestnih merah in menjalnih tečajih,

5

·

4. o načinu in sredstvih komunikacije,

5

·

4. o načinu in sredstvih komunikacije,

6

·

5. o zaščitnih in drugih ukrepih v zvezi z izvrševanjem plačilnih transakcij,

6

·

5. o zaščitnih in drugih ukrepih v zvezi z izvrševanjem plačilnih transakcij,

7

·

6. o pogojih za spremembo in prenehanje okvirne pogodbe in

7

·

6. o pogojih za spremembo in prenehanje okvirne pogodbe in

8

·

7. o reševanju sporov.

8

·

7. o reševanju sporov.

9

·

(2) Informacije o ponudniku plačilnih storitev vključujejo naslednje podatke:

9

·

(2) Informacije o ponudniku plačilnih storitev vključujejo naslednje podatke:

10

·

1. naziv in sedež ponudnika plačilnih storitev, naziv in sedež morebitnega zastopnika ali podružnice v Republiki Sloveniji ter druge naslove, kjer je ponudnik plačilnih storitev dosegljiv uporabnikom, vključno z elektronskim naslovom;

10

·

1. naziv in sedež ponudnika plačilnih storitev, naziv in sedež morebitnega zastopnika ali podružnice v Republiki Sloveniji ter druge naslove, kjer je ponudnik plačilnih storitev dosegljiv uporabnikom, vključno z elektronskim naslovom;

11

·

2. o organih, ki so pristojni za nadzor nad ponudnikom plačilnih storitev, njegovo podružnico ali zastopnikom v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev v Republiki Sloveniji;

11

·

2. o organih, ki so pristojni za nadzor nad ponudnikom plačilnih storitev, njegovo podružnico ali zastopnikom v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev v Republiki Sloveniji;

12

·

3. navedbo registra plačilnih institucij ali drugega podobnega javnega registra, ki vsebuje podatke o dovoljenjih za opravljanje plačilnih storitev, in registracijsko številko ali enakovredno identifikacijsko oznako ponudnika plačilnih storitev v tem registru.

12

·

3. navedbo registra plačilnih institucij ali drugega podobnega javnega registra, ki vsebuje podatke o dovoljenjih za opravljanje plačilnih storitev, in registracijsko številko ali enakovredno identifikacijsko oznako ponudnika plačilnih storitev v tem registru.

13

·

(3) Informacije o pogojih za uporabo plačilnih storitev vključujejo podatke o:

13

·

(3) Informacije o pogojih za uporabo plačilnih storitev vključujejo podatke o:

14

·

1. glavnih značilnostih plačilne storitve;

14

·

1. glavnih značilnostih plačilne storitve;

15

·

2. enolični identifikacijski oznaki ali drugih podatkih, ki jih mora navesti uporabnik, da se lahko plačilni nalog pravilno odredi ali izvrši;

15

·

2. enolični identifikacijski oznaki ali drugih podatkih, ki jih mora navesti uporabnik, da se lahko plačilni nalog pravilno odredi ali izvrši;

16

·

3. obliki in postopku za dajanje soglasja za odreditev plačilnega naloga ali izvršitev plačilne transakcije in preklic takega soglasja v skladu s 116., 122. in 123. členom tega zakona;

16

·

3. obliki in postopku za dajanje soglasja za odreditev plačilnega naloga ali izvršitev plačilne transakcije in preklic takega soglasja v skladu s 116., 122. in 123. členom tega zakona;

17

·

4. času, ko se šteje, da je ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog v smislu 120. člena tega zakona in morebitno časovno omejitev za prejem nalogov v posameznem delovnem dnevu, ko se prejeti nalogi štejejo za prejete naslednji delovni dan v skladu s četrtim odstavkom 120. člena tega zakona;

17

·

4. času, ko se šteje, da je ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog v smislu 120. člena tega zakona in morebitno časovno omejitev za prejem nalogov v posameznem delovnem dnevu, ko se prejeti nalogi štejejo za prejete naslednji delovni dan v skladu s četrtim odstavkom 120. člena tega zakona;

18

·

5. najdaljšem roku izvršitve plačilne transakcije;

18

·

5. najdaljšem roku izvršitve plačilne transakcije;

19

·

6. možnosti omejitve porabe za uporabo plačilnega instrumenta, če obstaja možnost dogovora za omejitev porabe v skladu s 134. členom tega zakona;

19

·

6. možnosti omejitve porabe za uporabo plačilnega instrumenta, če obstaja možnost dogovora za omejitev porabe v skladu s 134. členom tega zakona;

20

·

7. pravice uporabnika plačilne storitve na podlagi 8. člena Uredbe 2015/751/EU v primeru kartičnih plačilnih instrumentov s souporabo blagovne znamke.

20

·

7. pravice uporabnika plačilne storitve na podlagi 8. člena Uredbe 2015/751/EU v primeru kartičnih plačilnih instrumentov s souporabo blagovne znamke.

21

·

(4) Informacije o nadomestilih, obrestnih merah in menjalnih tečajih vključujejo podatke o:

21

·

(4) Informacije o nadomestilih, obrestnih merah in menjalnih tečajih vključujejo podatke o:

22

·

1. vseh nadomestilih, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračuna uporabniku, vključno z nadomestili, povezanimi z načinom in pogostostjo posredovanja ali dajanja informacij iz tega zakona na voljo, ter razčlenitev postavk, če uporabniku zaračuna skupno nadomestilo;

22

·

1. vseh nadomestilih, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračuna uporabniku, vključno z nadomestili, povezanimi z načinom in pogostostjo posredovanja ali dajanja informacij iz tega zakona na voljo, ter razčlenitev postavk, če uporabniku zaračuna skupno nadomestilo;

23

·

2. obrestnih merah in menjalnih tečajih, kadar je ustrezno, ki se bodo uporabili, ali v primeru uporabe referenčne obrestne mere ali referenčnega menjalnega tečaja tudi metodo za izračun dejanskih obresti ter ustrezen datum in indeks ali osnovo za ugotavljanje takšne obrestne mere ali menjalnega tečaja;

23

·

2. obrestnih merah in menjalnih tečajih, kadar je ustrezno, ki se bodo uporabili, ali v primeru uporabe referenčne obrestne mere ali referenčnega menjalnega tečaja tudi metodo za izračun dejanskih obresti ter ustrezen datum in indeks ali osnovo za ugotavljanje takšne obrestne mere ali menjalnega tečaja;

24

·

3. možnosti, da se sprememba obrestne mere ali menjalnega tečaja, ki temelji na spremembi referenčne obrestne mere ali menjalnega tečaja, uporabi takoj in brez predhodnega obveščanja, ter način obveščanja uporabnika o teh spremembah v skladu s 97. členom tega zakona.

24

·

3. možnosti, da se sprememba obrestne mere ali menjalnega tečaja, ki temelji na spremembi referenčne obrestne mere ali menjalnega tečaja, uporabi takoj in brez predhodnega obveščanja, ter način obveščanja uporabnika o teh spremembah v skladu s 97. členom tega zakona.

25

·

(5) Informacije o načinu in sredstvih komunikacije med uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev vključujejo podatke o:

25

·

(5) Informacije o načinu in sredstvih komunikacije med uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev vključujejo podatke o:

26

·

1. komunikacijskih sredstvih, vključno s tehničnimi zahtevami glede opreme in programska oprema uporabnika, ki se bo uporabljala za izmenjavo informacij v skladu s tem zakonom;

26

·

1. komunikacijskih sredstvih, vključno s tehničnimi zahtevami glede opreme in programska oprema uporabnika, ki se bo uporabljala za izmenjavo informacij v skladu s tem zakonom;

27

·

2. načinu in pogostosti posredovanja in dajanja na voljo informacij, ki se posredujejo ali dajejo na voljo uporabnikom v skladu s tem zakonom;

27

·

2. načinu in pogostosti posredovanja in dajanja na voljo informacij, ki se posredujejo ali dajejo na voljo uporabnikom v skladu s tem zakonom;

28

·

3. jeziku, v katerem bo sklenjena okvirna pogodba in v katerem bo potekala komunikacija v času trajanja pogodbenega razmerja;

28

·

3. jeziku, v katerem bo sklenjena okvirna pogodba in v katerem bo potekala komunikacija v času trajanja pogodbenega razmerja;

29

·

4. pravici uporabnika, da kadarkoli zahteva izvod okvirne pogodbe ter informacije in pogoje iz tega člena v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu z 92. členom tega zakona.

29

·

4. pravici uporabnika, da kadarkoli zahteva izvod okvirne pogodbe ter informacije in pogoje iz tega člena v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu z 92. členom tega zakona.

30

·

(6) Informacije o zaščitnih in drugih ukrepih v zvezi z izvrševanjem plačilnih transakcij vključujejo podatke o:

30

·

(6) Informacije o zaščitnih in drugih ukrepih v zvezi z izvrševanjem plačilnih transakcij vključujejo podatke o:

31

·

1. ukrepih, ki jih zagotovi uporabnik za zaščito plačilnega instrumenta, in način obveščanja o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta v skladu s 132. členom tega zakona;

31

·

1. ukrepih, ki jih zagotovi uporabnik za zaščito plačilnega instrumenta, in način obveščanja o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta v skladu s 132. členom tega zakona;

32

·

2. varnem postopku, ki ga bo ponudnik plačilnih storitev uporabljal za obveščanje uporabnika plačilnih storitev v primeru domnevnih ali dejanskih prevar in goljufij ali varnostnih groženj;

32

·

2. varnem postopku, ki ga bo ponudnik plačilnih storitev uporabljal za obveščanje uporabnika plačilnih storitev v primeru domnevnih ali dejanskih prevar in goljufij ali varnostnih groženj;

33

·

3. pogojih, pod katerimi lahko ponudnik plačilnih storitev enostransko blokira uporabo plačilnega instrumenta v skladu s 134. členom tega zakona;

33

·

3. pogojih, pod katerimi lahko ponudnik plačilnih storitev enostransko blokira uporabo plačilnega instrumenta v skladu s 134. členom tega zakona;

34

·

4. odgovornosti plačnika za neodobreno transakcijo v skladu s 137. členom tega zakona, vključno z informacijami o znesku izgube, ki jo krije plačnik v skladu s prvim odstavkom 137. člena tega zakona;

34

·

4. odgovornosti plačnika za neodobreno transakcijo v skladu s 137. členom tega zakona, vključno z informacijami o znesku izgube, ki jo krije plačnik v skladu s prvim odstavkom 137. člena tega zakona;

35

·

5. načinu in rokih, v katerih uporabnik obvesti ponudnika plačilnih storitev o vseh neodobrenih in nepravilno odrejenih ali izvršenih plačilnih transakcijah v skladu s 149. členom tega zakona;

35

·

5. načinu in rokih, v katerih uporabnik obvesti ponudnika plačilnih storitev o vseh neodobrenih in nepravilno odrejenih ali izvršenih plačilnih transakcijah v skladu s 149. členom tega zakona;

36

−

6. odgovornosti ponudnika plačilnih storitev za odreditev plačilnih transakcij in neodobreno, neizvršeno, nepravilno ali pozno izvršeno plačilno transakcijo v skladu s 136. do 144. členom tega zakona;

36

+

6. odgovornosti ponudnika plačilnih storitev za odreditev plačilnih transakcij in neodobreno, neizvršeno, nepravilno ali pozno izvršeno plačilno transakcijo v skladu s 140., 141., 142. in 146. členom tega zakona;

37

·

7. pogojih za uveljavljanje povračila zneskov v skladu s 150. členom tega zakona.

37

·

7. pogojih za uveljavljanje povračila zneskov v skladu s 150. členom tega zakona.

38

·

(7) Informacije o pogojih za spremembo in prenehanje okvirne pogodbe vključujejo podatke o:

38

·

(7) Informacije o pogojih za spremembo in prenehanje okvirne pogodbe vključujejo podatke o:

39

·

1. pogodbeno predvideni možnosti, da se bo štelo, da je uporabnik sprejel spremembe pogojev v skladu z drugim odstavkom 96. člena tega zakona, če do dneva pred njihovim predlaganim začetkom veljavnosti ne obvesti ponudnika plačilnih storitev, da jih ne sprejema, vključno z obvestilom o pravici uporabnika, da odpove okvirno pogodbo v skladu tretjim odstavkom 96. člena tega zakona, če je ponudnika plačilnih storitev obvestil o zavrnitvi predlaganih sprememb do dneva pred njihovim predlaganim začetkom veljavnosti;

39

·

1. pogodbeno predvideni možnosti, da se bo štelo, da je uporabnik sprejel spremembe pogojev v skladu z drugim odstavkom 96. člena tega zakona, če do dneva pred njihovim predlaganim začetkom veljavnosti ne obvesti ponudnika plačilnih storitev, da jih ne sprejema, vključno z obvestilom o pravici uporabnika, da odpove okvirno pogodbo v skladu tretjim odstavkom 96. člena tega zakona, če je ponudnika plačilnih storitev obvestil o zavrnitvi predlaganih sprememb do dneva pred njihovim predlaganim začetkom veljavnosti;

40

·

2. trajanju okvirne pogodbe;

40

·

2. trajanju okvirne pogodbe;

41

·

3. pogojih za odpoved okvirne pogodbe s strani uporabnika ali ponudnika plačilnih storitev v skladu z 98. in 99. členom tega zakona.

41

·

3. pogojih za odpoved okvirne pogodbe s strani uporabnika ali ponudnika plačilnih storitev v skladu z 98. in 99. členom tega zakona.

42

·

(8) Informacije o postopkih zaradi kršitev tega zakona in o postopkih izvensodnega reševanja sporov vključujejo podatke o:

42

·

(8) Informacije o postopkih zaradi kršitev tega zakona in o postopkih izvensodnega reševanja sporov vključujejo podatke o:

43

·

1. pravu, ki se uporablja za okvirno pogodbo, in o pristojnem sodišču;

43

·

1. pravu, ki se uporablja za okvirno pogodbo, in o pristojnem sodišču;

44

·

2. postopkih zaradi prekrškov v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev po tem zakonu in o organu, ki je pristojen za vodenje teh postopkov;

44

·

2. postopkih zaradi prekrškov v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev po tem zakonu in o organu, ki je pristojen za vodenje teh postopkov;

45

·

3. postopku reševanja sporov pri ponudniku plačilnih storitev, ki je uporabniku na voljo v primeru spora v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, v skladu z 285. členom tega zakona;

45

·

3. postopku reševanja sporov pri ponudniku plačilnih storitev, ki je uporabniku na voljo v primeru spora v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, v skladu z 285. členom tega zakona;

46

·

4. postopku izvensodnega reševanja sporov, ki je uporabniku na voljo v primeru spora v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, in o telesu, pristojnem za reševanje teh sporov v skladu z 286. členom tega zakona.

46

·

4. postopku izvensodnega reševanja sporov, ki je uporabniku na voljo v primeru spora v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, in o telesu, pristojnem za reševanje teh sporov v skladu z 286. členom tega zakona.

1

·

(1) Okvirna pogodba o plačilnem instrumentu za plačila majhnih vrednosti lahko določa, da ponudnik plačilnih storitev po izvršitvi posamezne plačilne transakcije uporabniku posreduje ali da na voljo informacije o posamezni plačilni transakciji, in sicer le podatke:

1

·

(1) Okvirna pogodba o plačilnem instrumentu za plačila majhnih vrednosti lahko določa, da ponudnik plačilnih storitev po izvršitvi posamezne plačilne transakcije uporabniku posreduje ali da na voljo informacije o posamezni plačilni transakciji, in sicer le podatke:

2

·

1. ki uporabniku omogočajo identifikacijo plačilne transakcije,

2

·

1. ki uporabniku omogočajo identifikacijo plačilne transakcije,

3

·

2. znesek posamezne plačilne transakcije, ali kadar se več plačilnih transakcij iste vrste izvrši istemu prejemniku, le skupni znesek vseh plačilnih transakcij, izvršenih istemu prejemniku, in

3

·

2. znesek posamezne plačilne transakcije, ali kadar se več plačilnih transakcij iste vrste izvrši istemu prejemniku, le skupni znesek vseh plačilnih transakcij, izvršenih istemu prejemniku, in

4

·

3. vseh nadomestilih, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračuna za posamezne plačilne transakcije, ali kadar se več plačilnih transakcij iste vrste izvrši istemu prejemniku, le skupni znesek nadomestil, ki se zaračunajo za vse plačilne transakcije, izvršene istemu prejemniku.

4

·

3. vseh nadomestilih, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračuna za posamezne plačilne transakcije, ali kadar se več plačilnih transakcij iste vrste izvrši istemu prejemniku, le skupni znesek nadomestil, ki se zaračunajo za vse plačilne transakcije, izvršene istemu prejemniku.

5

−

(2) Okvirna pogodba o plačilnem instrumentu za plačila majhnih vrednosti lahko določa, da ponudniku plačilnih storitev ni treba obveščati uporabnika o posameznih plačilnih transakcijah, če se plačilni instrument za plačila majhnih vrednosti uporablja anonimno ali če ponudnik plačilnih storitev tehnično ne more zagotoviti informacij o posameznih plačilnih transakcijah. Ponudnik plačilnih storitev plačniku v tem primeru omogoči, da preveri znesek denarnih sredstev, ki so shranjena na plačilnem instrumentu. 5.2.3 Pogodba o izvršitvi enkratne plačilne transakcije

5

+

(2) Okvirna pogodba o plačilnem instrumentu za plačila majhnih vrednosti lahko določa, da ponudniku plačilnih storitev ni treba obveščati uporabnika o posameznih plačilnih transakcijah, če se plačilni instrument za plačila majhnih vrednosti uporablja anonimno ali če ponudnik plačilnih storitev tehnično ne more zagotoviti informacij o posameznih plačilnih transakcijah. Ponudnik plačilnih storitev plačniku v tem primeru omogoči, da preveri znesek denarnih sredstev, ki so shranjena na plačilnem instrumentu.

+

1

+

(1) Ponudnik plačilnih storitev, ki zavrne sklenitev okvirne pogodbe ali jo odpove, dokumentira konkretne razloge za zavrnitev ali odpoved ter o konkretnih razlogih za zavrnitev sklenitve oziroma odpoved od okvirne pogodbe seznani uporabnika na način, opredeljen v drugem odstavku 91. člena tega zakona, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov.

+

2

+

(2) Ponudnik plačilnih storitev dokumentacijo iz prejšnjega odstavka hrani najmanj pet let od dneva zavrnitve sklenitve oziroma odpovedi okvirne pogodbe, razen če drugi predpisi za določene listine ali podatke določajo daljši rok hrambe. 5.2.3 Pogodba o izvršitvi enkratne plačilne transakcije

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku pred sklenitvijo pogodbe o izvršitvi enkratne plačilne transakcije da na voljo naslednje informacije v zvezi s svojimi storitvami:

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku pred sklenitvijo pogodbe o izvršitvi enkratne plačilne transakcije da na voljo naslednje informacije v zvezi s svojimi storitvami:

2

·

1. katero vrsto enolične identifikacijske oznake ali druge podatke navede uporabnik, da se lahko plačilni nalog pravilno odredi ali izvrši;

2

·

1. katero vrsto enolične identifikacijske oznake ali druge podatke navede uporabnik, da se lahko plačilni nalog pravilno odredi ali izvrši;

3

·

2. najdaljši rok izvršitve plačilne transakcije;

3

·

2. najdaljši rok izvršitve plačilne transakcije;

4

·

3. vsa nadomestila, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračunava uporabnikom, vključno z razčlenitvijo postavk, če uporabniku zaračunava skupno nadomestilo;

4

·

3. vsa nadomestila, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračunava uporabnikom, vključno z razčlenitvijo postavk, če uporabniku zaračunava skupno nadomestilo;

5

·

4. morebitni menjalni tečaj ali referenčni menjalni tečaj, ki ga ponudnik plačilnih storitev uporablja za plačilno transakcijo.

5

·

4. morebitni menjalni tečaj ali referenčni menjalni tečaj, ki ga ponudnik plačilnih storitev uporablja za plačilno transakcijo.

6

·

(2) Poleg tega ponudnik plačilnih storitev odreditve plačil plačniku pred odreditvijo da na voljo naslednje jasne in izčrpne informacije:

6

·

(2) Poleg tega ponudnik plačilnih storitev odreditve plačil plačniku pred odreditvijo da na voljo naslednje jasne in izčrpne informacije:

7

·

1. naziv in sedež ponudnika plačilnih storitev, naziv in sedež morebitnega zastopnika ali podružnice v Republiki Sloveniji ter druge kontaktne podatke, vključno z elektronskim naslovom, za komunikacijo s ponudnikom plačilnih storitev;

7

·

1. naziv in sedež ponudnika plačilnih storitev, naziv in sedež morebitnega zastopnika ali podružnice v Republiki Sloveniji ter druge kontaktne podatke, vključno z elektronskim naslovom, za komunikacijo s ponudnikom plačilnih storitev;

8

·

2. kontaktne informacije o pristojnem organu.

8

·

2. kontaktne informacije o pristojnem organu.

9

·

(3) Ponudnik plačilnih storitev da uporabniku informacije iz prvega odstavka tega člena na voljo na enostaven način tako, da ima uporabnik dovolj časa, da se seznani s pogoji glede izvršitve plačilne transakcije, preden je kakor koli zavezan s pogodbo o plačilni storitvi. Ponudnik plačilnih storitev lahko da uporabniku na voljo informacije iz prvega odstavka tega člena tudi s predložitvijo predloga pogodbe o izvršitvi enkratne plačilne transakcije ali predloga plačilnega naloga, ki vsebuje zahtevane informacije.

9

·

(3) Ponudnik plačilnih storitev da uporabniku informacije iz prvega odstavka tega člena na voljo na enostaven način tako, da ima uporabnik dovolj časa, da se seznani s pogoji glede izvršitve plačilne transakcije, preden je kakor koli zavezan s pogodbo o plačilni storitvi. Ponudnik plačilnih storitev lahko da uporabniku na voljo informacije iz prvega odstavka tega člena tudi s predložitvijo predloga pogodbe o izvršitvi enkratne plačilne transakcije ali predloga plačilnega naloga, ki vsebuje zahtevane informacije.

10

−

(4) Ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da so informacije iz prvega odstavka tega člena podane na lahko razumljiv način, v jasni in razumljivi obliki v slovenskem ali drugem jeziku, o katerem se dogovorita stranki. Na zahtevo uporabnika ponudnik plačilnih storitev informacije iz prvega odstavka tega člena uporabniku posreduje v pisni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov.

10

+

(4) Ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da so informacije iz prvega odstavka tega člena podane na lahko razumljiv način, v jasni in razumljivi obliki v slovenskem ali drugem jeziku, o katerem se dogovorita stranki. Na zahtevo uporabnika ponudnik plačilnih storitev informacije iz prvega odstavka tega člena uporabniku posreduje v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov.

11

·

(5) Če je bila pogodba o enkratni plačilni transakciji na zahtevo uporabnika sklenjena z uporabo sredstev za sporazumevanje na daljavo, ki ponudniku plačilnih storitev ne omogočajo, da bi ravnal v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, ponudnik plačilnih storitev informacije iz prvega odstavka tega člena posreduje ali da na voljo uporabniku takoj po izvršitvi plačilne transakcije.

11

·

(5) Če je bila pogodba o enkratni plačilni transakciji na zahtevo uporabnika sklenjena z uporabo sredstev za sporazumevanje na daljavo, ki ponudniku plačilnih storitev ne omogočajo, da bi ravnal v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, ponudnik plačilnih storitev informacije iz prvega odstavka tega člena posreduje ali da na voljo uporabniku takoj po izvršitvi plačilne transakcije.

12

·

(6) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku na lahko dostopen način posreduje ali da na voljo tudi druge informacije iz 90. člena tega zakona, ki so pomembne za izvrševanje enkratne plačilne transakcije.

12

·

(6) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku na lahko dostopen način posreduje ali da na voljo tudi druge informacije iz 90. člena tega zakona, ki so pomembne za izvrševanje enkratne plačilne transakcije.

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, na zahtevo ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, nemudoma potrdi, ali je na plačilnem računu plačnika razpoložljiv znesek, potreben za izvršitev kartične plačilne transakcije, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, na zahtevo ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, nemudoma potrdi, ali je na plačilnem računu plačnika razpoložljiv znesek, potreben za izvršitev kartične plačilne transakcije, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

2

·

1. plačilni račun plačnika je dostopen prek interneta, ko je vložen zahtevek,

2

·

1. plačilni račun plačnika je dostopen prek interneta, ko je vložen zahtevek,

3

·

2. plačnik je ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, dal izrecno soglasje, da se odzove na zahtevo določenega ponudnika plačilnih storitev, da potrdi, da je na plačilnem računu plačnika razpoložljiv znesek, ki ustreza določeni kartični plačilni transakciji, in

3

·

2. plačnik je ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, dal izrecno soglasje, da se odzove na zahtevo določenega ponudnika plačilnih storitev, da potrdi, da je na plačilnem računu plačnika razpoložljiv znesek, ki ustreza določeni kartični plačilni transakciji, in

4

·

3. soglasje iz prejšnje točke je bilo dano, preden je vložen prvi zahtevek za potrditev.

4

·

3. soglasje iz prejšnje točke je bilo dano, preden je vložen prvi zahtevek za potrditev.

5

·

(2) Ponudnik plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, lahko zahteva potrdilo iz prejšnjega odstavka, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

5

·

(2) Ponudnik plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, lahko zahteva potrdilo iz prejšnjega odstavka, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

6

·

1. plačnik je ponudniku plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, dal izrecno soglasje, da zahteva potrdilo iz prejšnjega odstavka,

6

·

1. plačnik je ponudniku plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, dal izrecno soglasje, da zahteva potrdilo iz prejšnjega odstavka,

7

·

2. plačnik je za zadevni znesek odredil kartično plačilno transakcijo in pri tem uporabil kartični plačilni instrument, ki ga je izdal ponudnik plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, in

7

·

2. plačnik je za zadevni znesek odredil kartično plačilno transakcijo in pri tem uporabil kartični plačilni instrument, ki ga je izdal ponudnik plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, in

8

−

3. pred vsakim zahtevkom za potrditev ponudnik plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, dokaže svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, in v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU, varno komunicira s ponudnikom plačilnih storitev, ki vodi račun.

8

+

3. pred vsakim zahtevkom za potrditev ponudnik plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, dokaže svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, in v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU , varno komunicira s ponudnikom plačilnih storitev, ki vodi račun.

9

·

(3) V skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, je lahko potrdilo iz prvega odstavka tega člena le v obliki odgovora »da« ali »ne«, in ne v obliki bilance stanja računa. Tega odgovora ponudnik plačilnih storitev, ki izdaja kartične instrumente, ne sme hraniti ali uporabljati za druge namene kot za namene izvršitve kartične plačilne transakcije.

9

·

(3) V skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, je lahko potrdilo iz prvega odstavka tega člena le v obliki odgovora »da« ali »ne«, in ne v obliki bilance stanja računa. Tega odgovora ponudnik plačilnih storitev, ki izdaja kartične instrumente, ne sme hraniti ali uporabljati za druge namene kot za namene izvršitve kartične plačilne transakcije.

10

·

(4) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, ne sme omogočiti, da blokira sredstva na plačilnem računu plačnika.

10

·

(4) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, ne sme omogočiti, da blokira sredstva na plačilnem računu plačnika.

11

·

(5) Plačnik lahko od ponudnika plačilnih storitev, ki vodi račun, zahteva, naj mu sporoči istovetnost ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, in njegov odgovor.

11

·

(5) Plačnik lahko od ponudnika plačilnih storitev, ki vodi račun, zahteva, naj mu sporoči istovetnost ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, in njegov odgovor.

12

·

(6) Ta člen se ne uporablja za plačilne transakcije, odrejene prek kartičnih plačilnih instrumentov, na katerih je shranjen elektronski denar.

12

·

(6) Ta člen se ne uporablja za plačilne transakcije, odrejene prek kartičnih plačilnih instrumentov, na katerih je shranjen elektronski denar.

1

·

(1) Plačnik ima pravico, da prek ponudnika storitve odreditve plačil pridobi plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona. Pravica do uporabe storitev ponudnika storitev odreditve plačil se ne uporablja, če plačilni račun ni dostopen prek interneta.

1

·

(1) Plačnik ima pravico, da prek ponudnika storitve odreditve plačil pridobi plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona. Pravica do uporabe storitev ponudnika storitev odreditve plačil se ne uporablja, če plačilni račun ni dostopen prek interneta.

2

·

(2) Ko da plačnik izrecno soglasje za izvršitev plačila v skladu s 116. členom tega zakona, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, izvede dejavnosti iz četrtega odstavka tega člena, da zagotovi plačnikovo pravico do uporabe storitve odreditve plačila.

2

·

(2) Ko da plačnik izrecno soglasje za izvršitev plačila v skladu s 116. členom tega zakona, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, izvede dejavnosti iz četrtega odstavka tega člena, da zagotovi plačnikovo pravico do uporabe storitve odreditve plačila.

3

·

(3) Ponudnik storitev odreditve plačil;

3

·

(3) Ponudnik storitev odreditve plačil;

4

·

1. nikoli ne zadržuje sredstev plačnika, povezanih z opravljanjem storitev odreditve plačil,

4

·

1. nikoli ne zadržuje sredstev plačnika, povezanih z opravljanjem storitev odreditve plačil,

5

·

2. zagotovi, da osebni varnostni elementi uporabnika plačilnih storitev niso dostopni drugim pogodbenim strankam, razen uporabniku in izdajatelju osebnih varnostnih elementov, in da jih ponudnik storitev odreditve plačil posreduje prek varnih in učinkovitih kanalov,

5

·

2. zagotovi, da osebni varnostni elementi uporabnika plačilnih storitev niso dostopni drugim pogodbenim strankam, razen uporabniku in izdajatelju osebnih varnostnih elementov, in da jih ponudnik storitev odreditve plačil posreduje prek varnih in učinkovitih kanalov,

6

·

3. zagotovi, da se vse druge informacije o uporabniku plačilnih storitev, pridobljene pri opravljanju storitev odreditve plačil, posredujejo le plačniku in le z izrecnim soglasjem uporabnika plačilnih storitev,

6

·

3. zagotovi, da se vse druge informacije o uporabniku plačilnih storitev, pridobljene pri opravljanju storitev odreditve plačil, posredujejo le plačniku in le z izrecnim soglasjem uporabnika plačilnih storitev,

7

−

4. ob vsaki odreditvi plačila dokaže svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika, in v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU, na varen način komunicira s ponudnikom plačilnih storitev, ki vodi račun, ter s plačnikom in prejemnikom plačila,

7

+

4. ob vsaki odreditvi plačila dokaže svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika, in v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU , na varen način komunicira s ponudnikom plačilnih storitev, ki vodi račun, ter s plačnikom in prejemnikom plačila,

8

·

5. ne hrani občutljivih plačilnih podatkov uporabnika plačilnih storitev,

8

·

5. ne hrani občutljivih plačilnih podatkov uporabnika plačilnih storitev,

9

·

6. od uporabnika plačilnih storitev ne zahteva nobenih drugih podatkov, razen podatkov, ki so potrebni za opravljanje storitve odreditve plačila,

9

·

6. od uporabnika plačilnih storitev ne zahteva nobenih drugih podatkov, razen podatkov, ki so potrebni za opravljanje storitve odreditve plačila,

10

·

7. podatkov ne uporablja, ne dostopa do njih in jih ne hrani za druge namene kot za opravljanje storitve odreditve plačila, ki jo plačnik izrecno zahteva, in

10

·

7. podatkov ne uporablja, ne dostopa do njih in jih ne hrani za druge namene kot za opravljanje storitve odreditve plačila, ki jo plačnik izrecno zahteva, in

11

·

8. ne spremeni zneska, prejemnika plačila ali kakršnega koli drugega elementa transakcije.

11

·

8. ne spremeni zneska, prejemnika plačila ali kakršnega koli drugega elementa transakcije.

12

·

(4) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun:

12

·

(4) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun:

13

−

1. varno komunicira s ponudniki storitev odreditve plačil v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU,

13

+

1. varno komunicira s ponudniki storitev odreditve plačil v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU ,

14

·

2. takoj po prejemu plačilnega naloga od ponudnika storitve odreditve plačil slednjemu posreduje ali mu da na voljo vse informacije o odreditvi plačilne transakcije in vse informacije, ki so mu dostopne glede izvršitve plačilne transakcije, in

14

·

2. takoj po prejemu plačilnega naloga od ponudnika storitve odreditve plačil slednjemu posreduje ali mu da na voljo vse informacije o odreditvi plačilne transakcije in vse informacije, ki so mu dostopne glede izvršitve plačilne transakcije, in

15

·

3. obravnava plačilne naloge, posredovane prek ponudnika storitev odreditve plačil, zlasti z vidika rokov, prednostne obravnave in stroškov teh nalogov, enako kot plačilne naloge, ki jih prejme neposredno od plačnika, razen če je drugačna obravnava potrebna zaradi objektivnih razlogov.

15

·

3. obravnava plačilne naloge, posredovane prek ponudnika storitev odreditve plačil, zlasti z vidika rokov, prednostne obravnave in stroškov teh nalogov, enako kot plačilne naloge, ki jih prejme neposredno od plačnika, razen če je drugačna obravnava potrebna zaradi objektivnih razlogov.

16

·

(5) Opravljanje storitev odreditve plačil ni pogojeno z obstojem pogodbenega razmerja med ponudniki storitev odreditve plačil in ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, v ta namen.

16

·

(5) Opravljanje storitev odreditve plačil ni pogojeno z obstojem pogodbenega razmerja med ponudniki storitev odreditve plačil in ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, v ta namen.

1

·

(1) Uporabnik plačilnih storitev ima pravico uporabljati storitve, ki omogočajo dostop do informacij o računih iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona. Ta pravica se ne uporablja, kadar plačilni račun ni dostopen prek interneta.

1

·

(1) Uporabnik plačilnih storitev ima pravico uporabljati storitve, ki omogočajo dostop do informacij o računih iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona. Ta pravica se ne uporablja, kadar plačilni račun ni dostopen prek interneta.

2

·

(2) Ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih;

2

·

(2) Ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih;

3

·

1. opravlja storitve samo na podlagi izrecnega soglasja uporabnika plačilnih storitev,

3

·

1. opravlja storitve samo na podlagi izrecnega soglasja uporabnika plačilnih storitev,

4

·

2. zagotovi, da osebni varnostni elementi uporabnika plačilnih storitev niso dostopni drugim pogodbenim strankam, razen uporabniku in izdajatelju osebnih varnostnih elementov, in da jih ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih posreduje prek varnih in učinkovitih kanalov,

4

·

2. zagotovi, da osebni varnostni elementi uporabnika plačilnih storitev niso dostopni drugim pogodbenim strankam, razen uporabniku in izdajatelju osebnih varnostnih elementov, in da jih ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih posreduje prek varnih in učinkovitih kanalov,

5

−

3. ob vsaki komunikaciji dokaže svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun uporabnika plačilnih storitev, in v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU, na varen način komunicira s ponudnikom plačilnih storitev, ki vodi račun, ter z uporabnikom plačilnih storitev,

5

+

3. ob vsaki komunikaciji dokaže svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun uporabnika plačilnih storitev, in v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU , na varen način komunicira s ponudnikom plačilnih storitev, ki vodi račun, ter z uporabnikom plačilnih storitev,

6

·

4. dostopa samo do informacij določenih plačilnih računov in s tem povezanih plačilnih transakcij,

6

·

4. dostopa samo do informacij določenih plačilnih računov in s tem povezanih plačilnih transakcij,

7

·

5. ne zahteva občutljivih plačilnih podatkov, povezanih s plačilnimi računi, in

7

·

5. ne zahteva občutljivih plačilnih podatkov, povezanih s plačilnimi računi, in

8

·

6. podatkov ne uporablja, ne dostopa do njih ali jih ne hrani za druge namene kot za opravljanje storitve zagotavljanja informacij o računih, ki jo uporabnik plačilnih storitev izrecno zahteva v skladu s predpisi o varstvu podatkov.

8

·

6. podatkov ne uporablja, ne dostopa do njih ali jih ne hrani za druge namene kot za opravljanje storitve zagotavljanja informacij o računih, ki jo uporabnik plačilnih storitev izrecno zahteva v skladu s predpisi o varstvu podatkov.

9

·

(3) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, v zvezi s plačilnimi računi:

9

·

(3) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, v zvezi s plačilnimi računi:

10

−

1. varno komunicira s ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU, in

10

+

1. varno komunicira s ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU , in

11

·

2. obravnava zahteve po podatkih, posredovane v okviru storitev ponudnika storitev zagotavljanja informacij o računih, na nediskriminatoren način, razen če je drugačna obravnava potrebna zaradi objektivnih razlogov.

