← Back to list
Zakon o potrošniških kreditih
ZPotK-1
23articles changed
+4removed
+19modified
added 1000removed 994words
26paragraphs
Version history
1
·
(1) Ta zakon ureja kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik), ki jemlje kredit pod pogoji in za namen, ki ga določa ta zakon.
1
·
(1) Ta zakon ureja kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik), ki jemlje kredit pod pogoji in za namen, ki ga določa ta zakon.
2
−
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L št. 133 z dne 22. 5. 2008, str. 66).
2
+
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi:
+
3
+
- Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L št. 133 z dne 22. 5. 2008, str. 66) in
+
4
+
- Direktiva Komisije 2011/90/EU z dne 14. novembra 2011 o spremembi dela II Priloge I k Direktivi 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa dodatne predpostavke za izračun letne efektivne obrestne mere (UL L št. 296, z dne 15. 11. 2011, str. 35).
1
·
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
1
·
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
2
·
1. dajalec ali dajalka kredita (v nadaljnjem besedilu: dajalec kredita) je fizična ali pravna oseba, ki da ali obljubi, da bo dala kredit ali posojilo v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica;
2
·
1. dajalec ali dajalka kredita (v nadaljnjem besedilu: dajalec kredita) je fizična ali pravna oseba, ki da ali obljubi, da bo dala kredit ali posojilo v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica;
3
·
2. efektivna obrestna mera je v odstotku izražena stopnja, ki izraža razmerje med skupnimi stroški kredita za potrošnika, vključno s stroški iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, in skupnim zneskom kredita;
3
·
2. efektivna obrestna mera je v odstotku izražena stopnja, ki izraža razmerje med skupnimi stroški kredita za potrošnika, vključno s stroški iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, in skupnim zneskom kredita;
4
·
3. fiksna kreditna obrestna mera pomeni, da se dajalec kredita in potrošnik dogovorita za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe za eno samo kreditno obrestno mero oziroma za več kreditnih obrestnih mer za različna obdobja, pri čemer se za vsako posamezno obdobje uporablja fiksno določen odstotek; če v kreditni pogodbi niso določene vse kreditne obrestne mere, se šteje, da je kreditna obrestna mera fiksna za tista obdobja, za katera je bila določena izključno s fiksno določenim odstotkom, o katerem je bilo dogovorjeno ob sklenitvi kreditne pogodbe;
4
·
3. fiksna kreditna obrestna mera pomeni, da se dajalec kredita in potrošnik dogovorita za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe za eno samo kreditno obrestno mero oziroma za več kreditnih obrestnih mer za različna obdobja, pri čemer se za vsako posamezno obdobje uporablja fiksno določen odstotek; če v kreditni pogodbi niso določene vse kreditne obrestne mere, se šteje, da je kreditna obrestna mera fiksna za tista obdobja, za katera je bila določena izključno s fiksno določenim odstotkom, o katerem je bilo dogovorjeno ob sklenitvi kreditne pogodbe;
5
·
4. kreditna obrestna mera je letna obrestna mera, izražena kot spremenljivi ali nespremenljivi odstotek zneska črpanega kredita;
5
·
4. kreditna obrestna mera je letna obrestna mera, izražena kot spremenljivi ali nespremenljivi odstotek zneska črpanega kredita;
6
·
5. kreditna pogodba z dovoljeno možnostjo prekoračitve je kreditna pogodba, s katero dajalec kredita izrecno da potrošniku pravico, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na potrošnikovem plačilnem računu;
6
·
5. kreditna pogodba z dovoljeno možnostjo prekoračitve je kreditna pogodba, s katero dajalec kredita izrecno da potrošniku pravico, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na potrošnikovem plačilnem računu;
7
·
6. kreditni posrednik ali posrednica (v nadaljnjem besedilu: kreditni posrednik) je fizična ali pravna oseba, ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica in na podlagi pooblastila dajalca kredita potrošnikom predstavlja ali ponuja kredite, jim pomaga v postopkih pred sklenitvijo kreditne pogodbe ali v imenu dajalca kredita s potrošniki sklepa kreditne pogodbe;
7
·
6. kreditni posrednik ali posrednica (v nadaljnjem besedilu: kreditni posrednik) je fizična ali pravna oseba, ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica in na podlagi pooblastila dajalca kredita potrošnikom predstavlja ali ponuja kredite, jim pomaga v postopkih pred sklenitvijo kreditne pogodbe ali v imenu dajalca kredita s potrošniki sklepa kreditne pogodbe;
8
·
7. kreditni posrednik v pomožni funkciji je fizična ali pravna oseba, pri kateri dejavnost posredništva ni glavna dejavnost;
8
·
7. kreditni posrednik v pomožni funkciji je fizična ali pravna oseba, pri kateri dejavnost posredništva ni glavna dejavnost;
9
·
8. molče dovoljena prekoračitev je prekoračitev, s katero dajalec kredita potrošniku na podlagi konkludentnih dejanj dovoli, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na plačilnem računu potrošnika ali dogovorjeno dovoljeno prekoračitev;
9
·
8. molče dovoljena prekoračitev je prekoračitev, s katero dajalec kredita potrošniku na podlagi konkludentnih dejanj dovoli, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na plačilnem računu potrošnika ali dogovorjeno dovoljeno prekoračitev;
10
−
9. potrošnik je fizična oseba, ki v poslih po tem zakonu deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;
10
+
9. potrošnik je fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;
11
·
10. potrošniška kreditna pogodba (v nadaljnjem besedilu: kreditna pogodba) je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora;
11
·
10. potrošniška kreditna pogodba (v nadaljnjem besedilu: kreditna pogodba) je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora;
12
−
11. potrošniška hipotekarna kreditna pogodba je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit, katerega vračilo je zavarovano s hipoteko ali zemljiškim dolgom na nepremičnini;
12
+
11. potrošniška hipotekarna kreditna pogodba je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit, katerega vračilo je zavarovano s hipoteko ali zemljiškim dolgom na nepremičnini; 11.a odprta kreditna pogodba je kreditna pogodba, ki je sklenjena za nedoločen čas in vključuje kredite, ki jih je treba odplačati v celoti v določenem roku ali po njem, in so po odplačilu spet na voljo za črpanje;
13
·
12. povezana kreditna pogodba je kreditna pogodba, namenjena financiranju pogodbe o prodaji določenega blaga ali opravljanju določene storitve, pri čemer ti dve pogodbi sestavljata komercialno enoto. Šteje se, da komercialna enota obstaja, kadar:
13
·
12. povezana kreditna pogodba je kreditna pogodba, namenjena financiranju pogodbe o prodaji določenega blaga ali opravljanju določene storitve, pri čemer ti dve pogodbi sestavljata komercialno enoto. Šteje se, da komercialna enota obstaja, kadar:
14
·
- ponudnik ali ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) blaga ali storitve sam financira kredit v korist potrošnika, ali
14
·
- ponudnik ali ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) blaga ali storitve sam financira kredit v korist potrošnika, ali
15
·
- blago ali storitev financira tretja stranka, tako da v zvezi s pripravo ali sklenitvijo kreditne pogodbe uporablja storitev ponudnika blaga ali izvajalca storitve, ali
15
·
- blago ali storitev financira tretja stranka, tako da v zvezi s pripravo ali sklenitvijo kreditne pogodbe uporablja storitev ponudnika blaga ali izvajalca storitve, ali
16
·
- je blago ali storitev, ki se financira iz kredita, v kreditni pogodbi izrecno navedena;
16
·
- je blago ali storitev, ki se financira iz kredita, v kreditni pogodbi izrecno navedena;
17
·
13. skupni znesek kredita je najvišji znesek, ki je potrošniku na razpolago po kreditni pogodbi;
17
·
13. skupni znesek kredita je najvišji znesek, ki je potrošniku na razpolago po kreditni pogodbi;
18
·
14. skupni stroški kredita so vsi stroški, vključno z obrestmi, provizijami, davki in drugimi vrstami pristojbin, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo in so dajalcu kredita znani, stroški, povezani s pomožnimi storitvami v zvezi s kreditno pogodbo, zlasti zavarovalne premije, članarine, takse in stroški drugih pogodb, sklenjenih z dajalcem kredita ali drugim podjetjem, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, če je sklenitev dodatne pogodbe o storitvah obvezna že za samo pridobitev kredita ali tako določajo splošni pogoji, pod katerimi dajalec kredita kredit trži; v skupne stroške kredita se ne vštevajo notarski stroški in zavarovalne premije za zavarovanje blaga, katerega nakup se financira s kreditom;
18
·
14. skupni stroški kredita so vsi stroški, vključno z obrestmi, provizijami, davki in drugimi vrstami pristojbin, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo in so dajalcu kredita znani, stroški, povezani s pomožnimi storitvami v zvezi s kreditno pogodbo, zlasti zavarovalne premije, članarine, takse in stroški drugih pogodb, sklenjenih z dajalcem kredita ali drugim podjetjem, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, če je sklenitev dodatne pogodbe o storitvah obvezna že za samo pridobitev kredita ali tako določajo splošni pogoji, pod katerimi dajalec kredita kredit trži; v skupne stroške kredita se ne vštevajo notarski stroški in zavarovalne premije za zavarovanje blaga, katerega nakup se financira s kreditom;
19
·
15. skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, je vsota skupnega zneska kredita in skupnih stroškov kredita;
19
·
15. skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, je vsota skupnega zneska kredita in skupnih stroškov kredita;
20
·
16. trajni nosilec podatkov je nosilec podatkov, ki potrošniku omogoča trajno shranjevanje nanj naslovljenih podatkov ali informacij, trajen dostop do njih in njihovo reprodukcijo.
20
·
16. trajni nosilec podatkov je nosilec podatkov, ki potrošniku omogoča trajno shranjevanje nanj naslovljenih podatkov ali informacij, trajen dostop do njih in njihovo reprodukcijo.
