Skip to content
← Back to list

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank

ZRPPB-1

Base

3. 12. 2024

ZRPPB-1B · amendment

New

6. 1. 2025

ZRPPB-1-NPB2 · unofficial consolidated text

119articles changed
+16added
+9removed
+94modified
added 6539removed 2192words
178paragraphs
1
−
5. financiranje instrumentov za prisilno likvidacijo bank.
1
+
(1) Ta zakon ureja:
2
·
1. pristojnosti in postopke, ki jih vodi Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil organa za reševanje bank;
2
·
1. pristojnosti in postopke, ki jih vodi Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil organa za reševanje bank;
3
·
2. načrtovanje reševanja bank;
3
·
2. načrtovanje reševanja bank;
4
·
3. postopek reševanja in pooblastila v zvezi z uporabo ukrepov za reševanje;
4
·
3. postopek reševanja in pooblastila v zvezi z uporabo ukrepov za reševanje;
5
·
4. postopke prisilnega prenehanja banke;
5
·
4. postopke prisilnega prenehanja banke;
6
·
5. financiranje instrumentov za prisilno likvidacijo bank.
6
·
5. financiranje instrumentov za prisilno likvidacijo bank.
7
·
(2) S tem zakonom se določa tudi mehanizem za zbiranje in prenos predhodnih in izrednih naknadnih prispevkov bank s sedežem v Republiki Sloveniji v enotni sklad za reševanje, ki je vzpostavljen v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L št. 225 z dne 30. 7. 2014, str. 1), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 154 z dne 12. 6. 2019, str. 48), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 806/2014/EU ), ter Sporazumom o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 13/15 in 15/15 - popr.; v nadaljnjem besedilu: Sporazum o prenosu).
7
·
(2) S tem zakonom se določa tudi mehanizem za zbiranje in prenos predhodnih in izrednih naknadnih prispevkov bank s sedežem v Republiki Sloveniji v enotni sklad za reševanje, ki je vzpostavljen v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L št. 225 z dne 30. 7. 2014, str. 1), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 154 z dne 12. 6. 2019, str. 48), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 806/2014/EU ), ter Sporazumom o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 13/15 in 15/15 - popr.; v nadaljnjem besedilu: Sporazum o prenosu).
8
·
(3) Ta zakon se ne uporablja za SID - Slovensko izvozno in razvojno banko, d. d., Ljubljana, ki je ustanovljena kot pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka na podlagi zakona, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko.
8
·
(3) Ta zakon se ne uporablja za SID - Slovensko izvozno in razvojno banko, d. d., Ljubljana, ki je ustanovljena kot pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka na podlagi zakona, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko.
1
·
(1) Postopki in ukrepi za reševanje se v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU uporabijo v razmerju do naslednjih subjektov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali so v njej ustanovljeni:
1
·
(1) Postopki in ukrepi za reševanje se v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU uporabijo v razmerju do naslednjih subjektov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali so v njej ustanovljeni:
2
·
1. bank;
2
·
1. bank;
3
−
2. finančnih institucij, ki so podrejene družbe kreditne institucije ali finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga s sedežem v državi članici ter so vključene v nadzor nadrejene družbe na konsolidirani podlagi v skladu s 6. do 17. členom Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/873 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2020 o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede nekaterih prilagoditev zaradi pandemije COVID-19 (UL L št. 204 z dne 26. 6. 2020, str. 4), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 335 z dne 13. 10. 2020, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU);
3
+
2. finančnih institucij, ki so podrejene družbe kreditne institucije ali finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga s sedežem v državi članici ter so vključene v nadzor nadrejene družbe na konsolidirani podlagi v skladu s 6. do 17. členom Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2022/2036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2014/59/EU v zvezi z bonitetno obravnavo globalnih sistemsko pomembnih institucij s strategijo reševanja z več vstopnimi točkami in metodami za posredni vpis instrumentov, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU );
4
·
3. finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga, ki je podrejen kreditni instituciji s sedežem v državi članici;
4
·
3. finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga, ki je podrejen kreditni instituciji s sedežem v državi članici;
5
·
4. finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga in mešanega poslovnega holdinga, ki je nadrejen kreditni instituciji s sedežem v državi članici;
5
·
4. finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga in mešanega poslovnega holdinga, ki je nadrejen kreditni instituciji s sedežem v državi članici;
6
·
5. EU podružnic v Republiki Sloveniji.
6
·
5. EU podružnic v Republiki Sloveniji.
7
·
(2) Kadar ta zakon uporablja izraz »subjekt reševanja«, se ta izraz uporablja kot skupni izraz za subjekte iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka.
7
·
(2) Kadar ta zakon uporablja izraz »subjekt reševanja«, se ta izraz uporablja kot skupni izraz za subjekte iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka.
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
2
·
1. »alternativni investicijski sklad« je alternativni investicijski sklad, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
2
·
1. »alternativni investicijski sklad« je alternativni investicijski sklad, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
3
·
2. »banka« je kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, kot banka ali hranilnica;
3
·
2. »banka« je kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, kot banka ali hranilnica;
4
·
3. »centralna nasprotna stranka« je centralna nasprotna stranka, kot je opredeljena v 1. točki 2. člena Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2099 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav (UL L št. 322 z dne 12. 12. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 648/2012/EU );
4
·
3. »centralna nasprotna stranka« je centralna nasprotna stranka, kot je opredeljena v 1. točki 2. člena Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2099 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav (UL L št. 322 z dne 12. 12. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 648/2012/EU );
5
·
4. »čezmejna skupina« je skupina, ki vključuje subjekte v skupini, ki imajo sedež v več kot eni državi članici;
5
·
4. »čezmejna skupina« je skupina, ki vključuje subjekte v skupini, ki imajo sedež v več kot eni državi članici;
6
·
5. »delničar« je imetnik ali imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) delnic ali imetnik drugih lastniških instrumentov;
6
·
5. »delničar« je imetnik ali imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) delnic ali imetnik drugih lastniških instrumentov;
7
·
6. »delovni dan« je kateri koli dan, razen sobote, nedelje in državnih praznikov, ki so v skladu z zakonodajo v zadevni državi članici dela prosti dnevi;
7
·
6. »delovni dan« je kateri koli dan, razen sobote, nedelje in državnih praznikov, ki so v skladu z zakonodajo v zadevni državi članici dela prosti dnevi;
8
·
7. »dogovor o izravnavi« je dogovor, ki je del osnovne pogodbe ali je sklenjen kot okvirni dogovor za več osnovnih pogodb med strankama, vključno z dogovorom o predčasnem prenehanju, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, in vsebuje naslednja pravila:
8
·
7. »dogovor o izravnavi« je dogovor, ki je del osnovne pogodbe ali je sklenjen kot okvirni dogovor za več osnovnih pogodb med strankama, vključno z dogovorom o predčasnem prenehanju, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, in vsebuje naslednja pravila:
9
·
- da z nastankom insolventnosti ali drugega položaja, ki po dogovoru pomeni kršitev obveznosti posamezne pogodbene stranke (v nadaljnjem besedilu: položaj kršitve), pogodba velja za razvezano ali da z nastankom položaja kršitve pogodbena stranka, ki ne krši pogodbe, pridobi pravico odstopiti od te pogodbe ali da z nastankom tega položaja zapadejo vse obveznosti pogodbenih strank;
9
·
- da z nastankom insolventnosti ali drugega položaja, ki po dogovoru pomeni kršitev obveznosti posamezne pogodbene stranke (v nadaljnjem besedilu: položaj kršitve), pogodba velja za razvezano ali da z nastankom položaja kršitve pogodbena stranka, ki ne krši pogodbe, pridobi pravico odstopiti od te pogodbe ali da z nastankom tega položaja zapadejo vse obveznosti pogodbenih strank;
10
·
- o izračunu izravnalne, tržne, likvidacijske ali nadomestitvene denarne vrednosti medsebojnih obveznosti pogodbenih strank ob prenehanju pogodbe ali zaradi predčasne dospelosti iz prejšnje alineje;
10
·
- o izračunu izravnalne, tržne, likvidacijske ali nadomestitvene denarne vrednosti medsebojnih obveznosti pogodbenih strank ob prenehanju pogodbe ali zaradi predčasne dospelosti iz prejšnje alineje;
11
·
- o pretvorbi zneskov obveznosti v isto valuto, če so denarne vrednosti medsebojnih obveznosti iz prejšnje alineje izražene v različnih valutah;
11
·
- o pretvorbi zneskov obveznosti v isto valuto, če so denarne vrednosti medsebojnih obveznosti iz prejšnje alineje izražene v različnih valutah;
12
·
- da se medsebojne terjatve in obveznosti iz druge in tretje alineje te točke konvertirajo v enotno neto terjatev ali se z njo nadomestijo;
12
·
- da se medsebojne terjatve in obveznosti iz druge in tretje alineje te točke konvertirajo v enotno neto terjatev ali se z njo nadomestijo;
13
·
8. »dogovor o pobotu« je dogovor, po katerem se lahko dve ali več terjatev ali obveznosti, ki si jih medsebojno dolgujeta stranki dogovora, medsebojno pobotajo;
13
·
8. »dogovor o pobotu« je dogovor, po katerem se lahko dve ali več terjatev ali obveznosti, ki si jih medsebojno dolgujeta stranki dogovora, medsebojno pobotajo;
14
·
9. »dogovor o finančnem zavarovanju s prenosom lastninske pravice« je dogovor, vključno s pogodbami o začasnem odkupu, po katerem dajalec zavarovanja v celoti prenese lastninsko pravico ali izključno pravico do finančnega zavarovanja na uporabnika zavarovanja, da se tako zavaruje ali drugače krije izvedba določenih finančnih obveznosti, ter za ta dogovor veljajo pravila, ki se uporabljajo za pogodbe o finančnem zavarovanju v skladu z zakonom, ki ureja finančna zavarovanja;
14
·
9. »dogovor o finančnem zavarovanju s prenosom lastninske pravice« je dogovor, vključno s pogodbami o začasnem odkupu, po katerem dajalec zavarovanja v celoti prenese lastninsko pravico ali izključno pravico do finančnega zavarovanja na uporabnika zavarovanja, da se tako zavaruje ali drugače krije izvedba določenih finančnih obveznosti, ter za ta dogovor veljajo pravila, ki se uporabljajo za pogodbe o finančnem zavarovanju v skladu z zakonom, ki ureja finančna zavarovanja;
15
·
10. »enotni odbor za reševanje« je organ za reševanje, ustanovljen na podlagi Uredbe 806/2014/EU ;
15
·
10. »enotni odbor za reševanje« je organ za reševanje, ustanovljen na podlagi Uredbe 806/2014/EU ;
16
·
11. »EU nadrejena družba« je nadrejena kreditna institucija s sedežem v državi članici, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding;
16
·
11. »EU nadrejena družba« je nadrejena kreditna institucija s sedežem v državi članici, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding;
17
·
12. »EU podrejena družba« je kreditna institucija s sedežem v državi članici, ki je podrejena instituciji s sedežem v tretji državi ali nadrejeni družbi s sedežem v tretji državi;
17
·
12. »EU podrejena družba« je kreditna institucija s sedežem v državi članici, ki je podrejena instituciji s sedežem v tretji državi ali nadrejeni družbi s sedežem v tretji državi;
18
·
13. »EU podružnica« je podružnica, ki se nahaja v državi članici in je del kreditne institucije tretje države;
18
·
13. »EU podružnica« je podružnica, ki se nahaja v državi članici in je del kreditne institucije tretje države;
19
·
14. »finančna institucija« je finančna institucija, kot je opredeljena v 26. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , ter pomeni družbo, ki ni institucija in katere osnovna dejavnost je pridobivanje deležev ali opravljanje finančnih storitev, določenih v zakonu, ki ureja bančništvo, vključno s finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, plačilnimi institucijami iz zakona, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ter družbami za upravljanje, ne vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kot jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
19
·
14. »finančna institucija« je finančna institucija, kot je opredeljena v 26. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , ter pomeni družbo, ki ni institucija in katere osnovna dejavnost je pridobivanje deležev ali opravljanje finančnih storitev, določenih v zakonu, ki ureja bančništvo, vključno s finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, plačilnimi institucijami iz zakona, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ter družbami za upravljanje, ne vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kot jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
20
·
15. »glavne poslovne dejavnosti« so poslovna področja in z njimi povezane storitve, ki pomenijo bistvene vire prihodka, dobička ali vrednosti franšize za institucijo ali skupino, katere del je institucija;
20
·
15. »glavne poslovne dejavnosti« so poslovna področja in z njimi povezane storitve, ki pomenijo bistvene vire prihodka, dobička ali vrednosti franšize za institucijo ali skupino, katere del je institucija;
21
·
16. »imenovani nacionalni makrobonitetni organ« je organ države članice, ki je v tej državi članici pristojen za izvajanje makrobonitetne politike in nadzora v skladu s Priporočilom Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 22. decembra 2011 o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov (UL C št. 41 z dne 14. 2. 2012, str. 1), ter v Republiki Sloveniji pomeni Odbor za finančno stabilnost, ki je ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema;
21
·
16. »imenovani nacionalni makrobonitetni organ« je organ države članice, ki je v tej državi članici pristojen za izvajanje makrobonitetne politike in nadzora v skladu s Priporočilom Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 22. decembra 2011 o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov (UL C št. 41 z dne 14. 2. 2012, str. 1), ter v Republiki Sloveniji pomeni Odbor za finančno stabilnost, ki je ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema;
22
·
17. »institucija« je kreditna institucija ali investicijsko podjetje;
22
·
17. »institucija« je kreditna institucija ali investicijsko podjetje;
23
·
18. »institucionalna shema za zaščito vlog« je ureditev, ki izpolnjuje zahteve iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU ;
23
·
18. »institucionalna shema za zaščito vlog« je ureditev, ki izpolnjuje zahteve iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU ;
24
·
19. »instrumenti dodatnega kapitala« so kapitalski instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz 63. člena Uredbe 575/2013/EU ;
24
·
19. »instrumenti dodatnega kapitala« so kapitalski instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz 63. člena Uredbe 575/2013/EU ;
25
·
20. »instrumenti dodatnega temeljnega kapitala« so kapitalski instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 52. člena Uredbe 575/2013/EU ;
25
·
20. »instrumenti dodatnega temeljnega kapitala« so kapitalski instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 52. člena Uredbe 575/2013/EU ;
26
·
21. »navadni lastniški temeljni kapital« je navadni lastniški temeljni kapital, kot je izračunan v skladu s 50. členom Uredbe 575/2013/EU ;
26
·
21. »navadni lastniški temeljni kapital« je navadni lastniški temeljni kapital, kot je izračunan v skladu s 50. členom Uredbe 575/2013/EU ;
27
·
22. »instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala« so kapitalski instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega do četrtega odstavka 28. člena, prvega do petega odstavka 29. člena ali prvega odstavka 31. člena Uredbe 575/2013/EU ;
27
·
22. »instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala« so kapitalski instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega do četrtega odstavka 28. člena, prvega do petega odstavka 29. člena ali prvega odstavka 31. člena Uredbe 575/2013/EU ;
28
·
23. »investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v 22. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 , (EU) št. 575/2013 , (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2859/2023/EU ), in za katerega velja zahteva po zagotavljanju ustanovnega kapitala v višini 750.000 eurov, ter na območju Republike Slovenije pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v prvem odstavku 20. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 - popr., 66/19, 123/21 in 45/24);
28
·
23. »investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v 22. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 , (EU) št. 575/2013 , (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2859/2023/EU ), in za katerega velja zahteva po zagotavljanju ustanovnega kapitala v višini 750.000 eurov, ter na območju Republike Slovenije pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v prvem odstavku 20. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 - popr., 66/19, 123/21 in 45/24);
29
·
24. »izredna javnofinančna pomoč« je državna pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije , UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU) ali druga javnofinančna podpora na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, in je predvidena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti banke ali posamezne finančne družbe v skupini, katere del je banka, ali celotne skupine, katere del je banka;
29
·
24. »izredna javnofinančna pomoč« je državna pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije , UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU) ali druga javnofinančna podpora na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, in je predvidena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti banke ali posamezne finančne družbe v skupini, katere del je banka, ali celotne skupine, katere del je banka;
30
·
25. »izredna likvidnostna pomoč« je zagotovitev posojila ob ustreznem zavarovanju s strani centralne banke ali druga pomoč, ki lahko vodi v izdajo denarja v obtoku s strani centralne banke, plačilno sposobni finančni instituciji ali skupini takih institucij, ki se začasno sooča z likvidnostnimi težavami, pri čemer ta operacija ni del monetarne politike;
30
·
25. »izredna likvidnostna pomoč« je zagotovitev posojila ob ustreznem zavarovanju s strani centralne banke ali druga pomoč, ki lahko vodi v izdajo denarja v obtoku s strani centralne banke, plačilno sposobni finančni instituciji ali skupini takih institucij, ki se začasno sooča z likvidnostnimi težavami, pri čemer ta operacija ni del monetarne politike;
31
·
26. »izvedeni finančni instrument« je izvedeni finančni instrument, kot je opredeljen v 5. točki 2. člena Uredbe 648/2012/EU ;
31
·
26. »izvedeni finančni instrument« je izvedeni finančni instrument, kot je opredeljen v 5. točki 2. člena Uredbe 648/2012/EU ;
32
·
27. »kapitalski instrumenti« so delnice in drugi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in instrumenti dodatnega kapitala;
32
·
27. »kapitalski instrumenti« so delnice in drugi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in instrumenti dodatnega kapitala;
33
·
28. »kapital« je kapital banke, kot je opredeljen v 118. točki 4. člena Uredbe 575/2013/EU ;
33
·
28. »kapital« je kapital banke, kot je opredeljen v 118. točki 4. člena Uredbe 575/2013/EU ;
34
·
29. »kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje« je kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
34
·
29. »kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje« je kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
35
·
30. »kreditna institucija« je kreditna institucija, kot je opredeljena v 1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , razen subjektov iz petega odstavka 2. člena Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2024/1619 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi socialnimi in upravljavskimi tveganji (UL L št. 2024/1619 z dne 19. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU );
35
·
30. »kreditna institucija« je kreditna institucija, kot je opredeljena v 1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , razen subjektov iz petega odstavka 2. člena Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2024/1619 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi socialnimi in upravljavskimi tveganji (UL L št. 2024/1619 z dne 19. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU );
36
·
31. »kreditna institucija tretje države« je subjekt, ki ima sedež v tretji državi in bi, če bi imel sedež v Republiki Sloveniji, izpolnjeval pogoje za opredelitev kot banka;
36
·
31. »kreditna institucija tretje države« je subjekt, ki ima sedež v tretji državi in bi, če bi imel sedež v Republiki Sloveniji, izpolnjeval pogoje za opredelitev kot banka;
37
·
32. »krita obveznica« je obveznica, ki jo izda kreditna institucija s sedežem v državi članici, vključno s komunalno in hipotekarno obveznico, ter pri kateri se zneski, ki izhajajo iz izdaje te obveznice, v skladu z zakonom vložijo v naložbe, ki so v celotnem obdobju do dospelosti obveznice zmožne kriti terjatve, ki izhajajo iz teh obveznic, ter bi se v primeru neizpolnitve izdajatelja prednostno uporabile za poplačilo glavnice in plačilo obračunanih in še ne izplačanih obresti;
37
·
32. »krita obveznica« je obveznica, ki jo izda kreditna institucija s sedežem v državi članici, vključno s komunalno in hipotekarno obveznico, ter pri kateri se zneski, ki izhajajo iz izdaje te obveznice, v skladu z zakonom vložijo v naložbe, ki so v celotnem obdobju do dospelosti obveznice zmožne kriti terjatve, ki izhajajo iz teh obveznic, ter bi se v primeru neizpolnitve izdajatelja prednostno uporabile za poplačilo glavnice in plačilo obračunanih in še ne izplačanih obresti;
38
·
33. »kritične funkcije« so aktivnosti, storitve ali dejavnosti, katerih prenehanje bo v eni ali več državah članicah verjetno povzročilo motnje ključnih storitev v realnem gospodarstvu ali težave s finančno stabilnostjo zaradi velikosti, tržnega deleža, zunanje in notranje medsebojne povezanosti, kompleksnosti ali čezmejnih dejavnosti institucije ali skupine, zlasti v zvezi z nadomestljivostjo teh aktivnosti, storitev ali dejavnosti;
38
·
33. »kritične funkcije« so aktivnosti, storitve ali dejavnosti, katerih prenehanje bo v eni ali več državah članicah verjetno povzročilo motnje ključnih storitev v realnem gospodarstvu ali težave s finančno stabilnostjo zaradi velikosti, tržnega deleža, zunanje in notranje medsebojne povezanosti, kompleksnosti ali čezmejnih dejavnosti institucije ali skupine, zlasti v zvezi z nadomestljivostjo teh aktivnosti, storitev ali dejavnosti;
39
·
34. »obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa in konverzije« so obveznosti in instrumenti, ki se ne štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali instrumente dodatnega kapitala subjekta reševanja ter niso izključeni s področja uporabe instrumenta odpisa in konverzije obveznosti pri reševanju s sredstvi upnikov na podlagi drugega odstavka 101. člena tega zakona;
39
·
34. »obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa in konverzije« so obveznosti in instrumenti, ki se ne štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali instrumente dodatnega kapitala subjekta reševanja ter niso izključeni s področja uporabe instrumenta odpisa in konverzije obveznosti pri reševanju s sredstvi upnikov na podlagi drugega odstavka 101. člena tega zakona;
40
·
35. »kvalificirane obveznosti« so:
40
·
35. »kvalificirane obveznosti« so:
41
·
- obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa in konverzije ter izpolnjujejo pogoje iz 50. člena ali šestega odstavka 58. člena tega zakona, in
41
·
- obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa in konverzije ter izpolnjujejo pogoje iz 50. člena ali šestega odstavka 58. člena tega zakona, in
42
·
- instrumenti dodatnega kapitala, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (b) prvega odstavka 72.a člena Uredbe 575/2013/EU ;
42
·
- instrumenti dodatnega kapitala, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (b) prvega odstavka 72.a člena Uredbe 575/2013/EU ;
43
·
36. »podrejeni kvalificirani instrumenti« so instrumenti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz 72.a člena Uredbe 575/2013/EU , razen pogojev iz tretjega do petega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU ;
43
·
36. »podrejeni kvalificirani instrumenti« so instrumenti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz 72.a člena Uredbe 575/2013/EU , razen pogojev iz tretjega do petega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU ;
44
·
37. »lastniški instrumenti« so delnice, drugi instrumenti, ki izražajo lastništvo družbe, instrumenti, ki jih je mogoče konvertirati v delnice ali druge lastniške instrumente ali dajejo pravico za njihovo pridobitev, in instrumenti, ki predstavljajo deleže v delnicah ali drugih lastniških instrumentih;
44
·
37. »lastniški instrumenti« so delnice, drugi instrumenti, ki izražajo lastništvo družbe, instrumenti, ki jih je mogoče konvertirati v delnice ali druge lastniške instrumente ali dajejo pravico za njihovo pridobitev, in instrumenti, ki predstavljajo deleže v delnicah ali drugih lastniških instrumentih;
45
·
38. »mešani finančni holding« je mešani finančni holding, kot je opredeljen v 21. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , in pomeni mešani finančni holding iz zakona, ki ureja finančne konglomerate;
45
·
38. »mešani finančni holding« je mešani finančni holding, kot je opredeljen v 21. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , in pomeni mešani finančni holding iz zakona, ki ureja finančne konglomerate;
46
·
39. »mikro, mala in srednja podjetja« so mikro, majhne in srednje družbe, kot so opredeljene na podlagi letnega prometa v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
46
·
39. »mikro, mala in srednja podjetja« so mikro, majhne in srednje družbe, kot so opredeljene na podlagi letnega prometa v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
47
·
40. »nadrejena družba« je nadrejena družba, kot je opredeljena v podtočki (a) 15. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , in pomeni obvladujočo družbo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe v zvezi s pripravo konsolidiranega letnega poročila nadrejene družbe;
47
·
40. »nadrejena družba« je nadrejena družba, kot je opredeljena v podtočki (a) 15. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU , in pomeni obvladujočo družbo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe v zvezi s pripravo konsolidiranega letnega poročila nadrejene družbe;
48
·
41. »nadrejena družba iz tretje države« je nadrejena družba, nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding s sedežem v tretji državi;
48
·
41. »nadrejena družba iz tretje države« je nadrejena družba, nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding s sedežem v tretji državi;
49
·
42. »običajni insolvenčni postopek« je postopek prenehanja pravnega subjekta, ki ga v skladu z notranjo zakonodajo uvedejo upravni ali sodni organi za skupni račun vseh upnikov in vključuje delno ali popolno prodajo dolžnikovega premoženja, vključno s postopki, ki se zaključijo s poravnavo ali podobnim ukrepom in imenovanjem upravitelja, ki se običajno uporabljajo za subjekte v skladu z notranjim pravom, pri čemer so ti postopki lahko specifični za institucije ali se splošno uporabljajo za katero koli fizično ali pravno osebo v tej državi, ter v Republiki Sloveniji pomeni:
49
·
42. »običajni insolvenčni postopek« je postopek prenehanja pravnega subjekta, ki ga v skladu z notranjo zakonodajo uvedejo upravni ali sodni organi za skupni račun vseh upnikov in vključuje delno ali popolno prodajo dolžnikovega premoženja, vključno s postopki, ki se zaključijo s poravnavo ali podobnim ukrepom in imenovanjem upravitelja, ki se običajno uporabljajo za subjekte v skladu z notranjim pravom, pri čemer so ti postopki lahko specifični za institucije ali se splošno uporabljajo za katero koli fizično ali pravno osebo v tej državi, ter v Republiki Sloveniji pomeni:
50
·
- postopek prisilnega prenehanja banke v skladu s tem zakonom;
50
·
- postopek prisilnega prenehanja banke v skladu s tem zakonom;
51
·
- postopek preventivnega prestrukturiranja, prisilne poravnave, prisilne likvidacije in stečaja, ki se lahko uvede zoper gospodarsko družbo ali posameznika v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
51
·
- postopek preventivnega prestrukturiranja, prisilne poravnave, prisilne likvidacije in stečaja, ki se lahko uvede zoper gospodarsko družbo ali posameznika v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
52
·
43. »pravila Evropske unije o državni pomoči« so pravila, določena s 107., 108. in 109. členom PDEU, ter vsi akti Evropske unije, vključno s smernicami, sporočili in obvestili, pripravljenimi ali sprejetimi v skladu s četrtim odstavkom 108. člena ali 109. členom PDEU ;
52
·
43. »pravila Evropske unije o državni pomoči« so pravila, določena s 107., 108. in 109. členom PDEU, ter vsi akti Evropske unije, vključno s smernicami, sporočili in obvestili, pripravljenimi ali sprejetimi v skladu s četrtim odstavkom 108. člena ali 109. členom PDEU ;
53
·
44. »organ za reševanje« je organ države članice, ki je v državi članici pooblaščen in odgovoren za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje v vsebini, kot je opredeljena v tem zakonu in Uredbi 806/2014/EU , vključno z enotnim odborom za reševanje, kadar izvaja pristojnosti in naloge organa za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU , ter v Republiki Sloveniji pomeni Banko Slovenije, kadar opravlja pristojnosti in naloge v zvezi z reševanjem na podlagi tega zakona;
53
·
44. »organ za reševanje« je organ države članice, ki je v državi članici pooblaščen in odgovoren za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje v vsebini, kot je opredeljena v tem zakonu in Uredbi 806/2014/EU , vključno z enotnim odborom za reševanje, kadar izvaja pristojnosti in naloge organa za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU , ter v Republiki Sloveniji pomeni Banko Slovenije, kadar opravlja pristojnosti in naloge v zvezi z reševanjem na podlagi tega zakona;
54
·
45. »organ za reševanje na ravni skupine« je organ za reševanje v državi članici, v kateri je konsolidacijski nadzornik;
54
·
45. »organ za reševanje na ravni skupine« je organ za reševanje v državi članici, v kateri je konsolidacijski nadzornik;
55
·
46. »organ za reševanje v tretji državi« je organ tretje države, ki je v tretji državi pooblaščen in odgovoren za izvajanje pooblastil, primerljivih z uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje, kot so opredeljena v tem zakonu;
55
·
46. »organ za reševanje v tretji državi« je organ tretje države, ki je v tretji državi pooblaščen in odgovoren za izvajanje pooblastil, primerljivih z uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje, kot so opredeljena v tem zakonu;
56
·
47. »organizirani trg« je organizirani trg, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
56
·
47. »organizirani trg« je organizirani trg, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
57
·
48. »podrejena družba« je podrejena družba iz 16. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni odvisno družbo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v zvezi s pripravo konsolidiranega letnega poročila nadrejene družbe, pri čemer za uporabo tega zakona za skupine v postopku reševanja iz druge alineje 59. točke tega člena vključuje kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom, sam centralni organ in njihove podrejene družbe, pri čemer se upošteva, kako takšne skupine v postopku reševanja izpolnjujejo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti;
57
·
48. »podrejena družba« je podrejena družba iz 16. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni odvisno družbo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v zvezi s pripravo konsolidiranega letnega poročila nadrejene družbe, pri čemer za uporabo tega zakona za skupine v postopku reševanja iz druge alineje 59. točke tega člena vključuje kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom, sam centralni organ in njihove podrejene družbe, pri čemer se upošteva, kako takšne skupine v postopku reševanja izpolnjujejo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti;
58
·
49. »pomembna podrejena družba« je pomembna podrejena družba iz 135. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU ;
58
·
49. »pomembna podrejena družba« je pomembna podrejena družba iz 135. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU ;
59
·
50. »postopek tretje države za reševanje« je ukrep v skladu s pravom tretje države, s katerim se usmerja reševanje propadajoče kreditne institucije tretje države ali nadrejene družbe iz tretje države ter ki je glede ciljev in pričakovanih rezultatov primerljiv z ukrepi za reševanje v skladu s tem zakonom;
59
·
50. »postopek tretje države za reševanje« je ukrep v skladu s pravom tretje države, s katerim se usmerja reševanje propadajoče kreditne institucije tretje države ali nadrejene družbe iz tretje države ter ki je glede ciljev in pričakovanih rezultatov primerljiv z ukrepi za reševanje v skladu s tem zakonom;
60
·
51. »pravica do odpovedi« je pravica do odpovedi pogodbe, pravica do takojšnje zapadlosti, do predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, do izravnave ali pobota obveznosti ali katera koli podobna določba, na podlagi katere se odloži, spremeni ali ukine obveznost pogodbene stranke, ali določba, ki preprečuje nastanek obveznosti v okviru pogodbe, ki bi sicer nastala;
60
·
51. »pravica do odpovedi« je pravica do odpovedi pogodbe, pravica do takojšnje zapadlosti, do predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, do izravnave ali pobota obveznosti ali katera koli podobna določba, na podlagi katere se odloži, spremeni ali ukine obveznost pogodbene stranke, ali določba, ki preprečuje nastanek obveznosti v okviru pogodbe, ki bi sicer nastala;
61
·
52. »prevzemnik« je subjekt, na katerega se z institucije v postopku reševanja prenesejo lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti, sredstva, pravice ali obveznosti ali katera koli njihova kombinacija;
61
·
52. »prevzemnik« je subjekt, na katerega se z institucije v postopku reševanja prenesejo lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti, sredstva, pravice ali obveznosti ali katera koli njihova kombinacija;
62
·
53. »pristojno ministrstvo« je ministrstvo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja Vlado Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), pristojno za finance;
62
·
53. »pristojno ministrstvo« je ministrstvo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja Vlado Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), pristojno za finance;
63
·
54. »reševanje skupine« je bodisi sprejemanje ukrepov za reševanje na ravni nadrejene družbe ali kreditne institucije, nad katero se izvaja konsolidirani nadzor, bodisi usklajevanje uporabe instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje s strani organov za reševanje v zvezi s subjekti v skupini, ki izpolnjujejo pogoje za reševanje;
63
·
54. »reševanje skupine« je bodisi sprejemanje ukrepov za reševanje na ravni nadrejene družbe ali kreditne institucije, nad katero se izvaja konsolidirani nadzor, bodisi usklajevanje uporabe instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje s strani organov za reševanje v zvezi s subjekti v skupini, ki izpolnjujejo pogoje za reševanje;
64
·
55. »sistemska kriza« je motnja v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo, pri čemer so vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture ob določenih pogojih lahko sistemsko pomembne;
64
·
55. »sistemska kriza« je motnja v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo, pri čemer so vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture ob določenih pogojih lahko sistemsko pomembne;
65
·
56. »skupina« je nadrejena družba in njene podrejene družbe;
65
·
56. »skupina« je nadrejena družba in njene podrejene družbe;
66
·
57. »subjekt v skupini« je pravna oseba, ki je del iste skupine kot subjekt reševanja;
66
·
57. »subjekt v skupini« je pravna oseba, ki je del iste skupine kot subjekt reševanja;
67
·
58. »subjekt v postopku reševanja« pomeni:
67
·
58. »subjekt v postopku reševanja« pomeni:
68
·
- pravno osebo s sedežem v državi članici, ki jo Banka Slovenije v skladu s 43. členom tega zakona opredeli kot subjekt, v zvezi s katerim je v načrtu reševanja določen ukrep za reševanje, ali
68
·
- pravno osebo s sedežem v državi članici, ki jo Banka Slovenije v skladu s 43. členom tega zakona opredeli kot subjekt, v zvezi s katerim je v načrtu reševanja določen ukrep za reševanje, ali
69
·
- banko, ki ni del skupine, nad katero se izvaja nadzor na konsolidirani podlagi na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, in v zvezi s katero je v načrtu reševanja, pripravljenem v skladu s 40. členom tega zakona, določen ukrep za reševanje;
69
·
- banko, ki ni del skupine, nad katero se izvaja nadzor na konsolidirani podlagi na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, in v zvezi s katero je v načrtu reševanja, pripravljenem v skladu s 40. členom tega zakona, določen ukrep za reševanje;
70
·
59. »subjekt za likvidacijo« pomeni pravno osebo s sedežem v Evropski uniji, v zvezi s katero načrt reševanja skupine oziroma, za subjekte, ki niso del skupine, načrt reševanja določa, da subjekt preneha po običajnem insolvenčnem postopku, ali subjekt v skupini v postopku reševanja, ki ni subjekt v postopku reševanja, v zvezi s katerim v načrtu reševanja skupine ni določeno izvajanje pooblastil za odpis in konverzijo;
70
·
59. »subjekt za likvidacijo« pomeni pravno osebo s sedežem v Evropski uniji, v zvezi s katero načrt reševanja skupine oziroma, za subjekte, ki niso del skupine, načrt reševanja določa, da subjekt preneha po običajnem insolvenčnem postopku, ali subjekt v skupini v postopku reševanja, ki ni subjekt v postopku reševanja, v zvezi s katerim v načrtu reševanja skupine ni določeno izvajanje pooblastil za odpis in konverzijo;
71
·
60. »skupina v postopku reševanja« pomeni:
71
·
60. »skupina v postopku reševanja« pomeni:
72
·
- subjekt v postopku reševanja in njegove podrejene družbe, ki niso že same subjekti v postopku reševanja, podrejene družbe drugih subjektov v postopku reševanja ali subjekti s sedežem v tretji državi, ki niso vključeni v skupino v postopku reševanja v skladu z načrtom reševanja, in njihove podrejene družbe ali
72
·
- subjekt v postopku reševanja in njegove podrejene družbe, ki niso že same subjekti v postopku reševanja, podrejene družbe drugih subjektov v postopku reševanja ali subjekti s sedežem v tretji državi, ki niso vključeni v skupino v postopku reševanja v skladu z načrtom reševanja, in njihove podrejene družbe ali
73
·
- kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom, sam centralni organ, če je vsaj ena od teh kreditnih institucij ali centralni organ subjekt v postopku reševanja, in njihove podrejene družbe;
73
·
- kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom, sam centralni organ, če je vsaj ena od teh kreditnih institucij ali centralni organ subjekt v postopku reševanja, in njihove podrejene družbe;
74
·
61. »zavarovana obveznost« je obveznost, kadar je pravica upnika do plačila ali druge oblike izpolnitve zavarovana z zastavno pravico, poroštvom, pravico do izvršbe ali dogovorom o zavarovanju s premoženjem, vključno z obveznostmi, ki izhajajo iz poslov začasne prodaje ali začasnega odkupa in drugih dogovorov o prenosu lastninske pravice na predmetu zavarovanja.
74
·
61. »zavarovana obveznost« je obveznost, kadar je pravica upnika do plačila ali druge oblike izpolnitve zavarovana z zastavno pravico, poroštvom, pravico do izvršbe ali dogovorom o zavarovanju s premoženjem, vključno z obveznostmi, ki izhajajo iz poslov začasne prodaje ali začasnega odkupa in drugih dogovorov o prenosu lastninske pravice na predmetu zavarovanja.
75
+
25. »izredna likvidnostna pomoč« je zagotovitev posojila ob ustreznem zavarovanju s strani centralne banke ali druga pomoč, ki lahko vodi v izdajo denarja v obtoku s strani centralne banke, plačilno sposobni finančni instituciji ali skupini takih institucij, ki se začasno sooča z likvidnostnimi težavami, pri čemer ta operacija ni del monetarne politike;
+
1
·
(1) Izrazi »sistem jamstva za vloge«, »organ za jamstvo vlog«, »vloga«, »vlagatelj«, »upravičena vloga« in »zajamčena vloga« imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja sistem jamstva za vloge.
1
·
(1) Izrazi »sistem jamstva za vloge«, »organ za jamstvo vlog«, »vloga«, »vlagatelj«, »upravičena vloga« in »zajamčena vloga« imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja sistem jamstva za vloge.
2
−
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja bančništvo, ali v Uredbi 575/2013/EU, razen če je v tem zakonu določeno drugače. 1.3 Pooblastila in odgovornost Banke Slovenije in drugih organov
2
+
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja bančništvo, ali v Uredbi 575/2013/EU , razen če je v tem zakonu določeno drugače. 1.3 Pooblastila in odgovornost Banke Slovenije in drugih organov
1
·
(1) Banka Slovenije v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU izvaja naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem, razen nalog in pristojnosti, za katere je v skladu z Uredbo 806/2014/EU pristojen in odgovoren enotni odbor za reševanje.
1
·
(1) Banka Slovenije v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU izvaja naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem, razen nalog in pristojnosti, za katere je v skladu z Uredbo 806/2014/EU pristojen in odgovoren enotni odbor za reševanje.
2
−
(2) Banka Slovenije za namene iz prejšnjega odstavka vzpostavi notranjo organizacijo, da se zagotovi operativna neodvisnost ter prepreči nasprotje interesov pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem ter pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z bonitetnim nadzorom nad bankami na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, in Uredbe 575/2013/EU. Operativna neodvisnost je zagotovljena, kadar se zagotovita ločeno poročanje in oblikovanje predlogov za odločitve, ki jih Banka Slovenije sprejme kot organ za reševanje, in odločitve, ki jih Banka Slovenije sprejme kot organ, pristojen za nadzor nad bankami.
2
+
(2) Banka Slovenije za namene iz prejšnjega odstavka vzpostavi notranjo organizacijo, da se zagotovi operativna neodvisnost ter prepreči nasprotje interesov pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem ter pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z bonitetnim nadzorom nad bankami na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, in Uredbe 575/2013/EU . Operativna neodvisnost je zagotovljena, kadar se zagotovita ločeno poročanje in oblikovanje predlogov za odločitve, ki jih Banka Slovenije sprejme kot organ za reševanje, in odločitve, ki jih Banka Slovenije sprejme kot organ, pristojen za nadzor nad bankami.
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije zagotovi, da organizacijske enote, ki opravljajo naloge in pooblastila v zvezi z nadzorom in reševanjem, ter osebe, ki izvajajo posamezne naloge v teh enotah, sodelujejo pri pripravi, načrtovanju in izvajanju odločitev v zvezi z reševanjem.
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije zagotovi, da organizacijske enote, ki opravljajo naloge in pooblastila v zvezi z nadzorom in reševanjem, ter osebe, ki izvajajo posamezne naloge v teh enotah, sodelujejo pri pripravi, načrtovanju in izvajanju odločitev v zvezi z reševanjem.
4
·
(4) Banka Slovenije sprejme in na svoji spletni strani objavi podrobnejša notranja pravila o organizaciji funkcije reševanja.
4
·
(4) Banka Slovenije sprejme in na svoji spletni strani objavi podrobnejša notranja pravila o organizaciji funkcije reševanja.
5
−
(5) Če je v skladu z Uredbo 806/2014/EU za izvajanje posameznih nalog ali pooblastil v zvezi z reševanjem subjektov iz prvega odstavka 2. člena tega zakona pristojen enotni odbor za reševanje, Banka Slovenije kot organ za reševanje izvaja naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem na podlagi tega zakona, kadar je to potrebno za izvršitev odločitve enotnega odbora za reševanje v skladu z 29. členom Uredbe 806/2014/EU.
5
+
(5) Če je v skladu z Uredbo 806/2014/EU za izvajanje posameznih nalog ali pooblastil v zvezi z reševanjem subjektov iz prvega odstavka 2. člena tega zakona pristojen enotni odbor za reševanje, Banka Slovenije kot organ za reševanje izvaja naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem na podlagi tega zakona, kadar je to potrebno za izvršitev odločitve enotnega odbora za reševanje v skladu z 29. členom Uredbe 806/2014/EU . Če je to potrebno za izvršitev odločitve enotnega odbora za reševanje, Banka Slovenije izda akt v skladu z 236. členom tega zakona.
6
−
(6) Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem upošteva smernice in splošna navodila za izvajanje pooblastil v zvezi z reševanjem, ki jih enotni odbor za reševanje izda v skladu z 31. členom Uredbe 806/2014/EU.
6
+
(6) Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem upošteva smernice in splošna navodila za izvajanje pooblastil v zvezi z reševanjem, ki jih enotni odbor za reševanje izda v skladu z 31. členom Uredbe 806/2014/EU .
7
−
(7) Če je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 63; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1024/2013/EU) za izvajanje posameznih nalog ali pristojnosti bonitetnega nadzora bank odgovorna Evropska centralna banka, Banka Slovenije kot organ za reševanje pri reševanju na podlagi tega zakona in Uredbe 806/2014/EU upošteva stališča in ugotovitve Evropske centralne banke glede izpolnjevanja bonitetnih zahtev in ukrepov bonitetnega nadzora v zvezi s to banko.
7
+
(7) Če je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 63; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1024/2013/EU ) za izvajanje posameznih nalog ali pristojnosti bonitetnega nadzora bank odgovorna Evropska centralna banka, Banka Slovenije kot organ za reševanje pri reševanju na podlagi tega zakona in Uredbe 806/2014/EU upošteva stališča in ugotovitve Evropske centralne banke glede izpolnjevanja bonitetnih zahtev in ukrepov bonitetnega nadzora v zvezi s to banko.
+
8
+
(8) Banka Slovenije je na podlagi Direktive (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu Direktiva 2023/2864/EU ) pristojen organ za zbiranje in predložitev podatkov in informacij na evropsko enotno točko dostopa.
1
−
(1) Banka Slovenije je izključno pristojna za odločanje o ukrepih za prisilno likvidacijo bank z uporabo ukrepov in pooblastil, določenih v tem zakonu.
1
+
(1) Banka Slovenije je izključno pristojna za upravljanje sklada za likvidacijo banke in odločanje o ukrepih za prisilno likvidacijo bank z uporabo ukrepov in pooblastil, določenih v tem zakonu.
2
·
(2) Pristojnost iz prejšnjega odstavka vključuje tudi ukrepe, ki se v postopku prisilne likvidacije banke izvedejo v zvezi s podružnicami, ki jih je banka ustanovila v drugih državah članicah ali tretjih državah, če ni v tem zakonu določeno drugače.
2
·
(2) Pristojnost iz prejšnjega odstavka vključuje tudi ukrepe, ki se v postopku prisilne likvidacije banke izvedejo v zvezi s podružnicami, ki jih je banka ustanovila v drugih državah članicah ali tretjih državah, če ni v tem zakonu določeno drugače.
3
·
(3) Zoper banko ni mogoče začeti postopka zaradi insolventnosti ali postopka prisilnega prenehanja na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
3
·
(3) Zoper banko ni mogoče začeti postopka zaradi insolventnosti ali postopka prisilnega prenehanja na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
+
4
+
(4) Za namene iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije zagotavlja operativno neodvisnost, pri čemer se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek prejšnjega člena.
1
·
(1) Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil na podlagi tega zakona upošteva možni vpliv svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema držav članic, v katerih deluje banka ali skupina, ki je predmet reševanja, da se čim bolj zmanjšajo negativni učinki na finančno stabilnost ter na gospodarske in socialne razmere v teh državah članicah.
1
·
(1) Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil na podlagi tega zakona upošteva možni vpliv svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema držav članic, v katerih deluje banka ali skupina, ki je predmet reševanja, da se čim bolj zmanjšajo negativni učinki na finančno stabilnost ter na gospodarske in socialne razmere v teh državah članicah.
2
·
(2) Banka Slovenije opravlja naloge glede reševanja v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU ter z upoštevanjem:
2
·
(2) Banka Slovenije opravlja naloge glede reševanja v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU ter z upoštevanjem:
3
−
1. regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu z 10. do 15. členom Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjene z Uredbo 2175/2019/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2175/2019/EU), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1093/2010/EU);
3
+
1. regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu z 10. do 15. členom Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjene z Uredbo 2175/2019/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2175/2019/EU ), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1093/2010/EU );
4
−
2. smernic, priporočil in drugih aktov, ki jih izda Evropski bančni organ v skladu s 16. členom Uredbe 1093/2010/EU;
4
+
2. smernic, priporočil in drugih aktov, ki jih izda Evropski bančni organ v skladu s 16. členom Uredbe 1093/2010/EU ;
5
−
3. opozoril in priporočil, ki jih izda Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB) v skladu s 16. členom Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2176 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 146), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1092/2010/EU);
5
+
3. opozoril in priporočil, ki jih izda Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB) v skladu s 16. členom Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2176 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 146), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1092/2010/EU );
6
·
4. drugih veljavnih predpisov ter mednarodnih standardov in priporočil glede reševanja in prenehanja kreditnih institucij.
6
·
4. drugih veljavnih predpisov ter mednarodnih standardov in priporočil glede reševanja in prenehanja kreditnih institucij.
7
·
(3) Banka Slovenije samostojno in neodvisno odloči o uporabi smernic ali priporočil Evropskega bančnega organa iz prejšnjega odstavka ter lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če so za to utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz prejšnjega stavka Banka Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
7
·
(3) Banka Slovenije samostojno in neodvisno odloči o uporabi smernic ali priporočil Evropskega bančnega organa iz prejšnjega odstavka ter lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če so za to utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz prejšnjega stavka Banka Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
8
·
(4) Banka Slovenije lahko zaradi zagotavljanja enotne razlage in uporabe predpisov iz drugega odstavka tega člena, ki določajo zahteve za banke v zvezi z reševanjem, izdaja usmeritve, ki vsebujejo splošna in podrobnejša pravila za izvajanje teh predpisov ter prispevajo k oblikovanju dobre prakse.
8
·
(4) Banka Slovenije lahko zaradi zagotavljanja enotne razlage in uporabe predpisov iz drugega odstavka tega člena, ki določajo zahteve za banke v zvezi z reševanjem, izdaja usmeritve, ki vsebujejo splošna in podrobnejša pravila za izvajanje teh predpisov ter prispevajo k oblikovanju dobre prakse.
9
·
(5) Usmeritve iz prejšnjega odstavka se objavijo na spletni strani Banke Slovenije.
9
·
(5) Usmeritve iz prejšnjega odstavka se objavijo na spletni strani Banke Slovenije.
1
·
(1) Banke in EU podružnice, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji, plačujejo Banki Slovenije letno nadomestilo v zvezi z nalogami in pooblastili glede reševanja in prisilnega prenehanja, ki jih opravlja Banka Slovenije na podlagi tega zakona in Uredbe 806/2014/EU .
1
·
(1) Banke in EU podružnice, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji, plačujejo Banki Slovenije letno nadomestilo v zvezi z nalogami in pooblastili glede reševanja in prisilnega prenehanja, ki jih opravlja Banka Slovenije na podlagi tega zakona in Uredbe 806/2014/EU .
2
·
(2) Banka Slovenije določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati banke in EU podružnice v posameznem letu, ne preseže dejanskih stroškov Banke Slovenije, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem njenih nalog na podlagi tega zakona. Pri ugotavljanju stroškov iz prejšnjega stavka se ne upoštevajo stroški, ki nastanejo v zvezi s pripravo ter izvajanjem ukrepov za reševanje in ukrepov za prisilno prenehanje v zvezi s posameznim subjektom reševanja.
2
·
(2) Banka Slovenije določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati banke in EU podružnice v posameznem letu, ne preseže dejanskih stroškov Banke Slovenije, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem njenih nalog na podlagi tega zakona. Pri ugotavljanju stroškov iz prejšnjega stavka se ne upoštevajo stroški, ki nastanejo v zvezi s pripravo ter izvajanjem ukrepov za reševanje in ukrepov za prisilno prenehanje v zvezi s posameznim subjektom reševanja.
3
−
(3) Banke in EU podružnice plačajo letno nadomestilo iz prvega odstavka tega člena, izračunano na podlagi prejšnjega odstavka, v enkratnem znesku. Banka Slovenije izda račun za plačilo nadomestila do 31. marca v tekočem letu za preteklo leto.
3
+
(3) Banke in EU podružnice plačajo letno nadomestilo iz prvega odstavka tega člena, izračunano na podlagi prejšnjega odstavka, v enkratnem znesku. Banka Slovenije izda račun za plačilo nadomestila do 30. junija v tekočem letu za preteklo leto.
4
·
(4) Banka Slovenije s podzakonskim aktom določi podrobnejša pravila za:
4
·
(4) Banka Slovenije s podzakonskim aktom določi podrobnejša pravila za:
5
·
1. opredelitev dejanskih stroškov, ki se upoštevajo pri določanju nadomestila iz prvega odstavka tega člena;
5
·
1. opredelitev dejanskih stroškov, ki se upoštevajo pri določanju nadomestila iz prvega odstavka tega člena;
6
·
2. določanje sorazmernega dela letnega nadomestila, ki ga plača posamezna banka ali EU podružnica v skladu s prejšnjim odstavkom.
6
·
2. določanje sorazmernega dela letnega nadomestila, ki ga plača posamezna banka ali EU podružnica v skladu s prejšnjim odstavkom.
1
−
(povračilo stroškov v zvezi z reševanjem in prisilnim prenehanjem)
1
+
(1) Banka Slovenije lahko zahteva povrnitev vseh stroškov, nastalih pri izvajanju ukrepov za reševanje, in stroškov, nastalih pri izvajanju ukrepov za prisilno prenehanje banke.
2
·
(2) Banka Slovenije pri ugotavljanju stroškov iz prejšnjega odstavka upošteva dejanske stroške, vključno s stroški:
2
·
(2) Banka Slovenije pri ugotavljanju stroškov iz prejšnjega odstavka upošteva dejanske stroške, vključno s stroški:
3
·
1. vrednotenja sredstev in obveznosti subjekta reševanja, ki ga opravi neodvisni strokovnjak;
3
·
1. vrednotenja sredstev in obveznosti subjekta reševanja, ki ga opravi neodvisni strokovnjak;
4
·
2. najema drugih neodvisnih strokovnjakov, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi ukrepov za reševanje in ukrepov za prisilno prenehanje, kadar se za izvedbo posameznih nalog zahtevajo posebno znanje in izkušnje;
4
·
2. najema drugih neodvisnih strokovnjakov, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi ukrepov za reševanje in ukrepov za prisilno prenehanje, kadar se za izvedbo posameznih nalog zahtevajo posebno znanje in izkušnje;
5
·
3. nadomestila za delo izrednega upravitelja, kadar je imenovan, oziroma likvidacijskega upravitelja;
5
·
3. nadomestila za delo izrednega upravitelja, kadar je imenovan, oziroma likvidacijskega upravitelja;
6
·
4. izvrševanja instrumentov in pooblastil za reševanje in prisilno prenehanje banke.
6
·
4. izvrševanja instrumentov in pooblastil za reševanje in prisilno prenehanje banke.
7
·
(3) Banka Slovenije odloči o povračilu stroškov s sklepom praviloma takoj, ko je znana višina stroškov.
7
·
(3) Banka Slovenije odloči o povračilu stroškov s sklepom praviloma takoj, ko je znana višina stroškov.
8
·
(4) Banka Slovenije plačilo stroškov izterja na enega ali več od naslednjih načinov:
8
·
(4) Banka Slovenije plačilo stroškov izterja na enega ali več od naslednjih načinov:
9
·
1. v obliki odbitka od morebitnega nadomestila, ki ga kupec oziroma prevzemnik plača banki v postopku reševanja oziroma lastnikom delnic ali drugih lastniških instrumentov,
9
·
1. v obliki odbitka od morebitnega nadomestila, ki ga kupec oziroma prevzemnik plača banki v postopku reševanja oziroma lastnikom delnic ali drugih lastniških instrumentov,
10
·
2. iz sredstev banke v postopku reševanja, in sicer kot prednostni upnik, ali
10
·
2. iz sredstev banke v postopku reševanja, in sicer kot prednostni upnik, ali
11
·
3. iz morebitnih prihodkov premostitvene banke ali upravljavca sredstev, in sicer kot prednostni upnik v postopku prenehanja premostitvene banke oziroma upravljavca sredstev.
11
·
3. iz morebitnih prihodkov premostitvene banke ali upravljavca sredstev, in sicer kot prednostni upnik v postopku prenehanja premostitvene banke oziroma upravljavca sredstev.
1
·
(1) Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona ali Uredbe 806/2014/EU ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
1
·
(1) Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona ali Uredbe 806/2014/EU ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
2
·
(2) Šteje se, da so Banka Slovenije in druge osebe, ki delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju svojih pooblastil ravnale z ustrezno skrbnostjo, če so ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi so razpolagale med svojim delovanjem, lahko upravičeno presodile, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje pooblastil v skladu s tem zakonom.
2
·
(2) Šteje se, da so Banka Slovenije in druge osebe, ki delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju svojih pooblastil ravnale z ustrezno skrbnostjo, če so ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi so razpolagale med svojim delovanjem, lahko upravičeno presodile, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje pooblastil v skladu s tem zakonom.
3
·
(3) Za škodo, ki nastane v zvezi z ravnanji Banke Slovenije ali ravnanji oseb, ki so pri izvajanju nalog in pristojnosti Banke Slovenije delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, zaradi kršitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena, odgovarja Banka Slovenije. Banka Slovenije je odgovorna za ravnanje oseb, ki so pri izvajanju pristojnosti Banke Slovenije v skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala v imenu Banke Slovenije ali po njenem pooblastilu, nastane škoda, lahko oškodovanec, ne glede na določbe drugih zakonov, zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije.
3
·
(3) Za škodo, ki nastane v zvezi z ravnanji Banke Slovenije ali ravnanji oseb, ki so pri izvajanju nalog in pristojnosti Banke Slovenije delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, zaradi kršitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena, odgovarja Banka Slovenije. Banka Slovenije je odgovorna za ravnanje oseb, ki so pri izvajanju pristojnosti Banke Slovenije v skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala v imenu Banke Slovenije ali po njenem pooblastilu, nastane škoda, lahko oškodovanec, ne glede na določbe drugih zakonov, zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije.
4
·
(4) Če je škoda, ki nastane v zvezi z ravnanjem oseb, ki so delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, posledica naklepnega ravnanja ali hude malomarnosti oseb, ki so delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, Banka Slovenije od osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila, zahteva povrnitev plačanega zneska po pravilih, ki urejajo odgovornost delavcev za škodo, ki jo tretjim osebam povzročijo zaposleni pri delu ali v zvezi z delom pri delodajalcu.
4
·
(4) Če je škoda, ki nastane v zvezi z ravnanjem oseb, ki so delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, posledica naklepnega ravnanja ali hude malomarnosti oseb, ki so delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, Banka Slovenije od osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila, zahteva povrnitev plačanega zneska po pravilih, ki urejajo odgovornost delavcev za škodo, ki jo tretjim osebam povzročijo zaposleni pri delu ali v zvezi z delom pri delodajalcu.
