← Back to list
Zakon o poslancih
ZPos
27articles changed
+5added
+8removed
+14modified
added 1171removed 938words
26paragraphs
Version history
1
−
Kandidat, ki mu državni zbor ne potrdi poslanskega mandata, ima zoper odločitev državnega zbora pravico do pritožbe na ustavno sodišče v osmih dneh od dneva odločitve. Ustavno sodišče lahko razveljavi odločitev državnega zbora in potrdi mandat ali pa pritožbo zavrne. Če poslanski mandat ni potrjen, se šteje, da kandidat ni bil izvoljen za poslanca.
−
1
−
- če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
1
+
Poslancu preneha mandat:
2
·
- če izgubi volilno pravico,
2
·
- če izgubi volilno pravico,
3
·
- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
3
·
- če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
4
·
- če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
4
·
- če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
5
·
- če nastopi funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
5
·
- če nastopi funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
6
·
- če odstopi. Poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
6
·
- če odstopi. Poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
+
1
+
Pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Državni organi in samoupravne lokalne skupnosti iz prvega odstavka ter samoupravne narodne skupnosti iz drugega odstavka 10. člena tega zakona državni zbor obvestijo o nastopu razloga za prenehanje mandata poslanca iz četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Sodišče državni zbor skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, obvesti o pravnomočni sodbi za kaznivo dejanje iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Poslancu mora biti v postopku ugotavljanja razlogov za prenehanje njegovega mandata dana možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razlog za prenehanje njegovega mandata. Zoper akt o prenehanju mandata lahko poslanec vloži tožbo na vrhovno sodišče v roku 15 dni od dneva vročitve akta. Poslanec o vložitvi tožbe obvesti državni zbor. Tožba zadrži izvršitev akta. Postopki za nadomestitev poslanca, ki mu je prenehal mandat, ali nadomestne volitve za novega poslanca se lahko začnejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
+
1
+
Odločanje vrhovnega sodišča v postopku sodnega varstva mandata poslanca je nujna zadeva. Tožba se vloži v elektronski obliki pri vrhovnem sodišču, vrhovno sodišče pa jo strankam v postopku vroči v fizični obliki. Če tožba ni vložena v elektronski obliki, ali če je nepopolna ali nerazumljiva, vrhovno sodišče zahteva od tožnika, naj v treh dneh od vročitve zahteve odpravi pomanjkljivosti. Vrhovno sodišče o vloženi tožbi takoj obvesti državni zbor. Rok za odgovor na tožbo je 15 dni od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka. Vrhovno sodišče odloči o tožbi v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo, če ta ni bil podan. Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja se vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko ali fizično vlogo oziroma pisanje. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka.
+
1
+
Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi. Če ni v tem zakonu drugače določeno, vrhovno sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor. Če je tožba vložena prezgodaj ali prepozno ali če je ni vložila upravičena oseba, vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže. Vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže tudi v primeru, če tožnik ne odpravi pomanjkljivosti v skladu z drugim odstavkom 9.b člena tega zakona. Poslancu, ki mu je vrhovno sodišče tožbo zavrnilo, mandat preneha naslednji dan po vročitvi sodbe vrhovnega sodišča. Če tožbi vrhovno sodišče ugodi, poslancu, ki mu je mandat nezakonito prenehal, vrhovno sodišče mandat ponovno vzpostavi. Vrhovno sodišče odločitve posreduje državnemu zboru. Če vrhovno sodišče tožbo zavrne, državni zbor obvesti tudi o datumu vročitve sodbe poslancu. Zoper odločitev vrhovnega sodišča v skladu s tem členom ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva. III. NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE POSLANCA Z DRUGIMI FUNKCIJAMI IN DEJAVNOSTMI
1
−
Poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Poslanec tudi ne sme poklicno opravljati funkcije v organih lokalnih skupnosti.
1
+
Poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Poslanec tudi ne sme opravljati funkcije župana in podžupana v občini. Funkcija poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti je združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja v občinskih italijanskih in madžarskih samoupravnih narodnih skupnostih ter v italijanski in madžarski samoupravni narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, v kateri se te povezujejo. Funkcija poslanca, izvoljenega z liste politične stranke ali volivcev, ki je hkrati tudi pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, je združljiva s članstvom v svetu samoupravne narodne skupnosti, ni pa združljiva s položajem in nalogami predsednika in podpredsednika sveta samoupravne narodne skupnosti.
1
−
Poslanec sme po obvestilu pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora samostojno ali v delovnem razmerju opravljati dejavnost, vendar največ v obsegu, ki ne presega tretjine polnega delovnega časa, potrebnega oziroma določenega za redno opravljanje dejavnosti, če gre za opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del. Državni zbor na predlog pristojnega delovnega telesa odkloni poslancu opravljanje dejavnosti ali dela, če to vpliva na izvrševanje funkcije poslanca ali ovira objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje funkcije.