1
·
Ta zakon se ne uporablja za:
1
·
Ta zakon se ne uporablja za:
2
·
1. najemne pogodbe ali pogodbe o finančnem najemu (lizing), kadar ta ali druga pogodba določa, da lastninska pravica ne preide na najemojemalca;
2
·
1. najemne pogodbe ali pogodbe o finančnem najemu (lizing), kadar ta ali druga pogodba določa, da lastninska pravica ne preide na najemojemalca;
3
·
2. kreditne pogodbe z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu, ki določajo odplačilo kredita v enem mesecu;
3
·
2. kreditne pogodbe z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu, ki določajo odplačilo kredita v enem mesecu;
4
·
3. kreditne pogodbe, ki določajo odplačilo kredita v obrokih ali z enkratnim plačilom, obakrat brez plačila obresti in drugih stroškov;
4
·
3. kreditne pogodbe, ki določajo odplačilo kredita v obrokih ali z enkratnim plačilom, obakrat brez plačila obresti in drugih stroškov;
5
−
4. kreditne pogodbe, ki določajo odplačilo kredita v treh mesecih, s plačilom stroškov, ki ne presegajo 0,1% skupnega zneska kredita ali zneska 10 eurov;
5
+
4. kreditne pogodbe, ki določajo odplačilo kredita v treh mesecih, s plačilom skupnih stroškov, ki ne presegajo 0,1 % skupnega zneska kredita, vendar hkrati največ 10 eurov.
6
·
5. kreditne pogodbe, s katerimi delodajalec zunaj svoje glavne dejavnosti kredit dodeli svojim zaposlenim brezobrestno ali po nižjih povprečnih efektivnih obrestnih merah, kot jih za potrošniške kredite uporabljajo banke in hranilnice po zakonu, ki ureja bančništvo, razen če gre za banke in druge finančne organizacije, katerih ekonomsko pomemben del dejavnosti je dajanje kreditov;
6
·
5. kreditne pogodbe, s katerimi delodajalec zunaj svoje glavne dejavnosti kredit dodeli svojim zaposlenim brezobrestno ali po nižjih povprečnih efektivnih obrestnih merah, kot jih za potrošniške kredite uporabljajo banke in hranilnice po zakonu, ki ureja bančništvo, razen če gre za banke in druge finančne organizacije, katerih ekonomsko pomemben del dejavnosti je dajanje kreditov;
7
·
6. kreditne pogodbe, sklenjene z investicijskimi podjetji ali kreditnimi institucijami, katerih namen je, da se vlagatelju omogoči, da opravi transakcijo, povezano z enim ali več instrumenti, navedenimi v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, če je investicijsko podjetje ali kreditna institucija, ki kredit odobri, vključena v tako transakcijo;
7
·
6. kreditne pogodbe, sklenjene z investicijskimi podjetji ali kreditnimi institucijami, katerih namen je, da se vlagatelju omogoči, da opravi transakcijo, povezano z enim ali več instrumenti, navedenimi v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, če je investicijsko podjetje ali kreditna institucija, ki kredit odobri, vključena v tako transakcijo;
8
·
7. kreditne pogodbe, ki se nanašajo na brezplačen odlog plačila obstoječega dolga;
8
·
7. kreditne pogodbe, ki se nanašajo na brezplačen odlog plačila obstoječega dolga;
9
·
8. kreditne pogodbe za posojila omejenemu krogu potrošnikov, s katerimi dajalec kredita izpolnjuje zakonske obveznosti splošnega pomena, in se dodeljujejo brez obresti ali po nižjih povprečnih efektivnih obrestnih merah, kot jih za potrošniške kredite uporabljajo banke in hranilnice po zakonu, ki ureja bančništvo;
9
·
8. kreditne pogodbe za posojila omejenemu krogu potrošnikov, s katerimi dajalec kredita izpolnjuje zakonske obveznosti splošnega pomena, in se dodeljujejo brez obresti ali po nižjih povprečnih efektivnih obrestnih merah, kot jih za potrošniške kredite uporabljajo banke in hranilnice po zakonu, ki ureja bančništvo;
10
·
9. pogodbe o trajnem opravljanju storitev ali dobavi blaga enake vrste, kadar potrošnik storitev ali blago plačuje v zneskih, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve).
10
·
9. pogodbe o trajnem opravljanju storitev ali dobavi blaga enake vrste, kadar potrošnik storitev ali blago plačuje v zneskih, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve).
1
·
(1) Kreditna pogodba mora biti sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov. Vse pogodbene stranke prejmejo izvod kreditne pogodbe brezplačno.
1
·
(1) Kreditna pogodba mora biti sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov. Vse pogodbene stranke prejmejo izvod kreditne pogodbe brezplačno.
2
·
(2) Dajalec kredita mora ves čas trajanja kreditne pogodbe hraniti izvod sklenjene kreditne pogodbe na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo kreditne pogodbe.
2
·
(2) Dajalec kredita mora ves čas trajanja kreditne pogodbe hraniti izvod sklenjene kreditne pogodbe na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo kreditne pogodbe.
3
·
(3) Kreditna pogodba mora vsebovati te informacije:
3
·
(3) Kreditna pogodba mora vsebovati te informacije:
4
·
1. vrsto potrošniškega kredita (npr. hipotekarni kredit, finančni najem (lizing), odlog plačila, gotovinsko posojilo, prekoračitev na plačilnem računu);
4
·
1. vrsto potrošniškega kredita (npr. hipotekarni kredit, finančni najem (lizing), odlog plačila, gotovinsko posojilo, prekoračitev na plačilnem računu);
5
·
2. firmo ali ime in sedež ali naslov dajalca kredita in kreditnega posrednika, če se pogodba sklepa s pomočjo kreditnega posrednika;
5
·
2. firmo ali ime in sedež ali naslov dajalca kredita in kreditnega posrednika, če se pogodba sklepa s pomočjo kreditnega posrednika;
6
·
3. skupni znesek kredita in pogoje črpanja;
6
·
3. skupni znesek kredita in pogoje črpanja;
7
·
4. obdobje trajanja kreditne pogodbe;
7
·
4. obdobje trajanja kreditne pogodbe;
8
·
5. blago ali storitev in njeno vrednost, če gre za kredit v obliki odloga plačila ali za povezano kreditno pogodbo;
8
·
5. blago ali storitev in njeno vrednost, če gre za kredit v obliki odloga plačila ali za povezano kreditno pogodbo;
9
·
6. kreditno obrestno mero in pogoje za njeno uporabo, in če obstaja, indeks ali referenčno obrestno mero, če se uporablja za začetno kreditno obrestno mero, obdobja, pogoje in postopke za spreminjanje kreditne obrestne mere. Kadar se v različnih okoliščinah uporabljajo različne kreditne obrestne mere, se informacije navedejo za vsako od njih;
9
·
6. kreditno obrestno mero in pogoje za njeno uporabo, in če obstaja, indeks ali referenčno obrestno mero, če se uporablja za začetno kreditno obrestno mero, obdobja, pogoje in postopke za spreminjanje kreditne obrestne mere. Kadar se v različnih okoliščinah uporabljajo različne kreditne obrestne mere, se informacije navedejo za vsako od njih;
10
·
7. efektivno obrestno mero in skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik in je izračunan ob sklenitvi kreditne pogodbe, z navedbo vseh predpostavk za izračun obresti;
10
·
7. efektivno obrestno mero in skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik in je izračunan ob sklenitvi kreditne pogodbe, z navedbo vseh predpostavk za izračun obresti;
11
·
8. znesek, število in pogostnost plačil, vrstni red dodelitve plačil za različne zneske, ki jih dolguje potrošnik in so zaračunani po različnih kreditnih obrestnih merah, ter podatek o obročnem ali anuitetnem odplačevanju kredita;
11
·
8. znesek, število in pogostnost plačil, vrstni red dodelitve plačil za različne zneske, ki jih dolguje potrošnik in so zaračunani po različnih kreditnih obrestnih merah, ter podatek o obročnem ali anuitetnem odplačevanju kredita;
12
·
9. pravico potrošnika, da pri kreditni pogodbi z dogovorjenim postopnim odplačevanjem glavnice, sklenjeni za določen čas, na njegovo zahtevo brezplačno med trajanjem kreditne pogodbe pridobi izračun stanja kredita v obliki amortizacijskega načrta, ki prikazuje dolgovane zneske in obdobja ter pogoje v zvezi s plačilom teh zneskov, razčlenitev vsakega odplačila s prikazom odplačila glavnice in obresti, izračunane na podlagi kreditne obrestne mere, ter morebitne dodatne stroške. Če obrestna mera ali dodatni stroški niso fiksni, mora načrt vsebovati navedbo o veljavnosti podatkov v načrtu do naslednje spremembe kreditne obrestne mere ali dodatnih stroškov v skladu s kreditno pogodbo;
12
·
9. pravico potrošnika, da pri kreditni pogodbi z dogovorjenim postopnim odplačevanjem glavnice, sklenjeni za določen čas, na njegovo zahtevo brezplačno med trajanjem kreditne pogodbe pridobi izračun stanja kredita v obliki amortizacijskega načrta, ki prikazuje dolgovane zneske in obdobja ter pogoje v zvezi s plačilom teh zneskov, razčlenitev vsakega odplačila s prikazom odplačila glavnice in obresti, izračunane na podlagi kreditne obrestne mere, ter morebitne dodatne stroške. Če obrestna mera ali dodatni stroški niso fiksni, mora načrt vsebovati navedbo o veljavnosti podatkov v načrtu do naslednje spremembe kreditne obrestne mere ali dodatnih stroškov v skladu s kreditno pogodbo;
13
·
10. stroške vodenja enega ali več računov za izvajanje plačilnih transakcij in črpanj, razen če odprtje računa ni obvezno, stroške uporabe plačilnih sredstev za plačila in črpanja ter druge stroške, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, in pogoje, pod katerimi se lahko ti stroški spremenijo;