5
·
(5) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, ki nastane zaradi njenega ravnanja ali ravnanja osebe, ki je ravnala po njenem pooblastilu, kadar je tako ravnanje:
5
·
(5) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, ki nastane zaradi njenega ravnanja ali ravnanja osebe, ki je ravnala po njenem pooblastilu, kadar je tako ravnanje:
6
·
1. posledica izvajanja navodil, ki jih je v skladu z Uredbo 806/2014/EU Banki Slovenije poslal enotni odbor za reševanje;
6
·
1. posledica izvajanja navodil, ki jih je v skladu z Uredbo 806/2014/EU Banki Slovenije poslal enotni odbor za reševanje;
7
−
2. del aktivnosti za načrtovanje ali izvajanje ukrepov za reševanje, ki jih v okviru svojih pristojnosti sprejme enotni odbor za reševanje ali organ za reševanje iz druge države članice, in so ravnanja Banke Slovenije posledica izpolnjevanja zahtev drugih organov za reševanje v okviru 269. člena tega zakona ali njenih drugih obveznosti pri sodelovanju med organi v skladu s tem zakonom ali Uredbo 806/2014/EU.
7
+
2. del aktivnosti za načrtovanje ali izvajanje ukrepov za reševanje, ki jih v okviru svojih pristojnosti sprejme enotni odbor za reševanje ali organ za reševanje iz druge države članice, in so ravnanja Banke Slovenije posledica izpolnjevanja zahtev drugih organov za reševanje v okviru 269. člena tega zakona ali njenih drugih obveznosti pri sodelovanju med organi v skladu s tem zakonom ali Uredbo 806/2014/EU .
1
·
(1) Za izvajanje tega zakona so zaupne informacije vse informacije, ki jih Banka Slovenije v zvezi z opravljanjem nalog in pooblastil na podlagi tega zakona pridobi o subjektu reševanja ali drugih osebah, vključenih v reševanje, bodisi od subjekta reševanja bodisi od drugih oseb oziroma jih izdela za izvajanje nalog ali pooblastil v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem bank.
1
·
(1) Za izvajanje tega zakona so zaupne informacije vse informacije, ki jih Banka Slovenije v zvezi z opravljanjem nalog in pooblastil na podlagi tega zakona pridobi o subjektu reševanja ali drugih osebah, vključenih v reševanje, bodisi od subjekta reševanja bodisi od drugih oseb oziroma jih izdela za izvajanje nalog ali pooblastil v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem bank.
2
·
(2) Če zakon ne določa drugače, Banka Slovenije varuje kot zaupne vse informacije iz prejšnjega odstavka in jih ne razkrije nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v okviru izvajanja nalog v skladu z zakonom ali če se informacije razkrijejo v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo.
2
·
(2) Če zakon ne določa drugače, Banka Slovenije varuje kot zaupne vse informacije iz prejšnjega odstavka in jih ne razkrije nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v okviru izvajanja nalog v skladu z zakonom ali če se informacije razkrijejo v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo.
3
·
(3) Dolžnost varovanja zaupnosti informacij iz prvega odstavka tega člena velja tudi za osebe, ki so te informacije prejele ali izdelale v okviru izvajanja svojih poklicnih nalog v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem, zlasti pa za:
3
·
(3) Dolžnost varovanja zaupnosti informacij iz prvega odstavka tega člena velja tudi za osebe, ki so te informacije prejele ali izdelale v okviru izvajanja svojih poklicnih nalog v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem, zlasti pa za:
4
·
1. pristojno ministrstvo, kadar opravlja naloge v zvezi z reševanjem;
4
·
1. pristojno ministrstvo, kadar opravlja naloge v zvezi z reševanjem;
5
·
2. člane izredne uprave, imenovane v skladu s tem zakonom, in posebne pooblaščence, imenovane v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
5
·
2. člane izredne uprave, imenovane v skladu s tem zakonom, in posebne pooblaščence, imenovane v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
6
·
3. morebitne prevzemnike, ki so pozvani k sodelovanju glede reševanja ali prisilnega prenehanja, bodisi v fazi načrtovanja reševanja bodisi v fazi priprav na izvedbo ukrepov za reševanje ali ukrepov za prisilno prenehanje, ne glede na to, ali je bil rezultat dejansko sodelovanje prevzemnika v postopku reševanja ali prisilnega prenehanja;
6
·
3. morebitne prevzemnike, ki so pozvani k sodelovanju glede reševanja ali prisilnega prenehanja, bodisi v fazi načrtovanja reševanja bodisi v fazi priprav na izvedbo ukrepov za reševanje ali ukrepov za prisilno prenehanje, ne glede na to, ali je bil rezultat dejansko sodelovanje prevzemnika v postopku reševanja ali prisilnega prenehanja;
7
·
4. revizorje, računovodje, pravne in strokovne svetovalce, cenilce in druge izvedence, ki neposredno ali posredno sodelujejo pri reševanju z Banko Slovenije, pristojnim ministrstvom ali morebitnimi prevzemniki iz prejšnje točke;
7
·
4. revizorje, računovodje, pravne in strokovne svetovalce, cenilce in druge izvedence, ki neposredno ali posredno sodelujejo pri reševanju z Banko Slovenije, pristojnim ministrstvom ali morebitnimi prevzemniki iz prejšnje točke;
8
·
5. premostitveno banko in družbo za upravljanje sredstev;
8
·
5. premostitveno banko in družbo za upravljanje sredstev;
9
·
6. druge osebe, ki neposredno ali posredno, stalno ali občasno nudijo ali so nudile storitve v zvezi z reševanjem Banki Slovenije, pristojnemu ministrstvu ali osebam iz 1. do 5. točke tega odstavka;
9
·
6. druge osebe, ki neposredno ali posredno, stalno ali občasno nudijo ali so nudile storitve v zvezi z reševanjem Banki Slovenije, pristojnemu ministrstvu ali osebam iz 1. do 5. točke tega odstavka;
10
·
7. člane Sveta Banke Slovenije ter višje vodstvo in zaposlene v Banki Slovenije;
10
·
7. člane Sveta Banke Slovenije ter višje vodstvo in zaposlene v Banki Slovenije;
11
·
8. višje vodstvo, člane upravljalnega organa in zaposlene pri osebah iz 1. do 7. točke tega odstavka pred in med njihovo zaposlitvijo ter po prenehanju zaposlitve;
11
·
8. višje vodstvo, člane upravljalnega organa in zaposlene pri osebah iz 1. do 7. točke tega odstavka pred in med njihovo zaposlitvijo ter po prenehanju zaposlitve;
12
·
9. agencijo, pristojno za finančne trge.
12
·
9. agencijo, pristojno za finančne trge.
13
·
(4) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko zaupne informacije, pridobljene v času opravljanja nalog v zvezi z reševanjem, uporabljajo izključno za namene, povezane z reševanjem, in jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen:
13
·
(4) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko zaupne informacije, pridobljene v času opravljanja nalog v zvezi z reševanjem, uporabljajo izključno za namene, povezane z reševanjem, in jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen:
14
·
1. v okviru izvajanja nalog v skladu s tem zakonom;
14
·
1. v okviru izvajanja nalog v skladu s tem zakonom;
15
·
2. če se informacije razkrijejo v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo;
15
·
2. če se informacije razkrijejo v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo;
16
·
3. z izrecnim in predhodnim soglasjem Banke Slovenije, zadevne banke, izredne uprave oziroma začasnega upravitelja, kadar je imenovan, ali pristojnega ministrstva, kadar gre za informacije z njegovega delovnega področja.
16
·
3. z izrecnim in predhodnim soglasjem Banke Slovenije, zadevne banke, izredne uprave oziroma začasnega upravitelja, kadar je imenovan, ali pristojnega ministrstva, kadar gre za informacije z njegovega delovnega področja.
17
·
(5) Banka Slovenije zaupne informacije uporabi tudi za naslednje namene:
17
·
(5) Banka Slovenije zaupne informacije uporabi tudi za naslednje namene:
18
·
1. da izreka ukrepe in odloča o uporabi pooblastil na podlagi tega zakona;
18
·
1. da izreka ukrepe in odloča o uporabi pooblastil na podlagi tega zakona;
19
·
2. da izreka kazni za prekrške in vloži ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja;
19
·
2. da izreka kazni za prekrške in vloži ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja;
20
·
3. v postopkih sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, ter v drugih sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona ali predpisov Evropske unije.
20
·
3. v postopkih sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, ter v drugih sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona ali predpisov Evropske unije.
21
−
(6) Dolžnost varovanja zaupnih informacij iz tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz tretjega odstavka tega člena pridobijo v okviru izmenjave informacij z drugimi organi za reševanje, vključno z enotnim odborom za reševanje, Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim odborom za sistemska tveganja, nadzornimi organi v Republiki Sloveniji ali pristojnimi organi drugih držav članic, vključno z Evropsko centralno banko, kadar izvaja pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, in organi držav članic, ki upravljajo sistem jamstva za vloge.
21
+
(6) Dolžnost varovanja zaupnih informacij iz tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz tretjega odstavka tega člena pridobijo v okviru izmenjave informacij z drugimi organi za reševanje, vključno z enotnim odborom za reševanje, Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim odborom za sistemska tveganja, nadzornimi organi v Republiki Sloveniji ali pristojnimi organi drugih držav članic, vključno z Evropsko centralno banko, kadar izvaja pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 1024/2013/EU , in organi držav članic, ki upravljajo sistem jamstva za vloge.
1
·
(1) Dolžnost varovanja zaupnih informacij ne preprečuje medsebojne izmenjave informacij med Banko Slovenije in subjekti iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, ki sodelujejo pri izvajanju nalog in pooblastil Banke Slovenije v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem banke.
1
·
(1) Dolžnost varovanja zaupnih informacij ne preprečuje medsebojne izmenjave informacij med Banko Slovenije in subjekti iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, ki sodelujejo pri izvajanju nalog in pooblastil Banke Slovenije v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem banke.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko ne glede na prepoved iz drugega odstavka 18. člena tega zakona pošlje zaupne informacije v zvezi z izvajanjem njihovih nalog in pristojnosti tudi naslednjim subjektom Republike Slovenije, druge države članice ali Evropske unije:
2
·
(2) Banka Slovenije lahko ne glede na prepoved iz drugega odstavka 18. člena tega zakona pošlje zaupne informacije v zvezi z izvajanjem njihovih nalog in pristojnosti tudi naslednjim subjektom Republike Slovenije, druge države članice ali Evropske unije:
3
·
1. organom za reševanje, vključno z enotnim odborom za reševanje;
3
·
1. organom za reševanje, vključno z enotnim odborom za reševanje;
4
·
2. pristojnim organom, vključno z Evropsko centralno banko, kadar izvaja naloge in pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 1024/2013/EU , ter organom, pristojnim za bonitetni nadzor nad subjekti finančnega sektorja in finančnimi trgi;
4
·
2. pristojnim organom, vključno z Evropsko centralno banko, kadar izvaja naloge in pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 1024/2013/EU , ter organom, pristojnim za bonitetni nadzor nad subjekti finančnega sektorja in finančnimi trgi;
5
·
3. ministrstvu države članice, ki je odgovorno za ekonomske, finančne in proračunske odločitve na državni ravni, kadar v skladu z zakonodajo zadevne države članice izvajajo naloge pri reševanju;
5
·
3. ministrstvu države članice, ki je odgovorno za ekonomske, finančne in proračunske odločitve na državni ravni, kadar v skladu z zakonodajo zadevne države članice izvajajo naloge pri reševanju;
6
·
4. centralni banki Evropskega sistema centralnih bank, Evropski centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi, kot jih imajo monetarne oblasti, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, pregledom nad plačili ter delovanjem klirinških in poravnalnih sistemov ter z zagotavljanjem stabilnosti finančnega sistema;
6
·
4. centralni banki Evropskega sistema centralnih bank, Evropski centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi, kot jih imajo monetarne oblasti, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, pregledom nad plačili ter delovanjem klirinških in poravnalnih sistemov ter z zagotavljanjem stabilnosti finančnega sistema;
7
·
5. subjektom ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge in odškodninske sheme za investitorje, in sicer informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog v okviru reševanja;
7
·
5. subjektom ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge in odškodninske sheme za investitorje, in sicer informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog v okviru reševanja;
8
·
6. sodnim ali upravnim organom, v državi članici odgovornim za običajne insolvenčne postopke;
8
·
6. sodnim ali upravnim organom, v državi članici odgovornim za običajne insolvenčne postopke;
9
·
7. organom, odgovornim za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo makrobonitetnih pravil;
9
·
7. organom, odgovornim za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo makrobonitetnih pravil;
10
·
8. organom, pristojnim za nadzor nad plačilnimi sistemi;
10
·
8. organom, pristojnim za nadzor nad plačilnimi sistemi;
11
·
9. revizorjem, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic in finančnih institucij;
11
·
9. revizorjem, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic in finančnih institucij;
12
−
10. Evropskemu bančnemu organu v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog v skladu z Uredbo 1093/2010/EU , Evropskemu odboru za sistemska tveganja, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo 1092/2010/EU , Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 , (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 2024/1620 z dne 19. 6. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2175/2019/EU ), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1094/2010/EU ), ter Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84), zadnjič spremenjeno z Uredbo 2024/1620/EU .
12
+
10. Evropskemu bančnemu organu v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog v skladu z Uredbo 1093/2010/EU , Evropskemu odboru za sistemska tveganja, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo 1092/2010/EU , Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 , (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 2024/1620 z dne 19. 6. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2024/1620/EU ), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1094/2010/EU ), ter Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84), zadnjič spremenjeno z Uredbo 2024/1620/EU .
13
·
(3) Banka Slovenije poleg primerov iz prejšnjega odstavka razkrije zaupne informacije tudi v naslednjih primerih:
13
·
(3) Banka Slovenije poleg primerov iz prejšnjega odstavka razkrije zaupne informacije tudi v naslednjih primerih:
14
·
1. na podlagi zahteve sodišča, državnega tožilstva ali policije po predpisih, ki urejajo izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka;
14
·
1. na podlagi zahteve sodišča, državnega tožilstva ali policije po predpisih, ki urejajo izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka;
15
·
2. na podlagi zahteve sodišča:
15
·
2. na podlagi zahteve sodišča:
16
·
- v okviru postopkov sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem na podlagi tega zakona - glede zaupnih informacij, potrebnih za izvedbo potrebnih dejanj v postopku sodnega varstva;
16
·
- v okviru postopkov sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem na podlagi tega zakona - glede zaupnih informacij, potrebnih za izvedbo potrebnih dejanj v postopku sodnega varstva;
17
·
- v postopku stečaja banke - glede zaupnih informacij, potrebnih za izvedbo potrebnih dejanj v stečajnem postopku in s tem postopkom povezanih pravdnih postopkih;
17
·
- v postopku stečaja banke - glede zaupnih informacij, potrebnih za izvedbo potrebnih dejanj v stečajnem postopku in s tem postopkom povezanih pravdnih postopkih;
18
·
- v sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil Banke Slovenije na podlagi tega zakona ali predpisov Evropske unije;
18
·
- v sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil Banke Slovenije na podlagi tega zakona ali predpisov Evropske unije;
19
·
- v katerem koli drugem sodnem postopku, če te informacije potrebuje za odločitev v postopku, ki ga vodi;
19
·
- v katerem koli drugem sodnem postopku, če te informacije potrebuje za odločitev v postopku, ki ga vodi;
20
·
3. na podlagi zahteve parlamentarne preiskovalne komisije ali računskega sodišča, kadar v skladu z zakonom izvajata nadzor glede ravnanj in postopkov v zvezi z reševanjem.
20
·
3. na podlagi zahteve parlamentarne preiskovalne komisije ali računskega sodišča, kadar v skladu z zakonom izvajata nadzor glede ravnanj in postopkov v zvezi z reševanjem.
21
·
(4) Subjekti iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter osebe, ki so te informacije prejele v zvezi z izvajanjem svojih nalog pri subjektu, ki je informacije prejel, prejetih zaupnih informacij ne smejo razkriti tretjim osebam. Prejšnji stavek se ne uporablja, kadar je objava zaupnih informacij potrebna, da se obrazloži sodna odločba.
21
·
(4) Subjekti iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter osebe, ki so te informacije prejele v zvezi z izvajanjem svojih nalog pri subjektu, ki je informacije prejel, prejetih zaupnih informacij ne smejo razkriti tretjim osebam. Prejšnji stavek se ne uporablja, kadar je objava zaupnih informacij potrebna, da se obrazloži sodna odločba.
22
·
(5) Banka Slovenije lahko ne glede na prepoved iz drugega odstavka 18. člena tega zakona pošlje zaupne informacije tudi organom iz tretjih držav, ki v tretji državi opravljajo naloge in pristojnosti organa za reševanje ali subjekta iz drugega odstavka tega člena, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
22
·
(5) Banka Slovenije lahko ne glede na prepoved iz drugega odstavka 18. člena tega zakona pošlje zaupne informacije tudi organom iz tretjih držav, ki v tretji državi opravljajo naloge in pristojnosti organa za reševanje ali subjekta iz drugega odstavka tega člena, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
23
·
1. če se za navedeni organ v tej državi uporabljajo pravila o dolžnosti varovanja zaupnih informacij, primerljiva z vsebino, določeno v 18. in 19. členu tega zakona,
23
·
1. če se za navedeni organ v tej državi uporabljajo pravila o dolžnosti varovanja zaupnih informacij, primerljiva z vsebino, določeno v 18. in 19. členu tega zakona,
24
·
2. če so zadevne informacije potrebne za to, da organ za reševanje v tretji državi v okviru notranjega prava lahko opravlja svoje funkcije reševanja, primerljive s tistimi, ki jih na podlagi tega zakona izvaja Banka Slovenije, in
24
·
2. če so zadevne informacije potrebne za to, da organ za reševanje v tretji državi v okviru notranjega prava lahko opravlja svoje funkcije reševanja, primerljive s tistimi, ki jih na podlagi tega zakona izvaja Banka Slovenije, in
25
·
3. če je pošiljanje zaupnih informacij, ki vključujejo osebne podatke, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
25
·
3. če je pošiljanje zaupnih informacij, ki vključujejo osebne podatke, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
26
·
(6) Subjekti, ki pridobijo zaupne informacije na podlagi tega člena, smejo pridobljene informacije uporabiti samo za izvajanje svojih nalog in pristojnosti v skladu s predpisi.
26
·
(6) Subjekti, ki pridobijo zaupne informacije na podlagi tega člena, smejo pridobljene informacije uporabiti samo za izvajanje svojih nalog in pristojnosti v skladu s predpisi.
27
·
(7) Banka Slovenije in pristojno ministrstvo lahko organu za reševanje v tretji državi pošljeta zaupne informacije, ki sta jih pridobila od organa za reševanje iz druge države članice, le pod pogojem, da:
27
·
(7) Banka Slovenije in pristojno ministrstvo lahko organu za reševanje v tretji državi pošljeta zaupne informacije, ki sta jih pridobila od organa za reševanje iz druge države članice, le pod pogojem, da:
28
·
1. organ države članice dovoli pošiljanje pridobljenih informacij organu za reševanje v tretji državi in
28
·
1. organ države članice dovoli pošiljanje pridobljenih informacij organu za reševanje v tretji državi in
29
·
2. se zadevne informacije pošljejo le za namene, ki jih navaja organ države članice.
29
·
2. se zadevne informacije pošljejo le za namene, ki jih navaja organ države članice.
30
·
(8) Organi in osebe, ki so v skladu s tem členom upravičeni do zaupnih informacij, so ob kršitvi dolžnosti varovanja zaupnosti teh informacij in njihovi uporabi v nasprotju s šestim odstavkom tega člena odgovorni za neposredno škodo, ki je posledica neupravičenega razkritja ali uporabe zaupnih informacij.
30
·
(8) Organi in osebe, ki so v skladu s tem členom upravičeni do zaupnih informacij, so ob kršitvi dolžnosti varovanja zaupnosti teh informacij in njihovi uporabi v nasprotju s šestim odstavkom tega člena odgovorni za neposredno škodo, ki je posledica neupravičenega razkritja ali uporabe zaupnih informacij.
31
·
(9) Za zahteve, ki jih Banka Slovenije prejme na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Organ, ki odloča v postopku v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, upošteva pri odločanju tudi določbe tega zakona, ki glede na področno zakonodajo urejajo posamezno vprašanje, ki ni urejeno v zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
31
·
(9) Za zahteve, ki jih Banka Slovenije prejme na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Organ, ki odloča v postopku v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, upošteva pri odločanju tudi določbe tega zakona, ki glede na področno zakonodajo urejajo posamezno vprašanje, ki ni urejeno v zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
32
−
2175/2019/EU
32
+
(EU) 2024/1620 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 2024/1620 z dne 19. 6. 2024; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2024/1620/EU)
1
·
(1) Banka Slovenije pošlje pristojnemu ministrstvu informacije o ukrepih za reševanje, ki jih je sprejela na podlagi tega zakona, če gre za ukrepe ali odločitve o zadevah, ki bi lahko imele posledice za javna sredstva ali pri katerih se v skladu z zakonom zahteva obvestilo, soglasje pristojnega ministrstva ali posvetovanje z njim.
1
·
(1) Banka Slovenije pošlje pristojnemu ministrstvu informacije o ukrepih za reševanje, ki jih je sprejela na podlagi tega zakona, če gre za ukrepe ali odločitve o zadevah, ki bi lahko imele posledice za javna sredstva ali pri katerih se v skladu z zakonom zahteva obvestilo, soglasje pristojnega ministrstva ali posvetovanje z njim.
2
·
(2) Banka Slovenije pred uporabo ukrepov za reševanje obvesti pristojno ministrstvo, in če ti ukrepi vključujejo uporabo dodatnih javnofinančnih sredstev, predhodno pridobi soglasje vlade.
2
·
(2) Banka Slovenije pred uporabo ukrepov za reševanje obvesti pristojno ministrstvo, in če ti ukrepi vključujejo uporabo dodatnih javnofinančnih sredstev, predhodno pridobi soglasje vlade.
3
−
(3) Banka Slovenije v primeru sistemske krize, ki vključuje tudi primere, določene v 18. členu Uredbe 1093/2010/EU, ali ob drugih neugodnih gibanjih na finančnih trgih, ki lahko ogrozijo likvidnost trga ali stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, o tem nemudoma obvesti pristojno ministrstvo, če je tako razkritje nujno, da se zagotovi učinkovit nadzor in izvedejo ukrepi za reševanje ali prisilno prenehanje banke.
3
+
(3) Banka Slovenije v primeru sistemske krize, ki vključuje tudi primere, določene v 18. členu Uredbe 1093/2010/EU , ali ob drugih neugodnih gibanjih na finančnih trgih, ki lahko ogrozijo likvidnost trga ali stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, o tem nemudoma obvesti pristojno ministrstvo, če je tako razkritje nujno, da se zagotovi učinkovit nadzor in izvedejo ukrepi za reševanje ali prisilno prenehanje banke.
1
·
(1) Ta člen se uporablja za urejanje razmerij s tretjo državo glede sodelovanja v zvezi z reševanjem, če z zadevno državo ni sklenjen sporazum v skladu s prvim odstavkom 93. člena Direktive 2014/59/EU ali ta sporazum ne ureja vsebin, določenih v tem členu.
1
·
(1) Ta člen se uporablja za urejanje razmerij s tretjo državo glede sodelovanja v zvezi z reševanjem, če z zadevno državo ni sklenjen sporazum v skladu s prvim odstavkom 93. člena Direktive 2014/59/EU ali ta sporazum ne ureja vsebin, določenih v tem členu.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko sklepa dvo- ali večstranske sporazume o sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje iz tretjih držav. Banka Slovenije sklepa sporazume zlasti, če ima:
2
·
(2) Banka Slovenije lahko sklepa dvo- ali večstranske sporazume o sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje iz tretjih držav. Banka Slovenije sklepa sporazume zlasti, če ima:
3
·
1. nadrejena institucija iz tretje države podrejene banke ali pomembne podružnice kreditne institucije, ki imajo sedež ali so ustanovljene v Republiki Sloveniji;
3
·
1. nadrejena institucija iz tretje države podrejene banke ali pomembne podružnice kreditne institucije, ki imajo sedež ali so ustanovljene v Republiki Sloveniji;
4
·
2. nadrejena družba, ki ima sedež v državi članici in podrejeno družbo ali podružnico v vsaj eni drugi državi članici, eno ali več podrejenih kreditnih institucij v tretji državi;
4
·
2. nadrejena družba, ki ima sedež v državi članici in podrejeno družbo ali podružnico v vsaj eni drugi državi članici, eno ali več podrejenih kreditnih institucij v tretji državi;
5
·
3. kreditna institucija, ki ima sedež v državi članici in nadrejeno družbo, podrejeno družbo ali podružnico v vsaj eni drugi državi članici, eno ali več podružnic v tretji državi.
5
·
3. kreditna institucija, ki ima sedež v državi članici in nadrejeno družbo, podrejeno družbo ali podružnico v vsaj eni drugi državi članici, eno ali več podružnic v tretji državi.
6
·
(3) Sporazum iz prejšnjega odstavka določa postopke med sodelujočimi organi glede izmenjave informacij in sodelovanja pri izvajanju nekaterih ali vseh v nadaljevanju navedenih nalog ter pri izvajanju vseh ali posameznih pooblastil v zvezi z reševanjem kreditnih institucij ali drugih subjektov v skupini, ki jim pripada kreditna institucija, ter glede izmenjave informacij, potrebnih za izvajanje navedenih nalog in pooblastil, zlasti pa glede:
6
·
(3) Sporazum iz prejšnjega odstavka določa postopke med sodelujočimi organi glede izmenjave informacij in sodelovanja pri izvajanju nekaterih ali vseh v nadaljevanju navedenih nalog ter pri izvajanju vseh ali posameznih pooblastil v zvezi z reševanjem kreditnih institucij ali drugih subjektov v skupini, ki jim pripada kreditna institucija, ter glede izmenjave informacij, potrebnih za izvajanje navedenih nalog in pooblastil, zlasti pa glede:
7
·
1. priprave in posodabljanja načrtov reševanja;
7
·
1. priprave in posodabljanja načrtov reševanja;
8
·
2. posvetovanja in sodelovanja pri oblikovanju načrtov reševanja;
8
·
2. posvetovanja in sodelovanja pri oblikovanju načrtov reševanja;
9
·
3. izmenjave informacij, potrebnih za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje ter podobnih pooblastil, ki jih določa zakonodaja zadevnih tretjih držav;
9
·
3. izmenjave informacij, potrebnih za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje ter podobnih pooblastil, ki jih določa zakonodaja zadevnih tretjih držav;
10
·
4. zgodnjega obveščanja strank ali posvetovanja s strankami o dogovoru glede sodelovanja pred izvedbo pomembnejših ukrepov v okviru tega zakona ali ustrezne zakonodaje tretje države, ki vplivajo na kreditno institucijo ali skupino, na katero se dogovor nanaša;
10
·
4. zgodnjega obveščanja strank ali posvetovanja s strankami o dogovoru glede sodelovanja pred izvedbo pomembnejših ukrepov v okviru tega zakona ali ustrezne zakonodaje tretje države, ki vplivajo na kreditno institucijo ali skupino, na katero se dogovor nanaša;
11
·
5. usklajenega obveščanja javnosti v primeru skupnih ukrepov za reševanje;
11
·
5. usklajenega obveščanja javnosti v primeru skupnih ukrepov za reševanje;
12
·
6. postopkov in dogovorov za izmenjavo informacij iz 1. do 5. točke tega odstavka, vključno z ustanovitvijo in delovanjem skupin za krizno upravljanje.
12
·
6. postopkov in dogovorov za izmenjavo informacij iz 1. do 5. točke tega odstavka, vključno z ustanovitvijo in delovanjem skupin za krizno upravljanje.
13
−
(4) Banka Slovenije pri sklepanju dogovorov iz drugega odstavka tega člena ustrezno upošteva nezavezujoče dogovore, ki jih je z zadevnimi tretjimi državami sklenil Evropski bančni organ v skladu s 97. členom Direktive 2014/59/EU. Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ o dogovorih, ki jih je sklenila na podlagi tega člena.
13
+
(4) Banka Slovenije pri sklepanju dogovorov iz drugega odstavka tega člena ustrezno upošteva nezavezujoče dogovore, ki jih je z zadevnimi tretjimi državami sklenil Evropski bančni organ v skladu s 97. členom Direktive 2014/59/EU . Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ o dogovorih, ki jih je sklenila na podlagi tega člena.
14
·
2. POGLAVJE: REŠEVANJE 2.1 Splošne določbe
14
·
2. POGLAVJE: REŠEVANJE 2.1 Splošne določbe
1
·
(1) Ukrepi za reševanje vključujejo:
1
·
(1) Ukrepi za reševanje vključujejo:
2
·
1. ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov za reševanje posameznega subjekta reševanja, s čimer se začne postopek za reševanje;
2
·
1. ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov za reševanje posameznega subjekta reševanja, s čimer se začne postopek za reševanje;
3
·
2. odločitev, da se uporabi eden ali več instrumentov za reševanje;
3
·
2. odločitev, da se uporabi eden ali več instrumentov za reševanje;
4
·
3. uporabo drugih pooblastil v zvezi z reševanjem, da se prepreči propad subjekta reševanja ali izvedejo instrumenti za reševanje.
4
·
3. uporabo drugih pooblastil v zvezi z reševanjem, da se prepreči propad subjekta reševanja ali izvedejo instrumenti za reševanje.
5
·
(2) Instrumenti za reševanje iz 2. točke prejšnjega odstavka so:
5
·
(2) Instrumenti za reševanje iz 2. točke prejšnjega odstavka so:
6
·
1. odpis in konverzija kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti;
6
·
1. odpis in konverzija kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti;
7
·
2. prodaja poslovanja;
7
·
2. prodaja poslovanja;
8
·
3. ustanovitev premostitvene banke;
8
·
3. ustanovitev premostitvene banke;
9
·
4. izločitev sredstev;
9
·
4. izločitev sredstev;
10
·
5. odpis in konverzija obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa ali konverzije pri reševanju s sredstvi upnikov.
10
·
5. odpis in konverzija obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa ali konverzije pri reševanju s sredstvi upnikov.
11
−
(3) Ukrepi za reševanje se štejejo za reorganizacijske ukrepe, kot jih določa Direktiva 2001/24/ES.
11
+
(3) Ukrepi za reševanje se štejejo za reorganizacijske ukrepe, kot jih določa Direktiva 2001/24/ES .
12
·
(4) Za subjekt reševanja se v primeru uporabe ukrepov za reševanje po tem zakonu ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, glede:
12
·
(4) Za subjekt reševanja se v primeru uporabe ukrepov za reševanje po tem zakonu ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, glede:
13
·
1. statusnega preoblikovanja družb;
13
·
1. statusnega preoblikovanja družb;
14
·
2. posebnih pravil za čezmejne združitve kapitalskih družb;
14
·
2. posebnih pravil za čezmejne združitve kapitalskih družb;
15
·
3. poročil izvedencev o vložkih, ki niso vplačani v denarju;
15
·
3. poročil izvedencev o vložkih, ki niso vplačani v denarju;
16
·
4. obveznosti sklica skupščine delničarjev v primeru pomembnih izgub družbe;
16
·
4. obveznosti sklica skupščine delničarjev v primeru pomembnih izgub družbe;
17
·
5. odločanja skupščine delničarjev o povečanju kapitala;
17
·
5. odločanja skupščine delničarjev o povečanju kapitala;
18
·
6. obveznosti sestave poročila neodvisnih izvedencev v primeru povečanja osnovnega kapitala, ki ni vplačan v denarju;
18
·
6. obveznosti sestave poročila neodvisnih izvedencev v primeru povečanja osnovnega kapitala, ki ni vplačan v denarju;
19
·
7. povečanja kapitala z denarnimi vložki;
19
·
7. povečanja kapitala z denarnimi vložki;
20
·
8. odločanja skupščine delničarjev o zmanjšanju osnovnega kapitala;
20
·
8. odločanja skupščine delničarjev o zmanjšanju osnovnega kapitala;
21
·
9. zmanjšanja osnovnega kapitala v primeru več razredov delnic;
21
·
9. zmanjšanja osnovnega kapitala v primeru več razredov delnic;
22
·
10. zaščitnih ukrepov za upnike v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala;
22
·
10. zaščitnih ukrepov za upnike v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala;
23
·
11. zmanjšanja osnovnega kapitala s prisilnim umikom delnic;
23
·
11. zmanjšanja osnovnega kapitala s prisilnim umikom delnic;
24
·
12. zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic, ki jih je pridobila družba sama ali za svoj račun (lastne delnice);
24
·
12. zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic, ki jih je pridobila družba sama ali za svoj račun (lastne delnice);
25
·
13. odpisa osnovnega kapitala ali njegovega zmanjšanja z umikom delnic v primeru več razredov delnic.
25
·
13. odpisa osnovnega kapitala ali njegovega zmanjšanja z umikom delnic v primeru več razredov delnic.
1
·
(1) Cilji reševanja institucije so, da se z uporabo ukrepov za reševanje:
1
·
(1) Cilji reševanja institucije so, da se z uporabo ukrepov za reševanje:
2
·
1. zagotovi nadaljevanje izvajanja kritičnih funkcij institucije;
2
·
1. zagotovi nadaljevanje izvajanja kritičnih funkcij institucije;
3
·
2. preprečijo resnejši negativni vplivi na finančno stabilnost, zlasti s preprečevanjem širjenja negativnega vpliva, tudi na tržno infrastrukturo, in z ohranjanjem tržne discipline;
3
·
2. preprečijo resnejši negativni vplivi na finančno stabilnost, zlasti s preprečevanjem širjenja negativnega vpliva, tudi na tržno infrastrukturo, in z ohranjanjem tržne discipline;
4
·
3. zaščitijo javna sredstva s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti od izredne javnofinančne pomoči;
4
·
3. zaščitijo javna sredstva s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti od izredne javnofinančne pomoči;
5
·
4. zaščitijo vlagatelji iz naslova zajamčenih vlog pri bankah in investitorji iz naslova zajamčenih terjatev do investicijskih podjetij;
5
·
4. zaščitijo vlagatelji iz naslova zajamčenih vlog pri bankah in investitorji iz naslova zajamčenih terjatev do investicijskih podjetij;
6
·
5. zaščitijo premoženje in sredstva strank.
6
·
5. zaščitijo premoženje in sredstva strank.
7
−
(2) Banka Slovenije uresničuje cilje reševanja z izvajanjem ukrepov za reševanje v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU. Vsi cilji iz prejšnjega odstavka so enako pomembni, Banka Slovenije pa jih usklajuje glede na naravo in okoliščine posameznega primera.
7
+
(2) Banka Slovenije uresničuje cilje reševanja z izvajanjem ukrepov za reševanje v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU . Vsi cilji iz prejšnjega odstavka so enako pomembni, Banka Slovenije pa jih usklajuje glede na naravo in okoliščine posameznega primera.
8
·
(3) Banka Slovenije si pri uresničevanju ciljev iz prvega odstavka tega člena prizadeva, da bi bili stroški reševanja čim manjši in da se prepreči nepotrebno zniževanje vrednosti sredstev, razen kadar je to nujno potrebno za uresničitev ciljev reševanja.
8
·
(3) Banka Slovenije si pri uresničevanju ciljev iz prvega odstavka tega člena prizadeva, da bi bili stroški reševanja čim manjši in da se prepreči nepotrebno zniževanje vrednosti sredstev, razen kadar je to nujno potrebno za uresničitev ciljev reševanja.
1
−
(1) Banka Slovenije pri določanju zahtev in izvajanju pooblastil v zvezi z ukrepi za reševanje na podlagi tega zakona in Uredbe 806/2014/EU upošteva naravo dejavnosti subjekta reševanja, njegovo delniško sestavo, pravno obliko, profil tveganja, velikost in pravni status, medsebojno povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na splošno, obseg in zapletenost njegovih dejavnosti, vključenost v institucionalno shemo za zaščito vlog, ki izpolnjuje zahteve iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU, ali v drug sistem vzajemne solidarnosti iz šestega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU ter upošteva tudi, ali subjekt reševanja opravlja investicijske storitve in posle.
1
+
(1) Banka Slovenije pri določanju zahtev in izvajanju pooblastil v zvezi z ukrepi za reševanje na podlagi tega zakona in Uredbe 806/2014/EU upošteva naravo dejavnosti subjekta reševanja, njegovo delniško sestavo, pravno obliko, profil tveganja, velikost in pravni status, medsebojno povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na splošno, obseg in zapletenost njegovih dejavnosti, vključenost v institucionalno shemo za zaščito vlog, ki izpolnjuje zahteve iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU , ali v drug sistem vzajemne solidarnosti iz šestega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU ter upošteva tudi, ali subjekt reševanja opravlja investicijske storitve in posle.
2
·
(2) Banka Slovenije pri uporabi ukrepov za reševanje upošteva naslednja načela:
2
·
(2) Banka Slovenije pri uporabi ukrepov za reševanje upošteva naslednja načela:
3
·
1. delničarji banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo izgube;
3
·
1. delničarji banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo izgube;
4
·
2. za delničarji banke, ki je v postopku reševanja, krijejo izgube drugi imetniki kapitalskih instrumentov te banke in nato preostali upniki, in sicer v obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev do subjekta reševanja v običajnem insolvenčnem postopku;
4
·
2. za delničarji banke, ki je v postopku reševanja, krijejo izgube drugi imetniki kapitalskih instrumentov te banke in nato preostali upniki, in sicer v obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev do subjekta reševanja v običajnem insolvenčnem postopku;
5
·
3. upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, se praviloma zamenjata, razen če je glede na okoliščine za uresničitev ciljev reševanja ustrezno, da upravljalni organ in višje vodstvo v celoti ali delno še naprej delujeta;
5
·
3. upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, se praviloma zamenjata, razen če je glede na okoliščine za uresničitev ciljev reševanja ustrezno, da upravljalni organ in višje vodstvo v celoti ali delno še naprej delujeta;
6
·
4. upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, morata zagotoviti vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja;
6
·
4. upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, morata zagotoviti vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja;
7
·
5. odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke se uveljavlja v skladu s splošnimi pravili pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti;
7
·
5. odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke se uveljavlja v skladu s splošnimi pravili pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti;
8
·
6. upniki istega prednostnega razreda so obravnavani enakovredno, razen v primerih, za katere ta zakon določa drugače;
8
·
6. upniki istega prednostnega razreda so obravnavani enakovredno, razen v primerih, za katere ta zakon določa drugače;
9
·
7. z upoštevanjem 95. člena tega zakona noben upnik banke ali subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki;
9
·
7. z upoštevanjem 95. člena tega zakona noben upnik banke ali subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki;
10
·
8. zajamčene vloge so v celoti zaščitene.
10
·
8. zajamčene vloge so v celoti zaščitene.
11
·
(3) Če je banka subjekt v skupini, Banka Slovenije uporabi instrumente za reševanje in izvaja pooblastila za reševanje tako, da se v čim večji meri zmanjšajo morebitni negativni učinki na druge subjekte v skupini oziroma na skupino kot celoto ter v čim večji meri zmanjšajo negativni učinki na finančno stabilnost v Evropski uniji in njenih državah članicah, zlasti v državah, kjer skupina deluje.
11
·
(3) Če je banka subjekt v skupini, Banka Slovenije uporabi instrumente za reševanje in izvaja pooblastila za reševanje tako, da se v čim večji meri zmanjšajo morebitni negativni učinki na druge subjekte v skupini oziroma na skupino kot celoto ter v čim večji meri zmanjšajo negativni učinki na finančno stabilnost v Evropski uniji in njenih državah članicah, zlasti v državah, kjer skupina deluje.
1
−
(1) Banka Slovenije za vsako banko, ki ni del skupine, nad katero Banka Slovenije ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, pripravi oceno rešljivosti, iz katere je razvidno, v kakšnem obsegu je v zvezi z banko mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali ukrepe za prisilno prenehanje banke. Banka velja za rešljivo, če je izvedljivo in verjetno, da je v zvezi z njo mogoče uporabiti ukrepe in pooblastila za reševanje ali ukrepe za prisilno prenehanje banke, pri čemer se kar najbolj prepreči kakršen koli resnejši negativni vpliv na finančni sistem Republike Slovenije ali druge države članice ali Evropske unije kot celote, vključno z okoliščinami širše finančne nestabilnosti ali sistemskimi dogodki, ter z namenom zagotovitve neprekinjenosti opravljanja kritičnih funkcij banke. Pri pripravi ocene rešljivosti Banka Slovenije upošteva regulativne tehnične standarde iz 1. točke drugega odstavka 9. člena tega zakona in oddelek C priloge Direktive 2014/59/EU.
1
+
(1) Banka Slovenije za vsako banko, ki ni del skupine, nad katero Banka Slovenije ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, pripravi oceno rešljivosti, iz katere je razvidno, v kakšnem obsegu je v zvezi z banko mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali ukrepe za prisilno prenehanje banke. Banka velja za rešljivo, če je izvedljivo in verjetno, da je v zvezi z njo mogoče uporabiti ukrepe in pooblastila za reševanje ali ukrepe za prisilno prenehanje banke, pri čemer se kar najbolj prepreči kakršen koli resnejši negativni vpliv na finančni sistem Republike Slovenije ali druge države članice ali Evropske unije kot celote, vključno z okoliščinami širše finančne nestabilnosti ali sistemskimi dogodki, ter z namenom zagotovitve neprekinjenosti opravljanja kritičnih funkcij banke. Pri pripravi ocene rešljivosti Banka Slovenije upošteva regulativne tehnične standarde iz 1. točke drugega odstavka 9. člena tega zakona in oddelek C priloge Direktive 2014/59/EU .
2
·
(2) Banka Slovenije pri oceni rešljivosti iz prejšnjega odstavka upošteva tudi morebiten vpliv navedenih ukrepov v razmerah širše finančne nestabilnosti ali drugih dejavnikov na ravni celotnega sistema.
2
·
(2) Banka Slovenije pri oceni rešljivosti iz prejšnjega odstavka upošteva tudi morebiten vpliv navedenih ukrepov v razmerah širše finančne nestabilnosti ali drugih dejavnikov na ravni celotnega sistema.
3
·
(3) Banka Slovenije pri oceni rešljivosti iz prvega odstavka tega člena ne upošteva možnih virov financiranja iz naslova:
3
·
(3) Banka Slovenije pri oceni rešljivosti iz prvega odstavka tega člena ne upošteva možnih virov financiranja iz naslova:
4
·
1. katere koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, vzpostavljenih za financiranje ukrepov za reševanje;
4
·
1. katere koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, vzpostavljenih za financiranje ukrepov za reševanje;
5
·
2. katerega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;
5
·
2. katerega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;
6
·
3. katere koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.
6
·
3. katere koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.
7
·
(4) Ocena rešljivosti iz prvega odstavka tega člena se pripravi izključno za vsakokratno pripravo ali posodobitev načrta reševanja banke iz 39. člena tega zakona. Banka Slovenije se v ta namen predhodno posvetuje z organi za reševanje v drugi državi članici ali tretji državi, kjer so pomembne podružnice banke, če je to pomembno za to podružnico.
7
·
(4) Ocena rešljivosti iz prvega odstavka tega člena se pripravi izključno za vsakokratno pripravo ali posodobitev načrta reševanja banke iz 39. člena tega zakona. Banka Slovenije se v ta namen predhodno posvetuje z organi za reševanje v drugi državi članici ali tretji državi, kjer so pomembne podružnice banke, če je to pomembno za to podružnico.
8
·
(5) Če načrt reševanja banke vključuje možnost uporabe instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov ali obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa ali konverzije, Banka Slovenije preveri, ali ima banka ustrezne instrumente navadnega lastniškega kapitala in odobreni osnovni kapital v ustrezni višini in številu, da se lahko izvede ukrep konverzije.
8
·
(5) Če načrt reševanja banke vključuje možnost uporabe instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov ali obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa ali konverzije, Banka Slovenije preveri, ali ima banka ustrezne instrumente navadnega lastniškega kapitala in odobreni osnovni kapital v ustrezni višini in številu, da se lahko izvede ukrep konverzije.
9
·
(6) Banka velja za nerešljivo, če Banka Slovenije na podlagi ocene rešljivosti ugotovi, da obstajajo pravne ali dejanske ovire v zvezi z banko, ki onemogočajo ali znatno otežujejo uporabo ukrepov za reševanje ali ukrepov za prisilno prenehanje banke na način, da se uresničijo cilji iz prvega odstavka 27. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: bistvene ovire za rešljivost). Če Banka Slovenije ugotovi, da banka velja za nerešljivo, se aktivnosti za sprejetje načrta reševanja banke v skladu s prvim odstavkom 39. člena tega zakona začasno odložijo do odločitve o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost banke v skladu s 34. in 35. členom tega zakona.
9
·
(6) Banka velja za nerešljivo, če Banka Slovenije na podlagi ocene rešljivosti ugotovi, da obstajajo pravne ali dejanske ovire v zvezi z banko, ki onemogočajo ali znatno otežujejo uporabo ukrepov za reševanje ali ukrepov za prisilno prenehanje banke na način, da se uresničijo cilji iz prvega odstavka 27. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: bistvene ovire za rešljivost). Če Banka Slovenije ugotovi, da banka velja za nerešljivo, se aktivnosti za sprejetje načrta reševanja banke v skladu s prvim odstavkom 39. člena tega zakona začasno odložijo do odločitve o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost banke v skladu s 34. in 35. členom tega zakona.
10
·
(7) Če banka velja za nerešljivo, Banka Slovenije o tem nemudoma obvesti Evropski bančni organ.
10
·
(7) Če banka velja za nerešljivo, Banka Slovenije o tem nemudoma obvesti Evropski bančni organ.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko pod pogoji iz drugega odstavka tega člena subjektu reševanja prepove izplačila, ki presegajo maksimalni možni znesek za razdelitev v zvezi z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: znesek M-MDA), izračunan v skladu z 32. členom tega zakona, ki jih subjekt reševanja izvede v obliki:
1
·
(1) Banka Slovenije lahko pod pogoji iz drugega odstavka tega člena subjektu reševanja prepove izplačila, ki presegajo maksimalni možni znesek za razdelitev v zvezi z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: znesek M-MDA), izračunan v skladu z 32. členom tega zakona, ki jih subjekt reševanja izvede v obliki:
2
·
1. izplačil v zvezi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
2
·
1. izplačil v zvezi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
3
·
2. vzpostavitve obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti oziroma izplačilo variabilnih prejemkov, pri katerih je obveznost za plačilo nastala, ko subjekt reševanja ni izpolnjeval zahteve po skupnem blažilniku, ali
3
·
2. vzpostavitve obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti oziroma izplačilo variabilnih prejemkov, pri katerih je obveznost za plačilo nastala, ko subjekt reševanja ni izpolnjeval zahteve po skupnem blažilniku, ali
4
·
3. izplačil v zvezi z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala.
4
·
3. izplačil v zvezi z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala.
5
·
(2) Banka Slovenije subjektu reševanja prepove izplačila iz prejšnjega odstavka, če je subjekt reševanja v položaju, ko:
5
·
(2) Banka Slovenije subjektu reševanja prepove izplačila iz prejšnjega odstavka, če je subjekt reševanja v položaju, ko:
6
·
1. izpolnjuje zahtevo po skupnem blažilniku, kadar se ta upošteva poleg zahteve iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU , dodatne kapitalske zahteve za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, in zahteve glede zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, in
6
·
1. izpolnjuje zahtevo po skupnem blažilniku, kadar se ta upošteva poleg zahteve iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU , dodatne kapitalske zahteve za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, in zahteve glede zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, in
7
·
2. ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, ko se ta zahteva upošteva poleg minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določene v skladu s tem zakonom in izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti subjekta reševanja tveganju, ki se izračuna v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU .
7
·
2. ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, ko se ta zahteva upošteva poleg minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določene v skladu s tem zakonom in izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti subjekta reševanja tveganju, ki se izračuna v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU .
8
·
(3) Subjekt reševanja nemudoma obvesti Banko Slovenije o nastanku okoliščin, da je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.
8
·
(3) Subjekt reševanja nemudoma obvesti Banko Slovenije o nastanku okoliščin, da je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.
9
·
(4) Če Banka Slovenije ugotovi okoliščine iz drugega odstavka tega člena, da je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena, brez nepotrebnega odlašanja oceni, ali bo subjektu reševanja prepovedala izplačila iz prvega odstavka tega člena, in pri tej oceni upošteva vse naslednje dejavnike:
9
·
(4) Če Banka Slovenije ugotovi okoliščine iz drugega odstavka tega člena, da je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena, brez nepotrebnega odlašanja oceni, ali bo subjektu reševanja prepovedala izplačila iz prvega odstavka tega člena, in pri tej oceni upošteva vse naslednje dejavnike:
10
·
1. razlog, trajanje in obseg neizpolnjevanja zahteve po skupnem blažilniku ter vpliv tega na rešljivost subjekta reševanja;
10
·
1. razlog, trajanje in obseg neizpolnjevanja zahteve po skupnem blažilniku ter vpliv tega na rešljivost subjekta reševanja;
11
·
2. razvoj finančnega položaja subjekta reševanja in verjetnost, da bi subjekt reševanja v bližnji prihodnosti izpolnil pogoj iz 1. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona;
11
·
2. razvoj finančnega položaja subjekta reševanja in verjetnost, da bi subjekt reševanja v bližnji prihodnosti izpolnil pogoj iz 1. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona;
12
·
3. možnost, da bo subjekt reševanja lahko v razumnem roku zagotovil izpolnjevanje zahtev iz drugega odstavka tega člena;
12
·
3. možnost, da bo subjekt reševanja lahko v razumnem roku zagotovil izpolnjevanje zahtev iz drugega odstavka tega člena;
13
·
4. ali je nezmožnost subjekta reševanja, da nadomesti obveznosti, ki ne izpolnjujejo več meril primernosti ali zapadlosti iz 72.b ali 72.c člena Uredbe 575/2013/EU ali iz 50. in 58. člena tega zakona, omejena na posamezni primer ali je posledica motenj na trgu;
13
·
4. ali je nezmožnost subjekta reševanja, da nadomesti obveznosti, ki ne izpolnjujejo več meril primernosti ali zapadlosti iz 72.b ali 72.c člena Uredbe 575/2013/EU ali iz 50. in 58. člena tega zakona, omejena na posamezni primer ali je posledica motenj na trgu;
14
·
5. ali je prepoved izplačil iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju morebitnega vpliva takšne prepovedi na pogoje financiranja subjekta reševanja in njegovo rešljivost, najprimernejše in sorazmerno sredstvo za rešitev položaja tega subjekta reševanja.
14
·
5. ali je prepoved izplačil iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju morebitnega vpliva takšne prepovedi na pogoje financiranja subjekta reševanja in njegovo rešljivost, najprimernejše in sorazmerno sredstvo za rešitev položaja tega subjekta reševanja.
15
·
(5) Banka Slovenije oceno iz prejšnjega odstavka ponovi najmanj enkrat na mesec, dokler je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije subjektu reševanja prepove izplačila v skladu s prvim odstavkom tega člena, če so pri subjektu reševanja devet mesecev zatem, ko je obvestil Banko Slovenije, še vedno podane okoliščine iz drugega odstavka tega člena, razen če na podlagi ocene ugotovi, da sta izpolnjena vsaj dva od naslednjih pogojev:
15
·
(5) Banka Slovenije oceno iz prejšnjega odstavka ponovi najmanj enkrat na mesec, dokler je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije subjektu reševanja prepove izplačila v skladu s prvim odstavkom tega člena, če so pri subjektu reševanja devet mesecev zatem, ko je obvestil Banko Slovenije, še vedno podane okoliščine iz drugega odstavka tega člena, razen če na podlagi ocene ugotovi, da sta izpolnjena vsaj dva od naslednjih pogojev:
16
·
1. neizpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku je posledica resne motnje v delovanju finančnih trgov, kar povzroča vsesplošni pretres finančnega trga v več segmentih finančnih trgov;
16
·
1. neizpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku je posledica resne motnje v delovanju finančnih trgov, kar povzroča vsesplošni pretres finančnega trga v več segmentih finančnih trgov;
17
·
2. motnja iz prejšnje točke ne pomeni le večjega nihanja cen kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja ali višjih stroškov zanj, temveč privede tudi do popolnega ali delnega zaprtja trgov, zaradi česar subjekt reševanja na teh trgih ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti;
17
·
2. motnja iz prejšnje točke ne pomeni le večjega nihanja cen kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja ali višjih stroškov zanj, temveč privede tudi do popolnega ali delnega zaprtja trgov, zaradi česar subjekt reševanja na teh trgih ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti;
18
·
3. zaprtje trga iz prejšnje točke je ugotovljeno tudi za več drugih subjektov;
18
·
3. zaprtje trga iz prejšnje točke je ugotovljeno tudi za več drugih subjektov;
19
·
4. zaradi motnje iz 1. točke tega odstavka subjekt reševanja ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, da bi lahko izpolnil zahtevo po skupnem blažilniku, ali
19
·
4. zaradi motnje iz 1. točke tega odstavka subjekt reševanja ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, da bi lahko izpolnil zahtevo po skupnem blažilniku, ali
20
·
5. prepoved izplačil iz prvega odstavka tega člena bi lahko povzročila negativne učinke za del bančnega sektorja, ki bi lahko ogrozili finančno stabilnost.
20
·
5. prepoved izplačil iz prvega odstavka tega člena bi lahko povzročila negativne učinke za del bančnega sektorja, ki bi lahko ogrozili finančno stabilnost.
21
·
(6) Banka Slovenije oceno iz prejšnjega odstavka glede uporabe izjeme ponovi najmanj enkrat na mesec.
21
·
(6) Banka Slovenije oceno iz prejšnjega odstavka glede uporabe izjeme ponovi najmanj enkrat na mesec.
22
+
(1) Banka Slovenije lahko pod pogoji iz drugega odstavka tega člena subjektu reševanja prepove izplačila, ki presegajo maksimalni možni znesek za razdelitev v zvezi z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: znesek M-MDA), izračunan v skladu z 32. členom tega zakona, ki jih subjekt reševanja izvede v obliki:
+
23
+
1. izplačil v zvezi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
+
24
+
2. vzpostavitve obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti oziroma izplačilo variabilnih prejemkov, pri katerih je obveznost za plačilo nastala, ko subjekt reševanja ni izpolnjeval zahteve po skupnem blažilniku, ali
+
25
+
3. izplačil v zvezi z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala.
+
26
+
(2) Banka Slovenije subjektu reševanja prepove izplačila iz prejšnjega odstavka, če je subjekt reševanja v položaju, ko:
+
27
+
1. izpolnjuje zahtevo po skupnem blažilniku, kadar se ta upošteva poleg zahteve iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU, dodatne kapitalske zahteve za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, in zahteve glede zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo, in
+
28
+
2. ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, ko se ta zahteva upošteva poleg minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določene v skladu s tem zakonom in izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti subjekta reševanja tveganju, ki se izračuna v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU.
+
29
+
(3) Subjekt reševanja nemudoma obvesti Banko Slovenije o nastanku okoliščin, da je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.
+
30
+
(4) Če Banka Slovenije ugotovi okoliščine iz drugega odstavka tega člena, da je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena, brez nepotrebnega odlašanja oceni, ali bo subjektu reševanja prepovedala izplačila iz prvega odstavka tega člena, in pri tej oceni upošteva vse naslednje dejavnike:
+
31
+
1. razlog, trajanje in obseg neizpolnjevanja zahteve po skupnem blažilniku ter vpliv tega na rešljivost subjekta reševanja;
+
32
+
2. razvoj finančnega položaja subjekta reševanja in verjetnost, da bi subjekt reševanja v bližnji prihodnosti izpolnil pogoj iz 1. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona;
+
33
+
3. možnost, da bo subjekt reševanja lahko v razumnem roku zagotovil izpolnjevanje zahtev iz drugega odstavka tega člena;
+
34
+
4. ali je nezmožnost subjekta reševanja, da nadomesti obveznosti, ki ne izpolnjujejo več meril primernosti ali zapadlosti iz 72.b ali 72.c člena Uredbe 575/2013/EU ali iz 50. in 58. člena tega zakona, omejena na posamezni primer ali je posledica motenj na trgu;
+
35
+
5. ali je prepoved izplačil iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju morebitnega vpliva takšne prepovedi na pogoje financiranja subjekta reševanja in njegovo rešljivost, najprimernejše in sorazmerno sredstvo za rešitev položaja tega subjekta reševanja.