11

·

2. obravnava zahteve po podatkih, posredovane v okviru storitev ponudnika storitev zagotavljanja informacij o računih, na nediskriminatoren način, razen če je drugačna obravnava potrebna zaradi objektivnih razlogov.

12

·

(4) Opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih ni pogojeno z obstojem pogodbenega razmerja med ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih in ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, v ta namen. 5.3.2 Izvršitev plačilnih transakcij

12

·

(4) Opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih ni pogojeno z obstojem pogodbenega razmerja med ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih in ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, v ta namen. 5.3.2 Izvršitev plačilnih transakcij

1

−

(1) Če so izpolnjeni vsi pogoji za izvršitev plačilnega naloga, kakor so določeni v okvirni pogodbi, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika, ne sme zavrniti izvršitve odobrenega plačilnega naloga, ne glede na to, ali je plačilni nalog odredil plačnik, ponudnik storitev odreditve plačila prek plačnika ali prejemnik plačila oziroma je bil odrejen prek prejemnika plačila, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov. Ponudnik plačilnih storitev o zavrnitvi izvršitve plačilnega naloga ali odreditve plačilne transakcije in, če je to mogoče, o razlogih za zavrnitev in postopku za odpravo napak, ki so bile vzrok za zavrnitev, obvesti uporabnika, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov.

1

+

(1) Če so izpolnjeni vsi pogoji za izvršitev plačilnega naloga, kakor so določeni v okvirni pogodbi, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika, ne sme zavrniti izvršitve odobrenega plačilnega naloga, ne glede na to, ali je plačilni nalog odredil plačnik, ponudnik storitev odreditve plačila prek plačnika ali prejemnik plačila oziroma je bil odrejen prek prejemvnika plačila, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov.

2

−

(2) Ponudnik plačilnih storitev obvestilo iz prejšnjega odstavka posreduje ali da na voljo uporabniku na način, dogovorjen v pogodbi, takoj, ko je mogoče, najpozneje pa v roku, ki je določen za izvršitev plačilnega naloga v skladu s 127. členom tega zakona.

2

+

(2) Ponudnik plačilnih storitev o zavrnitvi izvršitve plačilnega naloga ali odreditve plačilne transakcije in, če je to mogoče, o razlogih za zavrnitev in postopku za odpravo napak, ki so bile vzrok za zavrnitev, obvesti uporabnika, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov.

3

−

(3) Okvirna pogodba lahko določa, da ponudnik plačilnih storitev uporabniku zaračuna primerno nadomestilo za obvestilo o zavrnitvi plačilnega naloga, če je zavrnitev utemeljena iz objektivnih razlogov.

3

+

(3) Ponudnik plačilnih storitev obvestilo iz prejšnjega odstavka posreduje ali da na voljo uporabniku na način, dogovorjen v pogodbi, takoj, ko je mogoče, najpozneje pa v roku, ki je določen za izvršitev plačilnega naloga v skladu s 127. členom tega zakona.

4

−

(4) Če je ponudnik plačilnih storitev zavrnil plačilni nalog v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, se šteje, da plačilnega naloga ni prejel.

4

+

(4) Okvirna pogodba lahko določa, da ponudnik plačilnih storitev uporabniku zaračuna primerno nadomestilo za obvestilo o zavrnitvi plačilnega naloga, če je zavrnitev utemeljena iz objektivnih razlogov.

+

5

+

(5) Če je ponudnik plačilnih storitev zavrnil plačilni nalog v skladu s tem členom, se šteje, da plačilnega naloga ni prejel.

1

·

(1) Ta zakon ne posega v pravico prejemnika plačila, da plačniku zaračuna posebno nadomestilo ali da mu ponudi popust zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta.

1

·

(1) Ta zakon ne posega v pravico prejemnika plačila, da plačniku zaračuna posebno nadomestilo ali da mu ponudi popust zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta.

2

·

(2) Ponudnik plačilnih storitev prejemniku plačila ne sme preprečiti ali ga kakor koli omejevati, da od plačnika zahteva plačilo nadomestila ali mu ponudi znižanje plačila za blago ali storitve ali drugo spodbudo za uporabo določenega plačilnega instrumenta. Zaračunana nadomestila ne smejo preseči neposrednih stroškov, ki jih ima prejemnik plačila zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta.

2

·

(2) Ponudnik plačilnih storitev prejemniku plačila ne sme preprečiti ali ga kakor koli omejevati, da od plačnika zahteva plačilo nadomestila ali mu ponudi znižanje plačila za blago ali storitve ali drugo spodbudo za uporabo določenega plačilnega instrumenta. Zaračunana nadomestila ne smejo preseči neposrednih stroškov, ki jih ima prejemnik plačila zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta.

3

−

(3) V vsakem primeru prejemnik plačila ne sme zahtevati nadomestil za uporabo plačilnih instrumentov, za katere drugo poglavje Uredbe 2015/751/EU določa uporabo medbančnih provizij, in za tiste plačilne storitve, za katere se uporablja Uredba 260/2012/EU.

3

+

(3) V vsakem primeru prejemnik plačila ne sme zahtevati nadomestil za uporabo plačilnih instrumentov, za katere drugo poglavje Uredbe 2015/751/EU določa uporabo medbančnih provizij, in za tiste plačilne storitve, za katere se uporablja Uredba 260/2012/EU .

1

·

(1) Če se plačilni instrument uporablja za posredovanje plačnikovega soglasja za izvršitev plačilne transakcije, se lahko plačnik in ponudnik plačilnih storitev dogovorita o omejitvi porabe za plačilne storitve, izvršene z uporabo takšnega plačilnega instrumenta, z določitvijo najvišjega zneska posameznih ali zaporednih plačilnih transakcij, ki jih lahko plačnik odobri z uporabo plačilnega instrumenta v določenem obdobju.

1

·

(1) Če se plačilni instrument uporablja za posredovanje plačnikovega soglasja za izvršitev plačilne transakcije, se lahko plačnik in ponudnik plačilnih storitev dogovorita o omejitvi porabe za plačilne storitve, izvršene z uporabo takšnega plačilnega instrumenta, z določitvijo najvišjega zneska posameznih ali zaporednih plačilnih transakcij, ki jih lahko plačnik odobri z uporabo plačilnega instrumenta v določenem obdobju.

2

−

3. če obstaja znatno povečano tveganje, da plačnik ne bo mogel izpolniti svoje obveznosti plačila in je uporaba plačilnega instrumenta povezana z odobritvijo posojila plačniku.

2

+

(2) Ponudnik plačilnih storitev in plačnik se lahko v okvirni pogodbi dogovorita, da lahko ponudnik plačilnih storitev blokira plačilni instrument, ki se uporablja za odobritev plačilnih transakcij, če:

3

·

1. obstajajo objektivno utemeljeni razlogi, povezani z varnostjo plačilnega instrumenta,

3

·

1. obstajajo objektivno utemeljeni razlogi, povezani z varnostjo plačilnega instrumenta,

4

·

2. obstaja sum, da gre za neodobreno ali goljufivo uporabo plačilnega instrumenta ali prevaro pri uporabi plačilnega instrumenta, ali

4

·

2. obstaja sum, da gre za neodobreno ali goljufivo uporabo plačilnega instrumenta ali prevaro pri uporabi plačilnega instrumenta, ali

5

·

3. če obstaja znatno povečano tveganje, da plačnik ne bo mogel izpolniti svoje obveznosti plačila in je uporaba plačilnega instrumenta povezana z odobritvijo posojila plačniku.

5

·

3. če obstaja znatno povečano tveganje, da plačnik ne bo mogel izpolniti svoje obveznosti plačila in je uporaba plačilnega instrumenta povezana z odobritvijo posojila plačniku.

6

·

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ponudnik plačilnih storitev obvesti plačnika o blokadi plačilnega instrumenta in razlogih zanjo, če je mogoče, preden je plačilni instrument blokiran, sicer pa najpozneje takoj po blokadi. Obvestilo o blokadi plačilnega instrumenta ponudnik plačilnih storitev posreduje plačniku na način, ki je dogovorjen v okvirni pogodbi.

6

·

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ponudnik plačilnih storitev obvesti plačnika o blokadi plačilnega instrumenta in razlogih zanjo, če je mogoče, preden je plačilni instrument blokiran, sicer pa najpozneje takoj po blokadi. Obvestilo o blokadi plačilnega instrumenta ponudnik plačilnih storitev posreduje plačniku na način, ki je dogovorjen v okvirni pogodbi.

7

·

(4) Ponudnik plačilnih storitev ponovno omogoči uporabo plačilnega instrumenta ali ga nadomesti z novim plačilnim instrumentom, ko razlogi za blokado prenehajo.

7

·

(4) Ponudnik plačilnih storitev ponovno omogoči uporabo plačilnega instrumenta ali ga nadomesti z novim plačilnim instrumentom, ko razlogi za blokado prenehajo.

8

·

(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena ponudniku plačilnih storitev ni treba obvestiti plačnika o blokadi plačilnega instrumenta, če je takšno obvestilo v nasprotju z objektivno utemeljenimi varnostnimi ukrepi ali je prepovedano z drugimi predpisi.

8

·

(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena ponudniku plačilnih storitev ni treba obvestiti plačnika o blokadi plačilnega instrumenta, če je takšno obvestilo v nasprotju z objektivno utemeljenimi varnostnimi ukrepi ali je prepovedano z drugimi predpisi.

1

·

(1) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev odgovarja plačniku za pravilno izvršitev plačilne transakcije, ki jo je odredil neposredno plačnik pri tem ponudniku plačilnih storitev, prejemnikovemu ponudniku plačilnih storitev v skladu s 127. členom tega zakona.

1

·

(1) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev odgovarja plačniku za pravilno izvršitev plačilne transakcije, ki jo je odredil neposredno plačnik pri tem ponudniku plačilnih storitev, prejemnikovemu ponudniku plačilnih storitev v skladu s 127. členom tega zakona.

2

·

(2) Če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev odgovoren za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev plačilne transakcije na podlagi prejšnjega odstavka, plačniku brez nepotrebnega odlašanja povrne znesek neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali če je bila plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, vzpostavi takšno stanje plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do napačne izvršitve ne bi prišlo. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.

2

·

(2) Če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev odgovoren za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev plačilne transakcije na podlagi prejšnjega odstavka, plačniku brez nepotrebnega odlašanja povrne znesek neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali če je bila plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, vzpostavi takšno stanje plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do napačne izvršitve ne bi prišlo. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.

3

−

(3) Če plačnikov ponudnik plačilnih storitev dokaže, da je bil račun prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev odobren za znesek plačilne transakcije v skladu s 127. členom tega zakona, prejemnikov ponudnik plačilnih storitev odgovarja prejemniku plačila za pravilno izvršitev plačilne transakcije v skladu s 129. in 130. členom tega zakona in prejemniku takoj da na voljo znesek nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali če se plačilna transakcija izvrši v dobro prejemnikovega plačilnega računa, ustrezni znesek odobri na prejemnikovem plačilnem računu. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu prejemnika plačnika ne sme biti poznejši od datuma, ko bi moral biti znesek v skladu s 130. členom tega zakona knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.

3

+

(3) Če plačnikov ponudnik plačilnih storitev dokaže, da je bil račun prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev odobren za znesek plačilne transakcije v skladu s 127. členom tega zakona, prejemnikov ponudnik plačilnih storitev odgovarja prejemniku plačila za pravilno izvršitev plačilne transakcije v skladu s 129. in 130. členom tega zakona in prejemniku takoj da na voljo znesek nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali če se plačilna transakcija izvrši v dobro prejemnikovega plačilnega računa, ustrezni znesek odobri na prejemnikovem plačilnem računu. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu prejemnika plačila ne sme biti poznejši od datuma, ko bi moral biti znesek v skladu s 130. členom tega zakona knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.

4

·

(4) Kadar je plačilna transakcija izvršena pozno, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila zagotovi na zahtevo plačnikovega ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu plačnika, da datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu prejemnika plačila ni poznejši od datuma, ko bi moral biti znesek knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.

4

·

(4) Kadar je plačilna transakcija izvršena pozno, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila zagotovi na zahtevo plačnikovega ponudnika plačilnih storitev, ki deluje v imenu plačnika, da datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu prejemnika plačila ni poznejši od datuma, ko bi moral biti znesek knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.

5

·

(5) Ponudnik plačilnih storitev, ki je odgovoren svojemu uporabniku zaradi neizvršitve ali nepravilne, tudi pozne, izvršitve plačilne transakcije, je uporabniku odgovoren tudi za povračilo izgube iz naslova nadomestil, ki jih je zaračunal uporabniku, ter obresti, do katerih je upravičen plačnik v zvezi z nepravilno izvršeno plačilno transakcijo.

5

·

(5) Ponudnik plačilnih storitev, ki je odgovoren svojemu uporabniku zaradi neizvršitve ali nepravilne, tudi pozne, izvršitve plačilne transakcije, je uporabniku odgovoren tudi za povračilo izgube iz naslova nadomestil, ki jih je zaračunal uporabniku, ter obresti, do katerih je upravičen plačnik v zvezi z nepravilno izvršeno plačilno transakcijo.

6

·

(6) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.

6

·

(6) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.

1

·

(1) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, odgovarja plačniku za pravilno izvršitev plačilne transakcije, ki jo je odredil plačnik prek ponudnika storitev odreditve plačil, v skladu s 127. členom tega zakona. Plačnikov ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, plačniku povrne znesek neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali, če je bila plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, vzpostavi takšno stanje plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do napačne izvršitve ne bi prišlo.

1

·

(1) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, odgovarja plačniku za pravilno izvršitev plačilne transakcije, ki jo je odredil plačnik prek ponudnika storitev odreditve plačil, v skladu s 127. členom tega zakona. Plačnikov ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, plačniku povrne znesek neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali, če je bila plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, vzpostavi takšno stanje plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do napačne izvršitve ne bi prišlo.

2

·

(2) Ponudnik storitev odreditve plačil mora dokazati, da je ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika, prejel plačilni nalog v skladu s 120. členom tega zakona in da je bila v okviru njegovih pristojnosti opravljena avtentikacija plačilne transakcije, da je bila plačilna transakcija pravilno evidentirana in da na njeno izvršitev ni vplivala nobena tehnična okvara ali druga pomanjkljivost, povezana z neizvršitvijo, nepravilno izvršitvijo ali pozno izvršitvijo transakcije.

2

·

(2) Ponudnik storitev odreditve plačil mora dokazati, da je ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika, prejel plačilni nalog v skladu s 120. členom tega zakona in da je bila v okviru njegovih pristojnosti opravljena avtentikacija plačilne transakcije, da je bila plačilna transakcija pravilno evidentirana in da na njeno izvršitev ni vplivala nobena tehnična okvara ali druga pomanjkljivost, povezana z neizvršitvijo, nepravilno izvršitvijo ali pozno izvršitvijo transakcije.

3

·

(3) Če je ponudnik storitev odreditve plačil odgovoren za neizvršitev, nepravilno izvršitev ali pozno izvršitev plačilne transakcije, ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, na njegovo zahtevo nemudoma zagotovi nadomestilo za kakršno koli nastalo izgubo ali plačane zneske zaradi povračila plačniku.

3

·

(3) Če je ponudnik storitev odreditve plačil odgovoren za neizvršitev, nepravilno izvršitev ali pozno izvršitev plačilne transakcije, ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, na njegovo zahtevo nemudoma zagotovi nadomestilo za kakršno koli nastalo izgubo ali plačane zneske zaradi povračila plačniku.

+

4

+

(4) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.

1

·

(1) Če plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila ali plačnik prek prejemnika plačila, je prejemnikov ponudnik plačilnih storitev prejemniku plačila odgovoren za pravilno posredovanje plačilnega naloga plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev v roku, o katerem sta se dogovorila prejemnik in prejemnikov ponudnik plačilnih storitev na podlagi 128. člena tega zakona. Če je prejemnikov ponudnik plačilnih storitev odgovoren za neizvršitev ali nepravilno izvršitev plačilne transakcije po tem odstavku, takoj ponovno posreduje ustrezen plačilni nalog plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev.

1

·

(1) Če plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila ali plačnik prek prejemnika plačila, je prejemnikov ponudnik plačilnih storitev prejemniku plačila odgovoren za pravilno posredovanje plačilnega naloga plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev v roku, o katerem sta se dogovorila prejemnik in prejemnikov ponudnik plačilnih storitev na podlagi 128. člena tega zakona. Če je prejemnikov ponudnik plačilnih storitev odgovoren za neizvršitev ali nepravilno izvršitev plačilne transakcije po tem odstavku, takoj ponovno posreduje ustrezen plačilni nalog plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev.

2

·

(2) V primeru poznega posredovanja plačilnega naloga mora biti znesek knjižen na plačilnem računu prejemnika plačila najpozneje na datum, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.

2

·

(2) V primeru poznega posredovanja plačilnega naloga mora biti znesek knjižen na plačilnem računu prejemnika plačila najpozneje na datum, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.

3

·

(3) Ko je znesek plačilne transakcije, ki jo je odredil prejemnik plačila ali plačnik prek prejemnika plačila, odobren na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev, je prejemnikov ponudnik plačilnih storitev prejemniku plačila odgovoren za pravilno izvršitev plačilne transakcije v skladu s 129. in 130. členom tega zakona. Znesek mora biti na plačilnem računu prejemnika plačila knjižen najpozneje na datum, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.

3

·

(3) Ko je znesek plačilne transakcije, ki jo je odredil prejemnik plačila ali plačnik prek prejemnika plačila, odobren na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev, je prejemnikov ponudnik plačilnih storitev prejemniku plačila odgovoren za pravilno izvršitev plačilne transakcije v skladu s 129. in 130. členom tega zakona. Znesek mora biti na plačilnem računu prejemnika plačila knjižen najpozneje na datum, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.

4

−

(4) Če prejemnikov ponudnik plačilnih storitev ni odgovoren prejemniku plačila na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena, je za neizvršitev ali nepravilno izvršitev plačilne transakcije, ki jo je odredil prejemnik plačila ali plačnik prek prejemnika plačila, plačniku odgovoren plačnikov ponudnik plačilnih storitev.

4

+

(4) Če prejemnikov ponudnik plačilnih storitev ni odgovoren prejemniku plačila na podlagi prvega ali tretjega odstavka tega člena, je za neizvršitev ali nepravilno izvršitev plačilne transakcije, ki jo je odredil prejemnik plačila ali plačnik prek prejemnika plačila, plačniku odgovoren plačnikov ponudnik plačilnih storitev.

5

·

(5) Če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev odgovoren po prejšnjem odstavku, plačniku po potrebi in brez odlašanja povrne znesek neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali če je bila plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, vzpostavi takšno stanje plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do nepravilne izvršitve ne bi prišlo. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.

5

·

(5) Če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev odgovoren po prejšnjem odstavku, plačniku po potrebi in brez odlašanja povrne znesek neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali če je bila plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, vzpostavi takšno stanje plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do nepravilne izvršitve ne bi prišlo. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.

6

·

(6) Za plačnikovega ponudnika plačilnih storitev obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja, kadar dokaže, da je ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila prejel znesek plačilne transakcije, čeprav je bila izvršitev plačilne transakcije odložena. V tem primeru ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila znesek knjiži na plačilnem računu prejemnika plačila najpozneje na datum, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.

6

·

(6) Za plačnikovega ponudnika plačilnih storitev obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja, kadar dokaže, da je ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila prejel znesek plačilne transakcije, čeprav je bila izvršitev plačilne transakcije odložena. V tem primeru ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila znesek knjiži na plačilnem računu prejemnika plačila najpozneje na datum, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.

7

·

(7) Ponudnik plačilnih storitev, ki je odgovoren na podlagi tega člena, je uporabniku odgovoren tudi za povračilo izgube iz naslova nadomestil, ki jih je zaračunal uporabniku, ter obresti, do katerih je upravičen plačnik v zvezi z neizvršeno ali nepravilno, tudi pozno, izvršeno plačilno transakcijo.

7

·

(7) Ponudnik plačilnih storitev, ki je odgovoren na podlagi tega člena, je uporabniku odgovoren tudi za povračilo izgube iz naslova nadomestil, ki jih je zaračunal uporabniku, ter obresti, do katerih je upravičen plačnik v zvezi z neizvršeno ali nepravilno, tudi pozno, izvršeno plačilno transakcijo.

8

·

(8) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.

8

·

(8) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.

1

·

(1) Ponudniki plačilnih storitev vzpostavijo okvir z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganj in nadzornimi mehanizmi za obvladovanje operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s plačilnimi storitvami, ki jih opravljajo. Ponudniki plačilnih storitev kot del tega okvira vzpostavijo in vzdržujejo učinkovite postopke za obvladovanje incidentov, tudi za odkrivanje in razvrstitev večjih operativnih in varnostnih incidentov.

1

·

(1) Ponudniki plačilnih storitev vzpostavijo okvir z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganj in nadzornimi mehanizmi za obvladovanje operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s plačilnimi storitvami, ki jih opravljajo. Ponudniki plačilnih storitev kot del tega okvira vzpostavijo in vzdržujejo učinkovite postopke za obvladovanje incidentov, tudi za odkrivanje in razvrstitev večjih operativnih in varnostnih incidentov.

2

−

(2) Ponudniki plačilnih storitev Banki Slovenije enkrat letno ali v krajših časovnih presledkih, kot jih določi Banka Slovenije, predložijo posodobljeno in celovito oceno operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s plačilnimi storitvami, ki jih opravljajo, ter oceno ustreznosti ukrepov za zmanjšanje tveganj in nadzornih mehanizmov, ki se izvajajo kot odziv na ta tveganja.

2

+

(2) Prejšnji odstavek ne posega v uporabo poglavja II Uredbe 2022/2554/EU za ponudnike plačilnih storitev iz 1. do 6. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona.

+

3

+

(3) Ponudniki plačilnih storitev Banki Slovenije enkrat letno ali v krajših časovnih presledkih, kot jih določi Banka Slovenije, predložijo posodobljeno in celovito oceno operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s plačilnimi storitvami, ki jih opravljajo, ter oceno ustreznosti ukrepov za zmanjšanje tveganj in nadzornih mehanizmov, ki se izvajajo kot odziv na ta tveganja.

1

·

(1) O večjih operativnih ali varnostnih incidentih ponudniki plačilnih storitev, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Banko Slovenije.

1

·

(1) O večjih operativnih ali varnostnih incidentih ponudniki plačilnih storitev, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Banko Slovenije.

2

·

(2) Kadar incident vpliva ali lahko vpliva na finančne interese njegovih uporabnikov plačilnih storitev, ponudnik plačilnih storitev brez nepotrebnega odlašanja obvesti svoje uporabnike plačilnih storitev o incidentu in o vseh razpoložljivih ukrepih, ki jih lahko sprejmejo, da bi zmanjšali negativne učinke incidenta.

2

·

(2) Kadar incident vpliva ali lahko vpliva na finančne interese njegovih uporabnikov plačilnih storitev, ponudnik plačilnih storitev brez nepotrebnega odlašanja obvesti svoje uporabnike plačilnih storitev o incidentu in o vseh razpoložljivih ukrepih, ki jih lahko sprejmejo, da bi zmanjšali negativne učinke incidenta.

3

·

(3) Banka Slovenije po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena brez nepotrebnega odlašanja sporoči Evropskemu bančnemu organu in Evropski centralni banki ustrezne podrobnosti o incidentu. Ko Banka Slovenije oceni pomembnost incidenta za druge zadevne organe Republike Slovenije, te organe o tem ustrezno obvesti.

3

·

(3) Banka Slovenije po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena brez nepotrebnega odlašanja sporoči Evropskemu bančnemu organu in Evropski centralni banki ustrezne podrobnosti o incidentu. Ko Banka Slovenije oceni pomembnost incidenta za druge zadevne organe Republike Slovenije, te organe o tem ustrezno obvesti.

4

·

(4) Banka Slovenije sodeluje z Evropskim bančnim organom in Evropsko centralno banki pri ocenjevanju pomembnosti incidenta za druge zadevne organe Unije in domače organe.

4

·

(4) Banka Slovenije sodeluje z Evropskim bančnim organom in Evropsko centralno banki pri ocenjevanju pomembnosti incidenta za druge zadevne organe Unije in domače organe.

5

·

(5) Kadar Evropski bančni organ in Evropska centralna banka Banko Slovenije obvestita o večjem operativnem ali varnostnem incidentu, Banka Slovenije na podlagi tega obvestila, kadar je to ustrezno, sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev neposredne varnosti finančnega sistema.

5

·

(5) Kadar Evropski bančni organ in Evropska centralna banka Banko Slovenije obvestita o večjem operativnem ali varnostnem incidentu, Banka Slovenije na podlagi tega obvestila, kadar je to ustrezno, sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev neposredne varnosti finančnega sistema.

6

·

(6) Ponudniki plačilnih storitev, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, morajo Banki Slovenije vsaj enkrat letno predložiti statistične podatke o prevarah in goljufijah, povezanih z različnimi načini plačila. Banka Slovenije te podatke v zbirni obliki sporoči Evropskemu bančnemu organu in Evropski centralni banki.

6

·

(6) Ponudniki plačilnih storitev, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, morajo Banki Slovenije vsaj enkrat letno predložiti statistične podatke o prevarah in goljufijah, povezanih z različnimi načini plačila. Banka Slovenije te podatke v zbirni obliki sporoči Evropskemu bančnemu organu in Evropski centralni banki.

+

7

+

(7) Prvi do šesti odstavek tega člena se ne uporabljajo za ponudnike plačilnih storitev iz 1. do 6. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona.

1

·

(1) Na območju Republike Slovenije lahko storitve izdajanja elektronskega denarja opravljajo naslednji subjekti, za katere se v nadaljevanju tega zakona uporablja izraz izdajatelji elektronskega denarja:

1

·

(1) Na območju Republike Slovenije lahko storitve izdajanja elektronskega denarja opravljajo naslednji subjekti, za katere se v nadaljevanju tega zakona uporablja izraz izdajatelji elektronskega denarja:

2

−

1. banke, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in banke držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno izdajajo elektronski denar na območju Republike Slovenije, ter banke tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije,

2

+

1. banke, ki so pridobile dovoljenje pristojnega organa za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in banke držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno izdajajo elektronski denar na območju Republike Slovenije, ter banke tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije,

3

·

2. družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu s tem zakonom, in družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno opravljajo storitve izdajanja elektronskega denarja na območju Republike Slovenije, ter družbe za izdajo elektronskega denarja tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije,

3

·

2. družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu s tem zakonom, in družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno opravljajo storitve izdajanja elektronskega denarja na območju Republike Slovenije, ter družbe za izdajo elektronskega denarja tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije,

4

·

3. družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo,

4

·

3. družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo,

5

·

4. Banka Slovenije, ko ne deluje v okviru izključnih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z drugimi zakoni, ki določajo izključne pristojnosti Banke Slovenije,

5

·

4. Banka Slovenije, ko ne deluje v okviru izključnih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z drugimi zakoni, ki določajo izključne pristojnosti Banke Slovenije,

6

·

5. UJP ter drugi državni organi in samoupravne lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji, kadar izdajajo elektronski denar v okviru svojih izključnih pristojnosti na podlagi posebnega zakona.

6

·

5. UJP ter drugi državni organi in samoupravne lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji, kadar izdajajo elektronski denar v okviru svojih izključnih pristojnosti na podlagi posebnega zakona.

1

·

(1) Družba za izdajo elektronskega denarja je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja.

1

·

(1) Družba za izdajo elektronskega denarja je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja.

2

·

(2) Družba za izdajo elektronskega denarja države članice je pravna oseba s sedežem v drugi državi članici, ki je pridobila dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja.

2

·

(2) Družba za izdajo elektronskega denarja države članice je pravna oseba s sedežem v drugi državi članici, ki je pridobila dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja.

3

·

(3) Družba za izdajo elektronskega denarja je organizirana v eni od pravnoorganizacijskih oblik gospodarskih družb, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

3

·

(3) Družba za izdajo elektronskega denarja je organizirana v eni od pravnoorganizacijskih oblik gospodarskih družb, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

4

·

(4) Za družbo za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.

4

·

(4) Za družbo za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.

5

−

(5) Za družbe za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe 23. in 25. člena tega zakona, če družba za izdajo elektronskega denarja opravlja plačilne storitve, ter 32. do 39. člena, 40. do 51. člena, 53. in 54. člena, 73. in 74. člena, 79. do 81. člena, 83. in 84. člena, 240. do 242. člena, 245. do 259. člena, 274. do 277. člena ter 282. in 283. člena tega zakona in regulativni tehnični standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s petim odstavkom 28. člena in sedmim odstavkom 29. člena Direktive 2015/2366/EU, če ni v tem poglavju določeno drugače.

5

+

(5) Za družbe za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 24. člena, 25. in 30. člena, 32. do 51. člena, 53. in 54. člena, 73. in 74. člena, 79. do 81. člena, 83. in 84. člena, 240. do 242. člena, 245. do 259. člena, 274. do 277. člena ter 282. in 283. člena tega zakona in regulativni tehnični standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s petim odstavkom 28. člena in sedmim odstavkom 29. člena Direktive 2015/2366/EU , če ni v tem poglavju določeno drugače.

6

·

(6) Ne glede na prejšnji odstavek družba za izdajo elektronskega denarja ne sme izdajati elektronskega denarja prek zastopnikov, lahko pa pooblasti fizično ali pravno osebo, da distribuira in unovčuje elektronski denar v njenem imenu.

6

·

(6) Ne glede na prejšnji odstavek družba za izdajo elektronskega denarja ne sme izdajati elektronskega denarja prek zastopnikov, lahko pa pooblasti fizično ali pravno osebo, da distribuira in unovčuje elektronski denar v njenem imenu.

7

·

(7) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko prek zastopnika opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za zastopnike plačilnih institucij določa ta zakon.

7

·

(7) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko prek zastopnika opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za zastopnike plačilnih institucij določa ta zakon.

8

·

(8) Družba za izdajo elektronskega denarja tretje države, ki je upravičena izdajati elektronski denar v državi sedeža, lahko izdaja elektronski denar tudi na ozemlju Republike Slovenije, vendar samo prek podružnice in pod pogoji, določenimi v tem zakonu, ter ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja bančništvo, o opravljanju bančnih storitev banke tretje države in dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države.

8

·

(8) Družba za izdajo elektronskega denarja tretje države, ki je upravičena izdajati elektronski denar v državi sedeža, lahko izdaja elektronski denar tudi na ozemlju Republike Slovenije, vendar samo prek podružnice in pod pogoji, določenimi v tem zakonu, ter ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja bančništvo, o opravljanju bančnih storitev banke tretje države in dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države.

9

·

(9) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije in dokazil, ki jih je treba priložiti k zahtevam, o katerih je pristojna odločati Banka Slovenije po določbah tega poglavja, in podrobnejšo vsebino obvestil in način pošiljanja obvestil, ki jih morajo družbe za izdajo elektronskega denarja pošiljati Banki Slovenije v skladu z določbami tega poglavja.

9

·

(9) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije in dokazil, ki jih je treba priložiti k zahtevam, o katerih je pristojna odločati Banka Slovenije po določbah tega poglavja, in podrobnejšo vsebino obvestil in način pošiljanja obvestil, ki jih morajo družbe za izdajo elektronskega denarja pošiljati Banki Slovenije v skladu z določbami tega poglavja.

1

·

(1) Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja, mora imeti v času izdaje dovoljenja Banke Slovenije ustanovni kapital vsaj v višini 350.000 eurov.

1

·

(1) Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja, mora imeti v času izdaje dovoljenja Banke Slovenije ustanovni kapital vsaj v višini 350.000 eurov.

2

−

(2) Pri izračunu ustanovnega kapitala iz prejšnjega odstavka se upoštevajo postavke iz točk (a) do (e) prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU.

2

+

(2) Pri izračunu ustanovnega kapitala iz prejšnjega odstavka se upoštevajo postavke iz točk (a) do (e) prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU .

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev pravočasno, pred sklenitvijo okvirne pogodbe, potrošniku brezplačno, v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, zagotovi dokument z informacijami o nadomestilih glede najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnim računom, s seznama s standardizirano terminologijo (v nadaljnjem besedilu: dokument z informacijami o nadomestilih) in glosar.

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev pravočasno, pred sklenitvijo okvirne pogodbe, potrošniku brezplačno, v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, zagotovi dokument z informacijami o nadomestilih glede najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnim računom, s seznama s standardizirano terminologijo (v nadaljnjem besedilu: dokument z informacijami o nadomestilih) in glosar.

2

·

(2) Dokument z informacijami o nadomestilih vsebuje vse standardizirane izraze s seznama s standardizirano terminologijo. Ponudnik plačilnih storitev v dokumentu z informacijami o nadomestilih navede zgolj nadomestila za tiste storitve s seznama s standardizirano terminologijo, ki jih ponuja v okviru svojega poslovanja.

2

·

(2) Dokument z informacijami o nadomestilih vsebuje vse standardizirane izraze s seznama s standardizirano terminologijo. Ponudnik plačilnih storitev v dokumentu z informacijami o nadomestilih navede zgolj nadomestila za tiste storitve s seznama s standardizirano terminologijo, ki jih ponuja v okviru svojega poslovanja.

3

·

(3) Dokument z informacijami o nadomestilih:

3

·

(3) Dokument z informacijami o nadomestilih:

4

·

1. je kratek in vsebinsko zaključen dokument;

4

·

1. je kratek in vsebinsko zaključen dokument;

5

·

2. je pripravljen in oblikovan tako, da je jasen in enostaven za branje, z znaki, ki so primerne velikosti za branje;

5

·

2. je pripravljen in oblikovan tako, da je jasen in enostaven za branje, z znaki, ki so primerne velikosti za branje;

6

·

3. je enako razumljiv, ko je natisnjen ali fotokopiran v črno-beli obliki, če je izvirnik barven;

6

·

3. je enako razumljiv, ko je natisnjen ali fotokopiran v črno-beli obliki, če je izvirnik barven;

7

·

4. je v slovenskem, ali v drugem jeziku, če se tako dogovorita potrošnik in ponudnik plačilnih storitev;

7

·

4. je v slovenskem, ali v drugem jeziku, če se tako dogovorita potrošnik in ponudnik plačilnih storitev;

8

·

5. vsebuje točne informacije in ne sme zavajati, v njem pa se uporablja valuta plačilnega računa ali druga valuta EU, če se tako dogovorita potrošnik in ponudnik plačilnih storitev;

8

·

5. vsebuje točne informacije in ne sme zavajati, v njem pa se uporablja valuta plačilnega računa ali druga valuta EU, če se tako dogovorita potrošnik in ponudnik plačilnih storitev;

9

−

6. vsebuje naslov »dokument z informacijami o nadomestilih«, ki je naveden na vrhu prve strani poleg enotnega simbola, s katerim se dokument razlikuje od ostalega gradiva;

9

+

6. vsebuje naslov »dokument z informacijami o nadomestilih «, ki je naveden na vrhu prve strani poleg enotnega simbola, s katerim se dokument razlikuje od ostalega gradiva;

10

·

7. vsebuje navedbo, da zajema nadomestila za najbolj reprezentativne storitve, povezane s plačilnim računom, in da so izčrpne predpogodbene in pogodbene informacije o vseh storitvah na voljo v drugih dokumentih.

10

·

7. vsebuje navedbo, da zajema nadomestila za najbolj reprezentativne storitve, povezane s plačilnim računom, in da so izčrpne predpogodbene in pogodbene informacije o vseh storitvah na voljo v drugih dokumentih.

11

·

(4) Ponudnik plačilnih storitev dokument z informacijami o nadomestilih zagotovi ločeno od informacij iz 90. člena tega zakona.

11

·

(4) Ponudnik plačilnih storitev dokument z informacijami o nadomestilih zagotovi ločeno od informacij iz 90. člena tega zakona.

12

·

(5) Če ponudnik plačilnih storitev ponuja eno ali več storitev v paketu storitev, povezanih s plačilnim računom, zagotovi, da dokument z informacijami o nadomestilih razkriva nadomestilo za celotni paket, storitve, vključene v paket, in njihovo količino ter dodatno nadomestilo za katerokoli storitev, ki presega količino, vključeno v nadomestilo za paket.

12

·

(5) Če ponudnik plačilnih storitev ponuja eno ali več storitev v paketu storitev, povezanih s plačilnim računom, zagotovi, da dokument z informacijami o nadomestilih razkriva nadomestilo za celotni paket, storitve, vključene v paket, in njihovo količino ter dodatno nadomestilo za katerokoli storitev, ki presega količino, vključeno v nadomestilo za paket.