13
·
10. stroške vodenja enega ali več računov za izvajanje plačilnih transakcij in črpanj, razen če odprtje računa ni obvezno, stroške uporabe plačilnih sredstev za plačila in črpanja ter druge stroške, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, in pogoje, pod katerimi se lahko ti stroški spremenijo;
14
·
11. stroške notarskih storitev, če obstajajo;
14
·
11. stroške notarskih storitev, če obstajajo;
15
·
12. zamudno obrestno mero z navedbo pravila za njeno prilagoditev in morebitne stroške pri zamudi ter opozorilo o posledicah neplačanih dospelih plačil;
15
·
12. zamudno obrestno mero z navedbo pravila za njeno prilagoditev in morebitne stroške pri zamudi ter opozorilo o posledicah neplačanih dospelih plačil;
16
·
13. pravico potrošnika do predčasnega odplačila kredita in pravico dajalca kredita do nadomestila ter način določitve tega nadomestila;
16
·
13. pravico potrošnika do predčasnega odplačila kredita in pravico dajalca kredita do nadomestila ter način določitve tega nadomestila;
17
·
14. izpisek, ki prikazuje obdobja in pogoje za plačilo obresti ter periodičnih in neperiodičnih stroškov, če se stroški in obresti plačujejo brez odplačila glavnice;
17
·
14. izpisek, ki prikazuje obdobja in pogoje za plačilo obresti ter periodičnih in neperiodičnih stroškov, če se stroški in obresti plačujejo brez odplačila glavnice;
18
·
15. zavarovanja, če obstajajo;
18
·
15. zavarovanja, če obstajajo;
19
·
16. obstoj oziroma neobstoj pravice potrošnika do odstopa od pogodbe, obdobje trajanja in druge pogoje za njeno uveljavljanje, vključno z informacijami o obveznosti potrošnika do plačila črpane glavnice in obresti v skladu s tretjim odstavkom 17. člena tega zakona in zneskom dnevnih obresti;
19
·
16. obstoj oziroma neobstoj pravice potrošnika do odstopa od pogodbe, obdobje trajanja in druge pogoje za njeno uveljavljanje, vključno z informacijami o obveznosti potrošnika do plačila črpane glavnice in obresti v skladu s tretjim odstavkom 17. člena tega zakona in zneskom dnevnih obresti;
20
·
17. pravice potrošnika pri odstopu od povezane kreditne pogodbe in pogoje za njihovo uveljavljanje v skladu z 18. členom tega zakona;
20
·
17. pravice potrošnika pri odstopu od povezane kreditne pogodbe in pogoje za njihovo uveljavljanje v skladu z 18. členom tega zakona;
21
·
18. pravico potrošnika do razdora in odpovedi kreditne pogodbe ter informacije o postopkih za uveljavljanje te pravice;
21
·
18. pravico potrošnika do razdora in odpovedi kreditne pogodbe ter informacije o postopkih za uveljavljanje te pravice;
22
·
19. obstoj oziroma neobstoj zunajsodnih postopkov za reševanje pritožb potrošnikov in drugih pravnih sredstev ter pouk o možnostih njihovega uveljavljanja;
22
·
19. obstoj oziroma neobstoj zunajsodnih postopkov za reševanje pritožb potrošnikov in drugih pravnih sredstev ter pouk o možnostih njihovega uveljavljanja;
23
·
20. ime in naslov nadzornega organa, pristojnega za nadzor nad dajalci kreditov in kreditnimi posredniki;
23
·
20. ime in naslov nadzornega organa, pristojnega za nadzor nad dajalci kreditov in kreditnimi posredniki;
24
·
21. pri kreditnih pogodbah, pri katerih je obračun povezan z uporabo tuje valute, navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, z opozorilom, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil;
24
·
21. pri kreditnih pogodbah, pri katerih je obračun povezan z uporabo tuje valute, navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, z opozorilom, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil;
25
·
22. druga pogodbena določila in pogoje.
25
·
22. druga pogodbena določila in pogoje.
26
·
(4) Potrošniku ni treba plačati stroškov, ki v kreditni pogodbi niso navedeni ali so navedeni nepopolno.
26
·
(4) Potrošniku ni treba plačati stroškov, ki v kreditni pogodbi niso navedeni ali so navedeni nepopolno.
27
·
(5) Pri kreditnih pogodbah, pri katerih odplačila, ki jih opravi potrošnik, ne zagotavljajo takojšnjega ustreznega zmanjšanja skupnega zneska kredita, temveč se uporabijo za naložbe pod pogoji, določenimi v kreditni ali pomožni pogodbi, morajo informacije iz tretjega odstavka tega člena vsebovati tudi izjavo, da kreditna pogodba ne zagotavlja jamstva tretje osebe za odplačilo celotnega zneska črpanega kredita po kreditni pogodbi, razen če je bilo tako jamstvo predloženo.
27
·
(5) Pri kreditnih pogodbah, pri katerih odplačila, ki jih opravi potrošnik, ne zagotavljajo takojšnjega ustreznega zmanjšanja skupnega zneska kredita, temveč se uporabijo za naložbe pod pogoji, določenimi v kreditni ali pomožni pogodbi, morajo informacije iz tretjega odstavka tega člena vsebovati tudi izjavo, da kreditna pogodba ne zagotavlja jamstva tretje osebe za odplačilo celotnega zneska črpanega kredita po kreditni pogodbi, razen če je bilo tako jamstvo predloženo.
28
·
(6) Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pri sklenitvi notarskega zapisa mora biti osebno navzoč lastnik nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka ali zemljiški dolg, če je lastnik nepremičnine potrošnik. Notar mora lastnika nepremičnine poučiti o pravnih posledicah kreditne pogodbe in njenega zavarovanja ter pravnih posledicah neplačila. Lastnik nepremičnine mora na notarskem zapisu s podpisom potrditi, da je prejel notarjev pouk v skladu s tem odstavkom.
28
·
(6) Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pri sklenitvi notarskega zapisa mora biti osebno navzoč lastnik nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka ali zemljiški dolg, če je lastnik nepremičnine potrošnik. Notar mora lastnika nepremičnine poučiti o pravnih posledicah kreditne pogodbe in njenega zavarovanja ter pravnih posledicah neplačila. Lastnik nepremičnine mora na notarskem zapisu s podpisom potrditi, da je prejel notarjev pouk v skladu s tem odstavkom.
+
29
+
(7) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, kadar potrošnik ustanovi hipoteko ali zemljiški dolg na svoji nepremičnini za zavarovanje kredita.
1
−
(1) Če kreditna pogodba ni sklenjena v skladu s prvim, tretjim, petim in šestim odstavkom 10. člena ali prvim odstavkom 12. člena tega zakona, jo lahko potrošnik z enostransko izjavo razdre.
1
+
(1) Če kreditna pogodba ni sklenjena v skladu s prvim, tretjim, petim, šestim in sedmim odstavkom 10. člena ali prvim odstavkom 12. člena tega zakona, jo lahko potrošnik z enostransko izjavo razdre.
2
·
(2) Če potrošnik v enem mesecu od plačila prve obveznosti po pogodbi ne izjavi, da razdira pogodbo v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da pri kreditni pogodbi vztraja.
2
·
(2) Če potrošnik v enem mesecu od plačila prve obveznosti po pogodbi ne izjavi, da razdira pogodbo v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da pri kreditni pogodbi vztraja.
3
·
(3) Pri razdoru kreditne pogodbe mora dajalec kredita potrošniku vrniti vse plačane zneske v osmih dneh od prejema izjave potrošnika. Če je potrošnik že črpal kredit, mora dajalcu kredita v istem roku vrniti črpan kredit, če mu je izjavo izročil neposredno, oziroma v desetih dneh od oddaje izjave, če je izjavo poslal po elektronski ali priporočeni pošti. Potrošniku ni treba plačati obresti oziroma drugih stroškov ali dajatev, povezanih z odobrenim ali črpanim kreditom.
3
·
(3) Pri razdoru kreditne pogodbe mora dajalec kredita potrošniku vrniti vse plačane zneske v osmih dneh od prejema izjave potrošnika. Če je potrošnik že črpal kredit, mora dajalcu kredita v istem roku vrniti črpan kredit, če mu je izjavo izročil neposredno, oziroma v desetih dneh od oddaje izjave, če je izjavo poslal po elektronski ali priporočeni pošti. Potrošniku ni treba plačati obresti oziroma drugih stroškov ali dajatev, povezanih z odobrenim ali črpanim kreditom.
1
·
(1) Povezana kreditna pogodba preneha veljati z dnem, ko potrošnik uveljavi pravico do odstopa od pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov.
1
·
(1) Povezana kreditna pogodba preneha veljati z dnem, ko potrošnik uveljavi pravico do odstopa od pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov.
2
−
(2) Potrošnik lahko proti dajalcu kredita ugovarja zavrnitvi plačila in uveljavlja druge ugovore, ki izvirajo iz pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev, če se blago ali storitve ne zagotovijo, se zagotovijo le delno ali niso v skladu s pogodbo o prodaji blaga ali opravljanju storitev, če sta ta pogodba in kreditna pogodba med seboj povezani.
2
+
(2) Potrošnik lahko proti dajalcu kredita ugovarja zavrnitev plačila in uveljavlja druge pravice, ki izvirajo iz pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev, če se blago ali storitve ne zagotovijo, se zagotovijo le delno ali niso v skladu s pogodbo o prodaji blaga ali opravljanju storitev, če sta ta pogodba in kreditna pogodba med seboj povezani.