+
36
+
(5) Banka Slovenije oceno iz prejšnjega odstavka ponovi najmanj enkrat na mesec, dokler je subjekt reševanja v položaju iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije subjektu reševanja prepove izplačila v skladu s prvim odstavkom tega člena, če so pri subjektu reševanja devet mesecev zatem, ko je obvestil Banko Slovenije, še vedno podane okoliščine iz drugega odstavka tega člena, razen če na podlagi ocene ugotovi, da sta izpolnjena vsaj dva od naslednjih pogojev:
+
37
+
1. neizpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku je posledica resne motnje v delovanju finančnih trgov, kar povzroča vsesplošni pretres finančnega trga v več segmentih finančnih trgov;
+
38
+
2. motnja iz prejšnje točke ne pomeni le večjega nihanja cen kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja ali višjih stroškov zanj, temveč privede tudi do popolnega ali delnega zaprtja trgov, zaradi česar subjekt reševanja na teh trgih ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti;
+
39
+
3. zaprtje trga iz prejšnje točke je ugotovljeno tudi za več drugih subjektov;
+
40
+
4. zaradi motnje iz 1. točke tega odstavka subjekt reševanja ne more izdati kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, da bi lahko izpolnil zahtevo po skupnem blažilniku, ali
+
41
+
5. prepoved izplačil iz prvega odstavka tega člena bi lahko povzročila negativne učinke za del bančnega sektorja, ki bi lahko ogrozili finančno stabilnost.
+
42
+
(6) Banka Slovenije oceno iz prejšnjega odstavka glede uporabe izjeme ponovi najmanj enkrat na mesec.
+
1
·
(1) Znesek M-MDA se izračuna tako, da se vsota postavk iz drugega odstavka tega člena pomnoži s faktorjem, določenim v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Znesek M-MDA se zmanjša za morebitni znesek izplačil iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
1
·
(1) Znesek M-MDA se izračuna tako, da se vsota postavk iz drugega odstavka tega člena pomnoži s faktorjem, določenim v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Znesek M-MDA se zmanjša za morebitni znesek izplačil iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
2
·
(2) V vsoti postavk, ki se pomnoži v skladu s prejšnjim odstavkom, so zajete naslednje postavke:
2
·
(2) V vsoti postavk, ki se pomnoži v skladu s prejšnjim odstavkom, so zajete naslednje postavke:
3
−
1. morebitni dobički med letom, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital v skladu z drugim odstavkom 26. člena Uredbe 575/2013/EU , zmanjšani za znesek morebitnih izplačil dobička ali drugih izplačil iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena in dodatno zmanjšani za znesek morebitnega davka, ki bi se plačal, če bi banka zadržala izplačilo tega dobička, in
3
+
1. morebitni dobički med letom, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital v skladu z drugim odstavkom 26. člena Uredbe 575/2013/EU , zmanjšani za znesek morebitnih izplačil dobička ali drugih izplačil iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena in dodatno zmanjšani za znesek morebitnega davka, ki bi se plačal, če bi subjekt reševanja zadržal izplačilo tega dobička, in
4
−
2. morebitni čisti dobički poslovnega leta, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital v skladu z drugim odstavkom 26. člena Uredbe 575/2013 , zmanjšani za znesek morebitnih izplačil dobička ali drugih izplačil iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena in dodatno zmanjšani za znesek morebitnega davka, ki bi se plačal, če bi banka zadržal izplačilo tega dobička.
4
+
2. morebitni čisti dobički poslovnega leta, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital v skladu z drugim odstavkom 26. člena Uredbe 575/2013 , zmanjšani za znesek morebitnih izplačil dobička ali drugih izplačil iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena in dodatno zmanjšani za znesek morebitnega davka, ki bi se plačal, če bi subjekt reševanja zadržal izplačilo tega dobička.
5
·
(3) Če navadni lastniški temeljni kapital, ki ga zagotavlja subjekt reševanja in se ne uporablja za izpolnjevanje katere koli od zahtev iz 92.a člena Uredbe 575/2013/EU ali minimalne zahteve glede kapitala ali kvalificiranih obveznosti, določene v skladu s tem zakonom, ki se izrazi kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU , spada v:
5
·
(3) Če navadni lastniški temeljni kapital, ki ga zagotavlja subjekt reševanja in se ne uporablja za izpolnjevanje katere koli od zahtev iz 92.a člena Uredbe 575/2013/EU ali minimalne zahteve glede kapitala ali kvalificiranih obveznosti, določene v skladu s tem zakonom, ki se izrazi kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU , spada v:
6
·
- prvi (to je najnižji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0;
6
·
- prvi (to je najnižji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0;
7
·
- drugi kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,2;
7
·
- drugi kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,2;
8
·
- tretji kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,4;
8
·
- tretji kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,4;
9
·
- četrti (to je najvišji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,6.
9
·
- četrti (to je najvišji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,6.
10
·
(4) Spodnja in zgornja meja vsakega kvartila zahteve po skupnem blažilniku se izračunata na naslednji način:
10
·
(4) Spodnja in zgornja meja vsakega kvartila zahteve po skupnem blažilniku se izračunata na naslednji način:
11
·
- spodnja meja kvartila = (zahteva po skupnem blažilniku/4) x (Q n - 1);
11
·
- spodnja meja kvartila = (zahteva po skupnem blažilniku/4) x (Q n - 1);
12
·
- zgornja meja kvartila = (zahteva po skupnem blažilniku/4) x Q n , pri čemer je »Q n « zaporedna oznaka oziroma številka zadevnega kvartila.
12
·
- zgornja meja kvartila = (zahteva po skupnem blažilniku/4) x Q n , pri čemer je »Q n « zaporedna oznaka oziroma številka zadevnega kvartila.
1
−
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. členom tega zakona, skupaj z organi za reševanje podrejenih družb v skupini ter v posvetovanju s pristojnimi organi teh podrejenih družb in organi za reševanje v državah, kjer so pomembne podružnice, oceni, ali je v zvezi s subjekti v postopku reševanja mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali prisilno prenehanje tako, da se:
1
+
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. členom tega zakona, skupaj z organi za reševanje podrejenih družb v skupini ter po posvetovanju s pristojnimi organi teh podrejenih družb in organi za reševanje v državah, kjer so pomembne podružnice, oceni, ali je v zvezi s subjekti v postopku reševanja mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali prisilno prenehanje. Skupina se šteje za rešljivo, če je izvedljivo in verjetno, da:
2
−
1. zagotovi nadaljevanje opravljanja kritičnih funkcij, ki jih opravljajo subjekti v skupini, z njihovo ločitvijo, kadar jih je mogoče preprosto in pravočasno ločiti, ali z drugimi sredstvi, in
2
+
1. je mogoče uporabiti ukrepe za prisilno prenehanje subjektov v skupini ali je subjekte v skupini mogoče rešiti z uporabo instrumentov za reševanje in izvajanjem pooblastil za reševanje v zvezi s subjekti v postopku reševanja in
3
−
2. v čim večji meri preprečijo resnejše negativne posledice za finančni sistem Republike Slovenije, druge države članice ali Evropske unije kot celote, vključno s pojavom širše finančne nestabilnosti ali drugimi učinki, ki vplivajo na delovanje celotnega sistema.
3
+
2. se pri izvajanju ukrepov iz 1. točke tega odstavka v čim večji meri preprečijo resnejše negativne posledice za finančni sistem Republike Slovenije, druge države članice ali Evropske unije kot celote, vključno s pojavom širše finančne nestabilnosti ali drugimi učinki, ki vplivajo na delovanje celotnega sistema, ter
+
4
+
3. se pri izvajanju ukrepov iz 1. točke tega odstavka prizadeva zagotoviti nadaljevanje opravljanja kritičnih funkcij, ki jih opravljajo subjekti v skupini, z njihovo ločitvijo, kadar jih je mogoče preprosto in pravočasno ločiti, ali z drugimi sredstvi.
4
·
(2) Banka Slovenije pri oceni iz prejšnjega odstavka ne upošteva možnih virov financiranja iz naslova:
5
·
(2) Banka Slovenije pri oceni iz prejšnjega odstavka ne upošteva možnih virov financiranja iz naslova:
5
·
1. katere koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, ki so v skladu z notranjo zakonodajo države članice vzpostavljene za financiranje ukrepov za reševanje;
6
·
1. katere koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, ki so v skladu z notranjo zakonodajo države članice vzpostavljene za financiranje ukrepov za reševanje;
6
·
2. katerega koli izrednega likvidnostnega posojila centralne banke;
7
·
2. katerega koli izrednega likvidnostnega posojila centralne banke;
7
·
3. katere koli druge izredne likvidnostne pomoči centralne banke na podlagi nestandardiziranih pogojev glede na zavarovanje, trajanje in obrestne mere.
8
·
3. katere koli druge izredne likvidnostne pomoči centralne banke na podlagi nestandardiziranih pogojev glede na zavarovanje, trajanje in obrestne mere.
8
·
(3) Ocena rešljivosti iz prvega odstavka tega člena se pripravi hkrati s pripravo in posodobitvijo načrta reševanja skupine v skladu z 42. do 46. členom tega zakona ter izključno zaradi vsakokratne priprave in posodobitve tega načrta. Kadar skupino sestavlja več kot ena skupina v postopku reševanja, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine skupaj z drugimi organi iz prvega odstavka tega člena poleg ocene rešljivosti celotne skupine v skladu s tem členom oceni rešljivost vsake skupine v postopku reševanja po postopku, določenem v 45. in 46. členu tega zakona.
9
·
(3) Ocena rešljivosti iz prvega odstavka tega člena se pripravi hkrati s pripravo in posodobitvijo načrta reševanja skupine v skladu z 42. do 46. členom tega zakona ter izključno zaradi vsakokratne priprave in posodobitve tega načrta. Kadar skupino sestavlja več kot ena skupina v postopku reševanja, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine skupaj z drugimi organi iz prvega odstavka tega člena poleg ocene rešljivosti celotne skupine v skladu s tem členom oceni rešljivost vsake skupine v postopku reševanja po postopku, določenem v 45. in 46. členu tega zakona.
9
·
(4) Skupina velja za nerešljivo, če Banka Slovenije na podlagi ocene iz prvega odstavka tega člena oceni, da obstajajo bistvene ovire za rešljivost. Če Banka Slovenije ugotovi, da skupina velja za nerešljivo, se aktivnosti glede sprejetja skupne odločitve v zvezi z načrtom reševanja skupine v skladu s prvim odstavkom 42. člena tega zakona začasno odložijo do odločitve o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost banke v skladu z 31. in 35. členom tega zakona.
10
·
(4) Skupina velja za nerešljivo, če Banka Slovenije na podlagi ocene iz prvega odstavka tega člena oceni, da obstajajo bistvene ovire za rešljivost. Če Banka Slovenije ugotovi, da skupina velja za nerešljivo, se aktivnosti glede sprejetja skupne odločitve v zvezi z načrtom reševanja skupine v skladu s prvim odstavkom 42. člena tega zakona začasno odložijo do odločitve o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost banke v skladu z 31. in 35. členom tega zakona.
10
·
(5) Če skupina velja za nerešljivo, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine o tem nemudoma obvesti Evropski bančni organ.
11
·
(5) Če skupina velja za nerešljivo, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine o tem nemudoma obvesti Evropski bančni organ.
1
·
(1) Če Banka Slovenije na podlagi ocene rešljivosti iz 30. ali 33. člena tega zakona ugotovi bistvene ovire za rešljivost banke ali skupine, o tem nemudoma obvesti banko oziroma subjekt v skupini, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, in organe za reševanje v državah članicah, kjer ima banka oziroma subjekt v skupini pomembne podružnice, ter utemelji razloge, ki so vplivali na oceno rešljivosti.
1
·
(1) Če Banka Slovenije na podlagi ocene rešljivosti iz 30. ali 33. člena tega zakona ugotovi bistvene ovire za rešljivost banke ali skupine, o tem nemudoma obvesti banko oziroma subjekt v skupini, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, in organe za reševanje v državah članicah, kjer ima banka oziroma subjekt v skupini pomembne podružnice, ter utemelji razloge, ki so vplivali na oceno rešljivosti.
2
·
(2) Banka oziroma subjekt v skupini v štirih mesecih po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka Banki Slovenije predloži stališče v zvezi z oceno in ugotovljenimi bistvenimi ovirami za rešljivost ter predlaga ustrezne ukrepe, s katerimi bodo ustrezno zmanjšane ali odpravljene.
2
·
(2) Banka oziroma subjekt v skupini v štirih mesecih po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka Banki Slovenije predloži stališče v zvezi z oceno in ugotovljenimi bistvenimi ovirami za rešljivost ter predlaga ustrezne ukrepe, s katerimi bodo ustrezno zmanjšane ali odpravljene.
3
·
(3) Banka oziroma subjekt v skupini v dveh tednih po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena Banki Slovenije predloži predlog možnih ukrepov, s katerimi bo zagotovila izpolnjevanje zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom ter zahteve po skupnem blažilniku, in časovni okvir za njihovo izvajanje, ki upošteva razloge za bistveno oviro za rešljivost banke ali skupine, kadar je bistvena ovira za rešljivost posledica:
3
·
(3) Banka oziroma subjekt v skupini v dveh tednih po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena Banki Slovenije predloži predlog možnih ukrepov, s katerimi bo zagotovila izpolnjevanje zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom ter zahteve po skupnem blažilniku, in časovni okvir za njihovo izvajanje, ki upošteva razloge za bistveno oviro za rešljivost banke ali skupine, kadar je bistvena ovira za rešljivost posledica:
4
−
1. dejstva, da je banka v položaju, da ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, ko se ta zahteva upošteva poleg minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v skladu s tem zakonom ter izražena kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti banke, ki se izračuna v skladu s 429. in 429.a členom Uredbe 575/2013/EU, ali
4
+
1. dejstva, da je banka v položaju, da ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, ko se ta zahteva upošteva poleg minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določene v skladu s tem zakonom ter izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti banke tveganju, ki se izračuna v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU , ali
5
·
2. dejstva, da banka ne izpolnjuje zahtev iz 92.a in 494. člena Uredbe 575/2013/EU ali minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v skladu s tem zakonom.
5
·
2. dejstva, da banka ne izpolnjuje zahtev iz 92.a in 494. člena Uredbe 575/2013/EU ali minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v skladu s tem zakonom.
6
−
(4) Banka Slovenije oceni, ali predlagani ukrepi iz drugega in tretjega odstavka tega člena učinkovito obravnavajo ali odpravljajo ugotovljene bistvene ovire za rešljivost. Banka Slovenije lahko za odpravo ali zmanjšanje bistvenih ovir za rešljivost banke oziroma skupine uporabi pristojnosti in ukrepe nadzora v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, oziroma predlaga Evropski centralni banki, da uporabi pristojnosti in sprejme ukrepe v zvezi z banko v skladu s pooblastili na podlagi Uredbe 1024/2013/EU. Če Banka Slovenije v zvezi s predlogom iz drugega ali tretjega odstavka tega člena oceni, da s predlaganimi ukrepi ni mogoče zmanjšati ali odpraviti bistvenih ovir za rešljivost banke oziroma skupine, banki z odredbo odredi, da v določenem roku izvede enega ali več alternativnih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost, in sicer zahteva, da:
6
+
(4) Banka Slovenije oceni, ali predlagani ukrepi iz drugega in tretjega odstavka tega člena učinkovito obravnavajo ali odpravljajo ugotovljene bistvene ovire za rešljivost. Banka Slovenije lahko za odpravo ali zmanjšanje bistvenih ovir za rešljivost banke oziroma skupine uporabi pristojnosti in ukrepe nadzora v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, oziroma predlaga Evropski centralni banki, da uporabi pristojnosti in sprejme ukrepe v zvezi z banko v skladu s pooblastili na podlagi Uredbe 1024/2013/EU . Če Banka Slovenije v zvezi s predlogom iz drugega ali tretjega odstavka tega člena oceni, da s predlaganimi ukrepi ni mogoče zmanjšati ali odpraviti bistvenih ovir za rešljivost banke oziroma skupine, banki z odredbo odredi, da v določenem roku izvede enega ali več alternativnih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost, in sicer zahteva, da:
7
·
1. banka pregleda ustreznost sporazumov o finančni podpori v skupini oziroma preveri možnost sklenitve takih dogovorov ali sklene ustrezne dogovore o opravljanju storitev o zagotavljanju kritičnih funkcij, bodisi znotraj skupine ali s tretjimi osebami;
7
·
1. banka pregleda ustreznost sporazumov o finančni podpori v skupini oziroma preveri možnost sklenitve takih dogovorov ali sklene ustrezne dogovore o opravljanju storitev o zagotavljanju kritičnih funkcij, bodisi znotraj skupine ali s tretjimi osebami;
8
·
2. banka omeji svojo največjo dopustno izpostavljenost na posamični ali konsolidirani podlagi iz naslova kapitalskih instrumentov, kvalificiranih obveznosti in obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument pri reševanju s sredstvi upnikov, razen obveznosti, katerih imetniki so subjekti, ki so del iste skupine;
8
·
2. banka omeji svojo največjo dopustno izpostavljenost na posamični ali konsolidirani podlagi iz naslova kapitalskih instrumentov, kvalificiranih obveznosti in obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument pri reševanju s sredstvi upnikov, razen obveznosti, katerih imetniki so subjekti, ki so del iste skupine;
9
·
3. banka zagotovi posebna ali redna dodatna poročila o dejstvih, pomembnih za reševanje;
9
·
3. banka zagotovi posebna ali redna dodatna poročila o dejstvih, pomembnih za reševanje;
10
·
4. banka odproda določeno premoženje;
10
·
4. banka odproda določeno premoženje;
11
·
5. banka omeji ali preneha opravljati določene dejavnosti;
11
·
5. banka omeji ali preneha opravljati določene dejavnosti;
12
·
6. banka omeji ali preneha razvijati nova ali obstoječa poslovna področja oziroma omeji ali odsvoji nove ali obstoječe produkte;
12
·
6. banka omeji ali preneha razvijati nova ali obstoječa poslovna področja oziroma omeji ali odsvoji nove ali obstoječe produkte;
13
·
7. banka spremeni pravne ureditve in operativne procese, da se zmanjša kompleksnost ureditve ter zagotovi možnost pravne in operativne ločitve kritičnih funkcij od drugih funkcij z uporabo instrumentov za reševanje;
13
·
7. banka spremeni pravne ureditve in operativne procese, da se zmanjša kompleksnost ureditve ter zagotovi možnost pravne in operativne ločitve kritičnih funkcij od drugih funkcij z uporabo instrumentov za reševanje;
14
·
8. banka oziroma subjekt v skupini ali nadrejena družba ustanovi nadrejeni finančni holding v Republiki Sloveniji ali EU nadrejeni finančni holding;
14
·
8. banka oziroma subjekt v skupini ali nadrejena družba ustanovi nadrejeni finančni holding v Republiki Sloveniji ali EU nadrejeni finančni holding;
15
·
9. subjekt reševanja predloži načrt za ponovno vzpostavitev izpolnjevanja zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom, izraženih kot:
15
·
9. subjekt reševanja predloži načrt za ponovno vzpostavitev izpolnjevanja zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom, izraženih kot:
16
−
- odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013, ter kadar je ustrezno, zahteve po skupnem blažilniku in
16
+
- odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013 , ter kadar je ustrezno, zahteve po skupnem blažilniku in
17
−
- odstotek mere skupne izpostavljenosti iz 429. in 429.a člena Uredbe 575/2013/EU;
17
+
- odstotek mere skupne izpostavljenosti iz 429. in 429.a člena Uredbe 575/2013/EU ;
18
·
10. subjekt reševanja izda kvalificirane obveznosti za izpolnitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so določene v skladu s tem zakonom;
18
·
10. subjekt reševanja izda kvalificirane obveznosti za izpolnitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so določene v skladu s tem zakonom;
19
·
11. subjekt reševanja izvede druge ukrepe, da bi banka izpolnila minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so določene v skladu s tem zakonom, zlasti s pogajanji za spremembo obstoječih ureditev glede morebitnih kvalificiranih obveznosti, instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega kapitala, ki jih je izdala, da bi nova ureditev teh obveznosti in instrumentov v skladu s predpisi, ki urejajo ta instrument oziroma obveznost, omogočala odpis ali konverzijo teh obveznosti ali instrumentov na podlagi odločitve organa za reševanje;
19
·
11. subjekt reševanja izvede druge ukrepe, da bi banka izpolnila minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so določene v skladu s tem zakonom, zlasti s pogajanji za spremembo obstoječih ureditev glede morebitnih kvalificiranih obveznosti, instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega kapitala, ki jih je izdala, da bi nova ureditev teh obveznosti in instrumentov v skladu s predpisi, ki urejajo ta instrument oziroma obveznost, omogočala odpis ali konverzijo teh obveznosti ali instrumentov na podlagi odločitve organa za reševanje;
20
·
12. banka ali subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona za zagotavljanje stalnega izpolnjevanja minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so določene v skladu s tem zakonom, spremeni profil zapadlosti:
20
·
12. banka ali subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona za zagotavljanje stalnega izpolnjevanja minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so določene v skladu s tem zakonom, spremeni profil zapadlosti:
21
·
- kapitalskih instrumentov, potem ko pridobi soglasje pristojnega organa, in
21
·
- kapitalskih instrumentov, potem ko pridobi soglasje pristojnega organa, in
22
·
- kvalificiranih obveznosti;
22
·
- kvalificiranih obveznosti;
23
·
13. če je banka ali subjekt v skupini podrejen mešanemu poslovnemu holdingu, mešani poslovni holding ustanovi ločeni finančni holding, ki obvladuje banko ali subjekt v skupini, kadar je to potrebno, da se omogoči reševanje banke oziroma skupine in prepreči negativni vpliv uporabe ukrepov za reševanje na nefinančni del skupine;
23
·
13. če je banka ali subjekt v skupini podrejen mešanemu poslovnemu holdingu, mešani poslovni holding ustanovi ločeni finančni holding, ki obvladuje banko ali subjekt v skupini, kadar je to potrebno, da se omogoči reševanje banke oziroma skupine in prepreči negativni vpliv uporabe ukrepov za reševanje na nefinančni del skupine;
24
·
14. subjekt reševanja pridobi ustrezno dovoljenje svojih organov upravljanja, da se v primeru uporabe ukrepa konverzije v skladu s tem zakonom nemudoma zagotovijo novi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala v ustrezni višini in številu.
24
·
14. subjekt reševanja pridobi ustrezno dovoljenje svojih organov upravljanja, da se v primeru uporabe ukrepa konverzije v skladu s tem zakonom nemudoma zagotovijo novi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala v ustrezni višini in številu.
25
·
(5) Banka Slovenije pri določitvi alternativnih ukrepov iz prejšnjega odstavka upošteva njihovo sorazmernost glede na stopnjo ogrožanja finančne stabilnosti iz naslova ugotovljenih bistvenih ovir za rešljivost ter glede na učinek zahtevanih alternativnih ukrepov na poslovanje in stabilnost banke ter na njeno sposobnost, da prispeva h krepitvi gospodarstva.
25
·
(5) Banka Slovenije pri določitvi alternativnih ukrepov iz prejšnjega odstavka upošteva njihovo sorazmernost glede na stopnjo ogrožanja finančne stabilnosti iz naslova ugotovljenih bistvenih ovir za rešljivost ter glede na učinek zahtevanih alternativnih ukrepov na poslovanje in stabilnost banke ter na njeno sposobnost, da prispeva h krepitvi gospodarstva.
26
·
(6) Banka Slovenije v odredbi za uporabo alternativnih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena:
26
·
(6) Banka Slovenije v odredbi za uporabo alternativnih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena:
27
·
1. utemelji razloge, ki so vplivali na oceno, da ukrepi za zmanjšanje ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost, ki jih je predlagala banka, niso ustrezni,
27
·
1. utemelji razloge, ki so vplivali na oceno, da ukrepi za zmanjšanje ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost, ki jih je predlagala banka, niso ustrezni,
28
·
2. pojasni, kako se bo z alternativnimi ukrepi ustrezno zagotovilo zmanjšanje ali odprava bistvenih ovir za rešljivost, in
28
·
2. pojasni, kako se bo z alternativnimi ukrepi ustrezno zagotovilo zmanjšanje ali odprava bistvenih ovir za rešljivost, in
29
·
3. pojasni sorazmernost odrejenih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena pri zmanjševanju ali odpravljanju bistvenih ovir za rešljivost z upoštevanjem prejšnjega odstavka.
29
·
3. pojasni sorazmernost odrejenih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena pri zmanjševanju ali odpravljanju bistvenih ovir za rešljivost z upoštevanjem prejšnjega odstavka.
30
·
(7) Banka Slovenije se pred določitvijo za alternativne ukrepe iz četrtega odstavka tega člena posvetuje z Odborom za finančno stabilnost glede možnih učinkov teh ukrepov na posamezno banko ali subjekt v skupini na notranji trg za finančne storitve in finančno stabilnost v drugih državah članicah ter v Evropski uniji kot celoti.
30
·
(7) Banka Slovenije se pred določitvijo za alternativne ukrepe iz četrtega odstavka tega člena posvetuje z Odborom za finančno stabilnost glede možnih učinkov teh ukrepov na posamezno banko ali subjekt v skupini na notranji trg za finančne storitve in finančno stabilnost v drugih državah članicah ter v Evropski uniji kot celoti.
31
·
(8) Banka v enem mesecu po prejemu odredbe iz četrtega odstavka tega člena za uporabo alternativnih ukrepov Banki Slovenije predloži načrt za njihovo uresničitev.
31
·
(8) Banka v enem mesecu po prejemu odredbe iz četrtega odstavka tega člena za uporabo alternativnih ukrepov Banki Slovenije predloži načrt za njihovo uresničitev.
32
·
(9) Glede učinkov, ki jih ima odredba za uporabo alternativnih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena na izvajanje pogodbenih ureditev z nasprotnimi strankami, se smiselno uporabljajo določbe 137. člena tega zakona.
32
·
(9) Glede učinkov, ki jih ima odredba za uporabo alternativnih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena na izvajanje pogodbenih ureditev z nasprotnimi strankami, se smiselno uporabljajo določbe 137. člena tega zakona.
1
·
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine skupaj z organi za reševanje podrejenih družb in organi za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice, v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. oziroma 165. členom tega zakona, prouči oceno rešljivosti skupine, ki je pripravljena v skladu s 33. členom tega zakona, ter si prizadeva za sprejetje skupne odločitve o uporabi ukrepov za zmanjšanje ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost iz prejšnjega člena za vse subjekte v postopku reševanja in njihove podrejene družbe, ki so subjekti iz prvega odstavka 2. člena tega zakona in so del skupine.
1
·
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine skupaj z organi za reševanje podrejenih družb in organi za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice, v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. oziroma 165. členom tega zakona, prouči oceno rešljivosti skupine, ki je pripravljena v skladu s 33. členom tega zakona, ter si prizadeva za sprejetje skupne odločitve o uporabi ukrepov za zmanjšanje ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost iz prejšnjega člena za vse subjekte v postopku reševanja in njihove podrejene družbe, ki so subjekti iz prvega odstavka 2. člena tega zakona in so del skupine.
2
·
(2) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine ob sodelovanju Evropskega bančnega organa pod pogoji iz prvega odstavka 25. člena Uredbe 1093/2010/EU in po posvetovanju s pristojnimi organi v okviru kolegija nadzornih organov pripravi poročilo, v katerem analizira ovire za učinkovito izvajanje ukrepov za reševanje v povezavi s skupino ter v povezavi s skupinami v postopku reševanja, če skupino sestavlja več kot ena skupina v postopku reševanja. V poročilu se priporočijo sorazmerni in ciljno usmerjeni ukrepi, ki so po mnenju Banke Slovenije potrebni in primerni za zmanjšanje ali odpravo teh ovir, pri čemer se ustrezno upošteva vpliv na poslovni model skupine.
2
·
(2) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine ob sodelovanju Evropskega bančnega organa pod pogoji iz prvega odstavka 25. člena Uredbe 1093/2010/EU in po posvetovanju s pristojnimi organi v okviru kolegija nadzornih organov pripravi poročilo, v katerem analizira ovire za učinkovito izvajanje ukrepov za reševanje v povezavi s skupino ter v povezavi s skupinami v postopku reševanja, če skupino sestavlja več kot ena skupina v postopku reševanja. V poročilu se priporočijo sorazmerni in ciljno usmerjeni ukrepi, ki so po mnenju Banke Slovenije potrebni in primerni za zmanjšanje ali odpravo teh ovir, pri čemer se ustrezno upošteva vpliv na poslovni model skupine.
3
·
(3) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pošlje poročilo iz prejšnjega odstavka EU nadrejeni družbi, organom za reševanje podrejenih družb in organom za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice. Kadar je bistvena ovira za rešljivost skupine posledica položaja subjekta v skupini iz tretjega odstavka prejšnjega člena, Banka Slovenije po posvetovanju z organom za reševanje subjekta v postopku reševanja in organi za reševanje njegovih podrejenih institucij obvesti o svoji oceni EU nadrejeno družbo.
3
·
(3) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pošlje poročilo iz prejšnjega odstavka EU nadrejeni družbi, organom za reševanje podrejenih družb in organom za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice. Kadar je bistvena ovira za rešljivost skupine posledica položaja subjekta v skupini iz tretjega odstavka prejšnjega člena, Banka Slovenije po posvetovanju z organom za reševanje subjekta v postopku reševanja in organi za reševanje njegovih podrejenih institucij obvesti o svoji oceni EU nadrejeno družbo.
4
·
(4) EU nadrejena družba lahko v štirih mesecih po prejemu poročila iz drugega odstavka tega člena Banki Slovenije predloži stališče v zvezi z oceno in ugotovljenimi bistvenimi ovirami za rešljivost ter predlaga ustrezne ukrepe, s katerimi bodo odpravljene ali ustrezno zmanjšane na ravni skupine. Kadar so bistvene ovire za rešljivost, ugotovljene v poročilu, posledica položaja iz tretjega odstavka prejšnjega člena v zvezi s subjektom v skupini, EU nadrejena družba v dveh tednih po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka Banki Slovenije kot organu za reševanje na ravni skupine predlaga možne ukrepe, ki jih bo izvedla v določenem časovnem okviru, ki upošteva razloge za bistveno oviro za rešljivost, in s katerimi bo zagotovila izpolnjevanje:
4
·
(4) EU nadrejena družba lahko v štirih mesecih po prejemu poročila iz drugega odstavka tega člena Banki Slovenije predloži stališče v zvezi z oceno in ugotovljenimi bistvenimi ovirami za rešljivost ter predlaga ustrezne ukrepe, s katerimi bodo odpravljene ali ustrezno zmanjšane na ravni skupine. Kadar so bistvene ovire za rešljivost, ugotovljene v poročilu, posledica položaja iz tretjega odstavka prejšnjega člena v zvezi s subjektom v skupini, EU nadrejena družba v dveh tednih po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka Banki Slovenije kot organu za reševanje na ravni skupine predlaga možne ukrepe, ki jih bo izvedla v določenem časovnem okviru, ki upošteva razloge za bistveno oviro za rešljivost, in s katerimi bo zagotovila izpolnjevanje:
5
−
- zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določenih v skladu s tem zakonom, izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU,
5
+
- zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določenih v skladu s tem zakonom, izražene kot odstotek zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU ,
6
−
- kadar je to ustrezno, zahteve po skupnem blažilniku in zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določenih v skladu s tem zakonom, izražene kot odstotek mere skupne izpostavljenosti iz 429. in 429.a člena Uredbe 575/2013/EU.
6
+
- kadar je to ustrezno, zahteve po skupnem blažilniku in zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določenih v skladu s tem zakonom, izražene kot odstotek mere skupne izpostavljenosti iz 429. in 429.a člena Uredbe 575/2013/EU .
7
·
(5) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pošlje pristojnim organom in organom za reševanje podrejenih družb v državah članicah, organom za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice, ter Evropskemu bančnemu organu informacije o ukrepih, ki jih je predlagala EU nadrejena družba v skladu s prejšnjim odstavkom, ali o tem, da EU nadrejena družba v skladu s prejšnjim odstavkom ni predlagala ustreznih ukrepov.
7
·
(5) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pošlje pristojnim organom in organom za reševanje podrejenih družb v državah članicah, organom za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice, ter Evropskemu bančnemu organu informacije o ukrepih, ki jih je predlagala EU nadrejena družba v skladu s prejšnjim odstavkom, ali o tem, da EU nadrejena družba v skladu s prejšnjim odstavkom ni predlagala ustreznih ukrepov.
8
·
(6) Banka Slovenije si kot organ za reševanje na ravni skupine prizadeva, da skupaj z organi za reševanje podrejenih družb v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. členom tega zakona, po posvetovanju z drugimi pristojnimi organi in organi za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice, v štirih mesecih po predložitvi stališč in predlogov EU nadrejene družbe iz četrtega odstavka tega člena oziroma v enem mesecu po poteku roka za njihovo predložitev, če EU nadrejena družba v zahtevanem roku ni predložila stališč ali ni predlagala nobenega ukrepa, sprejme skupno odločitev glede:
8
·
(6) Banka Slovenije si kot organ za reševanje na ravni skupine prizadeva, da skupaj z organi za reševanje podrejenih družb v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. členom tega zakona, po posvetovanju z drugimi pristojnimi organi in organi za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice, v štirih mesecih po predložitvi stališč in predlogov EU nadrejene družbe iz četrtega odstavka tega člena oziroma v enem mesecu po poteku roka za njihovo predložitev, če EU nadrejena družba v zahtevanem roku ni predložila stališč ali ni predlagala nobenega ukrepa, sprejme skupno odločitev glede:
9
·
1. ugotovitve bistvenih ovir za rešljivost skupine,
9
·
1. ugotovitve bistvenih ovir za rešljivost skupine,
10
·
2. presoje ukrepov, ki jih je v skladu s četrtim odstavkom tega člena predlagala EU nadrejena družba, in ukrepov za zmanjšanje ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost, ki jih za njihovo obravnavo in odpravo zahtevajo organi, pri čemer upoštevajo možne učinke v vseh državah članicah, kjer deluje skupina.
10
·
2. presoje ukrepov, ki jih je v skladu s četrtim odstavkom tega člena predlagala EU nadrejena družba, in ukrepov za zmanjšanje ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost, ki jih za njihovo obravnavo in odpravo zahtevajo organi, pri čemer upoštevajo možne učinke v vseh državah članicah, kjer deluje skupina.
11
·
(7) Skupna odločitev v zvezi z bistvenimi ovirami za rešljivost, ki so posledica položaja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, v zvezi s subjektom v skupini se sprejme v dveh tednih po predložitvi stališč in predlogov EU nadrejene družbe iz četrtega odstavka tega člena.
11
·
(7) Skupna odločitev v zvezi z bistvenimi ovirami za rešljivost, ki so posledica položaja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, v zvezi s subjektom v skupini se sprejme v dveh tednih po predložitvi stališč in predlogov EU nadrejene družbe iz četrtega odstavka tega člena.
12
·
(8) Če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena, Banka Slovenije upošteva stališča in pridržke organov za reševanje iz drugih držav članic ter kot organ za reševanje na ravni skupine sama sprejme odločitev o ustreznih ukrepih iz četrtega odstavka prejšnjega člena, ki jih je treba sprejeti na ravni skupine.
12
·
(8) Če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena, Banka Slovenije upošteva stališča in pridržke organov za reševanje iz drugih držav članic ter kot organ za reševanje na ravni skupine sama sprejme odločitev o ustreznih ukrepih iz četrtega odstavka prejšnjega člena, ki jih je treba sprejeti na ravni skupine.
13
·
(9) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine skupno odločitev iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena in odločitev Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka, ko skupna odločitev ni bila sprejeta, skupaj z obrazložitvijo predloži EU nadrejeni družbi.
13
·
(9) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine skupno odločitev iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena in odločitev Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka, ko skupna odločitev ni bila sprejeta, skupaj z obrazložitvijo predloži EU nadrejeni družbi.
14
−
(10) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine lahko v zvezi s skupno odločitvijo iz prejšnjega odstavka Evropskemu bančnemu organu predloži prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu s točko (c) 31. člena Uredbe 1093/2010/EU. Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine prekine postopek odločanja iz šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena, če kateri koli organ, pristojen za reševanje subjekta v skupini, do izteka roka za sprejetje skupne odločitve iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena na Evropski bančni organ naslovi prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU v zvezi z ukrepi iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije odločitev na podlagi šestega, sedmega ali osmega odstavka tega člena sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Če Evropski bančni organ v enem mesecu po prejemu prošnje ne sprejme odločitve o zadevi in skupna odločitev ni sprejeta v skladu s šestim oziroma sedmim odstavkom tega člena, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu z osmim odstavkom tega člena.
14
+
(10) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine lahko v zvezi s skupno odločitvijo iz prejšnjega odstavka Evropskemu bančnemu organu predloži prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu s točko (c) 31. člena Uredbe 1093/2010/EU . Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine prekine postopek odločanja iz šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena, če kateri koli organ, pristojen za reševanje subjekta v skupini, do izteka roka za sprejetje skupne odločitve iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena na Evropski bančni organ naslovi prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU v zvezi z ukrepi iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Banka Slovenije počaka na odločitev Evropskega bančnega organa. Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije odločitev na podlagi šestega, sedmega ali osmega odstavka tega člena sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa in pri tem se obdobje za doseženo odločitev upošteva za obdobje v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU . Če Evropski bančni organ v enem mesecu po prejemu prošnje ne sprejme odločitve o zadevi in skupna odločitev ni sprejeta v skladu s šestim oziroma sedmim odstavkom tega člena, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu z osmim odstavkom tega člena.
1
·
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje subjekta v postopku reševanja v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. členom tega zakona, skupaj z organom za reševanje na ravni skupine in organi za reševanje iz držav članic, pristojnimi za reševanje podrejenih subjektov v postopku reševanja oziroma za družbe v skupini, prouči oceno rešljivosti skupine, ki je pripravljena v skladu s 33. členom tega zakona, ter si prizadeva za sprejetje skupne odločitve o uporabi ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost skupine in sprejme skupno odločitev o ukrepih iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona v rokih, ki veljajo za sprejetje skupne odločitve na ravni skupine v skladu s prejšnjim členom.
1
·
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje subjekta v postopku reševanja v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. členom tega zakona, skupaj z organom za reševanje na ravni skupine in organi za reševanje iz držav članic, pristojnimi za reševanje podrejenih subjektov v postopku reševanja oziroma za družbe v skupini, prouči oceno rešljivosti skupine, ki je pripravljena v skladu s 33. členom tega zakona, ter si prizadeva za sprejetje skupne odločitve o uporabi ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost skupine in sprejme skupno odločitev o ukrepih iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona v rokih, ki veljajo za sprejetje skupne odločitve na ravni skupine v skladu s prejšnjim členom.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje subjekta v postopku reševanja v Republiki Sloveniji do izteka roka za sprejetje skupne odločitve oziroma do sprejetja skupne odločitve iz prejšnjega odstavka na Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU naslovi prošnjo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve iz prejšnjega odstavka.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje subjekta v postopku reševanja v Republiki Sloveniji do izteka roka za sprejetje skupne odločitve oziroma do sprejetja skupne odločitve iz prejšnjega odstavka na Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU naslovi prošnjo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz šestega odstavka prejšnjega člena in organ za reševanje na ravni skupine sam sprejme odločitev o načrtu reševanja skupine pod pogoji, določenimi v osmem in desetem odstavku prejšnjega člena, Banka Slovenije z upoštevanjem stališč in pridržkov drugih organov za reševanje drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja ter stališč in pridržkov organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine, sama odloči o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo ugotovljenih ovir za rešljivost, ki jih mora sprejeti podrejena družba na posamični podlagi v skladu s četrtim odstavkom 34. člena tega zakona. Banka Slovenije odločitev obrazloži in jo sporoči subjektu v postopku reševanja.
3
+
(3) Če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz šestega odstavka prejšnjega člena in organ za reševanje na ravni skupine sam sprejme odločitev o načrtu reševanja skupine pod pogoji, določenimi v osmem in desetem odstavku prejšnjega člena, Banka Slovenije z upoštevanjem stališč in pridržkov drugih organov za reševanje drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja ter stališč in pridržkov organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine, sama odloči o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo ugotovljenih ovir za rešljivost, ki jih je treba sprejeti na ravni skupine v postopku reševanja v skladu s četrtim odstavkom 34. člena tega zakona. Banka Slovenije odločitev obrazloži in jo sporoči subjektu v postopku reševanja.
4
−
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje subjekta v postopku reševanja v Republiki Sloveniji prekine postopek odločanja iz prejšnjega odstavka, če je pristojni organ za reševanje subjekta v skupini do izteka roka za sprejetje odločitve iz šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU. Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Če Evropski bančni organ v enem mesecu po prejemu prošnje ne sprejme odločitve o zadevi, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom.
4
+
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje subjekta v postopku reševanja v Republiki Sloveniji prekine postopek odločanja iz prejšnjega odstavka, če je pristojni organ za reševanje subjekta v skupini do izteka roka za sprejetje odločitve iz šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU . Obdobje za doseženo odločitev se v tem primeru upošteva v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU . Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Če Evropski bančni organ v enem mesecu po prejemu prošnje ne sprejme odločitve o zadevi, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom.
1
·
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. oziroma 165. členom tega zakona, skupaj z organom za reševanje na ravni skupine in organi za reševanje iz držav članic, pristojnimi za podrejene družbe v skupini, prouči oceno rešljivosti skupine, ki je pripravljena v skladu s 33. členom tega zakona, ter si prizadeva za sprejetje skupne odločitve o uporabi ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost skupine. Hkrati si Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. oziroma 165. členom tega zakona, prizadeva, da sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja skupine v rokih, ki veljajo za sprejetje skupne odločitve na ravni skupine oziroma subjekta v postopku reševanja ob upoštevanju 35. in 36. člena tega zakona.
1
·
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. oziroma 165. členom tega zakona, skupaj z organom za reševanje na ravni skupine in organi za reševanje iz držav članic, pristojnimi za podrejene družbe v skupini, prouči oceno rešljivosti skupine, ki je pripravljena v skladu s 33. členom tega zakona, ter si prizadeva za sprejetje skupne odločitve o uporabi ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost skupine. Hkrati si Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. oziroma 165. členom tega zakona, prizadeva, da sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja skupine v rokih, ki veljajo za sprejetje skupne odločitve na ravni skupine oziroma subjekta v postopku reševanja ob upoštevanju 35. in 36. člena tega zakona.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje podrejene družbe ali kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji do izteka roka za sprejetje skupne odločitve na ravni skupine oziroma subjekta v postopku reševanja oziroma do sprejetja skupne odločitve na Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU naslovi prošnjo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve iz prejšnjega odstavka.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje podrejene družbe ali kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji do izteka roka za sprejetje skupne odločitve na ravni skupine oziroma subjekta v postopku reševanja oziroma do sprejetja skupne odločitve na Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU naslovi prošnjo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve iz prejšnjega odstavka.
3
·
(3) Če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz šestega odstavka 35. člena tega zakona in organ za reševanje na ravni skupine oziroma organ, pristojen za reševanje na ravni subjekta, v postopku reševanja sam sprejme odločitev o načrtu reševanja skupine pod pogoji, določenimi v osmem in desetem odstavku 35. člena tega zakona oziroma tretjem odstavku prejšnjega člena, Banka Slovenije z upoštevanjem stališč in pridržkov drugih organov za reševanje subjektov v skupini odloči o ukrepih iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona, ki jih mora sprejeti podrejena družba na posamični podlagi. Banka Slovenije odločitev obrazloži ter jo sporoči podrejeni družbi in subjektu v postopku reševanja iste skupine v postopku reševanja ter organu za reševanje tega subjekta in organu za reševanje na ravni skupine.
3
·
(3) Če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz šestega odstavka 35. člena tega zakona in organ za reševanje na ravni skupine oziroma organ, pristojen za reševanje na ravni subjekta, v postopku reševanja sam sprejme odločitev o načrtu reševanja skupine pod pogoji, določenimi v osmem in desetem odstavku 35. člena tega zakona oziroma tretjem odstavku prejšnjega člena, Banka Slovenije z upoštevanjem stališč in pridržkov drugih organov za reševanje subjektov v skupini odloči o ukrepih iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona, ki jih mora sprejeti podrejena družba na posamični podlagi. Banka Slovenije odločitev obrazloži ter jo sporoči podrejeni družbi in subjektu v postopku reševanja iste skupine v postopku reševanja ter organu za reševanje tega subjekta in organu za reševanje na ravni skupine.
4
−
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe ali kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji prekine postopek odločanja iz prejšnjega odstavka, če je kateri koli organ za reševanje subjekta v skupini do izteka roka za sprejetje skupne odločitve ob upoštevanju šestega in sedmega odstavka 35. člena tega zakona na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU v zvezi z ukrepi iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije odločitev sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Če Evropski bančni organ v enem mesecu po prejemu prošnje ne sprejme odločitve o zadevi, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom.
4
+
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe ali kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji prekine postopek odločanja iz prejšnjega odstavka, če je kateri koli organ za reševanje subjekta v skupini do izteka roka za sprejetje skupne odločitve ob upoštevanju šestega in sedmega odstavka 35. člena tega zakona na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU v zvezi z ukrepi iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Obdobje za doseženo odločitev se v tem primeru upošteva v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU . Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije odločitev sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Če Evropski bančni organ v enem mesecu po prejemu prošnje ne sprejme odločitve o zadevi, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom.
1
·
(1) Banka Slovenije za vsako banko, ki ni del skupine, nad katero Banka Slovenije ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, izdela načrt reševanja, v katerem z upoštevanjem ocene iz 30. člena tega zakona določi ukrepe za reševanje ali prisilno prenehanje, ki bi jih lahko izvedla v banki, če bi ta propadala.
1
·
(1) Banka Slovenije za vsako banko, ki ni del skupine, nad katero Banka Slovenije ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, izdela načrt reševanja, v katerem z upoštevanjem ocene iz 30. člena tega zakona določi ukrepe za reševanje ali prisilno prenehanje, ki bi jih lahko izvedla v banki, če bi ta propadala.
2
·
(2) V zvezi z izdelavo načrta reševanja se Banka Slovenije posvetuje z organi za reševanje v državah članicah, kjer ima banka pomembne podružnice.
2
·
(2) V zvezi z izdelavo načrta reševanja se Banka Slovenije posvetuje z organi za reševanje v državah članicah, kjer ima banka pomembne podružnice.
3
·
(3) V primeru bistvenih sprememb pravne in organizacijske sestave banke, njene poslovne dejavnosti ali njenega finančnega položaja, ki lahko bistveno vplivajo na način izvajanja načrta reševanja, najmanj pa enkrat letno Banka Slovenije preveri ustreznost načrta reševanja in ga po potrebi posodobi. Banka Banko Slovenije v treh delovnih dneh obvesti o spremembah iz prvega stavka tega odstavka.
3
·
(3) V primeru bistvenih sprememb pravne in organizacijske sestave banke, njene poslovne dejavnosti ali njenega finančnega položaja, ki lahko bistveno vplivajo na način izvajanja načrta reševanja, najmanj pa enkrat letno Banka Slovenije preveri ustreznost načrta reševanja in ga po potrebi posodobi. Banka Banko Slovenije v treh delovnih dneh obvesti o spremembah iz prvega stavka tega odstavka.
4
·
(4) Banka Slovenije lahko od subjekta reševanja zahteva, da vzpostavi, vodi in ji predloži podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah. Banka Slovenije lahko zahteva vodenje evidenc s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah ter določi vsebino in način vodenja ter rok, v katerem ji morajo biti banke in subjekti, na katere se nanaša zahteva iz prvega stavka, sposobni predložiti zadevne evidence.
4
·
(4) Banka Slovenije lahko od subjekta reševanja zahteva, da vzpostavi, vodi in ji predloži podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah. Banka Slovenije lahko zahteva vodenje evidenc s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah ter določi vsebino in način vodenja ter rok, v katerem ji morajo biti banke in subjekti, na katere se nanaša zahteva iz prvega stavka, sposobni predložiti zadevne evidence.
5
−
(5) Banka Slovenije posodobi načrt reševanja tudi, če se v zvezi z banko izvedejo ukrepi za reševanje ali pooblastila v zvezi z odpisom ali konverzijo kapitalskih instrumentov ali kvalificiranih obveznosti, ki se izvajajo neodvisno od drugih instrumentov za reševanje. V tem primeru Banka Slovenije pri določanju rokov iz 15. točke tretjega odstavka 40. člena tega zakona upošteva rok, ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, določen za izpolnitev nadzorniških zahtev glede dodatno potrebnega kapitala.
5
+
(5) Banka Slovenije posodobi načrt reševanja tudi, če se v zvezi z banko izvedejo ukrepi za reševanje ali pooblastila v zvezi z odpisom ali konverzijo kapitalskih instrumentov ali kvalificiranih obveznosti, ki se izvajajo neodvisno od drugih instrumentov za reševanje. V tem primeru Banka Slovenije pri določanju rokov iz 15. točke tretjega odstavka 40. člena tega zakona upošteva rok, ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, določen za izpolnitev napotka o dodatno potrebnem kapitalu.
6
·
(6) Banka Slovenije pristojnim organom v državah, kjer je ustanovljena pomembna podružnica banke, predloži vsakokratni posodobljeni načrt reševanja.
6
·
(6) Banka Slovenije pristojnim organom v državah, kjer je ustanovljena pomembna podružnica banke, predloži vsakokratni posodobljeni načrt reševanja.
1
·
(1) Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja upošteva ustrezne scenarije, vključno s scenarijem, po katerem pride do propada banke zaradi splošne finančne nestabilnosti ali drugih podobnih negativnih dogodkov na ravni celotnega finančnega sistema, in s scenarijem, po katerem pride do propada banke zaradi banki lastnih dejavnikov.
1
·
(1) Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja upošteva ustrezne scenarije, vključno s scenarijem, po katerem pride do propada banke zaradi splošne finančne nestabilnosti ali drugih podobnih negativnih dogodkov na ravni celotnega finančnega sistema, in s scenarijem, po katerem pride do propada banke zaradi banki lastnih dejavnikov.
2
·
(2) V načrtu reševanja se opredelijo možnosti za uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje banke ter pri tem upoštevajo morebitne ovire pri reševanju, ugotovljene na podlagi ocene rešljivosti banke iz 30. člena tega zakona, in ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost, določenih v 34. členu tega zakona.
2
·
(2) V načrtu reševanja se opredelijo možnosti za uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje banke ter pri tem upoštevajo morebitne ovire pri reševanju, ugotovljene na podlagi ocene rešljivosti banke iz 30. člena tega zakona, in ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost, določenih v 34. členu tega zakona.
3
·
(3) Načrt reševanja določa možnosti za uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje banke ter vsebuje najmanj naslednje elemente, skupaj s kvantitativnimi podatki, kadar je to mogoče:
3
·
(3) Načrt reševanja določa možnosti za uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje banke ter vsebuje najmanj naslednje elemente, skupaj s kvantitativnimi podatki, kadar je to mogoče:
4
·
1. povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja;
4
·
1. povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja;
5
·
2. povzetek bistvenih sprememb v zvezi z banko, ki so nastopile po izdelavi oziroma zadnji posodobitvi načrta reševanja;
5
·
2. povzetek bistvenih sprememb v zvezi z banko, ki so nastopile po izdelavi oziroma zadnji posodobitvi načrta reševanja;
6
−
3. prikaz, kako je mogoče kritične funkcije in glavne poslovne dejavnosti v potrebnem obsegu pravno in ekonomsko ločiti od drugih funkcij, da bi se ob propadu banke zagotovilo njihovo nadaljevanje;
6
+
3. prikaz, kako je mogoče kritične funkcije in glavne poslovne dejavnosti v potrebnem obsegu pravno in ekonomsko ločiti od drugih funkcij, da bi se ob propadu banke zagotovilo njihovo nadaljevanje in digitalna operativna odpornost;
7
·
4. oceno časovnega okvira za izvajanje vsakega od bistvenih sestavin načrta reševanja;
7
·
4. oceno časovnega okvira za izvajanje vsakega od bistvenih sestavin načrta reševanja;
8
·
5. podroben opis ocene rešljivosti v skladu s 30. členom tega zakona;
8
·
5. podroben opis ocene rešljivosti v skladu s 30. členom tega zakona;
9
·
6. opis morebitnih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost, določenih v skladu s 34. členom tega zakona;
9
·
6. opis morebitnih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost, določenih v skladu s 34. členom tega zakona;
10
·
7. opis postopkov za določitev vrednosti ter možnosti prodaje kritičnih funkcij, glavnih poslovnih področij in sredstev banke;
10
·
7. opis postopkov za določitev vrednosti ter možnosti prodaje kritičnih funkcij, glavnih poslovnih področij in sredstev banke;
11
·
8. podroben opis ukrepov, s katerimi se zagotovi, da so informacije, ki jih Banka Slovenije zahteva v skladu z 41. členom tega zakona, posodobljene in pravočasno poslane Banki Slovenije;
11
·
8. podroben opis ukrepov, s katerimi se zagotovi, da so informacije, ki jih Banka Slovenije zahteva v skladu z 41. členom tega zakona, posodobljene in pravočasno poslane Banki Slovenije;
12
·
9. pojasnilo glede možnosti financiranja ukrepov za reševanje po različnih scenarijih reševanja;
12
·
9. pojasnilo glede možnosti financiranja ukrepov za reševanje po različnih scenarijih reševanja;
13
·
10. podroben opis različnih strategij reševanja, ki bi se lahko uporabile glede na različne mogoče scenarije;
13
·
10. podroben opis različnih strategij reševanja, ki bi se lahko uporabile glede na različne mogoče scenarije;
14
·
11. opis kritičnih medsebojnih odvisnosti;
14
·
11. opis kritičnih medsebojnih odvisnosti;
15
·
12. opis možnosti za ohranjanje dostopa do infrastrukture za izvajanje plačil in kliringa ter drugih storitev, vključno z oceno prenosljivosti pozicij banke;
15
·
12. opis možnosti za ohranjanje dostopa do infrastrukture za izvajanje plačil in kliringa ter drugih storitev, vključno z oceno prenosljivosti pozicij banke;
16
·
13. analizo vplivov načrta reševanja na zaposlene v banki, vključno z oceno povezanih stroškov, in opis predvidenih postopkov za posvetovanje z zaposlenimi med procesom reševanja;
16
·
13. analizo vplivov načrta reševanja na zaposlene v banki, vključno z oceno povezanih stroškov, in opis predvidenih postopkov za posvetovanje z zaposlenimi med procesom reševanja;
17
·
14. načrt za obveščanje medijev in javnosti;
17
·
14. načrt za obveščanje medijev in javnosti;
18
·
15. minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora banka zagotavljati v skladu s tem zakonom, in morebitni rok za izpolnitev te zahteve, določen v skladu s 64. členom tega zakona, oziroma kadar Banka Slovenije določi zahteve na podlagi 60. člena tega zakona, časovni okvir, določen v skladu s 64. členom tega zakona, v katerem mora subjekt v postopku reševanja izpolniti zahtevo;
18
·
15. minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora banka zagotavljati v skladu s tem zakonom, in morebitni rok za izpolnitev te zahteve, določen v skladu s 64. členom tega zakona, oziroma kadar Banka Slovenije določi zahteve na podlagi 60. člena tega zakona, časovni okvir, določen v skladu s 64. členom tega zakona, v katerem mora subjekt v postopku reševanja izpolniti zahtevo;
19
−
16. opis ključnih dejavnosti in sistemov za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov banke;
19
+
16. opis ključnih dejavnosti in sistemov za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov banke, vključno z omrežnimi in informacijskimi sistemi iz Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009 , (EU) št. 648/2012 , (EU) št. 600/2014 , (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1);
20
·
17. morebitno mnenje ali stališče banke glede načrta reševanja.