−
1
−
Če je poslanec izvoljen za predsednika vlade ali imenovan za podpredsednika vlade ali ministra, v času, dokler opravlja to funkcijo, ne more opravljati funkcije poslanca. V tem času opravlja funkcijo poslanca tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec iz prejšnjega odstavka. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo poslanca kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV
1
+
Če je poslanec izvoljen za predsednika vlade, imenovan za ministra ali državnega sekretarja, v času, dokler opravlja to funkcijo, ne more opravljati funkcije poslanca. V tem času opravlja funkcijo poslanca tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec iz prejšnjega odstavka. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo poslanca kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV
2
·
1. Delo poslancev v državnem zboru
2
·
1. Delo poslancev v državnem zboru
1
·
Poslanec ima pravico:
1
·
Poslanec ima pravico:
2
·
- predlagati zakon ali drug akt državnemu zboru v obravnavo in sprejem,
2
·
- predlagati zakon ali drug akt državnemu zboru v obravnavo in sprejem,
3
·
- predlagati, naj državni zbor razpiše referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom,
3
·
- predlagati, naj državni zbor razpiše referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom,
4
−
- predlagati, naj, državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena,
4
+
- predlagati, naj državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena,
5
·
- skupaj s še najmanj devetimi poslanci vložiti predlog za izvolitev novega predsednika vlade,
5
·
- skupaj s še najmanj devetimi poslanci vložiti predlog za izvolitev novega predsednika vlade,
6
·
- skupaj s še najmanj devetimi poslanci sprožiti v državnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra,
6
·
- skupaj s še najmanj devetimi poslanci sprožiti v državnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra,
7
·
- skupaj s še najmanj devetimi poslanci predlagati, naj državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži predsednika vlade ali ministra,
7
·
- skupaj s še najmanj devetimi poslanci predlagati, naj državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži predsednika vlade ali ministra,
8
·
- skupaj s še najmanj devetimi poslanci predlagati razpravo o vprašanjih širšega pomena,
8
·
- skupaj s še najmanj devetimi poslanci predlagati razpravo o vprašanjih širšega pomena,
9
·
- skupaj s še najmanj devetindvajsetimi poslanci zahtevati, naj državni zbor razpiše referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom,
9
·
- skupaj s še najmanj devetindvajsetimi poslanci zahtevati, naj državni zbor razpiše referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom,
10
·
- skupaj s še najmanj devetindvajsetimi poslanci zahtevati, naj državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena,
10
·
- skupaj s še najmanj devetindvajsetimi poslanci zahtevati, naj državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena,
11
·
- skupaj s še najmanj devetindvajsetimi poslanci predlagati, naj državni zbor obtoži predsednika republike pred ustavnim sodiščem.
11
·
- skupaj s še najmanj devetindvajsetimi poslanci predlagati, naj državni zbor obtoži predsednika republike pred ustavnim sodiščem.
1
−
Poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na. sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles.
1
+
Poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles.
1
−
Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. O zahtevi pristojnega državnega organa za dovoljenje iz prejšnjega odstavka odloči državni zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije najkasneje v 30 dneh od dneva vložitve, zahteve. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz drugega odstavka tega člena.
1
+
Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. O zahtevi pristojnega državnega organa za dovoljenje iz prejšnjega odstavka odloči državni zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije najkasneje v 30 dneh od dneva vložitve zahteve. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz drugega odstavka tega člena.
2
·
3. Materialni in drugi pogoji za delo poslancev
2
·
3. Materialni in drugi pogoji za delo poslancev
3
·
a) Plača in nadomestila
3
·
a) Plača in nadomestila
1
−
Osnova za obračun plač poslancev je povprečna mesečna plača na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije po zadnjih uradnih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko. Ta osnova se glede na proračunske možnosti lahko zmanjša za odstotek, ki ga določi državni zbor, vendar ne več kot za 50%. O zmanjšanju osnove do 20% lahko po pooblastilu državnega zbora odloči pristojno delovno telo. Plača poslanca se določi tako, da se osnova iz prejšnjega odstavka pomnoži s koeficientom 5 in poveča za funkcijski dodatek, skupni znesek pa poveča za odstotek za delovno dobo. Funkcijski dodatek se določi glede na stalne dolžnosti v državnem zboru in njegovih delovnih telesih ter poslanskih skupinah (predsednik in podpredsednik državnega zbora, predsedniki in člani delovnih teles, vodje poslanskih skupin) in lahko znaša do 100% osnove iz prvega odstavka tega člena, pomnožene s koeficientom 5. Plača poslanca se poveča za 0,5% za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ za 20%. Odstotek 0,5 se za poslanke, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča, še za 0,25% za vsako začeto leto delovne dobe nad 25 let.