3
·
(3) Ugovore iz prejšnjega odstavka lahko potrošnik uveljavlja proti dajalcu kredita samo, če jih je pred tem uveljavljal proti prodajalcu blaga ali izvajalcu storitve.
3
·
(3) Ugovore iz prejšnjega odstavka lahko potrošnik uveljavlja proti dajalcu kredita samo, če jih je pred tem uveljavljal proti prodajalcu blaga ali izvajalcu storitve.
1
·
(1) Efektivna obrestna mera, ki na letni ravni izraža vpliv, ki ga imajo na skupno ceno denarja vsa obstoječa ali prihodnja upravičenja in obveznosti (črpanj, odplačil in stroškov), o katerih sta se dajalec kredita in potrošnik dogovorila, se izračuna tako, kot je določeno v 23. členu tega zakona.
1
·
(1) Efektivna obrestna mera, ki na letni ravni izraža vpliv, ki ga imajo na skupno ceno denarja vsa obstoječa ali prihodnja upravičenja in obveznosti (črpanj, odplačil in stroškov), o katerih sta se dajalec kredita in potrošnik dogovorila, se izračuna tako, kot je določeno v 23. členu tega zakona.
2
·
(2) Za izračun efektivne obrestne mere se upoštevajo skupni stroški kredita za potrošnika, razen dajatev in stroškov, ki jih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev ne glede na to, ali gre za kreditno ali gotovinsko transakcijo, ter stroškov, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe. Stroški vodenja računa, na katerem se evidentirajo plačilne transakcije in črpanja, stroški uporabe plačilnih sredstev za plačilne transakcije in črpanja ter drugi stroški v zvezi s plačilnimi transakcijami se vključijo v skupne stroške kredita potrošniku, razen če odprtje računa ni obvezno in so stroški računa ločeno prikazani v kreditni pogodbi ali drugi pogodbi, sklenjeni s potrošnikom.
2
·
(2) Za izračun efektivne obrestne mere se upoštevajo skupni stroški kredita za potrošnika, razen dajatev in stroškov, ki jih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev ne glede na to, ali gre za kreditno ali gotovinsko transakcijo, ter stroškov, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe. Stroški vodenja računa, na katerem se evidentirajo plačilne transakcije in črpanja, stroški uporabe plačilnih sredstev za plačilne transakcije in črpanja ter drugi stroški v zvezi s plačilnimi transakcijami se vključijo v skupne stroške kredita potrošniku, razen če odprtje računa ni obvezno in so stroški računa ločeno prikazani v kreditni pogodbi ali drugi pogodbi, sklenjeni s potrošnikom.
3
·
(3) Efektivna obrestna mera se izračuna glede na dogovorjeno časovno obdobje kreditne pogodbe ter glede na pogoje in roke za izpolnitev obveznosti dajalca kredita in potrošnika, kot so navedeni v kreditni pogodbi.
3
·
(3) Efektivna obrestna mera se izračuna glede na dogovorjeno časovno obdobje kreditne pogodbe ter glede na pogoje in roke za izpolnitev obveznosti dajalca kredita in potrošnika, kot so navedeni v kreditni pogodbi.
4
·
(4) Pri kreditnih pogodbah, v katerih se dovoljuje sprememba kreditne obrestne mere in morebitnih drugih stroškov, ki so zajeti v efektivni obrestni meri in katerih dinamiko v trenutku izračuna ni mogoče natančno predvideti, se efektivna obrestna mera izračuna ob predpostavki, da kreditna obrestna mera in stroški, ki vplivajo na efektivno obrestno mero, ostanejo enaki začetni višini in se uporabljajo do poteka veljavnosti kreditne pogodbe.
4
·
(4) Pri kreditnih pogodbah, v katerih se dovoljuje sprememba kreditne obrestne mere in morebitnih drugih stroškov, ki so zajeti v efektivni obrestni meri in katerih dinamiko v trenutku izračuna ni mogoče natančno predvideti, se efektivna obrestna mera izračuna ob predpostavki, da kreditna obrestna mera in stroški, ki vplivajo na efektivno obrestno mero, ostanejo enaki začetni višini in se uporabljajo do poteka veljavnosti kreditne pogodbe.
5
−
(5) Pri izračunu efektivne obrestne mere se upoštevajo tudi dodatne predpostavke v skladu s tretjim odstavkom 24. člena tega zakona.
5
+
(5) Pri izračunu efektivne obrestne mere se upoštevajo tudi dodatne predpostavke v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona.
1
−
(1) Efektivna obrestna mera se izračuna kot letna diskontna stopnja, ki izenači sedanjo vrednost vseh črpanj kredita s sedanjo vrednostjo vseh odplačil in stroškov na podlagi enačbe: pri čemer je: EOM = efektivna obrestna mera; m = zaporedna številka zadnjega črpanja oziroma število vseh črpanj, tranš, če se kredit črpa postopoma; drugače je m = 1; k = zaporedna številka črpanja, pri čemer je 1 < / = k < / = m; C(k) = znesek k-tega črpanja; t(k) = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega naslednjega črpanja, pri čemer je t(1) = 0; m’ = zaporedna številka zadnjega plačila kredita, obresti ali stroškov oziroma skupno število vseh plačil; l = zaporedna številka plačila kredita, obresti ali stroškov; D(l) = znesek posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov; s(l) = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov; vsota (sigma) = vsota.
1
+
(1) Efektivna obrestna mera se izračuna kot letna diskontna stopnja, ki izenači sedanjo vrednost vseh črpanj kredita s sedanjo vrednostjo vseh odplačil in stroškov na podlagi enačbe: pri čemer je: EOM = efektivna obrestna mera; m = zaporedna številka zadnjega črpanja oziroma število vseh črpanj, tranš, če se kredit črpa postopoma; drugače je m = 1; k = zaporedna številka črpanja, pri čemer je 1 ≤ k ≤ m ; C k = znesek k-tega črpanja; t k = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega naslednjega črpanja, pri čemer je t 1 = 0; m’ = zaporedna številka zadnjega plačila kredita, obresti ali stroškov oziroma skupno število vseh plačil; l = zaporedna številka plačila kredita, obresti ali stroškov; D l = znesek posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov; s l = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov; ∑ = vsota.
2
·
(2) Pri izračunu efektivne obrestne mere v skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva naslednje:
2
·
(2) Pri izračunu efektivne obrestne mere v skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva naslednje:
3
·
1. zneski, ki jih plačata stranki ob različnih časih, so lahko različni in se lahko plačajo v različnih časovnih presledkih;
3
·
1. zneski, ki jih plačata stranki ob različnih časih, so lahko različni in se lahko plačajo v različnih časovnih presledkih;
4
·
2. začetni datum je datum prvega črpanja;
4
·
2. začetni datum je datum prvega črpanja;
5
·
3. časovni presledki med datumi, ki se uporabljajo pri izračunu, se izrazijo v letih oziroma delih leta. Šteje se, da ima leto 365 dni (ali 366 v prestopnih letih) - sistem (K, 365/366). Če je to povezano z naravo posla ali če ni natančnih podatkov o dospevanju plačil, se šteje, da ima leto 52 enakih tednov ali 12 enakih mesecev. Šteje se, da ima enak mesec 30,41666 dneva (tj. 365/12) ne glede na to, ali je leto prestopno ali ne;
5
·
3. časovni presledki med datumi, ki se uporabljajo pri izračunu, se izrazijo v letih oziroma delih leta. Šteje se, da ima leto 365 dni (ali 366 v prestopnih letih) - sistem (K, 365/366). Če je to povezano z naravo posla ali če ni natančnih podatkov o dospevanju plačil, se šteje, da ima leto 52 enakih tednov ali 12 enakih mesecev. Šteje se, da ima enak mesec 30,41666 dneva (tj. 365/12) ne glede na to, ali je leto prestopno ali ne;
6
·
4. rezultat se zapiše z natančnostjo vsaj dveh decimalk v odstotnem zapisu, pri čemer se zaokroženje opravi po matematičnih pravilih (če je prva neizpisana vrednost 5 ali več, se zadnja ohranjena vrednost zaokroži navzgor);
6
·
4. rezultat se zapiše z natančnostjo vsaj dveh decimalk v odstotnem zapisu, pri čemer se zaokroženje opravi po matematičnih pravilih (če je prva neizpisana vrednost 5 ali več, se zadnja ohranjena vrednost zaokroži navzgor);
7
−
5. enačba iz prejšnjega odstavka se z uvedbo enotnega simbola P(i) za pozitivni ali negativni denarni tok, ki nastopi kot posledica i-tega od skupaj N = m + m' poslovnih dogodkov (na primer črpanj (dela) kredita, plačil stroškov ali anuitet), lahko preoblikuje v: Efektivna obrestna mera je tako letna diskontna stopnja, ki povzroči, da je sedanja vrednost vseh upoštevanih pozitivnih in negativnih denarnih tokov danega kreditnega posla enaka nič (0).
7
+
5. enačba iz prejšnjega odstavka se z uvedbo enotnega simbola P i za pozitivni ali negativni denarni tok, ki nastopi kot posledica i-tega od skupaj N = m + m' poslovnih dogodkov (na primer črpanj (dela) kredita, plačil stroškov ali anuitet), lahko preoblikuje v: Efektivna obrestna mera je tako letna diskontna stopnja, ki povzroči, da je sedanja vrednost vseh upoštevanih pozitivnih in negativnih denarnih tokov danega kreditnega posla enaka nič (0).