20
·
17. morebitno mnenje ali stališče banke glede načrta reševanja.
21
·
(4) Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja, zlasti v okviru opredelitve možnosti financiranja iz 9. točke prejšnjega odstavka, ne upošteva:
21
·
(4) Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja, zlasti v okviru opredelitve možnosti financiranja iz 9. točke prejšnjega odstavka, ne upošteva:
22
·
1. katere koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, vzpostavljenih za financiranje ukrepov za reševanje;
22
·
1. katere koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, vzpostavljenih za financiranje ukrepov za reševanje;
23
·
2. katerega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;
23
·
2. katerega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;
24
·
3. katere koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.
24
·
3. katere koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.
25
·
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena načrt reševanja vključuje tudi analizo, kako in kdaj bi lahko banka zaprosila za izredno likvidnostno posojilo ali drugo izredno likvidnostno pomoč Banke Slovenije v okoliščinah, ki se obravnavajo v načrtu reševanja, in opredeli sredstva, ki bi bila verjetno priznana v okviru zavarovanja s premoženjem.
25
·
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena načrt reševanja vključuje tudi analizo, kako in kdaj bi lahko banka zaprosila za izredno likvidnostno posojilo ali drugo izredno likvidnostno pomoč Banke Slovenije v okoliščinah, ki se obravnavajo v načrtu reševanja, in opredeli sredstva, ki bi bila verjetno priznana v okviru zavarovanja s premoženjem.
26
·
(6) Banka Slovenije banki pošlje povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja iz 1. točke tretjega odstavka tega člena.
26
·
(6) Banka Slovenije banki pošlje povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja iz 1. točke tretjega odstavka tega člena.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko od banke zahteva, da sodeluje pri izdelavi in posodobitvi načrta reševanja tako, da predloži vse informacije, potrebne za izdelavo in izvajanje načrta reševanja.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko od banke zahteva, da sodeluje pri izdelavi in posodobitvi načrta reševanja tako, da predloži vse informacije, potrebne za izdelavo in izvajanje načrta reševanja.
2
−
(2) Banka Slovenije lahko s podzakonskim predpisom določi informacije, ki jih banke redno zagotavljajo za pripravo in posodabljanje načrta reševanja. 2.2.3 Načrt reševanja skupine
2
+
(2) Banke zagotavljajo informacije za pripravo in posodabljanje načrta reševanja na podlagi oddelka B Priloge Direktive 2014/59/EU . 2.2.3 Načrt reševanja skupine
1
·
(1) V načrtu reševanja skupine se določijo ukrepi za reševanje:
1
·
(1) V načrtu reševanja skupine se določijo ukrepi za reševanje:
2
·
1. EU nadrejene družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
2
·
1. EU nadrejene družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
3
·
2. podrejenih družb, ki so del skupine in imajo sedež v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
3
·
2. podrejenih družb, ki so del skupine in imajo sedež v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
4
−
3. finančnih holdingov, mešanih finančnih holdingov in mešanih poslovnih holdingov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
4
+
3. finančnih holdingov, mešanih finančnih holdingov in mešanih poslovnih holdingov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, nadrejenih finančnih in mešanih finančnih holdingov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, in nadrejenih finančnih in mešanih finančnih holdingov, ki imajo sedež v drugi državi članici;
5
·
4. podrejenih družb, ki so del skupine in imajo sedež v tretji državi, z upoštevanjem določb tega zakona o zagotavljanju učinkov reševanja v tretjih državah ter o sodelovanju in izmenjavi informacij z organi za reševanje v tretjih državah.
5
·
4. podrejenih družb, ki so del skupine in imajo sedež v tretji državi, z upoštevanjem določb tega zakona o zagotavljanju učinkov reševanja v tretjih državah ter o sodelovanju in izmenjavi informacij z organi za reševanje v tretjih državah.
6
−
(2) V načrtu reševanja skupine se za vsako skupino določijo subjekti v postopku reševanja in skupine v postopku reševanja. Načrt reševanja skupine zajema najmanj naslednje elemente:
6
+
(2) V načrtu reševanja skupine se za vsako skupino določijo subjekti v postopku reševanja in skupine v postopku reševanja. Načrt reševanja skupine poleg elementov iz tretjega odstavka 40. člena tega zakona zajema najmanj naslednje elemente:
7
·
1. ukrepe za reševanje, ki jih je treba sprejeti za subjekte v postopku reševanja v okviru različnih scenarijev reševanja v skladu s prvim odstavkom 40. člena tega zakona, in posledice teh ukrepov za reševanje v zvezi z drugimi subjekti reševanja, za nadrejeno družbo in podrejene institucije;
7
·
1. ukrepe za reševanje, ki jih je treba sprejeti za subjekte v postopku reševanja v okviru različnih scenarijev reševanja v skladu s prvim odstavkom 40. člena tega zakona, in posledice teh ukrepov za reševanje v zvezi z drugimi subjekti reševanja, za nadrejeno družbo in podrejene institucije;
8
·
2. kadar skupina vključuje več kot eno skupino v postopku reševanja, ukrepe za reševanje, ki jih je treba sprejeti za subjekte v postopku reševanja iz vsake skupine v postopku reševanja, in posledice teh ukrepov za:
8
·
2. kadar skupina vključuje več kot eno skupino v postopku reševanja, ukrepe za reševanje, ki jih je treba sprejeti za subjekte v postopku reševanja iz vsake skupine v postopku reševanja, in posledice teh ukrepov za:
9
·
- druge subjekte v skupini, ki pripadajo isti skupini v postopku reševanja, in
9
·
- druge subjekte v skupini, ki pripadajo isti skupini v postopku reševanja, in
10
·
- druge skupine v postopku reševanja;
10
·
- druge skupine v postopku reševanja;
11
·
3. analizo, v kakšnem obsegu bi se instrumenti in pooblastila za reševanje lahko usklajeno uporabljali in izvajali v zvezi s subjekti v postopku reševanja s sedežem v državi članici, vključno z ukrepi tretje osebe za olajšanje nakupa skupine kot celote oziroma ločenih poslovnih področij ali dejavnosti, ki jih izvaja več subjektov v skupini, ali posebnih subjektov v skupini ali skupin v postopku reševanja, ter opredelitev kakršnih koli morebitnih ovir za usklajeno reševanje;
11
·
3. analizo, v kakšnem obsegu bi se instrumenti in pooblastila za reševanje lahko usklajeno uporabljali in izvajali v zvezi s subjekti v postopku reševanja s sedežem v državi članici, vključno z ukrepi tretje osebe za olajšanje nakupa skupine kot celote oziroma ločenih poslovnih področij ali dejavnosti, ki jih izvaja več subjektov v skupini, ali posebnih subjektov v skupini ali skupin v postopku reševanja, ter opredelitev kakršnih koli morebitnih ovir za usklajeno reševanje;
12
·
4. opredelitev ustreznih ureditev za sodelovanje in usklajevanje z ustreznimi organi tretjih držav ter morebitnih posledic za reševanje subjektov v skupini v Evropski uniji, kadar skupini pripadajo družbe s sedežem v tretjih državah;
12
·
4. opredelitev ustreznih ureditev za sodelovanje in usklajevanje z ustreznimi organi tretjih držav ter morebitnih posledic za reševanje subjektov v skupini v Evropski uniji, kadar skupini pripadajo družbe s sedežem v tretjih državah;
13
·
5. opredelitev ukrepov, potrebnih za reševanje skupine, če so izpolnjenji pogoji za reševanje, vključno s pravno in ekonomsko ločitvijo določenih funkcij ali poslovnih področij;
13
·
5. opredelitev ukrepov, potrebnih za reševanje skupine, če so izpolnjenji pogoji za reševanje, vključno s pravno in ekonomsko ločitvijo določenih funkcij ali poslovnih področij;
14
·
6. opredelitev morebitnih dodatnih ukrepov, ki niso navedeni v Uredbi 806/2014/EU ali tem zakonu, ki jih nameravajo sprejeti pristojni organi za reševanje v zvezi s subjekti iz posamezne skupine v postopku reševanja;
14
·
6. opredelitev morebitnih dodatnih ukrepov, ki niso navedeni v Uredbi 806/2014/EU ali tem zakonu, ki jih nameravajo sprejeti pristojni organi za reševanje v zvezi s subjekti iz posamezne skupine v postopku reševanja;
15
·
7. opredelitev možnosti financiranja ukrepov za reševanje skupine in morebitno shemo financiranja reševanja ter prikaz načel za razdelitev odgovornosti financiranja med viri financiranja v več državah članicah, pri čemer morajo ta načela temeljiti na poštenih in uravnoteženih merilih ter upoštevati pravila za določanje prispevka posameznih nacionalnih shem financiranja reševanja in morebitne učinke na finančno stabilnost v vseh prizadetih državah članicah.
15
·
7. opredelitev možnosti financiranja ukrepov za reševanje skupine in morebitno shemo financiranja reševanja ter prikaz načel za razdelitev odgovornosti financiranja med viri financiranja v več državah članicah, pri čemer morajo ta načela temeljiti na poštenih in uravnoteženih merilih ter upoštevati pravila za določanje prispevka posameznih nacionalnih shem financiranja reševanja in morebitne učinke na finančno stabilnost v vseh prizadetih državah članicah.
16
·
(3) Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja skupine iz prvega odstavka prejšnjega člena ne upošteva virov financiranja iz naslova:
16
·
(3) Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja skupine iz prvega odstavka prejšnjega člena ne upošteva virov financiranja iz naslova:
17
·
1. katere koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, ki so v skladu z notranjo zakonodajo države članice vzpostavljene za financiranje reševanja;
17
·
1. katere koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, ki so v skladu z notranjo zakonodajo države članice vzpostavljene za financiranje reševanja;
18
·
2. katerega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;
18
·
2. katerega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;
19
·
3. katere koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije na podlagi nestandardiziranih pogojev glede na zavarovanje, trajanje in obrestne mere.
19
·
3. katere koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije na podlagi nestandardiziranih pogojev glede na zavarovanje, trajanje in obrestne mere.
20
·
(4) Načrt reševanja skupine ne sme nesorazmerno učinkovati na katero koli državo članico.
20
·
(4) Načrt reševanja skupine ne sme nesorazmerno učinkovati na katero koli državo članico.
1
·
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine lahko od EU nadrejene družbe zahteva, da predloži vse informacije, ki so potrebne za izdelavo in izvajanje načrta reševanja skupine ter se nanašajo na zadevno EU nadrejeno družbo in v ustreznem obsegu na vsak subjekt v skupini, vključno s subjekti iz 3. in 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona.
1
·
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine lahko od EU nadrejene družbe zahteva, da predloži vse informacije, ki so potrebne za izdelavo in izvajanje načrta reševanja skupine ter se nanašajo na zadevno EU nadrejeno družbo in v ustreznem obsegu na vsak subjekt v skupini, vključno s subjekti iz 3. in 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona.
2
·
(2) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine z upoštevanjem zahtev glede varovanja zaupnosti informacij, določenih v tem zakonu, pošlje informacije iz prejšnjega odstavka naslednjim organom:
2
·
(2) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine z upoštevanjem zahtev glede varovanja zaupnosti informacij, določenih v tem zakonu, pošlje informacije iz prejšnjega odstavka naslednjim organom:
3
·
1. organom za reševanje v državah članicah, pristojnim za ukrepe za reševanje podrejenih družb;
3
·
1. organom za reševanje v državah članicah, pristojnim za ukrepe za reševanje podrejenih družb;
4
·
2. organom za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice;
4
·
2. organom za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice;
5
·
3. pristojnim organom, ki sodelujejo v kolegiju pristojnih organov v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi, pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja bančništvo;
5
·
3. pristojnim organom, ki sodelujejo v kolegiju pristojnih organov v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi, pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja bančništvo;
6
·
4. organom za reševanje v državah članicah, kjer imajo sedež subjekti iz 3. in 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona;
6
·
4. organom za reševanje v državah članicah, kjer imajo sedež subjekti iz 3. in 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona;
7
·
5. Evropskemu bančnemu organu.
7
·
5. Evropskemu bančnemu organu.
8
·
(3) Informacije, ki jih Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pošlje organom iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, vsebujejo vsaj informacije, pomembne za podrejene družbe ali pomembne podružnice. Informacije, ki jih Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pošlje Evropskemu bančnemu organu, vsebujejo vse informacije, ki jih Evropski bančni organ potrebuje za izvajanje svojih nalog v zvezi z načrti reševanja skupin.
8
·
(3) Informacije, ki jih Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pošlje organom iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, vsebujejo vsaj informacije, pomembne za podrejene družbe ali pomembne podružnice. Informacije, ki jih Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pošlje Evropskemu bančnemu organu, vsebujejo vse informacije, ki jih Evropski bančni organ potrebuje za izvajanje svojih nalog v zvezi z načrti reševanja skupin.
9
·
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine lahko pošiljanje informacij o podrejenih družbah, ki imajo sedež v tretjih državah, pogojuje s soglasjem pristojnega organa ali organa za reševanje v tretji državi.
9
·
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine lahko pošiljanje informacij o podrejenih družbah, ki imajo sedež v tretjih državah, pogojuje s soglasjem pristojnega organa ali organa za reševanje v tretji državi.
+
10
+
(5) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pošlje EU nadrejeni družbi povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja iz drugega odstavka prejšnjega člena.
1
·
(1) Banka Slovenije si kot organ za reševanje na ravni skupine prizadeva, da skupaj z organi za reševanje, pristojnimi za podrejene družbe, v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. oziroma 165. členom tega zakona, v štirih mesecih po pošiljanju informacij v skladu s prejšnjim členom in po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno s pristojnimi organi držav članic, v katerih so pomembne podružnice, sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja skupine. Kadar skupino sestavlja več kot ena skupina v postopku reševanja, se v skupno odločitev vključijo tudi ukrepi za reševanje iz 2. točke drugega odstavka 43. člena tega zakona. Banka Slovenije skupno odločitev o načrtu reševanja skupine predloži EU nadrejeni družbi.
1
·
(1) Banka Slovenije si kot organ za reševanje na ravni skupine prizadeva, da skupaj z organi za reševanje, pristojnimi za podrejene družbe, v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 164. oziroma 165. členom tega zakona, v štirih mesecih po pošiljanju informacij v skladu s prejšnjim členom in po posvetovanju s pristojnimi organi, vključno s pristojnimi organi držav članic, v katerih so pomembne podružnice, sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja skupine. Kadar skupino sestavlja več kot ena skupina v postopku reševanja, se v skupno odločitev vključijo tudi ukrepi za reševanje iz 2. točke drugega odstavka 43. člena tega zakona. Banka Slovenije skupno odločitev o načrtu reševanja skupine predloži EU nadrejeni družbi.
2
·
(2) Če v štirih mesecih po pošiljanju informacij v skladu s prejšnjim členom skupna odločitev iz prejšnjega odstavka ni sprejeta, Banka Slovenije sama sprejme odločitev v zvezi z načrtom reševanja skupine. Odločitev Banke Slovenije mora biti obrazložena ter mora upoštevati stališča in pridržke drugih organov za reševanje. Banka Slovenije odločitev o načrtu reševanja skupine predloži EU nadrejeni družbi.
2
·
(2) Če v štirih mesecih po pošiljanju informacij v skladu s prejšnjim členom skupna odločitev iz prejšnjega odstavka ni sprejeta, Banka Slovenije sama sprejme odločitev v zvezi z načrtom reševanja skupine. Odločitev Banke Slovenije mora biti obrazložena ter mora upoštevati stališča in pridržke drugih organov za reševanje. Banka Slovenije odločitev o načrtu reševanja skupine predloži EU nadrejeni družbi.
3
−
(3) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje na ravni skupine v zvezi s skupno odločitvijo iz prvega odstavka tega člena Evropskemu bančnemu organu predloži prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU, razen če po posvetovanju s pristojnim ministrstvom oceni, da bi zadeva, o kateri obstaja nestrinjanje v postopku sprejemanja skupne odločitve iz prvega odstavka tega člena, lahko vplivala na fiskalni položaj v Republiki Sloveniji.
3
+
(3) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje na ravni skupine v zvezi s skupno odločitvijo iz prvega odstavka tega člena Evropskemu bančnemu organu predloži prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU , razen če po posvetovanju s pristojnim ministrstvom oceni, da bi zadeva, o kateri obstaja nestrinjanje v postopku sprejemanja skupne odločitve iz prvega odstavka tega člena, lahko vplivala na fiskalni položaj v Republiki Sloveniji.
4
−
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine prekine postopek odločanja iz prvega odstavka tega člena, če je eden ali več organov za reševanje, pristojnih za reševanje podrejenih družb, do konca štirimesečnega obdobja po pošiljanju informacij v skladu s prejšnjim členom in pred sprejetjem skupne odločitve na Evropski bančni organ naslovilo prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU. Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije odločitev sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Če Evropski bančni organ odločitve o zadevi ne sprejme v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu z drugim odstavkom tega člena.
4
+
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine prekine postopek odločanja iz prvega odstavka tega člena, če je eden ali več organov za reševanje, pristojnih za reševanje podrejenih družb, do konca štirimesečnega obdobja po pošiljanju informacij v skladu s prejšnjim členom in pred sprejetjem skupne odločitve na Evropski bančni organ naslovilo prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU . Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije odločitev sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Če Evropski bančni organ odločitve o zadevi ne sprejme v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu z drugim odstavkom tega člena.
5
·
(5) Banka Slovenije zahteva prekinitev postopka odločanja Evropskega bančnega organa na podlagi prošnje iz prejšnjega odstavka, če oceni, da bi zadeva lahko vplivala na fiskalni položaj v Republiki Sloveniji.
5
·
(5) Banka Slovenije zahteva prekinitev postopka odločanja Evropskega bančnega organa na podlagi prošnje iz prejšnjega odstavka, če oceni, da bi zadeva lahko vplivala na fiskalni položaj v Republiki Sloveniji.
6
·
(6) Če posamezni organ za reševanje druge države članice, pristojen za reševanje podrejene družbe v skupini, oceni, da bi zadeva lahko vplivala na fiskalni položaj te države članice, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine znova oceni načrt reševanja skupine, vključno z minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
6
·
(6) Če posamezni organ za reševanje druge države članice, pristojen za reševanje podrejene družbe v skupini, oceni, da bi zadeva lahko vplivala na fiskalni položaj te države članice, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine znova oceni načrt reševanja skupine, vključno z minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
7
·
(7) Banka Slovenije lahko v primeru iz prvega odstavka tega člena pri sprejemanju in posodabljanju načrta reševanja skupine po svoji presoji v postopke izdelave in posodabljanja načrta reševanja skupine povabi tudi organe za reševanje iz tretjih držav, v katerih ima skupina podrejene družbe, finančne holdinge ali pomembne podružnice, če so izpolnjeni pogoji glede varovanja zaupnosti informacij v skladu s tem zakonom.
7
·
(7) Banka Slovenije lahko v primeru iz prvega odstavka tega člena pri sprejemanju in posodabljanju načrta reševanja skupine po svoji presoji v postopke izdelave in posodabljanja načrta reševanja skupine povabi tudi organe za reševanje iz tretjih držav, v katerih ima skupina podrejene družbe, finančne holdinge ali pomembne podružnice, če so izpolnjeni pogoji glede varovanja zaupnosti informacij v skladu s tem zakonom.
1
·
(1) Banka Slovenije si kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji prizadeva, da skupaj z organom za reševanje na ravni skupine in drugimi organi za reševanje, pristojnimi za podrejene družbe v skupini, v štirih mesecih po prejemu informacij v zvezi z načrtom reševanja skupine od organa za reševanje na ravni skupine in po posvetovanju z vsakokrat pristojnimi organi, vključno s pristojnimi organi držav članic, v katerih so pomembne podružnice, sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja skupine.
1
·
(1) Banka Slovenije si kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji prizadeva, da skupaj z organom za reševanje na ravni skupine in drugimi organi za reševanje, pristojnimi za podrejene družbe v skupini, v štirih mesecih po prejemu informacij v zvezi z načrtom reševanja skupine od organa za reševanje na ravni skupine in po posvetovanju z vsakokrat pristojnimi organi, vključno s pristojnimi organi držav članic, v katerih so pomembne podružnice, sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja skupine.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje podrejene družbe ali v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji do konca štirimesečnega obdobja po prejemu informacij od organa za reševanje na ravni skupine oziroma do sprejetja skupne odločitve na Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU naslovi prošnjo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve iz prejšnjega odstavka, razen če po posvetovanju s pristojnim ministrstvom oceni, da bi zadeva, o kateri obstaja nestrinjanje v postopku sprejemanja skupne odločitve iz prejšnjega odstavka, lahko vplivala na fiskalni položaj v Republiki Sloveniji.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje podrejene družbe ali v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji do konca štirimesečnega obdobja po prejemu informacij od organa za reševanje na ravni skupine oziroma do sprejetja skupne odločitve na Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU naslovi prošnjo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve iz prejšnjega odstavka, razen če po posvetovanju s pristojnim ministrstvom oceni, da bi zadeva, o kateri obstaja nestrinjanje v postopku sprejemanja skupne odločitve iz prejšnjega odstavka, lahko vplivala na fiskalni položaj v Republiki Sloveniji.
3
·
(3) Če v štirih mesecih po prejemu informacij od organa za reševanje na ravni skupine ni sprejeta skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena in organ za reševanje na ravni skupine sam sprejme odločitev o načrtu reševanja skupine, lahko Banka Slovenije, če se ne strinja z načrtom reševanja skupine, z upoštevanjem stališč in pridržkov drugih organov za reševanje subjektov v skupini sprejme odločitev, v kateri po potrebi opredeli subjekte v postopku reševanja ter pripravi in posodablja načrt reševanja za skupino v postopku reševanja, ki jo sestavljajo subjekti v njeni pristojnosti. Banka Slovenije odločitev obrazloži in navede razloge za nestrinjanje z načrtom reševanja skupine ter odločitev sporoči vsem organom za reševanje subjektov v skupini.
3
·
(3) Če v štirih mesecih po prejemu informacij od organa za reševanje na ravni skupine ni sprejeta skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena in organ za reševanje na ravni skupine sam sprejme odločitev o načrtu reševanja skupine, lahko Banka Slovenije, če se ne strinja z načrtom reševanja skupine, z upoštevanjem stališč in pridržkov drugih organov za reševanje subjektov v skupini sprejme odločitev, v kateri po potrebi opredeli subjekte v postopku reševanja ter pripravi in posodablja načrt reševanja za skupino v postopku reševanja, ki jo sestavljajo subjekti v njeni pristojnosti. Banka Slovenije odločitev obrazloži in navede razloge za nestrinjanje z načrtom reševanja skupine ter odločitev sporoči vsem organom za reševanje subjektov v skupini.
4
−
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe ali v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji prekine postopek odločanja iz prejšnjega odstavka, če je drug organ za reševanje subjekta v skupini do konca štirimesečnega obdobja po prejemu informacij od organa za reševanje na ravni skupine na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU. Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije odločitev na podlagi prejšnjega odstavka sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Če Evropski bančni organ ne sprejme odločitve o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom.
4
+
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe ali v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji prekine postopek odločanja iz prejšnjega odstavka, če je drug organ za reševanje subjekta v skupini do konca štirimesečnega obdobja po prejemu informacij od organa za reševanje na ravni skupine na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU . Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije odločitev na podlagi prejšnjega odstavka sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Če Evropski bančni organ ne sprejme odločitve o zadevi v enem mesecu po prejemu prošnje, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom.
5
·
(5) Banka Slovenije lahko skupaj z drugimi organi za reševanje subjektov v skupini iz držav članic, ki si v okviru postopka iz tretjega odstavka tega člena ne nasprotujejo, sprejme skupno odločitev v smislu prvega odstavka tega člena v zvezi z načrtom reševanja skupine, v katero so vključeni subjekti pod pristojnostjo teh organov za reševanje.
5
·
(5) Banka Slovenije lahko skupaj z drugimi organi za reševanje subjektov v skupini iz držav članic, ki si v okviru postopka iz tretjega odstavka tega člena ne nasprotujejo, sprejme skupno odločitev v smislu prvega odstavka tega člena v zvezi z načrtom reševanja skupine, v katero so vključeni subjekti pod pristojnostjo teh organov za reševanje.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko za posamezno banko ali skupino izdela poenostavljeni načrt reševanja, če po posvetovanju z Odborom za finančno stabilnost oceni, da propad banke verjetno ne bi povzročil pomembnejših negativnih posledic na delovanje finančnega trga, poslovanje drugih institucij, na pogoje financiranja ali širše gospodarstvo.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko za posamezno banko ali skupino izdela poenostavljeni načrt reševanja, če po posvetovanju z Odborom za finančno stabilnost oceni, da propad banke verjetno ne bi povzročil pomembnejših negativnih posledic na delovanje finančnega trga, poslovanje drugih institucij, na pogoje financiranja ali širše gospodarstvo.
2
·
(2) Pri oceni iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije upošteva naravo poslovanja, delniško sestavo, profil tveganja, velikost in statusno obliko, medsebojno povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na splošno, obseg in zapletenost dejavnosti ter opravljanje investicijskih storitev in poslov.
2
·
(2) Pri oceni iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije upošteva naravo poslovanja, delniško sestavo, profil tveganja, velikost in statusno obliko, medsebojno povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na splošno, obseg in zapletenost dejavnosti ter opravljanje investicijskih storitev in poslov.
3
·
(3) Banka Slovenije pri izdelavi poenostavljenega načrta reševanja določi:
3
·
(3) Banka Slovenije pri izdelavi poenostavljenega načrta reševanja določi:
4
·
1. vsebino in podrobnosti poenostavljenega načrta reševanja, ki vključuje le posamezne elemente iz 40. oziroma 43. člena tega zakona;
4
·
1. vsebino in podrobnosti poenostavljenega načrta reševanja, ki vključuje le posamezne elemente iz 40. oziroma 43. člena tega zakona;
5
·
2. posodabljanje načrta reševanja v časovnih intervalih, ki so lahko daljši od enega leta;
5
·
2. posodabljanje načrta reševanja v časovnih intervalih, ki so lahko daljši od enega leta;
6
·
3. informacije, ki jih predložijo banke v zvezi s poenostavljenim načrtom reševanja;
6
·
3. informacije, ki jih predložijo banke v zvezi s poenostavljenim načrtom reševanja;
7
−
4. stopnjo podrobnosti informacij in analiz, ki se upoštevajo pri oceni rešljivosti na podlagi 30. člena tega zakona.
7
+
4. stopnjo podrobnosti informacij in analiz, ki se upoštevajo pri oceni rešljivosti na podlagi 30. člena tega zakona;
8
−
(4) Banka Slovenije se lahko v zvezi z banko ali skupino, za katero se v skladu s tem členom izdela poenostavljeni načrt reševanja, kadar koli odloči, da se pri posodobitvi načrta reševanja ne upoštevajo poenostavitve iz prejšnjega odstavka.
8
+
5. povzetek pomembnih vsebin poenostavljenega načrta reševanja.
9
−
(5) Banka Slovenije lahko v zvezi z banko, za katero se v skladu s tem členom izdela poenostavljeni načrt reševanja, ne glede na poenostavitve iz tretjega odstavka tega člena sprejme katere koli ukrepe nadzora na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, ali ukrepe za reševanje, določene v tem zakonu. 2.2.5 Zahteva glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti
9
+
(4) Banka Slovenije pošlje banki povzetek pomembnih vsebin poenostavljenega načrta reševanja iz prejšnjega odstavka.
+
10
+
(5) Banka Slovenije se lahko v zvezi z banko ali skupino, za katero se v skladu s tem členom izdela poenostavljeni načrt reševanja, kadar koli odloči, da se pri posodobitvi načrta reševanja ne upoštevajo poenostavitve iz tretjega odstavka tega člena.
+
11
+
(6) Banka Slovenije lahko v zvezi z banko, za katero se v skladu s tem členom izdela poenostavljeni načrt reševanja, ne glede na poenostavitve iz tretjega odstavka tega člena sprejme katere koli ukrepe nadzora na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, ali ukrepe za reševanje, določene v tem zakonu. 2.2.5 Zahteva glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti
1
·
(1) Subjekt reševanja ves čas izpolnjuje zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, in sicer najmanj v obsegu, ki ga določi Banka Slovenije v skladu s tem zakonom.
1
·
(1) Subjekt reševanja ves čas izpolnjuje zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, in sicer najmanj v obsegu, ki ga določi Banka Slovenije v skladu s tem zakonom.
2
·
(2) Banka Slovenije posameznemu subjektu reševanja z odredbo določi minimalno višino kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora subjekt reševanja dosegati v skladu s prejšnjim odstavkom (v nadaljnjem besedilu: minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti).
2
·
(2) Banka Slovenije posameznemu subjektu reševanja z odredbo določi minimalno višino kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora subjekt reševanja dosegati v skladu s prejšnjim odstavkom (v nadaljnjem besedilu: minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti).
3
·
(3) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se določi v skladu s tem zakonom, se izrazi kot odstotek:
3
·
(3) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se določi v skladu s tem zakonom, se izrazi kot odstotek:
4
−
1. zneska skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz prvega odstavka tega člena tveganju, ki se izračuna v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU, in
4
+
1. zneska skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz prvega odstavka tega člena tveganju, ki se izračuna v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU , in
5
−
2. mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz prvega odstavka tega člena, ki se izračuna v skladu s 429. in 429.a členom Uredbe 575/2013/EU.
5
+
2. mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz prvega odstavka tega člena, ki se izračuna v skladu s 429. in 429.a členom Uredbe 575/2013/EU .
+
1
+
(1) Določba prejšnjega člena ne velja za hipotekarne kreditne institucije, ki se financirajo s kritimi obveznicami in ki v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki velja za hipotekarno kreditno institucijo, ne smejo sprejemati vlog, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
+
2
+
1. navedene institucije prenehajo po običajnih insolvenčnih postopkih ali drugih postopkih, določenih za te institucije, in se izvajajo v skladu z 38., 40. in 42. členom Direktive 2014/59/EU , ter
+
3
+
2. postopki iz prejšnje točke zagotovijo, da upniki navedenih institucij, vključno z imetniki kritih obveznic, prevzamejo izgube na način, ki ustreza ciljem reševanja, določenim v Direktivi 2014/59/EU .
+
4
+
(2) Hipotekarne kreditne institucije, izvzete iz določb prejšnjega člena, niso vključene v konsolidacijo skupine v postopku reševanja za potrebe 57. člena tega zakona.
1
−
(1) Obveznosti se upoštevajo kot kvalificirane obveznosti za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti subjekta v postopku reševanja le, kadar izpolnjujejo pogoje iz 72.a člena, 72.b člena, razen točke (d) drugega odstavka 72.b člena, in 72.c člena Uredbe 575/2013/EU.
1
+
(1) Obveznosti se upoštevajo kot kvalificirane obveznosti za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti subjekta v postopku reševanja le, kadar izpolnjujejo pogoje iz 72.a člena, 72.b člena, razen točke (d) drugega odstavka 72.b člena, in 72.c člena Uredbe 575/2013/EU .
2
−
(2) Kadar se ta zakon v zvezi z minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti sklicuje na 92.a ali 92.b člen Uredbe 575/2013/EU, se ne glede na prejšnji odstavek kot kvalificirane obveznosti upoštevajo obveznosti, kot so opredeljene v 72.k členu Uredbe 575/2013/EU in določene v skladu s 5.a poglavjem naslova I dela 2 Uredbe 575/2013/EU.
2
+
(2) Kadar se ta zakon v zvezi z minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti sklicuje na 92.a ali 92.b člen Uredbe 575/2013/EU , se ne glede na prejšnji odstavek kot kvalificirane obveznosti upoštevajo obveznosti, kot so opredeljene v 72.k členu Uredbe 575/2013/EU in določene v skladu s 5.a poglavjem naslova I dela 2 Uredbe 575/2013/EU .
3
−
(3) Obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so strukturirani vrednostni papirji, in ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen točke l drugega odstavka 72.a člena Uredbe 575/2013/EU, se upoštevajo pri izpolnjevanju minimalnega zneska kapitala in kvalificiranih obveznosti le, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
3
+
(3) Obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so strukturirani vrednostni papirji, in ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen točke l drugega odstavka 72.a člena Uredbe 575/2013/EU , se upoštevajo pri izpolnjevanju minimalnega zneska kapitala in kvalificiranih obveznosti le, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
4
−
1. znesek glavnice obveznosti, ki izhaja iz dolžniškega instrumenta, je v času izdaje znan, je fiksen ali se povečuje in nanj ne vpliva značilnost vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta, pri čemer se skupni znesek obveznosti, ki izhaja iz dolžniškega instrumenta, vključno z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, lahko dnevno vrednoti po cenah na aktivnem dvosmernem likvidnem trgu za enakovreden instrument brez kreditnega tveganja v skladu s 104. in 105. členom Uredbe 575/2013/EU, ali
4
+
1. znesek glavnice obveznosti, ki izhaja iz dolžniškega instrumenta, je v času izdaje znan, je fiksen ali se povečuje in nanj ne vpliva značilnost vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta, pri čemer se skupni znesek obveznosti, ki izhaja iz dolžniškega instrumenta, vključno z vgrajenim izvedenim finančnim instrumentom, lahko dnevno vrednoti po cenah na aktivnem dvosmernem likvidnem trgu za enakovreden instrument brez kreditnega tveganja v skladu s 104. in 105. členom Uredbe 575/2013/EU , ali
5
·
2. dolžniški instrument vključuje pogodbeno določbo, ki določa, da je vrednost v primerih insolventnosti izdajatelja in reševanja izdajatelja fiksna ali se povečuje ter da ni večja od prvotno plačanega zneska obveznosti.
5
·
2. dolžniški instrument vključuje pogodbeno določbo, ki določa, da je vrednost v primerih insolventnosti izdajatelja in reševanja izdajatelja fiksna ali se povečuje ter da ni večja od prvotno plačanega zneska obveznosti.
6
·
(4) Za dolžniške instrumente iz prejšnjega odstavka, vključno z njihovimi vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ne velja dogovor o izravnavi, za vrednotenje takih instrumentov pa se ne uporablja tretji odstavek 105. člena tega zakona.
6
·
(4) Za dolžniške instrumente iz prejšnjega odstavka, vključno z njihovimi vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ne velja dogovor o izravnavi, za vrednotenje takih instrumentov pa se ne uporablja tretji odstavek 105. člena tega zakona.
7
·
(5) Pri izpolnjevanju minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti se upošteva samo tisti del obveznosti iz tretjega odstavka tega člena, ki ustreza znesku glavnice iz 1. točke tretjega odstavka tega člena ali fiksnemu oziroma rastočemu znesku iz 2. točke tretjega odstavka tega člena.
7
·
(5) Pri izpolnjevanju minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti se upošteva samo tisti del obveznosti iz tretjega odstavka tega člena, ki ustreza znesku glavnice iz 1. točke tretjega odstavka tega člena ali fiksnemu oziroma rastočemu znesku iz 2. točke tretjega odstavka tega člena.
8
·
(6) Kadar podrejena družba s sedežem v državi članici, ki je skupaj s subjektom reševanja del iste skupine v postopku reševanja, izda obveznosti obstoječemu delničarju, ki ni del iste skupine v postopku reševanja, se te obveznosti upoštevajo kot kvalificirane obveznosti pri izpolnjevanju minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti zadevnega subjekta v postopku reševanja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
8
·
(6) Kadar podrejena družba s sedežem v državi članici, ki je skupaj s subjektom reševanja del iste skupine v postopku reševanja, izda obveznosti obstoječemu delničarju, ki ni del iste skupine v postopku reševanja, se te obveznosti upoštevajo kot kvalificirane obveznosti pri izpolnjevanju minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti zadevnega subjekta v postopku reševanja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
9
−
1. obveznosti so izdane v skladu s petim odstavkom 58. člena tega zakona;
9
+
1. obveznosti so izdane v skladu s šestim odstavkom 58. člena tega zakona;
10
·
2. uporaba instrumenta odpisa in konverzije v zvezi s temi obveznostmi v skladu s tem zakonom ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;
10
·
2. uporaba instrumenta odpisa in konverzije v zvezi s temi obveznostmi v skladu s tem zakonom ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;
11
·
3. obveznosti ne presegajo zneska, ki ga dobimo, ko odštejemo:
11
·
3. obveznosti ne presegajo zneska, ki ga dobimo, ko odštejemo:
12
−
- vsoto obveznosti, ki se izdajo subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, in zneska kapitala, izdanega v skladu s šestim odstavkom 58. člena tega zakona, od
12
+
- vsoto obveznosti, ki se izdajo subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, in zneska kapitala, izdanega v skladu s sedmim odstavkom 58. člena tega zakona, od
13
·
- zneska, ki se zahteva v skladu z 58. členom tega zakona.
13
·
- zneska, ki se zahteva v skladu z 58. členom tega zakona.
1
·
(1) Izdajatelj kvalificiranih obveznosti mora zagotoviti, da skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti, ki izpolnjuje vse pogoje iz 72.a člena, razen pogojev iz točke (b) prvega odstavka 72.a člena, vključno s pogoji iz 72.b člena, razen tretjega, četrtega in petega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU in je namenjena za prodajo investitorjem, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, znaša najmanj 50.000 eurov.
1
·
(1) Izdajatelj kvalificiranih obveznosti mora zagotoviti, da skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti, ki izpolnjuje vse pogoje iz 72.a člena, razen pogojev iz točke (b) prvega odstavka 72.a člena, vključno s pogoji iz 72.b člena, razen tretjega, četrtega in petega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU in je namenjena za prodajo investitorjem, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, znaša najmanj 50.000 eurov.
2
−
(2) Oseba, ki opravlja investicijske storitve na območju Republike Slovenije kot investicijsko podjetje, kreditna institucija, upravljavec kolektivnega naložbenega podjema za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali upravljavec alternativnega investicijskega sklada, lahko proda kvalificirane obveznosti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz 72.a člena, razen pogojev iz točke (b) prvega odstavka 72.a člena, vključno s pogoji iz 72.b člena, razen tretjega, četrtega in petega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU, investitorju, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, če skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti znaša najmanj 50.000 eurov.
2
+
(2) Oseba, ki opravlja investicijske storitve na območju Republike Slovenije kot investicijsko podjetje, kreditna institucija, upravljavec kolektivnega naložbenega podjema za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali upravljavec alternativnega investicijskega sklada, lahko proda kvalificirane obveznosti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz 72.a člena, razen pogojev iz točke (b) prvega odstavka 72.a člena, vključno s pogoji iz 72.b člena, razen tretjega, četrtega in petega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU , investitorju, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, če skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti znaša najmanj 50.000 eurov.
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se glede pojasnilne obveznosti in obveznosti poročanja stranki v zvezi z investicijskim svetovanjem in storitvami gospodarjenja uporabljajo določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov.
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se glede pojasnilne obveznosti in obveznosti poročanja stranki v zvezi z investicijskim svetovanjem in storitvami gospodarjenja uporabljajo določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov.
1
·
(1) Banka Slovenije določi minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi naslednjih meril:
1
·
(1) Banka Slovenije določi minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi naslednjih meril:
2
·
1. potrebe, da se zagotovi možnost reševanja skupine v postopku reševanja z uporabo instrumentov za reševanje za subjekt v postopku reševanja, vključno z instrumentom odpisa in konverzije, kadar je to primerno, na način, ki zagotavlja izpolnitev ciljev reševanja;
2
·
1. potrebe, da se zagotovi možnost reševanja skupine v postopku reševanja z uporabo instrumentov za reševanje za subjekt v postopku reševanja, vključno z instrumentom odpisa in konverzije, kadar je to primerno, na način, ki zagotavlja izpolnitev ciljev reševanja;
3
·
2. potrebe, da se v postopku reševanja zagotovi, da imajo subjekt v postopku reševanja in njegove podrejene družbe, ki spadajo med subjekte reševanja, vendar niso subjekti v postopku reševanja, zadosten kapital in kvalificirane obveznosti, da bi se v primeru uporabe instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti oziroma drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa in konverzije v skladu s tem zakonom, lahko pokrile njihove izgube ter bi se hkrati znova vzpostavil količnik skupnega kapitala in količnik finančnega vzvoda na potrebno raven, ki navedenim subjektom omogoča nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
3
·
2. potrebe, da se v postopku reševanja zagotovi, da imajo subjekt v postopku reševanja in njegove podrejene družbe, ki spadajo med subjekte reševanja, vendar niso subjekti v postopku reševanja, zadosten kapital in kvalificirane obveznosti, da bi se v primeru uporabe instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti oziroma drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa in konverzije v skladu s tem zakonom, lahko pokrile njihove izgube ter bi se hkrati znova vzpostavil količnik skupnega kapitala in količnik finančnega vzvoda na potrebno raven, ki navedenim subjektom omogoča nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
4
·
3. potrebe, da se v postopku reševanja zagotovi, da ima subjekt v postopku reševanja, če je v načrtu reševanja predvidena možnost izključitve posameznih obveznosti iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije v skladu s 102. členom tega zakona ali možnost prenosa teh obveznosti v celoti na prevzemnika, zadosten kapital in druge kvalificirane obveznosti, da bi se pokrile izgube ter bi se hkrati znova vzpostavil količnik skupnega kapitala in količnik finančnega vzvoda na potrebno raven, ki bi zadevnemu subjektu omogočala nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
4
·
3. potrebe, da se v postopku reševanja zagotovi, da ima subjekt v postopku reševanja, če je v načrtu reševanja predvidena možnost izključitve posameznih obveznosti iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije v skladu s 102. členom tega zakona ali možnost prenosa teh obveznosti v celoti na prevzemnika, zadosten kapital in druge kvalificirane obveznosti, da bi se pokrile izgube ter bi se hkrati znova vzpostavil količnik skupnega kapitala in količnik finančnega vzvoda na potrebno raven, ki bi zadevnemu subjektu omogočala nadaljnje izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
5
·
4. velikosti, poslovnega modela, modela financiranja in profila tveganja subjekta;
5
·
4. velikosti, poslovnega modela, modela financiranja in profila tveganja subjekta;
6
·
5. obsega negativnih vplivov, ki bi jih imel propad subjekta na finančno stabilnost, vključno prek širjenja negativnih vplivov na druge institucije ali subjekte zaradi medsebojne povezanosti subjekta s temi drugimi institucijami ali subjekti ali preostalim finančnim sistemom.
6
·
5. obsega negativnih vplivov, ki bi jih imel propad subjekta na finančno stabilnost, vključno prek širjenja negativnih vplivov na druge institucije ali subjekte zaradi medsebojne povezanosti subjekta s temi drugimi institucijami ali subjekti ali preostalim finančnim sistemom.
7
·
(2) Kadar je v načrtu reševanja določeno, da je treba v določenem scenariju reševanja sprejeti ukrepe za reševanje ali uporabiti instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti pred začetkom postopka reševanja, je minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti enaka znesku, ki zadostuje za:
7
·
(2) Kadar je v načrtu reševanja določeno, da je treba v določenem scenariju reševanja sprejeti ukrepe za reševanje ali uporabiti instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti pred začetkom postopka reševanja, je minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti enaka znesku, ki zadostuje za:
8
·
1. pokrivanje celotne izgube, za katero se pričakuje, da jo bo utrpel subjekt;
8
·
1. pokrivanje celotne izgube, za katero se pričakuje, da jo bo utrpel subjekt;
9
·
2. dokapitalizacijo subjekta v postopku reševanja in njegovih podrejenih družb, ki so subjekti reševanja, vendar se ne obravnavajo kot subjekti v postopku reševanja, in sicer v obsegu, ki zagotavlja, da subjekt v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega leta, lahko še naprej izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
9
·
2. dokapitalizacijo subjekta v postopku reševanja in njegovih podrejenih družb, ki so subjekti reševanja, vendar se ne obravnavajo kot subjekti v postopku reševanja, in sicer v obsegu, ki zagotavlja, da subjekt v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega leta, lahko še naprej izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
10
−
(3) Kadar je v načrtu reševanja določeno, da subjekt preneha po običajnem insolvenčnem postopku, Banka Slovenije oceni, ali je upravičeno, da se minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za navedeni subjekt omeji tako, da ne presega zneska, ki zadostuje za pokritje izgub iz 1. točke prejšnjega odstavka. Pri tej oceni Banka Slovenije zlasti ovrednoti omejitev z vidika morebitnega vpliva na finančno stabilnost in tveganje za širjenje negativnih posledic po finančnem sistemu.
10
+
(3) Banka Slovenije za subjekte za likvidacijo ne določi minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
11
−
(4) Kadar Banka Slovenije za določene razrede kvalificiranih obveznosti oceni, da se lahko pričakuje, da bodo na podlagi 102. člena tega zakona v celoti ali delno izključeni iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije ali da bi se lahko v okviru instrumenta delnega prenosa v celoti prenesli na prevzemnika, odloči, da se minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti izpolni z uporabo kapitala ali drugih kvalificiranih obveznosti v obsegu, ki zadostuje za:
11
+
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije oceni, ali je upravičeno, da se minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za subjekt za likvidacijo na posamični podlagi določi v znesku, ki presega znesek, ki zadostuje za pokritje izgub iz 1. točke drugega odstavka tega člena. Pri tej oceni Banka Slovenije upošteva zlasti morebiten vpliv na finančno stabilnost in tveganje širjenja negativnih posledic na finančni sistem, vključno v zvezi z zmožnostjo financiranja sistema jamstva za vloge, vzpostavljenega na podlagi zakona, ki ureja sistem jamstva za vloge. Kadar Banka Slovenije določi minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, subjekt za likvidacijo izpolni zahtevo z uporabo enega ali več od naslednjega:
+
12
+
1. kapital;
+
13
+
2. obveznosti, ki izpolnjujejo merila primernosti iz 72.a člena Uredbe 575/2013/EU , z izjemo točk (b) in (d) drugega odstavka 72.b člena navedene uredbe;
+
14
+
3. obveznosti iz tretjega do petega odstavka 50. člena tega zakona.
+
15
+
(5) Drugi odstavek 77. člena in 78.a člen Uredbe 575/2013/EU se ne uporabljata za subjekte za likvidacijo, katerim Banka Slovenije ni določila minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
+
16
+
(6) Deleži v kapitalskih instrumentih in kvalificiranih obveznostih, ki jih izdajo podrejene institucije, ki so subjekti za likvidacijo, za katere Banka Slovenije ni določila minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, se ne odbijejo na podlagi petega odstavka 72.e člena Uredbe 575/2013/EU .
+
17
+
(7) Ne glede na prejšnji odstavek subjekt reševanja, ki sam ni subjekt v postopku reševanja, vendar je podrejena družba subjekta v postopku reševanja ali subjekta v tretji državi, ki bi bil subjekt v postopku reševanja, če bi imel sedež v Evropski uniji, odbije svoje deleže v kapitalskih instrumentih podrejenih institucij, ki so del iste skupine v postopku reševanja in so subjekti za likvidacijo, za katere Banka Slovenije ni določila minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Pogoj, ki mora biti pri tem izpolnjen je, da je skupni znesek teh deležev enak ali večji od 7 % skupnega zneska njegovega kapitala in obveznosti, ki izpolnjujejo merila primernosti iz šestega odstavka 58. člena tega zakona, izračunan letno na dan 31. decembra kot povprečje preteklih 12 mesecev.
+
18
+
(8) Kadar Banka Slovenije za določene razrede kvalificiranih obveznosti oceni, da se lahko pričakuje, da bodo na podlagi 102. člena tega zakona v celoti ali delno izključeni iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije ali da bi se lahko v okviru instrumenta delnega prenosa v celoti prenesli na prevzemnika, odloči, da se minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti izpolni z uporabo kapitala ali drugih kvalificiranih obveznosti v obsegu, ki zadostuje za:
12
·
1. pokritje zneska izključenih obveznosti, opredeljenih v skladu s 102. členom tega zakona;
19
·
1. pokritje zneska izključenih obveznosti, opredeljenih v skladu s 102. členom tega zakona;
13
·
2. izpolnitev pogojev iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
20
·
2. izpolnitev pogojev iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
14
−
(5) Banka Slovenije vsako odločitev o določitvi minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti obrazloži ter z uporabo meril iz tega člena preverja njeno ustreznost, da zagotovi ustrezno upoštevanje morebitnih sprememb v zvezi z zahtevo na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU.
21
+
(9) Banka Slovenije vsako odločitev o določitvi minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti obrazloži ter z uporabo meril iz tega člena preverja njeno ustreznost, da zagotovi ustrezno upoštevanje morebitnih sprememb v zvezi z zahtevo na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU .
15
−
(6) Za izvajanje 53. in 55. člena tega zakona se glede določitve kapitalskih zahtev upošteva izvajanje prehodnih določb v poglavjih 1, 2 in 4 naslova I dela 10 Uredbe 575/2013/EU.
22
+
(10) Za izvajanje 53. in 55. člena tega zakona se glede določitve kapitalskih zahtev upošteva izvajanje prehodnih določb v poglavjih 1, 2 in 4 naslova I dela 10 Uredbe 575/2013/EU .
1
·
(1) Za subjekte v postopku reševanja je minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti enaka znesku:
1
·
(1) Za subjekte v postopku reševanja je minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti enaka znesku:
2
·
1. za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu s 1. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, naslednje vsote:
2
·
1. za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu s 1. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, naslednje vsote:
3
−
- zneska izgub, ki jih je treba pokriti pri reševanju, pri čemer ta znesek ustreza zahtevam iz točke (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU in zahtevam na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU, ki veljajo za subjekt v postopku reševanja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, in
3
+
- zneska izgub, ki jih je treba pokriti pri reševanju, pri čemer ta znesek ustreza zahtevam iz točke (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU in zahtevam na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU , ki veljajo za subjekt v postopku reševanja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, in
4
−
- zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko skupina v postopku reševanja po reševanju znova vzpostavi skladnost z zahtevo glede količnika skupnega kapitala iz točke (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU in z zahtevo v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU, in ki velja zanjo, na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja po izvedbi preferenčne strategije za reševanje, ter
4
+
- zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko skupina v postopku reševanja po reševanju znova vzpostavi skladnost z zahtevo glede količnika skupnega kapitala iz točke (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU in z zahtevo v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU , in ki velja zanjo, na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja po izvedbi preferenčne strategije za reševanje, ter
5
·
2. za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu z 2. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, naslednje vsote:
5
·
2. za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu z 2. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, naslednje vsote:
6
·
- zneska izgub, ki jih je treba pokriti pri reševanju, pri čemer ta znesek ustreza zahtevi za subjekt v postopku reševanja glede količnika finančnega vzvoda iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, ter
6
·
- zneska izgub, ki jih je treba pokriti pri reševanju, pri čemer ta znesek ustreza zahtevi za subjekt v postopku reševanja glede količnika finančnega vzvoda iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, ter
7
·
- zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko skupina v postopku reševanja po reševanju znova vzpostavi skladnost z zahtevo glede količnika finančnega vzvoda iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja po izvedbi preferenčne strategije za reševanje.
7
·
- zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko skupina v postopku reševanja po reševanju znova vzpostavi skladnost z zahtevo glede količnika finančnega vzvoda iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja po izvedbi preferenčne strategije za reševanje.
8
·
(2) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu s 1. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, se določi kot odstotek, ki pomeni znesek, izračunan v skladu s 1. točko prejšnjega odstavka, deljen z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju.
8
·
(2) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu s 1. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, se določi kot odstotek, ki pomeni znesek, izračunan v skladu s 1. točko prejšnjega odstavka, deljen z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju.
9
·
(3) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu z 2. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, se določi kot odstotek, ki pomeni znesek, izračunan v skladu z 2. točko prvega odstavka tega člena, deljen z mero skupne izpostavljenosti.
9
·
(3) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu z 2. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, se določi kot odstotek, ki pomeni znesek, izračunan v skladu z 2. točko prvega odstavka tega člena, deljen z mero skupne izpostavljenosti.
10
−
(4) Banka Slovenije pri določitvi posamezne zahteve iz 2. točke prvega odstavka tega člena upošteva zahteve iz četrtega odstavka 79. člena tega zakona in pogoje za uporabo sredstev iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU.
10
+
(4) Banka Slovenije pri določitvi posamezne zahteve iz 2. točke prvega odstavka tega člena upošteva zahteve iz četrtega odstavka 79. člena tega zakona in pogoje za uporabo sredstev iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU .
11
·
(5) Banka Slovenije pri določitvi zneskov za dokapitalizacijo iz prvega odstavka tega člena:
11
·
(5) Banka Slovenije pri določitvi zneskov za dokapitalizacijo iz prvega odstavka tega člena:
12
·
1. uporabi zadnje sporočene vrednosti ustreznega zneska skupne izpostavljenosti tveganju ali mere skupne izpostavljenosti, prilagojene morebitnim spremembam, ki izhajajo iz ukrepov za reševanje, določenih v načrtu reševanja, in
12
·
1. uporabi zadnje sporočene vrednosti ustreznega zneska skupne izpostavljenosti tveganju ali mere skupne izpostavljenosti, prilagojene morebitnim spremembam, ki izhajajo iz ukrepov za reševanje, določenih v načrtu reševanja, in
13
−
2. po posvetovanju s pristojnim organom znesek, ki ustreza zahtevi na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU, prilagodi navzdol ali navzgor, da določi zahtevo, ki se uporablja za subjekt v postopku reševanja po izvedbi preferenčne strategije reševanja.
13
+
2. po posvetovanju s pristojnim organom znesek, ki ustreza zahtevi na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU , prilagodi navzdol ali navzgor, da določi zahtevo, ki se uporablja za subjekt v postopku reševanja po izvedbi preferenčne strategije reševanja.
14
·
(6) Banka Slovenije lahko zahtevo iz druge alineje 1. točke prvega odstavka tega člena zviša za znesek, ki je enak zahtevi po skupnem blažilniku, ki se bo uporabila po uporabi ukrepov za reševanje, zmanjšani za znesek varovalnega kapitalskega blažilnika, ki velja za to banko, kadar je takšno zvišanje potrebno, da subjekt v ustreznem obdobju po reševanju, ki ni daljše od enega leta, lahko ohrani zadostno zaupanje trga.
14
·
(6) Banka Slovenije lahko zahtevo iz druge alineje 1. točke prvega odstavka tega člena zviša za znesek, ki je enak zahtevi po skupnem blažilniku, ki se bo uporabila po uporabi ukrepov za reševanje, zmanjšani za znesek varovalnega kapitalskega blažilnika, ki velja za to banko, kadar je takšno zvišanje potrebno, da subjekt v ustreznem obdobju po reševanju, ki ni daljše od enega leta, lahko ohrani zadostno zaupanje trga.
15
−
(7) Znesek iz prejšnjega odstavka se prilagodi navzdol, če Banka Slovenije ugotovi, da bi bilo izvedljivo in verjetno, da nižji znesek zadostuje, da se po izvedbi strategije reševanja ohrani zaupanje trga ter zagotovi, da subjekt reševanja še naprej opravlja kritične ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU. Ta znesek se prilagodi navzgor, če Banka Slovenije ugotovi, da je višji znesek potreben, da se v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega leta, ohrani zadostno zaupanje trga ter zagotovi, da subjekt reševanja še naprej opravlja ključne ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU.
15
+
(7) Znesek iz prejšnjega odstavka se prilagodi navzdol, če Banka Slovenije ugotovi, da bi bilo izvedljivo in verjetno, da nižji znesek zadostuje, da se po izvedbi strategije reševanja ohrani zaupanje trga ter zagotovi, da subjekt reševanja še naprej opravlja kritične ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU . Ta znesek se prilagodi navzgor, če Banka Slovenije ugotovi, da je višji znesek potreben, da se v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega leta, ohrani zadostno zaupanje trga ter zagotovi, da subjekt reševanja še naprej opravlja ključne ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU .
1
·
(1) Za subjekte, ki sami niso subjekti v postopku reševanja, je minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka 52. člena tega zakona enaka znesku:
1
·
(1) Za subjekte, ki sami niso subjekti v postopku reševanja, je minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka 52. člena tega zakona enaka znesku:
2
·
1. za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu s 1. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, naslednje vsote:
2
·
1. za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu s 1. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, naslednje vsote:
3
−
- zneska izgub, ki jih je treba pokriti, pri čemer ta znesek ustreza zahtevam iz točke (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU in zahtevam na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU, ki veljajo za subjekt, ter
3
+
- zneska izgub, ki jih je treba pokriti, pri čemer ta znesek ustreza zahtevam iz točke (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU in zahtevam na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU , ki veljajo za subjekt, ter
4
−
- zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko subjekt znova vzpostavi skladnost z zahtevo glede količnika skupnega kapitala iz točke (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU in z zahtevo v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU, ki veljata zanj, po uporabi instrumenta odpisa in konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ali po reševanju skupine v postopku reševanja, ter
4
+
- zneska za dokapitalizacijo, s katerim lahko subjekt znova vzpostavi skladnost z zahtevo glede količnika skupnega kapitala iz točke (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU in z zahtevo v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU , ki veljata zanj, po uporabi instrumenta odpisa in konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ali po reševanju skupine v postopku reševanja, ter
5
·
2. za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu z 2. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, naslednje vsote:
5
·
2. za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu z 2. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, naslednje vsote:
6
−
- zneska izgub, ki jih je treba pokriti, pri čemer ta znesek ustreza zahtevi po količniku finančnega vzvoda iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU, ki velja zanj, ter
6
+
- zneska izgub, ki jih je treba pokriti, pri čemer ta znesek ustreza zahtevi po količniku finančnega vzvoda iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU , ki velja zanj, ter
7
−
- zneska za dokapitalizacijo, ki subjektu omogoča, da znova vzpostavi skladnost z zahtevo po količniku finančnega vzvoda iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU, ki velja zanj, po uporabi instrumenta odpisa in konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ali po reševanju skupine v postopku reševanja.
7
+
- zneska za dokapitalizacijo, ki subjektu omogoča, da znova vzpostavi skladnost z zahtevo po količniku finančnega vzvoda iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU , ki velja zanj, po uporabi instrumenta odpisa in konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ali po reševanju skupine v postopku reševanja.
8
·
(2) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu s 1. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, se določi kot odstotek, ki pomeni znesek, izračunan v skladu s 1. točko prejšnjega odstavka, deljen z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju.
8
·
(2) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu s 1. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, se določi kot odstotek, ki pomeni znesek, izračunan v skladu s 1. točko prejšnjega odstavka, deljen z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju.
9
·
(3) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu z 2. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, se določi kot odstotek, ki pomeni znesek, izračunan v skladu z 2. točko prvega odstavka tega člena, deljen z mero skupne izpostavljenosti.
9
·
(3) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se izrazi v skladu z 2. točko tretjega odstavka 49. člena tega zakona, se določi kot odstotek, ki pomeni znesek, izračunan v skladu z 2. točko prvega odstavka tega člena, deljen z mero skupne izpostavljenosti.
10
−
(4) Banka Slovenije pri določitvi posamezne zahteve iz 2. točke prvega odstavka tega člena upošteva zahteve iz četrtega odstavka 79. člena tega zakona in pogoje za uporabo sredstev iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU.
10
+
(4) Banka Slovenije pri določitvi posamezne zahteve iz 2. točke prvega odstavka tega člena upošteva zahteve iz četrtega odstavka 79. člena tega zakona in pogoje za uporabo sredstev iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU .
11
·
(5) Banka Slovenije pri določitvi zneskov za dokapitalizacijo iz tega člena:
11
·
(5) Banka Slovenije pri določitvi zneskov za dokapitalizacijo iz tega člena:
12
·
1. uporabi zadnje sporočene vrednosti ustreznega zneska skupne izpostavljenosti tveganju ali mere skupne izpostavljenosti, prilagojene morebitnim spremembam, ki izhajajo iz ukrepov, določenih v načrtu reševanja, in
12
·
1. uporabi zadnje sporočene vrednosti ustreznega zneska skupne izpostavljenosti tveganju ali mere skupne izpostavljenosti, prilagojene morebitnim spremembam, ki izhajajo iz ukrepov, določenih v načrtu reševanja, in
13
−
2. po posvetovanju s pristojnim organom znesek, ki ustreza zahtevi v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU, prilagodi navzdol ali navzgor, da določi zahtevo, ki se uporablja za zadevni subjekt po uporabi instrumenta odpisa in konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s 97. členom tega zakona ali po reševanju skupine v postopku reševanja.
13
+
2. po posvetovanju s pristojnim organom znesek, ki ustreza zahtevi v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatnega potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU , prilagodi navzdol ali navzgor, da določi zahtevo, ki se uporablja za zadevni subjekt po uporabi instrumenta odpisa in konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s 97. členom tega zakona ali po reševanju skupine v postopku reševanja.
14
−
(6) Banka Slovenije lahko zahtevo iz druge alineje 1. točke prvega odstavka tega člena zviša za ustrezen znesek, ki je enak zahtevi po skupnem blažilniku, ki se bo uporabila po uporabi instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s 97. členom tega zakona ali po reševanju skupine v postopku reševanja, zmanjšan za znesek varovalnega kapitalskega blažilnika, ki velja za to banko, kadar je takšno zvišanje potrebno, da subjekt v ustreznem obdobju po uporabi instrumenta odpisa in konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s 97. členom tega zakona, ki ni daljše od enega leta, lahko ohrani zadostno zaupanje trga.
14
+
(6) Banka Slovenije lahko zahtevo iz druge alineje 1. točke prvega odstavka tega člena zviša za ustrezen znesek, ki je enak zahtevi po skupnem blažilniku, ki se bo uporabila po uporabi instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s 97. členom tega zakona ali po reševanju skupine v postopku reševanja, zmanjšan za znesek proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki velja za to banko, kadar je takšno zvišanje potrebno, da subjekt v ustreznem obdobju po uporabi instrumenta odpisa in konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s 97. členom tega zakona, ki ni daljše od enega leta, lahko ohrani zadostno zaupanje trga.
15
−
(7) Znesek iz prejšnjega odstavka se prilagodi navzdol, če Banka Slovenije ugotovi, da bi bilo izvedljivo in verjetno, da nižji znesek zadostuje, da se po uporabi instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s 97. členom tega zakona ali po reševanju skupine v postopku reševanja ohrani zaupanje trga ter zagotovi, da subjekt reševanja še naprej opravlja ključne ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU. Ta znesek se prilagodi navzgor, če Banka Slovenije ugotovi, da je višji znesek potreben, da se v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega leta, ohrani zadostno zaupanje trga ter zagotovi, da subjekt reševanja še naprej opravlja ključne ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU.
15
+
(7) Znesek iz prejšnjega odstavka se prilagodi navzdol, če Banka Slovenije ugotovi, da bi bilo izvedljivo in verjetno, da nižji znesek zadostuje, da se po uporabi instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s 97. členom tega zakona ali po reševanju skupine v postopku reševanja ohrani zaupanje trga ter zagotovi, da subjekt reševanja še naprej opravlja ključne ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU . Ta znesek se prilagodi navzgor, če Banka Slovenije ugotovi, da je višji znesek potreben, da se v ustreznem obdobju, ki ni daljše od enega leta, ohrani zadostno zaupanje trga ter zagotovi, da subjekt reševanja še naprej opravlja ključne ekonomske funkcije in dostopa do financiranja brez uporabe izredne javnofinančne pomoči, razen prispevkov iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU .
1
·
(1) Za subjekt v postopku reševanja, ki je globalna sistemsko pomembna banka, ki jo na konsolidirani podlagi kot globalno sistemsko pomembno banko opredeli Banka Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in Uredbo 1024/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: GSPB), ali del GSPB, minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti vključuje:
1
·
(1) Za subjekt v postopku reševanja, ki je globalna sistemsko pomembna banka, ki jo na konsolidirani podlagi kot globalno sistemsko pomembno banko opredeli Banka Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in Uredbo 1024/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: GSPB), ali del GSPB, minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti vključuje:
2
·
1. zahteve iz 92.a in 494. člena Uredbe 575/2013/EU ter
2
·
1. zahteve iz 92.a in 494. člena Uredbe 575/2013/EU ter
3
·
2. vsako dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo je določila Banka Slovenije posebej v zvezi s tem subjektom v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
3
·
2. vsako dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo je določila Banka Slovenije posebej v zvezi s tem subjektom v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
4
·
(2) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za pomembno podrejeno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji v okviru GSPB iz tretje države vključuje:
4
·
(2) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za pomembno podrejeno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji v okviru GSPB iz tretje države vključuje:
5
·
1. zahteve iz 92.b in 494. člena Uredbe 575/2013/EU ter
5
·
1. zahteve iz 92.b in 494. člena Uredbe 575/2013/EU ter
6
·
2. vsako dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo je določila Banka Slovenije posebej v zvezi s to pomembno podrejeno družbo v skladu s tretjim odstavkom tega člena ter se mora izpolniti z uporabo kapitala in obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz 58. in 59. člena ter drugega in tretjega odstavka 165. člena tega zakona.
6
·
2. vsako dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo je določila Banka Slovenije posebej v zvezi s to pomembno podrejeno družbo v skladu s tretjim odstavkom tega člena ter se mora izpolniti z uporabo kapitala in obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz 58. in 59. člena ter drugega in tretjega odstavka 165. člena tega zakona.
7
·
(3) Banka Slovenije naloži dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena in 2. točke prejšnjega odstavka le, če zahteva iz 1. točke prvega odstavka tega člena ali 1. točke prejšnjega odstavka ne zadostuje za izpolnitev pogojev iz 52. do 55. člena tega zakona, ter v obsegu, ki zagotavlja izpolnitev pogojev iz 52. do 55. člena tega zakona.
7
·
(3) Banka Slovenije naloži dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena in 2. točke prejšnjega odstavka le, če zahteva iz 1. točke prvega odstavka tega člena ali 1. točke prejšnjega odstavka ne zadostuje za izpolnitev pogojev iz 52. do 55. člena tega zakona, ter v obsegu, ki zagotavlja izpolnitev pogojev iz 52. do 55. člena tega zakona.
8
−
(4) Kadar je več subjektov GSPB, ki pripadajo isti GSPB, subjektov v postopku reševanja, se z upoštevanjem 61. člena tega zakona znesek iz prejšnjega odstavka določi:
8
+
(4) Kadar je več subjektov GSPB, ki so del iste GSPB, subjektov v postopku reševanja ali subjektov iz tretje države, ki bi bili subjekti v postopku reševanja, če bi imeli sedež v EU, se z upoštevanjem 61. člena tega zakona znesek iz prejšnjega odstavka določi:
9
−
1. za vsak subjekt v postopku reševanja;
9
+
1. za vsak subjekt v postopku reševanja ali subjekt iz tretje države, ki bi bil subjekt v postopku reševanja, če bi imel sedež v EU;
10
·
2. za nadrejeni subjekt v EU, kot če bi bil edini subjekt GSPB v postopku reševanja.
10
·
2. za nadrejeni subjekt v EU, kot če bi bil edini subjekt GSPB v postopku reševanja.
11
−
(5) Banka Slovenije vsako odločitev, s katero naloži dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi 2. točke prvega odstavka tega člena ali 2. točke drugega odstavka tega člena, obrazloži ter preverja njeno ustreznost, da zagotovi ustrezno upoštevanje morebitnih sprememb v zvezi z zahtevo na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatno potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU, ki velja za skupino v postopku reševanja ali pomembno podrejeno družbo v EU v okviru GSPB zunaj EU.
11
+
(5) Banka Slovenije vsako odločitev, s katero naloži dodatno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi 2. točke prvega odstavka tega člena ali 2. točke drugega odstavka tega člena, obrazloži ter preverja njeno ustreznost, da zagotovi ustrezno upoštevanje morebitnih sprememb v zvezi z zahtevo na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, glede zagotovitve dodatno potrebnega kapitala, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU , ki velja za skupino v postopku reševanja ali pomembno podrejeno družbo v EU v okviru GSPB zunaj EU.
1
·
(1) Banke, ki so podrejene družbe subjekta v postopku reševanja ali subjekta v tretji državi, vendar same niso subjekti v postopku reševanja, izpolnijo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v skladu z 52. do 55. členom tega zakona, na posamični podlagi.
1
·
(1) Banke, ki so podrejene družbe subjekta v postopku reševanja ali subjekta v tretji državi, vendar same niso subjekti v postopku reševanja, izpolnijo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v skladu z 52. do 55. členom tega zakona, na posamični podlagi.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko odloči, da bo zahtevo iz tega člena uporabila za subjekt reševanja iz 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki je podrejena družba subjekta v postopku reševanja, vendar sam ni subjekt v postopku reševanja.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko odloči, da bo zahtevo iz tega člena uporabila za subjekt reševanja iz 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki je podrejena družba subjekta v postopku reševanja, vendar sam ni subjekt v postopku reševanja.
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena EU nadrejene družbe, ki same niso subjekti v postopku reševanja, vendar so podrejene družbe subjektov v tretji državi, izpolnijo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v skladu z 52. do 56. členom tega zakona, na konsolidirani podlagi.
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena EU nadrejene družbe, ki same niso subjekti v postopku reševanja, vendar so podrejene družbe subjektov v tretji državi, izpolnijo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v skladu z 52. do 56. členom tega zakona, na konsolidirani podlagi.
4
−
(4) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti se za subjekte iz tega člena določi v skladu z 61. in 165. členom tega zakona ter z upoštevanjem meril in zahtev iz 52. do 55. člena tega zakona. Za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti se upoštevajo obveznosti iz petega odstavka tega člena ter kapital iz šestega odstavka tega člena.
4
+
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko Banka Slovenije odloči, da bo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 52. do 55. člena tega zakona za podrejeno družbo iz tega člena določila na konsolidirani podlagi, kadar ugotovi, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
5
−
(5) Za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz prejšnjega odstavka se upoštevajo obveznosti:
5
+
1. podrejena družba izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
+
6
+
- podrejena družba je v neposredni lasti subjekta v postopku reševanja in:
+
7
+
a) subjekt v postopku reševanja je nadrejeni finančni holding v Evropski uniji ali nadrejeni mešani finančni holding v Evropski uniji;
+
8
+
b) podrejena družba in subjekt v postopku reševanja imata sedež v isti državi članici in sta del iste skupine v postopku reševanja;
+
9
+
c) subjekt v postopku reševanja nima neposredno v lasti nobene podrejene institucije ali nobenega podrejenega subjekta iz 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, kadar za ta subjekt velja minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določena v skladu s tem členom ali v skladu z 52. do 55. členom tega zakona, razen zadevne podrejene družbe; č) odbitki, zahtevani na podlagi petega odstavka 72.e člena Uredbe 575/2013/EU , bi nesorazmerno vplivali na podrejeno družbo;
+
10
+
- za podrejeno družbo velja dodatna kapitalska zahteva, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo, samo na konsolidirani podlagi, določitev minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu z 52. do 55. členom tega zakona na konsolidirani podlagi pa ne bi privedla do precenjene potrebe po dokapitalizaciji podskupine, ki jo sestavljajo subjekti v zadevnem obsegu konsolidacije, za namene 2. točke tega odstavka, zlasti kadar je več subjektov za likvidacijo znotraj istega obsega konsolidacije;
+
11
+
2. izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu z 52. do 55. členom tega zakona na konsolidirani podlagi, ki nadomesti izpolnjevanje te zahteve na posamični podlagi, nima bistvenega negativnega vpliva na:
+
12
+
- verodostojnost in izvedljivost strategije reševanja skupine;
+
13
+
- sposobnost podrejene družbe, da po izvedbi pooblastil za odpis ali konverzijo izpolnjuje svojo kapitalsko zahtevo;
+
14
+
- ustreznost mehanizma notranjih prenosov izgub in dokapitalizacije, vključno z odpisom ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti zadevne podrejene družbe ali drugih subjektov v skupini v postopku reševanja v skladu s 97. členom tega zakona.
+
15
+
(5) Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti se za subjekte iz tega člena določi v skladu z 61. in 165. členom tega zakona ter z upoštevanjem meril in zahtev iz 52. do 55. člena tega zakona. Za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti se upoštevajo obveznosti iz šestega odstavka tega člena ter kapital iz sedmega odstavka tega člena.
+
16
+
(6) Za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz prejšnjega odstavka se upoštevajo obveznosti:
6
·
1. ki jih subjekt iz prvega do tretjega odstavka tega člena izda subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, ki so obveznosti kupili od subjekta, za katerega velja ta člen, ali se izdajo obstoječemu delničarju, ki ni del iste skupine v postopku reševanja, in jih ta kupi, če uporaba instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;
17
·
1. ki jih subjekt iz prvega do tretjega odstavka tega člena izda subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, ki so obveznosti kupili od subjekta, za katerega velja ta člen, ali se izdajo obstoječemu delničarju, ki ni del iste skupine v postopku reševanja, in jih ta kupi, če uporaba instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;
7
−
2. ki izpolnjujejo merila primernosti iz 72.a člena, vključno s pogoji iz 72.b člena, razen točk (b), (c), (k), (l) in (m) drugega odstavka ter tretjega do petega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU;
18
+
2. ki izpolnjujejo merila primernosti iz 72.a člena, vključno s pogoji iz 72.b člena, razen točk (b), (c), (k), (l) in (m) drugega odstavka ter tretjega do petega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU ;
8
·
3. ki se v običajnem insolvenčnem postopku poplačajo za obveznostmi, ki ne izpolnjujejo pogoja iz 1. točke tega odstavka in niso primerne za izpolnjevanje kapitalske zahteve;
19
·
3. ki se v običajnem insolvenčnem postopku poplačajo za obveznostmi, ki ne izpolnjujejo pogoja iz 1. točke tega odstavka in niso primerne za izpolnjevanje kapitalske zahteve;
9
·
4. za katere se lahko v skladu s tem zakonom uporabi instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti tako, da je to usklajeno s strategijo reševanja skupine v postopku reševanja, zlasti pa ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;
20
·
4. za katere se lahko v skladu s tem zakonom uporabi instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti tako, da je to usklajeno s strategijo reševanja skupine v postopku reševanja, zlasti pa ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;
10
·
5. katerih pridobitev ni neposredno ali posredno financirana s strani subjekta, za katerega velja ta člen;
21
·
5. katerih pridobitev ni neposredno ali posredno financirana s strani subjekta, za katerega velja ta člen;
11
·
6. pri katerih pogodbena ureditev, ki velja za obveznosti, oziroma druge zaveze, ki jih je sprejel subjekt, za katerega velja ta člen, ne omogočajo ali predvidevajo, da bi jih subjekt, za katerega velja ta člen, odpoklical, odkupil, izplačal ali predčasno odplačal, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije tega subjekta;
22
·
6. pri katerih pogodbena ureditev, ki velja za obveznosti, oziroma druge zaveze, ki jih je sprejel subjekt, za katerega velja ta člen, ne omogočajo ali predvidevajo, da bi jih subjekt, za katerega velja ta člen, odpoklical, odkupil, izplačal ali predčasno odplačal, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije tega subjekta;
12
·
7. pri katerih pogodbena ureditev upniku ne daje pravice predčasno zahtevati plačila še nezapadlih obresti ali glavnice, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije subjekta, za katerega velja ta člen;
23
·
7. pri katerih pogodbena ureditev upniku ne daje pravice predčasno zahtevati plačila še nezapadlih obresti ali glavnice, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije subjekta, za katerega velja ta člen;
13
·
8. pri katerih se raven izplačil obresti ali dividend ne spremeni na podlagi bonitete subjekta, za katerega velja ta člen, ali njegove nadrejene družbe.
24
·
8. pri katerih se raven izplačil obresti ali dividend ne spremeni na podlagi bonitete subjekta, za katerega velja ta člen, ali njegove nadrejene družbe.
14
−
(6) Za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz četrtega odstavka tega člena se upoštevajo naslednje postavke kapitala:
25
+
(7) Za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz četrtega odstavka tega člena se upoštevajo naslednje postavke kapitala:
15
·
1. navadni lastniški temeljni kapital in
26
·
1. navadni lastniški temeljni kapital in
16
·
2. druge postavke kapitala v zvezi z instrumenti, ki se izdajo:
27
·
2. druge postavke kapitala v zvezi z instrumenti, ki se izdajo:
17
·
- subjektom, ki so vključeni v isto skupino v postopku reševanja in ga ti kupijo, ali
28
·
- subjektom, ki so vključeni v isto skupino v postopku reševanja in ga ti kupijo, ali
18
·
- subjektom, ki niso vključeni v isto skupino v postopku reševanja in ga ti kupijo, če uporaba instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo.
29
·
- subjektom, ki niso vključeni v isto skupino v postopku reševanja in ga ti kupijo, če uporaba instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ne vpliva na nadzor, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo.
+
30
+
(8) Kadar subjekt iz prvega odstavka tega člena izpolnjuje zahtevo iz prvega odstavka 49. člena tega zakona na konsolidirani podlagi, znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti tega subjekta vključuje naslednje obveznosti, ki jih v skladu s šestim odstavkom tega člena izda podrejena družba s sedežem v Evropski uniji, vključena v konsolidacijo tega subjekta:
+
31
+
1. obveznosti, ki se izdajo subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, ki niso vključeni v konsolidacijo subjekta, ki izpolnjuje minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na konsolidirani podlagi;
+
32
+
2. obveznosti, izdane obstoječemu delničarju, ki ni del iste skupine v postopku reševanja.
+
33
+
(9) Obveznosti iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ne presegajo zneska, ki se določi tako, da se od zneska minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporablja za podrejeno družbo, vključeno v konsolidacijo, odšteje vsota vsega naslednjega:
+
34
+
1. obveznosti, ki se izdajo subjektu, ki izpolnjuje minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na konsolidirani podlagi in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, vključenih v konsolidacijo navedenega subjekta;
+
35
+
2. zneska kapitala, ki se izda v skladu s sedmim odstavkom tega člena.
1
·
(1) Kadar je Banka Slovenije pristojna za reševanje podrejene družbe, ki ni subjekt v postopku reševanja, lahko v zvezi z navedeno podrejeno družbo odloči, da se ne uporabljajo zahteve iz prejšnjega člena, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1
·
(1) Kadar je Banka Slovenije pristojna za reševanje podrejene družbe, ki ni subjekt v postopku reševanja, lahko v zvezi z navedeno podrejeno družbo odloči, da se ne uporabljajo zahteve iz prejšnjega člena, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
2
·
1. podrejena družba in subjekt v postopku reševanja imata sedež v Republiki Sloveniji in sta del iste skupine v postopku reševanja;
2
·
1. podrejena družba in subjekt v postopku reševanja imata sedež v Republiki Sloveniji in sta del iste skupine v postopku reševanja;
3
·
2. subjekt v postopku reševanja izpolnjuje minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s 57. členom tega zakona;
3
·
2. subjekt v postopku reševanja izpolnjuje minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s 57. členom tega zakona;
4
·
3. ne obstajajo in se ne pričakujejo bistvene dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala na podrejeno družbo ali za poplačilo obveznosti do podrejene družbe, pri kateri so izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom, zlasti kadar se v zvezi s subjektom v postopku reševanja sprejme ukrep za reševanje;
4
·
3. ne obstajajo in se ne pričakujejo bistvene dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala na podrejeno družbo ali za poplačilo obveznosti do podrejene družbe, pri kateri so izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom, zlasti kadar se v zvezi s subjektom v postopku reševanja sprejme ukrep za reševanje;
5
·
4. subjekt v postopku reševanja izpolni zahteve pristojnega organa glede preudarnega upravljanja podrejene družbe in s soglasjem pristojnega organa zagotovi jamstvo za obveznosti podrejene družbe ali pa izkaže, da so tveganja v podrejeni družbi zanemarljiva;
5
·
4. subjekt v postopku reševanja izpolni zahteve pristojnega organa glede preudarnega upravljanja podrejene družbe in s soglasjem pristojnega organa zagotovi jamstvo za obveznosti podrejene družbe ali pa izkaže, da so tveganja v podrejeni družbi zanemarljiva;
6
·
5. postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzorovanje tveganj subjekta v postopku reševanja vključujejo tudi tveganja podrejene družbe;
6
·
5. postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzorovanje tveganj subjekta v postopku reševanja vključujejo tudi tveganja podrejene družbe;
7
·
6. subjekt ima v postopku reševanja več kot 50 % glasovalnih pravic, ki izhajajo iz deleža v kapitalu podrejene družbe, ali pravico, da imenuje ali razreši večino članov upravljalnega organa podrejene družbe.
7
·
6. subjekt ima v postopku reševanja več kot 50 % glasovalnih pravic, ki izhajajo iz deleža v kapitalu podrejene družbe, ali pravico, da imenuje ali razreši večino članov upravljalnega organa podrejene družbe.
8
·
(2) Banka Slovenije lahko v zvezi s podrejeno družbo, ki ni subjekt v postopku reševanja, odloči, da se za to podrejeno družbo ne uporabljajo zahteve iz prejšnjega člena tudi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
8
·
(2) Banka Slovenije lahko v zvezi s podrejeno družbo, ki ni subjekt v postopku reševanja, odloči, da se za to podrejeno družbo ne uporabljajo zahteve iz prejšnjega člena tudi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
9
·
1. podrejena in nadrejena družba imata sedež v Republiki Sloveniji in sta del iste skupine v postopku reševanja;
9
·
1. podrejena in nadrejena družba imata sedež v Republiki Sloveniji in sta del iste skupine v postopku reševanja;
10
·
2. nadrejena družba izpolnjuje minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na konsolidirani podlagi;
10
·
2. nadrejena družba izpolnjuje minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na konsolidirani podlagi;
11
·
3. ne obstajajo in se ne pričakujejo bistvene dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala nadrejene družbe na podrejeno družbo ali za poplačilo obveznosti do podrejene družbe, pri kateri so izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom, zlasti kadar se v zvezi s subjektom v postopku reševanja sprejme ukrep za reševanje ali pooblastilo za odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti;
11
·
3. ne obstajajo in se ne pričakujejo bistvene dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala nadrejene družbe na podrejeno družbo ali za poplačilo obveznosti do podrejene družbe, pri kateri so izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom, zlasti kadar se v zvezi s subjektom v postopku reševanja sprejme ukrep za reševanje ali pooblastilo za odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti;
12
·
4. nadrejena družba izpolni zahteve pristojnega organa glede preudarnega upravljanja podrejene družbe in s soglasjem pristojnega organa zagotovi jamstvo za obveznosti podrejene družbe ali pa izkaže, da so tveganja v podrejeni družbi zanemarljiva;
12
·
4. nadrejena družba izpolni zahteve pristojnega organa glede preudarnega upravljanja podrejene družbe in s soglasjem pristojnega organa zagotovi jamstvo za obveznosti podrejene družbe ali pa izkaže, da so tveganja v podrejeni družbi zanemarljiva;
13
·
5. postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganja pri nadrejeni družbi vključujejo tudi tveganja podrejene družbe;
13
·
5. postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganja pri nadrejeni družbi vključujejo tudi tveganja podrejene družbe;
14
·
6. nadrejena družba ima več kot 50 % glasovalnih pravic, ki izhajajo iz deleža v kapitalu podrejene družbe, ali pravico, da imenuje ali razreši večino članov upravljalnega organa podrejene družbe.
14
·
6. nadrejena družba ima več kot 50 % glasovalnih pravic, ki izhajajo iz deleža v kapitalu podrejene družbe, ali pravico, da imenuje ali razreši večino članov upravljalnega organa podrejene družbe.
15
·
(3) Kadar so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, lahko Banka Slovenije dovoli, da podrejena družba izpolni minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v celoti ali delno z jamstvom, ki ga zagotovi subjekt v postopku reševanja in izpolnjuje naslednje pogoje:
15
·
(3) Kadar so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, lahko Banka Slovenije dovoli, da podrejena družba izpolni minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v celoti ali delno z jamstvom, ki ga zagotovi subjekt v postopku reševanja in izpolnjuje naslednje pogoje:
16
·
1. jamstvo se zagotovi vsaj za znesek, enakovreden znesku zahteve, ki se z jamstvom nadomesti;
16
·
1. jamstvo se zagotovi vsaj za znesek, enakovreden znesku zahteve, ki se z jamstvom nadomesti;
17
−
2. jamstvo se sproži, ko podrejena družba ni zmožna plačati svojih dolgov ali drugih obveznosti, ko ti zapadejo, ali če so pri podrejeni družbi izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom;
17
+
2. jamstvo se sproži, ko podrejena družba ni zmožna plačati svojih dolgov ali drugih obveznosti, ko ti zapadejo, ali če so pri podrejeni družbi izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom, kar koli nastopi prej;
18
·
3. vsaj 50 % zneska jamstva se zavaruje na podlagi pogodbe o finančnem zavarovanju, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja finančna zavarovanja;
18
·
3. vsaj 50 % zneska jamstva se zavaruje na podlagi pogodbe o finančnem zavarovanju, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja finančna zavarovanja;
19
·
4. zavarovanje s premoženjem, ki se uporabi za jamstvo, izpolnjuje zahteve iz 197. člena Uredbe 575/2013/EU in je po ustreznih konservativnih odbitkih zadostno za to, da se pokrije zavarovani znesek iz prejšnje točke;
19
·
4. zavarovanje s premoženjem, ki se uporabi za jamstvo, izpolnjuje zahteve iz 197. člena Uredbe 575/2013/EU in je po ustreznih konservativnih odbitkih zadostno za to, da se pokrije zavarovani znesek iz prejšnje točke;
20
·
5. premoženje, ki se uporabi za zavarovanje pri jamstvu, je neobremenjeno in se zlasti ne uporabi za zavarovanje drugega jamstva;
20
·
5. premoženje, ki se uporabi za zavarovanje pri jamstvu, je neobremenjeno in se zlasti ne uporabi za zavarovanje drugega jamstva;
21
−
6. dejanska zapadlost zavarovanja s premoženjem izpolnjuje isti pogoj za zapadlost, kot je določen v prvem odstavku 72.c člena Uredbe 575/2013/EU, in
21
+
6. dejanska zapadlost zavarovanja s premoženjem izpolnjuje isti pogoj za zapadlost, kot je določen v prvem odstavku 72.c člena Uredbe 575/2013/EU , in
22
·
7. za prenos premoženja, ki je zagotovljeno kot zavarovanje, s subjekta v postopku reševanja na zadevno podrejeno družbo ni pravnih, regulativnih ali operativnih ovir, vključno kadar se v zvezi s subjektom v postopku reševanja sprejme ukrep za reševanje.
22
·
7. za prenos premoženja, ki je zagotovljeno kot zavarovanje, s subjekta v postopku reševanja na zadevno podrejeno družbo ni pravnih, regulativnih ali operativnih ovir, vključno kadar se v zvezi s subjektom v postopku reševanja sprejme ukrep za reševanje.
23
·
(4) Subjekt v postopku reševanja za namene iz 7. točke prejšnjega odstavka na zahtevo Banke Slovenije predloži neodvisno pisno in obrazloženo pravno mnenje ali na drug način dokaže, da ni nobenih pravnih, regulativnih ali operativnih ovir za prenos premoženja, ki je zagotovljeno kot zavarovanje, s subjekta v postopku reševanja na zadevno podrejeno družbo.
23
·
(4) Subjekt v postopku reševanja za namene iz 7. točke prejšnjega odstavka na zahtevo Banke Slovenije predloži neodvisno pisno in obrazloženo pravno mnenje ali na drug način dokaže, da ni nobenih pravnih, regulativnih ali operativnih ovir za prenos premoženja, ki je zagotovljeno kot zavarovanje, s subjekta v postopku reševanja na zadevno podrejeno družbo.
1
·
(1) Del minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 57. člena tega zakona, ki ustreza 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom, se izpolni z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz šestega odstavka 50. člena tega zakona, če je subjekt v postopku reševanja:
1
·
(1) Del minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 57. člena tega zakona, ki ustreza 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom, se izpolni z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz šestega odstavka 50. člena tega zakona, če je subjekt v postopku reševanja:
2
·
1. GSPB;
2
·
1. GSPB;
3
·
2. subjekt iz prvega odstavka 54. člena tega zakona ali
3
·
2. subjekt iz prvega odstavka 54. člena tega zakona ali
4
·
3. subjekt iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona, za katerega Banka Slovenije uporabi zahteve iz prvega in drugega odstavka 54. člena tega zakona.
4
·
3. subjekt iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona, za katerega Banka Slovenije uporabi zahteve iz prvega in drugega odstavka 54. člena tega zakona.
5
−
(2) Banka Slovenije lahko dovoli, da subjekti iz prejšnjega odstavka z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz šestega odstavka 50. člena tega zakona izpolnijo raven zahteve, ki je nižja od 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom, vendar višja od mejnega zneska iz tretjega odstavka tega člena, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tretjega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU, ob upoštevanju zmanjšanja, ki je mogoče na podlagi tretjega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU.
5
+
(2) Banka Slovenije lahko dovoli, da subjekti iz prejšnjega odstavka z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz šestega odstavka 50. člena tega zakona izpolnijo raven zahteve, ki je nižja od 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom, vendar višja od mejnega zneska iz tretjega odstavka tega člena, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tretjega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU , ob upoštevanju zmanjšanja, ki je mogoče na podlagi tretjega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU .
6
·
(3) Mejni znesek iz prejšnjega odstavka se določi z uporabo naslednje formule: (1- (X1/X2)) x 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom, pri čemer velja, da je:
6
·
(3) Mejni znesek iz prejšnjega odstavka se določi z uporabo naslednje formule: (1- (X1/X2)) x 8 % skupnih obveznosti, vključno s kapitalom, pri čemer velja, da je:
7
−
- X1 enak 3,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU, in
7
+
- X1 enak 3,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU , in
8
−
- X2 enak vsoti 18 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU, in zneska zahteve po skupnem blažilniku.
8
+
- X2 enak vsoti 18 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU , in zneska zahteve po skupnem blažilniku.
9
·
(4) Kadar je na podlagi drugega odstavka tega člena za subjekte iz 2. točke prvega odstavka tega člena izračunana zahteva višja od 27 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem za zadevni subjekt v postopku reševanja, Banka Slovenije omeji del minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo je treba izpolniti z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz šestega odstavka 50. člena tega zakona na znesek, ki je enak 27 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, če oceni, da:
9
·
(4) Kadar je na podlagi drugega odstavka tega člena za subjekte iz 2. točke prvega odstavka tega člena izračunana zahteva višja od 27 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem za zadevni subjekt v postopku reševanja, Banka Slovenije omeji del minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo je treba izpolniti z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz šestega odstavka 50. člena tega zakona na znesek, ki je enak 27 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, če oceni, da:
10
·
1. v načrtu reševanja ni predviden dostop do sheme za financiranje reševanja kot možnost za reševanje tega subjekta v postopku reševanja ali
10
·
1. v načrtu reševanja ni predviden dostop do sheme za financiranje reševanja kot možnost za reševanje tega subjekta v postopku reševanja ali
11
−
2. minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti omogoča subjektu v postopku reševanja, da pridobi sredstva za financiranje reševanja iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2011/EU.
11
+
2. minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti omogoča subjektu v postopku reševanja, da pridobi sredstva za financiranje reševanja iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2011/EU .
12
·
(5) Pri oceni iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije upošteva tudi tveganje nesorazmernega vpliva na poslovni model zadevnega subjekta v postopku reševanja.
12
·
(5) Pri oceni iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije upošteva tudi tveganje nesorazmernega vpliva na poslovni model zadevnega subjekta v postopku reševanja.
13
−
(6) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena lahko Banka Slovenije pod pogoji iz sedmega odstavka tega člena odloči, da subjekti iz prvega odstavka tega člena izpolnijo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 57. člena tega zakona z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz šestega odstavka 50. člena tega zakona v takem obsegu, da z upoštevanjem obveznosti subjekta v postopku reševanja, da izpolni zahtevo po skupnem blažilniku in zahteve iz 92.a člena Uredbe 575/2013/EU, prvega in drugega odstavka 54. člena tega zakona in minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 57. člena tega zakona, ta obseg ne presega višjega od naslednjih zneskov:
13
+
(6) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena lahko Banka Slovenije pod pogoji iz sedmega odstavka tega člena odloči, da subjekti iz prvega odstavka tega člena izpolnijo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 57. člena tega zakona z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz šestega odstavka 50. člena tega zakona v takem obsegu, da z upoštevanjem obveznosti subjekta v postopku reševanja, da izpolni zahtevo po skupnem blažilniku in zahteve iz 92.a člena Uredbe 575/2013/EU , prvega in drugega odstavka 54. člena tega zakona in minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 57. člena tega zakona, ta obseg ne presega višjega od naslednjih zneskov:
14
·
1. 8 % skupnih obveznosti subjekta, vključno s kapitalom, ali
14
·
1. 8 % skupnih obveznosti subjekta, vključno s kapitalom, ali
15
·
2. zneska, ki se izračuna z uporabo formule: A x 2 + B x 2 + C, pri čemer je:
15
·
2. zneska, ki se izračuna z uporabo formule: A x 2 + B x 2 + C, pri čemer je:
16
−
- A enak znesku, ki izhaja iz zahteve iz točke (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU;
16
+
- A enak znesku, ki izhaja iz zahteve iz točke (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU ;
17
−
- B enak znesku, ki izhaja iz ukrepov nadzora, da subjekt zagotovi dodatni potrebni kapital, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU;
17
+
- B enak znesku, ki izhaja iz ukrepov nadzora, da subjekt zagotovi dodatni potrebni kapital, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU ;
18
·
- C enak znesku, ki izhaja iz zahteve po skupnem blažilniku.
18
·
- C enak znesku, ki izhaja iz zahteve po skupnem blažilniku.
19
·
(7) Banka Slovenije lahko uporabi pooblastilo iz prejšnjega odstavka za največ 30 % skupnega števila vseh subjektov v postopku reševanja, ki so subjekti iz prvega odstavka tega člena, za katere Banka Slovenije določi minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 57. člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
19
·
(7) Banka Slovenije lahko uporabi pooblastilo iz prejšnjega odstavka za največ 30 % skupnega števila vseh subjektov v postopku reševanja, ki so subjekti iz prvega odstavka tega člena, za katere Banka Slovenije določi minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 57. člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
20
·
1. v predhodni oceni rešljivosti so bile ugotovljene bistvene ovire za rešljivost in:
20
·
1. v predhodni oceni rešljivosti so bile ugotovljene bistvene ovire za rešljivost in:
21
·
- subjekt ni izvedel alternativnih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost v roku, ki ga je določila Banka Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 34. člena tega zakona, ali
21
·
- subjekt ni izvedel alternativnih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost v roku, ki ga je določila Banka Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 34. člena tega zakona, ali
22
·
- ugotovljenih bistvenih ovir ni mogoče odpraviti z uporabo katerega od ukrepov iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona, z izvajanjem pooblastila iz prejšnjega odstavka pa bi se deloma ali v celoti odpravil negativni vpliv bistvenih ovir za rešljivost,
22
·
- ugotovljenih bistvenih ovir ni mogoče odpraviti z uporabo katerega od ukrepov iz četrtega odstavka 34. člena tega zakona, z izvajanjem pooblastila iz prejšnjega odstavka pa bi se deloma ali v celoti odpravil negativni vpliv bistvenih ovir za rešljivost,
23
·
2. izvedljivost in verodostojnost preferenčne strategije reševanja subjekta v postopku reševanja sta po oceni Banke Slovenije omejeni, pri čemer se upoštevajo velikost subjekta in njegova povezanost, narava, obseg, tveganje in zapletenost njegovih dejavnosti ter njegov pravni status in delniška sestava, ali
23
·
2. izvedljivost in verodostojnost preferenčne strategije reševanja subjekta v postopku reševanja sta po oceni Banke Slovenije omejeni, pri čemer se upoštevajo velikost subjekta in njegova povezanost, narava, obseg, tveganje in zapletenost njegovih dejavnosti ter njegov pravni status in delniška sestava, ali
24
−
3. zahteva, da subjekt v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, zagotovi dodatni potrebni kapital, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU, odraža dejstvo, da subjekt v postopku reševanja spada med 20 % bank z največjim tveganjem, za katere Banka Slovenije določi minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
24
+
3. zahteva, da subjekt v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, zagotovi dodatni potrebni kapital, ki presega zahteve iz Uredbe 575/2013/EU , odraža dejstvo, da subjekt v postopku reševanja spada med 20 % bank z največjim tveganjem, za katere Banka Slovenije določi minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
25
·
(8) Za določanje odstotkov iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije izračunano število zaokroži na najbližje celo število.
25
·
(8) Za določanje odstotkov iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije izračunano število zaokroži na najbližje celo število.
26
·
(9) Banka Slovenije lahko odloči, da subjekti v postopku reševanja, ki niso subjekti iz prvega odstavka tega člena, del minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti do 8 % skupnih obveznosti subjekta, vključno s kapitalom, in do višine mejnega zneska, izračunanega na podlagi formule iz tretjega odstavka tega člena, če je ta višji, izpolnijo z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz šestega odstavka 50. člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
26
·
(9) Banka Slovenije lahko odloči, da subjekti v postopku reševanja, ki niso subjekti iz prvega odstavka tega člena, del minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti do 8 % skupnih obveznosti subjekta, vključno s kapitalom, in do višine mejnega zneska, izračunanega na podlagi formule iz tretjega odstavka tega člena, če je ta višji, izpolnijo z uporabo kapitala, podrejenih kvalificiranih instrumentov ali obveznosti iz šestega odstavka 50. člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
27
·
1. nepodrejene obveznosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka 50. člena tega zakona imajo glede na vrstni red poplačila v primeru stečaja enak položaj kot posamezne obveznosti, ki so v skladu z drugim odstavkom 101. člena ali 102. členom tega zakona izključene iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov;
27
·
1. nepodrejene obveznosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka 50. člena tega zakona imajo glede na vrstni red poplačila v primeru stečaja enak položaj kot posamezne obveznosti, ki so v skladu z drugim odstavkom 101. člena ali 102. členom tega zakona izključene iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov;
28
·
2. obstaja tveganje, da bodo v primeru uporabe instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, upniki nepodrejenih obveznosti ki niso izključene v skladu z drugim odstavkom 101. člena ali 102. členom tega zakona, utrpeli večje izgube, kot bi jih v primeru prenehanja po običajnih insolvenčnih postopkih;
28
·
2. obstaja tveganje, da bodo v primeru uporabe instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, upniki nepodrejenih obveznosti ki niso izključene v skladu z drugim odstavkom 101. člena ali 102. členom tega zakona, utrpeli večje izgube, kot bi jih v primeru prenehanja po običajnih insolvenčnih postopkih;
29
·
3. znesek kapitala in drugih podrejenih obveznosti ne presega zneska, ki je potreben za zagotovitev, da upniki iz prejšnje točke ne bi utrpeli večjih izgub kot v primeru prenehanja v običajnem insolvenčnem postopku.
29
·
3. znesek kapitala in drugih podrejenih obveznosti ne presega zneska, ki je potreben za zagotovitev, da upniki iz prejšnje točke ne bi utrpeli večjih izgub kot v primeru prenehanja v običajnem insolvenčnem postopku.
30
·
(10) Banka Slovenije oceni tveganje iz 2. točke prejšnjega odstavka, če ugotovi, da v razredu obveznosti, ki vključuje kvalificirane obveznosti, znesek obveznosti, ki so izključene ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo izključene iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti v skladu z drugim odstavkom 101. člena ali 102. členom tega zakona, skupaj znaša več kot 10 % zneska navedenega razreda.
30
·
(10) Banka Slovenije oceni tveganje iz 2. točke prejšnjega odstavka, če ugotovi, da v razredu obveznosti, ki vključuje kvalificirane obveznosti, znesek obveznosti, ki so izključene ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo izključene iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti v skladu z drugim odstavkom 101. člena ali 102. členom tega zakona, skupaj znaša več kot 10 % zneska navedenega razreda.
31
·
(11) Za izvajanje tega člena se obveznosti iz izvedenih finančnih instrumentov vključijo v skupne obveznosti, če so v celoti priznane pravice nasprotne stranke do pobota. Pri izpolnjevanju zahtev na podlagi tega člena se upošteva kapital subjekta v postopku reševanja, ki se uporabi za izpolnitev zahteve po skupnem blažilniku.
31
·
(11) Za izvajanje tega člena se obveznosti iz izvedenih finančnih instrumentov vključijo v skupne obveznosti, če so v celoti priznane pravice nasprotne stranke do pobota. Pri izpolnjevanju zahtev na podlagi tega člena se upošteva kapital subjekta v postopku reševanja, ki se uporabi za izpolnitev zahteve po skupnem blažilniku.
32
·
(12) Banka Slovenije se pri sprejemanju odločitev iz šestega in devetega odstavka tega člena posvetuje s pristojnimi organi ter pri tem upošteva tudi:
32
·
(12) Banka Slovenije se pri sprejemanju odločitev iz šestega in devetega odstavka tega člena posvetuje s pristojnimi organi ter pri tem upošteva tudi:
33
·
1. globino trga za kapitalske instrumente in podrejene kvalificirane instrumente subjekta v postopku reševanja, ceno takšnih instrumentov, kadar obstajajo, in čas, ki je potreben za izvršitev poslov, s katerimi se zagotovi spoštovanje odločitve;
33
·
1. globino trga za kapitalske instrumente in podrejene kvalificirane instrumente subjekta v postopku reševanja, ceno takšnih instrumentov, kadar obstajajo, in čas, ki je potreben za izvršitev poslov, s katerimi se zagotovi spoštovanje odločitve;
34
−
2. znesek instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz 72.a člena Uredbe 575/2013/EU, katerih preostala zapadlost je manj kot eno leto od datuma odločitve, da se zahteve iz šestega in devetega odstavka tega člena kvantitativno prilagodijo;
34
+
2. znesek instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz 72.a člena Uredbe 575/2013/EU , katerih preostala zapadlost je manj kot eno leto od datuma odločitve, da se zahteve iz šestega in devetega odstavka tega člena kvantitativno prilagodijo;
35
−
3. razpoložljivost in znesek instrumentov, ki izpolnjujejo vse pogoje iz 72.a člena, vključno s pogoji iz 72.b člena, razen iz točke (d) drugega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU;
35
+
3. razpoložljivost in znesek instrumentov, ki izpolnjujejo vse pogoje iz 72.a člena, vključno s pogoji iz 72.b člena, razen iz točke (d) drugega odstavka 72.b člena Uredbe 575/2013/EU ;
36
·
4. ali je znesek obveznosti, ki so izključene iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti v skladu z drugim odstavkom 101. člena ali 102. členom tega zakona ter bi bile pri poplačilu v običajnih insolvenčnih postopkih razvrščene enako kot najvišje razvrščene kvalificirane obveznosti ali za njimi, bistven v primerjavi s kapitalom in kvalificiranimi obveznostmi subjekta v postopku reševanja; kadar znesek izključenih obveznosti ne presega 5 % zneska kapitala in kvalificiranih obveznosti subjekta v postopku reševanja, velja izključeni znesek za neznatnega; nad tem pragom Banka Slovenije oceni, ali so izključene obveznosti znatne;
36
·
4. ali je znesek obveznosti, ki so izključene iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti v skladu z drugim odstavkom 101. člena ali 102. členom tega zakona ter bi bile pri poplačilu v običajnih insolvenčnih postopkih razvrščene enako kot najvišje razvrščene kvalificirane obveznosti ali za njimi, bistven v primerjavi s kapitalom in kvalificiranimi obveznostmi subjekta v postopku reševanja; kadar znesek izključenih obveznosti ne presega 5 % zneska kapitala in kvalificiranih obveznosti subjekta v postopku reševanja, velja izključeni znesek za neznatnega; nad tem pragom Banka Slovenije oceni, ali so izključene obveznosti znatne;
37
·
5. poslovni model, model financiranja in profil tveganja subjekta v postopku reševanja ter njegovo stabilnost in zmožnost prispevanja h gospodarstvu ter
37
·
5. poslovni model, model financiranja in profil tveganja subjekta v postopku reševanja ter njegovo stabilnost in zmožnost prispevanja h gospodarstvu ter
38
·
6. vpliv morebitnih stroškov prestrukturiranja na dokapitalizacijo subjekta v postopku reševanja.
38
·
6. vpliv morebitnih stroškov prestrukturiranja na dokapitalizacijo subjekta v postopku reševanja.
1
·
(1) Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja, za reševanje na ravni skupine ali za reševanje podrejenih družb skupine v postopku reševanja, za katere velja zahteva iz 58. oziroma 59. člena tega zakona na posamični podlagi, si v sodelovanju z drugimi organi, pristojnimi za reševanje subjektov v skupini, prizadeva, da organi najpozneje v štirih mesecih od začetka postopka za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti sprejmejo obrazloženo skupno odločitev v skladu z določbami 57. do 59. člena tega zakona o:
1
·
(1) Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja, za reševanje na ravni skupine ali za reševanje podrejenih družb skupine v postopku reševanja, za katere velja zahteva iz 58. oziroma 59. člena tega zakona na posamični podlagi, si v sodelovanju z drugimi organi, pristojnimi za reševanje subjektov v skupini, prizadeva, da organi najpozneje v štirih mesecih od začetka postopka za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti sprejmejo obrazloženo skupno odločitev v skladu z določbami 57. do 59. člena tega zakona o:
2
·
1. znesku minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporablja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja za vsak subjekt v postopku reševanja, in
2
·
1. znesku minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporablja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja za vsak subjekt v postopku reševanja, in
3
·
2. znesku minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporablja na posamični podlagi za vsak subjekt skupine v postopku reševanja, ki ni subjekt v postopku reševanja.
3
·
2. znesku minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporablja na posamični podlagi za vsak subjekt skupine v postopku reševanja, ki ni subjekt v postopku reševanja.
4
·
(2) Banka Slovenije obrazloženo skupno odločitev iz prejšnjega odstavka predloži:
4
·
(2) Banka Slovenije obrazloženo skupno odločitev iz prejšnjega odstavka predloži:
5
·
1. subjektu v postopku reševanja, kadar je Banka Slovenije pristojna za reševanje tega subjekta;
5
·
1. subjektu v postopku reševanja, kadar je Banka Slovenije pristojna za reševanje tega subjekta;
6
·
2. subjektom skupine v postopku reševanja, ki niso subjekti v postopku reševanja, kadar je Banka Slovenije pristojna za reševanje teh subjektov;
6
·
2. subjektom skupine v postopku reševanja, ki niso subjekti v postopku reševanja, kadar je Banka Slovenije pristojna za reševanje teh subjektov;
7
·
3. EU nadrejeni družbi skupine, kadar je Banka Slovenije pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja, če EU nadrejena družba sama ni subjekt v postopku reševanja iz iste skupine v postopku reševanja.
7
·
3. EU nadrejeni družbi skupine, kadar je Banka Slovenije pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja, če EU nadrejena družba sama ni subjekt v postopku reševanja iz iste skupine v postopku reševanja.
8
−
(3) V skupni odločitvi, sprejeti v skladu s tem členom, je lahko določeno, da zadevna podrejena družba minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kadar je to v skladu s strategijo reševanja in če subjekt v postopku reševanja ni neposredno ali posredno kupil dovolj instrumentov, ki izpolnjujejo zahteve iz petega in šestega odstavka 58. člena tega zakona, delno izpolnjuje z instrumenti, ki se izdajo in prodajo subjektom, ki niso del skupine v postopku reševanja.
8
+
(3) V skupni odločitvi, sprejeti v skladu s tem členom, je lahko določeno, da zadevna podrejena družba minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kadar je to v skladu s strategijo reševanja in če subjekt v postopku reševanja ni neposredno ali posredno kupil dovolj instrumentov, ki izpolnjujejo zahteve iz šestega in sedmega odstavka 58. člena tega zakona, delno izpolnjuje z instrumenti, ki se izdajo in prodajo subjektom, ki niso del skupine v postopku reševanja.
9
−
(4) Kadar je več kot en GSPB opredeljen kot subjekt v postopku reševanja in pripada isti GSPB, lahko organi za reševanje iz prvega odstavka tega člena v skladu s strategijo reševanja GSPB odločijo tudi o uporabi 72.e člena Uredbe 575/2013/EU in morebitnih prilagoditvah za čim večje zmanjšanje ali odpravo razlike med vsoto zneskov iz 1. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in 12.a člena Uredbe 575/2013/EU za posamezne subjekte v postopku reševanja ter vsoto zneskov iz 2. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in 12.a člena Uredbe 575/2013/EU. Prilagoditve se:
9
+
(4) Kadar je več kot en subjekt GSPB, ki je del iste GSPB, subjekt v postopku reševanja ali subjekt iz tretje države, ki bi bil subjekt v postopku reševanja, če bi imel sedež v EU, lahko organi za reševanje iz prvega odstavka tega člena v skladu s strategijo reševanja GSPB odločijo tudi o uporabi 72.e člena Uredbe 575/2013/EU in morebitnih prilagoditvah za čim večje zmanjšanje ali odpravo razlike med vsoto zneskov iz 1. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in točke (a) prvega odstavka 12.a člena Uredbe 575/2013/EU za posamezne subjekte v postopku reševanja ali subjekte iz tretje države ter vsoto zneskov iz 2. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in točke (b) prvega odstavka 12.a člena Uredbe 575/2013/EU . Prilagoditve se:
10
−
1. lahko uporabijo v zvezi z razlikami v izračunu zneskov skupne izpostavljenosti tveganju med zadevnimi državami članicami, in sicer tako, da se prilagodi raven minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti;
10
+
1. lahko uporabijo v zvezi z razlikami v izračunu zneskov skupne izpostavljenosti tveganju med zadevnimi državami članicami ali tretjimi državami, in sicer tako, da se prilagodi raven minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti;
11
·
2. ne uporabijo za odpravo razlik, nastalih zaradi izpostavljenosti med skupinami v postopku reševanja.
11
·
2. ne uporabijo za odpravo razlik, nastalih zaradi izpostavljenosti med skupinami v postopku reševanja.
12
−
(5) Vsota zneskov iz 1. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in 12.a člena Uredbe 575/2013/EU za posamezne subjekte v postopku reševanja ne sme biti nižja od vsote zneskov iz 2. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in 12.a člena Uredbe 575/2013/EU.
12
+
(5) Vsota zneskov iz 1. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in točke (a) prvega odstavka 12.a člena Uredbe 575/2013/EU za posamezne subjekte v postopku reševanja ali subjekte iz tretje države, ki bi bili subjekti v postopku reševanja, če bi imeli sedež v EU, ne sme biti nižja od vsote zneskov iz 2. točke četrtega odstavka 56. člena tega zakona in točke (b) prvega odstavka 12.a člena Uredbe 575/2013/EU .
13
·
(6) Če skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena zaradi nestrinjanja glede konsolidirane zahteve v zvezi z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 57. člena tega zakona za skupino v postopku reševanja ni sprejeta v štirih mesecih, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja, odločitev o navedeni zahtevi sprejme sama ob ustreznem upoštevanju:
13
·
(6) Če skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena zaradi nestrinjanja glede konsolidirane zahteve v zvezi z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz 57. člena tega zakona za skupino v postopku reševanja ni sprejeta v štirih mesecih, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja, odločitev o navedeni zahtevi sprejme sama ob ustreznem upoštevanju:
14
·
1. ocene subjektov skupine v postopku reševanja, ki niso subjekti v postopku reševanja, ki jo opravijo drugi pristojni organi za reševanje;
14
·
1. ocene subjektov skupine v postopku reševanja, ki niso subjekti v postopku reševanja, ki jo opravijo drugi pristojni organi za reševanje;
15
·
2. mnenja organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine, če ta organ ni Banka Slovenije.
15
·
2. mnenja organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine, če ta organ ni Banka Slovenije.