13

·

(6) Ponudnik plačilnih storitev da potrošnikom na voljo tudi glosar, ki vključuje najmanj standardizirane izraze s seznama s standardizirano terminologijo in z njim povezane opredelitve pojmov.

13

·

(6) Ponudnik plačilnih storitev da potrošnikom na voljo tudi glosar, ki vključuje najmanj standardizirane izraze s seznama s standardizirano terminologijo in z njim povezane opredelitve pojmov.

14

·

(7) Glosar iz prejšnjega odstavka, vključno z morebitnimi drugimi opredelitvami pojmov, je oblikovan v jasnem in nedvoumnem jeziku ter ne sme biti zavajajoč.

14

·

(7) Glosar iz prejšnjega odstavka, vključno z morebitnimi drugimi opredelitvami pojmov, je oblikovan v jasnem in nedvoumnem jeziku ter ne sme biti zavajajoč.

15

·

(8) Ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da sta dokument z informacijami o nadomestilih in glosar vedno na voljo potrošniku.

15

·

(8) Ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da sta dokument z informacijami o nadomestilih in glosar vedno na voljo potrošniku.

16

−

(9) Ponudnik plačilnih storitev da oba dokumenta iz prejšnjega odstavka na voljo na način, ki je lahko dostopen, v elektronski obliki, na svojih spletnih straneh, kadar so na voljo, in v prostorih ponudnika plačilnih storitev.

16

+

(9) Ponudnik plačilnih storitev da oba dokumenta iz prejšnjegaodstavka na voljo na način, ki je lahko dostopen, v elektronski obliki, na svojih spletnih straneh, kadar so na voljo, in v prostorih ponudnika plačilnih storitev.

17

·

(10) Poleg primera iz prvega odstavka tega člena ponudnik plačilnih storitev zagotovi potrošniku oba dokumenta iz osmega odstavka tega člena brezplačno tudi v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov vedno, kadar potrošnik to od njega zahteva.

17

·

(10) Poleg primera iz prvega odstavka tega člena ponudnik plačilnih storitev zagotovi potrošniku oba dokumenta iz osmega odstavka tega člena brezplačno tudi v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov vedno, kadar potrošnik to od njega zahteva.

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev vsakemu potrošniku, ki odpre ali ima plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev v Republiki Sloveniji, v zvezi s plačilnimi računi z isto valuto omogoči zamenjavo plačilnega računa.

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev vsakemu potrošniku, ki odpre ali ima plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev v Republiki Sloveniji, v zvezi s plačilnimi računi z isto valuto omogoči zamenjavo plačilnega računa.

2

·

(2) Postopek zamenjave začne prejemni ponudnik plačilnih storitev, ko od potrošnika prejme pisno pooblastilo v slovenskem, ali v drugem jeziku, za katerega se dogovorita. Pisno pooblastilo je oblikovano jasno in razumljivo. V primeru skupnega plačilnega računa prejemni ponudnik plačilnih storitev pridobi pisno pooblastilo od vsakega imetnika posebej. Prejemni ponudnik plačilnih storitev potrošniku posreduje kopijo pooblastila.

2

·

(2) Postopek zamenjave začne prejemni ponudnik plačilnih storitev, ko od potrošnika prejme pisno pooblastilo v slovenskem, ali v drugem jeziku, za katerega se dogovorita. Pisno pooblastilo je oblikovano jasno in razumljivo. V primeru skupnega plačilnega računa prejemni ponudnik plačilnih storitev pridobi pisno pooblastilo od vsakega imetnika posebej. Prejemni ponudnik plačilnih storitev potrošniku posreduje kopijo pooblastila.

3

·

(3) Pooblastilo potrošnika vsebuje izrecno soglasje:

3

·

(3) Pooblastilo potrošnika vsebuje izrecno soglasje:

4

·

- prenosnemu ponudniku plačilnih storitev za izvedbo posameznih nalog iz petega oziroma šestega odstavka tega člena in

4

·

- prenosnemu ponudniku plačilnih storitev za izvedbo posameznih nalog iz petega oziroma šestega odstavka tega člena in

5

·

- prejemnemu ponudniku plačilnih storitev za izvedbo posameznih nalog iz sedmega odstavka tega člena.

5

·

- prejemnemu ponudniku plačilnih storitev za izvedbo posameznih nalog iz sedmega odstavka tega člena.

6

·

(4) V pooblastilu iz prejšnjega odstavka potrošnik opredeli:

6

·

(4) V pooblastilu iz prejšnjega odstavka potrošnik opredeli:

7

·

- seznam ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačil, trajnih nalogov in soglasij za direktne obremenitve, ki jih želi potrošnik prenesti na nov plačilni račun;

7

·

- seznam ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačil, trajnih nalogov in soglasij za direktne obremenitve, ki jih želi potrošnik prenesti na nov plačilni račun;

8

·

- datum, od katerega se trajni nalogi in direktne obremenitve izvajajo s plačilnega računa, ki ga odpre ali ima pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev. Ta datum je najmanj šest delovnih dni po dnevu, ko prejemni ponudnik plačilnih storitev od prenosnega ponudnika plačilnih storitev prejme prenesene dokumente na podlagi šestega odstavka tega člena;

8

·

- datum, od katerega se trajni nalogi in direktne obremenitve izvajajo s plačilnega računa, ki ga odpre ali ima pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev. Ta datum je najmanj šest delovnih dni po dnevu, ko prejemni ponudnik plačilnih storitev od prenosnega ponudnika plačilnih storitev prejme prenesene dokumente na podlagi šestega odstavka tega člena;

9

·

- če želi zapreti račun pri prenosnemu ponudniku plačilnih storitev, tudi datum zaprtja tega plačilnega računa.

9

·

- če želi zapreti račun pri prenosnemu ponudniku plačilnih storitev, tudi datum zaprtja tega plačilnega računa.

10

·

(5) Prejemni ponudnik plačilnih storitev najpozneje v dveh delovnih dneh po prejemu pooblastila potrošnika od prenosnega ponudnika plačilnih storitev zahteva, da izvede naslednje naloge, če so določene v pooblastilu potrošnika:

10

·

(5) Prejemni ponudnik plačilnih storitev najpozneje v dveh delovnih dneh po prejemu pooblastila potrošnika od prenosnega ponudnika plačilnih storitev zahteva, da izvede naslednje naloge, če so določene v pooblastilu potrošnika:

11

·

1. prejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če slednji to izrecno zahteva, posreduje seznam veljavnih trajnih nalogov in razpoložljive informacije o soglasjih za direktne obremenitve, za katere potrošnik želi, da se začnejo izvrševati prek plačilnega računa pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev;

11

·

1. prejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če slednji to izrecno zahteva, posreduje seznam veljavnih trajnih nalogov in razpoložljive informacije o soglasjih za direktne obremenitve, za katere potrošnik želi, da se začnejo izvrševati prek plačilnega računa pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev;

12

·

2. prejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če slednji to izrecno zahteva, posreduje vse informacije o ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačilih in direktnih obremenitvah, izvršenih na potrošnikovem plačilnem računu v zadnjih 13 mesecih;

12

·

2. prejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če slednji to izrecno zahteva, posreduje vse informacije o ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačilih in direktnih obremenitvah, izvršenih na potrošnikovem plačilnem računu v zadnjih 13 mesecih;

13

·

3. kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za samodejno preusmeritev ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačil in direktnih obremenitev na račun potrošnika, ki ga ima pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev, od datuma, določenega v pooblastilu, preneha sprejemati direktne obremenitve in kreditna plačila;

13

·

3. kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za samodejno preusmeritev ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačil in direktnih obremenitev na račun potrošnika, ki ga ima pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev, od datuma, določenega v pooblastilu, preneha sprejemati direktne obremenitve in kreditna plačila;

14

·

4. od datuma, določenega v pooblastilu, prekliče trajne naloge;

14

·

4. od datuma, določenega v pooblastilu, prekliče trajne naloge;

15

·

5. na dan, ki ga določi potrošnik, prenese morebitno preostalo pozitivno stanje sredstev na potrošnikov plačilni račun pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev,

15

·

5. na dan, ki ga določi potrošnik, prenese morebitno preostalo pozitivno stanje sredstev na potrošnikov plačilni račun pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev,

16

·

6. na dan, ki ga določi potrošnik, zapre plačilni račun pri prenosnem ponudniku plačilnih storitev.

16

·

6. na dan, ki ga določi potrošnik, zapre plačilni račun pri prenosnem ponudniku plačilnih storitev.

17

·

(6) Prenosni ponudnik plačilnih storitev po prejemu zahteve prejemnega ponudnika plačilnih storitev izvede naslednje naloge, če so določene v pooblastilu potrošnika:

17

·

(6) Prenosni ponudnik plačilnih storitev po prejemu zahteve prejemnega ponudnika plačilnih storitev izvede naslednje naloge, če so določene v pooblastilu potrošnika:

18

·

1. v petih delovnih dneh posreduje informacije iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka;

18

·

1. v petih delovnih dneh posreduje informacije iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka;

19

·

2. kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za samodejno preusmeritev ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačil in direktnih obremenitev na potrošnikov plačilni račun pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev, od datuma, določenega v pooblastilu, preneha sprejemati kreditna plačila in direktne obremenitve na plačilnem računu in o tem obvesti plačnika oziroma prejemnika plačila;

19

·

2. kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za samodejno preusmeritev ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačil in direktnih obremenitev na potrošnikov plačilni račun pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev, od datuma, določenega v pooblastilu, preneha sprejemati kreditna plačila in direktne obremenitve na plačilnem računu in o tem obvesti plačnika oziroma prejemnika plačila;

20

·

3. od datuma, določenega v pooblastilu, prekliče trajne naloge;

20

·

3. od datuma, določenega v pooblastilu, prekliče trajne naloge;

21

·

4. na dan, določen v pooblastilu, s plačilnega računa prenese morebitno preostalo pozitivno stanje denarnih sredstev na potrošnikov plačilni račun pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev;

21

·

4. na dan, določen v pooblastilu, s plačilnega računa prenese morebitno preostalo pozitivno stanje denarnih sredstev na potrošnikov plačilni račun pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev;

22

·

5. ob upoštevanju 98. člena tega zakona na datum, določen v pooblastilu, zapre plačilni račun, če potrošnik na njem nima neporavnanih obveznosti in pod pogojem, da so bile izvedene naloge iz 1., 2. in 4. točke tega odstavka. Ponudnik plačilnih storitev nemudoma obvesti potrošnika, kadar zaradi neporavnanih obveznosti ne more zapreti plačilnega računa potrošnika.

22

·

5. ob upoštevanju 98. člena tega zakona na datum, določen v pooblastilu, zapre plačilni račun, če potrošnik na njem nima neporavnanih obveznosti in pod pogojem, da so bile izvedene naloge iz 1., 2. in 4. točke tega odstavka. Ponudnik plačilnih storitev nemudoma obvesti potrošnika, kadar zaradi neporavnanih obveznosti ne more zapreti plačilnega računa potrošnika.

23

·

(7) Prejemni ponudnik plačilnih storitev v petih delovnih dneh po prejemu informacij iz petega odstavka tega člena izvede naslednje naloge, če so določene v pooblastilu potrošnika, v obsegu, ki ga omogočajo informacije, ki jih je posredoval prenosni ponudnik plačilnih storitev ali potrošnik:

23

·

(7) Prejemni ponudnik plačilnih storitev v petih delovnih dneh po prejemu informacij iz petega odstavka tega člena izvede naslednje naloge, če so določene v pooblastilu potrošnika, v obsegu, ki ga omogočajo informacije, ki jih je posredoval prenosni ponudnik plačilnih storitev ali potrošnik:

24

·

1. vzpostavi trajne naloge, ki jih je zahteval potrošnik, in jih začne izvrševati od datuma, določenega v pooblastilu;

24

·

1. vzpostavi trajne naloge, ki jih je zahteval potrošnik, in jih začne izvrševati od datuma, določenega v pooblastilu;

25

·

2. zagotovi vse potrebno za sprejemanje direktnih obremenitev in jih začne izvrševati od datuma, določenega v pooblastilu;

25

·

2. zagotovi vse potrebno za sprejemanje direktnih obremenitev in jih začne izvrševati od datuma, določenega v pooblastilu;

26

−

3. kadar je to ustrezno, seznani potrošnike z njihovimi pravicami na podlagi točke (d) tretjega odstavka 5. člena Uredbe št. 260/2012/EU;

26

+

3. kadar je to ustrezno, seznani potrošnike z njihovimi pravicami na podlagi točke (d) tretjega odstavka 5. člena Uredbe št. 260/2012/EU ;

27

·

4. plačnike, navedene v pooblastilu, ki izvajajo ponavljajoča se dohodna kreditna plačila na plačilni račun potrošnika, obvesti o podatkih o plačilnem računu potrošnika pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev in jim posreduje kopijo pooblastila potrošnika. Če prejemni ponudnik plačilnih storitev nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje plačnikov, od potrošnika ali prenosnega ponudnika plačilnih storitev zahteva, da posreduje manjkajoče informacije;

27

·

4. plačnike, navedene v pooblastilu, ki izvajajo ponavljajoča se dohodna kreditna plačila na plačilni račun potrošnika, obvesti o podatkih o plačilnem računu potrošnika pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev in jim posreduje kopijo pooblastila potrošnika. Če prejemni ponudnik plačilnih storitev nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje plačnikov, od potrošnika ali prenosnega ponudnika plačilnih storitev zahteva, da posreduje manjkajoče informacije;

28

·

5. prejemnike plačil, navedene v pooblastilu, ki uporabljajo direktne obremenitve za pridobivanje denarnih sredstev s plačilnega računa potrošnika, obvesti o podatkih o plačilnem računu potrošnika pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev in datumu začetka izvrševanja direktnih obremenitev s tega računa, ter jim posreduje kopijo pooblastila potrošnika. Če prejemni ponudnik plačilnih storitev nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje prejemnikov plačil, manjkajoče informacije zahteva od potrošnika ali prenosnega ponudnika plačilnih storitev.

28

·

5. prejemnike plačil, navedene v pooblastilu, ki uporabljajo direktne obremenitve za pridobivanje denarnih sredstev s plačilnega računa potrošnika, obvesti o podatkih o plačilnem računu potrošnika pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev in datumu začetka izvrševanja direktnih obremenitev s tega računa, ter jim posreduje kopijo pooblastila potrošnika. Če prejemni ponudnik plačilnih storitev nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje prejemnikov plačil, manjkajoče informacije zahteva od potrošnika ali prenosnega ponudnika plačilnih storitev.

29

·

(8) Če se potrošnik odloči, da bo namesto izrecnega soglasja prejemnemu ponudniku plačilnih storitev v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena, plačnikom ali prejemnikom plačila osebno posredoval informacije iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka, prejemni ponudnik plačilnih storitev potrošniku v roku iz prejšnjega odstavka posreduje standardizirana obvestila s podatki o plačilnem računu in začetnim datumom, navedenim v pooblastilu.

29

·

(8) Če se potrošnik odloči, da bo namesto izrecnega soglasja prejemnemu ponudniku plačilnih storitev v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena, plačnikom ali prejemnikom plačila osebno posredoval informacije iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka, prejemni ponudnik plačilnih storitev potrošniku v roku iz prejšnjega odstavka posreduje standardizirana obvestila s podatki o plačilnem računu in začetnim datumom, navedenim v pooblastilu.

30

·

(9) Ob upoštevanju drugega odstavka 134. člena tega zakona prenosni ponudnik plačilnih storitev zato, da med postopkom zamenjave potrošnik ni oviran, ne blokira plačilnih instrumentov pred datumom, določenim v pooblastilu potrošnika.

30

·

(9) Ob upoštevanju drugega odstavka 134. člena tega zakona prenosni ponudnik plačilnih storitev zato, da med postopkom zamenjave potrošnik ni oviran, ne blokira plačilnih instrumentov pred datumom, določenim v pooblastilu potrošnika.

1

−

(1) Banka objavi informacije o razpoložljivosti in splošnih cenovnih pogojih osnovnih plačilnih računov, postopkih za uveljavitev pravice do dostopa do osnovnega plačilnega računa in o načinih za dostop do postopkov izvensodnega reševanja sporov na svojih spletnih straneh in v vseh prostorih, v katerih posluje s potrošniki.

1

+

(1) Banka objavi informacije o razpoložljivosti in splošnih cenovnih pogojih osnovnih plačilnih računov, postopkih za uveljavitev pravice do dostopa do osnovnega plačilnega računa in o načinih za dostop do postopkov izvensodnega reševanja sporov na svojih spletnih straneh in v vseh prostorih, v katerih posluje s potrošniki, in sicer na enak način in v enakem obsegu kot za ostale plačilne račune. Banka jasno in nedvoumno označi, kateri plačilni račun je osnovni plačilni račun. Informacije v zvezi z osnovnim plačilnim računom morajo biti jasne in nezavajajoče ter ne smejo biti nepoštene in pri potrošniku vzbujati napačnih pričakovanj v zvezi z razpoložljivostjo osnovnega plačilnega računa.

2

·

(2) Banka da potrošniku brezplačno na voljo lahko dostopne informacije o posebnih značilnostih in pogojih uporabe osnovnega plačilnega računa, ki ga ponuja, z njim povezanih nadomestilih in brezplačno pomoč v zvezi s tem. Iz informacij mora biti jasno razvidno, da za dostop do osnovnega plačilnega računa nakup dodatnih storitev ni obvezen.

2

·

(2) Banka da potrošniku brezplačno na voljo lahko dostopne informacije o posebnih značilnostih in pogojih uporabe osnovnega plačilnega računa, ki ga ponuja, z njim povezanih nadomestilih in brezplačno pomoč v zvezi s tem. Iz informacij mora biti jasno razvidno, da za dostop do osnovnega plačilnega računa nakup dodatnih storitev ni obvezen.

+

3

+

(3) Banka vsakega potrošnika, ki mu zavrne sklenitev okvirne pogodbe ali jo odpove, hkrati pisno seznani s pravico do osnovnega plačilnega računa, razen če so izpolnjeni pogoji za zavrnitev prošnje za odprtje osnovnega plačilnega računa iz šestega ali sedmega odstavka 181. člena tega zakona. Banka obveščanje o pravici do osnovnega plačilnega računa ali ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji iz šestega ali sedmega odstavka 181. člena tega zakona dokumentira in dokumentacijo hrani najmanj pet let od dneva obvestila, razen če drugi predpisi za določene listine ali podatke določajo daljši rok hrambe.

3

·

9. UNOVČEVANJE DOMICILIRANIH MENIC

4

·

9. UNOVČEVANJE DOMICILIRANIH MENIC

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev imetniku plačilnega računa onemogoči razpolaganje z denarnimi sredstvi in jih prenese na predpisane račune na podlagi sklepa sodišča ali drugega organa, pristojnega za izvršbo in zavarovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje izvršbe in zavarovanja na dolžnikova denarna sredstva, razen če je v tem poglavju določeno drugače.

1

·

(1) Ponudnik plačilnih storitev imetniku plačilnega računa onemogoči razpolaganje z denarnimi sredstvi in jih prenese na predpisane račune na podlagi sklepa sodišča ali drugega organa, pristojnega za izvršbo in zavarovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje izvršbe in zavarovanja na dolžnikova denarna sredstva, razen če je v tem poglavju določeno drugače.

2

·

(2) Določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, se ne uporabljajo v zvezi s plačilnimi računi, ki se uporabljajo izključno za namen izvrševanja plačilnih transakcij v skladu s tem zakonom.

2

·

(2) Določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, se ne uporabljajo v zvezi s plačilnimi računi, ki se uporabljajo izključno za namen izvrševanja plačilnih transakcij v skladu s tem zakonom.

3

−

(3) Izvršbe in zavarovanja na denarna sredstva neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna ter občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se lahko v skladu z 10. poglavjem tega zakona izvršujejo le preko podračunov enotnega zakladniškega računa države ali občine, odprtih pri UJP.

3

+

(3) Izvršbe in zavarovanja na denarna sredstva neposrednihin posrednih uporabnikov državnega proračuna ter občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se lahko v skladu z 10. poglavjem tega zakona izvršujejo le preko podračunov enotnega zakladniškega računa države ali občine, odprtih pri UJP.

4

·

(4) Če je ponudnik plačilnih storitev izvršil rubež in prenos denarnih sredstev na podlagi sklepa o izvršbi iz prvega odstavka tega člena, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji iz predpisov, ki urejajo opravljanje izvršbe in zavarovanja na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, mora ponudnik plačilnih storitev imetniku plačilnega računa nemudoma povrniti prenesena denarna sredstva, v vsakem primeru pa najpozneje do konca naslednjega delovnega dne, po tem ko je zaznal prenos denarnih sredstev oziroma je bil o njem obveščen. Ponudnik plačilnih storitev mora vzpostaviti tako stanje plačilnega računa imetnika, kakršno bi bilo, če sklep o izvršbi ne bi bil izvršen, in zagotoviti, da datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu imetnika ni poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.

4

·

(4) Če je ponudnik plačilnih storitev izvršil rubež in prenos denarnih sredstev na podlagi sklepa o izvršbi iz prvega odstavka tega člena, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji iz predpisov, ki urejajo opravljanje izvršbe in zavarovanja na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, mora ponudnik plačilnih storitev imetniku plačilnega računa nemudoma povrniti prenesena denarna sredstva, v vsakem primeru pa najpozneje do konca naslednjega delovnega dne, po tem ko je zaznal prenos denarnih sredstev oziroma je bil o njem obveščen. Ponudnik plačilnih storitev mora vzpostaviti tako stanje plačilnega računa imetnika, kakršno bi bilo, če sklep o izvršbi ne bi bil izvršen, in zagotoviti, da datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu imetnika ni poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.

5

·

(5) Ponudnik plačilnih storitev mora imetniku plačilnega računa povrniti tudi vsa zaračunana nadomestila ter obresti, do katerih je upravičen imetnik plačilnega računa v zvezi z neupravičenim prenosom denarnih sredstev na podlagi sklepa o izvršbi iz prejšnjega odstavka.

5

·

(5) Ponudnik plačilnih storitev mora imetniku plačilnega računa povrniti tudi vsa zaračunana nadomestila ter obresti, do katerih je upravičen imetnik plačilnega računa v zvezi z neupravičenim prenosom denarnih sredstev na podlagi sklepa o izvršbi iz prejšnjega odstavka.

6

·

(6) Kadar ponudnik plačilnih storitev izvrši rubež in prenos sredstev na podlagi prvega odstavka tega člena, mora imetniku plačilnega računa na njegovo zahtevo posredovati vse relevantne podatke, zlasti pa podatke o izdajatelju sklepa, znesku rubeža in prenosa in višini obveznosti iz sklepa o izvršbi.

6

·

(6) Kadar ponudnik plačilnih storitev izvrši rubež in prenos sredstev na podlagi prvega odstavka tega člena, mora imetniku plačilnega računa na njegovo zahtevo posredovati vse relevantne podatke, zlasti pa podatke o izdajatelju sklepa, znesku rubeža in prenosa in višini obveznosti iz sklepa o izvršbi.

1

−

(1) Register transakcijskih računov je enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih in imetnikih transakcijskih računov.

1

+

(1) Register transakcijskih računov je enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih in sefih ter imetnikih transakcijskih računov, pooblaščencih imetnikov transakcijskih računov, dejanskih lastnikih transakcijskih računov ter najemnikih sefov.

2

·

(2) Register transakcijskih računov vzpostavi in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: agencija).

2

·

(2) Register transakcijskih računov vzpostavi in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: agencija).

1

·

(1) Banke, ki vodijo transakcijske račune in oddajajo sefe, Banka Slovenije glede računov bank in hranilnic, ki jih vodi v skladu z zakonom, ter UJP glede podračunov, ki jih vodi v skladu z zakonom, agenciji tekoče zagotavljajo podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov, razen podatkov o dejanskih lastnikih imetnikov transakcijskih računov, ki se prevzemajo iz registra dejanskih lastnikov.

1

·

(1) Banke, ki vodijo transakcijske račune in oddajajo sefe, Banka Slovenije glede računov bank in hranilnic, ki jih vodi v skladu z zakonom, ter UJP glede podračunov, ki jih vodi v skladu z zakonom, agenciji tekoče zagotavljajo podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov, razen podatkov o dejanskih lastnikih imetnikov transakcijskih računov, ki se prevzemajo iz registra dejanskih lastnikov.

2

·

(2) V registru transakcijskih računov se obdelujejo podatki o:

2

·

(2) V registru transakcijskih računov se obdelujejo podatki o:

3

·

1. imetniku transakcijskega računa:

3

·

1. imetniku transakcijskega računa:

4

·

- ime, priimek in naslov prebivališča imetnika, ki je fizična oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega imetnika transakcijskega računa;

4

·

- ime, priimek in naslov prebivališča imetnika, ki je fizična oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega imetnika transakcijskega računa;

5

·

- davčna številka imetnika, če je imetnik vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali prebivališča imetnika;

5

·

- davčna številka imetnika, če je imetnik vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali prebivališča imetnika;

6

·

- identifikacijska oznaka imetnika in država sedeža ali prebivališča imetnika, če imetnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

6

·

- identifikacijska oznaka imetnika in država sedeža ali prebivališča imetnika, če imetnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

7

·

- matična številka imetnika, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, če je imetnik vpisan v Poslovni register Slovenije;

7

·

- matična številka imetnika, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, če je imetnik vpisan v Poslovni register Slovenije;

8

·

- šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v Poslovnem registru Slovenije;

8

·

- šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v Poslovnem registru Slovenije;

9

·

2. pooblaščencu imetnika transakcijskega računa:

9

·

2. pooblaščencu imetnika transakcijskega računa:

10

·

- ime, priimek in naslov prebivališča pooblaščenca, ki je fizična oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov pooblaščenca, ki je pravna oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek pooblaščenca, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega pooblaščenca;

10

·

- ime, priimek in naslov prebivališča pooblaščenca, ki je fizična oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov pooblaščenca, ki je pravna oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek pooblaščenca, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega pooblaščenca;

11

·

- davčna številka pooblaščenca, če je pooblaščenec vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali prebivališča pooblaščenca;

11

·

- davčna številka pooblaščenca, če je pooblaščenec vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali prebivališča pooblaščenca;

12

·

- identifikacijska oznaka pooblaščenca in država sedeža ali prebivališča pooblaščenca, če pooblaščenec ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

12

·

- identifikacijska oznaka pooblaščenca in država sedeža ali prebivališča pooblaščenca, če pooblaščenec ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

13

·

- matična številka pooblaščenca, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, če je pooblaščenec vpisan v Poslovni register Slovenije;

13

·

- matična številka pooblaščenca, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, če je pooblaščenec vpisan v Poslovni register Slovenije;

14

·

- šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v Poslovnem registru Slovenije;

14

·

- šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v Poslovnem registru Slovenije;

15

·

- datum prejema in datum preklica pooblastila;

15

·

- datum prejema in datum preklica pooblastila;

16

·

3. dejanskemu lastniku imetnika transakcijskega računa:

16

·

3. dejanskemu lastniku imetnika transakcijskega računa:

17

·

- ime, priimek, datum rojstva, državljanstvo in naslov prebivališča dejanskega lastnika;

17

·

- ime, priimek, datum rojstva, državljanstvo in naslov prebivališča dejanskega lastnika;

18

·

- davčna številka dejanskega lastnika, če je dejanski lastnik vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

18

·

- davčna številka dejanskega lastnika, če je dejanski lastnik vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

19

·

- država prebivališča dejanskega lastnika;

19

·

- država prebivališča dejanskega lastnika;

20

·

- druga identifikacijska oznaka dejanskega lastnika, ki se uporablja v rezidenčni državi dejanskega lastnika, če dejanski lastnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

20

·

- druga identifikacijska oznaka dejanskega lastnika, ki se uporablja v rezidenčni državi dejanskega lastnika, če dejanski lastnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

21

·

- višina lastniškega deleža ali drug način nadzora dejanskega lastnika;

21

·

- višina lastniškega deleža ali drug način nadzora dejanskega lastnika;

22

·

- datum vpisa in datum izbrisa dejanskega lastnika;

22

·

- datum vpisa in datum izbrisa dejanskega lastnika;

23

·

4. transakcijskem računu:

23

·

4. transakcijskem računu:

24

·

- številka računa;

24

·

- številka računa;

25

·

- naziv in matična številka ponudnika, ki vodi transakcijski račun;

25

·

- naziv in matična številka ponudnika, ki vodi transakcijski račun;

26

−

- oznaka vrste računa, ki je določena s predpisom iz petega odstavka tega člena;

26

+

- oznaka vrste računa, ki je določena s predpisom iz desetega odstavka tega člena;

27

·

- podatek, da sredstva na transakcijskem računu ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali zavarovanju;

27

·

- podatek, da sredstva na transakcijskem računu ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali zavarovanju;

28

·

- datum odprtja računa;

28

·

- datum odprtja računa;

29

·

- datum zaprtja računa;

29

·

- datum zaprtja računa;

30

·

- podatek, da se transakcijski račun, katerega imetnik je fizična oseba, uporablja za opravljanje dejavnosti;

30

·

- podatek, da se transakcijski račun, katerega imetnik je fizična oseba, uporablja za opravljanje dejavnosti;

31

·

- številka računa imetnika transakcijskega računa pri pravnem nasledniku ponudnika plačilnih storitev;

31

·

- številka računa imetnika transakcijskega računa pri pravnem nasledniku ponudnika plačilnih storitev;

32

·

5. sefu:

32

·

5. sefu:

33

·

- ime, priimek in naslov prebivališča najemnika sefa, ki je fizična oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov najemnika sefa, ki je pravna oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek najemnika sefa, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega najemnika sefa;

33

·

- ime, priimek in naslov prebivališča najemnika sefa, ki je fizična oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov najemnika sefa, ki je pravna oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek najemnika sefa, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega najemnika sefa;

34

·

- davčna številka najemnika, če je najemnik vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali prebivališča najemnika;

34

·

- davčna številka najemnika, če je najemnik vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali prebivališča najemnika;

35

·

- identifikacijska oznaka najemnika in država sedeža ali prebivališča najemnika, če najemnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

35

·

- identifikacijska oznaka najemnika in država sedeža ali prebivališča najemnika, če najemnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

36

·

- matična številka najemnika, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, če je najemnik vpisan v Poslovni register Slovenije;

36

·

- matična številka najemnika, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, če je najemnik vpisan v Poslovni register Slovenije;

37

·

- šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v Poslovnem registru Slovenije;

37

·

- šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v Poslovnem registru Slovenije;

38

·

- trajanje najema.

38

·

- trajanje najema.

39

·

(3) Podatki iz 1., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka se izbrišejo iz registra transakcijskih računov in prenesejo v arhiv registra transakcijskih računov pri agenciji ob zaprtju transakcijskega računa oziroma prenehanju najema sefa, podatki iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka pa se izbrišejo iz registra transakcijskih računov in prenesejo v arhiv registra transakcijskih računov pri agenciji ob prenehanju pooblastila oziroma ko fizična oseba ni več dejanski lastnik imetnika transakcijskega računa, če se to zgodi pred zaprtjem transakcijskega računa.

39

·

(3) Podatki iz 1., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka se izbrišejo iz registra transakcijskih računov in prenesejo v arhiv registra transakcijskih računov pri agenciji ob zaprtju transakcijskega računa oziroma prenehanju najema sefa, podatki iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka pa se izbrišejo iz registra transakcijskih računov in prenesejo v arhiv registra transakcijskih računov pri agenciji ob prenehanju pooblastila oziroma ko fizična oseba ni več dejanski lastnik imetnika transakcijskega računa, če se to zgodi pred zaprtjem transakcijskega računa.

40

·

(4) Točnost in ažurnost podatkov iz 1., 2., 3. in 5. točke drugega odstavka tega člena se zagotavljata s povezavo registra transakcijskih računov s Poslovnim registrom Slovenije, registrom dejanskih lastnikov, centralnim registrom prebivalstva ali davčnim registrom, prek katerih se podatki avtomatično prevzemajo v register transakcijskih računov. Prevzemanje in povezovanje podatkov potekata z uporabo davčne številke.

40

·

(4) Točnost in ažurnost podatkov iz 1., 2., 3. in 5. točke drugega odstavka tega člena se zagotavljata s povezavo registra transakcijskih računov s Poslovnim registrom Slovenije, registrom dejanskih lastnikov, centralnim registrom prebivalstva ali davčnim registrom, prek katerih se podatki avtomatično prevzemajo v register transakcijskih računov. Prevzemanje in povezovanje podatkov potekata z uporabo davčne številke.

41

·

(5) Za zagotovitev točnosti in ažurnosti podatkov v registru transakcijskih računov agencija kot upravljavka registra prevzema naslednje podatke in njihove spremembe:

41

·

(5) Za zagotovitev točnosti in ažurnosti podatkov v registru transakcijskih računov agencija kot upravljavka registra prevzema naslednje podatke in njihove spremembe:

42

·

- podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu ter imenu in priimku imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je pravna oseba, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu ter imenu in priimku pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je podjetnik ali zasebnik, ter podatek o datumu njegovega izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije in podatke o nazivu in naslovu drugega imetnika transakcijskega računa iz Poslovnega registra Slovenije;

42

·

- podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu ter imenu in priimku imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je pravna oseba, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu ter imenu in priimku pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je podjetnik ali zasebnik, ter podatek o datumu njegovega izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije in podatke o nazivu in naslovu drugega imetnika transakcijskega računa iz Poslovnega registra Slovenije;

43

·

- podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba, ter podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je fizična oseba, iz centralnega registra prebivalstva;

43

·

- podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba, ter podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je fizična oseba, iz centralnega registra prebivalstva;

44

·

- podatke o imenu, priimku, datumu rojstva, državljanstvu in naslovu prebivališča dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa, davčni številki ali drugi identifikacijski oznaki dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa, ki se uporablja v rezidenčni državi dejanskega lastnika, državi prebivališča dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa, višini lastniškega deleža ali drug način nadzora dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa, datum vpisa in datum izbrisa dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa iz registra dejanskih lastnikov;

44

·

- podatke o imenu, priimku, datumu rojstva, državljanstvu in naslovu prebivališča dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa, davčni številki ali drugi identifikacijski oznaki dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa, ki se uporablja v rezidenčni državi dejanskega lastnika, državi prebivališča dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa, višini lastniškega deleža ali drug način nadzora dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa, datum vpisa in datum izbrisa dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa iz registra dejanskih lastnikov;

45

·

- podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba, ter podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je fizična oseba in ni vpisan v centralni register prebivalstva, iz davčnega registra;

45

·

- podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča imetnika transakcijskega računa, ki je fizična oseba, ter podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je fizična oseba in ni vpisan v centralni register prebivalstva, iz davčnega registra;

46

·

- podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu ter imenu in priimku imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je pravna oseba, ter podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu ter imenu in priimku pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je podjetnik ali zasebnik, iz davčnega registra, če imetnik, pooblaščenec ali najemnik ni vpisan v Poslovni register Slovenije.

46

·

- podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu ter imenu in priimku imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je pravna oseba, ter podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu ter imenu in priimku pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je podjetnik ali zasebnik, iz davčnega registra, če imetnik, pooblaščenec ali najemnik ni vpisan v Poslovni register Slovenije.

47

·

(6) Imetniki transakcijskih računov, ki so fizične osebe, ponudnikom plačilnih storitev, ki vodijo transakcijske račune, za namen javnega in brezplačnega dostopa do podatkov v registru transakcijskih računov v skladu s prvim odstavkom 194. člena tega zakona, zagotavljajo podatke iz sedme alineje 4. točke drugega odstavka tega člena, če transakcijske račune uporabljajo za opravljanje dejavnosti, in sicer preden začnejo transakcijske račune uporabljati za opravljanje dejavnosti.

47

·

(6) Imetniki transakcijskih računov, ki so fizične osebe, ponudnikom plačilnih storitev, ki vodijo transakcijske račune, za namen javnega in brezplačnega dostopa do podatkov v registru transakcijskih računov v skladu s prvim odstavkom 194. člena tega zakona, zagotavljajo podatke iz sedme alineje 4. točke drugega odstavka tega člena, če transakcijske račune uporabljajo za opravljanje dejavnosti, in sicer preden začnejo transakcijske račune uporabljati za opravljanje dejavnosti.