8
·
(3) Dajalec kredita mora pri izračunu efektivne obrestne mere upoštevati naslednje dodatne predpostavke:
8
·
(3) Dajalec kredita mora pri izračunu efektivne obrestne mere upoštevati naslednje dodatne predpostavke:
9
·
1. če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja, se šteje, da je znesek kredita črpan takoj in v celoti;
9
·
1. če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja, se šteje, da je znesek kredita črpan takoj in v celoti;
10
·
2. če kreditna pogodba predvideva črpanja z različnimi stroški ali kreditnimi obrestnimi merami, se šteje, da je celotni znesek kredita črpan po najvišji kreditni obrestni meri in najvišjih stroških, ki jih predvideva pogodba;
10
·
2. če kreditna pogodba predvideva črpanja z različnimi stroški ali kreditnimi obrestnimi merami, se šteje, da je celotni znesek kredita črpan po najvišji kreditni obrestni meri in najvišjih stroških, ki jih predvideva pogodba;
11
·
3. če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja odobrenega zneska kredita v določenem obdobju, se za izračun efektivne obrestne mere šteje, da bo celoten znesek črpan na prvi dan tega obdobja. Če sta se pogodbeni stranki dogovorili za natančno dinamiko črpanja kredita v več delih, se tudi pri izračunu efektivne obrestne mere upošteva tako določena dinamika črpanja;
11
·
3. če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja odobrenega zneska kredita v določenem obdobju, se za izračun efektivne obrestne mere šteje, da bo celoten znesek črpan na prvi dan tega obdobja. Če sta se pogodbeni stranki dogovorili za natančno dinamiko črpanja kredita v več delih, se tudi pri izračunu efektivne obrestne mere upošteva tako določena dinamika črpanja;
12
−
4. če časovni načrt odplačevanja kredita ni določen, se šteje, da traja odplačilna doba kredita eno leto in da ga je treba odplačati v 12 enakih mesečnih anuitetah;
12
+
4. pri odprti kreditni pogodbi, razen pri kreditni pogodbi z dovoljeno prekoračitvijo stanja, se šteje, da se kredit zagotovi za eno leto, z začetkom na dan začetnega črpanja kredita, s končnim plačilom potrošnika pa se poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški. Šteje se, da potrošnik odplača glavnico z enakimi mesečnimi plačili s pričetkom en mesec po dnevu začetnega črpanja. Če mora potrošnik odplačati glavnico v celoti z enim samim plačilom znotraj posameznega plačilnega roka, se šteje, da bodo naslednja črpanja in odplačila celotne glavnice opravljena v enem letu. Obresti in drugi stroški se določijo v skladu z navedenimi črpanji in odplačili glavnice, kakor je določeno v kreditni pogodbi;
13
−
5. če je časovni načrt odplačevanja kredita določen, vendar lahko potrošnik sam določi višino posameznih zneskov odplačil, se šteje, da znesek vsakega odplačila ustreza najnižjemu znesku, ki ga pogodba določa;
13
+
5. pri kreditnih pogodbah, razen pri kreditnih pogodbah z dovoljeno prekoračitvijo in odprtih kreditnih pogodbah, se v primeru, da potrošnik dneva ali zneska kredita ne more ugotoviti, šteje, da se odplačilo opravi na prvi dan in na najnižji znesek, ki ju določa kreditna pogodba. Če dan sklenitve kreditne pogodbe ni znan, se šteje, da je začetek črpanja kredita na dan, ki omogoča najkrajši časovni presledek med dnevom začetka črpanja kredita in dnevom prvega plačila potrošnika;
14
−
6. če kreditna pogodba določa več kot en rok črpanja ali odplačila kredita, se šteje, da sta črpanje in odplačilo kredita izvedeni ob prvem roku, ki je določen v kreditni pogodbi;
14
+
6. kadar dneva ali zneska potrošnik ne more ugotoviti na podlagi kreditne pogodbe ali predpostavk iz 4., 5. in 8. točke tega odstavka, se šteje, da se plačilo opravi v skladu z dnevi in pogoji, ki jih zahteva dajalec kredita. Kadar so ti neznani, se:
+
15
+
- odplačila obresti plačajo skupaj z odplačili glavnice;
+
16
+
- na dan sklenitve kreditne pogodbe v enem znesku plačajo drugi stroški, ki niso obresti, povezani s kreditno pogodbo;
+
17
+
- stroški, ki niso obresti in so v obliki več plačil, plačujejo v rednih časovnih presledkih, z začetkom na dan prvega odplačila glavnice in če znesek teh plačil ni znan, se šteje, da so zneski enaki;
+
18
+
- s končnim plačilom poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški.
15
·
7. če v kreditni pogodbi ni dogovorjen skupni znesek kredita, se šteje, da odobreni znesek kredita znaša 500 eurov;
19
·
7. če v kreditni pogodbi ni dogovorjen skupni znesek kredita, se šteje, da odobreni znesek kredita znaša 500 eurov;
16
−
8. pri kreditni pogodbi z dovoljeno prekoračitvijo stanja na plačilnem računu potrošnika se šteje, da je celoten znesek kredita črpan za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe. Pri kreditni pogodbi, katere trajanje ni določeno, se šteje, da je kreditna pogodba sklenjena za tri mesece;
20
+
8. pri kreditni pogodbi z dovoljeno prekoračitvijo stanja na plačilnem računu potrošnika se šteje, da je celoten znesek kredita črpan za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe. Če trajanje prekoračitve ni znano, se pri izračunu letne efektivne obrestne mere šteje, da je kreditna pogodba sklenjena za tri mesece.;
17
·
9. če dajalec kredita ponudi različne obrestne mere in stroške za določeno obdobje ali znesek, se upoštevajo najvišja obrestna mera in najvišji stroški v celotnem obdobju trajanja kreditne pogodbe;
21
·
9. če dajalec kredita ponudi različne obrestne mere in stroške za določeno obdobje ali znesek, se upoštevajo najvišja obrestna mera in najvišji stroški v celotnem obdobju trajanja kreditne pogodbe;
18
·
10. če je v kreditni pogodbi v začetnem obdobju dogovorjena fiksna kreditna obrestna mera in se ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere določi nova spremenljiva kreditna obrestna mera, ki se periodično prilagaja v skladu z dogovorjenim indeksom ali referenčno obrestno mero, se šteje, da je ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere kreditna obrestna mera enaka tisti, ki se izračuna iz vrednosti dogovorjenega indeksa ali referenčne obrestne mere ob izračunu efektivne obrestne mere.
22
·
10. če je v kreditni pogodbi v začetnem obdobju dogovorjena fiksna kreditna obrestna mera in se ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere določi nova spremenljiva kreditna obrestna mera, ki se periodično prilagaja v skladu z dogovorjenim indeksom ali referenčno obrestno mero, se šteje, da je ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere kreditna obrestna mera enaka tisti, ki se izračuna iz vrednosti dogovorjenega indeksa ali referenčne obrestne mere ob izračunu efektivne obrestne mere.
1
·
(1) Kreditni posredniki morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za opravljanje njihove dejavnosti s sklepom predpiše Banka Slovenije, če gre za kreditne posrednike bank in hranilnic, in s pravilnikom minister, pristojen za gospodarstvo, če gre za kreditne posrednike drugih dajalcev kreditov.
1
·
(1) Kreditni posredniki morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za opravljanje njihove dejavnosti s sklepom predpiše Banka Slovenije, če gre za kreditne posrednike bank in hranilnic, in s pravilnikom minister, pristojen za gospodarstvo, če gre za kreditne posrednike drugih dajalcev kreditov.
2
·
(2) S pravilnikom iz prejšnjega odstavka se predpišejo zlasti:
2
·
(2) S pravilnikom iz prejšnjega odstavka se predpišejo zlasti:
3
·
1. pridobitev in izkazovanje statusa kreditnega posrednika;
3
·
1. pridobitev in izkazovanje statusa kreditnega posrednika;
4
·
2. pooblastila kreditnega posrednika v razmerju do dajalca kredita in potrošnika;
4
·
2. pooblastila kreditnega posrednika v razmerju do dajalca kredita in potrošnika;
5
·
3. odgovornost dajalca kredita in kreditnega posrednika pri prekoračitvi pooblastil kreditnega posrednika ali povzročeni škodi potrošniku;
5
·
3. odgovornost dajalca kredita in kreditnega posrednika pri prekoračitvi pooblastil kreditnega posrednika ali povzročeni škodi potrošniku;
6
−
4. obveznost vodenja evidenc o kreditnih posrednikih in poslih, sklenjenih s posredovanjem;
6
+
4. kadrovske, izobrazbene, organizacijske, prostorske, tehnične in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik;
7
−
5. obveznost poročanja o kreditnih posrednikih in poslih, sklenjenih s posredovanjem. VIII. OBVEZNA NARAVA DOLOČB TEGA ZAKONA
7
+
5. obveznost vodenja evidenc o kreditnih posrednikih in poslih, sklenjenih s posredovanjem;
+
8
+
6. obveznost poročanja o kreditnih posrednikih in poslih, sklenjenih s posredovanjem. VIII. OBVEZNA NARAVA DOLOČB TEGA ZAKONA
1
·
(1) Nično je vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in je v škodo potrošnika.
1
·
(1) Nično je vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in je v škodo potrošnika.
2
·
(2) Določbe tega zakona se neposredno uporabljajo, če so določila kreditne pogodbe nejasna, nepopolna ali v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika.
2
·
(2) Določbe tega zakona se neposredno uporabljajo, če so določila kreditne pogodbe nejasna, nepopolna ali v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika.
3
−
(3) Kreditna pogodba, ki jo dajalec kredita sklene brez dovoljenja urada, pristojnega za varstvo potrošnikov, je nična, pri čemer je dajalec kredita upravičen samo do vračila že črpanega dela skupnega zneska kredita.
3
+
(3) Kreditna pogodba, ki jo dajalec kredita sklene brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za varstvo potrošnikov, je nična, pri čemer je dajalec kredita upravičen samo do vračila že črpanega dela skupnega zneska kredita.