16
−
(7) Kadar pred koncem štirimesečnega obdobja kateri koli od zadevnih organov za reševanje v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu, Banka Slovenije svojo odločitev iz prejšnjega odstavka odloži in počaka na odločitev, ki jo Evropski bančni organ lahko sprejme v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe 1093/2010/EU ter z upoštevanjem 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, nato pa svojo odločitev sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Po izteku štirimesečnega obdobja za sprejetje skupne odločitve oziroma po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti Evropskemu bančnemu organu. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od predložitve, Banka Slovenije odloči v skladu s prejšnjim odstavkom.
16
+
(7) Kadar pred koncem štirimesečnega obdobja kateri koli od zadevnih organov za reševanje v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu, Banka Slovenije svojo odločitev iz prejšnjega odstavka odloži in počaka na odločitev, ki jo Evropski bančni organ lahko sprejme v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe 1093/2010/EU ter z upoštevanjem 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, nato pa svojo odločitev sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseženo odločitev v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU . Po izteku štirimesečnega obdobja za sprejetje skupne odločitve oziroma po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti Evropskemu bančnemu organu. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od predložitve, Banka Slovenije odloči v skladu s prejšnjim odstavkom.
17
−
(8) Če skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena zaradi nestrinjanja glede ravni zahteve iz 58. oziroma 59. člena tega zakona, ki jo je treba na posamični podlagi uporabiti za kateri koli subjekt skupine v postopku reševanja, ni sprejeta v štirih mesecih, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje navedenega subjekta, sprejme odločitev ob ustreznem upoštevanju:
17
+
(8) Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje katerega koli subjekta skupine v postopku reševanja, lahko pred koncem štirimesečnega obdobja v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži v odločitev Evropskemu bančnemu organu. Štirimesečno obdobje se v tem primeru šteje za obdobje za doseženo odločitev v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU .
+
18
+
(9) Če skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena zaradi nestrinjanja glede ravni zahteve iz 58. oziroma 59. člena tega zakona, ki jo je treba na posamični podlagi uporabiti za kateri koli subjekt skupine v postopku reševanja, ni sprejeta v štirih mesecih, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje navedenega subjekta, sprejme odločitev ob ustreznem upoštevanju:
18
·
1. mnenj in pomislekov, ki jih je pisno izrazil drug organ za reševanje subjekta v postopku reševanja, ter
19
·
1. mnenj in pomislekov, ki jih je pisno izrazil drug organ za reševanje subjekta v postopku reševanja, ter
19
·
2. mnenj in pomislekov, ki jih je pisno izrazil organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, če ta organ ni Banka Slovenije.
20
·
2. mnenj in pomislekov, ki jih je pisno izrazil organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, če ta organ ni Banka Slovenije.
20
−
(9) Kadar pred koncem štirimesečnega obdobja kateri koli organ za reševanje subjekta v postopku reševanja ali organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje podrejene družbe na posamični podlagi, svojo odločitev iz prejšnjega odstavka odloži in počaka na odločitev, ki jo Evropski bančni organ lahko sprejme v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe 1093/2010/EU ter z upoštevanjem 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, nato pa svojo odločitev sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Po izteku štirimesečnega obdobja za sprejetje skupne odločitve oziroma po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti Evropskemu bančnemu organu. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od predložitve, Banka Slovenije odloči v skladu s prejšnjim odstavkom.
21
+
(10) Kadar pred koncem štirimesečnega obdobja kateri koli organ za reševanje subjekta v postopku reševanja ali organ za reševanje, pristojen na ravni skupine, v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje podrejene družbe na posamični podlagi, svojo odločitev iz prejšnjega odstavka odloži in počaka na odločitev, ki jo Evropski bančni organ lahko sprejme v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe 1093/2010/EU ter z upoštevanjem 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, nato pa svojo odločitev sprejme v skladu z odločitvijo Evropskega bančnega organa. Po izteku štirimesečnega obdobja za sprejetje skupne odločitve oziroma po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti Evropskemu bančnemu organu. Če Evropski bančni organ svoje odločitve ne sprejme v enem mesecu od predložitve, Banka Slovenije odloči v skladu s prejšnjim odstavkom.
21
−
(10) Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja ali na ravni skupine, zadeve ne sme predložiti Evropskemu bančnemu organu za zavezujoče posredovanje, če je raven, ki jo je določil pristojni organ za reševanje podrejene družbe:
22
+
(11) Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja ali za reševanje na ravni skupine, lahko pred koncem štirimesečnega obdobja v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU zadevo predloži v odločitev Evropskemu bančnemu organu. Štirimesečno obdobje se v tem primeru šteje za obdobje za doseženo odločitev v smislu 19. člena Uredbe 1093/2010/EU . Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta v postopku reševanja ali na ravni skupine, zadeve ne sme predložiti Evropskemu bančnemu organu za zavezujoče posredovanje, če je raven, ki jo je določil pristojni organ za reševanje podrejene družbe:
22
−
1. znotraj 2 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU, ter
23
+
1. znotraj 2 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe 575/2013/EU , zahteve iz 57. člena tega zakona, ter
23
·
2. v skladu s 55. členom tega zakona.
24
·
2. v skladu s 55. členom tega zakona.
24
−
(11) Če skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena zaradi nestrinjanja glede ravni konsolidirane zahteve skupine v postopku reševanja in ravni zahteve, ki jo je treba na posamični podlagi uporabiti za subjekte skupine v postopku reševanja, ni sprejeta v štirih mesecih, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta, sprejme odločitev:
25
+
(12) Če skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena zaradi nestrinjanja glede ravni konsolidirane zahteve skupine v postopku reševanja in ravni zahteve, ki jo je treba na posamični podlagi uporabiti za subjekte skupine v postopku reševanja, ni sprejeta v štirih mesecih, Banka Slovenije, kadar je pristojna za reševanje subjekta, sprejme odločitev:
25
·
1. na ravni konsolidirane minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za skupino v postopku reševanja v skladu s šestim in sedmim odstavkom tega člena;
26
·
1. na ravni konsolidirane minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za skupino v postopku reševanja v skladu s šestim in sedmim odstavkom tega člena;
26
−
2. o ravni minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo je treba na posamični podlagi uporabiti za podrejene družbe skupine v postopku reševanja v skladu z osmim in devetim odstavkom tega člena.
27
+
2. o ravni minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo je treba na posamični podlagi uporabiti za podrejene družbe skupine v postopku reševanja v skladu z devetim in desetim odstavkom tega člena.
27
−
(12) Skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena in vse odločitve, ki jih sprejmejo organi za reševanje v skladu s šestim do enajstim odstavkom tega člena, če skupna odločitev ni sprejeta, so za Banko Slovenije zavezujoče.
28
+
(13) Skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena in vse odločitve, ki jih sprejmejo organi za reševanje v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 45.h člena Direktive 2014/59/EU , če skupna odločitev ni sprejeta, so za Banko Slovenije zavezujoče.
28
−
(13) Banka Slovenije zagotavlja, da se skupna odločitev oziroma vse odločitve, ki jih sprejme sama, če skupne odločitve ni, redno pregledujejo in po potrebi posodabljajo.
29
+
(14) Banka Slovenije zagotavlja, da se skupna odločitev oziroma vse odločitve, ki jih sprejme sama, če skupne odločitve ni, redno pregledujejo in po potrebi posodabljajo.
29
−
(14) Banka Slovenije preverja, ali subjekti reševanja izpolnjujejo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ter sprejme morebitne odločitve na podlagi tega člena ob pripravi in posodabljanju načrtov reševanja.
30
+
(15) Banka Slovenije preverja, ali subjekti reševanja izpolnjujejo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ter sprejme morebitne odločitve na podlagi tega člena ob pripravi in posodabljanju načrtov reševanja.
1
·
(1) Subjekti reševanja, za katere velja minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, Banki Slovenije poročajo:
1
·
(1) Subjekti reševanja, za katere velja minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, Banki Slovenije poročajo:
2
−
1. o zneskih kapitala, ki, kadar je to ustrezno, izpolnjujejo pogoje iz šestega odstavka 58. člena tega zakona, in zneskih kvalificiranih obveznosti ter zneskih, izraženih v skladu s tretjim odstavkom 49. člena tega zakona, po upoštevanju vseh ustreznih odbitkov v skladu z 72.e do 72.j členom Uredbe 575/2013/EU;
2
+
1. o zneskih kapitala, ki, kadar je to ustrezno, izpolnjujejo pogoje iz sedmega odstavka 58. člena tega zakona, in zneskih kvalificiranih obveznosti ter zneskih, izraženih v skladu s tretjim odstavkom 49. člena tega zakona, po upoštevanju vseh ustreznih odbitkov v skladu z 72.e do 72.j členom Uredbe 575/2013/EU ;
3
·
2. o zneskih drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa in konverzije obveznosti pri reševanju s sredstvi upnikov v skladu s tem zakonom;
3
·
2. o zneskih drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa in konverzije obveznosti pri reševanju s sredstvi upnikov v skladu s tem zakonom;
4
·
3. za postavke iz 1. in 2. točke tega odstavka o:
4
·
3. za postavke iz 1. in 2. točke tega odstavka o:
5
·
- njihovi sestavi, vključno z njihovim profilom zapadlosti;
5
·
- njihovi sestavi, vključno z njihovim profilom zapadlosti;
6
·
- vrstnem redu poplačila v okviru običajnega insolvenčnega postopka ter
6
·
- vrstnem redu poplačila v okviru običajnega insolvenčnega postopka ter
7
−
- tem, ali zanje velja pravo tretje države, in če velja, katere tretje države, ter ali pogodbena ureditev vsebuje določbe iz 103. člena tega zakona, točk (p) in (q) prvega odstavka 52. člena Uredbe 575/2013/EU ter točk (n) in (o) 63. člena Uredbe 575/2013/EU.
7
+
- tem, ali zanje velja pravo tretje države, in če velja, katere tretje države, ter ali pogodbena ureditev vsebuje določbe iz 103. člena tega zakona, točk (p) in (q) prvega odstavka 52. člena Uredbe 575/2013/EU ter točk (n) in (o) 63. člena Uredbe 575/2013/EU .
8
−
(2) Obveznost poročanja o zneskih drugih obveznosti iz 2. točke prejšnjega odstavka ne velja za subjekte, ki na dan sporočanja teh informacij zagotavljajo zneske kapitala in kvalificiranih obveznosti v višini najmanj 150 % minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, izračunane v skladu s 1. točko prejšnjega odstavka.
8
+
(2) Obveznost poročanja o zneskih drugih obveznosti iz 2. točke prejšnjega odstavka ne velja za subjekte reševanja, ki na dan sporočanja teh informacij zagotavljajo zneske kapitala in kvalificiranih obveznosti v višini najmanj 150 % minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, izračunane v skladu s 1. točko prejšnjega odstavka.
9
·
(3) Subjekti reševanja sporočajo informacije iz prvega odstavka tega člena:
9
·
(3) Subjekti reševanja sporočajo informacije iz prvega odstavka tega člena:
10
·
1. za informacije iz 1. točke prvega odstavka tega člena: najmanj vsakih šest mesecev in
10
·
1. za informacije iz 1. točke prvega odstavka tega člena: najmanj vsakih šest mesecev in
11
·
2. za informacije iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena: najmanj enkrat letno.
11
·
2. za informacije iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena: najmanj enkrat letno.
12
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije določi pogostejše sporočanje informacij iz prvega odstavka tega člena.
12
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije določi pogostejše sporočanje informacij iz prvega odstavka tega člena.
13
−
(5) Subjekti iz prvega odstavka tega člena vsaj enkrat letno javno objavijo naslednje informacije:
13
+
(5) Subjekti reševanja iz prvega odstavka tega člena vsaj enkrat letno javno objavijo naslednje informacije:
14
−
1. zneske kapitala, ki, kadar je to ustrezno, izpolnjujejo pogoje iz šestega odstavka 58. člena tega zakona, in zneske kvalificiranih obveznosti;
14
+
1. zneske kapitala, ki, kadar je to ustrezno, izpolnjujejo pogoje iz sedmega odstavka 58. člena tega zakona, in zneske kvalificiranih obveznosti;
15
·
2. sestavo postavk iz prejšnje točke, vključno z njihovim profilom zapadlosti in razvrstitvijo pri poplačilu v običajnih insolvenčnih postopkih;
15
·
2. sestavo postavk iz prejšnje točke, vključno z njihovim profilom zapadlosti in razvrstitvijo pri poplačilu v običajnih insolvenčnih postopkih;
16
−
3. veljavno minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je izražena kot odstotek mere skupne izpostavljenosti subjekta, izračunane v skladu s 429. in 429.a členom Uredbe 575/2013/EU.
16
+
3. veljavno minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je izražena kot odstotek mere skupne izpostavljenosti subjekta, izračunane v skladu s 429. in 429.a členom Uredbe 575/2013/EU .
17
−
(6) Banka Slovenije lahko odloči, da se zahteve glede poročanja in razkritij po tem členu ne uporabljajo za subjekte, za katere je v načrtu reševanja določeno prenehanje po običajnem insolvenčnem postopku.
17
+
(6) Subjekt reševanja iz prvega odstavka tega člena informacije iz prejšnjega odstavka hkrati predloži Banki Slovenije kot organu za zbiranje podatkov v skladu z Direktivo 2023/2864/EU , da so dostopne na evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni na podlagi Uredbe 2859/2023/EU v skladu z naslednjimi zahtevami:
18
−
(7) Če so bili v zvezi s subjektom reševanja izvedeni ukrepi za reševanje ali je bil uporabljen instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti, se zahteve po javnem razkritju iz petega odstavka tega člena uporabljajo po poteku roka, ki je določen za izpolnitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s 64. členom tega zakona.
18
+
1. predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU , ali kadar to zahteva pravo Evropske unije, v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v 4. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU in
19
−
(8) Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je bila določena v skladu s 57., 58. in 59. členom tega zakona, za vsak subjekt reševanja v okviru njenih pristojnosti.
19
+
2. spremljajo jih metapodatki:
+
20
+
- vsa imena zadevnega subjekta, na katerega se informacije nanašajo;
+
21
+
- identifikator pravnega subjekta zadevnega subjekta, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU ;
+
22
+
- velikost zadevnega subjekta po kategorijah, kot so določene na podlagi točke (d) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU ;
+
23
+
- vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU in
+
24
+
- oznaka, iz katere je razvidno, ali informacije vsebujejo osebne podatke.
+
25
+
(7) Zahteve glede poročanja in javnih razkritij po tem členu se ne uporabljajo za subjekt za likvidacijo, razen če je Banka Slovenije za tak subjekt določila minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s četrtim odstavkom 52. člena tega zakona. V tem primeru Banka Slovenije za navedeni subjekt določi vsebino in pogostost obveznosti glede poročanja in razkritja iz izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s petim in šestim odstavkom 45.i člena Direktive 2014/59/EU . Banka Slovenije te obveznosti glede poročanja in razkritja, ki ne presegajo tistega, kar je potrebno za spremljanje izpolnjevanja zahteve v skladu s četrtim odstavkom 52. člena tega zakona, sporoči zadevnemu subjektu za likvidacijo.
+
26
+
(8) Če so bili v zvezi s subjektom reševanja izvedeni ukrepi za reševanje ali je bil uporabljen instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti, se zahteve po javnem razkritju iz petega odstavka tega člena uporabljajo po poteku roka, ki je določen za izpolnitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s 64. členom tega zakona.
+
27
+
(9) Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ o minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je bila določena v skladu s 57., 58. in 59. členom tega zakona, vključno z odločitvami, sprejetimi na podlagi četrtega odstavka 58. člena tega zakona, za vsak subjekt reševanja v okviru njenih pristojnosti.
1
·
(1) Ne glede na druge določbe tega zakona se minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v 54. členu tega zakona, ne uporablja dve leti po tem, ko:
1
·
(1) Ne glede na druge določbe tega zakona se minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v 54. členu tega zakona, ne uporablja dve leti po tem, ko:
2
·
1. je Banka Slovenije v zvezi s subjektom reševanja uporabila instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ali instrument odpisa in konverzije drugih obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, ali
2
·
1. je Banka Slovenije v zvezi s subjektom reševanja uporabila instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ali instrument odpisa in konverzije drugih obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, ali
3
−
2. je subjekt v postopku reševanja uporabil alternativni ukrep zasebnega sektorja, na podlagi katerega so se kapitalski instrumenti in druge obveznosti odpisali ali konvertirali v lastniški instrument.
3
+
2. je subjekt v postopku reševanja uporabil alternativni ukrep zasebnega sektorja, na podlagi katerega so se kapitalski instrumenti in druge obveznosti odpisali ali konvertirali v lastniški instrument ali, ko se je v zvezi s tem subjektom v postopku reševanja izvedlo pooblastilo za odpis ali konverzijo v skladu s tem zakonom, da bi se dokapitaliziral brez uporabe instrumentov za reševanje, vključno z odpisom ali konverzijo kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom.
4
·
(2) Zahteve iz 54. člena in devetega do enajstega odstavka 60. člena tega zakona se ne uporabljajo še tri leta po tem, ko sta bila subjekt v postopku reševanja ali skupina, katere del je subjekt v postopku reševanja, opredeljena kot GSPB, oziroma tri leta po tem, ko so pri subjektu v postopku reševanja podane okoliščine iz 54. člena tega zakona.
4
·
(2) Zahteve iz 54. člena in devetega do enajstega odstavka 60. člena tega zakona se ne uporabljajo še tri leta po tem, ko sta bila subjekt v postopku reševanja ali skupina, katere del je subjekt v postopku reševanja, opredeljena kot GSPB, oziroma tri leta po tem, ko so pri subjektu v postopku reševanja podane okoliščine iz 54. člena tega zakona.
5
·
(3) Banka Slovenije v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena določi ustrezno prehodno obdobje, v katerem morajo subjekti reševanja izpolnjevati minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu z zahtevami, določenimi v skladu s 57. do 60. členom tega zakona.
5
·
(3) Banka Slovenije v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena določi ustrezno prehodno obdobje, v katerem morajo subjekti reševanja izpolnjevati minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu z zahtevami, določenimi v skladu s 57. do 60. členom tega zakona.
6
·
(4) Banka Slovenije za izvajanje tega člena subjekt reševanja obvesti o načrtovani minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za vsako 12-mesečno obdobje med prehodnim obdobjem, s čimer se omogoči postopno povečevanje sposobnosti institucije ali subjekta za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo.
6
·
(4) Banka Slovenije za izvajanje tega člena subjekt reševanja obvesti o načrtovani minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za vsako 12-mesečno obdobje med prehodnim obdobjem, s čimer se omogoči postopno povečevanje sposobnosti institucije ali subjekta za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo.
7
·
(5) Banka Slovenije pri določitvi prehodnega obdobja upošteva:
7
·
(5) Banka Slovenije pri določitvi prehodnega obdobja upošteva:
8
·
1. prevladujoči pomen vlog in odsotnost dolžniških instrumentov v modelu financiranja;
8
·
1. prevladujoči pomen vlog in odsotnost dolžniških instrumentov v modelu financiranja;
9
·
2. dostop do kapitalskih trgov za kvalificirane obveznosti;
9
·
2. dostop do kapitalskih trgov za kvalificirane obveznosti;
10
·
3. v kakšnem obsegu so subjekti v postopku reševanja odvisni od navadnega lastniškega temeljnega kapitala pri izpolnjevanju zahteve v skladu s 57. členom tega zakona.
10
·
3. v kakšnem obsegu so subjekti v postopku reševanja odvisni od navadnega lastniškega temeljnega kapitala pri izpolnjevanju zahteve v skladu s 57. členom tega zakona.
11
·
(6) Banka Slovenije lahko ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena kadar koli spremeni prehodno obdobje ali morebitno načrtovano minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. 2.2.6 Ukrepi za odpravo kršitev zahtev za rešljivost banke
11
·
(6) Banka Slovenije lahko ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena kadar koli spremeni prehodno obdobje ali morebitno načrtovano minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. 2.2.6 Ukrepi za odpravo kršitev zahtev za rešljivost banke
1
−
Banka Slovenije razkrije informacije o izrečenih ukrepih in identiteti kršitelja v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, ki določajo pravila razkritja informacij o izrečenih ukrepih in identiteti kršitelja. 2.3 Skupne določbe za uporabo ukrepov za reševanje 2.3.1 Pogoji za reševanje
1
+
(1) Banka Slovenije razkrije informacije o izrečenih ukrepih in identiteti kršitelja v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, ki določajo pravila razkritja informacij o izrečenih ukrepih in identiteti kršitelja.
+
2
+
(2) Banka Slovenije informacije iz prejšnjega odstavka predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2859/2023/EU v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU , in z metapodatki, ki vključujejo:
+
3
+
- vsa imena zadevnega subjekta, na katerega se informacije nanašajo;
+
4
+
- kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov zadevne institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU ;
+
5
+
- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU ;
+
6
+
- oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke. 2.3 Skupne določbe za uporabo ukrepov za reševanje 2.3.1 Pogoji za reševanje
1
−
(1) Za odločanje o uporabi ukrepov za reševanje na podlagi prejšnjega člena se šteje, da banka propada ali bo verjetno propadla, če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad banko, ali Evropska centralna banka, kadar pri opravljanju nalog nadzora, za katere je pristojna v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, ugotovi enega ali več od naslednjih razlogov:
1
+
(1) Za odločanje o uporabi ukrepov za reševanje na podlagi prejšnjega člena se šteje, da banka propada ali bo verjetno propadla, če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad banko, ali Evropska centralna banka, kadar pri opravljanju nalog nadzora, za katere je pristojna v skladu z Uredbo 1024/2013/EU , ugotovi enega ali več od naslednjih razlogov:
2
·
1. podani so razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, oziroma obstajajo objektivni dokazi, da bodo ti podani v bližnji prihodnosti, zlasti če je banka ustvarila ali bo ustvarila izgubo, zaradi katere se bo v celoti ali pretežnem delu zmanjšal njen kapital;
2
·
1. podani so razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, oziroma obstajajo objektivni dokazi, da bodo ti podani v bližnji prihodnosti, zlasti če je banka ustvarila ali bo ustvarila izgubo, zaradi katere se bo v celoti ali pretežnem delu zmanjšal njen kapital;
3
·
2. sredstva banke so manjša od njenih obveznosti oziroma obstajajo objektivni dokazi, da bo ta razlog podan v bližnji prihodnosti;
3
·
2. sredstva banke so manjša od njenih obveznosti oziroma obstajajo objektivni dokazi, da bo ta razlog podan v bližnji prihodnosti;
4
·
3. banka ni sposobna poplačati svojih dolgov ali drugih obveznosti ob njihovi zapadlosti oziroma obstajajo objektivni dokazi, da bo ta razlog podan v bližnji prihodnosti;
4
·
3. banka ni sposobna poplačati svojih dolgov ali drugih obveznosti ob njihovi zapadlosti oziroma obstajajo objektivni dokazi, da bo ta razlog podan v bližnji prihodnosti;
5
·
4. banka potrebuje izredno javnofinančno pomoč, razen če se ta pomoč zagotovi z namenom, da se prepreči resna motnja v gospodarstvu in ohrani stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, v obliki:
5
·
4. banka potrebuje izredno javnofinančno pomoč, razen če se ta pomoč zagotovi z namenom, da se prepreči resna motnja v gospodarstvu in ohrani stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, v obliki:
6
·
- jamstva države za zavarovanje likvidnostnih posojil, ki jih banki odobri Banka Slovenije;
6
·
- jamstva države za zavarovanje likvidnostnih posojil, ki jih banki odobri Banka Slovenije;
7
·
- jamstva države za novonastale obveznosti banke;
7
·
- jamstva države za novonastale obveznosti banke;
8
·
- vplačila kapitala oziroma kapitalskih instrumentov banke po cenah in pogojih, ki ne dajejo prednosti banki, pri kateri ob odobritvi vplačila niso podane okoliščine iz 1. do 3. točke tega odstavka oziroma niso izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom.
8
·
- vplačila kapitala oziroma kapitalskih instrumentov banke po cenah in pogojih, ki ne dajejo prednosti banki, pri kateri ob odobritvi vplačila niso podane okoliščine iz 1. do 3. točke tega odstavka oziroma niso izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom.
9
·
(2) Ukrepi iz 4. točke prejšnjega odstavka se ne upoštevajo kot razlog za propad banke, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
9
·
(2) Ukrepi iz 4. točke prejšnjega odstavka se ne upoštevajo kot razlog za propad banke, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
10
·
1. ukrepi so uporabljeni kot previdnostni in začasni ter so po svojih učinkih sorazmerni glede na potrebo, da se prepreči resna motnja v gospodarstvu in ohrani stabilnost finančnega sistema;
10
·
1. ukrepi so uporabljeni kot previdnostni in začasni ter so po svojih učinkih sorazmerni glede na potrebo, da se prepreči resna motnja v gospodarstvu in ohrani stabilnost finančnega sistema;
11
·
2. ukrepi se uporabijo v solventni banki v skladu s pravili Evropske unije o državni pomoči;
11
·
2. ukrepi se uporabijo v solventni banki v skladu s pravili Evropske unije o državni pomoči;
12
·
3. ukrepi se ne uporabijo za pokrivanje izgub, ki jih je ustvarila ali jih bo verjetno ustvarila banka v bližnji prihodnosti;
12
·
3. ukrepi se ne uporabijo za pokrivanje izgub, ki jih je ustvarila ali jih bo verjetno ustvarila banka v bližnji prihodnosti;
13
·
4. ukrepi za vplačilo kapitala oziroma kapitalskih instrumentov iz tretje alineje 4. točke prejšnjega odstavka se uporabijo izključno za odpravljanje kapitalskega primanjkljaja, ugotovljenega v okviru obremenitvenih testov, za pregled kakovosti sredstev ali druge podobne postopke, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in Uredbo 1024/2013/EU opravlja Banka Slovenije, Evropska centralna banka ali Evropski bančni organ.
13
·
4. ukrepi za vplačilo kapitala oziroma kapitalskih instrumentov iz tretje alineje 4. točke prejšnjega odstavka se uporabijo izključno za odpravljanje kapitalskega primanjkljaja, ugotovljenega v okviru obremenitvenih testov, za pregled kakovosti sredstev ali druge podobne postopke, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in Uredbo 1024/2013/EU opravlja Banka Slovenije, Evropska centralna banka ali Evropski bančni organ.
14
·
(3) Za odločanje o uporabi ukrepov za reševanje v zvezi s subjektom reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona se šteje, da subjekt reševanja propada ali bo verjetno propadel, če pri tem subjektu nastopi vsaj ena od okoliščin iz prvega odstavka tega člena.
14
·
(3) Za odločanje o uporabi ukrepov za reševanje v zvezi s subjektom reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona se šteje, da subjekt reševanja propada ali bo verjetno propadel, če pri tem subjektu nastopi vsaj ena od okoliščin iz prvega odstavka tega člena.
15
·
(4) Kadar se v skladu s tem zakonom za odločitev glede uporabe ukrepov za reševanje ugotavljajo okoliščine propadanja skupine, se šteje, da skupina propada ali bo verjetno propadla, če krši bonitetne zahteve na konsolidirani podlagi ali obstajajo objektivni dokazi, da jih bo v bližnji prihodnosti kršila, ter bodo s tem podani razlogi za ukrepanje ustreznih organov, zlasti če je skupina ustvarila ali bo ustvarila izgubo, zaradi katere se bo v celoti ali pretežnem delu zmanjšal njen kapital.
15
·
(4) Kadar se v skladu s tem zakonom za odločitev glede uporabe ukrepov za reševanje ugotavljajo okoliščine propadanja skupine, se šteje, da skupina propada ali bo verjetno propadla, če krši bonitetne zahteve na konsolidirani podlagi ali obstajajo objektivni dokazi, da jih bo v bližnji prihodnosti kršila, ter bodo s tem podani razlogi za ukrepanje ustreznih organov, zlasti če je skupina ustvarila ali bo ustvarila izgubo, zaradi katere se bo v celoti ali pretežnem delu zmanjšal njen kapital.
1
·
(1) Ko Banka Slovenije v zvezi s subjektom reševanja ugotovi, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, in niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za propad v ustreznem roku verjetno odpravljeni, zlasti z upoštevanjem alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzornih ukrepov, vključno z zgodnjim posredovanjem v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, oziroma z odpisom ali konverzijo ustreznih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom, to ugotovitev nemudoma sporoči naslednjim organom:
1
·
(1) Ko Banka Slovenije v zvezi s subjektom reševanja ugotovi, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, in niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za propad v ustreznem roku verjetno odpravljeni, zlasti z upoštevanjem alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzornih ukrepov, vključno z zgodnjim posredovanjem v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, oziroma z odpisom ali konverzijo ustreznih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v skladu s tem zakonom, to ugotovitev nemudoma sporoči naslednjim organom:
2
·
1. agenciji, pristojni za finančne trge, kadar je pristojna za nadzor nad investicijskim podjetjem;
2
·
1. agenciji, pristojni za finančne trge, kadar je pristojna za nadzor nad investicijskim podjetjem;
3
·
2. enotnemu odboru za reševanje, kadar je pristojen za izvajanje nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem na podlagi Uredbe 806/2014/EU ali se zahteva udeležba sheme za financiranje reševanja na podlagi navedene uredbe;
3
·
2. enotnemu odboru za reševanje, kadar je pristojen za izvajanje nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem na podlagi Uredbe 806/2014/EU ali se zahteva udeležba sheme za financiranje reševanja na podlagi navedene uredbe;
4
·
3. Evropski centralni banki;
4
·
3. Evropski centralni banki;
5
·
4. pristojnemu organu in organu za reševanje v državi članici, kjer je ustanovljena podružnica banke ali drugega subjekta;
5
·
4. pristojnemu organu in organu za reševanje v državi članici, kjer je ustanovljena podružnica banke ali drugega subjekta;
6
−
5. Odboru za makrobonitetni nadzor in ESRB;
6
+
5. Odboru za finančno stabilnost in ESRB;
7
·
6. pristojnemu ministrstvu.
7
·
6. pristojnemu ministrstvu.
8
·
(2) Če Banka Slovenije ugotovi okoliščine iz prejšnjega odstavka v zvezi s kreditno institucijo ali subjektom iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki ima sedež v drugi državi članici, to ugotovitev nemudoma sporoči naslednjim organom:
8
·
(2) Če Banka Slovenije ugotovi okoliščine iz prejšnjega odstavka v zvezi s kreditno institucijo ali subjektom iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki ima sedež v drugi državi članici, to ugotovitev nemudoma sporoči naslednjim organom:
9
·
1. pristojnemu organu in konsolidacijskemu nadzorniku;
9
·
1. pristojnemu organu in konsolidacijskemu nadzorniku;
10
·
2. organu za reševanje institucije ali subjekta in po potrebi organu za reševanje na ravni skupine;
10
·
2. organu za reševanje institucije ali subjekta in po potrebi organu za reševanje na ravni skupine;
11
·
3. pristojnemu organu države, v kateri je ustanovljena podružnica zadevne institucije ali subjekta.
11
·
3. pristojnemu organu države, v kateri je ustanovljena podružnica zadevne institucije ali subjekta.
12
·
(3) Banka Slovenije v zvezi z obveščanjem iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotovi ustrezno varovanje zaupnosti podatkov in informacij.
12
·
(3) Banka Slovenije v zvezi z obveščanjem iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotovi ustrezno varovanje zaupnosti podatkov in informacij.
1
−
(1) Če Banka Slovenije kot organ za reševanje oceni, da so v zvezi z banko izpolnjeni pogoji za reševanje iz 1. in 2. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona, a se z ukrepi za reševanje pri banki ali subjektu reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona ne bi dosegli cilji reševanja iz 3. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona glede zaščite javnih sredstev z zmanjšanjem odvisnosti od izredne javnofinančne pomoči, v zvezi z banko začne postopek prisilnega prenehanja po tem zakonu.
1
+
(1) Če Banka Slovenije kot organ za reševanje oceni, da so v zvezi z banko izpolnjeni pogoji za reševanje iz 1. in 2. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona, vendar ukrep za reševanje ne bi bil v javnem interesu v skladu s 3. točko prvega odstavka 68. člena tega zakona, se v zvezi z banko začne postopek prisilnega prenehanja po tem zakonu.
2
−
(2) Če so v primeru iz prejšnjega odstavka pri subjektu reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona podani razlogi za propad iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona, Banka Slovenije predlaga sodišču, da v zvezi s tem subjektom začne postopek stečaja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
2
+
(2) Če so pri subjektu reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona podani razlogi za propad iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona, Banka Slovenije predlaga sodišču, da v zvezi s tem subjektom začne postopek stečaja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
3
·
(3) Banka Slovenije ugotovi razloge za propad pri subjektu reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona z odločbo. Ne glede na druge določbe tega zakona se za postopek odločanja, učinke odločbe in postopek sodnega varstva v zvezi z odločbo iz prvega stavka tega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, glede postopka odločanja, učinkov odločbe ter postopka sodnega varstva v zvezi z odločbo Banke Slovenije v postopku nadzora.
3
·
(3) Banka Slovenije ugotovi razloge za propad pri subjektu reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona z odločbo. Ne glede na druge določbe tega zakona se za postopek odločanja, učinke odločbe in postopek sodnega varstva v zvezi z odločbo iz prvega stavka tega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, glede postopka odločanja, učinkov odločbe ter postopka sodnega varstva v zvezi z odločbo Banke Slovenije v postopku nadzora.
4
·
(4) Banka Slovenije pri pristojnem sodišču vloži predlog za začetek stečajnega postopka v zvezi s subjektom reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona na dan izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka in predlogu priloži odločbo.
4
·
(4) Banka Slovenije pri pristojnem sodišču vloži predlog za začetek stečajnega postopka v zvezi s subjektom reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona na dan izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka in predlogu priloži odločbo.
5
·
(5) Sodišče brez odlašanja, najpozneje pa naslednji delovni dan po prejemu predloga iz drugega odstavka tega člena, izda sklep o začetku stečajnega postopka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka. Proti sklepu o začetku stečajnega postopka ni pritožbe.
5
·
(5) Sodišče brez odlašanja, najpozneje pa naslednji delovni dan po prejemu predloga iz drugega odstavka tega člena, izda sklep o začetku stečajnega postopka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka. Proti sklepu o začetku stečajnega postopka ni pritožbe.
6
·
(6) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v stečajnem postopku, ki ga sodišče začne na njen predlog iz prvega in drugega odstavka tega člena.
6
·
(6) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v stečajnem postopku, ki ga sodišče začne na njen predlog iz prvega in drugega odstavka tega člena.
1
·
(1) Shema za reševanje skupine se sprejme v obliki skupne odločitve organa za reševanje na ravni skupine in organov za reševanje drugih držav članic, odgovornih za reševanje podrejenih družb, ki so vključene v shemo za reševanje skupine, ter:
1
·
(1) Shema za reševanje skupine se sprejme v obliki skupne odločitve organa za reševanje na ravni skupine in organov za reševanje drugih držav članic, odgovornih za reševanje podrejenih družb, ki so vključene v shemo za reševanje skupine, ter:
2
·
1. upošteva obstoječe načrte za reševanje posameznih subjektov v skupini, razen če organi za reševanje glede na okoliščine primera ocenijo, da bodo cilji reševanja učinkoviteje doseženi z ukrepi, ki niso predvideni v načrtih za reševanje,
2
·
1. upošteva obstoječe načrte za reševanje posameznih subjektov v skupini, razen če organi za reševanje glede na okoliščine primera ocenijo, da bodo cilji reševanja učinkoviteje doseženi z ukrepi, ki niso predvideni v načrtih za reševanje,
3
·
2. predstavi ukrepe za reševanje, ki bi jih morali posamezni organi za reševanje izvesti v zvezi z EU nadrejeno družbo ali določenimi subjekti v skupini, da se dosežejo cilji reševanja,
3
·
2. predstavi ukrepe za reševanje, ki bi jih morali posamezni organi za reševanje izvesti v zvezi z EU nadrejeno družbo ali določenimi subjekti v skupini, da se dosežejo cilji reševanja,
4
·
3. pojasni način usklajevanja ukrepov za reševanje in
4
·
3. pojasni način usklajevanja ukrepov za reševanje in
5
·
4. določi finančni načrt, ki upošteva načrt reševanja skupine, načela za delitev odgovornosti glede financiranja ukrepov za reševanje, vključno z uporabo shem za financiranje reševanja.
5
·
4. določi finančni načrt, ki upošteva načrt reševanja skupine, načela za delitev odgovornosti glede financiranja ukrepov za reševanje, vključno z uporabo shem za financiranje reševanja.
6
·
(2) Če se Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini ne strinja s shemo za reševanje skupine, ki jo predlaga organ za reševanje na ravni skupine, ali meni, da so zaradi finančne stabilnosti poleg predlaganih ukrepov v shemi za reševanje skupine ali ukrepov za reševanje v zvezi z določenimi subjekti v skupini potrebni tudi drugi ukrepi, mora podrobno utemeljiti, zakaj se s shemo za reševanje skupine ne strinja. Pri utemeljitvi ustrezno upošteva možne vplive na finančno stabilnost v Republiki Sloveniji in možne posledice ukrepov za druge subjekte v skupini glede na obstoječe načrte za reševanje. Banka Slovenije utemeljitev predloži organu za reševanje na ravni skupine in drugim organom za reševanje, ki jih shema za reševanje skupine zajema, ter hkrati sporoči, katere ukrepe želi sprejeti.
6
·
(2) Če se Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini ne strinja s shemo za reševanje skupine, ki jo predlaga organ za reševanje na ravni skupine, ali meni, da so zaradi finančne stabilnosti poleg predlaganih ukrepov v shemi za reševanje skupine ali ukrepov za reševanje v zvezi z določenimi subjekti v skupini potrebni tudi drugi ukrepi, mora podrobno utemeljiti, zakaj se s shemo za reševanje skupine ne strinja. Pri utemeljitvi ustrezno upošteva možne vplive na finančno stabilnost v Republiki Sloveniji in možne posledice ukrepov za druge subjekte v skupini glede na obstoječe načrte za reševanje. Banka Slovenije utemeljitev predloži organu za reševanje na ravni skupine in drugim organom za reševanje, ki jih shema za reševanje skupine zajema, ter hkrati sporoči, katere ukrepe želi sprejeti.
7
−
(3) Če se Banka Slovenije in drugi posamezni organi za reševanje, odgovorni za reševanje subjektov v skupini, ne strinjajo s shemo za reševanje skupine, ki jo predlaga organ za reševanje na ravni skupine, lahko Banka Slovenije skupaj z drugimi organi za reševanje sprejme skupno odločitev o shemi za reševanje skupine, v katero so zajeti subjekti, ki imajo sedež v teh državah članicah. Banka Slovenije in drugi pristojni organi za reševanje lahko pri Evropskem bančnem organu zaprosijo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.
7
+
(3) Če se Banka Slovenije in drugi posamezni organi za reševanje, odgovorni za reševanje subjektov v skupini, ne strinjajo s shemo za reševanje skupine, ki jo predlaga organ za reševanje na ravni skupine, lahko Banka Slovenije skupaj z drugimi organi za reševanje sprejme skupno odločitev o shemi za reševanje skupine, v katero so zajeti subjekti, ki imajo sedež v teh državah članicah. Banka Slovenije in drugi pristojni organi za reševanje lahko pri Evropskem bančnem organu zaprosijo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU .
8
·
(4) Kadar se ne uporabi shema za reševanje skupine in organi za reševanje izvedejo ukrepe za reševanje v zvezi s katerim koli subjektom v skupini, Banka Slovenije v okviru kolegija za reševanje sodeluje z navedenimi organi za reševanje, ki so sprejeli ukrepe za reševanje, zato da se vzpostavi usklajena strategija reševanja za vse subjekte v skupini, ki propadajo ali bodo verjetno propadli.
8
·
(4) Kadar se ne uporabi shema za reševanje skupine in organi za reševanje izvedejo ukrepe za reševanje v zvezi s katerim koli subjektom v skupini, Banka Slovenije v okviru kolegija za reševanje sodeluje z navedenimi organi za reševanje, ki so sprejeli ukrepe za reševanje, zato da se vzpostavi usklajena strategija reševanja za vse subjekte v skupini, ki propadajo ali bodo verjetno propadli.
9
·
(5) Banka Slovenije redno in izčrpno obvešča člane kolegija za reševanje o napredku pri izvajanju ukrepov za reševanje.
9
·
(5) Banka Slovenije redno in izčrpno obvešča člane kolegija za reševanje o napredku pri izvajanju ukrepov za reševanje.
1
·
(1) Banka Slovenije po posvetovanju s pristojnimi organi odloči o mirovanju vseh obveznosti plačila ali izročitve na podlagi katere koli pogodbe, katere pogodbena stranka je subjekt reševanja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1
·
(1) Banka Slovenije po posvetovanju s pristojnimi organi odloči o mirovanju vseh obveznosti plačila ali izročitve na podlagi katere koli pogodbe, katere pogodbena stranka je subjekt reševanja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
2
·
1. subjekt reševanja propada ali bo verjetno propadel, z upoštevanjem razlogov iz 69. člena tega zakona;
2
·
1. subjekt reševanja propada ali bo verjetno propadel, z upoštevanjem razlogov iz 69. člena tega zakona;
3
·
2. ukrepi zasebnega sektorja iz 2. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona niso nemudoma razpoložljivi, da bi se preprečil propad subjekta reševanja;
3
·
2. ukrepi zasebnega sektorja iz 2. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona niso nemudoma razpoložljivi, da bi se preprečil propad subjekta reševanja;
4
·
3. mirovanje obveznosti je nujno, da se prepreči nadaljnje poslabšanje finančnega stanja subjekta reševanja, in
4
·
3. mirovanje obveznosti je nujno, da se prepreči nadaljnje poslabšanje finančnega stanja subjekta reševanja, in
5
·
4. mirovanje obveznosti je nujno, da:
5
·
4. mirovanje obveznosti je nujno, da:
6
·
- se oceni javni interes za ugotavljanje pogoja iz 3. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona ali
6
·
- se oceni javni interes za ugotavljanje pogoja iz 3. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona ali
7
·
- se opredelijo ustrezni ukrepi za reševanje ali zagotovi učinkovita uporaba enega ali več instrumentov za reševanje.
7
·
- se opredelijo ustrezni ukrepi za reševanje ali zagotovi učinkovita uporaba enega ali več instrumentov za reševanje.
8
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mirovanje obveznosti ni dopustno za obveznosti plačila ali izročitev v razmerju do:
8
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mirovanje obveznosti ni dopustno za obveznosti plačila ali izročitev v razmerju do:
9
·
1. sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
9
·
1. sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
10
−
2. centralnih nasprotnih strank, ki so pridobile dovoljenje na podlagi 14. člena Uredbe 648/2012/EU, in centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se priznavajo v državah članicah na podlagi 25. člena Uredbe 648/2012/EU;
10
+
2. centralnih nasprotnih strank, ki so pridobile dovoljenje na podlagi 14. člena Uredbe 648/2012/EU , in centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se priznavajo v državah članicah na podlagi 25. člena Uredbe 648/2012/EU ;
11
·
3. centralnih bank.
11
·
3. centralnih bank.
12
·
(3) Banka Slovenije določi obseg obveznosti, za katere se uveljavi mirovanje, z upoštevanjem okoliščin vsakega posameznega primera in pri tem oceni zlasti:
12
·
(3) Banka Slovenije določi obseg obveznosti, za katere se uveljavi mirovanje, z upoštevanjem okoliščin vsakega posameznega primera in pri tem oceni zlasti:
13
·
1. ustreznost uveljavitve mirovanja za obveznosti iz upravičenih vlog in v tem okviru predvsem zajamčenih vlog posameznikov ter mikro, malih in srednjih podjetij;
13
·
1. ustreznost uveljavitve mirovanja za obveznosti iz upravičenih vlog in v tem okviru predvsem zajamčenih vlog posameznikov ter mikro, malih in srednjih podjetij;
14
·
2. vpliv, ki bi ga lahko imela odločitev o mirovanju obveznosti na pravilno delovanje finančnih trgov;
14
·
2. vpliv, ki bi ga lahko imela odločitev o mirovanju obveznosti na pravilno delovanje finančnih trgov;
15
·
3. učinke veljavnih predpisov, ki urejajo postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, za subjekt reševanja, vključno z nadzorniškimi in sodnimi pooblastili, za zaščito pravic upnikov in zagotovitev enake obravnave upnikov v običajnih insolvenčnih postopkih ter
15
·
3. učinke veljavnih predpisov, ki urejajo postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, za subjekt reševanja, vključno z nadzorniškimi in sodnimi pooblastili, za zaščito pravic upnikov in zagotovitev enake obravnave upnikov v običajnih insolvenčnih postopkih ter
16
·
4. učinke, ki bi jih imela opredelitev javnega interesa v smislu 3. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona na izvajanje postopka zaradi insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja subjekta reševanja.
16
·
4. učinke, ki bi jih imela opredelitev javnega interesa v smislu 3. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona na izvajanje postopka zaradi insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja subjekta reševanja.
17
·
(4) Banka Slovenije lahko v primeru odločitve o mirovanju obveznosti v zvezi z upravičenimi vlogami določi, da banka vlagateljem zagotovi dostop do ustreznega dnevnega zneska iz naslova teh vlog.
17
·
(4) Banka Slovenije lahko v primeru odločitve o mirovanju obveznosti v zvezi z upravičenimi vlogami določi, da banka vlagateljem zagotovi dostop do ustreznega dnevnega zneska iz naslova teh vlog.
18
·
(5) Banka Slovenije v okviru pooblastil na podlagi tega ali drugih zakonov sprejme ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi ustrezno usklajevanje z organi, ki so pristojni za opravljanje dejanj v postopkih zaradi insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja v zvezi s subjektom reševanja.
18
·
(5) Banka Slovenije v okviru pooblastil na podlagi tega ali drugih zakonov sprejme ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi ustrezno usklajevanje z organi, ki so pristojni za opravljanje dejanj v postopkih zaradi insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja v zvezi s subjektom reševanja.
1
−
(1) Banka Slovenije o odločitvi glede uveljavitve mirovanja obveznosti nemudoma in pred sprejetjem odločitve o reševanju obvesti subjekt reševanja in organe iz 1. do 5. točke tretjega odstavka 250. člena tega zakona ter odločbo hkrati objavi tudi na svoji spletni strani.
1
+
(1) Banka Slovenije o odločitvi glede uveljavitve mirovanja obveznosti nemudoma in pred sprejetjem odločitve o reševanju obvesti subjekt reševanja in organe iz 1. do 5. točke tretjega odstavka 250. člena tega zakona ter odločbo hkrati objavi tudi na svoji spletni strani in zagotovi objavo na spletni strani Evropskega bančnega organa.
2
·
(2) Subjekt reševanja informacijo o izdani odločbi iz prejšnjega odstavka nemudoma objavi:
2
·
(2) Subjekt reševanja informacijo o izdani odločbi iz prejšnjega odstavka nemudoma objavi:
3
·
1. na svoji spletni strani in
3
·
1. na svoji spletni strani in
4
·
2. v skladu s pravili organiziranega trga, na katerem se trguje z delnicami ali drugimi dolžniškimi instrumenti banke, če se mirovanje uveljavlja v zvezi z instrumenti, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.
4
·
2. v skladu s pravili organiziranega trga, na katerem se trguje z delnicami ali drugimi dolžniškimi instrumenti banke, če se mirovanje uveljavlja v zvezi z instrumenti, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.
+
5
+
(3) Banka Slovenije informacije iz prvega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2859/2023/EU v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU , in z metapodatki, ki vključujejo:
+
6
+
- vsa imena zadevnega subjekta, na katerega se informacije nanašajo;
+
7
+
- kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov zadevne institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU ;
+
8
+
- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU ;
+
9
+
- oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.
1
·
(1) Za izvajanje pooblastil in pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z uporabo instrumentov za reševanje se ne uporabljajo določbe drugih predpisov ali pogodbenih ureditev, ki določajo:
1
·
(1) Za izvajanje pooblastil in pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z uporabo instrumentov za reševanje se ne uporabljajo določbe drugih predpisov ali pogodbenih ureditev, ki določajo:
2
·
1. zahtevo za pridobitev dovoljenja ali soglasja javnega organa oziroma druge osebe, vključno z delničarji ali upniki subjekta reševanja;
2
·
1. zahtevo za pridobitev dovoljenja ali soglasja javnega organa oziroma druge osebe, vključno z delničarji ali upniki subjekta reševanja;
3
·
2. zahtevo glede obveščanja, vključno z morebitno objavo obvestil ali prospektov, ali zahtevo glede vpisa dejstev v določene registre kot pogoj za izvedbo posameznih dejanj, ki jih v skladu s pooblastili na podlagi tega zakona izvede Banka Slovenije;
3
·
2. zahtevo glede obveščanja, vključno z morebitno objavo obvestil ali prospektov, ali zahtevo glede vpisa dejstev v določene registre kot pogoj za izvedbo posameznih dejanj, ki jih v skladu s pooblastili na podlagi tega zakona izvede Banka Slovenije;
4
·
3. omejitve prenosljivosti ali zahteve za predhodno soglasje v zvezi s prenosom finančnih instrumentov, sredstev, pravic ali obveznosti;
4
·
3. omejitve prenosljivosti ali zahteve za predhodno soglasje v zvezi s prenosom finančnih instrumentov, sredstev, pravic ali obveznosti;
5
·
4. omejitve glede izvrševanja pogodb o finančnem zavarovanju ali pogodb o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, predčasnega prenehanja s pobotom ali izvrševanja dogovorov o poravnavi.
5
·
4. omejitve glede izvrševanja pogodb o finančnem zavarovanju ali pogodb o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, predčasnega prenehanja s pobotom ali izvrševanja dogovorov o poravnavi.
6
−
(2) Ne glede na določbe drugih predpisov imajo morebitna obvestila in vpisi v ustrezne registre, ki jih v skladu z drugimi predpisi opravi ali predlaga Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem pooblastil in pristojnosti pri uporabi instrumentov za reševanje, le deklaratorne učinke. 2.4.2 Odpis in konverzija kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ter drugih obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov
6
+
(2) Ne glede na določbe drugih predpisov imajo morebitna obvestila in vpisi v ustrezne registre, ki jih v skladu z drugimi predpisi opravi ali predlaga Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem pooblastil in pristojnosti pri uporabi instrumentov za reševanje, le deklaratorne učinke.
+
1
+
(1) V času trajanja mirovanja obveznosti, ki ga Banka Slovenije določi v skladu s 86. in 87. členom tega zakona, ali med postopkom reševanja zoper subjekt reševanja ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki ga vodi sodišče ali davčni organ.
+
2
+
(2) Postopek izvršbe ali zavarovanja, začet proti subjektu reševanja pred začetkom postopka reševanja, se z začetkom postopka reševanja prekine.
+
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek začetek postopka reševanja ne vpliva na postopek izvršbe, ki je bil začet proti subjektu reševanja pred začetkom postopka reševanja, če je bila do začetka postopka reševanja v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, ki je predmet izvršbe. 2.4.2 Odpis in konverzija kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti ter drugih obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov
1
·
(1) Banka Slovenije uporabi instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti:
1
·
(1) Banka Slovenije uporabi instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti:
2
·
1. neodvisno od drugih ukrepov za reševanje ali
2
·
1. neodvisno od drugih ukrepov za reševanje ali
3
·
2. hkrati z uporabo katerega koli drugega instrumenta za reševanje, če so izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s tem zakonom.
3
·
2. hkrati z uporabo katerega koli drugega instrumenta za reševanje, če so izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s tem zakonom.
4
−
(2) Pooblastilo za odpis ali konverzijo kvalificiranih obveznosti se lahko izvaja, preden so ugotovljeni pogoji za reševanje v skladu s tem zakonom, le v zvezi s kvalificiranimi obveznostmi, ki izpolnjujejo pogoje iz petega odstavka 58. člena tega zakona, razen pogoja v zvezi s preostalo zapadlostjo obveznosti, kot je določeno v prvem odstavku 72.c člena Uredbe 575/2013/EU. Za odpis ali konverzijo kvalificiranih obveznosti se v tem primeru upoštevajo načela iz 95. člena tega zakona.
4
+
(2) Pooblastilo za odpis ali konverzijo kvalificiranih obveznosti se lahko izvaja, preden so ugotovljeni pogoji za reševanje v skladu s tem zakonom, le v zvezi s kvalificiranimi obveznostmi, ki izpolnjujejo pogoje iz šestega odstavka 58. člena tega zakona, razen pogoja v zvezi s preostalo zapadlostjo obveznosti, kot je določeno v prvem odstavku 72.c člena Uredbe 575/2013/EU . Za odpis ali konverzijo kvalificiranih obveznosti se v tem primeru upoštevajo načela iz 95. člena tega zakona.
5
·
(3) Banka Slovenije nemudoma uporabi instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti, če je v zvezi s subjektom reševanja izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
5
·
(3) Banka Slovenije nemudoma uporabi instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti, če je v zvezi s subjektom reševanja izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
6
·
1. če so izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu z 68. členom tega zakona, vendar še niso bili sprejeti instrumenti za reševanje,
6
·
1. če so izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu z 68. členom tega zakona, vendar še niso bili sprejeti instrumenti za reševanje,
7
·
2. če Banka Slovenije v okviru izvajanja svojih pristojnosti ugotovi, da brez uporabe ukrepa odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz prejšnjega odstavka subjekt reševanja ne bo več sposoben uspešno poslovati,
7
·
2. če Banka Slovenije v okviru izvajanja svojih pristojnosti ugotovi, da brez uporabe ukrepa odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz prejšnjega odstavka subjekt reševanja ne bo več sposoben uspešno poslovati,
8
·
3. če je kapitalske instrumente izdala podrejena institucija in se ti upoštevajo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev na posamični in konsolidirani podlagi ter je sprejeta skupna odločitev, da skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati, če se v zvezi z navedenimi instrumenti ne izvede odpis ali konverzija kapitalskih instrumentov,
8
·
3. če je kapitalske instrumente izdala podrejena institucija in se ti upoštevajo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev na posamični in konsolidirani podlagi ter je sprejeta skupna odločitev, da skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati, če se v zvezi z navedenimi instrumenti ne izvede odpis ali konverzija kapitalskih instrumentov,
9
·
4. če je kapitalske instrumente izdala nadrejena družba in se ti upoštevajo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev na posamični podlagi na ravni nadrejene družbe ali na konsolidirani podlagi, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pa ugotovi, da skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati, če se v zvezi z navedenimi instrumenti ne izvede odpis ali konverzija kapitalskih instrumentov,
9
·
4. če je kapitalske instrumente izdala nadrejena družba in se ti upoštevajo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev na posamični podlagi na ravni nadrejene družbe ali na konsolidirani podlagi, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pa ugotovi, da skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati, če se v zvezi z navedenimi instrumenti ne izvede odpis ali konverzija kapitalskih instrumentov,
10
·
5. subjekt reševanja potrebuje izredno javnofinančno pomoč, razen v primeru iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka 69. člena tega zakona.
10
·
5. subjekt reševanja potrebuje izredno javnofinančno pomoč, razen v primeru iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka 69. člena tega zakona.
11
·
(4) Za namene iz 2. točke prejšnjega odstavka se šteje, da subjekt reševanja ali skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
11
·
(4) Za namene iz 2. točke prejšnjega odstavka se šteje, da subjekt reševanja ali skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
12
·
1. subjekt reševanja ali skupina propada ali bo verjetno propadla zaradi razlogov iz 69. člena tega zakona in
12
·
1. subjekt reševanja ali skupina propada ali bo verjetno propadla zaradi razlogov iz 69. člena tega zakona in
13
·
2. niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za propad v ustreznem roku verjetno odpravljeni brez uporabe instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka tega člena niti z upoštevanjem alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzornih ukrepov ali ukrepov za zgodnje posredovanje.
13
·
2. niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za propad v ustreznem roku verjetno odpravljeni brez uporabe instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka tega člena niti z upoštevanjem alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzornih ukrepov ali ukrepov za zgodnje posredovanje.