48

·

(7) Če imetnik transakcijskega računa ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, agencija po pravnomočno končanem prekrškovnem postopku iz četrtega odstavka 310. člena tega zakona na podlagi podatkov, ki jih zagotovijo ponudniki plačilnih storitev, omogoči javni in brezplačni dostop do podatkov o imetnikovem transakcijskem računu v skladu s prvim odstavkom 194. člena tega zakona. Finančna uprava Republike Slovenije o pravnomočno končanem prekrškovnem postopku obvesti ponudnika plačilnih storitev, ki vodi transakcijski račun. V obvestilu se navedejo polno ime in priimek ter matična številka imetnika transakcijskega računa, datum pravnomočnosti odločitve in številka transakcijskega računa, ki ga imetnik uporablja za opravljanje dejavnosti.

48

·

(7) Če imetnik transakcijskega računa ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, agencija po pravnomočno končanem prekrškovnem postopku iz četrtega odstavka 310. člena tega zakona na podlagi podatkov, ki jih zagotovijo ponudniki plačilnih storitev, omogoči javni in brezplačni dostop do podatkov o imetnikovem transakcijskem računu v skladu s prvim odstavkom 194. člena tega zakona. Finančna uprava Republike Slovenije o pravnomočno končanem prekrškovnem postopku obvesti ponudnika plačilnih storitev, ki vodi transakcijski račun. V obvestilu se navedejo polno ime in priimek ter matična številka imetnika transakcijskega računa, datum pravnomočnosti odločitve in številka transakcijskega računa, ki ga imetnik uporablja za opravljanje dejavnosti.

49

·

(8) Register transakcijskih računov mora biti vzpostavljen tako, da je mogoča enolična identifikacija imetnikov transakcijskih računov, njihovih pooblaščencev in dejanskih lastnikov oziroma najemnikov sefov. V primeru skupnega transakcijskega računa, več pooblaščencev in dejanskih lastnikov imetnika transakcijskega računa ali več najemnikov istega sefa se v registru transakcijskih računov vodijo podatki iz drugega odstavka tega člena o vseh imetnikih skupnega transakcijskega računa, vseh pooblaščencih in dejanskih lastnikih imetnika transakcijskega računa oziroma o vseh najemnikih sefa.

49

·

(8) Register transakcijskih računov mora biti vzpostavljen tako, da je mogoča enolična identifikacija imetnikov transakcijskih računov, njihovih pooblaščencev in dejanskih lastnikov oziroma najemnikov sefov. V primeru skupnega transakcijskega računa, več pooblaščencev in dejanskih lastnikov imetnika transakcijskega računa ali več najemnikov istega sefa se v registru transakcijskih računov vodijo podatki iz drugega odstavka tega člena o vseh imetnikih skupnega transakcijskega računa, vseh pooblaščencih in dejanskih lastnikih imetnika transakcijskega računa oziroma o vseh najemnikih sefa.

50

·

(9) Podatki iz drugega odstavka tega člena se hranijo v arhivu registra transakcijskih računov še deset let po zaprtju računa, prenehanju najema sefa, prenehanju pooblastila oziroma po tem, ko fizična oseba ni več dejanski lastnik imetnika transakcijskega računa, razen podatka, da se transakcijski račun, katerega imetnik je fizična oseba, uporablja za opravljanje dejavnosti in podatka, da sredstva na transakcijskem računu ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ki se hranita eno leto.

50

·

(9) Podatki iz drugega odstavka tega člena se hranijo v arhivu registra transakcijskih računov še deset let po zaprtju računa, prenehanju najema sefa, prenehanju pooblastila oziroma po tem, ko fizična oseba ni več dejanski lastnik imetnika transakcijskega računa, razen podatka, da se transakcijski račun, katerega imetnik je fizična oseba, uporablja za opravljanje dejavnosti in podatka, da sredstva na transakcijskem računu ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ki se hranita eno leto.

51

·

(10) Agencija v soglasju z Banko Slovenije določi podrobnejša pravila o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov.

51

·

(10) Agencija v soglasju z Banko Slovenije določi podrobnejša pravila o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov.

1

−

(1) Podatki o transakcijskih računih in njihovih imetnikih se obdelujejo v registru transakcijskih računov z namenom, da se zagotovi centralizirani dostop do podatkov o transakcijskih računih posameznega imetnika.

1

+

(1) Podatki o transakcijskih računih in sefih ter njihovih imetnikih, pooblaščencih in dejanskih lastnikih imetnikov oziroma najemnikih se obdelujejo v registru transakcijskih računov z namenom, da se zagotovi centralizirani dostop do teh podatkov.

2

−

(2) Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb so osebni podatki, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov z namenom, da se osebam iz tretjega odstavka 194. člena tega zakona, prek centraliziranega dostopa do teh podatkov, omogoči tekoče opravljanje dejanj v postopkih izvršbe ali zavarovanja ter drugih postopkih, zaradi prisilne izvršitve terjatev zoper imetnike transakcijskih računov, ki so fizične osebe. Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb se v registru transakcijskih računov obdelujejo tudi z namenom, da se ti podatki zagotovijo osebam, za katere poseben zakon določa pravno podlago in namen obdelave osebnih podatkov.

2

+

(2) Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb so osebni podatki, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov z namenom, da se osebam iz tretjega odstavka 194. člena tega zakona, s centraliziranim dostopom do teh podatkov omogoči tekoče opravljanje dejanj v postopkih izvršbe ali zavarovanja ter drugih postopkih zaradi prisilne izvršitve terjatev zoper imetnike transakcijskih računov, ki so fizične osebe. Osebni podatki fizičnih oseb se v registru transakcijskih računov obdelujejo tudi z namenom zagotavljanja varnosti pravnega prometa, tekočega in učinkovitega opravljanja plačilnih storitev, odločanja o kreditni sposobnosti, odkrivanje kršitev s področja plačilnega prometa ter učinkovitega preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter financiranja terorizma. Prav tako se podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb, njihovih pooblaščencih in dejanskih lastnikih imetnikov transakcijskih računov ter o najemnikih sefov, v registru transakcijskih računov obdelujejo tudi z namenom, da se ti podatki zagotovijo osebam, za katere poseben zakon določa pravno podlago in namen obdelave osebnih podatkov.

1

−

(1) Podatki v registru transakcijskih računov so javni in brezplačno dostopni na spletni strani agencije. Določba ne velja za osebne podatke fizičnih oseb, razen za podatke o transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Namen javne objave podatkov o transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, je zagotavljanje varnosti pravnega prometa v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

1

+

(1) Podatki v registru transakcijskih računov so javni in brezplačno dostopni na spletni strani agencije. Določba ne velja za podatke o pooblaščencih in dejanskih lastnikih imetnikov transakcijskih računov ter sefih in osebne podatke fizičnih oseb, razen za podatke o transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Namen javne objave podatkov o transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, je zagotavljanje varnosti pravnega prometa v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

2

−

(2) Agencija varuje podatke o fizičnih osebah in njihovih transakcijskih računih kot zaupne v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, razen če so podatki o transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov postali javni v skladu s prejšnjim odstavkom. Agencija z naslednjim dnem po dnevu izbrisa podjetnika ali zasebnika iz Poslovnega registra Slovenije, ki se šteje za prenehanje opravljanja njegove dejavnosti, samodejno, na podlagi podatkov Poslovnega registra Slovenije, onemogoči javno objavo in dostop do osebnih podatkov podjetnikov ali zasebnikov.

2

+

(2) Agencija varuje osebne podatke v zvezi s sefi, pooblaščenci in dejanskimi lastniki imenikov transakcijskih računov ter podatke o fizičnih osebah in njihovih transakcijskih računih kot zaupne v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, razen če so podatki o transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov postali javni v skladu s prejšnjim odstavkom. Agencija z naslednjim dnem po dnevu izbrisa podjetnika ali zasebnika iz Poslovnega registra Slovenije, ki se šteje za prenehanje opravljanja njegove dejavnosti, samodejno, na podlagi podatkov Poslovnega registra Slovenije, onemogoči javno objavo in dostop do osebnih podatkov podjetnikov ali zasebnikov.

3

·

(3) Osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb lahko pridobijo:

3

·

(3) Osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb lahko pridobijo:

4

·

1. osebe, ki so na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova upravičene predlagati postopek izvršbe ali zavarovanja zoper imetnika transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim zakonom, ki določa postopek prisilne izvršitve terjatev,

4

·

1. osebe, ki so na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova upravičene predlagati postopek izvršbe ali zavarovanja zoper imetnika transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim zakonom, ki določa postopek prisilne izvršitve terjatev,

5

·

2. sodišča in drugi organi, ki opravljajo dejanja v postopku izvršbe ali drugih postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti, in

5

·

2. sodišča in drugi organi, ki opravljajo dejanja v postopku izvršbe ali drugih postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti, in

6

·

3. ponudniki plačilnih storitev iz 1., 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona za namen izvrševanja sklepov o izvršbi, brezplačno.

6

·

3. ponudniki plačilnih storitev iz 1., 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona za namen izvrševanja sklepov o izvršbi, brezplačno.

7

−

(4) Osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, lahko pridobi tudi imetnik transakcijskega računa glede podatkov, ki se nanašajo nanj, ter druge osebe, za katere drug zakon določa pravno podlago in namen obdelave osebnih podatkov. Fizična oseba uveljavlja pravico do seznanitve z obdelavo lastnih osebnih podatkov v registru transakcijskih računov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

7

+

(4) Osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb, pooblaščencih in dejanskih lastnikih imetnikov transakcijskih računov ter sefih, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, lahko pridobijo tudi imetnik transakcijskega računa, ali pooblaščenec, ali dejanski lastnik imetnika transakcijskega računa, ali najemnik sefa glede podatkov, ki se nanašajo nanj, ter druge osebe, za katere drug zakon določa pravno podlago in namen obdelave osebnih podatkov. Fizična oseba uveljavlja pravico dostopa do osebnih podatkov v registru transakcijskih računov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

8

·

(5) Za namen preverjanja obstoja transakcijskega računa pri opravljanju plačilnih storitev ter tekočega in učinkovitega opravljanja plačilnih storitev, agencija ponudnikom plačilnih storitev omogoči brezplačni dostop do podatkov o številkah transakcijskih računov fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov. Ponudniki plačilnih storitev lahko za uporabnika preverjajo istovetnost podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki so odprti pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, če so poleg številke transakcijskega računa o imetniku računa zagotovljeni tudi naslednji podatki:

8

·

(5) Za namen preverjanja obstoja transakcijskega računa pri opravljanju plačilnih storitev ter tekočega in učinkovitega opravljanja plačilnih storitev, agencija ponudnikom plačilnih storitev omogoči brezplačni dostop do podatkov o številkah transakcijskih računov fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov. Ponudniki plačilnih storitev lahko za uporabnika preverjajo istovetnost podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki so odprti pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, če so poleg številke transakcijskega računa o imetniku računa zagotovljeni tudi naslednji podatki:

9

·

- davčna številka ali identifikacijska oznaka ter ime in priimek ali

9

·

- davčna številka ali identifikacijska oznaka ter ime in priimek ali

10

·

- ime in priimek ter naslov prebivališča fizične osebe. Če sta v registru dve ali več oseb z enakim imenom, priimkom in naslovom prebivališča, mora ponudnik plačilnih storitev poizvedbo dopolniti z davčno številko ali identifikacijsko oznaka posameznika. Plačilni nalog se šteje za prejetega s strani ponudnika plačilnih storitev tudi, če se ob vpogledu v register transakcijskih računov ugotovi neskladnost podatkov o prejemniku plačila.

10

·

- ime in priimek ter naslov prebivališča fizične osebe. Če sta v registru dve ali več oseb z enakim imenom, priimkom in naslovom prebivališča, mora ponudnik plačilnih storitev poizvedbo dopolniti z davčno številko ali identifikacijsko oznaka posameznika. Plačilni nalog se šteje za prejetega s strani ponudnika plačilnih storitev tudi, če se ob vpogledu v register transakcijskih računov ugotovi neskladnost podatkov o prejemniku plačila.

11

·

(6) Za namen preverjanja obstoja transakcijskega računa pri obravnavi prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa v skladu s sedmim odstavkom 181. člena tega zakona oziroma za prekinitev okvirne pogodbe v skladu z drugim odstavkom 184. člena tega zakona, ter za tekoče in učinkovito izvrševanje sklepov o izvršbi ali zavarovanju, agencija bankam omogoči brezplačni dostop do podatkov o številkah transakcijskih računov fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov. Banke lahko preverjajo obstoj transakcijskega računa fizičnih oseb, če so zagotovljeni naslednji podatki:

11

·

(6) Za namen preverjanja obstoja transakcijskega računa pri obravnavi prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa v skladu s sedmim odstavkom 181. člena tega zakona oziroma za prekinitev okvirne pogodbe v skladu z drugim odstavkom 184. člena tega zakona, ter za tekoče in učinkovito izvrševanje sklepov o izvršbi ali zavarovanju, agencija bankam omogoči brezplačni dostop do podatkov o številkah transakcijskih računov fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov. Banke lahko preverjajo obstoj transakcijskega računa fizičnih oseb, če so zagotovljeni naslednji podatki:

12

·

- davčna številka ali identifikacijska oznaka ter ime in priimek ali

12

·

- davčna številka ali identifikacijska oznaka ter ime in priimek ali

13

·

- ime in priimek ter naslov prebivališča fizične osebe. Če sta v registru dve ali več oseb z enakim imenom, priimkom in naslovom prebivališča, mora ponudnik plačilnih storitev poizvedbo dopolniti z davčno številko ali identifikacijsko oznako posameznika.

13

·

- ime in priimek ter naslov prebivališča fizične osebe. Če sta v registru dve ali več oseb z enakim imenom, priimkom in naslovom prebivališča, mora ponudnik plačilnih storitev poizvedbo dopolniti z davčno številko ali identifikacijsko oznako posameznika.

14

·

(7) Za dostop do podatkov iz arhiva registra transakcijskih računov se smiselno uporabljajo določbe prvega do četrtega odstavka tega člena, razen prve točke tretjega odstavka tega člena, ter določbe 195. in 196. člena tega zakona.

14

·

(7) Za dostop do podatkov iz arhiva registra transakcijskih računov se smiselno uporabljajo določbe prvega do četrtega odstavka tega člena, razen prve točke tretjega odstavka tega člena, ter določbe 195. in 196. člena tega zakona.

1

−

(1) Agencija posreduje osebne podatke o transakcijskem računu fizične osebe prosilcu iz tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega člena na podlagi zahteve za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov.

1

+

(1) Agencija posreduje osebne podatke o transakcijskem računu fizične osebe, pooblaščencu in dejanskem lastniku imetnika transakcijskega računa ter o sefu, prosilcu iz tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega člena na podlagi zahteve za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov.

2

−

(2) Zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov o računu fizične osebe, vsebuje:

2

+

(2) Zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov o pooblaščencu ali dejanskem lastniku imetnika transakcijskega računa, sefu oziroma transakcijskem računu fizične osebe vsebuje:

3

·

1. ime in priimek ali firmo in naslov prosilca in njegov podpis,

3

·

1. ime in priimek ali firmo in naslov prosilca in njegov podpis,

4

−

2. ime, priimek in davčno številko ali identifikacijsko oznako fizične osebe, ki je imetnik transakcijskega računa, in

4

+

2. ime, priimek in davčno številko ali identifikacijsko oznako fizične osebe, ki je imetnik transakcijskega računa, pooblaščenca ali dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa oziroma najemnika sefa, in

5

·

3. navedbo pravne podlage in namen obdelave osebnih podatkov.

5

·

3. navedbo pravne podlage in namen obdelave osebnih podatkov.

6

·

(3) Sodišče pridobi podatke o transakcijskem računu fizične osebe z neposrednim elektronskim dostopom do podatkov iz registra transakcijskih računov na podlagi poizvedbe, ki lahko vsebuje le ime, priimek in naslov prebivališča fizične osebe, ki je imetnik transakcijskega računa. Če sta v registru dve ali več oseb z enakim imenom, priimkom in naslovom, mora sodišče poizvedbo dopolniti z davčno številko ali identifikacijsko oznako posameznika.

6

·

(3) Sodišče pridobi podatke o transakcijskem računu fizične osebe z neposrednim elektronskim dostopom do podatkov iz registra transakcijskih računov na podlagi poizvedbe, ki lahko vsebuje le ime, priimek in naslov prebivališča fizične osebe, ki je imetnik transakcijskega računa. Če sta v registru dve ali več oseb z enakim imenom, priimkom in naslovom, mora sodišče poizvedbo dopolniti z davčno številko ali identifikacijsko oznako posameznika.

7

·

(4) Zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov se vloži v pisni ali elektronski obliki. Agencija z aktom določi pogoje in način vložitve zahtev v elektronski obliki.

7

·

(4) Zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov se vloži v pisni ali elektronski obliki. Agencija z aktom določi pogoje in način vložitve zahtev v elektronski obliki.

8

·

(5) Agencija zagotovi sodiščem, davčnemu organu in drugim organom, ki so pristojni za izvršbo, neposredni elektronski dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov. O neposrednem elektronskem dostopu do podatkov iz registra transakcijskih računov se lahko agencija dogovori tudi z drugimi državnimi organi, nosilci javnih pooblastil ali drugimi osebami, ki so na podlagi posebnega zakona upravičeni za pridobitev podatkov iz registra.

8

·

(5) Agencija zagotovi sodiščem, davčnemu organu in drugim organom, ki so pristojni za izvršbo, neposredni elektronski dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov. O neposrednem elektronskem dostopu do podatkov iz registra transakcijskih računov se lahko agencija dogovori tudi z drugimi državnimi organi, nosilci javnih pooblastil ali drugimi osebami, ki so na podlagi posebnega zakona upravičeni za pridobitev podatkov iz registra.

9

·

(6) Agencija se lahko s posameznimi prosilci, ki so na podlagi prejšnjega člena upravičeni za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov, dogovori o elektronskem pošiljanju zahtevanih podatkov oziroma jim omogoči neposredni dostop do njih.

9

·

(6) Agencija se lahko s posameznimi prosilci, ki so na podlagi prejšnjega člena upravičeni za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov, dogovori o elektronskem pošiljanju zahtevanih podatkov oziroma jim omogoči neposredni dostop do njih.

10

·

(7) Za posredovanje podatkov iz registra transakcijskih računov agencija prosilcu zaračuna stroške v skladu s tarifo, razen če ta ali poseben zakon določa, da je posamezen prosilec upravičen do brezplačne pridobitve podatkov. Tarifo določi agencija v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

10

·

(7) Za posredovanje podatkov iz registra transakcijskih računov agencija prosilcu zaračuna stroške v skladu s tarifo, razen če ta ali poseben zakon določa, da je posamezen prosilec upravičen do brezplačne pridobitve podatkov. Tarifo določi agencija v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

1

·

(1) Udeleženci plačilnega sistema so lahko:

1

·

(1) Udeleženci plačilnega sistema so lahko:

2

−

1. banke s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici,

2

+

1. banke s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici,

3

−

2. institucije iz 2. do 23. točke petega odstavka 2. člena Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/78/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 30. 6. 2006, str. 338), zadnjič spremenjene z Direktivo 2015/2366/EU, za katere se omenjena direktiva ne uporablja,

3

+

2. institucije iz 2. do 24. točke petega odstavka 2. člena Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/78/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 30. 6. 2006, str. 338), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2024/1619 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji (UL L št. 2024/1619 z dne 19. 6. 2024), za katere se ta direktiva ne uporablja,

4

·

3. družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ter družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v tretji državi, ki smejo v tretji državi opravljati storitve izdajanja elektronskega denarja in za njihovo poslovanje veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, določena v tem zakonu,

4

·

3. družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ter družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v tretji državi, ki smejo v tretji državi opravljati storitve izdajanja elektronskega denarja in za njihovo poslovanje veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, določena v tem zakonu,

5

·

4. investicijska podjetja, kot so opredeljena v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici,

5

·

4. investicijska podjetja, kot so opredeljena v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici,

6

·

5. banke in investicijska podjetja s sedežem v tretji državi, ki smejo v tretji državi opravljati bančne storitve oziroma investicijske storitve in investicijske posle ter za njihovo poslovanje veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, določena v zakonu, ki ureja bančništvo, ali zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov,

6

·

5. banke in investicijska podjetja s sedežem v tretji državi, ki smejo v tretji državi opravljati bančne storitve oziroma investicijske storitve in investicijske posle ter za njihovo poslovanje veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista, določena v zakonu, ki ureja bančništvo, ali zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov,

7

−

6. UJP ter drugi državni organi in samoupravne lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje njihovih nalog in pristojnosti,

7

+

6. UJP in drugi državni organi, podjetja z javnim jamstvom in samoupravne lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje njihovih nalog in pristojnosti,

8

−

7. upravljavci drugih plačilnih sistemov ali poravnalnih sistemov za poravnavo poslov s finančnimi instrumenti v smislu zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, in

8

+

7. upravljavci drugih plačilnih sistemov ali poravnalnih sistemov za poravnavo poslov s finančnimi instrumenti po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov,

9

−

8. ponudniki plačilnih storitev po tem zakonu, ki ne sodijo v nobeno od zgornjih skupin.

9

+

8. centralne nasprotne stranke, kot so opredeljene v 1. točki 2. člena Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009 , (EU) št. 648/2012 , (EU) št. 600/2014 , (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1), posredniki za poravnavo, klirinške družbe, upravljavci plačilnega sistema ali klirinški člani centralne nasprotne stranke z dovoljenjem, izdanim na podlagi 17. člena Uredbe 648/2012/EU ,

+

10

+

9. plačilne institucije, kot so opredeljene v 4. točki prvega odstavka 20. člena tega zakona, in

+

11

+

10. ponudniki plačilnih storitev po tem zakonu, ki ne spadajo v nobeno od zgornjih skupin.

10

·

(2) Udeleženec plačilnega sistema je poleg oseb iz prejšnjega odstavka tudi upravljavec tega plačilnega sistema.

12

·

(2) Udeleženec plačilnega sistema je poleg oseb iz prejšnjega odstavka tudi upravljavec tega plačilnega sistema.

11

−

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena ponudniki plačilnih storitev iz 3. in 8. točke prvega odstavka tega člena ne morejo biti udeleženci ali posredni udeleženci v skladu s prvim odstavkom 205. člena tega zakona pomembnega plačilnega sistema, razen v vlogi upravljavca plačilnega sistema po prejšnjem odstavku. Subjekti iz 1., 2. in 4. do 7. točke prvega odstavka tega člena se štejejo kot udeleženci pomembnega plačilnega sistema po tem zakonu, če so odgovorni za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz nalogov za prenos v tem sistemu.

13

+

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena ponudniki plačilnih storitev iz 10. točke prvega odstavka tega člena ne morejo biti udeleženci ali posredni udeleženci v skladu s prvim odstavkom 205. člena tega zakona pomembnega plačilnega sistema, razen v vlogi upravljavca plačilnega sistema po prejšnjem odstavku. Subjekti iz 1. do 9. točke prvega odstavka tega člena se štejejo za udeležence pomembnega plačilnega sistema po tem zakonu, če so odgovorni za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz nalogov za prenos v tem sistemu.

12

−

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena udeleženci plačilnega sistema ne morejo postati institucije iz prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), za katere se omenjena direktiva ne uporablja.

14

+

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena udeleženci plačilnega sistema ne morejo postati institucije iz prvega odstavka 62. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 - popr., 66/19, 123/21 in 45/24).

+

15

+

(5) V skladu s pravili plačilnega sistema lahko isti udeleženec plačilnega sistema deluje kot centralna nasprotna stranka, posrednik za poravnavo ali klirinška družba in lahko izvaja del teh nalog ali vse naloge.

1

·

(1) Pravila plačilnega sistema morajo določati objektivne, nediskriminatorne in sorazmerne pogoje za udeležbo ponudnikov plačilnih storitev, ki so pravne osebe, v plačilnem sistemu. Pravila plačilnega sistema lahko omejujejo udeležbo ponudnikov plačilnih storitev, ki so pravne osebe, v plačilnem sistemu le toliko, kolikor je potrebno za varovanje pred finančnimi, operativnimi, poslovnimi in drugimi tveganji ter za varovanje finančne in operativne stabilnosti plačilnega sistema.

1

·

(1) Pravila plačilnega sistema morajo določati objektivne, nediskriminatorne in sorazmerne pogoje za udeležbo ponudnikov plačilnih storitev, ki so pravne osebe, v plačilnem sistemu. Pravila plačilnega sistema lahko omejujejo udeležbo ponudnikov plačilnih storitev, ki so pravne osebe, v plačilnem sistemu le toliko, kolikor je potrebno za varovanje pred finančnimi, operativnimi, poslovnimi in drugimi tveganji ter za varovanje finančne in operativne stabilnosti plačilnega sistema.

2

·

(2) Nedopustni pogoji za udeležbo ponudnikov plačilnih storitev v plačilnem sistemu so zlasti:

2

·

(2) Nedopustni pogoji za udeležbo ponudnikov plačilnih storitev v plačilnem sistemu so zlasti:

3

·

1. kakršna koli omejevalna pravila v zvezi z udeležbo v drugih plačilnih sistemih;

3

·

1. kakršna koli omejevalna pravila v zvezi z udeležbo v drugih plačilnih sistemih;

4

−

(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za plačilne sisteme, kjer vsi udeleženci spadajo v skupino v smislu 35. točke 4. člena tega zakona.

4

+

2. kakršna koli pravila, ki razlikujejo ponudnike plačilnih storitev glede pravic, obveznosti ali upravičenj pri udeležbi v plačilnem sistemu;

5

−

(4) Kadar udeleženec pomembnega plačilnega sistema, ponudniku plačilnih storitev, ki ni udeleženec sistema, omogoča pošiljanje nalogov za prenos skozi plačilni sistem, mora to možnost v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena na zahtevo na objektiven, sorazmeren in nediskriminatoren način ponuditi tudi drugim ponudnikom plačilnih storitev.

−

6

·

3. kakršne koli omejitve glede na institucionalni status.

5

·

3. kakršne koli omejitve glede na institucionalni status.

7

·

(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za plačilne sisteme, kjer vsi udeleženci spadajo v skupino v smislu 35. točke 4. člena tega zakona.

6

·

(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za plačilne sisteme, kjer vsi udeleženci spadajo v skupino v smislu 35. točke 4. člena tega zakona.

8

·

(4) Kadar udeleženec pomembnega plačilnega sistema, ponudniku plačilnih storitev, ki ni udeleženec sistema, omogoča pošiljanje nalogov za prenos skozi plačilni sistem, mora to možnost v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena na zahtevo na objektiven, sorazmeren in nediskriminatoren način ponuditi tudi drugim ponudnikom plačilnih storitev.

7

·

(4) Kadar udeleženec pomembnega plačilnega sistema, ponudniku plačilnih storitev, ki ni udeleženec sistema, omogoča pošiljanje nalogov za prenos skozi plačilni sistem, mora to možnost v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena na zahtevo na objektiven, sorazmeren in nediskriminatoren način ponuditi tudi drugim ponudnikom plačilnih storitev.

9

·

(5) Če ponudnik plačilnih storitev, pri udeležencu pomembnega plačilnega sistema, ki omogoča drugemu ponudniku plačilnih storitev pošiljanje nalogov za prenos skozi plačilni sistem, vloži zahtevo za pošiljanje nalogov za prenos in jo udeleženec pomembnega plačilnega sistema zavrne, mora ponudniku plačilnih storitev, ki je vložil takšno zahtevo, sporočiti vse razloge za kakršno koli zavrnitev.

8

·

(5) Če ponudnik plačilnih storitev, pri udeležencu pomembnega plačilnega sistema, ki omogoča drugemu ponudniku plačilnih storitev pošiljanje nalogov za prenos skozi plačilni sistem, vloži zahtevo za pošiljanje nalogov za prenos in jo udeleženec pomembnega plačilnega sistema zavrne, mora ponudniku plačilnih storitev, ki je vložil takšno zahtevo, sporočiti vse razloge za kakršno koli zavrnitev.

+

1

+

(1) Plačilne institucije in družbe za izdajo elektronskega denarja, ki prosijo za udeležbo ali so udeležene v pomembnih plačilnih sistemih, morajo imeti:

+

2

+

1. opis sprejetih ukrepov za varovanje denarnih sredstev uporabnikov plačilnih storitev oziroma denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja;

+

3

+

2. opis upravljavske ureditve vložnika in mehanizmov notranjih kontrol za plačilne storitve ali storitve izdaje elektronskega denarja, ki jih nameravajo ponujati, vključno z administrativnimi in računovodskimi postopki ter postopki upravljanja tveganj, ter opis ureditve za uporabo storitev IKT iz 6. in 7. člena Uredbe (EU) 2022/2554/EU , in

+

4

+

3. načrt prenehanja delovanja.

+

5

+

(2) Kadar vložnik zavaruje denarna sredstva uporabnikov plačilnih storitev oziroma denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja tako, da sredstva položi na ločen račun pri banki ali jih vloži v varna, likvidna sredstva z nizkim tveganjem, za namene iz 1. točke prejšnjega odstavka, opis sprejetih ukrepov vsebuje:

+

6

+

1. opis naložbene politike, s katero se zagotavlja, da so izbrana sredstva likvidna, varna in z nizkim tveganjem,

+

7

+

2. število oseb, ki imajo dostop do ločenega računa pri banki, in njihove funkcije,

+

8

+

3. opis postopka upravljanja in poravnave, s katerim se zagotavlja, da so denarna sredstva uporabnikov plačilnih storitev v korist teh uporabnikov izvzeta iz zahtevkov drugih upnikov plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja, zlasti v primeru insolventnosti,

+

9

+

4. osnutek pogodbe z banko,

+

10

+

5. izrecno izjavo plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja o izpolnjevanju zahtev iz 68. do 71. člena tega zakona.

+

11

+

(3) Kadar vložnik zavaruje denarna sredstva uporabnika plačilnih storitev oziroma denarna sredstva imetnika elektronskega denarja z zavarovalno pogodbo ali primerljivim jamstvom zavarovalnice ali banke, za namene iz 1. točke prvega odstavka tega člena, opis sprejetih ukrepov vsebuje:

+

12

+

1. potrditev, da je zavarovalna pogodba ali primerljivo jamstvo sklenjeno z zavarovalnico ali banko, ki ni del iste skupine podjetij kot plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja,

+

13

+

2. podatke o vzpostavljenem postopku usklajevanja, s katerim se zagotavlja, da zavarovalna pogodba ali primerljivo jamstvo zadostuje za to, da so obveznosti plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja glede zavarovanja denarnih sredstev vedno izpolnjene,

+

14

+

3. trajanje in pogoje podaljšanja kritja,

+

15

+

4. zavarovalno pogodbo ali primerljivo jamstvo ali njun osnutek.

+

16

+

(4) Za namene iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora opis dokazovati, da so upravljavska ureditev, mehanizmi notranje kontrole in ureditev za uporabo IKT iz 2. točke prvega odstavka tega člena sorazmerni, ustrezni, zanesljivi in zadostni. Poleg tega upravljavska ureditev in mehanizmi za notranje kontrole vključujejo:

+

17

+

1. opis tveganj, ki jih je ugotovila plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja, vključno z vrsto tveganj in postopki, ki jih je ali jih bo plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja vzpostavila za ocenjevanje in preprečevanje takih tveganj,

+

18

+

2. različne postopke za izvajanje občasnih in stalnih kontrol, vključno s pogostostjo in številom osebja,

+

19

+

3. računovodske postopke, s katerimi plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja vodi evidenco svojih finančnih informacij in poroča o njih,

+

20

+

4. identiteto osebe oziroma oseb, odgovornih za notranjo kontrolo, med drugim za občasne in stalne kontrole ter nadzor skladnosti, in posodobljeni življenjepis te osebe oziroma oseb,

+

21

+

5. identiteto vseh revizorjev, ki niso pooblaščeni revizorji, kakor so opredeljeni v 25. točki 3. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, 63/13 - ZS-K, 84/18, 115/21 in 85/24),

+

22

+

6. sestavo organov poslovodstva, in če ga vložnik ima, tudi nadzornega sveta,

+

23

+

7. opis nalog, oddanih v zunanje izvajanje, njihovega spremljanja in nadzorovanja, da bi preprečili poslabšanje kakovosti notranjih kontrol plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja,

+

24

+

8. opis spremljanja in nadzorovanje zastopnikov in podružnic v okviru vložnikovih notranjih kontrol,

+

25

+

9. kadar je vložnik odvisno podjetje reguliranega subjekta v drugi državi članici, opis upravljanja skupine.

+

26

+

(5) Načrt prenehanja delovanja iz 3. točke prvega odstavka tega člena je prilagojen predvideni velikosti in poslovnemu modelu vložnika ter vključuje opis ukrepov za zmanjšanje tveganj, ki jih bo sprejel vložnik ob prenehanju opravljanja plačilnih storitev, da bi zagotovil izvršitev nedokončanih plačilnih transakcij in prenehanje obstoječih pogodb.

+

27

+

(6) Banka Slovenije nadzira izpolnjevanje zahtev iz tega člena. 12.2.2 Postopki zaradi insolventnosti

1

·

(1) Nalog za prenos, ki ga v plačilni sistem posreduje udeleženec tega sistema ali udeleženec povezanega sistema, oziroma medsebojno poračunavanje sta veljavna, če je nalog za prenos vstopil v plačilni sistem pred začetkom postopka ali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena zoper tega udeleženca.

1

·

(1) Nalog za prenos, ki ga v plačilni sistem posreduje udeleženec tega sistema ali udeleženec povezanega sistema, oziroma medsebojno poračunavanje sta veljavna, če je nalog za prenos vstopil v plačilni sistem pred začetkom postopka ali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena zoper tega udeleženca.

2

·

(2) Če pravila plačilnega sistema določajo poravnavo s postopkom medsebojnega poračunavanja iz četrtega odstavka 198. člena tega zakona, posamezne denarne obveznosti ali terjatve udeleženca iz naslova posredovanih in prejetih nalogov za prenos prenehajo z izračunom nove skupne neto denarne obveznosti oziroma terjatve vsakega posameznega udeleženca do drugih udeležencev kot celote. Skupna neto denarna obveznost ali terjatev nadomesti posamezne denarne terjatve ali obveznosti udeleženca iz naslova prejetih in posredovanih nalogov za prenos, ki so bili vključeni v medsebojno poračunavanje.

2

·

(2) Če pravila plačilnega sistema določajo poravnavo s postopkom medsebojnega poračunavanja iz četrtega odstavka 198. člena tega zakona, posamezne denarne obveznosti ali terjatve udeleženca iz naslova posredovanih in prejetih nalogov za prenos prenehajo z izračunom nove skupne neto denarne obveznosti oziroma terjatve vsakega posameznega udeleženca do drugih udeležencev kot celote. Skupna neto denarna obveznost ali terjatev nadomesti posamezne denarne terjatve ali obveznosti udeleženca iz naslova prejetih in posredovanih nalogov za prenos, ki so bili vključeni v medsebojno poračunavanje.

3

·

(3) Nalog za prenos in medsebojno poračunavanje sta veljavna tudi v primeru, če je nalog za prenos vstopil v plačilni sistem po začetku postopka ali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena zoper udeleženca tega plačilnega sistema ali povezanega plačilnega sistema, če se nalog za prenos izvrši v plačilnem sistemu isti delovni dan, v okviru katerega je bil začet takšen postopek ali ukrep, in če upravljavec plačilnega sistema oziroma povezanega plačilnega sistema dokaže, da ob nastopu nepreklicnosti naloga za prenos ni vedel in ni mogel vedeti za začetek takšnega postopka ali ukrepa.

3

·

(3) Nalog za prenos in medsebojno poračunavanje sta veljavna tudi v primeru, če je nalog za prenos vstopil v plačilni sistem po začetku postopka ali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena zoper udeleženca tega plačilnega sistema ali povezanega plačilnega sistema, če se nalog za prenos izvrši v plačilnem sistemu isti delovni dan, v okviru katerega je bil začet takšen postopek ali ukrep, in če upravljavec plačilnega sistema oziroma povezanega plačilnega sistema dokaže, da ob nastopu nepreklicnosti naloga za prenos ni vedel in ni mogel vedeti za začetek takšnega postopka ali ukrepa.

4

−

(4) Določbe drugih predpisov, ki v zvezi z začetkom postopka ali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena določajo pravico do odpovedi pogodbe ali razveljavitve izvršenih transakcij oziroma neveljavnost ali prepoved pobota, se ne uporabljajo, če so denarne obveznosti in denarne terjatve udeleženca plačilnega sistema prenehale na podlagi medsebojnega poračunavanja v skladu s pravili plačilnega sistema.