1
−
(1) Vključevanje kreditnih pogodb, ki spadajo v področje uporabe tega zakona, v pogodbe, katerih značilnosti ali namen bi lahko omogočili izogibanje njegovi uporabi, ni dovoljeno.
1
+
(1) Vključevanje kreditnih pogodb, ki spadajo v področje uporabe tega zakona, in drugih pogodb, v pogodbe, katerih značilnosti ali namen bi lahko omogočili izogibanje njegovi uporabi, ni dovoljeno.
2
·
(2) Več pogodb istega dajalca kredita, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto, zlasti v primeru porazdelitve zneska kredita na več pogodb ali sklenitve več zaporednih pogodb, se v smislu tega zakona štejejo kot ena pogodba.
2
·
(2) Več pogodb istega dajalca kredita, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto, zlasti v primeru porazdelitve zneska kredita na več pogodb ali sklenitve več zaporednih pogodb, se v smislu tega zakona štejejo kot ena pogodba.
3
·
(3) Pogodbeno razmerje, pri katerem je potrošnik prodajalec in kupec oziroma najemojemalec po pogodbi o finančnem najemu (lizing) iste stvari, se šteje za kreditno pogodbo po tem zakonu.
3
·
(3) Pogodbeno razmerje, pri katerem je potrošnik prodajalec in kupec oziroma najemojemalec po pogodbi o finančnem najemu (lizing) iste stvari, se šteje za kreditno pogodbo po tem zakonu.
4
·
(4) Stvari, ki jih je dajalec kreditov oziroma najemodajalec po pogodbi o finančnem najemu (lizing) pridobil pri pravnih poslih iz prejšnjega odstavka in pri katerih ima že sklenjeno obveznost odtujitve stvari istemu potrošniku, ne sme obremeniti s stvarnimi pravicami drugih.
4
·
(4) Stvari, ki jih je dajalec kreditov oziroma najemodajalec po pogodbi o finančnem najemu (lizing) pridobil pri pravnih poslih iz prejšnjega odstavka in pri katerih ima že sklenjeno obveznost odtujitve stvari istemu potrošniku, ne sme obremeniti s stvarnimi pravicami drugih.
5
·
(5) Kadar se omejitev iz prejšnjega odstavka nanaša na nepremičnino, mora dajalec kredita oziroma najemodajalec pri finančnem najemu (lizing) na tej nepremičnini vpisati pravico prepovedi obremenitve ali odtujitve nepremičnine v korist kupca oziroma najemojemalca po pogodbi o finančnem najemu (lizing). IX. DAJALEC KREDITOV
5
·
(5) Kadar se omejitev iz prejšnjega odstavka nanaša na nepremičnino, mora dajalec kredita oziroma najemodajalec pri finančnem najemu (lizing) na tej nepremičnini vpisati pravico prepovedi obremenitve ali odtujitve nepremičnine v korist kupca oziroma najemojemalca po pogodbi o finančnem najemu (lizing). IX. DAJALEC KREDITOV
1
−
(1) Dovoljenje izda ali podaljša urad, pristojen za varstvo potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: urad), na zahtevo vlagatelja po pravilih splošnega upravnega postopka.
1
+
(1) Dovoljenje izda ali podaljša ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na zahtevo vlagatelja po pravilih splošnega upravnega postopka.
2
−
(2) Urad izda ali podaljša dovoljenje, če vlagatelj zahteve za pridobitev dovoljenja izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.
2
+
(2) Ministrstvo izda ali podaljša dovoljenje, če vlagatelj zahteve za pridobitev dovoljenja izpolnjuje kadrovske, izobrazbene, prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.
3
−
(3) Urad zavrne vlogo za izdajo ali podaljšanje dovoljenja, če:
3
+
(3) Ministrstvo zavrne vlogo za izdajo ali podaljšanje dovoljenja, če:
4
−
1. vlagatelj ne izpolnjuje predpisanih kadrovskih, organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja;
4
+
1. vlagatelj ne izpolnjuje predpisanih kadrovskih, izobrazbenih, prostorskih, organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja;
5
·
2. je vlagatelj oseba, ki ji je bilo dovoljenje odvzeto;
5
·
2. je vlagatelj oseba, ki ji je bilo dovoljenje odvzeto;
6
·
3. je vlagatelj oseba, katere odgovorna oseba je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje goljufije oziroma oderuštva;
6
·
3. je vlagatelj oseba, katere odgovorna oseba je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje goljufije oziroma oderuštva;
7
−
4. je bil vlagatelj ali je bila njegova odgovorna oseba kaznovana v skladu z 2., 4., 6., 7., 8., 10., 13., 14., 15., 18., 19. in 20. točko prvega odstavka 39. člena tega zakona.
7
+
4. je bil vlagatelj ali je bila njegova odgovorna oseba kaznovana v skladu z 2., 4., 6., 7., 9., 11., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 22., 23. in 24. točko prvega odstavka 39. člena tega zakona.
8
−
(4) Urad izda dovoljenje za tri leta z možnostjo podaljšanja. Dovoljenje se podaljša za nadaljnja tri leta, če dajalec kredita izpolnjuje kadrovske, organizacijske in tehnične pogoje ter pred potekom treh let od pridobitve oziroma od zadnjega podaljšanja dovoljenja uradu ponovno predloži vsa dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, sicer mu dovoljenje preneha veljati.
8
+
(4) Ministrstvo izda dovoljenje za tri leta z možnostjo podaljšanja. Dovoljenje se podaljša za nadaljnja tri leta, če dajalec kredita izpolnjuje kadrovske, izobrazbene, prostorske, organizacijske in tehnične pogoje ter pred potekom treh let od pridobitve oziroma od zadnjega podaljšanja dovoljenja ministrstvu ponovno predloži vsa dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, sicer mu dovoljenje preneha veljati.
9
−
(5) Kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, podrobneje predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
9
+
(5) Kadrovske, izobrazbene, prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, podrobneje predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
1
−
(1) Urad dajalcu kredita, ki je pridobil dovoljenje, izda nalepko, ki izkazuje pridobitev dovoljenja. Urad izda toliko nalepk, kot je v vlogi navedenih naslovov, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka prejšnjega člena in na katerih se bodo sklepale kreditne pogodbe.
1
+
(1) Ministrstvo dajalcu kredita, ki je pridobil dovoljenje, izda nalepko, ki izkazuje pridobitev dovoljenja. Ministrstvo izda toliko nalepk, kot je v vlogi navedenih naslovov, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka prejšnjega člena in na katerih se bodo sklepale kreditne pogodbe.
2
·
(2) Obliko in vsebino nalepke, pravila ravnanja z nalepko ter pravila glede pridobitve novih ali dodatnih nalepk in vračila pridobljenih nalepk predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
2
·
(2) Obliko in vsebino nalepke, pravila ravnanja z nalepko ter pravila glede pridobitve novih ali dodatnih nalepk in vračila pridobljenih nalepk predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
1
−
(1) Urad odvzame dovoljenje na predlog Tržnega inšpektorata Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tržni inšpektorat), če:
1
+
(1) Ministrstvo odvzame dovoljenje na predlog Tržnega inšpektorata Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tržni inšpektorat), če:
2
−
1. je dajalcu kreditov izdana odločba na podlagi šestega in sedmega odstavka 34. člena tega zakona;
2
+
1. je dajalcu kreditov izdana odločba na podlagi sedmega in osmega odstavka 34. člena tega zakona;
3
−
2. dajalec kredita stori prekršek iz 20. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona.
3
+
2. dajalec kredita stori prekršek iz 24. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona.
4
−
(2) Urad odvzame dovoljenje, če dajalec kredita tudi po prejetem pozivu k izpolnitvi obveznosti poročanja te obveznosti ne izpolni (drugi odstavek 37. člena tega zakona).
4
+
(2) Ministrstvo odvzame dovoljenje, če dajalec kredita tudi po prejetem pozivu k izpolnitvi obveznosti poročanja te obveznosti ne izpolni (drugi odstavek 37. člena tega zakona).
5
·
(3) Postopek odvzema dovoljenja se izvede po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
5
·
(3) Postopek odvzema dovoljenja se izvede po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
6
·
(4) Ko je odločba o odvzemu dovoljenja dokončna, mora dajalec kredita, ki mu je bilo odvzeto dovoljenje, takoj odstraniti nalepko. Če je ne odstrani, jo na stroške dajalca kredita odstrani tržni inšpektorat.
6
·
(4) Ko je odločba o odvzemu dovoljenja dokončna, mora dajalec kredita, ki mu je bilo odvzeto dovoljenje, takoj odstraniti nalepko. Če je ne odstrani, jo na stroške dajalca kredita odstrani tržni inšpektorat.
1
−
(1) Nadzor nad dajalci kreditov, ki poslujejo na podlagi dovoljenja, ki ga izda urad, in nad njihovimi kreditnimi posredniki opravlja tržni inšpektorat, ki mora o ugotovljenih kršitvah obvestiti urad.
1
+
(1) Nadzor nad dajalci kreditov, ki poslujejo na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, in nad njihovimi kreditnimi posredniki opravlja tržni inšpektorat, ki mora o ugotovljenih kršitvah obvestiti ministrstvo.
2
·
(2) Tržni inšpektor ali inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) lahko pri opravljanju nadzora od dajalca kredita ali kreditnega posrednika zahteva vpogled v sklenjene pogodbe in njihove kopije. Če sklenjenih kreditnih pogodb ni v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo, jih mora dajalec kredita inšpektorju predložiti najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
2
·
(2) Tržni inšpektor ali inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) lahko pri opravljanju nadzora od dajalca kredita ali kreditnega posrednika zahteva vpogled v sklenjene pogodbe in njihove kopije. Če sklenjenih kreditnih pogodb ni v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo, jih mora dajalec kredita inšpektorju predložiti najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
3
·
(3) Pri odstopu terjatev iz kreditnih pogodb mora dajalec kredita tržnemu inšpektorju na zahtevo predložiti kopije sklenjenih kreditnih pogodb, katerih terjatve so bile odstopljene prevzemniku.