14
·
(5) Za namene iz 1. točke prejšnjega odstavka se šteje, da skupina propada ali bo verjetno propadla, če krši konsolidirane bonitetne zahteve ali če obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da jih bo v bližnji prihodnosti kršila, in to na način, ki bi upravičil ukrep pristojnega organa, med drugim zato, ker je skupina ustvarila izgube ali obstaja verjetnost, da bo ustvarila izgube, zaradi katerih bo pošel ves njen kapital ali njegov precejšnji del.
14
·
(5) Za namene iz 1. točke prejšnjega odstavka se šteje, da skupina propada ali bo verjetno propadla, če krši konsolidirane bonitetne zahteve ali če obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da jih bo v bližnji prihodnosti kršila, in to na način, ki bi upravičil ukrep pristojnega organa, med drugim zato, ker je skupina ustvarila izgube ali obstaja verjetnost, da bo ustvarila izgube, zaradi katerih bo pošel ves njen kapital ali njegov precejšnji del.
15
·
(6) Kadar se ukrep za reševanje izvede v zvezi s subjektom v postopku reševanja ali, v izjemnih okoliščinah ob odstopanju od načrta reševanja, v zvezi s subjektom, ki ni subjekt v postopku reševanja, se znesek, ki se zmanjša, odpiše ali konvertira na podlagi uporabe instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka tega člena, na ravni takšnega subjekta upošteva kot prispevek za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo za doseganje minimalnih pragov za:
15
·
(6) Kadar se ukrep za reševanje izvede v zvezi s subjektom v postopku reševanja ali, v izjemnih okoliščinah ob odstopanju od načrta reševanja, v zvezi s subjektom, ki ni subjekt v postopku reševanja, se znesek, ki se zmanjša, odpiše ali konvertira na podlagi uporabe instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka tega člena, na ravni takšnega subjekta upošteva kot prispevek za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo za doseganje minimalnih pragov za:
16
·
1. uporabo državnih ukrepov za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema v skladu s četrtim odstavkom 79. člena tega zakona in
16
·
1. uporabo državnih ukrepov za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema v skladu s četrtim odstavkom 79. člena tega zakona in
17
−
2. uporabo sredstev iz sheme za financiranje reševanja, vzpostavljene v skladu z Uredbo 806/2014/EU.
17
+
2. uporabo sredstev iz sheme za financiranje reševanja, vzpostavljene v skladu z Uredbo 806/2014/EU .
18
·
(7) Kadar je subjekt v postopku reševanja zadevne kapitalske instrumente in kvalificirane obveznosti iz drugega odstavka tega člena kupil posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, se instrument odpisa in konverzije teh zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti uporabi hkrati z instrumentom odpisa in konverzije teh instrumentov in obveznosti na ravni nadrejene družbe zadevnega subjekta ali na ravni drugih nadrejenih družb, ki niso subjekti v postopku reševanja, tako da se izgube dejansko prenesejo na subjekt v postopku reševanja, ki zadevni subjekt dokapitalizira.
18
·
(7) Kadar je subjekt v postopku reševanja zadevne kapitalske instrumente in kvalificirane obveznosti iz drugega odstavka tega člena kupil posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, se instrument odpisa in konverzije teh zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti uporabi hkrati z instrumentom odpisa in konverzije teh instrumentov in obveznosti na ravni nadrejene družbe zadevnega subjekta ali na ravni drugih nadrejenih družb, ki niso subjekti v postopku reševanja, tako da se izgube dejansko prenesejo na subjekt v postopku reševanja, ki zadevni subjekt dokapitalizira.
19
·
(8) Banka Slovenije v zvezi z ugotavljanjem pogojev iz 3. do 5. točke tretjega odstavka tega člena v primeru skupine, ki deluje v več državah članicah, upošteva morebitni učinek uporabe ukrepa odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov v vseh državah članicah, kjer skupina deluje.
19
·
(8) Banka Slovenije v zvezi z ugotavljanjem pogojev iz 3. do 5. točke tretjega odstavka tega člena v primeru skupine, ki deluje v več državah članicah, upošteva morebitni učinek uporabe ukrepa odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov v vseh državah članicah, kjer skupina deluje.
20
·
(9) Kadar se instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov uporabi v primeru iz 3. točke tretjega odstavka tega člena v zvezi s kapitalskim instrumentom, ki ga izda podrejena družba, se ta kapitalski instrument ne odpiše v večjem obsegu ali konvertira pod slabšimi pogoji kot enako razvrščeni kapitalski instrumenti na ravni nadrejene družbe, vključeni v odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov na ravni nadrejene družbe.
20
·
(9) Kadar se instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov uporabi v primeru iz 3. točke tretjega odstavka tega člena v zvezi s kapitalskim instrumentom, ki ga izda podrejena družba, se ta kapitalski instrument ne odpiše v večjem obsegu ali konvertira pod slabšimi pogoji kot enako razvrščeni kapitalski instrumenti na ravni nadrejene družbe, vključeni v odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov na ravni nadrejene družbe.
21
·
(10) Banka Slovenije pred uporabo instrumenta odpisa in konverzije ustreznih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka tega člena pridobi predhodno vrednotenje sredstev in obveznosti subjekta reševanja v skladu s prvim odstavkom 80. člena tega zakona. Ocena vrednosti je podlaga za odpis kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz drugega ostavka tega člena ter za opredelitev menjalnega razmerja pri konverziji zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v delnice ali druge lastniške instrumente, ki se izvede zaradi dokapitalizacije subjekta reševanja.
21
·
(10) Banka Slovenije pred uporabo instrumenta odpisa in konverzije ustreznih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka tega člena pridobi predhodno vrednotenje sredstev in obveznosti subjekta reševanja v skladu s prvim odstavkom 80. člena tega zakona. Ocena vrednosti je podlaga za odpis kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz drugega ostavka tega člena ter za opredelitev menjalnega razmerja pri konverziji zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v delnice ali druge lastniške instrumente, ki se izvede zaradi dokapitalizacije subjekta reševanja.
22
·
(11) Kadar se instrument odpisa in konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti uporabi neodvisno od ukrepa za reševanje, Banka Slovenije pridobi neodvisno oceno obravnave upnikov in delničarjev v skladu s 153. členom tega zakona.
22
·
(11) Kadar se instrument odpisa in konverzije zadevnih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti uporabi neodvisno od ukrepa za reševanje, Banka Slovenije pridobi neodvisno oceno obravnave upnikov in delničarjev v skladu s 153. členom tega zakona.
23
·
(12) Instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov se z upoštevanjem prvega odstavka tega člena sprejme tudi za imetnike instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so bili izdani ali dodeljeni po konverziji:
23
·
(12) Instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov se z upoštevanjem prvega odstavka tega člena sprejme tudi za imetnike instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so bili izdani ali dodeljeni po konverziji:
24
·
1. dolžniških instrumentov v delnice ali druge lastniške instrumente na podlagi pogodbenih pogojev, ki v zvezi s prvotnimi dolžniškimi instrumenti določajo konverzijo zaradi dogodka, ki se je zgodil pred oceno Banke Slovenije, da so izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov ali sočasno s to oceno, in
24
·
1. dolžniških instrumentov v delnice ali druge lastniške instrumente na podlagi pogodbenih pogojev, ki v zvezi s prvotnimi dolžniškimi instrumenti določajo konverzijo zaradi dogodka, ki se je zgodil pred oceno Banke Slovenije, da so izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov ali sočasno s to oceno, in
25
·
2. ustreznih kapitalskih instrumentov v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala na podlagi ukrepa konverzije kapitalskih instrumentov.
25
·
2. ustreznih kapitalskih instrumentov v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala na podlagi ukrepa konverzije kapitalskih instrumentov.
26
·
(13) Če se pri uporabi instrumenta odpisa kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti odpiše glavnica zadevnega kapitalskega instrumenta ali kvalificirane obveznosti iz drugega odstavka tega člena, je zmanjšanje te glavnice trajno, upnik pa lahko uveljavlja samo povečanje vrednosti v skladu z mehanizmom povrnitve iz petega odstavka 84. člena tega zakona. Imetniki lahko v zvezi z odpisom kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti uveljavljajo izključno nadomestila, ki so določena s tem zakonom, ter v zvezi z odpisanim delom obveznosti niso upravičeni do nobenih drugih zahtevkov v razmerju do subjekta reševanja, razen že zapadlih obveznosti in zahtevkov za povračilo škode, ki so posledica izpodbijanja zakonitosti ukrepa.
26
·
(13) Če se pri uporabi instrumenta odpisa kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti odpiše glavnica zadevnega kapitalskega instrumenta ali kvalificirane obveznosti iz drugega odstavka tega člena, je zmanjšanje te glavnice trajno, upnik pa lahko uveljavlja samo povečanje vrednosti v skladu z mehanizmom povrnitve iz petega odstavka 84. člena tega zakona. Imetniki lahko v zvezi z odpisom kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti uveljavljajo izključno nadomestila, ki so določena s tem zakonom, ter v zvezi z odpisanim delom obveznosti niso upravičeni do nobenih drugih zahtevkov v razmerju do subjekta reševanja, razen že zapadlih obveznosti in zahtevkov za povračilo škode, ki so posledica izpodbijanja zakonitosti ukrepa.
27
·
(14) Banka Slovenije lahko v zvezi z uporabo instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka tega člena zahteva, da subjekt reševanja imetnikom teh kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih je izdal subjekt reševanja ali njegova nadrejena družba na podlagi dogovora z Banko Slovenije in organom za reševanje, pristojnim za reševanje nadrejene družbe.
27
·
(14) Banka Slovenije lahko v zvezi z uporabo instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti iz drugega odstavka tega člena zahteva, da subjekt reševanja imetnikom teh kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih je izdal subjekt reševanja ali njegova nadrejena družba na podlagi dogovora z Banko Slovenije in organom za reševanje, pristojnim za reševanje nadrejene družbe.
28
·
(15) Kadar Banka Slovenije uporabi pooblastilo iz prejšnjega odstavka, se upravičenim imetnikom izdajo novi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi izpolnitve menjalnega razmerja, določenega v skladu s 112. členom tega zakona, preden subjekt reševanja izda delnice ali druge instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi morebitnega povečanja kapitala subjekta reševanja v zvezi z ukrepi izredne javnofinančne pomoči. Novi instrumenti navadnega lastniškega kapitala se upravičencem dodelijo takoj po izvedbi konverzije.
28
·
(15) Kadar Banka Slovenije uporabi pooblastilo iz prejšnjega odstavka, se upravičenim imetnikom izdajo novi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi izpolnitve menjalnega razmerja, določenega v skladu s 112. členom tega zakona, preden subjekt reševanja izda delnice ali druge instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi morebitnega povečanja kapitala subjekta reševanja v zvezi z ukrepi izredne javnofinančne pomoči. Novi instrumenti navadnega lastniškega kapitala se upravičencem dodelijo takoj po izvedbi konverzije.
1
·
(1) Instrument odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, se lahko uporabi v zvezi z vsemi obveznostmi subjekta reševanja, ki niso izključene iz uporabe tega instrumenta na podlagi drugega odstavka tega člena ali 102. člena tega zakona.
1
·
(1) Instrument odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, se lahko uporabi v zvezi z vsemi obveznostmi subjekta reševanja, ki niso izključene iz uporabe tega instrumenta na podlagi drugega odstavka tega člena ali 102. člena tega zakona.
2
·
(2) Instrument odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, se ne uporabi za naslednje obveznosti, za katere se uporablja pravo Republike Slovenije, pravo druge države članice ali tretje države:
2
·
(2) Instrument odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, se ne uporabi za naslednje obveznosti, za katere se uporablja pravo Republike Slovenije, pravo druge države članice ali tretje države:
3
·
1. zajamčene vloge;
3
·
1. zajamčene vloge;
4
·
2. zavarovane obveznosti, vključno s kritimi obveznicami in obveznostmi v obliki finančnih instrumentov za varstvo pred tveganji, ki so sestavni del sklada za kritje in so v skladu z veljavnimi predpisi zavarovani podobno kot krite obveznice;
4
·
2. zavarovane obveznosti, vključno s kritimi obveznicami in obveznostmi v obliki finančnih instrumentov za varstvo pred tveganji, ki so sestavni del sklada za kritje in so v skladu z veljavnimi predpisi zavarovani podobno kot krite obveznice;
5
·
3. katere koli obveznosti, ki nastanejo na podlagi hrambe denarnih sredstev ali drugih vračljivih sredstev strank pri subjektu reševanja, vključno z denarnimi sredstvi ali drugimi vračljivimi sredstvi strank, ki jih hrani v imenu kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali alternativnih investicijskih skladov, če so te stranke zaščitene z veljavnim insolvenčnim pravom;
5
·
3. katere koli obveznosti, ki nastanejo na podlagi hrambe denarnih sredstev ali drugih vračljivih sredstev strank pri subjektu reševanja, vključno z denarnimi sredstvi ali drugimi vračljivimi sredstvi strank, ki jih hrani v imenu kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali alternativnih investicijskih skladov, če so te stranke zaščitene z veljavnim insolvenčnim pravom;
6
·
4. obveznosti, ki so posledica fiduciarnega razmerja med subjektom reševanja (kot fiduciarjem) in drugo osebo (kot upravičencem), če upravičenec v zvezi s svojo terjatvijo v okviru običajnega insolvenčnega postopka lahko uveljavlja izločitveno ali ločitveno pravico, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
6
·
4. obveznosti, ki so posledica fiduciarnega razmerja med subjektom reševanja (kot fiduciarjem) in drugo osebo (kot upravičencem), če upravičenec v zvezi s svojo terjatvijo v okviru običajnega insolvenčnega postopka lahko uveljavlja izločitveno ali ločitveno pravico, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
7
·
5. obveznosti do institucij, ki niso del iste skupine, če je prvotna zapadlost krajša od sedmih dni;
7
·
5. obveznosti do institucij, ki niso del iste skupine, če je prvotna zapadlost krajša od sedmih dni;
8
−
6. obveznosti do sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali do udeležencev teh sistemov, kadar so obveznosti posledica sodelovanja subjekta reševanja v takšnem sistemu in katerih preostala zapadlost je krajša od sedmih dni, ali do centralnih nasprotnih strank, ki so pridobile dovoljenje na podlagi 14. člena Uredbe 648/2012/EU, ter centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se priznavajo na podlagi 25. člena Uredbe 648/2012/EU;
8
+
6. obveznosti do sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali do udeležencev teh sistemov, kadar so obveznosti posledica sodelovanja subjekta reševanja v takšnem sistemu in katerih preostala zapadlost je krajša od sedmih dni, ali do centralnih nasprotnih strank, ki so pridobile dovoljenje na podlagi 14. člena Uredbe 648/2012/EU , ter centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se priznavajo na podlagi 25. člena Uredbe 648/2012/EU ;
9
·
7. obveznosti do:
9
·
7. obveznosti do:
10
·
- delavcev v zvezi z obračunano plačo, pokojninskimi prejemki ali drugimi fiksnimi nadomestili, razen spremenljivega dela nadomestil, ki jih ne ureja zakon ali kolektivna pogodba, in za katera veljajo zahteve zakona, ki ureja bančništvo, glede politik in praks v zvezi s prejemki;
10
·
- delavcev v zvezi z obračunano plačo, pokojninskimi prejemki ali drugimi fiksnimi nadomestili, razen spremenljivega dela nadomestil, ki jih ne ureja zakon ali kolektivna pogodba, in za katera veljajo zahteve zakona, ki ureja bančništvo, glede politik in praks v zvezi s prejemki;
11
·
- upnikov iz naslova dobave blaga ali zagotavljanja komercialnih storitev, ki so kritične za vsakodnevno opravljanje dejavnosti subjekta reševanja, vključno s storitvami informacijske tehnologije, komunalnimi storitvami ter najemom, servisiranjem in vzdrževanjem prostorov;
11
·
- upnikov iz naslova dobave blaga ali zagotavljanja komercialnih storitev, ki so kritične za vsakodnevno opravljanje dejavnosti subjekta reševanja, vključno s storitvami informacijske tehnologije, komunalnimi storitvami ter najemom, servisiranjem in vzdrževanjem prostorov;
12
·
- davčnih organov in organov za socialno varstvo, ki se v običajnem insolvenčnem postopku štejejo za prednostne terjatve;
12
·
- davčnih organov in organov za socialno varstvo, ki se v običajnem insolvenčnem postopku štejejo za prednostne terjatve;
13
·
- sistemov jamstva za vloge;
13
·
- sistemov jamstva za vloge;
14
·
8. obveznosti do subjektov reševanja, ki so del iste skupine v postopku reševanja, ne da bi bili sami subjekti v postopku reševanja, ne glede na njihovo zapadlost.
14
·
8. obveznosti do subjektov reševanja, ki so del iste skupine v postopku reševanja, ne da bi bili sami subjekti v postopku reševanja, ne glede na njihovo zapadlost.
15
·
(3) Banka Slovenije zagotovi, da ostanejo vsa sredstva, ki so vključena v sklad za kritje kritih obveznic, nespremenjena, ločena in zadostna.
15
·
(3) Banka Slovenije zagotovi, da ostanejo vsa sredstva, ki so vključena v sklad za kritje kritih obveznic, nespremenjena, ločena in zadostna.
16
·
(4) Izključitev obveznosti iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, ne preprečuje uporabe tega instrumenta v zvezi z zneskom upravičene vloge, ki presega znesek zajamčene vloge, oziroma v zvezi s katerim koli zneskom zavarovane obveznosti, ki presega vrednost sredstev, jamstva, pravice do zaplembe ali premoženja, s katerim je zavarovana, vključno s sredstvi v skladu za kritje kritih obveznic, ki presegajo vrednost kritih obveznic.
16
·
(4) Izključitev obveznosti iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, ne preprečuje uporabe tega instrumenta v zvezi z zneskom upravičene vloge, ki presega znesek zajamčene vloge, oziroma v zvezi s katerim koli zneskom zavarovane obveznosti, ki presega vrednost sredstev, jamstva, pravice do zaplembe ali premoženja, s katerim je zavarovana, vključno s sredstvi v skladu za kritje kritih obveznic, ki presegajo vrednost kritih obveznic.
17
−
(5) Izključitev obveznosti iz 8. točke drugega odstavka tega člena ne velja, če so te obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo običajne insolvenčne postopke v zvezi s temi subjekti, poplačane za navadnimi nezavarovanimi obveznostmi. V tem primeru organ za reševanje zadevne podrejene družbe, ki ni subjekt v postopku reševanja, oceni, ali znesek postavk, ki izpolnjujejo pogoje iz petega in šestega odstavka 58. člena tega zakona, zadostuje za podporo izvajanju preferenčne strategije reševanja.
17
+
(5) Izključitev obveznosti iz 8. točke drugega odstavka tega člena ne velja, če so te obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo običajne insolvenčne postopke v zvezi s temi subjekti, poplačane za navadnimi nezavarovanimi obveznostmi. V tem primeru organ za reševanje zadevne podrejene družbe, ki ni subjekt v postopku reševanja, oceni, ali znesek postavk, ki izpolnjujejo pogoje iz šestega in sedmega odstavka 58. člena tega zakona, zadostuje za podporo izvajanju preferenčne strategije reševanja.
18
·
(6) Banka Slovenije pri uporabi instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, glede obveznosti do drugih subjektov reševanja, ki so del iste skupine v postopku reševanja, vendar sami niso subjekti v postopku reševanja, ter niso izključene na podlagi prejšnjega odstavka, oceni, ali je treba te obveznosti v celoti ali delno izključiti na podlagi 102. člena tega zakona, da se zagotovi učinkovita izvedba strategije reševanja.
18
·
(6) Banka Slovenije pri uporabi instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, glede obveznosti do drugih subjektov reševanja, ki so del iste skupine v postopku reševanja, vendar sami niso subjekti v postopku reševanja, ter niso izključene na podlagi prejšnjega odstavka, oceni, ali je treba te obveznosti v celoti ali delno izključiti na podlagi 102. člena tega zakona, da se zagotovi učinkovita izvedba strategije reševanja.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko v zvezi z uporabo instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, izjemoma v celoti ali delno izključi določene obveznosti, ki niso izključene na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena, če:
1
·
(1) Banka Slovenije lahko v zvezi z uporabo instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, izjemoma v celoti ali delno izključi določene obveznosti, ki niso izključene na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena, če:
2
·
1. kljub njenim prizadevanjem za navedeno obveznost ni mogoče uporabiti instrumenta odpisa in konverzije obveznosti v razumnem času,
2
·
1. kljub njenim prizadevanjem za navedeno obveznost ni mogoče uporabiti instrumenta odpisa in konverzije obveznosti v razumnem času,
3
·
2. je izključitev nujno potrebna in sorazmerna za zagotavljanje kontinuitete izvajanja kritičnih funkcij in glavnih poslovnih dejavnosti na način, ki subjektu reševanja omogoča, da nadaljuje ključne dejavnosti, storitve in transakcije,
3
·
2. je izključitev nujno potrebna in sorazmerna za zagotavljanje kontinuitete izvajanja kritičnih funkcij in glavnih poslovnih dejavnosti na način, ki subjektu reševanja omogoča, da nadaljuje ključne dejavnosti, storitve in transakcije,
4
·
3. je izključitev nujno potrebna in sorazmerna, da se prepreči obsežno širjenje negativnih vplivov, zlasti v zvezi z upravičenimi vlogami fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij, ter bi bilo v nasprotnem primeru resno ogroženo delovanje finančnih trgov, vključno z infrastrukturami finančnih trgov, na način, ki bi lahko povzročil resno motnjo v gospodarstvu države članice ali na ravni Evropske unije, ali
4
·
3. je izključitev nujno potrebna in sorazmerna, da se prepreči obsežno širjenje negativnih vplivov, zlasti v zvezi z upravičenimi vlogami fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij, ter bi bilo v nasprotnem primeru resno ogroženo delovanje finančnih trgov, vključno z infrastrukturami finančnih trgov, na način, ki bi lahko povzročil resno motnjo v gospodarstvu države članice ali na ravni Evropske unije, ali
5
·
4. bi se v primeru uporabe tega instrumenta za te obveznosti vrednost sredstev subjekta reševanja tako znižala, da bi bile izgube drugih upnikov večje, kot če se te obveznosti izključijo iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije obveznosti.
5
·
4. bi se v primeru uporabe tega instrumenta za te obveznosti vrednost sredstev subjekta reševanja tako znižala, da bi bile izgube drugih upnikov večje, kot če se te obveznosti izključijo iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije obveznosti.
6
·
(2) Kadar Banka Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom v celoti ali delno izključi posamezno obveznost ali določen prednostni razred obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, se obseg odpisa ali konverzije drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti ta instrument, ustrezno poveča, pod pogojem, da noben upnik ne utrpi večjih izgub, kot bi jih utrpel, če bi prišlo do prenehanja subjekta reševanja v okviru običajnega insolvenčnega postopka.
6
·
(2) Kadar Banka Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom v celoti ali delno izključi posamezno obveznost ali določen prednostni razred obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, se obseg odpisa ali konverzije drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti ta instrument, ustrezno poveča, pod pogojem, da noben upnik ne utrpi večjih izgub, kot bi jih utrpel, če bi prišlo do prenehanja subjekta reševanja v okviru običajnega insolvenčnega postopka.
7
−
(3) Če Banka Slovenije v skladu s tem členom v celoti ali delno izključi obveznost ali določeni prednostni razred obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, izgube, ki bi zaradi izključitve bremenile te obveznosti, pa niso bile v celoti prenesene na upnike drugih obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, lahko subjekt reševanja prejme prispevek iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU, da se zagotovi eno ali oboje od naslednjega:
7
+
(3) Če Banka Slovenije v skladu s tem členom v celoti ali delno izključi obveznost ali določeni prednostni razred obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, izgube, ki bi zaradi izključitve bremenile te obveznosti, pa niso bile v celoti prenesene na upnike drugih obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, lahko subjekt reševanja prejme prispevek iz sheme za financiranje reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU , da se zagotovi eno ali oboje od naslednjega:
8
·
1. pokrijejo se vse izgube, ki niso bile pokrite z odpisom ali konverzijo izvzetih obveznosti, tako da je neto vrednost sredstev subjekta reševanja enaka nič;
8
·
1. pokrijejo se vse izgube, ki niso bile pokrite z odpisom ali konverzijo izvzetih obveznosti, tako da je neto vrednost sredstev subjekta reševanja enaka nič;
9
·
2. vplačajo se lastniški instrumenti ali drugi kapitalski instrumenti, ki jih izda subjekt reševanja v postopku reševanja, z namenom dokapitalizacije subjekta reševanja ali premostitvene banke v obsegu, tako da se zagotovi zahtevana višina količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
9
·
2. vplačajo se lastniški instrumenti ali drugi kapitalski instrumenti, ki jih izda subjekt reševanja v postopku reševanja, z namenom dokapitalizacije subjekta reševanja ali premostitvene banke v obsegu, tako da se zagotovi zahtevana višina količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
10
−
(4) Banka Slovenije lahko za namene iz prejšnjega odstavka izjemoma zagotovi dodatna sredstva iz alternativnih virov financiranja, če so izpolnjeni pogoji iz devetega in desetega odstavka 27. člena Uredbe 806/2014/EU.
10
+
(4) Banka Slovenije lahko za namene iz prejšnjega odstavka izjemoma zagotovi dodatna sredstva iz alternativnih virov financiranja, če so izpolnjeni pogoji iz devetega in desetega odstavka 27. člena Uredbe 806/2014/EU .
11
·
(5) Banka Slovenije v zvezi z izključitvijo na podlagi prvega odstavka tega člena upošteva naslednje:
11
·
(5) Banka Slovenije v zvezi z izključitvijo na podlagi prvega odstavka tega člena upošteva naslednje:
12
·
1. da izgube najprej pokrivajo delničarji in šele potem upniki z upoštevanjem obratnega prednostnega vrstnega reda, ki velja za poplačilo teh obveznosti v običajnem insolvenčnem postopku,
12
·
1. da izgube najprej pokrivajo delničarji in šele potem upniki z upoštevanjem obratnega prednostnega vrstnega reda, ki velja za poplačilo teh obveznosti v običajnem insolvenčnem postopku,
13
·
2. raven sposobnosti pokrivanja izgub, ki bi jo v primeru izključitve posameznih obveznosti ali razreda obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, ohranil subjekt reševanja, in
13
·
2. raven sposobnosti pokrivanja izgub, ki bi jo v primeru izključitve posameznih obveznosti ali razreda obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, ohranil subjekt reševanja, in
14
·
3. potrebo po ohranitvi ustreznih virov za financiranje reševanja.
14
·
3. potrebo po ohranitvi ustreznih virov za financiranje reševanja.
15
·
(6) Banka Slovenije pred izključitvijo posameznih obveznosti na podlagi prvega odstavka tega člena o tem obvesti Evropsko komisijo. Če bi bil zaradi izključitve potreben prispevek iz sheme za financiranje reševanja ali alternativnega vira financiranja na podlagi tretjega in četrtega odstavka tega člena, lahko Evropska komisija v 24 urah po prejemu takega obvestila ali v dogovoru z Banko Slovenije po daljšem obdobju predlagano izključitev prepove ali zahteva njeno spremembo v skladu s predpisi, da se zaščiti celovitost notranjega trga.
15
·
(6) Banka Slovenije pred izključitvijo posameznih obveznosti na podlagi prvega odstavka tega člena o tem obvesti Evropsko komisijo. Če bi bil zaradi izključitve potreben prispevek iz sheme za financiranje reševanja ali alternativnega vira financiranja na podlagi tretjega in četrtega odstavka tega člena, lahko Evropska komisija v 24 urah po prejemu takega obvestila ali v dogovoru z Banko Slovenije po daljšem obdobju predlagano izključitev prepove ali zahteva njeno spremembo v skladu s predpisi, da se zaščiti celovitost notranjega trga.
1
·
(1) Kadar subjekt reševanja oceni, da vključitev pogodbene določbe iz prvega odstavka prejšnjega člena v posamezno pogodbeno ureditev s pravnega ali drugega razloga ni izvedljiva, o svoji oceni obvesti Banko Slovenije in v obvestilu navede razred, v katerega se uvršča ta obveznost v primeru postopka zaradi insolventnosti, ter pojasni razloge, zaradi katerih vključitev ni izvedljiva. Subjekt reševanja Banki Slovenije predloži tudi vse informacije, ki so potrebne za oceno učinkov take opustitve na rešljivost subjekta reševanja.
1
·
(1) Kadar subjekt reševanja oceni, da vključitev pogodbene določbe iz prvega odstavka prejšnjega člena v posamezno pogodbeno ureditev s pravnega ali drugega razloga ni izvedljiva, o svoji oceni obvesti Banko Slovenije in v obvestilu navede razred, v katerega se uvršča ta obveznost v primeru postopka zaradi insolventnosti, ter pojasni razloge, zaradi katerih vključitev ni izvedljiva. Subjekt reševanja Banki Slovenije predloži tudi vse informacije, ki so potrebne za oceno učinkov take opustitve na rešljivost subjekta reševanja.
2
·
(2) Če Banka Slovenije po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je vključitev pogodbene določbe, zahtevane v skladu s prejšnjim členom, s pravnega ali drugega vidika kljub razlogom, ki jih navaja subjekt reševanja, izvedljiva, v razumnem roku zahteva, da subjekt reševanja vključi ustrezno pogodbeno določbo v pogodbeno ureditev, ter pri tem upošteva potrebo, da se zagotovi rešljivost navedenega subjekta reševanja. Banka Slovenije lahko dodatno zahteva, da subjekt reševanja spremeni svojo prakso, ki je povezana z uveljavljanjem opustitev zahteve za pogodbeno priznanje reševanja s sredstvi upnikov.
2
·
(2) Če Banka Slovenije po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je vključitev pogodbene določbe, zahtevane v skladu s prejšnjim členom, s pravnega ali drugega vidika kljub razlogom, ki jih navaja subjekt reševanja, izvedljiva, v razumnem roku zahteva, da subjekt reševanja vključi ustrezno pogodbeno določbo v pogodbeno ureditev, ter pri tem upošteva potrebo, da se zagotovi rešljivost navedenega subjekta reševanja. Banka Slovenije lahko dodatno zahteva, da subjekt reševanja spremeni svojo prakso, ki je povezana z uveljavljanjem opustitev zahteve za pogodbeno priznanje reševanja s sredstvi upnikov.
3
·
(3) Obveznost iz prvega odstavka prejšnjega člena miruje od predložitve obvestila do odločitve Banke Slovenije v skladu s tem členom.
3
·
(3) Obveznost iz prvega odstavka prejšnjega člena miruje od predložitve obvestila do odločitve Banke Slovenije v skladu s tem členom.
4
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena subjekt reševanja ne more uveljavljati opustitve zahteve za pogodbeno priznanje reševanja s sredstvi upnikov v zvezi z:
4
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena subjekt reševanja ne more uveljavljati opustitve zahteve za pogodbeno priznanje reševanja s sredstvi upnikov v zvezi z:
5
·
1. instrumenti dodatnega temeljnega kapitala;
5
·
1. instrumenti dodatnega temeljnega kapitala;
6
−
2. instrumenti dodatnega kapitala;
6
+
2. instrumenti dodatnega kapitala in
7
−
3. nezavarovanimi obveznostmi iz naslova dolžniških instrumentov v obliki obveznic ali v drugih oblikah prenosljivega dolga oziroma v obliki instrumentov, ki ustvarjajo ali potrjujejo dolg.
7
+
3. nezavarovanimi obveznostmi iz naslova dolžniških instrumentov v obliki obveznic ali v drugih oblikah prenosljivega dolga oziroma v obliki instrumentov, ki ustvarjajo ali potrjujejo dolg. Obveznosti iz prvega odstavka tega člena so nadrejene obveznostim iz 8. točke drugega odstavka 230. člena tega zakona.
8
·
(5) Kadar Banka Slovenije v okviru ocene rešljivosti subjekta reševanja v skladu s tem zakonom ali v katerem koli drugem primeru ugotovi, da v razredu obveznosti iz 230. člena tega zakona, ki vključuje kvalificirane obveznosti, znesek obveznosti, za katere se pod pogoji iz tega člena uveljavlja opustitev zahteve glede pogodbenega priznanja reševanja s sredstvi upnikov, skupaj z obveznostmi, ki so izključene iz uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov v skladu s 101. členom tega zakona ali bodo verjetno izključene v skladu s 102. členom tega zakona, znaša več kot 10 % zneska navedenega razreda, oceni učinek tega dejstva na rešljivost tega subjekta reševanja, vključno z učinkom na rešljivost, ki izhaja iz tveganja kršitve 95. člena tega zakona.
8
·
(5) Kadar Banka Slovenije v okviru ocene rešljivosti subjekta reševanja v skladu s tem zakonom ali v katerem koli drugem primeru ugotovi, da v razredu obveznosti iz 230. člena tega zakona, ki vključuje kvalificirane obveznosti, znesek obveznosti, za katere se pod pogoji iz tega člena uveljavlja opustitev zahteve glede pogodbenega priznanja reševanja s sredstvi upnikov, skupaj z obveznostmi, ki so izključene iz uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov v skladu s 101. členom tega zakona ali bodo verjetno izključene v skladu s 102. členom tega zakona, znaša več kot 10 % zneska navedenega razreda, oceni učinek tega dejstva na rešljivost tega subjekta reševanja, vključno z učinkom na rešljivost, ki izhaja iz tveganja kršitve 95. člena tega zakona.
9
·
(6) Če Banka Slovenije na podlagi ocene iz prejšnjega odstavka ugotovi, da obveznosti, za katere se pod pogoji iz tega člena uveljavlja opustitev zahteve glede pogodbenega priznanja reševanja s sredstvi upnikov, pomenijo bistveno oviro za rešljivost subjekta reševanja, sprejme ustrezne ukrepe za odpravo ovir za rešljivost banke v skladu s tem zakonom.
9
·
(6) Če Banka Slovenije na podlagi ocene iz prejšnjega odstavka ugotovi, da obveznosti, za katere se pod pogoji iz tega člena uveljavlja opustitev zahteve glede pogodbenega priznanja reševanja s sredstvi upnikov, pomenijo bistveno oviro za rešljivost subjekta reševanja, sprejme ustrezne ukrepe za odpravo ovir za rešljivost banke v skladu s tem zakonom.
10
−
(7) Obveznosti, ki ne izpolnjujejo zahteve glede pogodbenega priznanja reševanja s sredstvi upnikov, se ne upoštevajo pri izpolnjevanju minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti po tem zakonu.
10
+
(7) Obveznosti, pri katerih se v skladu s tem členom zahteva za vključitev pogodbene določbe ne uporablja, ali obveznosti, ki ne vključujejo pogodbene določbe iz prvega odstavka prejšnjega člena, se ne upoštevajo pri izpolnjevanju minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
11
·
(8) Banka Slovenije lahko določi kategorije obveznosti, za katere lahko subjekt reševanja uveljavlja opustitev zahteve glede pogodbenega priznanja reševanja s sredstvi upnikov na podlagi tega člena.
11
·
(8) Banka Slovenije lahko določi kategorije obveznosti, za katere lahko subjekt reševanja uveljavlja opustitev zahteve glede pogodbenega priznanja reševanja s sredstvi upnikov na podlagi tega člena.
1
·
(1) Banka Slovenije za uporabo instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, ter z upoštevanjem predhodnega vrednotenja iz prvega odstavka 80. člena tega zakona oceni obseg potrebnega kapitala za reševanje kot seštevek naslednjih vrednosti:
1
·
(1) Banka Slovenije za uporabo instrumenta odpisa in konverzije obveznosti, ki jih je mogoče uporabiti pri reševanju s sredstvi upnikov, ter z upoštevanjem predhodnega vrednotenja iz prvega odstavka 80. člena tega zakona oceni obseg potrebnega kapitala za reševanje kot seštevek naslednjih vrednosti:
2
·
1. zneska kapitala, potrebnega za pokrivanje ugotovljenih izgub, tako da je neto vrednost sredstev in obveznosti subjekta reševanja enaka nič, in
2
·
1. zneska kapitala, potrebnega za pokrivanje ugotovljenih izgub, tako da je neto vrednost sredstev in obveznosti subjekta reševanja enaka nič, in
3
·
2. zneska kapitala, potrebnega, da se obnovi količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke, ki je v postopku reševanja, ali premostitvene banke, tako da:
3
·
2. zneska kapitala, potrebnega, da se obnovi količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke, ki je v postopku reševanja, ali premostitvene banke, tako da:
4
·
- se zagotovi zadostno tržno zaupanje v banko, ki je v postopku reševanja, ali v premostitveno banko, in
4
·
- se zagotovi zadostno tržno zaupanje v banko, ki je v postopku reševanja, ali v premostitveno banko, in
5
·
- bo banka, ki je v postopku reševanja, ali premostitvena banka še vsaj eno leto po izvedbi ukrepov za povečanje kapitala izpolnjevala pogoje za ohranitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
5
·
- bo banka, ki je v postopku reševanja, ali premostitvena banka še vsaj eno leto po izvedbi ukrepov za povečanje kapitala izpolnjevala pogoje za ohranitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
6
−
(2) Banka Slovenije na podlagi ocene iz prejšnjega odstavka in z upoštevanjem 109. člena tega zakona določi znesek, v višini katerega je treba odpisati lastniške instrumente in druge kapitalske instrumente, kvalificirane obveznosti in obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa in konverzije, oziroma znesek, v višini katerega je treba konvertirati zadevne instrumente in obveznosti, da se pokrijejo ugotovljene izgube in zagotovi kapital za doseganje zahtevane kapitalske ustreznosti. Pri tem Banka Slovenije upošteva tudi morebitne prispevke, ki jih za reševanje prispeva enotni sklad za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU.
6
+
(2) Banka Slovenije na podlagi ocene iz prejšnjega odstavka in z upoštevanjem 109. člena tega zakona določi znesek, v višini katerega je treba odpisati lastniške instrumente in druge kapitalske instrumente, kvalificirane obveznosti in obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa in konverzije, oziroma znesek, v višini katerega je treba konvertirati zadevne instrumente in obveznosti, da se pokrijejo ugotovljene izgube in zagotovi kapital za doseganje zahtevane kapitalske ustreznosti. Pri tem Banka Slovenije upošteva tudi morebitne prispevke, ki jih za reševanje prispeva enotni sklad za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU .
7
·
(3) Če Banka Slovenije pri reševanju uporabi instrument izločitve sredstev v povezavi z instrumentom odpisa in konverzije drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa ali konverzije pri reševanju s sredstvi upnikov, se pri znesku, za katerega je treba zmanjšati kvalificirane obveznosti, ustrezno upošteva tudi konservativna ocena kapitalskih potreb upravljavca sredstev.
7
·
(3) Če Banka Slovenije pri reševanju uporabi instrument izločitve sredstev v povezavi z instrumentom odpisa in konverzije drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument odpisa ali konverzije pri reševanju s sredstvi upnikov, se pri znesku, za katerega je treba zmanjšati kvalificirane obveznosti, ustrezno upošteva tudi konservativna ocena kapitalskih potreb upravljavca sredstev.
8
·
(4) Banka Slovenije vzpostavi in vzdržuje ureditev poročanja in obdelave podatkov, ki omogoča, da ocena in vrednotenje iz prvega odstavka tega člena temelji na aktualnih in celovitih informacijah o sredstvih in obveznostih banke v postopku reševanja.
8
·
(4) Banka Slovenije vzpostavi in vzdržuje ureditev poročanja in obdelave podatkov, ki omogoča, da ocena in vrednotenje iz prvega odstavka tega člena temelji na aktualnih in celovitih informacijah o sredstvih in obveznostih banke v postopku reševanja.
1
·
(1) Če bi upravičeni pridobitelj na podlagi konverzije kapitalskega instrumenta ali obveznosti in dodelitve novih lastniških instrumentov pridobil ali povečal kvalificirani delež v banki, za katerega se v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, zahteva dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, to dovoljenje praviloma pridobi pred uporabo instrumenta za konverzijo.
1
·
(1) Če bi upravičeni pridobitelj na podlagi konverzije kapitalskega instrumenta ali obveznosti in dodelitve novih lastniških instrumentov pridobil ali povečal kvalificirani delež v banki, za katerega se v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, zahteva dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, to dovoljenje praviloma pridobi pred uporabo instrumenta za konverzijo.
2
−
(2) Banka Slovenije lahko zahteva, da Evropska centralna banka glede na okoliščine posameznega primera odloči o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža v roku, ki je krajši od roka, predpisanega v zakonu, ki ureja bančništvo, za odločanje v zvezi z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža.
2
+
(2) Če presoja iz prvega odstavka tega člena ni zaključena pravočasno in ni več mogoče odlašati z uporabo instrumenta za konverzijo, Banka Slovenije v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena uporabi instrument za konverzijo in odloči, da se novi lastniški instrumenti upravičenim pridobiteljem dodelijo brez pravice uresničevanja glasovalne pravice iz naslova teh instrumentov.
3
−
(3) Če presoja iz prvega odstavka tega člena ni zaključena pravočasno in ni več mogoče odlašati z uporabo instrumenta za konverzijo, Banka Slovenije v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena uporabi instrument za konverzijo in odloči, da se novi lastniški instrumenti upravičenim pridobiteljem dodelijo brez pravice uresničevanja glasovalne pravice iz naslova teh instrumentov.
3
+
(3) Za izvajanje glasovalnih pravic do izdaje dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in za obravnavo neupravičenega imetnika kvalificiranega deleža v primeru zavrnitve zahteve za izdajo dovoljenja se uporabljajo določbe tretjega do petega odstavka 118. člena tega zakona.
4
−
(4) Za izvajanje glasovalnih pravic do izdaje dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in za obravnavo neupravičenega imetnika kvalificiranega deleža v primeru zavrnitve zahteve za izdajo dovoljenja se uporabljajo določbe tretjega do petega odstavka 118. člena tega zakona.
−
1
·
(1) Banka Slovenije lahko v postopku reševanja uporabi instrument prodaje poslovanja tako, da na prevzemnika, ki ni premostitvena banka, prenese:
1
·
(1) Banka Slovenije lahko v postopku reševanja uporabi instrument prodaje poslovanja tako, da na prevzemnika, ki ni premostitvena banka, prenese:
2
·
1. delnice ali druge lastniške instrumente, ki jih je izdal subjekt reševanja, ali
2
·
1. delnice ali druge lastniške instrumente, ki jih je izdal subjekt reševanja, ali
3
·
2. vsa ali posamezna sredstva, pravice ali obveznosti subjekta reševanja.
3
·
2. vsa ali posamezna sredstva, pravice ali obveznosti subjekta reševanja.
4
−
(2) Za prenos iz prejšnjega odstavka se ne zahteva soglasje delničarjev oziroma imetnikov lastniških instrumentov, ki jih je izdal subjekta reševanja, ali soglasje upnika, dolžnika ali katere koli tretje osebe, razen prevzemnika.
4
+
(2) Za prenos iz prejšnjega odstavka se ne zahteva soglasje delničarjev oziroma imetnikov lastniških instrumentov, ki jih je izdal subjekt reševanja, ali soglasje upnika, dolžnika ali katere koli tretje osebe, razen prevzemnika.
5
·
(3) Prenosi iz prvega odstavka tega člena se opravijo na podlagi odločbe Banke Slovenije o prodaji poslovanja in ob upoštevanju pogojev, določenih v tem zakonu, ne glede na morebitne drugačne ali dodatne zahteve ali omejitve, ki so glede prenosa določene z drugimi predpisi, internimi akti subjekta reševanja ali na podlagi pogodbe.
5
·
(3) Prenosi iz prvega odstavka tega člena se opravijo na podlagi odločbe Banke Slovenije o prodaji poslovanja in ob upoštevanju pogojev, določenih v tem zakonu, ne glede na morebitne drugačne ali dodatne zahteve ali omejitve, ki so glede prenosa določene z drugimi predpisi, internimi akti subjekta reševanja ali na podlagi pogodbe.
6
·
(4) Prodaja poslovanja iz prvega odstavka tega člena se opravi z upoštevanjem tržnih pogojev v skladu s 120. členom tega zakona in pravil Evropske unije o državni pomoči.
6
·
(4) Prodaja poslovanja iz prvega odstavka tega člena se opravi z upoštevanjem tržnih pogojev v skladu s 120. členom tega zakona in pravil Evropske unije o državni pomoči.
7
·
(5) Morebitno nadomestilo, ki ga zagotovi prevzemnik v zvezi s prodajo poslovanja, zmanjšano za stroške, ki se zaračunajo v skladu s 15. členom tega zakona, se pripiše:
7
·
(5) Morebitno nadomestilo, ki ga zagotovi prevzemnik v zvezi s prodajo poslovanja, zmanjšano za stroške, ki se zaračunajo v skladu s 15. členom tega zakona, se pripiše:
8
·
1. lastnikom delnic ali drugih lastniških instrumentov, če je bila prodaja poslovanja izvedena s prenosom delnic ali lastniških instrumentov, ki jih je izdal subjekt reševanja, od imetnikov zadevnih delnic ali lastniških instrumentov na prevzemnika;
8
·
1. lastnikom delnic ali drugih lastniških instrumentov, če je bila prodaja poslovanja izvedena s prenosom delnic ali lastniških instrumentov, ki jih je izdal subjekt reševanja, od imetnikov zadevnih delnic ali lastniških instrumentov na prevzemnika;
9
·
2. subjektu reševanja, če je bila prodaja poslovanja izvedena s prenosom posameznih ali vseh sredstev, pravic ali obveznosti subjekta reševanja na prevzemnika.
9
·
2. subjektu reševanja, če je bila prodaja poslovanja izvedena s prenosom posameznih ali vseh sredstev, pravic ali obveznosti subjekta reševanja na prevzemnika.
10
·
(6) Banka Slovenije lahko instrument prodaje poslovanja uporabi večkrat, da zagotovi dodatne prenose na istega ali različne prevzemnike.
10
·
(6) Banka Slovenije lahko instrument prodaje poslovanja uporabi večkrat, da zagotovi dodatne prenose na istega ali različne prevzemnike.
11
·
(7) Za prenose, ki se opravijo v okviru instrumenta prodaje poslovanja, se uporabljajo določbe 95. člena ter določbe 153. do 155. člena tega zakona.
11
·
(7) Za prenose, ki se opravijo v okviru instrumenta prodaje poslovanja, se uporabljajo določbe 95. člena ter določbe 153. do 155. člena tega zakona.
1
−
(1) Če bi na podlagi prenosa delnic ali drugih lastniških instrumentov v okviru uporabe instrumenta prodaje poslovanja prevzemnik pridobil ali povečal kvalificirani delež v banki, mora prevzemnik pridobiti dovoljenje za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, praviloma pred uporabo instrumenta prodaje poslovanja. Banka Slovenije lahko zahteva, da glede na okoliščine posameznega primera Evropska centralna banka sprejme odločitev v zvezi z zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v roku, ki je krajši od roka, predpisanega v zakonu, ki ureja bančništvo, za odločanje v zvezi z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža.
1
+
(1) Če bi na podlagi prenosa delnic ali drugih lastniških instrumentov v okviru uporabe instrumenta prodaje poslovanja prevzemnik pridobil ali povečal kvalificirani delež v banki, mora prevzemnik pridobiti dovoljenje za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, praviloma pred uporabo instrumenta prodaje poslovanja.
2
·
(2) Če postopek odločanja o zahtevi prevzemnika iz prejšnjega odstavka ni pravočasno zaključen in z uporabo instrumenta prodaje poslovanja ni več mogoče odlašati, Banka Slovenije uporabi instrument prodaje poslovanja in prenese lastniške instrumente na prevzemnika brez pravice uresničevanja glasovalne pravice iz naslova teh instrumentov.
2
·
(2) Če postopek odločanja o zahtevi prevzemnika iz prejšnjega odstavka ni pravočasno zaključen in z uporabo instrumenta prodaje poslovanja ni več mogoče odlašati, Banka Slovenije uporabi instrument prodaje poslovanja in prenese lastniške instrumente na prevzemnika brez pravice uresničevanja glasovalne pravice iz naslova teh instrumentov.
3
−
(3) Glasovalne pravice v primeru iz prejšnjega odstavka izvaja Banka Slovenije. Banka Slovenije ni zavezana izvajati glasovalnih pravic in tudi ne odgovarja prevzemniku za njihovo izvajanje oziroma neizvajanje. Glasovalne pravice se prenesejo na prevzemnika, potem ko pridobi dovoljenje Evropske centralne banke za pridobitev kvalificiranega deleža in o tem obvesti Banko Slovenije.
3
+
(3) Glasovalne pravice v primeru iz prejšnjega odstavka izvaja Banka Slovenije. Banka Slovenije ni zavezana izvajati glasovalnih pravic in tudi ne odgovarja prevzemniku za njihovo izvajanje oziroma neizvajanje. Glasovalne pravice se prenesejo na prevzemnika, potem ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža.
4
−
(4) Če je zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža zavrnjena, lahko Banka Slovenije od prevzemnika zahteva, da v določenem roku odsvoji zadevne lastniške instrumente. Pri določitvi roka Banka Slovenije upošteva prevladujoče tržne pogoje. Kupec pridobi glasovalno pravico iz zadevnih lastniških instrumentov, ko je Banka Slovenije obveščena o prenosu instrumentov na kupca in o morebitni pridobitvi dovoljenja Evropske centralne banke za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža.
4
+
(4) Če je zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža zavrnjena, lahko Banka Slovenije od prevzemnika zahteva, da v določenem roku odsvoji zadevne lastniške instrumente. Pri določitvi roka Banka Slovenije upošteva prevladujoče tržne pogoje. Kupec pridobi glasovalno pravico iz zadevnih lastniških instrumentov, ko je Banka Slovenije izdala dovoljenje za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža in je bila obveščena o prenosu instrumentov na kupca.
5
·
(5) Če prevzemnik v primeru iz prejšnjega odstavka ne odsvoji zadevnih lastniških instrumentov v določenem roku, se po poteku tega roka prevzemnik obravnava kot neupravičeni imetnik kvalificiranega deleža. Banka Slovenije v tem primeru prevzemniku izreče ustrezne ukrepe nadzora v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
5
·
(5) Če prevzemnik v primeru iz prejšnjega odstavka ne odsvoji zadevnih lastniških instrumentov v določenem roku, se po poteku tega roka prevzemnik obravnava kot neupravičeni imetnik kvalificiranega deleža. Banka Slovenije v tem primeru prevzemniku izreče ustrezne ukrepe nadzora v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
1
·
(1) Prevzemnik mora imeti ob prenosu sredstev, pravic ali obveznosti subjekta reševanja v okviru instrumenta prodaje poslovanja ustrezno dovoljenje za nadaljnje izvajanje poslovnih dejavnosti v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami in obveznostmi. Zahteve za izdajo dovoljenja pristojnega organa, za katere zaprosi bodoči prevzemnik, se obravnavajo prednostno in z upoštevanjem nujnosti ukrepov za reševanje v zvezi s subjektom reševanja.
1
·
(1) Prevzemnik mora imeti ob prenosu sredstev, pravic ali obveznosti subjekta reševanja v okviru instrumenta prodaje poslovanja ustrezno dovoljenje za nadaljnje izvajanje poslovnih dejavnosti v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami in obveznostmi. Zahteve za izdajo dovoljenja pristojnega organa, za katere zaprosi bodoči prevzemnik, se obravnavajo prednostno in z upoštevanjem nujnosti ukrepov za reševanje v zvezi s subjektom reševanja.
2
−
(2) Kadar se na prevzemnika v okviru instrumenta prodaje poslovanja prenesejo sredstva, pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem bančnih in finančnih storitev, se prevzemnik v zvezi s pravico neposrednega opravljanja storitev in pravico ustanavljanja šteje za pravnega naslednika subjekta reševanja ter lahko uveljavlja vse pravice, ki jih je na tej podlagi uveljavljal prvotni lastnik.
2
+
(2) Kadar obstaja obveznost priglasitve nameravane koncentracije v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence, mora prevzemnik ob prenosu sredstev, pravic ali obveznosti subjekta reševanja v okviru instrumenta prodaje poslovanja pridobiti tudi soglasje organa, pristojnega za varstvo konkurence, o skladnosti koncentracije s pravili konkurence v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence.
3
−
(3) Prevzemnik lahko v okviru opravljanja dejavnosti v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami in obveznostmi še naprej uveljavlja pravico do članstva ter dostopa do plačilnih, klirinških in poravnalnih sistemov, organiziranega trga, odškodninskih shem za investitorje in sistemov jamstva za vloge institucije v postopku reševanja, če izpolnjuje merila za članstvo in sodelovanje v teh sistemih.
3
+
(3) Kadar se na prevzemnika v okviru instrumenta prodaje poslovanja prenesejo sredstva, pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem bančnih in finančnih storitev, se prevzemnik v zvezi s pravico neposrednega opravljanja storitev in pravico ustanavljanja šteje za pravnega naslednika subjekta reševanja ter lahko uveljavlja vse pravice, ki jih je na tej podlagi uveljavljal prvotni lastnik.
4
−
(4) Če prevzemnik ne izpolnjuje meril za članstvo ali sodelovanje v posameznem sistemu ali shemi iz prejšnjega odstavka, lahko Banka Slovenije odloči, da se mu kljub temu omogoči začasno članstvo oziroma dostop do sistema za največ 24 mesecev. Banka Slovenije lahko čas začasnega članstva v določenem sistemu ali shemi na predlog prevzemnika podaljša za največ 12 mesecev.
4
+
(4) Prevzemnik lahko v okviru opravljanja dejavnosti v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami in obveznostmi še naprej uveljavlja pravico do članstva ter dostopa do plačilnih, klirinških in poravnalnih sistemov, organiziranega trga, odškodninskih shem za investitorje in sistemov jamstva za vloge institucije v postopku reševanja, če izpolnjuje merila za članstvo in sodelovanje v teh sistemih.
5
−
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se dostop do sistema oziroma sheme ne sme zavrniti le na podlagi dejstva, da kupec nima ocene bonitetne agencije ali da ta ocena ne ustreza stopnji, potrebni za dostop do zadevnega sistema oziroma sheme.
5
+
(5) Če prevzemnik ne izpolnjuje meril za članstvo ali sodelovanje v posameznem sistemu ali shemi iz prejšnjega odstavka, lahko Banka Slovenije odloči, da se mu kljub temu omogoči začasno članstvo oziroma dostop do sistema za največ 24 mesecev. Banka Slovenije lahko čas začasnega članstva v določenem sistemu ali shemi na predlog prevzemnika podaljša za največ 12 mesecev.
6
−
(6) Delničarji ali imetniki lastniških instrumentov, upniki subjekta reševanja in druge osebe, ki uveljavljajo zahtevke v razmerju do subjekta reševanja, ne morejo uveljavljati nobenih pravic do prenesenih sredstev, pravic ali obveznosti oziroma v zvezi z njimi.
6
+
(6) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se dostop do sistema oziroma sheme ne sme zavrniti le na podlagi dejstva, da kupec nima ocene bonitetne agencije ali da ta ocena ne ustreza stopnji, potrebni za dostop do zadevnega sistema oziroma sheme.
+
7
+
(7) Delničarji ali imetniki lastniških instrumentov, upniki subjekta reševanja in druge osebe, ki uveljavljajo zahtevke v razmerju do subjekta reševanja, ne morejo uveljavljati nobenih pravic do prenesenih sredstev, pravic ali obveznosti oziroma v zvezi z njimi.
1
·
(1) Banka Slovenije sprejme vse razumne ukrepe, da se prenos v okviru instrumenta prodaje poslovanja opravi pod tržnimi pogoji glede na okoliščine posameznega primera in z upoštevanjem predhodnega vrednotenja v skladu z 80. členom tega zakona.
1
·
(1) Banka Slovenije sprejme vse razumne ukrepe, da se prenos v okviru instrumenta prodaje poslovanja opravi pod tržnimi pogoji glede na okoliščine posameznega primera in z upoštevanjem predhodnega vrednotenja v skladu z 80. členom tega zakona.