4

+

(4) Določbe drugih predpisov, ki v zvezi z začetkom postopkaali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena določajo pravico do odpovedi pogodbe ali razveljavitve izvršenih transakcij oziroma neveljavnost ali prepoved pobota, se ne uporabljajo, če so denarne obveznosti in denarne terjatve udeleženca plačilnega sistema prenehale na podlagi medsebojnega poračunavanja v skladu s pravili plačilnega sistema.

1

−

(1) Upravljavec plačilnega sistema je oseba, ki je odgovorna za upravljanje plačilnega sistema, tako da zagotavlja delovanje plačilnega sistema v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti. Upravljavec plačilnega sistema je odgovoren za celovito upravljanje vseh tveganj v plačilnem sistemu.

1

+

(1) Upravljavec plačilnega sistema je oseba, ki je odgovorna za upravljanje plačilnega sistema, tako da zagotavlja delovanje plačilnega sistema v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti. Upravljavec plačilnegasistema je odgovoren za celovito upravljanje vseh tveganj v plačilnem sistemu.

2

·

(2) Plačilni sistem lahko upravljajo:

2

·

(2) Plačilni sistem lahko upravljajo:

3

·

1. Banka Slovenije,

3

·

1. Banka Slovenije,

4

−

2. banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnih sistemov na podlagi zakona, ki ureja bančništvo,

4

+

2. banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za upravljanjeplačilnih sistemov na podlagi zakona, ki ureja bančništvo,

5

−

3. banka države članice in banka s sedežem v tretji državi, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnih sistemov v skladu s tem zakonom,

5

+

3. banka države članice in banka s sedežem v tretji državi, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnihsistemov v skladu s tem zakonom,

6

·

4. druga pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnih sistemov kot klirinška družba na podlagi tega zakona, in

6

·

4. druga pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnih sistemov kot klirinška družba na podlagi tega zakona, in

7

·

5. druga pravna oseba s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema kot klirinška družba države članice ali tretje države na podlagi tega zakona.

7

·

5. druga pravna oseba s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema kot klirinška družba države članice ali tretje države na podlagi tega zakona.

8

−

(3) Subjektom, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnih sistemov, lahko Banka Slovenije odpre posebne račune, ki jih upravljavci plačilnih sistemov odprejo za račun udeležencev tega plačilnega sistema kot dejanskih upravičencev in so namenjena izključno izvajanju poravnave oziroma zavarovanju terjatev oziroma izpolnitvi obveznosti iz naslova nalogov za prenos, v skladu s pravili zadevnega plačilnega sistema. Sredstva na tem računu se obravnavajo ločeno od drugih sredstev upravljavca plačilnih sistemov in niso del upravljavčeve stečajne mase, v primeru postopka izvršbe ali zavarovanja zoper upravljavca plačilnega sistema pa so iz izvršbe izvzeta. 12.3.2 Dovoljenje za upravljanje plačilnega sistema

8

+

(3) Subjektom, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnih sistemov, lahko Banka Slovenije odpre posebne račune, ki jih upravljavci plačilnih sistemov odprejo za račun udeležencev tega plačilnega sistema kot dejanskih upravičencev in so namenjena izključno izvajanju poravnave oziroma zavarovanju terjatev oziroma izpolnitvi obveznosti iz naslova nalogov za prenos, v skladu s pravili zadevnega plačilnegasistema. Sredstva na tem računu se obravnavajo ločeno od drugih sredstev upravljavca plačilnih sistemov in niso del upravljavčeve stečajne mase, v primeru postopka izvršbe ali zavarovanja zoper upravljavca plačilnega sistema pa so iz izvršbe izvzeta. 12.3.2 Dovoljenje za upravljanje plačilnega sistema

1

−

(1) Osebe iz 2. do 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena pridobijo dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje vsakega posameznega plačilnega sistema.

1

+

(1) Osebe iz 2. do 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena pridobijo dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje vsakegaposameznega plačilnega sistema.

2

·

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje plačilnega sistema vložnik priloži pravila plačilnega sistema in druge dokaze o tem, da vložnik izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

2

·

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje plačilnega sistema vložnik priloži pravila plačilnega sistema in druge dokaze o tem, da vložnik izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

3

·

(3) Oseba iz 2. do 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena lahko začne upravljati plačilni sistem, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje tega plačilnega sistema.

3

·

(3) Oseba iz 2. do 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena lahko začne upravljati plačilni sistem, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje tega plačilnega sistema.

4

·

(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da vložnik ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje plačilnega sistema zavrne. 12.3.3 Pravila plačilnega sistema in dovoljenje za njihovo spremembo

4

·

(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da vložnik ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje plačilnega sistema zavrne. 12.3.3 Pravila plačilnega sistema in dovoljenje za njihovo spremembo

1

·

(1) Upravljavec plačilnega sistema s pravili plačilnega sistema določi standardizirane postopke in skupna pravila za kliring in poravnavo oziroma kliring ali poravnavo nalogov za prenos v plačilnem sistemu.

1

·

(1) Upravljavec plačilnega sistema s pravili plačilnega sistema določi standardizirane postopke in skupna pravila za kliring in poravnavo oziroma kliring ali poravnavo nalogov za prenos v plačilnem sistemu.

2

·

(2) Pravila plačilnega sistema določajo zlasti:

2

·

(2) Pravila plačilnega sistema določajo zlasti:

3

·

1. pogoje za udeležbo v plačilnem sistemu, način in pogoje za vključitev udeleženca v plačilni sistem in za izstop ter izključitev udeleženca iz plačilnega sistema,

3

·

1. pogoje za udeležbo v plačilnem sistemu, način in pogoje za vključitev udeleženca v plačilni sistem in za izstop ter izključitev udeleženca iz plačilnega sistema,

4

·

2. način posredovanja nalogov za prenos, način preverjanja pravilnosti nalogov za prenos in roke za obveščanje o zavrnitvi nalogov za prenos,

4

·

2. način posredovanja nalogov za prenos, način preverjanja pravilnosti nalogov za prenos in roke za obveščanje o zavrnitvi nalogov za prenos,

5

·

3. trenutek nepreklicnosti naloga za prenos,

5

·

3. trenutek nepreklicnosti naloga za prenos,

6

·

4. trenutek vstopa naloga za prenos v plačilni sistem,

6

·

4. trenutek vstopa naloga za prenos v plačilni sistem,

7

·

5. postopek za izračun denarne obveznosti na podlagi kliringa in poravnave oziroma kliringa ali poravnave medsebojnih denarnih obveznosti udeležencev plačilnega sistema, ki izvirajo iz nalogov za prenos,

7

·

5. postopek za izračun denarne obveznosti na podlagi kliringa in poravnave oziroma kliringa ali poravnave medsebojnih denarnih obveznosti udeležencev plačilnega sistema, ki izvirajo iz nalogov za prenos,

8

·

6. pravila o obvladovanju tveganj v plačilnem sistemu,

8

·

6. pravila o obvladovanju tveganj v plačilnem sistemu,

9

·

7. pravo, ki se uporablja za plačilni sistem.

9

·

7. pravo, ki se uporablja za plačilni sistem.

10

·

(3) Pravila plačilnega sistema lahko določijo trenutek nepreklicnosti naloga za prenos najpozneje do trenutka vstopa naloga za prenos v plačilni sistem.

10

·

(3) Pravila plačilnega sistema lahko določijo trenutek nepreklicnosti naloga za prenos najpozneje do trenutka vstopa naloga za prenos v plačilni sistem.

11

·

(4) Za plačilni sistem se lahko uporablja pravo tiste države članice, v kateri ima sedež vsaj eden od udeležencev plačilnega sistema.

11

·

(4) Za plačilni sistem se lahko uporablja pravo tiste države članice, v kateri ima sedež vsaj eden od udeležencev plačilnega sistema.

12

−

(5) Pravila plačilnega sistema o trenutku nepreklicnosti nalogov za prenos in o trenutku vstopa nalogov za prenos v plačilni sistem ne vplivajo na pravila povezanih plačilnih sistemov glede vstopa in nepreklicnosti nalogov za prenos, razen če je izrecno drugače določeno s pravili vseh povezanih plačilnih sistemov.

12

+

(5) Pravila plačilnega sistema o trenutku nepreklicnosti nalogovza prenos in o trenutku vstopa nalogov za prenos v plačilni sistem ne vplivajo na pravila povezanih plačilnih sistemov glede vstopa in nepreklicnosti nalogov za prenos, razen če je izrecno drugače določeno s pravili vseh povezanih plačilnih sistemov.

13

·

(6) Pravila povezanega plačilnega sistema morajo biti v čim večji meri usklajena s pravili drugih povezanih plačilnih sistemov glede opredelitve trenutka vstopa in nepreklicnosti nalogov za prenos.

13

·

(6) Pravila povezanega plačilnega sistema morajo biti v čim večji meri usklajena s pravili drugih povezanih plačilnih sistemov glede opredelitve trenutka vstopa in nepreklicnosti nalogov za prenos.

1

·

(1) Splošno poslovno tveganje pomeni vsako možno poslabšanje finančnega položaja upravljavca pomembnega plačilnega sistema, pomembno za nemoteno poslovanje, zaradi takšnega upada prihodkov ali rasti odhodkov, da odhodki presežejo prihodke in povzročijo izgubo, ki jo je treba pokriti v breme kapitala.

1

·

(1) Splošno poslovno tveganje pomeni vsako možno poslabšanje finančnega položaja upravljavca pomembnega plačilnega sistema, pomembno za nemoteno poslovanje, zaradi takšnega upada prihodkov ali rasti odhodkov, da odhodki presežejo prihodke in povzročijo izgubo, ki jo je treba pokriti v breme kapitala.

2

−

(2) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema zagotavlja identifikacijo, spremljanje in upravljanje splošnih poslovnih tveganj ter vzdržuje likvidna neto sredstva za pokrivanje morebitnih poslovnih izgub, tako da lahko nadaljuje z dejavnostmi in storitvami, tudi če utrpi izgubo, kot je določeno v prejšnjem odstavku.

2

+

(2) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema zagotavljaidentifikacijo, spremljanje in upravljanje splošnih poslovnih tveganj ter vzdržuje likvidna neto sredstva za pokrivanje morebitnih poslovnih izgub, tako da lahko nadaljuje z dejavnostmi in storitvami, tudi če utrpi izgubo, kot je določeno v prejšnjem odstavku.

3

·

(3) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema vzpostavi in vzdržuje uresničljiv načrt za sanacijo ali redno likvidacijo.

3

·

(3) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema vzpostavi in vzdržuje uresničljiv načrt za sanacijo ali redno likvidacijo.

4

·

(4) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema zagotavlja likvidna neto sredstva, financirana z lastniškim kapitalom, ki zadostujejo za izvedbo načrta iz prejšnjega odstavka, v vrednosti, ki je enaka najmanj šestmesečnim tekočim poslovnim odhodkom iz naslova upravljanja pomembnega plačilnega sistema.

4

·

(4) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema zagotavlja likvidna neto sredstva, financirana z lastniškim kapitalom, ki zadostujejo za izvedbo načrta iz prejšnjega odstavka, v vrednosti, ki je enaka najmanj šestmesečnim tekočim poslovnim odhodkom iz naslova upravljanja pomembnega plačilnega sistema.

1

·

(1) Zaupni podatki po tem zakonu so vsi podatki, dejstva in okoliščine o posameznem uporabniku, vključno z osebnimi podatki, s katerimi razpolaga ponudnik plačilnih storitev ali udeleženec plačilnega sistema.

1

·

(1) Zaupni podatki po tem zakonu so vsi podatki, dejstva in okoliščine o posameznem uporabniku, vključno z osebnimi podatki, s katerimi razpolaga ponudnik plačilnih storitev ali udeleženec plačilnega sistema.

2

−

(2) Ponudnik plačilnih storitev ali udeleženec plačilnega sistema varuje zaupne podatke iz prejšnjega člena, ne glede na način, na katerega je te podatke pridobil in teh podatkov ne sme sporočiti tretjim osebam, niti omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe, ali jih sami uporabiti za lastne namene.

2

+

(2) Ponudnik plačilnih storitev ali udeleženec plačilnega sistema varuje zaupne podatke iz prejšnjega odstavka, ne glede na način, na katerega je te podatke pridobil in teh podatkov ne sme sporočiti tretjim osebam, niti omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe, ali jih sami uporabiti za lastne namene.

3

·

(3) Člani organov ponudnika plačilnih storitev ali udeleženca plačilnega sistema, delničarji oziroma družbeniki, delavci oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom pri ponudniku plačilnih storitev ali udeležencu plačilnega sistema oziroma opravljanju storitev za ponudnika plačilnih storitev ali udeleženca plačilnega sistema na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prvega odstavka tega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, niti omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe, ali jih sami uporabiti za lastne namene, razen če:

3

·

(3) Člani organov ponudnika plačilnih storitev ali udeleženca plačilnega sistema, delničarji oziroma družbeniki, delavci oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom pri ponudniku plačilnih storitev ali udeležencu plačilnega sistema oziroma opravljanju storitev za ponudnika plačilnih storitev ali udeleženca plačilnega sistema na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prvega odstavka tega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, niti omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe, ali jih sami uporabiti za lastne namene, razen če:

4

·

1. uporabnik izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,

4

·

1. uporabnik izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,

5

·

2. te podatke potrebuje nadzorni organ za nadzor, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,

5

·

2. te podatke potrebuje nadzorni organ za nadzor, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,

6

·

3. te podatke zahteva komisija za preprečevanje korupcije v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije ali jih zahteva sodišče, državno tožilstvo ali policija v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek,

6

·

3. te podatke zahteva komisija za preprečevanje korupcije v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije ali jih zahteva sodišče, državno tožilstvo ali policija v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek,

7

·

4. v primerih posredovanja podatkov nadrejenim osebam v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate, ali z drugim predpisom, ki se uporablja za konsolidirani nadzor, in

7

·

4. v primerih posredovanja podatkov nadrejenim osebam v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate, ali z drugim predpisom, ki se uporablja za konsolidirani nadzor, in

8

·

5. v drugih primerih, kadar zakon izrecno določa dolžnost ponudnika plačilnih storitev oziroma udeleženca plačilnega sistema glede posredovanja zaupnih podatkov o posameznem uporabniku.

8

·

5. v drugih primerih, kadar zakon izrecno določa dolžnost ponudnika plačilnih storitev oziroma udeleženca plačilnega sistema glede posredovanja zaupnih podatkov o posameznem uporabniku.

9

·

(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, če ponudnik plačilnih storitev, udeleženec plačilnega sistema ali oseba iz prejšnjega odstavka te podatke posreduje tožilstvu ali policiji z namenom, da naznani razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

9

·

(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, če ponudnik plačilnih storitev, udeleženec plačilnega sistema ali oseba iz prejšnjega odstavka te podatke posreduje tožilstvu ali policiji z namenom, da naznani razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

10

·

(5) Poleg primerov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko ponudnik plačilnih storitev razkrije zaupne podatke tudi, če je to potrebno za izvedbo pogajanj za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe, ki jo ponudnik plačilnih storitev sklene v okviru običajne dejavnosti opravljanja plačilnih storitev, in če prejemnik zagotovi ustrezno varovanje zaupnosti podatkov. Ponudnik plačilnih storitev lahko za potrebe iz prvega stavka razkrije le tiste zaupne podatke v zvezi s stranko, ki so nujno potrebni za sklenitev ali izvajanje pogodbe.

10

·

(5) Poleg primerov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko ponudnik plačilnih storitev razkrije zaupne podatke tudi, če je to potrebno za izvedbo pogajanj za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe, ki jo ponudnik plačilnih storitev sklene v okviru običajne dejavnosti opravljanja plačilnih storitev, in če prejemnik zagotovi ustrezno varovanje zaupnosti podatkov. Ponudnik plačilnih storitev lahko za potrebe iz prvega stavka razkrije le tiste zaupne podatke v zvezi s stranko, ki so nujno potrebni za sklenitev ali izvajanje pogodbe.

11

·

(6) Ponudnik plačilnih storitev ali udeleženec plačilnega sistema za vsako posredovanje zaupnih podatkov zagotovi, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri zaupni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje desetih let po posredovanju teh podatkov.

11

·

(6) Ponudnik plačilnih storitev ali udeleženec plačilnega sistema za vsako posredovanje zaupnih podatkov zagotovi, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri zaupni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje desetih let po posredovanju teh podatkov.

1

·

(1) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad bankami, plačilnimi institucijami, plačilnimi institucijami z opustitvijo in ponudniki storitev zagotavljana informacij o računih glede plačilnih storitev in pomožnih storitev, ki se opravljajo na območju Republike Slovenije, druge države članice in tretje države.

1

·

(1) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad bankami, plačilnimi institucijami, plačilnimi institucijami z opustitvijo in ponudniki storitev zagotavljana informacij o računih glede plačilnih storitev in pomožnih storitev, ki se opravljajo na območju Republike Slovenije, druge države članice in tretje države.

2

·

(2) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad plačilnimi sistemi in upravljavci plačilnih sistemov glede delovanja plačilnega sistema in upravljanja plačilnih sistemov.

2

·

(2) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad plačilnimi sistemi in upravljavci plačilnih sistemov glede delovanja plačilnega sistema in upravljanja plačilnih sistemov.

3

·

(3) Banka Slovenije je v obsegu, določenem v podpoglavju 14.5 tega zakona, pristojna za nadzor nad osebami, ki v nasprotju z 20. členom tega zakona opravljajo plačilne storitve, nad osebami, ki v nasprotju s 158. členom tega zakona izdajajo elektronski denar, ter nad osebami, ki v nasprotju z 210. členom tega zakona upravljajo plačilne sisteme.

3

·

(3) Banka Slovenije je v obsegu, določenem v podpoglavju 14.5 tega zakona, pristojna za nadzor nad osebami, ki v nasprotju z 20. členom tega zakona opravljajo plačilne storitve, nad osebami, ki v nasprotju s 158. členom tega zakona izdajajo elektronski denar, ter nad osebami, ki v nasprotju z 210. členom tega zakona upravljajo plačilne sisteme.

4

−

(12) Za nadzor nad bankami v skladu s prvim in devetim odstavkom tega člena ter za izvajanje nadzora nad predpisi iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe od 245. do 259. člena tega zakona.

4

+

(4) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem Uredbe 2021/1230/EU .

5

·

(5) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem Uredbe 260/2012/EU .

5

·

(5) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem Uredbe 260/2012/EU .

6

·

(6) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem Uredbe 2015/751/EU .

6

·

(6) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem Uredbe 2015/751/EU .

7

·

(7) (prenehal veljati)

7

·

(7) (prenehal veljati)

8

·

(8) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem smernic, priporočil in drugih pravnih aktov, ki jih izda Evropski bančni organ v skladu s 16. členom Uredbe 1093/2010/EU .

8

·

(8) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem smernic, priporočil in drugih pravnih aktov, ki jih izda Evropski bančni organ v skladu s 16. členom Uredbe 1093/2010/EU .

9

·

(9) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad bankami, družbami za izdajo elektronskega denarja in nad družbami za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo glede izdajanja elektronskega denarja in plačilnih ter pomožnih storitev, ki se opravljajo na območju Republike Slovenije, druge države članice in tretje države.

9

·

(9) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad bankami, družbami za izdajo elektronskega denarja in nad družbami za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo glede izdajanja elektronskega denarja in plačilnih ter pomožnih storitev, ki se opravljajo na območju Republike Slovenije, druge države članice in tretje države.

10

·

(10) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad ponudniki plačilnih storitev v zvezi z zagotavljanjem primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavo plačilnih računov in zagotavljanjem dostopa do osnovnih plačilnih računov, ki se opravljajo in zagotavljajo na območju Republike Slovenije, druge države članice in tretje države.

10

·

(10) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad ponudniki plačilnih storitev v zvezi z zagotavljanjem primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavo plačilnih računov in zagotavljanjem dostopa do osnovnih plačilnih računov, ki se opravljajo in zagotavljajo na območju Republike Slovenije, druge države članice in tretje države.

11

·

(11) Banka Slovenije odloči o uporabi smernic ali priporočil Evropskega nadzornega organa, ki zadeva plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja, plačilne sisteme in upravljavce plačilnih sistemov, ter lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če so za to utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

11

·

(11) Banka Slovenije odloči o uporabi smernic ali priporočil Evropskega nadzornega organa, ki zadeva plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja, plačilne sisteme in upravljavce plačilnih sistemov, ter lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če so za to utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

12

·

(12) Za nadzor nad bankami v skladu s prvim in devetim odstavkom tega člena ter za izvajanje nadzora nad predpisi iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe od 245. do 259. člena tega zakona.

12

·

(12) Za nadzor nad bankami v skladu s prvim in devetim odstavkom tega člena ter za izvajanje nadzora nad predpisi iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe od 245. do 259. člena tega zakona.

1

·

(1) Banka Slovenije z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev določb 1., 2., 3., 4., 5., 8., 13., 14. in 16. poglavja tega zakona, javno objavi informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev določb 1., 2., 3., 4., 5., 8., 13., 14. in 16. poglavja tega zakona. Te informacije se objavijo v skladu s pravili, ki jih za razkritje informacij o izrečenih ukrepih določa zakon, ki ureja bančništvo.

1

·

(1) Banka Slovenije z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev določb 1., 2., 3., 4., 5., 8., 13., 14. in 16. poglavja tega zakona, javno objavi informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev določb 1., 2., 3., 4., 5., 8., 13., 14. in 16. poglavja tega zakona. Te informacije se objavijo v skladu s pravili, ki jih za razkritje informacij o izrečenih ukrepih določa zakon, ki ureja bančništvo.

2

−

(2) Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev določb 14. člena Uredbe 2015/847/EU, javno objavi informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekel zaradi kršitev določbe 14. člena Uredbe 2015/847/EU. Te informacije se objavijo v skladu s pravili, ki jih za razkritje informacij o izrečenih ukrepih določa zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. 14.2 NADZOR NAD PLAČILNIMI INSTITUCIJAMI

2

+

(2) (prenehal veljati) 14.2 NADZOR NAD PLAČILNIMI INSTITUCIJAMI

1

−

(3) Plačilna institucija plača letno nadomestilo za nadzor, izračunano na podlagi dejanskih stroškov nadzora v preteklem letu, v enkratnem znesku. Banka Slovenije izda račun za plačilo nadomestila do 31. marca v tekočem letu za preteklo leto.

1

+

(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad plačilno institucijo z namenom preverjanja, ali plačilna institucija ves čas poslovanja izpolnjuje zahteve iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

2

·

(2) Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad plačilno institucijo zlasti preverja:

2

·

(2) Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad plačilno institucijo zlasti preverja:

3

·

1. pogoje za varno in zanesljivo poslovanje,

3

·

1. pogoje za varno in zanesljivo poslovanje,

4

·

2. sistem upravljanja in sistem notranjih kontrol,

4

·

2. sistem upravljanja in sistem notranjih kontrol,

5

·

3. ustreznost in izvajanje ukrepov za varovanje denarnih sredstev uporabnikov,

5

·

3. ustreznost in izvajanje ukrepov za varovanje denarnih sredstev uporabnikov,

6

·

4. primernost imetnikov kvalificiranih deležev in

6

·

4. primernost imetnikov kvalificiranih deležev in

7

·

5. izpolnjevanje pogojev, ki jih za člane poslovodstva in osebe, ki so v plačilni instituciji neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, določa ta zakon.

7

·

5. izpolnjevanje pogojev, ki jih za člane poslovodstva in osebe, ki so v plačilni instituciji neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, določa ta zakon.

8

·

(3) Banka Slovenije izvaja nadzor nad plačilno institucijo ob upoštevanju velikosti in sistemske pomembnosti plačilne institucije ter značilnosti, obsega in zapletenosti poslov, ki jih opravlja plačilna institucija. Nadzor je sorazmeren in prilagojen tveganjem, ki jim je izpostavljena plačilna institucija.

8

·

(3) Banka Slovenije izvaja nadzor nad plačilno institucijo ob upoštevanju velikosti in sistemske pomembnosti plačilne institucije ter značilnosti, obsega in zapletenosti poslov, ki jih opravlja plačilna institucija. Nadzor je sorazmeren in prilagojen tveganjem, ki jim je izpostavljena plačilna institucija.

1

·

(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad plačilnimi institucijami z:

1

·

(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad plačilnimi institucijami z:

2

·

1. izdajanjem dovoljenj,

2

·

1. izdajanjem dovoljenj,

3

·

2. spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem informacij plačilnih institucij ter drugih oseb, ki po določbah tega zakona oziroma drugih predpisov poročajo Banki Slovenije oziroma jo obveščajo o posameznih dejstvih in okoliščinah,

3

·

2. spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem informacij plačilnih institucij ter drugih oseb, ki po določbah tega zakona oziroma drugih predpisov poročajo Banki Slovenije oziroma jo obveščajo o posameznih dejstvih in okoliščinah,

4

·

3. opravljanjem pregledov poslovanja plačilnih institucij in

4

·

3. opravljanjem pregledov poslovanja plačilnih institucij in

5

·

4. izrekanjem ukrepov nadzora z odredbo ali odločbo.

5

·

4. izrekanjem ukrepov nadzora z odredbo ali odločbo.

6

·

(2) Banka Slovenije lahko plačilni instituciji pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje ukrepe nadzora:

6

·

(2) Banka Slovenije lahko plačilni instituciji pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje ukrepe nadzora:

7

·

1. odreditev odprave kršitev,

7

·

1. odreditev odprave kršitev,

8

·

2. odreditev posebnih ukrepov ali

8

·

2. odreditev posebnih ukrepov ali

9

·

3. odvzem dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.

9

·

3. odvzem dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.

10

·

(3) Za potrebe nadzora nad plačilno institucijo lahko Banka Slovenije zahteva ustrezna poročila in informacije od zastopnikov plačilne institucije in zunanjih izvajalcev plačilne institucije in opravi pregled njihovega poslovanja.

10

·

(3) Za potrebe nadzora nad plačilno institucijo lahko Banka Slovenije zahteva ustrezna poročila in informacije od zastopnikov plačilne institucije in zunanjih izvajalcev plačilne institucije in opravi pregled njihovega poslovanja.

11

·

(4) Če je za nadzor zastopnika ali zunanjega izvajalca plačilne institucije pristojen drug organ, opravi Banka Slovenije pregled poslovanja tega zastopnika ali zunanjega izvajalca v sodelovanju s tem nadzornim organom v skladu z določbami podpoglavja 14.7 tega zakona. Za nadzor nad zastopniki in zunanjimi izvajalci plačilne institucije se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru nad plačilno institucijo.

11

·

(4) Če je za nadzor zastopnika ali zunanjega izvajalca plačilne institucije pristojen drug organ, opravi Banka Slovenije pregled poslovanja tega zastopnika ali zunanjega izvajalca v sodelovanju s tem nadzornim organom v skladu z določbami podpoglavja 14.7 tega zakona. Za nadzor nad zastopniki in zunanjimi izvajalci plačilne institucije se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru nad plačilno institucijo.

12

−

1. in 2. točko prvega odstavka prejšnjega člena

12

+

prvim odstavkom 245. in 246. člena tega zakona

1

−

(1) Za opravljanje nadzora nad plačilnimi institucijami v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka prejšnjega člena plačujejo plačilne institucije Banki Slovenije letno nadomestilo za nadzor, ki ga glede na obseg plačilnih transakcij določa tarifa Banke Slovenije.

1

+

(1) Za opravljanje nadzora nad plačilnimi institucijami v skladu s prvim odstavkom 245. in 246. člena tega zakona plačujejo plačilne institucije Banki Slovenije letno nadomestilo za nadzor, ki ga glede na obseg plačilnih transakcij določa tarifa Banke Slovenije.

2

·

(2) Banka Slovenije določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki jih plačajo vse plačilne institucije za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora v tem letu, zmanjšanih za prihodke iz taks, ki se zaračunajo v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj in postopki nadzora Banke Slovenije na podlagi tega zakona.

2

·

(2) Banka Slovenije določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki jih plačajo vse plačilne institucije za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora v tem letu, zmanjšanih za prihodke iz taks, ki se zaračunajo v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj in postopki nadzora Banke Slovenije na podlagi tega zakona.

3

−

(3) Plačilna institucija plača letno nadomestilo za nadzor v dveh obrokih. Banka Slovenije izda račun za plačilo prvega obroka do 30. septembra v tekočem letu na podlagi načrtovanih stroškov nadzora za to leto, račun za drugi obrok pa do 31. marca naslednjega leta za preteklo leto ob upoštevanju dejanskih stroškov nadzora v preteklem letu.

3

+

(3) Plačilna institucija plača letno nadomestilo za nadzor, izračunano na podlagi dejanskih stroškov nadzora v preteklem letu, v enkratnem znesku. Banka Slovenije izda račun za plačilo nadomestila do 31. marca v tekočem letu za preteklo leto.

4

·

(4) Če plačilna institucija ne plača nadomestila za nadzor iz prvega odstavka tega člena v enem mesecu po prejemu računa, Banka Slovenije plačilni instituciji z odločbo naloži plačilo.

4

·

(4) Če plačilna institucija ne plača nadomestila za nadzor iz prvega odstavka tega člena v enem mesecu po prejemu računa, Banka Slovenije plačilni instituciji z odločbo naloži plačilo.

5

·

(5) Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov.

5

·

(5) Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov.

6

·

(6) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi podrobnejša pravila za določanje nadomestila iz prvega odstavka tega člena. 14.2.1 Poročanje na zahtevo banke slovenije

6

·

(6) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi podrobnejša pravila za določanje nadomestila iz prvega odstavka tega člena. 14.2.1 Poročanje na zahtevo banke slovenije

1

−

(1) Če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi, da so pri plačilni instituciji podane ali bodo v naslednjih 12 mesecih verjetno podane kršitve predpisov iz prvega odstavka 245. člena tega zakona ali če plačilna institucija ne ravna v skladu s prvim odstavkom 248. člena tega zakona, plačilno institucijo pisno obvesti o ugotovitvah in jo pozove, da se v 15 dneh od vročitve obvestila izjasni o ugotovljenih kršitvah. Če plačilna institucija v roku ne odgovori na obvestilo Banke Slovenije o ugotovljenih kršitvah ali odgovoru ne priloži zadostnih dokazov o poslovanju v skladu z zahtevami tega zakona, ji Banka Slovenije odredi, da preneha z ravnanji in odpravi kršitve ter v določenem roku Banki Slovenije predloži poročilo iz prvega odstavka 255. člena tega zakona.

1

+

(1) Če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi, da so pri plačilni instituciji podane ali bodo v naslednjih 12 mesecih verjetno podane kršitve predpisov iz prvega odstavka 245. člena tega zakona, ali če plačilna institucija ne ravna v skladu s prvim odstavkom 248. člena tega zakona, plačilno institucijo pisno obvesti o ugotovitvah in odredi, da preneha z ravnanji in odpravi kršitve ter v določenem roku Banki Slovenije predloži poročilo iz prvega odstavka 255. člena tega zakona.

2

·

(2) Če Banka Slovenije ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih mora voditi plačilna institucija, oziroma druge pomembnejše kršitve pri poslovanju plačilne institucije, lahko plačilni instituciji z odredbo o odpravi kršitev naloži tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da so ugotovljene kršitve odpravljene.

2

·

(2) Če Banka Slovenije ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih mora voditi plačilna institucija, oziroma druge pomembnejše kršitve pri poslovanju plačilne institucije, lahko plačilni instituciji z odredbo o odpravi kršitev naloži tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da so ugotovljene kršitve odpravljene.

3

·

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije izda plačilni instituciji odredbo o odpravi kršitev brez predhodnega pisnega obveščanja, če pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve predpisov, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, oziroma oceni, da so kršitve predpisov iz prvega odstavka 245. člena tega zakona ali bi zaradi neravnanja plačilne institucije v skladu s prvim odstavkom 248. člena tega zakona nastale posledice takšne narave, da je te kršitve plačilne institucije potrebno nemudoma odpraviti zaradi zagotavljanja finančne stabilnosti v državi ali varstva uporabnikov plačilnih storitev.

3

·

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije izda plačilni instituciji odredbo o odpravi kršitev brez predhodnega pisnega obveščanja, če pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve predpisov, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, oziroma oceni, da so kršitve predpisov iz prvega odstavka 245. člena tega zakona ali bi zaradi neravnanja plačilne institucije v skladu s prvim odstavkom 248. člena tega zakona nastale posledice takšne narave, da je te kršitve plačilne institucije potrebno nemudoma odpraviti zaradi zagotavljanja finančne stabilnosti v državi ali varstva uporabnikov plačilnih storitev.

+

1

+

(1) Za nadzor nad ponudnikom storitev pretvorbe valut, ki ni ponudnik plačilnih storitev, in opravlja storitve pretvorbe valut na bankomatu ali na prodajnem mestu na podlagi Uredbe 2021/1230/EU in tega zakona (v nadaljevanju: ponudnik storitev pretvorbe valut), se smiselno uporabljajo določbe 246. člena, 248. do 253. člena in 255. člena tega zakona, če ni v tem členu določeno drugače.

+

2

+

(2) Če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi, da so pri ponudniku storitev pretvorbe valut podane ali bodo v naslednjih 12 mesecih verjetno podane kršitve Uredbe 2021/1230/EU ali tega zakona, ali če ponudnik storitev pretvorbe valut ne ravna v skladu s prvim odstavkom 248. člena tega zakona, ponudnika storitev pretvorbe valut pisno obvesti o ugotovitvah in odredi, da preneha z ravnanji in odpravi kršitve ter v odredbi določenem roku Banki Slovenije predloži poročilo o odpravi kršitev iz 255. člena tega zakona.

+

3

+

(3) Če iz poročila o odpravi kršitev iz prejšnjega odstavka in priloženih dokazov izhaja, da je ponudnik storitev pretvorbe valut odpravil kršitve, ugotovljene z odredbo, Banka Slovenije v treh mesecih po prejemu celovitega poročila ponudnika storitev pretvorbe valut o odpravi kršitev izda odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene.

+

4

+

(4) Banka Slovenije lahko pred izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka zahteva dopolnitev poročila ali opravi pregled ponudnika storitev pretvorbe valut v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali je ponudnik storitev pretvorbe valut odpravil ugotovljene kršitve.

+

5

+

(5) Če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi, da je ponudnik storitev pretvorbe valut kršil določbe Uredbe 2021/1230/EU ali tega zakona, vendar je kršitve oziroma verjetne kršitve odpravil pred izdajo odredbe o odpravi teh kršitev, lahko Banka Slovenije, z upoštevanjem pogojev iz šestega odstavka tega člena izda ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je ponudnik storitev pretvorbe valut kršil določbe Uredbe 2021/1230/EU ali tega zakona in da je ugotovljene kršitve odpravil.

+

6

+

(6) Banka Slovenije izda ugotovitveno odločbo iz prejšnjega odstavka, če lahko glede na naravo in pomen kršitev iz drugega odstavka tega člena za zagotavljanje pravne varnosti in zaščite uporabnikov izdaja takšne odločbe in objava informacij na podlagi 244. člena tega zakona pomembno prispevata k izboljšanju praks pri zagotavljanju storitve pretvorbe valut na bankomatu ali na prodajnem mestu.

+

7

+

(7) Banka Slovenije pred izdajo ugotovitvene odločbe iz petega odstavka tega člena ponudnika storitev pretvorbe valut pisno obvesti o ugotovitvah v zvezi s kršitvami iz drugega odstavka tega člena in o nameri, da bo izdala ugotovitveno odločbo o odpravljenih kršitvah, ter ga pozove, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o izdaji ugotovitvene odločbe o odpravi kršitev Uredbe 2021/1230/EU ali tega zakona.

+

1

+

(1) Če ponudnik storitev pretvorbe valut ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev iz drugega odstavka prejšnjega člena, mu Banka Slovenije izda odredbo, s katero mu naloži, da do odprave kršitev ugotovljenih z odredbo o odpravi kršitev, preneha opravljati storitve pretvorbe valut na bankomatu ali na prodajnem mestu (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju opravljanja storitev pretvorbe valut).