−
1
−
Poslanec ima pravico do nadomestila plače v višini plače za čas letnega dopusta in za prvih 30 dni zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe.
1
+
Poslanec ima za čas letnega dopusta pravico do nadomestila plače v višini plače. Delodajalec poslancu za zadržanost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačuje nadomestilo plače v višini 80% plače poslanca v preteklem mesecu, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. (prenehal veljati)
1
−
b) Delovna doba in socialno zavarovanje
−
1
−
Poslanec ima pravico do drugih osebnih prejemkov in povračil:
1
+
Poleg povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so določeni z zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev, ima poslanec pravico do povračila stroškov prevoza ob dela prostih dnevih in praznikih, ki so dela prosti dnevi, ter enkrat tedensko ob sobotah in nedeljah, iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj, in sicer v enaki višini, kot je za javne uslužbence v državni upravi določeno povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
2
−
- povračila stroškov za prevoz na delo in z dela,
−
3
−
- regresa za prehrano med delom,
−
4
−
- regresa za letni dopust,
−
5
−
- nadomestila za ločeno življenje,
−
6
−
- povračila stroškov prevoza ob dela prostih dneh iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj,
−
7
−
- povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj,
−
8
−
- povračila stroškov za izobraževanje,
−
9
−
- jubilejne nagrade,
−
10
−
- odpravnine ob odhodu v pokoj.
−
1
−
Poslanec ima pravico do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja). Poslanec ima pravico do mesečnega pavšalnega zneska za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti.
1
+
Poslanec ima pravico do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja). (prenehal veljati) Poslanec ima pravico do mesečnega pavšalnega zneska za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti.
1
−
Pogoje in višino prejemkov in povračil iz prejšnjih dveh členov določi državni zbor oziroma pristojno delovno telo. č) Dopusti
1
+
Pogoje in višino mesečnega pavšalnega zneska iz prejšnjega člena določi državni zbor oziroma pristojno delovno telo. č) Dopusti
1
−
Poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja mandata. Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih ali po tem zakonu, vendar najdlje še za eno leto. Čas iz prejšnjih dveh odstavkov se šteje poslancu, ki mu je prenehal mandat, v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju. Če ima v tem času pravico do letnega dopusta, mu pripada tudi regres za letni dopust, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.
1
+
Poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, ima, dokler se ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila v višini 80 % zadnje plače, ki jo je prejemal, ko je opravljal funkcijo, vendar najdlje šest mesecev od prenehanja mandata. Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve v prejšnjem odstavku navedenih pogojev za upokojitev, vendar najdlje še za šest mesecev. Poslanec, ki je opravljal funkcijo poslanca že pred mandatom, ki mu je prenehal, ima za vsak prejšnji zaporedni mandat pravico do dodatnega trimesečnega nadomestila plače, vendar ne več kot šest mesecev skupaj. Poslanec, ki mu je funkcija poslanca prenehala pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata, nima pravice do nadomestila plače. Poslanec, ki je bil do potrditve mandata v delovnem razmerju in mu pravice ter obveznosti iz tega delovnega razmerja na podlagi sporazuma z delodajalcem mirujejo, po prenehanju mandata nima pravice do nadomestila. (prenehal veljati) Čas prejemanja nadomestila se poslancu, ki mu je prenehal mandat, šteje v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.
+
1
+
O pravici do nadomestila odloča pristojno delovno telo državnega zbora. Za uveljavljanje pravice do nadomestila mora poslanec najkasneje v 15 dneh po prenehanju mandata pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora predložiti vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila in dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila. V primeru nemožnosti vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca je treba izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča. Državni zbor oziroma pristojno delovno telo lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če se poslanec pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine. Poslanec je v času prejemanja nadomestila dolžan obvestiti pristojno delovno telo državnega zbora o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela najkasneje v sedmih dneh po prejetem plačilu. Za prejete zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov se poslancu zniža znesek nadomestila, ki mu pripada v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega zakona, kar se obračuna pri prvem naslednjem izplačilu nadomestila. Poslanec zaradi izogibanja določbam o trajanju in višini nadomestila ne sme sklepati dogovorov za odložena plačila in drugih dogovorov, ki bi bili v nasprotju z namenom tega zakona.
+
1
+
Poslancu, ki ravna v nasprotju s petim in šestim odstavkom 38.a člena tega zakona preneha pravica do nadomestila in mora vrniti zneske nadomestila, ki so bili prejeti neupravičeno.