3
·
(3) Pri odstopu terjatev iz kreditnih pogodb mora dajalec kredita tržnemu inšpektorju na zahtevo predložiti kopije sklenjenih kreditnih pogodb, katerih terjatve so bile odstopljene prevzemniku.
4
·
(4) Dajalec kredita mora tržnemu inšpektorju na zahtevo predložiti dokaze, da je ocenil kreditno sposobnost potrošnika. Šteje se, da je ni ocenil, če inšpektorju ne predloži dokazov najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
4
·
(4) Dajalec kredita mora tržnemu inšpektorju na zahtevo predložiti dokaze, da je ocenil kreditno sposobnost potrošnika. Šteje se, da je ni ocenil, če inšpektorju ne predloži dokazov najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
5
−
(5) Tržni inšpektor pri nadzoru nad dajalcem kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu do odprave pomanjkljivosti, če ugotovi, da:
5
+
(5) Tržni inšpektor pri nadzoru nad dajalcem kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu, če ugotovi, da dajalec kredita v nasprotju s tem zakonom odobrava kredite brez dovoljenja (29. člen).
+
6
+
(6) Tržni inšpektor pri nadzoru nad dajalcem kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu do odprave pomanjkljivosti, če ugotovi, da:
6
·
1. dajalec kredita potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ni zagotovil predhodnih informacij v skladu s 6. členom tega zakona;
7
·
1. dajalec kredita potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ni zagotovil predhodnih informacij v skladu s 6. členom tega zakona;
7
−
2. je dajalec kredita ocenil kreditno sposobnost potrošnika na podlagi osebnih podatkov, ki jih je pridobil drugače, kot določa ta zakon (8. in 9. člen);
8
+
2. je dajalec kredita ocenil kreditno sposobnost potrošnika na podlagi osebnih podatkov, ki jih je pridobil drugače, kakor določa ta zakon (8. in 9. člen);
8
·
3. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov (10. člen);
9
·
3. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov (10. člen);
9
·
4. potrošniška hipotekarna kreditna pogodba ni sklenjena v obliki notarskega zapisa (10. člen);
10
·
4. potrošniška hipotekarna kreditna pogodba ni sklenjena v obliki notarskega zapisa (10. člen);
10
·
5. kreditna pogodba ne vsebuje predpisanih informacij iz tretjega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena tega zakona;
11
·
5. kreditna pogodba ne vsebuje predpisanih informacij iz tretjega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena tega zakona;
11
·
6. dajalec kredita potrošnika ni obvestil o spremembi kreditne obrestne mere v skladu z 11. členom tega zakona;
12
·
6. dajalec kredita potrošnika ni obvestil o spremembi kreditne obrestne mere v skladu z 11. členom tega zakona;
12
·
7. dajalec kredita pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošniku ni zagotovil predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 13. člena tega zakona;
13
·
7. dajalec kredita pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošniku ni zagotovil predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 13. člena tega zakona;
13
·
8. dajalec kredita ob razdoru kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
14
·
8. dajalec kredita ob razdoru kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
14
·
9. dajalec kredita ob odstopu od pogodbe potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju s četrtim odstavkom 17. člena tega zakona;
15
·
9. dajalec kredita ob odstopu od pogodbe potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju s četrtim odstavkom 17. člena tega zakona;
15
·
10. dajalec kredita ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju z 19. členom tega zakona.
16
·
10. dajalec kredita ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju z 19. členom tega zakona.
16
−
(6) Tržni inšpektor dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in uradu da predlog za odvzem dovoljenja, če ugotovi, da:
17
+
(7) Tržni inšpektor dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja, če ugotovi, da:
17
·
1. dajalec kredita ni ocenil potrošnikove kreditne sposobnosti (8. člen);
18
·
1. dajalec kredita ni ocenil potrošnikove kreditne sposobnosti (8. člen);
18
−
2. dajalec kredita ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejem bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke (21. člen);
19
+
2. dajalec kredita ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejem bianco menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta s podobnimi učinki (21. člen);
19
·
3. dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z 22. in 23. členom tega zakona;
20
·
3. dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z 22. in 23. členom tega zakona;
20
−
4. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kot to določa 24. člen tega zakona;
21
+
4. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 24. člen tega zakona;
21
·
5. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika (27. člen);
22
·
5. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika (27. člen);
22
−
6. se dajalec kredita poskuša izogibati določbam zakona, kot je to opredeljeno v 28. členu tega zakona;
23
+
6. se dajalec kredita poskuša izogibati določbam zakona, kakor je to opredeljeno v 28. členu tega zakona;
23
−
7. dajalec kredita v nasprotju s tem zakonom odobrava kredite brez dovoljenja (29. člen);
24
+
7. dajalec kredita inšpektorju ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu z drugim odstavkom tega člena.
24
−
8. dajalec kredita inšpektorju ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu z drugim odstavkom tega člena.
25
+
(8) Če tržni inšpektor več kakor enkrat med veljavnostjo dovoljenja pri istem dajalcu kredita ugotovi pomanjkljivost iz šestega odstavka tega člena, dajalcu kreditov z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti storitev potrošniškega kreditiranja.
25
−
(7) Če tržni inšpektor več kot enkrat med veljavnostjo dovoljenja pri istem dajalcu kredita ugotovi pomanjkljivost iz petega odstavka tega člena, dajalcu kreditov z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in uradu da predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti storitev potrošniškega kreditiranja.
26
+
(9) Tržni inšpektor kreditnemu posredniku z odločbo prepove posredovanje potrošniških kreditov do odprave pomanjkljivosti, če ugotovi:
26
−
(8) Tržni inšpektor kreditnemu posredniku z odločbo prepove posredovanje potrošniških kreditov do odprave pomanjkljivosti, če ugotovi, da kreditni posrednik ne izpolnjuje pogojev za kreditno posredovanje iz 26. člena tega zakona.
27
+
1. da kreditni posrednik potrošniku pred sklenitvijo pogodbe ni zagotovil predhodnih informacij v skladu s 6. členom tega zakona;
+
28
+
2. da ne izpolnjuje pogojev za kreditno posredovanje iz 26. člena tega zakona.
1
−
(1) Dajalec kreditov, ki posluje na podlagi dovoljenja, ki ga izda urad, mora vsakih 12 mesecev uradu na predpisanem obrazcu najpozneje peti delovni dan po preteku mesečnega obdobja za preteklo obdobje poročati o sklenjenih kreditnih pogodbah in dogovorjeni efektivni obrestni meri ter o tem, da ni bila sklenjena nobena kreditna pogodba.
1
+
(1) Dajalec kreditov, ki posluje na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, mora vsakih 12 mesecev ministrstvu na predpisanem obrazcu najpozneje peti delovni dan po preteku mesečnega obdobja za preteklo obdobje poročati o sklenjenih kreditnih pogodbah in dogovorjeni efektivni obrestni meri ter o tem, da ni bila sklenjena nobena kreditna pogodba.
2
−
(2) Če dajalec kredita v rokih iz prejšnjega odstavka ne poroča uradu, ga urad opomni in pozove k izpolnitvi obveznosti v dodatnem roku 15 dni.
2
+
(2) Če dajalec kredita v rokih iz prejšnjega odstavka ne poroča ministrstvu, ga ministrstvo opomni in pozove k izpolnitvi obveznosti v dodatnem roku 15 dni.
3
−
(3) Minister, pristojen za gospodarstvo, podrobneje predpiše pogoje, način, vsebino in obrazec poročanja dajalcev kreditov, ki poslujejo na podlagi dovoljenja urada. X. ZUNAJSODNO REŠEVANJE SPOROV
3
+
(3) Minister, pristojen za gospodarstvo, podrobneje predpiše pogoje, način, vsebino in obrazec poročanja dajalcev kreditov, ki poslujejo na podlagi dovoljenja ministrstva. X. IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
1
−
(1) Dajalci kreditov zagotovijo hiter, enostaven in strokoven postopek zunajsodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja. V ta namen ustanovijo posebno neodvisno in nepristransko telo, na katero lahko potrošnik naslovi svojo pritožbo v zvezi z domnevnimi kršitvami dajalca kredita pri opravljanju storitev po tem zakonu.
1
+
(1) Dajalec kredita zagotovi postopek izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja po tem zakonu pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov.
2
−
(2) Dajalci kreditov morajo v postopku zunajsodnega reševanja zagotoviti sodelovanje neodvisnih strokovnjakov s področja potrošniškega prava. Dajalci kreditov se lahko dogovorijo o oblikovanju skupnega telesa za zunajsodno reševanje sporov s potrošniško organizacijo, ki je vpisana v register potrošniških organizacij in je dejavna na področju finančnih storitev.
2
+
(2) Sodelovanje dajalca kredita v postopku, ki ga sproži potrošnik pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, je obvezno. XI. KAZENSKE DOLOČBE
3
−
(3) Akt o ustanovitvi telesa za zunajsodno reševanje sporov mora določati tudi pravila in postopek sodelovanja tega telesa s telesi, ki so v drugih državah članicah Evropske unije pristojna za zunajsodno reševanje sporov v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja, če reševanje posameznega spora sodi tudi v pristojnost takega telesa druge države članice Evropske unije.