+

2

+

(2) V odredbi o prenehanju opravljanja storitev pretvorbe valut Banka Slovenije ponudniku storitev pretvorbe valut naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je izvedel v zvezi s prenehanjem opravljanja storitev pretvorbe valut, in v katerem se lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe o prenehanju opravljanja storitev pretvorbe valut. Ponudnik storitev pretvorbe valut poročilu priloži dokaze, iz katerih izhaja, da je izvedel ukrepe v zvezi s prenehanjem opravljanja storitev pretvorbe valut. 14.5 Nadzor nad drugimi osebami

1

·

(1) Banka Slovenije izda odločbo, s katero ugotovi, da obstaja razlog za prisilno likvidacijo pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: odločba o ugotovitvi razloga za prisilno likvidacijo), če pravna oseba ne ravna po:

1

·

(1) Banka Slovenije izda odločbo, s katero ugotovi, da obstaja razlog za prisilno likvidacijo pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: odločba o ugotovitvi razloga za prisilno likvidacijo), če pravna oseba ne ravna po:

2

·

1. odredbi o prenehanju opravljanja plačilnih storitev iz 264. člena tega zakona oziroma po odredbi o prenehanju izdajanja elektronskega denarja iz 265. člena tega zakona, ali

2

·

1. odredbi o prenehanju opravljanja plačilnih storitev iz 264. člena tega zakona oziroma po odredbi o prenehanju izdajanja elektronskega denarja iz 265. člena tega zakona, ali

3

·

2. odredbi o prenehanju upravljanja plačilnega sistema ali po odredbi o prenehanju opravljanja poravnave medsebojnih denarnih obveznosti iz prejšnjega člena.

3

·

2. odredbi o prenehanju upravljanja plačilnega sistema ali po odredbi o prenehanju opravljanja poravnave medsebojnih denarnih obveznosti iz prejšnjega člena.

4

−

(2) Banka Slovenije lahko izda odločbo iz prejšnjega odstavka tudi, če pravna oseba pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora iz drugega odstavka prejšnjega člena.

4

+

(2) Banka Slovenije lahko izda odločbo iz prejšnjega odstavka tudi, če pravna oseba pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora iz drugega odstavka 264. člena, drugega odstavka 265. člena tega zakona in tretjega odstavka prejšnjega člena.

5

·

(3) Odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo je obrazložena.

5

·

(3) Odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo je obrazložena.

6

·

(4) Banka Slovenije na podlagi dokončne odločbe o ugotovitvi razloga za prisilno likvidacijo predlaga pristojnemu sodišču, da v skladu z zakonom, ki ureja prisilno prenehanje gospodarskih družb, zoper pravno osebo začne postopek prisilne likvidacije.

6

·

(4) Banka Slovenije na podlagi dokončne odločbe o ugotovitvi razloga za prisilno likvidacijo predlaga pristojnemu sodišču, da v skladu z zakonom, ki ureja prisilno prenehanje gospodarskih družb, zoper pravno osebo začne postopek prisilne likvidacije.

7

·

(5) Sodišče izda sklep o začetku postopka prisilne likvidacije pravne osebe na podlagi predloga Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek tega postopka v treh delovnih dneh od vložitve predloga.

7

·

(5) Sodišče izda sklep o začetku postopka prisilne likvidacije pravne osebe na podlagi predloga Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek tega postopka v treh delovnih dneh od vložitve predloga.

8

·

(6) Proti sklepu o začetku postopka prisilne likvidacije iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.

8

·

(6) Proti sklepu o začetku postopka prisilne likvidacije iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.

9

·

(7) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v postopku prisilne likvidacije, ki ga sodišče začne na njen predlog iz tretjega odstavka tega člena. 14.6 Zbiranje in izmenjava informacij

9

·

(7) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v postopku prisilne likvidacije, ki ga sodišče začne na njen predlog iz tretjega odstavka tega člena. 14.6 Zbiranje in izmenjava informacij

1

−

(1) Zaupne informacije po tem zakonu so vse informacije, ki jih pri opravljanju nadzora in drugih nalog po tem zakonu pridobi Banka Slovenije od subjektov nadzora ali drugih oseb oziroma jih izdela Banka Slovenije za namene opravljanja nadzora, vključno z internimi ocenami in poročili Banke Slovenije o poslovanju posameznega subjekta nadzora.

1

+

(1) Zaupne informacije po tem zakonu so vse informacije, ki jih pri opravljanju nadzora in drugih nalog po tem zakonu pridobi Banka Slovenije od subjektov nadzora ali drugih oseb oziroma jih izdela Banka Slovenije za namene opravljanja nadzora,vključno z internimi ocenami in poročili Banke Slovenije o poslovanju posameznega subjekta nadzora.

2

−

(2) Zaposleni v Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki delajo ali so delali po pooblastilu Banke Slovenije, morajo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju nalog za Banko Slovenije, v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnosti nadzora, varovati kot zaupne in jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen če ta zakon določa drugače.

2

+

(2) Zaposleni v Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki,ki delajo ali so delali po pooblastilu Banke Slovenije, morajo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju nalog za Banko Slovenije, v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnostinadzora, varovati kot zaupne in jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen če ta zakon določa drugače.

3

·

(3) Če zakon ne določa drugače, Banka Slovenije zaupnih informacij o posameznem subjektu nadzora ne sme razkriti drugi osebi ali državnemu organu, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih subjektov, na katere se zaupne informacije nanašajo.

3

·

(3) Če zakon ne določa drugače, Banka Slovenije zaupnih informacij o posameznem subjektu nadzora ne sme razkriti drugi osebi ali državnemu organu, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih subjektov, na katere se zaupne informacije nanašajo.

4

·

(4) Prepoved iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne velja:

4

·

(4) Prepoved iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne velja:

5

·

1. za zaupne informacije, ki so potrebne za izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka,

5

·

1. za zaupne informacije, ki so potrebne za izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka,

6

·

2. v primeru stečaja ali prisilne likvidacije plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo, ponudnika storitev zagotavljanja informacij o računih, družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ali udeleženca plačilnega sistema glede zaupnih informacij, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do plačilne institucije in za izvedbo drugih dejanj v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ter s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkov, razen glede informacij, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih finančne reorganizacije plačilne institucije,

6

·

2. v primeru stečaja ali prisilne likvidacije plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo, ponudnika storitev zagotavljanja informacij o računih, družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ali udeleženca plačilnega sistema glede zaupnih informacij, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do plačilne institucije in za izvedbo drugih dejanj v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ter s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkov, razen glede informacij, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih finančne reorganizacije plačilne institucije,

7

·

3. za informacije o dovoljenjih za opravljanje plačilnih storitev, o dovoljenjih za izdajanje elektronskega denarja, o dovoljenjih za upravljanje plačilnih sistemov ter o dovoljenjih za pridobitev kvalificiranega deleža,

7

·

3. za informacije o dovoljenjih za opravljanje plačilnih storitev, o dovoljenjih za izdajanje elektronskega denarja, o dovoljenjih za upravljanje plačilnih sistemov ter o dovoljenjih za pridobitev kvalificiranega deleža,

8

·

4. v drugih primerih, ko zakon izrecno določa, da Banka Slovenije ali oseba iz drugega odstavka tega člena zaupne informacije lahko razkrije javnosti ali določenim prejemnikom.

8

·

4. v drugih primerih, ko zakon izrecno določa, da Banka Slovenije ali oseba iz drugega odstavka tega člena zaupne informacije lahko razkrije javnosti ali določenim prejemnikom.

9

·

(5) Obveznost varovanja zaupnih informacij iz prvega do tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz drugega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi.

9

·

(5) Obveznost varovanja zaupnih informacij iz prvega do tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz drugega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi.

10

·

(6) Banka Slovenije obdeluje osebne podatke, ki jih pridobi v okviru izvajanja nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L št. 8 z dne 12. 1. 2001, str. 1) popravljena s Popravkom Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L št. 164 z dne 26. 6. 2007, str. 36).

10

·

(6) Banka Slovenije obdeluje osebne podatke, ki jih pridobi v okviru izvajanja nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L št. 8 z dne 12. 1. 2001, str. 1) popravljena s Popravkom Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L št. 164 z dne 26. 6. 2007, str. 36).

1

·

(1) Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad podružnicami, zastopniki in plačilnimi institucijami v državi gostiteljici sodeluje s pristojnim nadzornim organom države gostiteljice.

1

·

(1) Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad podružnicami, zastopniki in plačilnimi institucijami v državi gostiteljici sodeluje s pristojnim nadzornim organom države gostiteljice.

2

·

(2) Banka Slovenije predhodno obvesti pristojni nadzorni organ države gostiteljice, kadar namerava opraviti pregled poslovanja podružnice ali zastopnika plačilne institucije na območju te države članice.

2

·

(2) Banka Slovenije predhodno obvesti pristojni nadzorni organ države gostiteljice, kadar namerava opraviti pregled poslovanja podružnice ali zastopnika plačilne institucije na območju te države članice.

3

·

(3) Banka Slovenije posreduje nadzornemu organu države gostiteljice, na njegovo zahtevo, vse potrebne informacije o dejstvih in okoliščinah, ki jih ugotovi pri opravljanju nadzora nad podružnico zastopnikom, ali neposrednim opravljanjem plačilnih storitev plačilne institucije v državi gostiteljici, zlasti o ugotovljenih oziroma domnevnih kršitvah. Banka Slovenije posreduje pristojnemu nadzornemu organu države članice na lastno pobudo vse bistvene informacije, tudi ali plačilna institucija izpolnjuje pogoje iz prvega oziroma drugega odstavka 24. člena tega zakona.

3

·

(3) Banka Slovenije posreduje nadzornemu organu države gostiteljice, na njegovo zahtevo, vse potrebne informacije o dejstvih in okoliščinah, ki jih ugotovi pri opravljanju nadzora nad podružnico zastopnikom, ali neposrednim opravljanjem plačilnih storitev plačilne institucije v državi gostiteljici, zlasti o ugotovljenih oziroma domnevnih kršitvah. Banka Slovenije posreduje pristojnemu nadzornemu organu države članice na lastno pobudo vse bistvene informacije, tudi ali plačilna institucija izpolnjuje pogoje iz prvega oziroma drugega odstavka 24. člena tega zakona.

4

·

(4) Banka Slovenije lahko zaprosi pristojni nadzorni organ države gostiteljice, da opravi pregled poslovanja podružnice ali zastopnika plačilne institucije v tej državi gostiteljici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Banke Slovenije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ države gostiteljice.

4

·

(4) Banka Slovenije lahko zaprosi pristojni nadzorni organ države gostiteljice, da opravi pregled poslovanja podružnice ali zastopnika plačilne institucije v tej državi gostiteljici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Banke Slovenije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ države gostiteljice.

5

−

(5) Če Banka Slovenije prejme obvestilo pristojnega organa države gostiteljice, da plačilna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima zastopnike ali podružnice na ozemlju te države gostiteljice, ne izpolnjuje določb nacionalnega prava, ki prenašajo določbe naslovov II, III in IV Direktive 2015/2366/EU, oceni prejete informacije in brez nepotrebnega odlašanja sprejme vse ustrezne ukrepe, da plačilna institucija odpravi te nepravilnosti. Banka Slovenije te ukrepe brez odlašanja sporoči pristojnemu organu države gostiteljice in pristojnim organom vsake druge zadevne države članice.

5

+

(5) Če Banka Slovenije prejme obvestilo pristojnega organa države gostiteljice, da plačilna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima zastopnike ali podružnice na ozemlju te države gostiteljice, ne izpolnjuje določb nacionalnega prava, ki prenašajo določbe naslovov II, III in IV Direktive 2015/2366/EU , oceni prejete informacije in brez nepotrebnega odlašanja sprejme vse ustrezne ukrepe, da plačilna institucija odpravi te nepravilnosti. Banka Slovenije te ukrepe brez odlašanja sporoči pristojnemu organu države gostiteljice in pristojnim organom vsake druge zadevne države članice.

1

·

(sodelovanje pri opravljanju nadzora nad podružnico in zastopnikom plačilne institucije države članice v Republiki Sloveniji ter primeru neposrednega opravljanja plačilnih storitev v Republiki Sloveniji)

1

·

(sodelovanje pri opravljanju nadzora nad podružnico in zastopnikom plačilne institucije države članice v Republiki Sloveniji ter primeru neposrednega opravljanja plačilnih storitev v Republiki Sloveniji)

2

·

(1) Banka Slovenije sodeluje s pristojnim nadzornim organom države članice pri opravljanju nadzora nad podružnicami in zastopniki plačilne institucije te države članice na območju Republike Slovenije.

2

·

(1) Banka Slovenije sodeluje s pristojnim nadzornim organom države članice pri opravljanju nadzora nad podružnicami in zastopniki plačilne institucije te države članice na območju Republike Slovenije.

3

·

(2) Banka Slovenije posreduje pristojnemu nadzornemu organu države članice na njegovo zahtevo vse potrebne informacije o dejstvih in okoliščinah, ki jih ugotovi v zvezi z delovanjem podružnice, zastopnika, ali neposrednim opravljanjem plačilnih storitev plačilne institucije države članice v Republiki Sloveniji, zlasti o ugotovljenih kršitvah oziroma domnevnih kršitvah. Banka Slovenije posreduje pristojnemu nadzornemu organu države članice na lastno pobudo vse bistvene informacije, tudi o izpolnjevanju pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka 24. člena tega zakona s strani plačilne institucije.

3

·

(2) Banka Slovenije posreduje pristojnemu nadzornemu organu države članice na njegovo zahtevo vse potrebne informacije o dejstvih in okoliščinah, ki jih ugotovi v zvezi z delovanjem podružnice, zastopnika, ali neposrednim opravljanjem plačilnih storitev plačilne institucije države članice v Republiki Sloveniji, zlasti o ugotovljenih kršitvah oziroma domnevnih kršitvah. Banka Slovenije posreduje pristojnemu nadzornemu organu države članice na lastno pobudo vse bistvene informacije, tudi o izpolnjevanju pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka 24. člena tega zakona s strani plačilne institucije.

4

·

(3) Nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih je za to pooblastil, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice ali zastopnika plačilne institucije te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja nadzorni organ države članice predhodno obvesti Banko Slovenije.

4

·

(3) Nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih je za to pooblastil, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice ali zastopnika plačilne institucije te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja nadzorni organ države članice predhodno obvesti Banko Slovenije.

5

·

(4) V primeru iz prejšnjega odstavka ima nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih za to pooblasti, pri izvedbi pregleda poslovanja enake pristojnosti kot Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad plačilno institucijo.

5

·

(4) V primeru iz prejšnjega odstavka ima nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih za to pooblasti, pri izvedbi pregleda poslovanja enake pristojnosti kot Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad plačilno institucijo.

6

·

(5) Banka Slovenije na zahtevo pristojnega nadzornega organa države članice opravi pregled poslovanja podružnice ali zastopnika plačilne institucije te države članice na območju Republike Slovenije. Nadzorni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži pregleda poslovanja iz prvega stavka tega odstavka.

6

·

(5) Banka Slovenije na zahtevo pristojnega nadzornega organa države članice opravi pregled poslovanja podružnice ali zastopnika plačilne institucije te države članice na območju Republike Slovenije. Nadzorni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži pregleda poslovanja iz prvega stavka tega odstavka.

7

·

(6) Ne glede na odgovornost pristojnih organov države sedeža Banka Slovenije v primeru ugotovitve, da plačilna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki ima zastopnike ali podružnice na ozemlju Republike Slovenije, ne izpolnjuje določb 5., 13. ali 16. poglavja tega zakona, brez odlašanja obvesti pristojni organ države sedeža.

7

·

(6) Ne glede na odgovornost pristojnih organov države sedeža Banka Slovenije v primeru ugotovitve, da plačilna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki ima zastopnike ali podružnice na ozemlju Republike Slovenije, ne izpolnjuje določb 5., 13. ali 16. poglavja tega zakona, brez odlašanja obvesti pristojni organ države sedeža.

8

·

(7) Kadar je v nujnih primerih potrebno takojšnje ukrepanje, da bi odpravili resno grožnjo skupnim interesom uporabnikov plačilnih storitev v Republiki Sloveniji, lahko Banka Slovenije sprejme previdnostne ukrepe hkrati s čezmejnim sodelovanjem med pristojnimi organi, dokler pristojni organi države sedeža ne sprejmejo potrebnih ukrepov.

8

·

(7) Kadar je v nujnih primerih potrebno takojšnje ukrepanje, da bi odpravili resno grožnjo skupnim interesom uporabnikov plačilnih storitev v Republiki Sloveniji, lahko Banka Slovenije sprejme previdnostne ukrepe hkrati s čezmejnim sodelovanjem med pristojnimi organi, dokler pristojni organi države sedeža ne sprejmejo potrebnih ukrepov.

9

·

(8) Vsi previdnostni ukrepi iz prejšnjega odstavka morajo biti primerni in sorazmerni s svojim namenom, to je zaščito skupnih interesov uporabnikov plačilnih storitev v Republiki Sloveniji pred resno grožnjo. Zaradi teh ukrepov uporabniki plačilnih storitev plačilne institucije v Republiki Sloveniji ne smejo imeti prednosti pred uporabniki plačilnih storitev plačilne institucije v drugih državah članicah.

9

·

(8) Vsi previdnostni ukrepi iz prejšnjega odstavka morajo biti primerni in sorazmerni s svojim namenom, to je zaščito skupnih interesov uporabnikov plačilnih storitev v Republiki Sloveniji pred resno grožnjo. Zaradi teh ukrepov uporabniki plačilnih storitev plačilne institucije v Republiki Sloveniji ne smejo imeti prednosti pred uporabniki plačilnih storitev plačilne institucije v drugih državah članicah.

10

·

(9) Previdnostni ukrepi iz sedmega odstavka tega člena so začasni in prenehajo veljati, ko se opredeljene resne grožnje odpravijo, tudi s pomočjo pristojnih organov države sedeža ali v sodelovanju z njimi ali z Evropskim bančnim organom, kot je določeno v 278. členu tega zakona.

10

·

(9) Previdnostni ukrepi iz sedmega odstavka tega člena so začasni in prenehajo veljati, ko se opredeljene resne grožnje odpravijo, tudi s pomočjo pristojnih organov države sedeža ali v sodelovanju z njimi ali z Evropskim bančnim organom, kot je določeno v 278. členu tega zakona.

11

−

(10) Glede na nujnost primera Banka Slovenije obvesti vnaprej, v vsakem primeru pa brez odlašanja, pristojne organe države sedeža in drugih zadevnih držav članic, Evropsko komisijo in Evropski bančni organ o previdnostnih ukrepih, sprejetih v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in jih utemelji.

11

+

(10) Glede na nujnost primera Banka Slovenije obvesti vnaprej, v vsakem primeru pa brez odlašanja, pristojne organe države sedeža in drugih zadevnih držav članic, Evropsko komisijoin Evropski bančni organ o previdnostnih ukrepih, sprejetih v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in jih utemelji.

1

−

(1) Kadar Banka Slovenije meni, da čezmejno sodelovanje s pristojnimi organi druge države članice v določeni zadevi ni v skladu s pogoji iz 48. do 50. člena, 270. do 273. člena ali 275. do 277. člena tega zakona, lahko zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu in ga zaprosi za pomoč v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.

1

+

(1) Kadar Banka Slovenije meni, da čezmejno sodelovanje s pristojnimi organi druge države članice v določeni zadevi ni v skladu s pogoji iz 48. do 50. člena, 270. do 273. člena ali 275. do 277. člena tega zakona, lahko zadevo predloži Evropskemubančnemu organu in ga zaprosi za pomoč v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU .

2

−

(2) Če Banka Slovenije ravna po prejšnjem odstavku ali če pristojni organ druge države članice zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu, ker meni, da čezmejno sodelovanje z Banko Slovenije ni v skladu s pogoji, določenimi v 48. do 50. členu, 270. do 273. členu ali 275. do 277. členu tega zakona, Banka Slovenije odloži odločanje in počaka na rešitev na podlagi 19. člena Uredbe 1093/2010/EU.

2

+

(2) Če Banka Slovenije ravna po prejšnjem odstavku ali če pristojni organ druge države članice zadevo predloži Evropskemubančnemu organu, ker meni, da čezmejno sodelovanje z Banko Slovenije ni v skladu s pogoji, določenimi v 48. do 50. členu, 270. do 273. členu ali 275. do 277. členu tega zakona,Banka Slovenije odloži odločanje in počaka na rešitev na podlagi 19. člena Uredbe 1093/2010/EU .

1

−

Določbe tega zakona ne posegajo v obveznosti in pristojnosti nadzornih organov na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

1

+

Določbe tega zakona ne posegajo v obveznosti in pristojnosti nadzornih organov na podlagi zakona, ki ureja preprečevanjepranja denarja in financiranja terorizma.

2

·

15. POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH

2

·

15. POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH

1

−

(1) Ponudnik plačilnih storitev zagotovi postopek izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, zagotavljanjem primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavo plačilnih računov in zagotavljanjem dostopa do osnovnih plačilnih računov po tem zakonu ter v zvezi z domnevnimi kršitvami obveznosti ponudnika plačilnih storitev po Uredbi 924/2009/ES in Uredbi 260/2012/EU pred neodvisnim subjektom, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov. Na enak način se zagotavlja tudi postopek izvensodnega reševanja sporov s prejemniki plačila v zvezi z domnevnimi kršitvami obveznosti ponudnikov plačilnih storitev po Uredbi 2015/751/EU .

1

+

(1) Ponudnik plačilnih storitev zagotovi postopek izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, zagotavljanjem primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavo plačilnih računov in zagotavljanjem dostopa do osnovnih plačilnih računov po tem zakonu ter v zvezi z domnevnimi kršitvami obveznosti ponudnika plačilnih storitev po Uredbi 2021/1230/EU in Uredbi 260/2012/EU pred neodvisnim subjektom, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov. Na enak način se zagotavlja tudi postopek izvensodnega reševanja sporov s prejemniki plačila v zvezi z domnevnimi kršitvami obveznosti ponudnikov plačilnih storitev po Uredbi 2015/751/EU .

2

·

(2) Sodelovanje ponudnika plačilnih storitev v postopku, ki ga sproži potrošnik pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja potrošniških sporov, je obvezno.

2

·

(2) Sodelovanje ponudnika plačilnih storitev v postopku, ki ga sproži potrošnik pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja potrošniških sporov, je obvezno.

3

·

(3) Izvajalec izvensodnega reševanja potrošniških sporov sodeluje z organi, ki so v drugih državah članicah pristojni za izvensodno reševanje sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz 5., 13. in 16. poglavja tega zakona, če reševanje posameznega spora sodi tudi v pristojnost takega organa druge države članice.

3

·

(3) Izvajalec izvensodnega reševanja potrošniških sporov sodeluje z organi, ki so v drugih državah članicah pristojni za izvensodno reševanje sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz 5., 13. in 16. poglavja tega zakona, če reševanje posameznega spora sodi tudi v pristojnost takega organa druge države članice.

4

·

(4) Ponudnik plačilnih storitev potrošniku ne sme zaračunati posebnih nadomestil v zvezi s postopkom izvensodnega reševanja spora glede opravljanja plačilnih storitev.

4

·

(4) Ponudnik plačilnih storitev potrošniku ne sme zaračunati posebnih nadomestil v zvezi s postopkom izvensodnega reševanja spora glede opravljanja plačilnih storitev.

5

·

(5) Prvi do četrti odstavek tega člena se ne uporabljajo za UJP ter druge države organe in občine, kadar opravljajo plačilne storitve v okviru svojih izključnih pristojnosti na podlagi posebnega zakona.

5

·

(5) Prvi do četrti odstavek tega člena se ne uporabljajo za UJP ter druge države organe in občine, kadar opravljajo plačilne storitve v okviru svojih izključnih pristojnosti na podlagi posebnega zakona.

6

·

(6) Prvi do četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izdajatelje elektronskega denarja v zvezi z njihovimi dolžnostmi glede izdajanja in unovčevanja elektronskega denarja.

6

·

(6) Prvi do četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izdajatelje elektronskega denarja v zvezi z njihovimi dolžnostmi glede izdajanja in unovčevanja elektronskega denarja.

7

·

17. POROČANJE

7

·

17. POROČANJE

1

−

5. uporabniku ne posreduje obvestila o odpovedi okvirne pogodbe v skladu s prvim odstavkom 99. člena tega zakona;

1

+

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji:

2

·

1. zaračuna uporabniku nadomestila v nasprotju s 86. členom tega zakona,

2

·

1. zaračuna uporabniku nadomestila v nasprotju s 86. členom tega zakona,

3

·

2. uporabniku pred sklenitvijo okvirne pogodbe o plačilnih storitvah ne zagotovi splošnih informacij iz 90. člena tega zakona ali jih ne zagotavlja na način iz 91. člena tega zakona,

3

·

2. uporabniku pred sklenitvijo okvirne pogodbe o plačilnih storitvah ne zagotovi splošnih informacij iz 90. člena tega zakona ali jih ne zagotavlja na način iz 91. člena tega zakona,

4

·

3. uporabniku ne zagotovi splošnih informacij in določil okvirne pogodbe v skladu z 92. členom tega zakona,

4

·

3. uporabniku ne zagotovi splošnih informacij in določil okvirne pogodbe v skladu z 92. členom tega zakona,

5

·

4. uporabniku ne zagotovi informacij o posamezni plačilni transakciji v skladu z 93., 94. ali 95. členom tega zakona,

5

·

4. uporabniku ne zagotovi informacij o posamezni plačilni transakciji v skladu z 93., 94. ali 95. členom tega zakona,

6

·

5. uporabniku ne posreduje obvestila o odpovedi okvirne pogodbe v skladu s prvim odstavkom 99. člena tega zakona;

6

·

5. uporabniku ne posreduje obvestila o odpovedi okvirne pogodbe v skladu s prvim odstavkom 99. člena tega zakona;

7

·

6. zaračuna uporabniku nadomestila v primeru odpovedi okvirne pogodbe v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 98. člena tega zakona ali drugim odstavkom 99. člena tega zakona,

7

·

6. zaračuna uporabniku nadomestila v primeru odpovedi okvirne pogodbe v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 98. člena tega zakona ali drugim odstavkom 99. člena tega zakona,

8

·

7. uporabniku v zvezi z okvirno pogodbo o plačilnem instrumentu za plačila majhnih vrednosti ne zagotovi informacij o glavnih značilnostih plačilne storitve v skladu s prvim odstavkom 101. člena tega zakona,

8

·

7. uporabniku v zvezi z okvirno pogodbo o plačilnem instrumentu za plačila majhnih vrednosti ne zagotovi informacij o glavnih značilnostih plačilne storitve v skladu s prvim odstavkom 101. člena tega zakona,

9

·

8. uporabniku ne zagotovi informacij o posamezni plačilni transakciji v zvezi s plačilnimi instrumenti za plačila majhnih vrednosti v skladu s 102. členom tega zakona,

9

·

8. uporabniku ne zagotovi informacij o posamezni plačilni transakciji v zvezi s plačilnimi instrumenti za plačila majhnih vrednosti v skladu s 102. členom tega zakona,

10

·

9. ne dokumentira ali ne obvešča uporabnikov o razlogih za zavrnitev sklenitve oziroma odpoved od okvirne pogodbe v skladu s 102.a členom tega zakona,

10

·

9. ne dokumentira ali ne obvešča uporabnikov o razlogih za zavrnitev sklenitve oziroma odpoved od okvirne pogodbe v skladu s 102.a členom tega zakona,

11

·

10. uporabniku pred sklenitvijo pogodbe o izvršitvi enkratne plačilne transakcije ne zagotovi splošnih informacij v skladu s 103. členom tega zakona,

11

·

10. uporabniku pred sklenitvijo pogodbe o izvršitvi enkratne plačilne transakcije ne zagotovi splošnih informacij v skladu s 103. členom tega zakona,

12

·

11. plačniku ne zagotovi informacij o posamezni plačilni transakciji po prejemu plačilnega naloga na podlagi pogodbe o enkratni plačilni transakciji v skladu s 106. členom tega zakona, ali ne zagotovi prejemniku plačila informacij o posamezni plačilni transakciji po izvršitvi plačilne transakcije na podlagi pogodbe o enkratni plačilni transakciji v skladu s 107. členom tega zakona,

12

·

11. plačniku ne zagotovi informacij o posamezni plačilni transakciji po prejemu plačilnega naloga na podlagi pogodbe o enkratni plačilni transakciji v skladu s 106. členom tega zakona, ali ne zagotovi prejemniku plačila informacij o posamezni plačilni transakciji po izvršitvi plačilne transakcije na podlagi pogodbe o enkratni plačilni transakciji v skladu s 107. členom tega zakona,

13

·

12. uporabnika pred odreditvijo plačilne transakcije ne obvesti o posebnem nadomestilu, ki ga zaračunava za uporabo določenega plačilnega instrumenta (drugi odstavek 110. člena tega zakona),

13

·

12. uporabnika pred odreditvijo plačilne transakcije ne obvesti o posebnem nadomestilu, ki ga zaračunava za uporabo določenega plačilnega instrumenta (drugi odstavek 110. člena tega zakona),

14

·

13. uporabniku, ki je potrošnik, pred sklenitvijo pogodbe o plačilnih storitvah na daljavo ne zagotovi predhodnih informacij v skladu s 113. členom tega zakona,

14

·

13. uporabniku, ki je potrošnik, pred sklenitvijo pogodbe o plačilnih storitvah na daljavo ne zagotovi predhodnih informacij v skladu s 113. členom tega zakona,

15

·

14. uporabniku, ki je potrošnik, pred sklenitvijo pogodbe o enkratni plačilni transakciji ne zagotovi predhodnih informacij v skladu s 114. členom tega zakona,

15

·

14. uporabniku, ki je potrošnik, pred sklenitvijo pogodbe o enkratni plačilni transakciji ne zagotovi predhodnih informacij v skladu s 114. členom tega zakona,

16

·

15. ne izvrši plačilne transakcije po prejemu plačilnega naloga (120. člen tega zakona),

16

·

15. ne izvrši plačilne transakcije po prejemu plačilnega naloga (120. člen tega zakona),

17

·

16. ne obvesti uporabnika o zavrnitvi izvršitve plačilnega naloga (drugi in tretji odstavek 121. člena tega zakona),

17

·

16. ne obvesti uporabnika o zavrnitvi izvršitve plačilnega naloga (drugi in tretji odstavek 121. člena tega zakona),

18

·

17. uporabniku ne omogoči preklica plačilnega naloga v skladu s 122. in 123. členom tega zakona,

18

·

17. uporabniku ne omogoči preklica plačilnega naloga v skladu s 122. in 123. členom tega zakona,

19

·

18. zaračuna uporabniku nadomestila za izvršitev plačilne transakcije v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 125. člena tega zakona,

19

·

18. zaračuna uporabniku nadomestila za izvršitev plačilne transakcije v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 125. člena tega zakona,

20

·

19. ne zagotovi prenosa celotnega zneska plačilne transakcije v skladu s tretjim odstavkom 125. člena tega zakona oziroma v primeru dogovora iz četrtega odstavka 125. člena tega zakona ne obvesti uporabnika o celotnem znesku plačilne transakcije in nadomestil, ki jih je odtegnil,

20

·

19. ne zagotovi prenosa celotnega zneska plačilne transakcije v skladu s tretjim odstavkom 125. člena tega zakona oziroma v primeru dogovora iz četrtega odstavka 125. člena tega zakona ne obvesti uporabnika o celotnem znesku plačilne transakcije in nadomestil, ki jih je odtegnil,

21

·

20. prejemniku plačila prepreči ali ga kakor koli drugače omejuje, da od plačnika zahteva plačilo nadomestila ali mu ponudi znižanje za uporabo določenega plačilnega instrumenta (126. člen tega zakona),

21

·

20. prejemniku plačila prepreči ali ga kakor koli drugače omejuje, da od plačnika zahteva plačilo nadomestila ali mu ponudi znižanje za uporabo določenega plačilnega instrumenta (126. člen tega zakona),

22

·

21. ne izvrši plačilne transakcije v predpisanem roku (127. člen tega zakona),

22

·

21. ne izvrši plačilne transakcije v predpisanem roku (127. člen tega zakona),

23

·

22. ne posreduje plačilnega naloga, ki ga je odredil prejemnik plačila ali plačnik preko prejemnika plačila, plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev v dogovorjenih rokih tako, da je na dogovorjeni dan zapadlosti mogoče izvršiti plačilno transakcijo (128. člen tega zakona),

23

·

22. ne posreduje plačilnega naloga, ki ga je odredil prejemnik plačila ali plačnik preko prejemnika plačila, plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev v dogovorjenih rokih tako, da je na dogovorjeni dan zapadlosti mogoče izvršiti plačilno transakcijo (128. člen tega zakona),

24

·

23. ne omogoči uporabniku, da razpolaga z denarnimi sredstvi na plačilnem računu in ne zagotovi ustreznega datuma valute odobritve ali obremenitve plačilnega računa (129., 130. in 131. člen tega zakona),

24

·

23. ne omogoči uporabniku, da razpolaga z denarnimi sredstvi na plačilnem računu in ne zagotovi ustreznega datuma valute odobritve ali obremenitve plačilnega računa (129., 130. in 131. člen tega zakona),

25

·

24. za izdajo in uporabo plačilnega instrumenta določi neobjektivne, diskriminatorne oziroma nesorazmerne ukrepe v nasprotju s prvim odstavkom 132. člena tega zakona,

25

·

24. za izdajo in uporabo plačilnega instrumenta določi neobjektivne, diskriminatorne oziroma nesorazmerne ukrepe v nasprotju s prvim odstavkom 132. člena tega zakona,

26

·

25. ne izpolni zahtev v zvezi z varno uporabo plačilnega instrumenta (prvi in drugi odstavek 133. člena tega zakona),

26

·

25. ne izpolni zahtev v zvezi z varno uporabo plačilnega instrumenta (prvi in drugi odstavek 133. člena tega zakona),

27

·

26. ne zagotovi sredstev, ki uporabniku na njegovo zahtevo omogočajo, da dokaže posredovanje obvestila o izgubljenem, ukradenem ali zlorabljenem plačilnem instrumentu, ali jih ne zagotavlja v zahtevanem obdobju (tretji odstavek 133. člena tega zakona),

27

·

26. ne zagotovi sredstev, ki uporabniku na njegovo zahtevo omogočajo, da dokaže posredovanje obvestila o izgubljenem, ukradenem ali zlorabljenem plačilnem instrumentu, ali jih ne zagotavlja v zahtevanem obdobju (tretji odstavek 133. člena tega zakona),

28

·

27. ne povrne zneska neodobrenih oziroma nepravilno izvršenih plačilnih transakcij in pripadajočih nadomestil oziroma obresti ali ne zagotovi popravka datuma valute knjiženja v dobro oziroma zneska ne knjiži na plačilnem računu v skladu s 136., 137, 140. oziroma 142. členom tega zakona,

28

·

27. ne povrne zneska neodobrenih oziroma nepravilno izvršenih plačilnih transakcij in pripadajočih nadomestil oziroma obresti ali ne zagotovi popravka datuma valute knjiženja v dobro oziroma zneska ne knjiži na plačilnem računu v skladu s 136., 137, 140. oziroma 142. členom tega zakona,

29

·

28. ne povrne zneska neodobrene plačilne transakcije, za katero je odgovoren, in Banko Slovenije, policije ali državnega tožilstva ne obvesti v skladu z drugim odstavkom 136. člena tega zakona,

29

·

28. ne povrne zneska neodobrene plačilne transakcije, za katero je odgovoren, in Banko Slovenije, policije ali državnega tožilstva ne obvesti v skladu z drugim odstavkom 136. člena tega zakona,

30

·

29. če uporabnik predloži nepravilno enolično identifikacijsko oznako, ne ravna v skladu s četrtim ali petim odstavkom 143. člena tega zakona,

30

·

29. če uporabnik predloži nepravilno enolično identifikacijsko oznako, ne ravna v skladu s četrtim ali petim odstavkom 143. člena tega zakona,

31

·

30. v primeru neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije na zahtevo svojega uporabnika ne ravna v skladu s prvim odstavkom 146. člena tega zakona,

31

·

30. v primeru neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije na zahtevo svojega uporabnika ne ravna v skladu s prvim odstavkom 146. člena tega zakona,

32

·

31. ne zagotovi uporabniku popravka neodobrene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije v skladu s 149. členom tega zakona,

32

·

31. ne zagotovi uporabniku popravka neodobrene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije v skladu s 149. členom tega zakona,

33

·

32. ne povrne uporabniku zneska odobrene in pravilno izvršene plačilne transakcije oziroma ne zagotovi datuma knjiženja v dobro v skladu s 150. členom tega zakona,

33

·

32. ne povrne uporabniku zneska odobrene in pravilno izvršene plačilne transakcije oziroma ne zagotovi datuma knjiženja v dobro v skladu s 150. členom tega zakona,

34

·

33. ne zagotovi pravice do povračila v skladu s šestim odstavkom 150. člena tega zakona,

34

·

33. ne zagotovi pravice do povračila v skladu s šestim odstavkom 150. člena tega zakona,

35

·

34. ne vzpostavi postopka oziroma pravil za reševanje sporov pri ponudniku plačilnih storitev v skladu z 285. členom tega zakona ali če tak postopek oziroma pravila ne izpolnjujejo zahtev iz 285. člena tega zakona,

35

·

34. ne vzpostavi postopka oziroma pravil za reševanje sporov pri ponudniku plačilnih storitev v skladu z 285. členom tega zakona ali če tak postopek oziroma pravila ne izpolnjujejo zahtev iz 285. člena tega zakona,

36

·

35. ne vzpostavi postopka oziroma pravil za izvensodno reševanje sporov v skladu z 286. členom tega zakona ali če tak postopek oziroma pravila ne izpolnjujejo zahtev iz 286. člena tega zakona.