1
−
V času, ko poslanec zaradi pripora, uklonilnega zapora ali prestajanja zaporne kazni ne more opravljati funkcije, nima pravice do plače, do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije in do drugih prejemkov ter ostalih materialnih in drugih pogojev za delo poslancev. Če poslanec v obdobju, ko je upravičen do prejemanja nadomestila po tem zakonu, prestaja pripor, nadomestni zapor ali zaporno kazen, v času prestajanja ni upravičen do nadomestila plače. Če se prestajanje izteče pred potekom časa, ki je s tem zakonom določeno za prejemanje nadomestila, ima pravico do nadomestila za preostalo obdobje. 38.č člen Kdor v času prejemanja nadomestila plače ne obvesti pristojnega delovnega telesa državnega zbora o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela v nasprotju s petim odstavkom 38.a člena tega zakona ali v času prejemanja nadomestila plače sklene dogovor o odloženem plačilu ali drug dogovor v nasprotju s šestim odstavkom 38.a člena tega zakona, se kaznuje za prekršek z globo v višini 1.000 eurov. Nadzor nad izvajanjem uveljavljanja pravice do nadomestila kot prekrškovni organ opravljajo proračunski inšpektorji.
1
+
V času, ko poslanec zaradi pripora, nadomestnega zapora ali prestajanja zaporne kazni ne more opravljati funkcije, nima pravice do plače, do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije in do drugih prejemkov ter ostalih materialnih in drugih pogojev za delo poslancev. Če poslanec v obdobju, ko je upravičen do prejemanja nadomestila po tem zakonu, prestaja pripor, nadomestni zapor ali zaporno kazen, v času prestajanja ni upravičen do nadomestila plače. Če se prestajanje izteče pred potekom časa, ki je s tem zakonom določeno za prejemanje nadomestila, ima pravico do nadomestila za preostalo obdobje. 38.č člen Kdor v času prejemanja nadomestila plače ne obvesti pristojnega delovnega telesa državnega zbora o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela v nasprotju s petim odstavkom 38.a člena tega zakona ali v času prejemanja nadomestila plače sklene dogovor o odloženem plačilu ali drug dogovor v nasprotju s šestim odstavkom 38.a člena tega zakona, se kaznuje za prekršek z globo v višini 1.000 eurov. Nadzor nad izvajanjem uveljavljanja pravice do nadomestila kot prekrškovni organ opravljajo proračunski inšpektorji.
2
−
uklonilni
2
+
nadomestni
1
−
Poslanec, ki mu je prenehal mandat s prenehanjem mandata državnega zbora in poslanec, ki mu je prenehal mandat zaradi trajne nezmožnosti za opravljanje poslanske funkcije, lahko uveljavi pravico do pokojnine ne glede na pogoje, ki so določeni za pridobitev pravice do pokojnine po splošnih predpisih, če je do prenehanja mandata ali v času iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena dopolnil najmanj 25 let pokojninske dobe. Pokojnina se odmeri za 25 let pokojninske dobe v višini 70% osnove. Za vsako leto pokojninske dobe nad 25 let se pokojnina poveča za 2% pokojninske osnove, vendar največ do 85% pokojninske osnove. Pokojnino odmeri in izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Sredstva za razliko med pokojnino po splošnih predpisih in pokojnino po tem zakonu se zagotavljajo iz državnega proračuna. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Določbe tega zakona o materialnih in drugih pogojih za delo poslancev ter o pravicah poslancev po prenehanju mandata se primerno uporabljajo tudi za predsednika republike. Predsednik republike ima pravico do plače v višini, ki se določi po tem zakonu za predsednika državnega zbora. Organizacijo in delovanje služb predsednika republike določi predsednik republike.
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem konstituiranja državnega zbora. Št. 020-02/92-23/2 Ljubljana, dne 29. septembra 1992. Skupščina Republike Slovenije Predsednik dr. France Bučar l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem konstituiranja državnega zbora.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih (ZPos-H) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih (ZPos-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. januarja 2026. Št. 003-02-1/2026-8 Ljubljana, dne 5. februarja 2026 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSLANCIH (ZPos-H)
−
1
−
Določbe nove tretje alineje prvega odstavka 9. člena zakona in določbe o črtanju tretjega odstavka 9. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem razpisa volitev v Državni zbor, ki se razpišejo vsaj eno leto po uveljavitvi tega zakona, določbe spremenjenega 12. člena in določba o črtanju 13. člena zakona pa se začnejo uporabljati z dnem konstituiranja Državnega zbora po opravljenih prvih volitvah v Državni zbor po uveljavitvi tega zakona. Do začetka uporabe določbe nove tretje alineje prvega odstavka 9. člena ter določb spremenjenega 12. člena in določbe o črtanju 13. člena zakona, se uporablja določba tretje alineje prvega odstavka in tretji odstavek 9. člena ter določbe 12. in 13. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12, 17/22, 95/24 in 57/25 - ZF).
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 020-02/25-39/18 Ljubljana, dne 28. januarja 2026 EPA 2547-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−