−
4
−
(4) Pravila za zunajsodno reševanje sporov morajo biti jasna in razumljiva, še zlasti pa morajo določati:
−
5
−
1. ime, obliko in sestavo telesa, ki je pristojno za reševanje sporov;
−
6
−
2. postopek predložitve vloge za reševanje spora pristojnemu telesu z naslovom, na katerega lahko potrošnik naslovi vlogo, in obliko vloge;
−
7
−
3. najdaljši rok, v katerem pristojno telo odloči v sporu, ki ne sme biti daljši kot tri mesece od dneva, ko je dajalec kredita prvič prejel zahtevo potrošnika za rešitev spora;
−
8
−
4. da predložitev vloge za rešitev spora pristojnemu telesu in njegova odločitev ne posegata v pravico potrošnika, da kadar koli vloži tožbo pred pristojnim sodiščem zoper dajalca kredita zaradi rešitve spora v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja.
−
9
−
(5) Pristojno telo potrošniku v zvezi s postopkom zunajsodnega reševanja spora v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja ne sme zaračunavati nobenih stroškov. XI. KAZENSKE DOLOČBE
−
1
−
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje dajalec kreditov ali kreditni posrednik, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1
+
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 evrov se za prekrške kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
2
·
1. pri oglaševanju v zvezi s kreditnimi pogodbami, ki vsebuje obrestno mero ali druge podatke v zvezi s stroški kredita, ne navede vseh informacij iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ali navedene informacije niso prikazane s pomočjo reprezentativnega primera v skladu z drugim odstavkom 5. člena tega zakona;
2
·
1. pri oglaševanju v zvezi s kreditnimi pogodbami, ki vsebuje obrestno mero ali druge podatke v zvezi s stroški kredita, ne navede vseh informacij iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ali navedene informacije niso prikazane s pomočjo reprezentativnega primera v skladu z drugim odstavkom 5. člena tega zakona;
3
·
2. pri pisnem oglaševanju informacije, povezane z efektivno obrestno mero ali skupnim zneskom, ki ga mora plačati potrošnik, niso podane v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona;
3
·
2. pri pisnem oglaševanju informacije, povezane z efektivno obrestno mero ali skupnim zneskom, ki ga mora plačati potrošnik, niso podane v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona;
4
·
3. potrošniku predhodnih informacij ne zagotovi ali jih ne zagotovi v skladu s 6. in 7. členom tega zakona;
4
·
3. potrošniku predhodnih informacij ne zagotovi ali jih ne zagotovi v skladu s 6. in 7. členom tega zakona;
5
·
4. ne oceni kreditne sposobnosti potrošnika (prvi odstavek 8. člena);
5
·
4. ne oceni kreditne sposobnosti potrošnika (prvi odstavek 8. člena);
6
·
5. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov (prvi odstavek 10. člena);
6
·
5. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov (prvi odstavek 10. člena);
7
·
6. kreditne pogodbe ves čas trajanja pogodbe ne hrani v poslovnih prostorih, v katerih se sklepajo kreditne pogodbe (drugi odstavek 10. člena);
7
·
6. kreditne pogodbe ves čas trajanja pogodbe ne hrani v poslovnih prostorih, v katerih se sklepajo kreditne pogodbe (drugi odstavek 10. člena);
8
·
7. potrošniška hipotekarna pogodba ni sklenjena v obliki notarskega zapisa (šesti odstavek 10. člena);
8
·
7. potrošniška hipotekarna pogodba ni sklenjena v obliki notarskega zapisa (šesti odstavek 10. člena);
9
−
8. kreditna pogodba ne vsebuje vseh predpisanih sestavin iz tretjega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena tega zakona;
9
+
8. kreditna pogodba, v kateri potrošnik ustanovi zemljiški dolg ali hipoteko na svoji nepremičnini, ni sklenjena v obliki notarskega zapisa (sedmi odstavek 10. člena);
10
−
9. pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošniku ne zagotovi predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 13. člena tega zakona;
10
+
9. kreditna pogodba ne vsebuje vseh predpisanih sestavin iz tretjega odstavka 10. člena in prvega odstavka 12. člena tega zakona;
11
−
10. ob razdoru kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
11
+
10. pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošniku ne zagotovi predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 13. člena tega zakona;
12
−
11. ob odstopu od pogodbe potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju s četrtim odstavkom 17. člena tega zakona;
12
+
11. ob razdoru kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
13
−
12. ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju z 19. členom tega zakona;
13
+
12. ob odstopu od pogodbe potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju s četrtim odstavkom 17. člena tega zakona;
14
−
13. ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejem bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke (21. člen);
14
+
13. ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju z 19. členom tega zakona;
15
−
14. izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z 22. in 23. členom tega zakona;
15
+
14. dajalec kreditov odstopi terjatev tretji osebi prevzemniku, ki ni dajalec kreditov in ne izpolnjuje vseh pogojev po tem zakonu (tretji odstavek 20. člena);
16
−
15. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero (24. člen);
16
+
15. dajalec kreditov o odstopu terjatve potrošnika ne obvesti v skladu s petim odstavkom 20. člena tega zakona;
17
−
16. kreditni posrednik pri oglaševanju in v dokumentaciji, namenjeni potrošniku, ne navede obsega svojih pooblastil ali z dajalcem kredita nima sklenjene pogodbe ali potrošniku zaračuna plačilo storitev ali nadomestilo stroškov posredovanja (25. člen);
17
+
16. dajalec kredita pri odstopu terjatve ne hrani kopije sklenjene kreditne pogodbe (šesti odstavek 20. člena);
18
−
17. pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih pogojev za kreditne posrednike (26. člen);
18
+
17. ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejem bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke (21. člen);
19
−
18. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika (27. člen);
19
+
18. izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z 22. in 23. členom tega zakona;
20
−
19. se izogiba določbam tega zakona z načinom oblikovanja pogodb ali sklenitvijo več pogodb, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto (prvi in drugi odstavek 28. člena);
20
+
19. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero (24. člen);
21
−
20. odobrava kredite brez dovoljenja v nasprotju z 29. členom tega zakona;
21
+
20. kreditni posrednik pri oglaševanju in v dokumentaciji, namenjeni potrošniku, ne navede obsega svojih pooblastil ali z dajalcem kredita nima sklenjene pogodbe ali potrošniku zaračuna plačilo storitev ali nadomestilo stroškov posredovanja (25. člen);
22
−
21. pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih kadrovskih, organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev za dajanje kreditov (30. člen);
22
+
21. pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih pogojev za kreditne posrednike (26. člen);
23
−
22. tržnemu inšpektorju ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona.
23
+
22. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika (27. člen);
+
24
+
23. se izogiba določbam tega zakona z načinom oblikovanja pogodb ali sklenitvijo več pogodb, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto (prvi in drugi odstavek 28. člena);
+
25
+
24. odobrava kredite brez dovoljenja v nasprotju z 29. členom tega zakona;
+
26
+
25. pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih kadrovskih, izobrazbenih, prostorskih, organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev za dajanje kreditov (30. člen);
+
27
+
26. tržnemu inšpektorju ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona.
24
·
(2) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek iz 1. do 19. točke prejšnjega odstavka kaznuje dajalec kreditov, ki posluje na podlagi dovoljenja po zakonu, ki ureja bančništvo.
28
·
(2) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek iz 1. do 19. točke prejšnjega odstavka kaznuje dajalec kreditov, ki posluje na podlagi dovoljenja po zakonu, ki ureja bančništvo.
25
·
(3) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
29
·
(3) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
26
·
(4) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki posluje na podlagi dovoljenja po zakonu, ki ureja bančništvo, če stori prekršek iz 1. do 19. točke prvega odstavka tega člena.
30
·
(4) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki posluje na podlagi dovoljenja po zakonu, ki ureja bančništvo, če stori prekršek iz 1. do 19. točke prvega odstavka tega člena.
27
·
(5) Če je narava storjenega prekrška iz prvega in drugega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 37.500 do 150.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz tretjega in četrtega odstavka tega člena pa z globo od 3.750 do 10.000 eurov.
31
·
(5) Če je narava storjenega prekrška iz prvega in drugega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 37.500 do 150.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz tretjega in četrtega odstavka tega člena pa z globo od 3.750 do 10.000 eurov.
1
·
(1) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje dajalec kreditov, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1
·
(1) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje dajalec kreditov, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
2
·
1. v nasprotju s tem zakonom ne upošteva pravil ravnanja z nalepkami in pravil vračila nalepk (31. člen);
2
·
1. v nasprotju s tem zakonom ne upošteva pravil ravnanja z nalepkami in pravil vračila nalepk (31. člen);
3
·
2. ne poroča o sklenjenih pogodbah in dogovorjeni efektivni obrestni meri z vsebino, v roku in na način iz 37. člena tega zakona.
3
·
2. ne poroča o sklenjenih pogodbah in dogovorjeni efektivni obrestni meri z vsebino, v roku in na način iz 37. člena tega zakona.
4
−
(2) Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4
+
(2) Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-1C) Razglašam Zakon o spremembah Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. oktobra 2015. Št. 003-02-8/2015-9 Ljubljana, dne 29. oktobra 2015 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH ZAKONA O POTROŠNIŠKIH KREDITIH (ZPotK-1C)
−
1
−
V Zakonu o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 59/10, 77/11 in 30/13) se v naslovu X. poglavja beseda »ZUNAJSODNO« nadomesti z besedo »IZVENSODNO«.
−
1
−
(1) Dajalci kreditov uskladijo splošne pogoje poslovanja z določbami Zakona o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (Uradni list RS, št. 81/15) v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
2
−
(2) Do uskladitve splošnih pogojev poslovanja skladno s prejšnjim odstavkom se izvensodno reševanje potrošniških sporov zagotavlja po postopku v skladu z 38. členom Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 59/10, 77/11 in 30/13). Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-15/15-1/10 Ljubljana, dne 21. oktobra 2015 EPA 657-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik
−