36

·

35. ne vzpostavi postopka oziroma pravil za izvensodno reševanje sporov v skladu z 286. členom tega zakona ali če tak postopek oziroma pravila ne izpolnjujejo zahtev iz 286. člena tega zakona.

37

·

(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

37

·

(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1

·

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji:

1

·

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji:

2

·

1. potrošniku pred sklenitvijo okvirne pogodbe ne zagotovi dokumenta z informacijami o nadomestilih iz prvega odstavka 170. člena tega zakona,

2

·

1. potrošniku pred sklenitvijo okvirne pogodbe ne zagotovi dokumenta z informacijami o nadomestilih iz prvega odstavka 170. člena tega zakona,

3

·

2. potrošniku dokumenta z informacijami o nadomestilih ne zagotovi na način ali v obliki iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 170. člena tega zakona,

3

·

2. potrošniku dokumenta z informacijami o nadomestilih ne zagotovi na način ali v obliki iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 170. člena tega zakona,

4

−

3. v dokumentu z informacijami o nadomestilih ne zagotovi, da dokument razkriva nadomestila v skladu s petim odstavkom 170. člena tega zakona,

4

+

3. v dokumentu z informacijami o nadomestilih ne zagotovi,da dokument razkriva nadomestila v skladu s petim odstavkom 170. člena tega zakona,

5

·

4. potrošniku ne da na voljo glosarja v skladu s prvim, šestim, sedmim in osmim odstavkom 170. člena tega zakona,

5

·

4. potrošniku ne da na voljo glosarja v skladu s prvim, šestim, sedmim in osmim odstavkom 170. člena tega zakona,

6

·

5. potrošniku dokumenta z informacijami o nadomestilih ali glosarja ne da na voljo na način ali v obliki v skladu z devetim odstavkom 170. člena tega zakona,

6

·

5. potrošniku dokumenta z informacijami o nadomestilih ali glosarja ne da na voljo na način ali v obliki v skladu z devetim odstavkom 170. člena tega zakona,

7

·

6. potrošniku ne zagotovi obračuna nadomestil v skladu s 171. členom tega zakona,

7

·

6. potrošniku ne zagotovi obračuna nadomestil v skladu s 171. členom tega zakona,

8

·

7. v pogodbah s potrošniki in pri oglaševanju za potrošnike ne uporablja standardiziranih izrazov s seznama najbolj reprezentativnih storitve v skladu s 171. členom tega zakona,

8

·

7. v pogodbah s potrošniki in pri oglaševanju za potrošnike ne uporablja standardiziranih izrazov s seznama najbolj reprezentativnih storitve v skladu s 171. členom tega zakona,

9

·

8. potrošnika ne obvesti, ali lahko pogodbo za odprtje plačilnega računa sklene ločeno oziroma ne zagotovi ločeno informacij o nadomestilih, v skladu s 171. členom tega zakona.

9

·

8. potrošnika ne obvesti, ali lahko pogodbo za odprtje plačilnega računa sklene ločeno oziroma ne zagotovi ločeno informacij o nadomestilih, v skladu s 171. členom tega zakona.

10

·

(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

10

·

(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1

−

20. ne zagotavlja informacij v skladu s prvim odstavkom 185. člena tega zakona,

1

+

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje banka, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji:

2

−

21. potrošnikov, ki jim zavrne sklenitev okvirne pogodbe ali jim okvirno pogodbo odpove, hkrati pisno ne seznani s pravico do osnovnega plačilnega računa ali ne dokumentira informacij v skladu s tretjim odstavkom 185. člena tega zakona.

−

3

·

1. ne spoštuje načela prepovedi razlikovanja iz 180. člena tega zakona,

2

·

1. ne spoštuje načela prepovedi razlikovanja iz 180. člena tega zakona,

4

·

2. potrošnikom ne ponuja osnovnega plačilnega računa v skladu s 181. členom tega zakona,

3

·

2. potrošnikom ne ponuja osnovnega plačilnega računa v skladu s 181. členom tega zakona,

5

·

3. prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa ne obravnava pravočasno v skladu s četrtim odstavkom 181. člena tega zakona,

4

·

3. prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa ne obravnava pravočasno v skladu s četrtim odstavkom 181. člena tega zakona,

6

·

4. ne zavrne prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa v skladu s šestim odstavkom 181. člena tega zakona,

5

·

4. ne zavrne prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa v skladu s šestim odstavkom 181. člena tega zakona,

7

·

5. zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa v nasprotju s sedmim odstavkom 181. člena tega zakona,

6

·

5. zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa v nasprotju s sedmim odstavkom 181. člena tega zakona,

8

·

6. potrošnika v primeru zavrnitve prošnje za odprtje osnovnega plačilnega računa ne obvesti o zavrnitvi prošnje v skladu z osmim odstavkom 181. člena tega zakona,

7

·

6. potrošnika v primeru zavrnitve prošnje za odprtje osnovnega plačilnega računa ne obvesti o zavrnitvi prošnje v skladu z osmim odstavkom 181. člena tega zakona,

9

·

7. potrošnika ne obvesti v skladu z devetim odstavkom 181. člena tega zakona,

8

·

7. potrošnika ne obvesti v skladu z devetim odstavkom 181. člena tega zakona,

10

·

8. odprtje osnovnega plačilnega računa pogojuje z nakupom dodatnih storitev ali delnic banke v nasprotju z desetim odstavkom 181. člena tega zakona,

9

·

8. odprtje osnovnega plačilnega računa pogojuje z nakupom dodatnih storitev ali delnic banke v nasprotju z desetim odstavkom 181. člena tega zakona,

11

·

9. v okviru osnovnega plačilnega računa ne zagotavlja katere od storitev iz prvega odstavka 182. člena tega zakona,

10

·

9. v okviru osnovnega plačilnega računa ne zagotavlja katere od storitev iz prvega odstavka 182. člena tega zakona,

12

·

10. osnovnega plačilnega računa ne zagotavlja vsaj v eurih v skladu z drugim odstavkom 182. člena tega zakona,

11

·

10. osnovnega plačilnega računa ne zagotavlja vsaj v eurih v skladu z drugim odstavkom 182. člena tega zakona,

13

·

11. potrošniku v zvezi z osnovnim plačilnim računom ne zagotavlja neomejenega števila transakcij v skladu s tretjim odstavkom 182. člena tega zakona,

12

·

11. potrošniku v zvezi z osnovnim plačilnim računom ne zagotavlja neomejenega števila transakcij v skladu s tretjim odstavkom 182. člena tega zakona,

14

·

12. potrošniku ne zagotovi možnosti izvrševanja plačilnih transakcij z osnovnega plačilnega računa v skladu s četrtim odstavkom 182. člena tega zakona,

13

·

12. potrošniku ne zagotovi možnosti izvrševanja plačilnih transakcij z osnovnega plačilnega računa v skladu s četrtim odstavkom 182. člena tega zakona,

15

·

13. ne ravna v skladu s petim odstavkom 182. člena tega zakona,

14

·

13. ne ravna v skladu s petim odstavkom 182. člena tega zakona,

16

·

14. dostop do osnovnega plačilnega računa ali njegovo uporabo omejuje ali pogojuje z uporabo prekoračitve (šesti odstavek 182. člen tega zakona),

15

·

14. dostop do osnovnega plačilnega računa ali njegovo uporabo omejuje ali pogojuje z uporabo prekoračitve (šesti odstavek 182. člen tega zakona),

17

·

15. v zvezi z osnovnim plačilnim računom zaračunava nadomestilo v nasprotju s 183. členom tega zakona,

16

·

15. v zvezi z osnovnim plačilnim računom zaračunava nadomestilo v nasprotju s 183. členom tega zakona,

18

·

16. enostransko prekine okvirno pogodbo za dostop do osnovnega plačilnega računa v nasprotju z drugim odstavkom 184. člena tega zakona,

17

·

16. enostransko prekine okvirno pogodbo za dostop do osnovnega plačilnega računa v nasprotju z drugim odstavkom 184. člena tega zakona,

19

·

17. ob odpovedi pogodbe za osnovni plačilni račun ne obvesti potrošnika v skladu s tretjim odstavkom 184. člena tega zakona,

18

·

17. ob odpovedi pogodbe za osnovni plačilni račun ne obvesti potrošnika v skladu s tretjim odstavkom 184. člena tega zakona,

20

·

18. potrošnika v primeru odpovedi okvirne pogodbe za dostop do osnovnega plačilnega računa ne seznani v skladu s petim odstavkom 184. člena tega zakona,

19

·

18. potrošnika v primeru odpovedi okvirne pogodbe za dostop do osnovnega plačilnega računa ne seznani v skladu s petim odstavkom 184. člena tega zakona,

21

·

19. potrošniku ne da brezplačno na voljo lahko dostopnih informacij o posebnih značilnostih osnovnega plačilnega računa v skladu z drugim odstavkom 185. člena tega zakona,

20

·

19. potrošniku ne da brezplačno na voljo lahko dostopnih informacij o posebnih značilnostih osnovnega plačilnega računa v skladu z drugim odstavkom 185. člena tega zakona,

22

·

20. ne zagotavlja informacij v skladu s prvim odstavkom 185. člena tega zakona,

21

·

20. ne zagotavlja informacij v skladu s prvim odstavkom 185. člena tega zakona,

23

·

21. potrošnikov, ki jim zavrne sklenitev okvirne pogodbe ali jim okvirno pogodbo odpove, hkrati pisno ne seznani s pravico do osnovnega plačilnega računa ali ne dokumentira informacij v skladu s tretjim odstavkom 185. člena tega zakona.

22

·

21. potrošnikov, ki jim zavrne sklenitev okvirne pogodbe ali jim okvirno pogodbo odpove, hkrati pisno ne seznani s pravico do osnovnega plačilnega računa ali ne dokumentira informacij v skladu s tretjim odstavkom 185. člena tega zakona.

24

·

(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

23

·

(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1

−

10. Banki Slovenije ne posreduje, posreduje z zamudo ali posreduje napačne podatke o nadomestilih iz prvega odstavka 173. člena tega zakona na način, v obliki in rokih, določenih s predpisom, izdanim na podlagi drugega odstavka 173. člena tega zakona,

1

+

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji:

2

·

1. ne upošteva pravil v zvezi z odpiranjem fiduciarnih računov, določenih v 14. členu tega zakona,

2

·

1. ne upošteva pravil v zvezi z odpiranjem fiduciarnih računov, določenih v 14. členu tega zakona,

3

·

2. ne vzpostavi okvira z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganj in nadzornimi mehanizmi za obvladovanje operativnih in varnostnih tveganj v skladu s prvim odstavkom 151. člena tega zakona,

3

·

2. ne vzpostavi okvira z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganj in nadzornimi mehanizmi za obvladovanje operativnih in varnostnih tveganj v skladu s prvim odstavkom 151. člena tega zakona,

4

·

3. ne predloži Banki Slovenije enkrat letno ali v krajših časovnih presledkih, kot jih določi Banka Slovenije, posodobljene in celovite ocene operativnih in varnostnih tveganj v skladu z drugim odstavkom 151. člena tega zakona,

4

·

3. ne predloži Banki Slovenije enkrat letno ali v krajših časovnih presledkih, kot jih določi Banka Slovenije, posodobljene in celovite ocene operativnih in varnostnih tveganj v skladu z drugim odstavkom 151. člena tega zakona,

5

·

4. v primeru večjega operativnega ali varnostnega incidenta ne obvesti Banke Slovenije v skladu s prvim odstavkom 152. člena tega zakona,

5

·

4. v primeru večjega operativnega ali varnostnega incidenta ne obvesti Banke Slovenije v skladu s prvim odstavkom 152. člena tega zakona,

6

·

5. v primeru, ko bi večji operativni ali varnostni incident lahko vplival na finančne interese njegovih uporabnikov, uporabnikov ne obvesti v skladu z drugim odstavkom 152. člena tega zakona,

6

·

5. v primeru, ko bi večji operativni ali varnostni incident lahko vplival na finančne interese njegovih uporabnikov, uporabnikov ne obvesti v skladu z drugim odstavkom 152. člena tega zakona,

7

·

6. ne predloži Banki Slovenije vsaj enkrat letno statističnih podatkov o prevarah v skladu s šestim odstavkom 152. člena tega zakona,

7

·

6. ne predloži Banki Slovenije vsaj enkrat letno statističnih podatkov o prevarah v skladu s šestim odstavkom 152. člena tega zakona,

8

·

7. ne opravi močne avtentikacije, kadar je ta zahtevana v skladu s 153. členom tega zakona,

8

·

7. ne opravi močne avtentikacije, kadar je ta zahtevana v skladu s 153. členom tega zakona,

9

·

8. v primeru odreditve elektronskih plačilnih transakcij iz 2. točke prvega odstavka 153. člena tega zakona ne uporabi močne avtentikacije strank, ki vsebuje elemente za dinamično povezavo transakcije z določenim zneskom in določenim prejemnikom plačila v skladu z drugim odstavkom 153. člena tega zakona,

9

·

8. v primeru odreditve elektronskih plačilnih transakcij iz 2. točke prvega odstavka 153. člena tega zakona ne uporabi močne avtentikacije strank, ki vsebuje elemente za dinamično povezavo transakcije z določenim zneskom in določenim prejemnikom plačila v skladu z drugim odstavkom 153. člena tega zakona,

10

·

9. v primeru, ko je zahtevana močna avtentikacija, ne vzpostavi ustreznih varnostnih ukrepov, s katerimi zavaruje zaupnost in celovitost osebnih varnostnih elementov uporabnikov plačilnih storitev v skladu s tretjim odstavkom 153. člena tega zakona,

10

·

9. v primeru, ko je zahtevana močna avtentikacija, ne vzpostavi ustreznih varnostnih ukrepov, s katerimi zavaruje zaupnost in celovitost osebnih varnostnih elementov uporabnikov plačilnih storitev v skladu s tretjim odstavkom 153. člena tega zakona,

11

·

10. Banki Slovenije ne posreduje, posreduje z zamudo ali posreduje napačne podatke o nadomestilih iz prvega odstavka 173. člena tega zakona na način, v obliki in rokih, določenih s predpisom, izdanim na podlagi drugega odstavka 173. člena tega zakona,

11

·

10. Banki Slovenije ne posreduje, posreduje z zamudo ali posreduje napačne podatke o nadomestilih iz prvega odstavka 173. člena tega zakona na način, v obliki in rokih, določenih s predpisom, izdanim na podlagi drugega odstavka 173. člena tega zakona,

12

·

11. omogoči imetniku plačilnega računa razpolaganje z denarnimi sredstvi v nasprotju s prvim odstavkom 188. člena tega zakona,

12

·

11. omogoči imetniku plačilnega računa razpolaganje z denarnimi sredstvi v nasprotju s prvim odstavkom 188. člena tega zakona,

13

·

12. ne povrne denarnih sredstev in zaračunanih nadomestil ter obresti v skladu s četrtim in petim odstavkom 188. člena tega zakona,

13

·

12. ne povrne denarnih sredstev in zaračunanih nadomestil ter obresti v skladu s četrtim in petim odstavkom 188. člena tega zakona,

14

·

13. če nadomestilo, ki ga ponudnik plačilnih storitev zaračunava za izvajanje rubeža in izvrševanje prenosa denarnih sredstev ter opravljanje drugih dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ni v skladu z zahtevo iz 190. člena tega zakona,

14

·

13. če nadomestilo, ki ga ponudnik plačilnih storitev zaračunava za izvajanje rubeža in izvrševanje prenosa denarnih sredstev ter opravljanje drugih dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ni v skladu z zahtevo iz 190. člena tega zakona,

15

·

14. ne predloži ali ne predloži pravilnih in popolnih podatkov o višini nadomestil v skladu z drugim odstavkom 190. člena tega zakona,

15

·

14. ne predloži ali ne predloži pravilnih in popolnih podatkov o višini nadomestil v skladu z drugim odstavkom 190. člena tega zakona,

16

·

15. ne objavi ali ne objavi pravilnih in popolnih podatkov o višini nadomestil v skladu s tretjim odstavkom 190. člena tega zakona,

16

·

15. ne objavi ali ne objavi pravilnih in popolnih podatkov o višini nadomestil v skladu s tretjim odstavkom 190. člena tega zakona,

17

·

16. ne zagotavlja podatkov za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov v skladu s prvim odstavkom 192. člena tega zakona,

17

·

16. ne zagotavlja podatkov za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov v skladu s prvim odstavkom 192. člena tega zakona,

18

·

17. krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz 240. člena tega zakona,

18

·

17. krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz 240. člena tega zakona,

19

·

18. obdeluje zaupne podatke v nasprotju z 242. členom tega zakona,

19

·

18. obdeluje zaupne podatke v nasprotju z 242. členom tega zakona,

20

·

19. ne poroča v skladu z 287. členom tega zakona.

20

·

19. ne poroča v skladu z 287. členom tega zakona.

21

·

(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

21

·

(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1

·

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji:

1

·

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji:

2

·

1. na zahtevo ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, ne potrdi, ali je na plačilnem računu plačnika razpoložljivi znesek, potreben za izvršitev kartične plačilne transakcije, v skladu s prvim odstavkom 117. člena tega zakona,

2

·

1. na zahtevo ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, ne potrdi, ali je na plačilnem računu plačnika razpoložljivi znesek, potreben za izvršitev kartične plačilne transakcije, v skladu s prvim odstavkom 117. člena tega zakona,

3

·

2. na zahtevo ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, o potrditvi razpoložljivega zneska na plačilnem računu plačnika ne odgovori v obliki odgovora »da« ali »ne« v skladu s tretjim odstavkom 117. člena tega zakona,

3

·

2. na zahtevo ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, o potrditvi razpoložljivega zneska na plačilnem računu plačnika ne odgovori v obliki odgovora »da« ali »ne« v skladu s tretjim odstavkom 117. člena tega zakona,

4

·

3. na podlagi potrdila ponudniku plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, blokira sredstva na plačilnem računu plačnika v nasprotju s četrtim odstavkom 117. člena tega zakona,

4

·

3. na podlagi potrdila ponudniku plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, blokira sredstva na plačilnem računu plačnika v nasprotju s četrtim odstavkom 117. člena tega zakona,

5

·

4. plačniku na njegovo zahtevo ne sporoči istovetnosti ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, ali svojega odgovora, v skladu s petim odstavkom 117. člena tega zakona,

5

·

4. plačniku na njegovo zahtevo ne sporoči istovetnosti ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, ali svojega odgovora, v skladu s petim odstavkom 117. člena tega zakona,

6

·

5. v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, ne izvede dejavnosti v skladu s četrtim odstavkom 118. člena tega zakona, razen če so podane okoliščine iz prvega odstavka 135. člena tega zakona,

6

·

5. v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, ne izvede dejavnosti v skladu s četrtim odstavkom 118. člena tega zakona, razen če so podane okoliščine iz prvega odstavka 135. člena tega zakona,

7

·

6. opravljanje storitev odreditve plačil pogojujejo z obstojem pogodbenega razmerja s ponudnikom storitve odreditve plačil v nasprotju s petim odstavkom 118. člena tega zakona,

7

·

6. opravljanje storitev odreditve plačil pogojujejo z obstojem pogodbenega razmerja s ponudnikom storitve odreditve plačil v nasprotju s petim odstavkom 118. člena tega zakona,

8

·

7. v primeru, ko uporabnik uporablja plačilne storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, ne izvede dejavnosti v skladu s tretjim odstavkom 119. člena tega zakona, razen če so podane okoliščine iz prvega odstavka 135. člena tega zakona,

8

·

7. v primeru, ko uporabnik uporablja plačilne storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, ne izvede dejavnosti v skladu s tretjim odstavkom 119. člena tega zakona, razen če so podane okoliščine iz prvega odstavka 135. člena tega zakona,

9

·

8. opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih pogojuje z obstojem pogodbenega razmerja s ponudnikom storitve odreditve plačil v nasprotju s četrtim odstavkom 119. člena tega zakona.

9

·

8. opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih pogojuje z obstojem pogodbenega razmerja s ponudnikom storitve odreditve plačil v nasprotju s četrtim odstavkom 119. člena tega zakona.

10

·

9. v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona ali ko uporabnik uporablja plačilne storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, o zavrnitvi dostopa do plačilnega računa in o razlogih zanjo plačnika ne obvesti v skladu z drugim odstavkom 135. člena tega zakona,

10

·

9. v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona ali ko uporabnik uporablja plačilne storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, o zavrnitvi dostopa do plačilnega računa in o razlogih zanjo plačnika ne obvesti v skladu z drugim odstavkom 135. člena tega zakona,

11

·

10. v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona ali ko uporabnik uporablja plačilne storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, ne omogoči dostopa do plačilnega računa, ko razlogi za zavrnitev dostopa prenehajo, v skladu s tretjim odstavkom 135. člena tega zakona, razen če so podane okoliščine iz četrtega odstavka 135. člena tega zakona,

11

·

10. v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona ali ko uporabnik uporablja plačilne storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, ne omogoči dostopa do plačilnega računa, ko razlogi za zavrnitev dostopa prenehajo, v skladu s tretjim odstavkom 135. člena tega zakona, razen če so podane okoliščine iz četrtega odstavka 135. člena tega zakona,

12

·

11. v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona ali ko uporabnik uporablja plačilne storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, o incidentu, povezanem s ponudnikom storitev zagotavljanja informacij o računih ali s ponudnikom storitev odreditve plačil, ne obvesti organa, pristojnega za nadzor, v skladu s petim odstavkom 135. člena tega zakona,

12

·

11. v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona ali ko uporabnik uporablja plačilne storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, o incidentu, povezanem s ponudnikom storitev zagotavljanja informacij o računih ali s ponudnikom storitev odreditve plačil, ne obvesti organa, pristojnega za nadzor, v skladu s petim odstavkom 135. člena tega zakona,

13

−

12. v primeru, ko prejemnik plačila odredi plačilno transakcijo ali je ta odrejena prek njega v okviru kartične plačilne transakcije in njen točen znesek v trenutku, ko plačnik da soglasje za izvršitev plačilne transakcije, ni znan, blokira plačilni račun plačnika v nasprotju s prvim odstavkom 139. člena tega zakona,

13

+

12. v primeru, ko prejemnik plačila odredi plačilno transakcijoali je ta odrejena prek njega v okviru kartične plačilne transakcije in njen točen znesek v trenutku, ko plačnik da soglasje za izvršitev plačilne transakcije, ni znan, blokira plačilni račun plačnika v nasprotju s prvim odstavkom 139. člena tega zakona,

14

·

13. v primeru, da ne sprosti sredstev, blokiranih na plačilnem računu plačnika, v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona,

14

·

13. v primeru, da ne sprosti sredstev, blokiranih na plačilnem računu plačnika, v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona,

15

·

14. v primeru transakcije pri storitvi odreditve plačil plačniku ne povrne zneska neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali, če je bila plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, ne vzpostavi takšnega stanja plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do napačne izvršitve ne bi prišlo, v skladu s prvim odstavkom 141. člena tega zakona,

15

·

14. v primeru transakcije pri storitvi odreditve plačil plačniku ne povrne zneska neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali, če je bila plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, ne vzpostavi takšnega stanja plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do napačne izvršitve ne bi prišlo, v skladu s prvim odstavkom 141. člena tega zakona,

16

·

15. ponudniku storitev odreditve plačil in ponudniku storitev zagotavljanja informacij o računih ne omogoči, da upoštevata postopke avtentikacije, ki jih je zagotovil uporabniku v skladu s petim odstavkom 153. člena tega zakona.

16

·

15. ponudniku storitev odreditve plačil in ponudniku storitev zagotavljanja informacij o računih ne omogoči, da upoštevata postopke avtentikacije, ki jih je zagotovil uporabniku v skladu s petim odstavkom 153. člena tega zakona.

17

·

(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki vodi račun, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

17

·

(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki vodi račun, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1

−

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja, ki:

1

+

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki:

2

·

1. ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije (drugi odstavek 248. člena tega zakona in drugi odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona),

2

·

1. ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije (drugi odstavek 248. člena tega zakona in drugi odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona),

3

·

2. ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 248. člena tega zakona in tretji odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona),

3

·

2. ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 248. člena tega zakona in tretji odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona),

4

·

3. ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji odstavek 252. člena tega zakona in tretji odstavek 252. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona).

4

·

3. ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji odstavek 252. člena tega zakona in tretji odstavek 252. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona).

5

−

(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje član poslovodstva ali oseba, ki je v plačilni instituciji neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami ali v družbi za izdajo elektronskega denarja neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja, če:

5

+

(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje član poslovodstva ali oseba, ki je pri ponudniku plačilnih storitev neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami ali izdajanjem elektronskega denarja, če:

6

·

1. ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije (drugi odstavek 248. člena tega zakona in drugi odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona),

6

·

1. ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije (drugi odstavek 248. člena tega zakona in drugi odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona),

7

·

2. ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 248. člena tega zakona in tretji odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona),

7

·

2. ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 248. člena tega zakona in tretji odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona),

8

·

3. ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji odstavek 252. člena tega zakona in tretji odstavek 252. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona).

8

·

3. ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji odstavek 252. člena tega zakona in tretji odstavek 252. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona).

9

−

(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje zaposleni pri plačilni instituciji, ki ni član poslovodstva ali oseba, ki je v plačilni instituciji neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami ali zaposleni v družbi za izdajo elektronskega denarja, ki ni neposredno odgovoren za vodenje poslov v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

9

+

(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje zaposleni pri ponudniku plačilnih storitev, ki ni član poslovodstva ali oseba, ki je pri ponudniku plačilnih storitev neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami ali izdajanjem elektronskega denarja, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1

−

8. kot udeleženec plačilnega sistema ne omogoča pošiljanja nalogov za prenos skozi plačilni sistem v skladu s četrtim odstavkom 206. člena tega zakona,

1

+

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki:

2

·

1. opravlja plačilne storitve v nasprotju z 20. členom tega zakona,

2

·

1. opravlja plačilne storitve v nasprotju z 20. členom tega zakona,

3

·

2. opravlja dejavnost ali obe dejavnosti iz prve in druge alineje 11. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona in ki Banki Slovenije ne pošlje obvestila v skladu s prvim odstavkom 23. člena tega zakona,

3

·

2. opravlja dejavnost ali obe dejavnosti iz prve in druge alineje 11. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona in ki Banki Slovenije ne pošlje obvestila v skladu s prvim odstavkom 23. člena tega zakona,

4

·

3. opravlja dejavnosti iz 12. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona in ki Banki Slovenije ne pošlje obvestila oziroma ji ne zagotovi letnega revizijskega mnenja v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona,

4

·

3. opravlja dejavnosti iz 12. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona in ki Banki Slovenije ne pošlje obvestila oziroma ji ne zagotovi letnega revizijskega mnenja v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona,

5

·

4. kot prejemnik plačila plačniku za uporabo določenega plačilnega instrumenta zaračuna nadomestilo, ki presega neposredne stroške, ki jih ima zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta, v nasprotju z drugim odstavkom 126. člena tega zakona,

5

·

4. kot prejemnik plačila plačniku za uporabo določenega plačilnega instrumenta zaračuna nadomestilo, ki presega neposredne stroške, ki jih ima zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta, v nasprotju z drugim odstavkom 126. člena tega zakona,

6

·

5. kot prejemnik plačila zahteva nadomestilo za uporabo plačilnih instrumentov, za katere poglavje II Uredbe 2015/751/EU določa uporabo medbančnih provizij, in za tiste plačilne storitve, za katere se uporablja Uredba 260/2012/EU , v nasprotju s tretjim odstavkom 126. člena tega zakona,

6

·

5. kot prejemnik plačila zahteva nadomestilo za uporabo plačilnih instrumentov, za katere poglavje II Uredbe 2015/751/EU določa uporabo medbančnih provizij, in za tiste plačilne storitve, za katere se uporablja Uredba 260/2012/EU , v nasprotju s tretjim odstavkom 126. člena tega zakona,

7

·

6. opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja v nasprotju s 158. členom tega zakona,

7

·

6. opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja v nasprotju s 158. členom tega zakona,

8

·

7. pridobi poslovni delež, delnice ali druge pravice v nasprotju s 33. členom tega zakona,

8

·

7. pridobi poslovni delež, delnice ali druge pravice v nasprotju s 33. členom tega zakona,

9

·

8. kot udeleženec plačilnega sistema ne omogoča pošiljanja nalogov za prenos skozi plačilni sistem v skladu s četrtim odstavkom 206. člena tega zakona,

9

·

8. kot udeleženec plačilnega sistema ne omogoča pošiljanja nalogov za prenos skozi plačilni sistem v skladu s četrtim odstavkom 206. člena tega zakona,

10

·

9. upravlja plačilni sistem v nasprotju z 210. členom tega zakona,

10

·

9. upravlja plačilni sistem v nasprotju z 210. členom tega zakona,

11

·

10. pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 245., 252., 253., drugem odstavku 264. in drugem odstavku 265. člena tega zakona.

11

·

10. pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 245., 252., 253., drugem odstavku 264. in drugem odstavku 265. člena tega zakona.

12

·

(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki:

12

·

(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki:

13

·

1. stranki ne zagotovi informacij o morebitnih provizijah za dvig gotovine iz prvega, drugega in šestega odstavka 103., 106., 107. in 109. člena tega zakona pred dvigom gotovine, pa tudi na potrdilu o prejemu gotovine ob koncu transakcije po dvigu (15. točka prvega odstavka 3. člena tega zakona),

13

·

1. stranki ne zagotovi informacij o morebitnih provizijah za dvig gotovine iz prvega, drugega in šestega odstavka 103., 106., 107. in 109. člena tega zakona pred dvigom gotovine, pa tudi na potrdilu o prejemu gotovine ob koncu transakcije po dvigu (15. točka prvega odstavka 3. člena tega zakona),

14

·

2. plačnika pred odreditvijo plačilne transakcije ne seznani z informacijami o menjalnem tečaju in nadomestilih, ki jih bo kot prejemnik plačila zaračunal plačniku v zvezi s pretvorbo valute (109. člen tega zakona),

14

·

2. plačnika pred odreditvijo plačilne transakcije ne seznani z informacijami o menjalnem tečaju in nadomestilih, ki jih bo kot prejemnik plačila zaračunal plačniku v zvezi s pretvorbo valute (109. člen tega zakona),

15

·

3. uporabnika pred odreditvijo plačilne transakcije ne obvesti, da mora uporabnik za uporabo določenega plačilnega instrumenta plačati posebno nadomestilo (prvi in drugi odstavek 110. člena tega zakona).

15

·

3. uporabnika pred odreditvijo plačilne transakcije ne obvesti, da mora uporabnik za uporabo določenega plačilnega instrumenta plačati posebno nadomestilo (prvi in drugi odstavek 110. člena tega zakona).

16

·

(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje oseba iz prvega ali drugega odstavka 204. člena tega zakona s sedežem v Republiki Sloveniji, ki:

16

·

(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje oseba iz prvega ali drugega odstavka 204. člena tega zakona s sedežem v Republiki Sloveniji, ki:

17

·

1. ne obvesti Banke Slovenije o udeležbi ali posredni udeležbi v plačilnih sistemih v skladu s tretjim odstavkom 225. člena tega zakona,

17

·

1. ne obvesti Banke Slovenije o udeležbi ali posredni udeležbi v plačilnih sistemih v skladu s tretjim odstavkom 225. člena tega zakona,

18

·

2. ne obvesti stranke ali druge osebe o plačilnih sistemih, v katerih je udeležena (četrti odstavek 225. člena tega zakona).

18

·

2. ne obvesti stranke ali druge osebe o plačilnih sistemih, v katerih je udeležena (četrti odstavek 225. člena tega zakona).

19

·

(4) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom 192. člena tega zakona.

19

·

(4) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom 192. člena tega zakona.

20

·

(5) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, ki je storila prekršek iz prvega do tretjega odstavka tega člena in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki je storila prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

20

·

(5) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, ki je storila prekršek iz prvega do tretjega odstavka tega člena in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki je storila prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

21

·

(6) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

21

·

(6) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

1

·

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji:

1

·

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji:

2

−

1. ne obračuna nadomestil v skladu s 3. členom ali tretjim odstavkom 4. člena Uredbe 924/2009/ES,

2

+

1. ne obračuna nadomestil v skladu s 3. členom ali drugim odstavkom 6. člena Uredbe 2021/1230/EU ,

3

−

2. uporabniku ne sporoči podatkov v skladu s prvim odstavkom 4. člena Uredbe 924/2009/ES,

3

+

2. ne prikaže obračunanih nadomestil ali ne zagotovi informacij v skladu s prvim do četrtim odstavkom 4. člena ali 5. členom Uredbe 2021/1230/EU ,

4

−

3. ne obračuna pristojbin za izmenjavo v skladu s 6. ali 7. členom Uredbe 924/2009/ES,

4

+

3. uporabniku ne sporoči informacij v skladu s petim ali šestim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/1230/EU ,

5

−

4. ki ni dosegljiv v skladu z 8. členom Uredbe 924/2009/ES.

5

+

4. informacij iz 4. člena Uredbe 2021/1230/EU ne zagotovi brezplačno ali na nevtralen in razumljiv način (sedmi odstavek 4. člena Uredbe 2021/1230/EU ),

6

−

(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

6

+

5. uporabniku ne sporoči podatkov v skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe 2021/1230/EU .

7

−

(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je ponudnik plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

7

+

(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

+

1

+

(1) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zagotavlja storitev pretvorbe valut na bankomatu ali na prodajnem mestu, če:

+

2

+

1. ne prikaže obračunanih nadomestil ali ne zagotovi informacij v skladu s prvim, tretjim ali četrtim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/1230/EU ,

+

3

+

2. informacij iz prvega, tretjega ali četrtega odstavka 4. člena Uredbe 2021/1230/EU ne zagotovi brezplačno ali na nevtralen in razumljiv način (sedmi odstavek 4. člena Uredbe 2021/1230/EU ).

+

4

+

(2) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

1

−

(1) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

−

2

−

1. kot ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali kot ponudnik posredniških plačilnih storitev ugotovi, da ponudnik plačilnih storitev plačnika večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku plačila, in tega ne sporoči Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in Banki Slovenije (drugi pododstavek drugega odstavka 8. člena in drugi pododstavek drugega odstavka 12. člena Uredbe 2015/847/EU);

−

3

−

2. kot ponudnik plačilnih storitev v treh delovnih dneh od prejema zahteve Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja temu ne pošlje informacij, ki spremljajo prenose sredstev, in s tem povezane evidence (14. člen Uredbe 2015/847/EU).

−

4

−

(2) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja plačilne storitve v skladu z veljavnimi predpisi, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

−

5

−

(3) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

−

1

−

(1) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

−

2

−

1. kot ponudnik plačilnih storitev plačnika večkrat ne zagotovi, da prenos sredstev spremljajo zahtevane informacije o plačniku in prejemniku plačila, ali če pred prenosom sredstev ne preveri točnosti zahtevanih informacij o plačniku na predpisan način (prvi, drugi in četrti odstavek 4. člena Uredbe 2015/847/EU),

−

3

−

2. kot ponudnik plačilnih storitev plačnika v predpisanem roku ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila ali ponudniku posredniških plačilnih storitev ne da na voljo zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku plačila (drugi odstavek 5. člena Uredbe 2015/847/EU),

−

4

−

3. kot ponudnik plačilnih storitev plačnika ne upošteva določb o prenosu sredstev izven EU (6. člen Uredbe 2015/847/EU),

−

5

−

4. kot ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ob prejemu prenosov, kadar informacije o plačniku ali prejemniku plačila manjkajo, so nepopolne ali niso bile izpolnjene z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili sistema sporočil ali plačilnega sistema in sistema poravnave, večkrat ne izvede učinkovitih postopkov, ki upoštevajo oceno tveganosti (prvi in drugi odstavek 8. člena Uredbe 2015/847/EU),

−

6

−

5. kot ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila v razmerju do ponudnika plačilnih storitev plačnika, ki večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku plačila, ne sprejme ustreznih ukrepov (prvi pododstavek drugega odstavka 8. člena Uredbe 2015/847/EU),

−

7

−

6. kot ponudnik posredniških plačilnih storitev ne zagotovi, da se vse prejete informacije o plačniku in prejemniku plačila, ki spremljajo prenos sredstev, hranijo skupaj s prenosom (10. člen Uredbe 2015/847/EU),

−

8

−

7. kot ponudnik posredniških plačilnih storitev ne vzpostavi učinkovitih postopkov za odkrivanje odsotnosti zahtevanih informacij o plačniku in prejemniku plačila (prvi odstavek 12. člena Uredbe 2015/847EU),

−

9

−

8. kot ponudnik posredniških plačilnih storitev ob prenosu sredstev, kadar informacije o plačniku ali prejemniku plačila manjkajo, so nepopolne ali niso bile izpolnjene z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili sistema sporočil ali plačilnega sistema in sistema poravnave, večkrat ne izvede učinkovitih postopkov, ki upoštevajo oceno tveganosti (drugi odstavek 12. člena Uredbe 2015/847/EU),

−

10

−

9. kot ponudnik posredniških plačilnih storitev v razmerju do drugega ponudnika plačilnih storitev, ki večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku plačila, ne sprejme ustreznih ukrepov (prvi pododstavek drugega odstavka 12. člena Uredbe 2015/847/EU),

−

11

−

10. kot ponudnik plačilnih storitev plačnika ali kot ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali kot ponudnik posredniških plačilnih storitev ne vodi evidence ali jo vodi pomanjkljivo ali je ne vodi deset let (prvi odstavek 16. člena Uredbe 2015/847/EU).

−

12

−

(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja plačilne storitve v skladu z veljavnimi predpisi, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

−

13

−

(3) Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

−

1

−

(1) Če je narava storjenega prekrška iz 312. in 313. člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, zaradi ponavljanja ali sistematičnosti storitve prekrška, se pravna oseba iz prvega odstavka 312. člena tega zakona in pravna oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena kaznujeta z globo v višini do:

−

2

−

1. 1.000.000 eurov ali

−

3

−

2. dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

−

4

−

(2) Če je narava storjenega prekrška iz 312. in 313. člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, zaradi ponavljanja ali sistematičnosti storitve prekrška, se samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, iz drugega odstavka 312. člena tega zakona in iz drugega odstavka prejšnjega člena kaznuje z globo v višini do:

−

5

−

1. 500.000 eurov ali

−

6

−

2. dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

−

7

−

(3) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka se kaznujejo z globo v višini do 250.000 eurov.

−

8

−

(4) Pravna oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je kreditna ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:

−

9

−

1. 5.000.000 eurov ali

−

10

−

2. deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

−

11

−

(5) Kadar je pravna oseba iz prejšnjega odstavka oseba, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb ali ki je odvisna družba, se za podatek o skupnem letnem prometu v predhodnem poslovnem letu upošteva letno konsolidirano poročilo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

−

12

−

(6) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, iz drugega odstavka tega člena, ki je kreditna ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:

−

13

−

1. 2.500.000 eurov ali

−

14

−

2. deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

−

15

−

(7) Odgovorna oseba pravne osebe iz četrtega odstavka tega člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo v višini do 500.000 eurov.

−

16

−

(8) Zoper pravno osebo iz prvega in četrtega odstavka tega člena in zoper samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz drugega in šestega odstavka tega člena se poleg izreka globe lahko odredi tudi odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti po določbah 258. ali 259. člena tega zakona, kadar pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje tako dovoljenje.

−

17

−

(9) Uvedbo postopka za izdajo odredbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka lahko predlaga tudi Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.

−

18

−

(10) Zoper odgovorno osebo iz tretjega in sedmega odstavka tega člena se poleg izreka globe odredi tudi začasna prepoved izvrševanja vodstvenih nalog za čas najmanj treh mesecev in največ enega leta v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja.

−

19

−

(11) Odredbo o začasni prepovedi izvrševanja vodstvenih nalog iz prejšnjega odstavka izda organ, ki je izvrševanje vodstvenih nalog dovolil, v postopku, ki ga uvede organ sam, ali na predlog Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja.

−

1

−

4. ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev ne nudi storitve prejemanja oziroma pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov od datumov iz osmega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU,

1

+

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot:

2

−

5. družba za izdajo elektronskega denarja ali plačilna institucija ne nudi uporabniku plačilnih storitev storitve prejemanja oziroma pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih od datuma iz osmega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU,

−

3

−

6. ponudnik plačilnih storitev ne izvaja zahtev iz 5c. člena Uredbe 260/2012/EU od datuma iz devetega odstavka 5c. člena Uredbe 260/2012/EU,

−

4

−

7. ponudnik plačilnih storitev ne poroča Banki Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 260/2012/EU.

−

5

·

1. ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ki je dostopen za nacionalne kreditne prenose v okviru plačilne sheme, ne izpolnjuje obveznosti iz prvega odstavka 3. člena Uredbe 260/2012/EU ,

2

·

1. ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ki je dostopen za nacionalne kreditne prenose v okviru plačilne sheme, ne izpolnjuje obveznosti iz prvega odstavka 3. člena Uredbe 260/2012/EU ,

6

·

2. ponudnik plačilnih storitev plačnika, ki je dostopen za nacionalne direktne obremenitve v okviru plačilne sheme, ne izpolnjuje obveznosti iz drugega odstavka v povezavi s tretjim odstavkom 3. člena Uredbe 260/2012/EU ,

3

·

2. ponudnik plačilnih storitev plačnika, ki je dostopen za nacionalne direktne obremenitve v okviru plačilne sheme, ne izpolnjuje obveznosti iz drugega odstavka v povezavi s tretjim odstavkom 3. člena Uredbe 260/2012/EU ,

7

·

3. ponudnik plačilnih storitev uporablja plačilne sheme, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka 4. člena Uredbe 260/2012/EU ,

4

·

3. ponudnik plačilnih storitev uporablja plačilne sheme, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka 4. člena Uredbe 260/2012/EU ,

8

·

4. ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev ne nudi storitve prejemanja oziroma pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov od datumov iz osmega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

5

·

4. ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev ne nudi storitve prejemanja oziroma pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov od datumov iz osmega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

9

·

5. družba za izdajo elektronskega denarja ali plačilna institucija ne nudi uporabniku plačilnih storitev storitve prejemanja oziroma pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih od datuma iz osmega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

6

·

5. družba za izdajo elektronskega denarja ali plačilna institucija ne nudi uporabniku plačilnih storitev storitve prejemanja oziroma pošiljanja takojšnjih kreditnih prenosov v eurih od datuma iz osmega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

10

·

6. ponudnik plačilnih storitev ne izvaja zahtev iz 5c. člena Uredbe 260/2012/EU od datuma iz devetega odstavka 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

7

·

6. ponudnik plačilnih storitev ne izvaja zahtev iz 5c. člena Uredbe 260/2012/EU od datuma iz devetega odstavka 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

11

·

7. ponudnik plačilnih storitev ne poroča Banki Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 260/2012/EU .

8

·

7. ponudnik plačilnih storitev ne poroča Banki Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 260/2012/EU .

12

·

(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

9

·

(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

13

·

(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je ponudnik plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

10

·

(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je ponudnik plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

1

−

4. ponudnik plačilnih storitev ne izpolnjuje zahtev glede prejema naloga za plačilo iz tretjega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU,

1

+

(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot:

2

−

5. ponudnik plačilnih storitev pri izvajanju takojšnjih kreditnih prenosov ne izpolnjuje zahtev iz četrtega ali petega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU,

−

3

−

6. ponudnik plačilnih storitev ne ravna v skladu s šestim odstavkom 5a. člena Uredbe 260/2012/EU,

−

4

−

7. ponudnik plačilnih storitev ne ponuja uporabniku plačilnih storitev možnosti predložitve nalogov za plačilo v paketu v skladu s sedmim odstavkom 5a. člena Uredbe 260/2012/EU,

−

5

−

8. ponudnik plačilnih storitev pri določanju nadomestil za kreditne prenose v eurih in takojšnje kreditne prenose v eurih ravna v nasprotju s 5b. členom Uredbe 260/2012/EU,

−

6

−

9. ponudnik plačilnih storitev ne izvaja storitve preverjanja prejemnika plačila pri kreditnih prenosih v skladu s prvim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU,

−

7

−

10. ponudnik storitev odreditve plačil ne zagotovi točnih informacij o prejemniku plačila v skladu z drugim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU,

−

8

−

11. ponudnik plačilnih storitev ali ponudnik storitev odreditve plačil ne vzdržuje zanesljivih notranjih postopkov za zagotovitev točnih informacij o prejemnikih plačil v skladu s tretjim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU,

−

9

−

12. ponudnik plačilnih storitev plačnika, v primeru plačilnega naloga v papirni obliki, ne opravi storitve, s katero se zagotovi preverjanje prejemnika plačila v skladu s četrtim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU,

−

10

−

13. ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi, da opravljanje storitve, s katero se zagotovi preverjanje prejemnika plačila, in storitve iz drugega odstavka, plačnikom ne preprečujejo odobritve kreditnega prenosa (peti odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU),

−

11

−

14. ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev, ki ni potrošnik ne zagotovi možnosti odločitve, da pri predložitvi več plačilnih nalogov v paketu ne uporablja storitve preverjanja prejemnika plačila ali ne zagotovi, da se uporabnik kadar koli lahko odloči za uporabo te storitve (šesti odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU),

−

12

−

15. ponudnik plačilnih storitev ne obvesti plačnika ali uporabnika plačilnih storitev, ki ni potrošnik, da odobritev kreditnega prenosa lahko privede do prenosa sredstev na plačilni račun, ki ni račun prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik, in o posledicah njegove odločitve, da ne upošteva prejetega obvestila (sedmi odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU),

−

13

−

16. ponudnik plačilnih storitev plačnika, plačniku nemudoma ne povrne prenesenega zneska ali na plačilnem računu ne vzpostavi stanja, kakršno bi bilo, če transakcija ne bi bila izvršena, v skladu z osmim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU,

−

14

−

17. ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali ponudnik storitev odreditve plačil, ponudniku plačilnih storitev plačnika ne nadomesti finančne škode v skladu z osmim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU,

−

15

·

1. ponudnik plačilnih storitev izvaja transakcije s kreditnim prenosom v nasprotju z zahtevami iz 5. člena Uredbe 260/2012/EU ,

2

·

1. ponudnik plačilnih storitev izvaja transakcije s kreditnim prenosom v nasprotju z zahtevami iz 5. člena Uredbe 260/2012/EU ,

16

·

2. ponudnik plačilnih storitev izvaja transakcije z direktno obremenitvijo v nasprotju z zahtevami iz 5. člena Uredbe 260/2012/EU ,

3

·

2. ponudnik plačilnih storitev izvaja transakcije z direktno obremenitvijo v nasprotju z zahtevami iz 5. člena Uredbe 260/2012/EU ,

17

·

3. ponudnik plačilnih storitev zahteva od uporabnika plačilnih storitev, da navede kodo BIC plačnika ali prejemnika plačila po datumih, določenih v sedmem odstavku 5. člena Uredbe 260/2012/EU ,

4

·

3. ponudnik plačilnih storitev zahteva od uporabnika plačilnih storitev, da navede kodo BIC plačnika ali prejemnika plačila po datumih, določenih v sedmem odstavku 5. člena Uredbe 260/2012/EU ,

18

·

4. ponudnik plačilnih storitev ne izpolnjuje zahtev glede prejema naloga za plačilo iz tretjega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

5

·

4. ponudnik plačilnih storitev ne izpolnjuje zahtev glede prejema naloga za plačilo iz tretjega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

19

·

5. ponudnik plačilnih storitev pri izvajanju takojšnjih kreditnih prenosov ne izpolnjuje zahtev iz četrtega ali petega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

6

·

5. ponudnik plačilnih storitev pri izvajanju takojšnjih kreditnih prenosov ne izpolnjuje zahtev iz četrtega ali petega odstavka 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

20

·

6. ponudnik plačilnih storitev ne ravna v skladu s šestim odstavkom 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

7

·

6. ponudnik plačilnih storitev ne ravna v skladu s šestim odstavkom 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

21

·

7. ponudnik plačilnih storitev ne ponuja uporabniku plačilnih storitev možnosti predložitve nalogov za plačilo v paketu v skladu s sedmim odstavkom 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

8

·

7. ponudnik plačilnih storitev ne ponuja uporabniku plačilnih storitev možnosti predložitve nalogov za plačilo v paketu v skladu s sedmim odstavkom 5a. člena Uredbe 260/2012/EU ,

22

·

8. ponudnik plačilnih storitev pri določanju nadomestil za kreditne prenose v eurih in takojšnje kreditne prenose v eurih ravna v nasprotju s 5b. členom Uredbe 260/2012/EU ,

9

·

8. ponudnik plačilnih storitev pri določanju nadomestil za kreditne prenose v eurih in takojšnje kreditne prenose v eurih ravna v nasprotju s 5b. členom Uredbe 260/2012/EU ,

23

·

9. ponudnik plačilnih storitev ne izvaja storitve preverjanja prejemnika plačila pri kreditnih prenosih v skladu s prvim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

10

·

9. ponudnik plačilnih storitev ne izvaja storitve preverjanja prejemnika plačila pri kreditnih prenosih v skladu s prvim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

24

·

10. ponudnik storitev odreditve plačil ne zagotovi točnih informacij o prejemniku plačila v skladu z drugim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

11

·

10. ponudnik storitev odreditve plačil ne zagotovi točnih informacij o prejemniku plačila v skladu z drugim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

25

·

11. ponudnik plačilnih storitev ali ponudnik storitev odreditve plačil ne vzdržuje zanesljivih notranjih postopkov za zagotovitev točnih informacij o prejemnikih plačil v skladu s tretjim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

12

·

11. ponudnik plačilnih storitev ali ponudnik storitev odreditve plačil ne vzdržuje zanesljivih notranjih postopkov za zagotovitev točnih informacij o prejemnikih plačil v skladu s tretjim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

26

·

12. ponudnik plačilnih storitev plačnika, v primeru plačilnega naloga v papirni obliki, ne opravi storitve, s katero se zagotovi preverjanje prejemnika plačila v skladu s četrtim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

13

·

12. ponudnik plačilnih storitev plačnika, v primeru plačilnega naloga v papirni obliki, ne opravi storitve, s katero se zagotovi preverjanje prejemnika plačila v skladu s četrtim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

27

·

13. ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi, da opravljanje storitve, s katero se zagotovi preverjanje prejemnika plačila, in storitve iz drugega odstavka, plačnikom ne preprečujejo odobritve kreditnega prenosa (peti odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ),

14

·

13. ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi, da opravljanje storitve, s katero se zagotovi preverjanje prejemnika plačila, in storitve iz drugega odstavka, plačnikom ne preprečujejo odobritve kreditnega prenosa (peti odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ),

28

·

14. ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev, ki ni potrošnik ne zagotovi možnosti odločitve, da pri predložitvi več plačilnih nalogov v paketu ne uporablja storitve preverjanja prejemnika plačila ali ne zagotovi, da se uporabnik kadar koli lahko odloči za uporabo te storitve (šesti odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ),

15

·

14. ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev, ki ni potrošnik ne zagotovi možnosti odločitve, da pri predložitvi več plačilnih nalogov v paketu ne uporablja storitve preverjanja prejemnika plačila ali ne zagotovi, da se uporabnik kadar koli lahko odloči za uporabo te storitve (šesti odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ),

29

·

15. ponudnik plačilnih storitev ne obvesti plačnika ali uporabnika plačilnih storitev, ki ni potrošnik, da odobritev kreditnega prenosa lahko privede do prenosa sredstev na plačilni račun, ki ni račun prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik, in o posledicah njegove odločitve, da ne upošteva prejetega obvestila (sedmi odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ),

16

·

15. ponudnik plačilnih storitev ne obvesti plačnika ali uporabnika plačilnih storitev, ki ni potrošnik, da odobritev kreditnega prenosa lahko privede do prenosa sredstev na plačilni račun, ki ni račun prejemnika plačila, ki ga je navedel plačnik, in o posledicah njegove odločitve, da ne upošteva prejetega obvestila (sedmi odstavek 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ),

30

·

16. ponudnik plačilnih storitev plačnika, plačniku nemudoma ne povrne prenesenega zneska ali na plačilnem računu ne vzpostavi stanja, kakršno bi bilo, če transakcija ne bi bila izvršena, v skladu z osmim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

17

·

16. ponudnik plačilnih storitev plačnika, plačniku nemudoma ne povrne prenesenega zneska ali na plačilnem računu ne vzpostavi stanja, kakršno bi bilo, če transakcija ne bi bila izvršena, v skladu z osmim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

31

·

17. ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali ponudnik storitev odreditve plačil, ponudniku plačilnih storitev plačnika ne nadomesti finančne škode v skladu z osmim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

18

·

17. ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali ponudnik storitev odreditve plačil, ponudniku plačilnih storitev plačnika ne nadomesti finančne škode v skladu z osmim odstavkom 5c. člena Uredbe 260/2012/EU ,

32

·

18. ponudnik plačilnih storitev zaračunava večstranske pristojbine za izmenjavo ali kakšno drugo dogovorjeno nadomestilo z enakim namenom ali učinkom, za transakcije z direktno obremenitvijo (prvi odstavek 8. člena Uredbe 260/2012/EU ),

19

·

18. ponudnik plačilnih storitev zaračunava večstranske pristojbine za izmenjavo ali kakšno drugo dogovorjeno nadomestilo z enakim namenom ali učinkom, za transakcije z direktno obremenitvijo (prvi odstavek 8. člena Uredbe 260/2012/EU ),

33

·

19. ponudnik plačilnih storitev za R-transakcije uporablja večstransko pristojbino za izmenjavo, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 8. člena Uredbe 260/2012/EU .

20

·

19. ponudnik plačilnih storitev za R-transakcije uporablja večstransko pristojbino za izmenjavo, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 8. člena Uredbe 260/2012/EU .

34

·

(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

21

·

(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

35

·

(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je ponudnik plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

22

·

(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je ponudnik plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

1

−

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravitelj ali če ni uradnega upravitelja, sodelujoči v sistemu za plačila na drobno, ki je pravna oseba, če ne izpolnjuje zahtev iz drugega odstavka 4. člena Uredbe 260/2012/EU.

1

+

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravitelj ali če ni uradnega upravitelja, sodelujoči v sistemu za plačila na drobno, ki je pravna oseba, če ne izpolnjuje zahtev iz drugega odstavka 4. člena Uredbe 260/2012/EU .

2

·

(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

2

·

(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

3

·

(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je upravitelj ali sodelujoči v sistemu za plačila na drobno, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

3

·

(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je upravitelj ali sodelujoči v sistemu za plačila na drobno, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

+

1

+

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, če pri opravljanju plačilnih storitev:

+

2

+

1. ne izvaja preverjanja uporabnikov plačilnih storitev v skladu s prvim ali drugim odstavkom 5d. člena Uredbe 260/2012/EU ,

+

3

+

2. ne izvaja preverjanja uporabnikov plačilnih storitev od datuma iz tretjega odstavka 5d. člena navedene uredbe.

+

4

+

(2) Z globo od 1.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

+

5

+

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se ponudnik plačilnih storitev kaznuje z globo v višini do 10 % skupnega čistega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu.

+

6

+

(4) Z globo do 5.000.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev.

+

7

+

(5) Kadar je ponudnik plačilnih storitev iz tretjega odstavka tega člena odvisno podjetje obvladujočega podjetja, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ali katerega koli podjetja, ki ima dejansko prevladujoči vpliv na ponudnika plačilnih storitev, se za podatek o čistem letnem prometu v predhodnem poslovnem letu upošteva letno konsolidirano poročilo obvladujočega podjetja, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

1

−

(1) Z globo od 1.250 do 12.500 eurov se za prekršek kaznuje plačnik, ki je pravna oseba in želi izvršiti kreditni prenos prejemniku plačila, ki ima odprt plačilni račun v EU, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena Uredbe 260/2012/EU.

1

+

(1) Z globo od 1.250 do 12.500 eurov se za prekršek kaznuje plačnik, ki je pravna oseba in želi izvršiti kreditni prenos prejemniku plačila, ki ima odprt plačilni račun v EU, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena Uredbe 260/2012/EU .

2

·

(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje plačnik, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

2

·

(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje plačnik, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

3

·

(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

3

·

(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

4

−

(4) Z globo od 1.250 do 12.500 eurov se za prekršek kaznuje prejemnik plačila, ki je pravna oseba in sprejema kreditni prenos ali uporabi direktno obremenitev za unovčenje sredstev od plačnika, ki ima odprt račun v EU, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena Uredbe 260/2012/EU.

4

+

(4) Z globo od 1.250 do 12.500 eurov se za prekršek kaznuje prejemnik plačila, ki je pravna oseba in sprejema kreditni prenos ali uporabi direktno obremenitev za unovčenje sredstev od plačnika, ki ima odprt račun v EU, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena Uredbe 260/2012/EU .

5

·

(5) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje prejemnik plačila, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

5

·

(5) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje prejemnik plačila, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

6

·

(6) Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.

6

·

(6) Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.

1

·

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot:

1

·

(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot:

2

−

1. ponudnik plačilnih storitev za transakcijo z debetno kartico nudi ali zahteva medbančno provizijo za posamezno transakcijo, ki presega višino, določeno v prvem odstavku 3. člena Uredbe 2015/751/EU,

2

+

1. ponudnik plačilnih storitev za transakcijo z debetno kartico nudi ali zahteva medbančno provizijo za posamezno transakcijo, ki presega višino, določeno v prvem odstavku 3. člena Uredbe 2015/751/EU ,

3

−

2. ponudnik plačilnih storitev za transakcijo s kreditno kartico nudi ali zahteva medbančno provizijo za posamezno transakcijo, ki presega višino, določeno v 4. členu Uredbe 2015/751/EU,

3

+

2. ponudnik plačilnih storitev za transakcijo s kreditno kartico nudi ali zahteva medbančno provizijo za posamezno transakcijo, ki presega višino, določeno v 4. členu Uredbe 2015/751/EU ,

4

−

3. upravljavec sheme plačilnih kartic v licenčnih pogodbah ali pravilih sheme plačilnih kartic za izdajanje plačilnih kartic ali pridobivanje kartičnih plačilnih transakcij določi ozemeljske omejitve oziroma zahteve ali obveznosti, ki so prepovedane v skladu s 6. členom Uredbe 2015/751/EU,

4

+

3. upravljavec sheme plačilnih kartic v licenčnih pogodbah ali pravilih sheme plačilnih kartic za izdajanje plačilnih kartic ali pridobivanje kartičnih plačilnih transakcij določi ozemeljske omejitve oziroma zahteve ali obveznosti, ki so prepovedane v skladu s 6. členom Uredbe 2015/751/EU ,

5

−

4. upravljavec sheme plačilnih kartic in obdelovalec ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 7. člena Uredbe 2015/751/EU.

5

+

4. upravljavec sheme plačilnih kartic in obdelovalec ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 7. člena Uredbe 2015/751/EU .

6

·

(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

6

·

(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

7

·

(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

7

·

(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

1

·

(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot:

1

·

(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot:

2

−

1. upravljavec sheme plačilnih kartic v pravilih za obdelavo omogoča ozemeljsko diskriminacijo v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena Uredbe 2015/751/EU,

2

+

1. upravljavec sheme plačilnih kartic v pravilih za obdelavo omogoča ozemeljsko diskriminacijo v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena Uredbe 2015/751/EU ,

3

−

2. obdelovalec znotraj EU, ki ne izpolnjuje zahtev iz petega odstavka 7. člena Uredbe 2015/751/EU,

3

+

2. obdelovalec znotraj EU, ki ne izpolnjuje zahtev iz petega odstavka 7. člena Uredbe 2015/751/EU ,

4

−

3. upravljavec sheme plačilnih kartic ravna v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena Uredbe 2015/751/EU,

4

+

3. upravljavec sheme plačilnih kartic ravna v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena Uredbe 2015/751/EU ,

5

−

4. ponudnik plačilnih storitev ne izpolnjuje zahtev iz drugega odstavka 8. člena Uredbe 2015/751/EU,

5

+

4. ponudnik plačilnih storitev ne izpolnjuje zahtev iz drugega odstavka 8. člena Uredbe 2015/751/EU ,

6

−

5. upravljavec sheme plačilnih kartic ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 8. člena Uredbe 2015/751/EU,

6

+

5. upravljavec sheme plačilnih kartic ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 8. člena Uredbe 2015/751/EU ,

7

−

6. upravljavec sheme plačilnih kartic, izdajatelj ali pridobitelj uporablja načela preusmerjanja ali enakovredne ukrepe, v nasprotju s petim odstavkom 8. člena Uredbe 2015/751/EU,

7

+

6. upravljavec sheme plačilnih kartic, izdajatelj ali pridobitelj uporablja načela preusmerjanja ali enakovredne ukrepe, v nasprotju s petim odstavkom 8. člena Uredbe 2015/751/EU ,

8

−

7. upravljavec sheme plačilnih kartic, izdajatelj, pridobitelj, obdelovalec in drug ponudnik tehničnih storitev ravna v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena Uredbe 2015/751/EU,

8

+

7. upravljavec sheme plačilnih kartic, izdajatelj, pridobitelj, obdelovalec in drug ponudnik tehničnih storitev ravna v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena Uredbe 2015/751/EU ,

9

−

8. prejemnik plačila ravna v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena Uredbe 2015/751/EU,

9

+

8. prejemnik plačila ravna v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena Uredbe 2015/751/EU ,

10

−

9. pridobitelj svojemu prejemniku plačila nudi in zaračunava provizijo, ki se zaračuna trgovcu, v nasprotju z zahtevami iz prvega odstavka 9. člena Uredbe 2015/751/EU,

10

+

9. pridobitelj svojemu prejemniku plačila nudi in zaračunava provizijo, ki se zaračuna trgovcu, v nasprotju z zahtevami iz prvega odstavka 9. člena Uredbe 2015/751/EU ,

11

−

10. pridobitelj v svoje sporazume s prejemniki plačila ne vključi informacij v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe 2015/751/EU,

11

+

10. pridobitelj v svoje sporazume s prejemniki plačila ne vključi informacij v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe 2015/751/EU ,

12

−

11. upravljavec sheme plačilnih kartic ali ponudnik plačilnih storitev uporablja pravila, ki so v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena Uredbe 2015/751/EU v povezavi z drugim odstavkom 10. člena Uredbe 2015/751/EU,

12

+

11. upravljavec sheme plačilnih kartic ali ponudnik plačilnih storitev uporablja pravila, ki so v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena Uredbe 2015/751/EU v povezavi z drugim odstavkom 10. člena Uredbe 2015/751/EU ,

13

−

12. prejemnik plačila, ki se odloči, da ne bo sprejemal vseh kartic ali drugih plačilnih instrumentov sheme plačilnih kartic, potrošnikov o tem ne obvesti v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Uredbe 2015/751/EU,

13

+

12. prejemnik plačila, ki se odloči, da ne bo sprejemal vseh kartic ali drugih plačilnih instrumentov sheme plačilnih kartic, potrošnikov o tem ne obvesti v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Uredbe 2015/751/EU ,

14

−

13. izdajatelj ne izpolnjuje obveznosti iz petega odstavka 10. člena Uredbe 2015/751/EU,

14

+

13. izdajatelj ne izpolnjuje obveznosti iz petega odstavka 10. člena Uredbe 2015/751/EU ,

15

−

14. upravljavec sheme plačilnih kartic ali pridobitelj ravna v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena Uredbe 2015/751/EU,

15

+

14. upravljavec sheme plačilnih kartic ali pridobitelj ravna v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena Uredbe 2015/751/EU ,

16

−

15. upravljavec sheme plačilnih kartic ali pridobitelj ravna v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena Uredbe 2015/751/EU,

16

+

15. upravljavec sheme plačilnih kartic ali pridobitelj ravna v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena Uredbe 2015/751/EU ,

17

−

16. ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila po izvršeni posamezni kartični plačilni transakciji prejemniku plačila ne zagotovi informacij v skladu s prvim odstavkom 12. člena Uredbe 2015/751/EU,

17

+

16. ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila po izvršeni posamezni kartični plačilni transakciji prejemniku plačila ne zagotovi informacij v skladu s prvim odstavkom 12. člena Uredbe 2015/751/EU ,

18

−

17. pridobitelj v pogodbah s prejemniki plačil ne izpolnjuje zahtev iz drugega odstavka 12. člena Uredbe 2015/751/EU.

18

+

17. pridobitelj v pogodbah s prejemniki plačil ne izpolnjuje zahtev iz drugega odstavka 12. člena Uredbe 2015/751/EU .

19

·

(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

19

·

(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

20

·

(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

20

·

(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

1

·

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

1

·

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

2

−

19. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

−

+

1

+

Višine in razponi glob, določeni v 318.a členu tega zakona, veljajo in se uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.

+

2

+

19. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

1

·

(1) Banka Slovenije izda podzakonske akte na podlagi tega zakona v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

1

·

(1) Banka Slovenije izda podzakonske akte na podlagi tega zakona v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

2

−

(2) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije izda akt iz drugega odstavka 173. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU.

2

+

(2) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije izda akt iz drugega odstavka 173. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU .

3

·

(3) Minister, pristojen za finance, objavi dan uveljavitve regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU v Uradnem listu Republike Slovenije.

3

·

(3) Minister, pristojen za finance, objavi dan uveljavitve regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU v Uradnem listu Republike Slovenije.

4

·

(4) Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt iz 189. člena tega zakona do 30. junija 2018.

4

·

(4) Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt iz 189. člena tega zakona do 30. junija 2018.

5

·

(5) Agencija izda podzakonske akte iz desetega odstavka 192. člena, četrtega odstavka 195. člena in tretjega odstavka 287. člena tega zakona do 30. junija 2018.

5

·

(5) Agencija izda podzakonske akte iz desetega odstavka 192. člena, četrtega odstavka 195. člena in tretjega odstavka 287. člena tega zakona do 30. junija 2018.

1

·

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16).

1

·

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16).

2

·

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za register transakcijskih računov iz 191. člena tega zakona do 30. junija 2018 uporabljajo določbe 143. do 148. člena ZPlaSS.

2

·

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za register transakcijskih računov iz 191. člena tega zakona do 30. junija 2018 uporabljajo določbe 143. do 148. člena ZPlaSS.

3

·

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi, ki pa se, če niso v neskladju s tem zakonom, uporabljajo še do izdaje podzakonskih predpisov po tem zakonu:

3

·

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi, ki pa se, če niso v neskladju s tem zakonom, uporabljajo še do izdaje podzakonskih predpisov po tem zakonu:

4

·

1. Akt o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov (Uradni list RS, št. 49/10, 27/11 in 59/16),

4

·

1. Akt o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov (Uradni list RS, št. 49/10, 27/11 in 59/16),

5

−

2. Navodilo o vsebini, načinu in rokih zbiranja in posredovanja podatkov o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov ter o prometu in stanjih na njihovih transakcijskih računih (Uradni list RS, št. 102/09, 49/10 in 107/12),

5

+

2. Navodilo o vsebini, načinu in rokih zbiranja in posredovanjapodatkov o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov ter o prometu in stanjih na njihovih transakcijskih računih (Uradni list RS, št. 102/09, 49/10 in 107/12),

6

·

3. Navodilo za vlaganje zahtev za pridobitev osebnih podatkov fizičnih oseb iz registra transakcijskih računov v elektronski obliki (Uradni list RS, št. 49/10),

6

·

3. Navodilo za vlaganje zahtev za pridobitev osebnih podatkov fizičnih oseb iz registra transakcijskih računov v elektronski obliki (Uradni list RS, št. 49/10),

7

·

4. Pravilnik o načinu ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepov o izvršbi oziroma zavarovanju, ki jih izdajo davčni organi (Uradni list RS, št. 43/10),

7

·

4. Pravilnik o načinu ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepov o izvršbi oziroma zavarovanju, ki jih izdajo davčni organi (Uradni list RS, št. 43/10),

8

·

5. Sklep o kapitalu plačilnih institucij (Uradni list RS, št. 73/09 in 30/11),

8

·

5. Sklep o kapitalu plačilnih institucij (Uradni list RS, št. 73/09 in 30/11),

9

·

6. Sklep o plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 73/09 in 5/11),

9

·

6. Sklep o plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 73/09 in 5/11),

10

·

7. Sklep o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 78/09, 32/11 in 85/16),

10

·

7. Sklep o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 78/09, 32/11 in 85/16),

11

·

8. Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, hibridna plačilna institucija ali plačilna institucija z opustitvijo (Uradni list RS, št. 73/09),

11

·

8. Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, hibridna plačilna institucija ali plačilna institucija z opustitvijo (Uradni list RS, št. 73/09),

12

·

9. Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja, družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ter dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v družbi za izdajo elektronskega denarja (Uradni list RS, št. 30/11),

12

·

9. Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja, družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ter dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v družbi za izdajo elektronskega denarja (Uradni list RS, št. 30/11),

13

·

10. Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema kot klirinška družba (Uradni list RS, št. 73/09),

13

·

10. Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema kot klirinška družba (Uradni list RS, št. 73/09),

14

·

11. Sklep o značilnostih osnovnega plačilnega računa in načinu izračuna višine primernega nadomestila za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa (Uradni list RS, št. 52/16), in

14

·

11. Sklep o značilnostih osnovnega plačilnega računa in načinu izračuna višine primernega nadomestila za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa (Uradni list RS, št. 52/16), in

15

·

12. Tarifa nadomestil stroškov za posredovanje podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb iz registra transakcijskih računov (Uradni list RS, št. 49/10).

15

·

12. Tarifa nadomestil stroškov za posredovanje podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb iz registra transakcijskih računov (Uradni list RS, št. 49/10).

1

−

(1) Določbe 117., 118., 119. in 153. člena tega zakona, ki urejajo uporabo varnostnih ukrepov, se začnejo uporabljati osemnajst mesecev po uveljavitvi regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU.

1

+

(1) Določbe 117., 118., 119. in 153. člena tega zakona, ki urejajo uporabo varnostnih ukrepov, se začnejo uporabljati osemnajst mesecev po uveljavitvi regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU .

2

−

(2) Podpoglavje 8.1 tega zakona, razen drugega odstavka 173. člena tega zakona, se začne uporabljati devet mesecev po uveljavitvi regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU.

2

+

(2) Podpoglavje 8.1 tega zakona, razen drugega odstavka 173. člena tega zakona, se začne uporabljati devet mesecev po uveljavitvi regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU .

3

·

(3) Minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi obvestilo o začetku uporabe določb iz prvega in drugega odstavka tega člena.

3

·

(3) Minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi obvestilo o začetku uporabe določb iz prvega in drugega odstavka tega člena.

4

·

(4) Poglavje 11. tega zakona, četrti odstavek 310. člena in drugi odstavek 322. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2018.

4

·

(4) Poglavje 11. tega zakona, četrti odstavek 310. člena in drugi odstavek 322. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2018.

5

·

(5) Prvi stavek prvega odstavka 96. člena tega zakona se začne uporabljati dva meseca po uveljavitvi tega zakona.

5

·

(5) Prvi stavek prvega odstavka 96. člena tega zakona se začne uporabljati dva meseca po uveljavitvi tega zakona.

1

−

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 333. člena tega zakona, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-01/17-17/13 Ljubljana, dne 25. januarja 2018 EPA 2297-VII Državni zbor Republike Slovenije Primož Hainz l.r. Podpredsednik

1

+

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 334. člena tega zakona, ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED-B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. decembra 2024. Št. 003-02-1/2024-303 Ljubljana, dne 27. decembra 2024 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PLAČILNIH STORITVAH, STORITVAH IZDAJANJA ELEKTRONSKEGA DENARJA IN PLAČILNIH SISTEMIH (ZPlaSSIED-B)

−

1

−

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

−

2

−

(2) Spremenjeni 3., 35., 45., 54., 151. in 152. člen zakona se začnejo uporabljati 17. januarja 2025.

−

3

−

(3) Spremenjeni 68., 204., 205., 206., 310., 316., 7. in 8. točka prvega odstavka 317. člena ter novi 206.a člen zakona se začnejo uporabljati 9. aprila 2025. 4. do 6. točka in 9. do 17. točka prvega odstavka 317. člena ter 318.a in 323.a člen zakona se začnejo uporabljati 9. oktobra 2025.

−

4

−

(4) Do začetka uporabe spremenjenih 3., 35., 45., 54., 68., 151., 152., 204., 205., 206., 310., 316. in 317. člena zakona, se uporabljajo 3., 35., 45., 54., 68., 151., 152., 204., 205., 206., 310., 316. in 317. člen Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 - popr. in 102/20). Št. 450-01/24-18/11 Ljubljana, dne 19. decembra 2024 EPA 1762-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica

−