2
·
(2) Banka Slovenije pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja v zvezi s subjektom reševanja trži ali se dogovori o trženju sredstev, pravic, obveznosti, delnic ali drugih lastniških instrumentov subjekta reševanja, ki jih namerava prenesti. Sredstva, pravice, obveznosti, delnice ali drugi lastniški instrumenti se lahko tržijo posamezno ali združeno v eni ali več ponudbah (združena ponudba).
2
·
(2) Banka Slovenije pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja v zvezi s subjektom reševanja trži ali se dogovori o trženju sredstev, pravic, obveznosti, delnic ali drugih lastniških instrumentov subjekta reševanja, ki jih namerava prenesti. Sredstva, pravice, obveznosti, delnice ali drugi lastniški instrumenti se lahko tržijo posamezno ali združeno v eni ali več ponudbah (združena ponudba).
3
·
(3) Banka Slovenije pri trženju v okviru instrumenta prodaje poslovanja upošteva naslednja merila:
3
·
(3) Banka Slovenije pri trženju v okviru instrumenta prodaje poslovanja upošteva naslednja merila:
4
·
1. preglednost in pravilnost prikazovanja in predstavljanja sredstev, pravic, obveznosti, delnic ali drugih lastniških instrumentov, ki so predmet ponudbe, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera in predvsem potrebe po ohranjanju finančne stabilnosti;
4
·
1. preglednost in pravilnost prikazovanja in predstavljanja sredstev, pravic, obveznosti, delnic ali drugih lastniških instrumentov, ki so predmet ponudbe, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera in predvsem potrebe po ohranjanju finančne stabilnosti;
5
·
2. preprečevanje neupravičenega favoriziranja ali diskriminiranja posameznih morebitnih prevzemnikov;
5
·
2. preprečevanje neupravičenega favoriziranja ali diskriminiranja posameznih morebitnih prevzemnikov;
6
·
3. preprečevanje morebitnega navzkrižja interesov;
6
·
3. preprečevanje morebitnega navzkrižja interesov;
7
·
4. preprečevanje dodeljevanja nepravične prednosti posameznim morebitnim prevzemnikom;
7
·
4. preprečevanje dodeljevanja nepravične prednosti posameznim morebitnim prevzemnikom;
8
·
5. upoštevanje potrebe po hitri izvedbi ukrepov za reševanje;
8
·
5. upoštevanje potrebe po hitri izvedbi ukrepov za reševanje;
9
·
6. doseganje najvišje možne prenosne cene.
9
·
6. doseganje najvišje možne prenosne cene.
10
·
(4) Merila iz prejšnjega odstavka ne izključujejo možnosti, da se v okviru trženja ponudba naslovi le na določene morebitne prevzemnike, če to ne pomeni neupravičenega favoriziranja ali diskriminiranja posameznih morebitnih prevzemnikov.
10
·
(4) Merila iz prejšnjega odstavka ne izključujejo možnosti, da se v okviru trženja ponudba naslovi le na določene morebitne prevzemnike, če to ne pomeni neupravičenega favoriziranja ali diskriminiranja posameznih morebitnih prevzemnikov.
11
−
(5) Banka Slovenije lahko z upoštevanjem četrtega in petega odstavka 17. člena Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive 2014/65/EU ter uredb (EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe zagonskih trgov MSP (UL L št. 320 z dne 11. 12. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 596/2014/EU) odloži razkritje notranjih informacij subjekta reševanja javnosti v zvezi s trženjem sredstev, pravic, obveznosti, delnic ali drugih lastniških instrumentov v okviru instrumenta prodaje poslovanja.
11
+
(5) Banka Slovenije lahko z upoštevanjem četrtega in petega odstavka 17. člena Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES , 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo 2859/2023/EU , (v nadaljnjem besedilu: Uredba 596/2014/EU ) odloži razkritje notranjih informacij subjekta reševanja javnosti v zvezi s trženjem sredstev, pravic, obveznosti, delnic ali drugih lastniških instrumentov v okviru instrumenta prodaje poslovanja.
12
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije uporabi instrument prodaje poslovanja v zvezi z reševanjem subjekta reševanja tudi brez izpolnjevanja zahtev glede trženja iz prvega do tretjega odstavka tega člena, če bi izpolnjevanje te zahteve verjetno ogrozilo izpolnitev enega ali več ciljev reševanja ali Banka Slovenije oceni, da sta izpolnjena naslednja pogoja:
12
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije uporabi instrument prodaje poslovanja v zvezi z reševanjem subjekta reševanja tudi brez izpolnjevanja zahtev glede trženja iz prvega do tretjega odstavka tega člena, če bi izpolnjevanje te zahteve verjetno ogrozilo izpolnitev enega ali več ciljev reševanja ali Banka Slovenije oceni, da sta izpolnjena naslednja pogoja:
13
·
1. obstaja resna grožnja za finančno stabilnost, ki je posledica propada ali verjetnega propada banke v postopku reševanja ali se zaradi propada banke grožnja za finančno stabilnost še stopnjuje, in
13
·
1. obstaja resna grožnja za finančno stabilnost, ki je posledica propada ali verjetnega propada banke v postopku reševanja ali se zaradi propada banke grožnja za finančno stabilnost še stopnjuje, in
14
·
2. bi izpolnjevanje zahtev glede trženja v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena verjetno ogrozilo učinkovitost instrumenta prodaje poslovanja pri odpravljanju grožnje za finančno stabilnost ali pri doseganju ciljev reševanja. 2.4.4 Premostitvena banka
14
·
2. bi izpolnjevanje zahtev glede trženja v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena verjetno ogrozilo učinkovitost instrumenta prodaje poslovanja pri odpravljanju grožnje za finančno stabilnost ali pri doseganju ciljev reševanja. 2.4.4 Premostitvena banka
1
·
(1) Premostitvena banka se ustanovi:
1
·
(1) Premostitvena banka se ustanovi:
2
·
1. kot banka v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, kadar se na premostitveno banko prenesejo sredstva, pravice in obveznosti od banke v postopku reševanja zaradi nadaljevanja opravljanja kritičnih funkcij banke, ali
2
·
1. kot banka v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, kadar se na premostitveno banko prenesejo sredstva, pravice in obveznosti od banke v postopku reševanja zaradi nadaljevanja opravljanja kritičnih funkcij banke, ali
3
·
2. kot delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo, ki opravlja dejavnost holdinga v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, kadar se na premostitveno banko prenesejo delnice in drugi lastniški instrumenti, ki jih je izdala banka v postopku reševanja.
3
·
2. kot delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo, ki opravlja dejavnost holdinga v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, kadar se na premostitveno banko prenesejo delnice in drugi lastniški instrumenti, ki jih je izdala banka v postopku reševanja.
4
·
(2) Ustanovni kapital premostitvene banke se zagotovi:
4
·
(2) Ustanovni kapital premostitvene banke se zagotovi:
5
·
1. s konverzijo kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja, kadar se upravičenim imetnikom v okviru instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti zagotovijo delnice ali deleži premostitvene banke,
5
·
1. s konverzijo kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja, kadar se upravičenim imetnikom v okviru instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti zagotovijo delnice ali deleži premostitvene banke,
6
−
2. iz sredstev enotnega sklada za reševanje, ki je vzpostavljen v skladu z Uredbo 806/2014/EU, ali
6
+
2. iz sredstev enotnega sklada za reševanje, ki je vzpostavljen v skladu z Uredbo 806/2014/EU , ali
7
·
3. iz drugih javnih sredstev v skladu z veljavnimi predpisi oziroma sredstvi, ki jih zagotovijo subjekti v pretežni državni lasti.
7
·
3. iz drugih javnih sredstev v skladu z veljavnimi predpisi oziroma sredstvi, ki jih zagotovijo subjekti v pretežni državni lasti.
8
·
(3) Ne glede na vir vplačila ustanovnega kapitala in imetništvo delnic ali deležev premostitvene banke pristojnosti in pooblastila skupščine premostitvene banke izvaja izključno Banka Slovenije.
8
·
(3) Ne glede na vir vplačila ustanovnega kapitala in imetništvo delnic ali deležev premostitvene banke pristojnosti in pooblastila skupščine premostitvene banke izvaja izključno Banka Slovenije.
9
·
(4) Banka Slovenije v zvezi z upravljanjem premostitvene banke v vlogi skupščine zlasti:
9
·
(4) Banka Slovenije v zvezi z upravljanjem premostitvene banke v vlogi skupščine zlasti:
10
·
1. sprejme ustanovitvene akte premostitvene banke;
10
·
1. sprejme ustanovitvene akte premostitvene banke;
11
·
2. imenuje organe upravljanja premostitvene banke in pri tem upošteva lastniško sestavo premostitvene banke, kadar je to mogoče;
11
·
2. imenuje organe upravljanja premostitvene banke in pri tem upošteva lastniško sestavo premostitvene banke, kadar je to mogoče;
12
·
3. določi nadomestila za člane organov upravljanja in določi njihove odgovornosti;
12
·
3. določi nadomestila za člane organov upravljanja in določi njihove odgovornosti;
13
·
4. potrdi strategijo in profil tveganja premostitvene banke.
13
·
4. potrdi strategijo in profil tveganja premostitvene banke.
14
·
(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, in zakona, ki ureja bančništvo, glede izvajanja pristojnosti skupščine in nadzornega sveta sprejema Banka Slovenije odločitve v zvezi z izvajanjem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta premostitvene banke v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije. Glede izvajanja pristojnosti skupščine premostitvene banke se uporabljata tretji in četrti odstavek 135. člena tega zakona.
14
·
(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, in zakona, ki ureja bančništvo, glede izvajanja pristojnosti skupščine in nadzornega sveta sprejema Banka Slovenije odločitve v zvezi z izvajanjem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta premostitvene banke v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije. Glede izvajanja pristojnosti skupščine premostitvene banke se uporabljata tretji in četrti odstavek 135. člena tega zakona.
1
·
(1) Banka Slovenije odloči o prenehanju premostitvene banke v naslednjih primerih:
1
·
(1) Banka Slovenije odloči o prenehanju premostitvene banke v naslednjih primerih:
2
·
1. premostitvena banka se združi z drugim zasebnim subjektom tako, da Banka Slovenije ne izvaja več pristojnosti nadzora z namenom reševanja združenega subjekta oziroma glede upravljanja delnic premostitvene banke, vplačanih iz virov iz drugega odstavka 122. člena tega zakona;
2
·
1. premostitvena banka se združi z drugim zasebnim subjektom tako, da Banka Slovenije ne izvaja več pristojnosti nadzora z namenom reševanja združenega subjekta oziroma glede upravljanja delnic premostitvene banke, vplačanih iz virov iz drugega odstavka 122. člena tega zakona;
3
·
2. delnice premostitvene banke, vplačane iz virov iz drugega odstavka 122. člena tega zakona, se v celoti prenesejo na zasebne vlagatelje, vključno s prenosom v okviru združitve premostitvene banke z drugim zasebnim subjektom tako, da Banka Slovenije ne izvaja več pristojnosti glede upravljanja prenesenih delnic oziroma združenega subjekta;
3
·
2. delnice premostitvene banke, vplačane iz virov iz drugega odstavka 122. člena tega zakona, se v celoti prenesejo na zasebne vlagatelje, vključno s prenosom v okviru združitve premostitvene banke z drugim zasebnim subjektom tako, da Banka Slovenije ne izvaja več pristojnosti glede upravljanja prenesenih delnic oziroma združenega subjekta;
4
·
3. vse ali pretežni del delnic, sredstev, pravic ali obveznosti, prenesenih na premostitveno banko, se proda zasebnemu kupcu;
4
·
3. vse ali pretežni del delnic, sredstev, pravic ali obveznosti, prenesenih na premostitveno banko, se proda zasebnemu kupcu;
5
·
4. sredstva premostitvene banke so v celoti izčrpana in njene obveznosti v celoti poravnane;
5
·
4. sredstva premostitvene banke so v celoti izčrpana in njene obveznosti v celoti poravnane;
6
·
5. po izteku dveletnega obdobja od datuma, na katerega je bil izveden zadnji prenos na premostitveno banko.
6
·
5. po izteku dveletnega obdobja od datuma, na katerega je bil izveden zadnji prenos na premostitveno banko.
7
·
(2) Ne glede na 5. točko prejšnjega odstavka lahko Banka Slovenije odloči o prenehanju premostitvene banke tudi pred potekom dveletnega obdobja, če oceni, da v tem roku ne bo mogoče uresničiti nobene od možnosti iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka.
7
·
(2) Ne glede na 5. točko prejšnjega odstavka lahko Banka Slovenije odloči o prenehanju premostitvene banke tudi pred potekom dveletnega obdobja, če oceni, da v tem roku ne bo mogoče uresničiti nobene od možnosti iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka.
8
·
(3) Banka Slovenije lahko obdobje iz 5. točke prvega odstavka tega člena večkrat podaljša, vsakič za največ eno leto, če je tako podaljšanje potrebno, da se:
8
·
(3) Banka Slovenije lahko obdobje iz 5. točke prvega odstavka tega člena večkrat podaljša, vsakič za največ eno leto, če je tako podaljšanje potrebno, da se:
9
·
1. uresničijo možnosti za prenehanje premostitvene banke na podlagi 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena ali
9
·
1. uresničijo možnosti za prenehanje premostitvene banke na podlagi 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena ali
10
−
2. zagotoviti kontinuiteta opravljanja ključnih storitev banke v postopku reševanja.
10
+
2. zagotovi kontinuiteta opravljanja ključnih storitev banke v postopku reševanja.
11
·
(4) Banka Slovenije odločitev iz prejšnjega odstavka obrazloži in pri tem navede podrobno oceno stanja, vključno z oceno razmer na trgu in pričakovanj, ki utemeljujejo podaljšanje obdobja iz 5. točke prvega odstavka tega člena.
11
·
(4) Banka Slovenije odločitev iz prejšnjega odstavka obrazloži in pri tem navede podrobno oceno stanja, vključno z oceno razmer na trgu in pričakovanj, ki utemeljujejo podaljšanje obdobja iz 5. točke prvega odstavka tega člena.
12
·
(5) Če Banka Slovenije odloči o prenehanju premostitvene banke iz razlogov iz 3. do 5. točke prvega odstavka tega člena, premostitvena banka preneha v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki. Vsi prihodki, ustvarjeni s prenehanjem delovanja premostitvene banke, zmanjšani za stroške, ki se zaračunajo v skladu s 15. členom tega zakona, se pripišejo delničarjem premostitvene banke.
12
·
(5) Če Banka Slovenije odloči o prenehanju premostitvene banke iz razlogov iz 3. do 5. točke prvega odstavka tega člena, premostitvena banka preneha v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki. Vsi prihodki, ustvarjeni s prenehanjem delovanja premostitvene banke, zmanjšani za stroške, ki se zaračunajo v skladu s 15. členom tega zakona, se pripišejo delničarjem premostitvene banke.
13
·
(6) Če se na premostitveno banko prenesejo sredstva in obveznosti več kot ene banke v postopku reševanja, se prejšnji odstavek za to premostitveno banko uporablja glede sredstev in obveznosti, prenesenih z vsake posamezne banke v postopku reševanja, ne pa glede premostitvene banke. 2.4.5 Izločitev sredstev
13
·
(6) Če se na premostitveno banko prenesejo sredstva in obveznosti več kot ene banke v postopku reševanja, se prejšnji odstavek za to premostitveno banko uporablja glede sredstev in obveznosti, prenesenih z vsake posamezne banke v postopku reševanja, ne pa glede premostitvene banke. 2.4.5 Izločitev sredstev
1
−
(1) Banka Slovenije ustavi družbo za upravljanje sredstev v obliki kapitalske gospodarske družbe. Za ustanovitev in delovanje družbe za upravljanje sredstev se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.
1
+
(1) Banka Slovenije ustanovi družbo za upravljanje sredstev v obliki kapitalske gospodarske družbe. Za ustanovitev in delovanje družbe za upravljanje sredstev se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.
2
·
(2) Ustanovni kapital družbe za upravljanje sredstev se zagotovi:
2
·
(2) Ustanovni kapital družbe za upravljanje sredstev se zagotovi:
3
·
1. s konverzijo kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja, kadar se upravičenim imetnikom v skladu s tem zakonom v okviru instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti zagotovijo delnice ali deleži družbe za upravljanje sredstev,
3
·
1. s konverzijo kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja, kadar se upravičenim imetnikom v skladu s tem zakonom v okviru instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti zagotovijo delnice ali deleži družbe za upravljanje sredstev,
4
−
2. iz sredstev enotnega sklada za reševanje, vzpostavljenega v skladu z Uredbo 806/2014/EU, ali
4
+
2. iz sredstev enotnega sklada za reševanje, vzpostavljenega v skladu z Uredbo 806/2014/EU , ali
5
·
3. iz drugih javnih sredstev v skladu z veljavnimi predpisi oziroma sredstvi, ki jih zagotovijo subjekti v pretežni državni lasti.
5
·
3. iz drugih javnih sredstev v skladu z veljavnimi predpisi oziroma sredstvi, ki jih zagotovijo subjekti v pretežni državni lasti.
6
·
(3) Za upravljanje družbe za upravljanje sredstev se smiselno uporabljajo določbe tretjega do petega odstavka 122. člena tega zakona glede upravljanja premostitvene banke in pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z upravljanjem premostitvene banke.
6
·
(3) Za upravljanje družbe za upravljanje sredstev se smiselno uporabljajo določbe tretjega do petega odstavka 122. člena tega zakona glede upravljanja premostitvene banke in pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z upravljanjem premostitvene banke.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko v banki, pri kateri so podani pogoji za reševanje, prevzame upravljanje banke z imenovanjem izredne uprave.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko v banki, pri kateri so podani pogoji za reševanje, prevzame upravljanje banke z imenovanjem izredne uprave.
2
·
(2) Banka Slovenije pri odločanju o imenovanju izredne uprave upošteva cilje in načela v zvezi z reševanjem glede na okoliščine posameznega primera, zlasti v zvezi z reševanjem čezmejnih skupin. Izredna uprava v banki ni pogoj za izvajanje ukrepov za reševanje.
2
·
(2) Banka Slovenije pri odločanju o imenovanju izredne uprave upošteva cilje in načela v zvezi z reševanjem glede na okoliščine posameznega primera, zlasti v zvezi z reševanjem čezmejnih skupin. Izredna uprava v banki ni pogoj za izvajanje ukrepov za reševanje.
3
·
(3) Ne glede na druge predpise, ki urejajo pooblastila članov uprave, z vročitvijo odločbe o izredni upravi banki:
3
·
(3) Ne glede na druge predpise, ki urejajo pooblastila članov uprave, z vročitvijo odločbe o izredni upravi banki:
4
·
1. preneha funkcija vsem članom uprave in nadzornega sveta banke ter pooblastila in pristojnosti članov uprave banke ter prokuristov za vodenje poslov in zastopanje banke ter
4
·
1. preneha funkcija vsem članom uprave in nadzornega sveta banke ter pooblastila in pristojnosti članov uprave banke ter prokuristov za vodenje poslov in zastopanje banke ter
5
·
2. Banka Slovenije v funkciji izredne uprave prevzame pooblastila in pristojnosti vodenja in zastopanja banke.
5
·
2. Banka Slovenije v funkciji izredne uprave prevzame pooblastila in pristojnosti vodenja in zastopanja banke.
6
·
(4) Banka Slovenije lahko v okviru izvajanja pristojnosti izredne uprave v banki odloči tudi o razrešitvi ali zamenjavi članov višjega vodstva v banki.
6
·
(4) Banka Slovenije lahko v okviru izvajanja pristojnosti izredne uprave v banki odloči tudi o razrešitvi ali zamenjavi članov višjega vodstva v banki.
7
·
(5) Na podlagi odločbe o izredni upravi se v sodni register vpišejo:
7
·
(5) Na podlagi odločbe o izredni upravi se v sodni register vpišejo:
8
·
1. prenehanje pooblastil članov uprave in prokuristov za zastopanje banke ter
8
·
1. prenehanje pooblastil članov uprave in prokuristov za zastopanje banke ter
9
·
2. osebe, ki so pooblaščene zastopati banko na podlagi odločbe o izredni upravi.
9
·
2. osebe, ki so pooblaščene zastopati banko na podlagi odločbe o izredni upravi.
10
·
(6) Banka Slovenije naslednji delovni dan po izdaji odločbe o izredni upravi o tem obvesti registrsko sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje o vpisih v sodni register za banko. Banka Slovenije obvestilo pošlje na elektronski naslov registrskega sodišča in mu priloži svojo odločbo, ki je podlaga za nastanek pravnega dejstva, ki je predmet vpisa.
10
·
(6) Banka Slovenije naslednji delovni dan po izdaji odločbe o izredni upravi o tem obvesti registrsko sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje o vpisih v sodni register za banko. Banka Slovenije obvestilo pošlje na elektronski naslov registrskega sodišča in mu priloži svojo odločbo, ki je podlaga za nastanek pravnega dejstva, ki je predmet vpisa.
+
11
+
(7) Banka Slovenije informacijo iz prvega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2859/2023/EU v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU , in z metapodatki, ki vključujejo:
+
12
+
- vsa imena zadevnega subjekta, na katerega se informacije nanašajo;
+
13
+
- kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov zadevne institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU ;
+
14
+
- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točke (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU ;
+
15
+
- oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko odloči, da katere koli obveznosti subjekta reševanja za plačilo ali izročitev v skladu s katero koli pogodbo, katere stranka je subjekt reševanja, mirujejo od trenutka objave odločitve o mirovanju v skladu z 249. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi odločitve o mirovanju.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko odloči, da katere koli obveznosti subjekta reševanja za plačilo ali izročitev v skladu s katero koli pogodbo, katere stranka je subjekt reševanja, mirujejo od trenutka objave odločitve o mirovanju v skladu z 249. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi odločitve o mirovanju.
2
·
(2) Če obveznost subjekta reševanja za plačilo ali izročitev na podlagi pogodbe zapade med obdobjem mirovanja, se obveznost plačila ali izročitve izvede takoj po izteku tega obdobja.
2
·
(2) Če obveznost subjekta reševanja za plačilo ali izročitev na podlagi pogodbe zapade med obdobjem mirovanja, se obveznost plačila ali izročitve izvede takoj po izteku tega obdobja.
3
·
(3) Če na podlagi odločitve iz prvega odstavka tega člena obveznosti subjekta reševanja za plačilo ali izročitev mirujejo, obveznosti plačila ali izročitve nasprotnih strank na podlagi te pogodbe mirujejo za enako obdobje.
3
·
(3) Če na podlagi odločitve iz prvega odstavka tega člena obveznosti subjekta reševanja za plačilo ali izročitev mirujejo, obveznosti plačila ali izročitve nasprotnih strank na podlagi te pogodbe mirujejo za enako obdobje.
4
−
(4) Mirovanje iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za obveznosti plačila ali izročitve:
4
+
(4) Mirovanje iz prvega odstavka tega člena ni dopustno za obveznosti plačila ali izročitve v razmerju do:
5
·
1. sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
5
·
1. sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
6
−
2. centralnih nasprotnih strank, ki so pridobile dovoljenje na podlagi 14. člena Uredbe 648/2012/EU, in centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se priznavajo v državah članicah na podlagi 25. člena Uredbe 648/2012/EU;
6
+
2. centralnih nasprotnih strank, ki so pridobile dovoljenje na podlagi 14. člena Uredbe 648/2012/EU , in centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se priznavajo v državah članicah na podlagi 25. člena Uredbe 648/2012/EU ;
7
·
3. centralnih bank.
7
·
3. centralnih bank.
8
·
(5) Banka Slovenije določi obseg obveznosti, za katere se uveljavi mirovanje obveznosti v skladu s tem členom, z upoštevanjem okoliščin vsakega posameznega primera, in pri tem zlasti oceni:
8
·
(5) Banka Slovenije določi obseg obveznosti, za katere se uveljavi mirovanje obveznosti v skladu s tem členom, z upoštevanjem okoliščin vsakega posameznega primera, in pri tem zlasti oceni:
9
·
1. ustreznost uveljavitve mirovanja za obveznosti iz upravičenih vlog in v tem okviru predvsem zajamčenih vlog posameznikov ter mikro, malih in srednjih podjetij ter
9
·
1. ustreznost uveljavitve mirovanja za obveznosti iz upravičenih vlog in v tem okviru predvsem zajamčenih vlog posameznikov ter mikro, malih in srednjih podjetij ter
10
·
2. vpliv, ki bi ga lahko imela odločitev o mirovanju obveznosti na pravilno delovanje finančnih trgov.
10
·
2. vpliv, ki bi ga lahko imela odločitev o mirovanju obveznosti na pravilno delovanje finančnih trgov.
11
·
(6) Banka Slovenije lahko v primeru odločitve o mirovanju obveznosti v zvezi z upravičenimi vlogami določi, da banka vlagateljem zagotovi dostop do ustreznega dnevnega zneska iz naslova teh vlog.
11
·
(6) Banka Slovenije lahko v primeru odločitve o mirovanju obveznosti v zvezi z upravičenimi vlogami določi, da banka vlagateljem zagotovi dostop do ustreznega dnevnega zneska iz naslova teh vlog.
1
·
(1) Banka Slovenije lahko začasno omeji pravico upnikov do poplačila njihovih terjatev iz premoženja banke v postopku reševanja ne glede na to, ali:
1
·
(1) Banka Slovenije lahko začasno omeji pravico upnikov do poplačila njihovih terjatev iz premoženja banke v postopku reševanja ne glede na to, ali:
2
·
1. je ta pravica vzpostavljena v zvezi z določenimi sredstvi oziroma pravicami ali v zvezi z določeno vrsto ali vsemi sredstvi oziroma pravicami subjekta reševanja ali kot podoben dogovor;
2
·
1. je ta pravica vzpostavljena v zvezi z določenimi sredstvi oziroma pravicami ali v zvezi z določeno vrsto ali vsemi sredstvi oziroma pravicami subjekta reševanja ali kot podoben dogovor;
3
·
2. je ta pravica nastala na podlagi pogodbe ali zakona;
3
·
2. je ta pravica nastala na podlagi pogodbe ali zakona;
4
·
3. zanjo velja pravo Republike Slovenije, druge države članice ali tretje države.
4
·
3. zanjo velja pravo Republike Slovenije, druge države članice ali tretje države.
5
·
(2) Omejitev pravic upnikov iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavi v zvezi s katerimi koli sredstvi subjekta reševanja, in sicer od trenutka objave odločitve o omejitvi teh pravic v skladu z 249. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi te odločitve.
5
·
(2) Omejitev pravic upnikov iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavi v zvezi s katerimi koli sredstvi subjekta reševanja, in sicer od trenutka objave odločitve o omejitvi teh pravic v skladu z 249. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi te odločitve.
6
·
(3) Omejitev pravic upnikov iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja v zvezi s pravicami iz naslova jamstva, ki jih je vzpostavil subjekt reševanja v korist:
6
·
(3) Omejitev pravic upnikov iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja v zvezi s pravicami iz naslova jamstva, ki jih je vzpostavil subjekt reševanja v korist:
7
·
1. sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
7
·
1. sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
8
−
2. centralnih nasprotnih strank, ki so pridobile dovoljenje na podlagi 14. člena Uredbe 648/2012/EU, in centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se priznavajo v državah članicah na podlagi 25. člena Uredbe 648/2012/EU;
8
+
2. centralnih nasprotnih strank, ki so pridobile dovoljenje na podlagi 14. člena Uredbe 648/2012/EU , in centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se priznavajo v državah članicah na podlagi 25. člena Uredbe 648/2012/EU ;
9
·
3. centralnih bank.
9
·
3. centralnih bank.
10
·
(4) Če so v okviru reševanja podane okoliščine iz 155. člena tega zakona, Banka Slovenije uporabi pooblastilo iz prvega odstavka tega člena tako, da so omejitve uveljavljanja pravic iz naslova jamstva enake za vse subjekte v skupini, v zvezi s katerimi je sprejet ukrep za reševanje.
10
·
(4) Če so v okviru reševanja podane okoliščine iz 155. člena tega zakona, Banka Slovenije uporabi pooblastilo iz prvega odstavka tega člena tako, da so omejitve uveljavljanja pravic iz naslova jamstva enake za vse subjekte v skupini, v zvezi s katerimi je sprejet ukrep za reševanje.
11
·
(5) Banka Slovenije pri izvajanju pooblastila na podlagi tega člena upošteva morebitne učinke, ki jih lahko ima izvajanje tega pooblastila na pravilno delovanje finančnih trgov.
11
·
(5) Banka Slovenije pri izvajanju pooblastila na podlagi tega člena upošteva morebitne učinke, ki jih lahko ima izvajanje tega pooblastila na pravilno delovanje finančnih trgov.
1
−
(1) Banka Slovenije lahko odloči, da morebitna pravica do odpovedi, ki jo ima katera koli stranka v zvezi s pogodbo, katere stranka je subjekt reševanja, miruje od trenutka objave odločitve o mirovanju v skladu z 249. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi odločitve o mirovanju.
1
+
(1) Banka Slovenije lahko odloči, da morebitna pravica do odpovedi, ki jo ima katera koli stranka v zvezi s pogodbo, katere stranka je subjekt reševanja, miruje od trenutka objave odločitve o mirovanju v skladu z 249. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi odločitve o mirovanju, pod pogojem, da se pogodbene obveznosti plačila in izročitve ter zagotavljanja zavarovanja s premoženjem še naprej izvajajo.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko uporabi pooblastilo iz prejšnjega odstavka glede pravice do odpovedi, ki jo ima katera koli stranka v zvezi s pogodbo s podrejeno družbo subjekta reševanja, kadar:
2
·
(2) Banka Slovenije lahko uporabi pooblastilo iz prejšnjega odstavka glede pravice do odpovedi, ki jo ima katera koli stranka v zvezi s pogodbo s podrejeno družbo subjekta reševanja, kadar:
3
·
1. subjekt reševanja jamči za obveznosti iz te pogodbe ali drugače zagotavlja njihovo izpolnitev,
3
·
1. subjekt reševanja jamči za obveznosti iz te pogodbe ali drugače zagotavlja njihovo izpolnitev,
4
·
2. se pravica do odpovedi na podlagi te pogodbe uveljavljajo izključno z upoštevanjem insolventnosti ali finančnega položaja subjekta reševanja in
4
·
2. se pravica do odpovedi na podlagi te pogodbe uveljavljajo izključno z upoštevanjem insolventnosti ali finančnega položaja subjekta reševanja in
5
·
3. za pooblastilo za prenos, ki se izvaja ali se lahko izvaja v zvezi s subjektom reševanja v okviru ukrepov za reševanje na podlagi tega zakona, velja, da:
5
·
3. za pooblastilo za prenos, ki se izvaja ali se lahko izvaja v zvezi s subjektom reševanja v okviru ukrepov za reševanje na podlagi tega zakona, velja, da:
6
·
- so ali bi lahko bila vsa sredstva in obveznosti podrejene družbe v zvezi z navedeno pogodbo prenesena na prevzemnika ali bi jih ta lahko prevzel ali
6
·
- so ali bi lahko bila vsa sredstva in obveznosti podrejene družbe v zvezi z navedeno pogodbo prenesena na prevzemnika ali bi jih ta lahko prevzel ali
7
·
- Banka Slovenije drugače zagotovi ustrezno zaščito teh obveznosti.
7
·
- Banka Slovenije drugače zagotovi ustrezno zaščito teh obveznosti.
8
·
(3) Mirovanje iz prejšnjega odstavka učinkuje od trenutka objave odločitve o mirovanju v skladu z 249. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi odločitve o mirovanju.
8
·
(3) Mirovanje iz prejšnjega odstavka učinkuje od trenutka objave odločitve o mirovanju v skladu z 249. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi odločitve o mirovanju.
9
·
(4) Mirovanje na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporablja v zvezi s pravico odpovedi, vzpostavljeno v korist:
9
·
(4) Mirovanje na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporablja v zvezi s pravico odpovedi, vzpostavljeno v korist:
10
·
1. sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
10
·
1. sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
11
−
2. centralnih nasprotnih strank, ki so pridobile dovoljenje na podlagi 14. člena Uredbe 648/2012/EU, in centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se priznavajo v državah članicah na podlagi 25. člena Uredbe 648/2012/EU;
11
+
2. centralnih nasprotnih strank, ki so pridobile dovoljenje na podlagi 14. člena Uredbe 648/2012/EU , in centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se priznavajo v državah članicah na podlagi 25. člena Uredbe 648/2012/EU ;
12
·
3. centralnih bank.
12
·
3. centralnih bank.
13
·
(5) Nasprotna stranka pogodbe lahko uveljavlja pravico do odpovedi v skladu s pogodbo pred koncem obdobja mirovanja iz prvega odstavka tega člena na podlagi obvestila Banke Slovenije, da pravice in obveznosti, ki jih pokriva pogodba, v okviru reševanja ne bodo prenesene na drug subjekt oziroma odpisane ali konvertirane za dokapitalizacijo subjekta reševanja.
13
·
(5) Nasprotna stranka pogodbe lahko uveljavlja pravico do odpovedi v skladu s pogodbo pred koncem obdobja mirovanja iz prvega odstavka tega člena na podlagi obvestila Banke Slovenije, da pravice in obveznosti, ki jih pokriva pogodba, v okviru reševanja ne bodo prenesene na drug subjekt oziroma odpisane ali konvertirane za dokapitalizacijo subjekta reševanja.
14
·
(6) Kadar Banka Slovenije odloči o mirovanju pravice do odpovedi na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena in če nasprotna pogodbena stranka ni prejela obvestila iz prejšnjega odstavka, se ta pravica lahko uveljavlja po izteku obdobja mirovanja in ob upoštevanju 137. člena tega zakona pod naslednjimi pogoji:
14
·
(6) Kadar Banka Slovenije odloči o mirovanju pravice do odpovedi na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena in če nasprotna pogodbena stranka ni prejela obvestila iz prejšnjega odstavka, se ta pravica lahko uveljavlja po izteku obdobja mirovanja in ob upoštevanju 137. člena tega zakona pod naslednjimi pogoji:
15
·
1. če so bile pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, prenesene na prevzemnika, lahko nasprotna pogodbena stranka uveljavlja pravico do odpovedi izključno na podlagi okoliščin, ki nastopijo po prenosu in v skladu s pogodbo upravičujejo odstop nasprotne stranke;
15
·
1. če so bile pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, prenesene na prevzemnika, lahko nasprotna pogodbena stranka uveljavlja pravico do odpovedi izključno na podlagi okoliščin, ki nastopijo po prenosu in v skladu s pogodbo upravičujejo odstop nasprotne stranke;
16
·
2. če se pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, ne prenesejo na novega prevzemnika ter Banka Slovenije v zvezi s subjektom reševanja ni uporabila instrumenta odpisa in konverzije za dokapitalizacijo subjekta reševanja, lahko nasprotna pogodbena stranka ob izteku obdobja mirovanja nemudoma uveljavlja pravico do odpovedi v skladu z določbami zadevne pogodbe.
16
·
2. če se pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, ne prenesejo na novega prevzemnika ter Banka Slovenije v zvezi s subjektom reševanja ni uporabila instrumenta odpisa in konverzije za dokapitalizacijo subjekta reševanja, lahko nasprotna pogodbena stranka ob izteku obdobja mirovanja nemudoma uveljavlja pravico do odpovedi v skladu z določbami zadevne pogodbe.
17
·
(7) Banka Slovenije pri izvajanju pooblastila na podlagi tega člena upošteva morebitne učinke, ki jih lahko ima izvajanje tega pooblastila na pravilno delovanje finančnih trgov.
17
·
(7) Banka Slovenije pri izvajanju pooblastila na podlagi tega člena upošteva morebitne učinke, ki jih lahko ima izvajanje tega pooblastila na pravilno delovanje finančnih trgov.
18
−
(8) Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem pooblastil na podlagi tega zakona ali pooblastil v zvezi z izvajanjem bonitetnega nadzora na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, zahteva, da subjekt reševanja vzdržuje podrobne evidence pogodb ter na zahtevo Banke Slovenije pošlje informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje odgovornosti in nalog v skladu z 81. členom Uredbe 648/2012/EU.
18
+
(8) Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem pooblastil na podlagi tega zakona ali pooblastil v zvezi z izvajanjem bonitetnega nadzora na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, zahteva, da subjekt reševanja vzdržuje podrobne evidence pogodb ter na zahtevo Banke Slovenije pošlje informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje odgovornosti in nalog v skladu z 81. členom Uredbe 648/2012/EU .
1
·
(1) Subjekti reševanja v finančne pogodbe, ki jih sklenejo in jih ureja pravo tretje države, vključijo pogodbeno določbo, na podlagi katere pogodbene stranke priznavajo, da Banka Slovenije v zvezi s finančno pogodbo lahko izvaja ukrepe, s katerimi odredi mirovanje pravic in obveznosti v skladu s 86. do 90. členom ter 149. do 151. členom tega zakona ali za njihovo omejitev, in da zanje veljajo zahteve iz 137. člena tega zakona.
1
·
(1) Subjekti reševanja v finančne pogodbe, ki jih sklenejo in jih ureja pravo tretje države, vključijo pogodbeno določbo, na podlagi katere pogodbene stranke priznavajo, da Banka Slovenije v zvezi s finančno pogodbo lahko izvaja ukrepe, s katerimi odredi mirovanje pravic in obveznosti v skladu s 86. do 90. členom ter 149. do 151. členom tega zakona ali za njihovo omejitev, in da zanje veljajo zahteve iz 137. člena tega zakona.
2
·
(2) Ta člen se uporablja za vse finančne pogodbe, ki:
2
·
(2) Ta člen se uporablja za vse finančne pogodbe, ki:
3
−
1. ustvarijo novo obveznost ali spreminjajo veljavno obveznost;
3
+
1. ustvarijo novo obveznost ali pomembno spreminjajo veljavno obveznost;
4
·
2. zagotavljajo eno ali več pravic do odpovedi ali možnost uveljavljanja pravic iz naslova jamstva, za katere bi se uporabljale določbe 86. do 90. člena, 137. člena ali 149. do 151. člena tega zakona, če bi finančno pogodbo urejalo pravo Republike Slovenije.
4
·
2. zagotavljajo eno ali več pravic do odpovedi ali možnost uveljavljanja pravic iz naslova jamstva, za katere bi se uporabljale določbe 86. do 90. člena, 137. člena ali 149. do 151. člena tega zakona, če bi finančno pogodbo urejalo pravo Republike Slovenije.
5
·
(3) EU nadrejene družbe zagotovijo, da njihove podrejene družbe v tretjih državah v finančne pogodbe, ki jih sklenejo in jih ureja pravo tretje države, vključijo določbe, s katerimi izključijo možnost, da bi bilo izvajanje pooblastil Banke Slovenije za odreditev mirovanja pravic in obveznosti EU nadrejene družbe ali za njihovo omejitev v skladu s prvim odstavkom tega člena lahko veljaven razlog za predčasno odpoved, mirovanje, spremembo, izravnavo, poravnavo ali uveljavljanje pravic iz naslova jamstva v zvezi s temi pogodbami.
5
·
(3) EU nadrejene družbe zagotovijo, da njihove podrejene družbe v tretjih državah v finančne pogodbe, ki jih sklenejo in jih ureja pravo tretje države, vključijo določbe, s katerimi izključijo možnost, da bi bilo izvajanje pooblastil Banke Slovenije za odreditev mirovanja pravic in obveznosti EU nadrejene družbe ali za njihovo omejitev v skladu s prvim odstavkom tega člena lahko veljaven razlog za predčasno odpoved, mirovanje, spremembo, izravnavo, poravnavo ali uveljavljanje pravic iz naslova jamstva v zvezi s temi pogodbami.
6
−
(4) Prejšnji odstavek se uporablja v zvezi s podrejenimi družbami v tretjih državah, ki se po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, štejejo za kreditne institucije, investicijska podjetja ali finančne institucije.
6
+
(4) Prejšnji odstavek se uporablja v zvezi s podrejenimi družbami v tretjih državah, ki so kreditne institucije, investicijska podjetja ali ki bi bila investicijska podjetja, če bi bil njihov sedež v Republiki Sloveniji, ali finančne institucije.
7
·
(5) To, da institucija ali subjekt ne vključi pogodbene določbe, zahtevane v skladu s prvim odstavkom tega člena, organu za reševanje ne preprečuje izvajanja pooblastil iz 86. do 90. člena, 137. člena ali 149. do 151. člena tega zakona. 2.5.4 Zaščitni ukrepi v zvezi z uporabo ukrepov za reševanje
7
·
(5) To, da institucija ali subjekt ne vključi pogodbene določbe, zahtevane v skladu s prvim odstavkom tega člena, organu za reševanje ne preprečuje izvajanja pooblastil iz 86. do 90. člena, 137. člena ali 149. do 151. člena tega zakona. 2.5.4 Zaščitni ukrepi v zvezi z uporabo ukrepov za reševanje
1
·
(1) Če uporaba ukrepov za reševanje, vključno z uporabo sredstev, ki jih prispeva sistem jamstva za vloge v skladu s prejšnjim členom, ne zagotavlja potrebnih finančnih virov za učinkovito izvajanje teh ukrepov in izpolnjevanje ciljev reševanja, se dodatna finančna sredstva zagotavljajo v okviru sheme za financiranje reševanja, vzpostavljene na podlagi Uredbe 806/2014/EU in tega zakona.
1
·
(1) Če uporaba ukrepov za reševanje, vključno z uporabo sredstev, ki jih prispeva sistem jamstva za vloge v skladu s prejšnjim členom, ne zagotavlja potrebnih finančnih virov za učinkovito izvajanje teh ukrepov in izpolnjevanje ciljev reševanja, se dodatna finančna sredstva zagotavljajo v okviru sheme za financiranje reševanja, vzpostavljene na podlagi Uredbe 806/2014/EU in tega zakona.
2
·
(2) Shema za financiranje reševanja vključuje sredstva enotnega sklada za reševanje, ki ga v skladu z Uredbo 806/2014/EU vzpostavi enotni odbor za reševanje, in sredstva, ki jih pri Banki Slovenije v skladu s tem zakonom zagotovijo podružnice bank tretjih držav.
2
·
(2) Shema za financiranje reševanja vključuje sredstva enotnega sklada za reševanje, ki ga v skladu z Uredbo 806/2014/EU vzpostavi enotni odbor za reševanje, in sredstva, ki jih pri Banki Slovenije v skladu s tem zakonom zagotovijo podružnice bank tretjih držav.
3
·
(3) Banka Slovenije za vzpostavitev in delovanje sheme za financiranje reševanja:
3
·
(3) Banka Slovenije za vzpostavitev in delovanje sheme za financiranje reševanja:
4
−
1. zbira predhodne in izredne naknadne prispevke bank za shemo financiranja reševanja, ki jih določi enotni odbor za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL L št. 11 z dne 17. 1. 2015, str. 44), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 38), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2015/63/EU);
4
+
1. zbira predhodne in izredne naknadne prispevke bank za shemo financiranja reševanja, ki jih določi enotni odbor za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL L št. 11 z dne 17. 1. 2015, str. 44), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/895 z dne 13. decembra 2023 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/63 glede izračuna kvalificiranih obveznosti in prehodne ureditve (UL L št. 2024/895 z dne 20. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2015/63/EU );
5
·
2. zagotavlja prenos predhodnih in izrednih naknadnih prispevkov v enotni sklad za reševanje ter izvaja druge pristojnosti in naloge v zvezi z upravljanjem sredstev v okviru enotnega sklada za reševanje, določene s Sporazumom o prenosu;
5
·
2. zagotavlja prenos predhodnih in izrednih naknadnih prispevkov v enotni sklad za reševanje ter izvaja druge pristojnosti in naloge v zvezi z upravljanjem sredstev v okviru enotnega sklada za reševanje, določene s Sporazumom o prenosu;
6
·
3. določi in zbira predhodne in izredne naknadne prispevke ter upravlja sredstva, ki jih v skladu s tem zakonom za shemo financiranja reševanja vplačajo EU podružnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji;
6
·
3. določi in zbira predhodne in izredne naknadne prispevke ter upravlja sredstva, ki jih v skladu s tem zakonom za shemo financiranja reševanja vplačajo EU podružnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji;
7
·
4. v skladu z Uredbo 806/2014/EU predlaga enotnemu odboru za reševanje uporabo sredstev enotnega sklada za reševanje za financiranje ukrepov za reševanje, ki jih sprejme Banka Slovenije.
7
·
4. v skladu z Uredbo 806/2014/EU predlaga enotnemu odboru za reševanje uporabo sredstev enotnega sklada za reševanje za financiranje ukrepov za reševanje, ki jih sprejme Banka Slovenije.
1
−
(1) Vse banke, vključno s premostitveno banko, če je ustanovljena, zagotovijo predhodne in izredne naknadne prispevke za financiranje reševanja v okviru enotnega sklada za reševanje v višini in na način, ki ju določi enotni odbor za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU in Delegirano uredbo 2015/63/EU.
1
+
(1) Vse banke, vključno s premostitveno banko, če je ustanovljena, zagotovijo predhodne in izredne naknadne prispevke za financiranje reševanja v okviru enotnega sklada za reševanje v višini in na način, ki ju določi enotni odbor za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU in Delegirano uredbo 2015/63/EU .
2
·
(2) EU podružnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji, zagotovijo predhodne in izredne naknadne prispevke za financiranje reševanja v višini in na način, ki ju določi Banka Slovenije.
2
·
(2) EU podružnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji, zagotovijo predhodne in izredne naknadne prispevke za financiranje reševanja v višini in na način, ki ju določi Banka Slovenije.
3
·
(3) Banke in podružnice bank tretjih držav plačajo prispevke iz prvega in drugega odstavka tega člena na podlagi odločbe, ki jo izda Banke Slovenije.
3
·
(3) Banke in podružnice bank tretjih držav plačajo prispevke iz prvega in drugega odstavka tega člena na podlagi odločbe, ki jo izda Banke Slovenije.
4
·
(4) Za zagotovitev premostitvenega financiranja enotnega sklada za reševanje lahko Republika Slovenija kot zadnji možni ukrep odobri enotnemu skladu za reševanje posojilo v obsegu, kot ga določi enotni reševalni odbor.
4
·
(4) Za zagotovitev premostitvenega financiranja enotnega sklada za reševanje lahko Republika Slovenija kot zadnji možni ukrep odobri enotnemu skladu za reševanje posojilo v obsegu, kot ga določi enotni reševalni odbor.
5
·
(5) Višina posojila iz prejšnjega odstavka lahko znaša največ 71.500.000 eurov.
5
·
(5) Višina posojila iz prejšnjega odstavka lahko znaša največ 71.500.000 eurov.
6
·
(6) Sporazum o posojilu iz četrtega odstavka tega člena z enotnim odborom za reševanje podpiše minister, pristojen za finance.
6
·
(6) Sporazum o posojilu iz četrtega odstavka tega člena z enotnim odborom za reševanje podpiše minister, pristojen za finance.
1
·
(1) Kreditna institucija tretje države plača predhodni prispevek za reševanje, potem ko pridobi dovoljenje za ustanovitev EU podružnice v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
1
·
(1) Kreditna institucija tretje države plača predhodni prispevek za reševanje, potem ko pridobi dovoljenje za ustanovitev EU podružnice v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
2
−
(2) Banka Slovenije določi višino prispevka za reševanje, ki ga plača kreditna institucija tretje države članice v zvezi s poslovanjem EU podružnice v Republiki Sloveniji v okviru dovoljenja iz prejšnjega odstavka. Za izračun predhodnega in izrednega naknadnega prispevka za EU podružnico se smiselno uporabljajo pravila za izračun predhodnega prispevka banke, določena v Uredbi 806/2014/EU in Delegirani uredbi 2015/63/EU.
2
+
(2) Banka Slovenije določi višino prispevka za reševanje, ki ga plača kreditna institucija tretje države članice v zvezi s poslovanjem EU podružnice v Republiki Sloveniji v okviru dovoljenja iz prejšnjega odstavka. Za izračun predhodnega in izrednega naknadnega prispevka za EU podružnico se smiselno uporabljajo pravila za izračun predhodnega prispevka banke, določena v Uredbi 806/2014/EU in Delegirani uredbi 2015/63/EU .
3
·
(3) Pri določitvi višine predhodnega prispevka za EU podružnico Banka Slovenije upošteva:
3
·
(3) Pri določitvi višine predhodnega prispevka za EU podružnico Banka Slovenije upošteva:
4
·
1. profil tveganosti kreditne institucije tretje države, ki ga ugotavlja pristojni organ tretje države, ter značilnosti dejavnosti, sredstev, pravic in obveznosti, ki jih kreditna institucija tretje države izvaja oziroma izkazuje prek podružnice v Republiki Sloveniji;
4
·
1. profil tveganosti kreditne institucije tretje države, ki ga ugotavlja pristojni organ tretje države, ter značilnosti dejavnosti, sredstev, pravic in obveznosti, ki jih kreditna institucija tretje države izvaja oziroma izkazuje prek podružnice v Republiki Sloveniji;
5
·
2. morebitni sporazum o sodelovanju med organi za reševanje, ki je sklenjen s tretjo državo in zavezuje Republiko Slovenijo;
5
·
2. morebitni sporazum o sodelovanju med organi za reševanje, ki je sklenjen s tretjo državo in zavezuje Republiko Slovenijo;
6
·
3. priznanje oziroma zavrnitev priznanja ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ za reševanje v tretji državi v skladu z 273. členom tega zakona.
6
·
3. priznanje oziroma zavrnitev priznanja ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ za reševanje v tretji državi v skladu z 273. členom tega zakona.
7
·
(4) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi podrobnejša pravila za izračun predhodnega in izrednega naknadnega prispevka kreditne institucije tretje države v zvezi s poslovanjem EU podružnice v Republiki Sloveniji.
7
·
(4) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi podrobnejša pravila za izračun predhodnega in izrednega naknadnega prispevka kreditne institucije tretje države v zvezi s poslovanjem EU podružnice v Republiki Sloveniji.
8
·
(5) Banka Slovenije lahko na podlagi predloga kreditne institucije tretje države odloči, da se predhodni prispevek kreditne institucije tretje države zagotovi z večkratnimi delnimi plačili, ki se izvršijo vsaj enkrat letno. Kreditna institucija tretje države mora zagotoviti plačilo celotnega prispevka najpozneje v treh letih.
8
·
(5) Banka Slovenije lahko na podlagi predloga kreditne institucije tretje države odloči, da se predhodni prispevek kreditne institucije tretje države zagotovi z večkratnimi delnimi plačili, ki se izvršijo vsaj enkrat letno. Kreditna institucija tretje države mora zagotoviti plačilo celotnega prispevka najpozneje v treh letih.
1
·
(1) Sredstva iz naslova plačila prispevkov bank in EU podružnic v shemo za financiranje reševanja se lahko uporabijo izključno za financiranje ukrepov za reševanje pod pogoji, ki jih določata Uredba 806/2014/EU in ta zakon.
1
·
(1) Sredstva iz naslova plačila prispevkov bank in EU podružnic v shemo za financiranje reševanja se lahko uporabijo izključno za financiranje ukrepov za reševanje pod pogoji, ki jih določata Uredba 806/2014/EU in ta zakon.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko predlaga enotnemu odboru za reševanje uporabo dodatnih finančnih sredstev iz enotnega sklada za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU in Sporazumom o prenosu, in sicer v obsegu, potrebnem za učinkovito uporabo ukrepov za reševanje na podlagi tega zakona, z upoštevanjem sredstev, ki se uporabijo za reševanje na podlagi tretjega odstavka tega člena.
2
·
(2) Banka Slovenije lahko predlaga enotnemu odboru za reševanje uporabo dodatnih finančnih sredstev iz enotnega sklada za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU in Sporazumom o prenosu, in sicer v obsegu, potrebnem za učinkovito uporabo ukrepov za reševanje na podlagi tega zakona, z upoštevanjem sredstev, ki se uporabijo za reševanje na podlagi tretjega odstavka tega člena.
3
·
(3) Banka Slovenije v zvezi s predlogom iz prejšnjega odstavka upošteva tudi:
3
·
(3) Banka Slovenije v zvezi s predlogom iz prejšnjega odstavka upošteva tudi:
4
·
1. razpoložljiva sredstva, ki so jih za shemo financiranja reševanja vplačale podružnice bank tretjih držav, in
4
·
1. razpoložljiva sredstva, ki so jih za shemo financiranja reševanja vplačale podružnice bank tretjih držav, in
5
·
2. sredstva, ki jih v skladu s 156. členom tega zakona za financiranje ukrepov za reševanje prispeva sistem jamstva za vloge.
5
·
2. sredstva, ki jih v skladu s 156. členom tega zakona za financiranje ukrepov za reševanje prispeva sistem jamstva za vloge.
6
−
(4) Banka Slovenije odloči o uporabi sredstev, ki so jih vplačale podružnice bank tretjih držav, potem ko enotni odbor za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU v zvezi z ukrepi za reševanje banke v okviru svojih pristojnosti ali na podlagi predloga iz drugega odstavka tega člena odloči o uporabi sredstev enotnega sklada za reševanje za financiranje ukrepov za reševanje banke. 2.7Čezmejno reševanje
6
+
(4) Banka Slovenije odloči o uporabi sredstev, ki so jih vplačale podružnice bank tretjih držav, potem ko enotni odbor za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU v zvezi z ukrepi za reševanje banke v okviru svojih pristojnosti ali na podlagi predloga iz drugega odstavka tega člena odloči o uporabi sredstev enotnega sklada za reševanje za financiranje ukrepov za reševanje banke. 2.7 Čezmejno reševanje
1
−
(1) Organ za reševanje na ravni skupine vzpostavi kolegij za reševanje za opravljanje nalog iz 33., 35., 42. do 47., 49. do 62., 75. do 77. in 99. člena tega zakona. Kolegij za reševanje se po potrebi lahko vzpostavi tudi, da se zagotovi okvir za sodelovanje in usklajevanje z organi za reševanje iz tretjih držav.
1
+
(1) Organ za reševanje na ravni skupine vzpostavi kolegij za reševanje za opravljanje nalog iz 33., 35., 42. do 47., 49 . do 62., 75 . do 77. in 99. člena tega zakona. Kolegij za reševanje se po potrebi lahko vzpostavi tudi, da se zagotovi okvir za sodelovanje in usklajevanje z organi za reševanje iz tretjih držav.
2
·
(2) Kolegij za reševanje zagotavlja organu za reševanje na ravni skupine in drugim sodelujočim organom za reševanje ter drugim pristojnim organom, vključno z Evropskim bančnim organom, okvir za izvajanje njihovih nalog in pristojnosti iz prejšnjega odstavka, tako da:
2
·
(2) Kolegij za reševanje zagotavlja organu za reševanje na ravni skupine in drugim sodelujočim organom za reševanje ter drugim pristojnim organom, vključno z Evropskim bančnim organom, okvir za izvajanje njihovih nalog in pristojnosti iz prejšnjega odstavka, tako da:
3
·
1. izmenjuje informacije, pomembne za potek načrtov reševanja skupine, za uporabo pooblastil za pripravljalne in preventivne ukrepe za skupine ter za reševanje skupine;
3
·
1. izmenjuje informacije, pomembne za potek načrtov reševanja skupine, za uporabo pooblastil za pripravljalne in preventivne ukrepe za skupine ter za reševanje skupine;
4
·
2. ocenjuje rešljivost skupin v skladu z določbami 33. člena tega zakona;
4
·
2. ocenjuje rešljivost skupin v skladu z določbami 33. člena tega zakona;
5
·
3. uporablja pooblastila za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost skupin v skladu z določbami 35. člena tega zakona;
5
·
3. uporablja pooblastila za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost skupin v skladu z določbami 35. člena tega zakona;
6
·
4. pripravlja načrte reševanja skupine v skladu z določbami 42. do 47. člena tega zakona;
6
·
4. pripravlja načrte reševanja skupine v skladu z določbami 42. do 47. člena tega zakona;
7
·
5. odloča, ali je treba vzpostaviti shemo za reševanje skupine, z upoštevanjem 75. do 77. člena tega zakona;
7
·
5. odloča, ali je treba vzpostaviti shemo za reševanje skupine, z upoštevanjem 75. do 77. člena tega zakona;
8
·
6. sklepa dogovor o shemi za reševanje skupine, z upoštevanjem 75. do 77. člena tega zakona;
8
·
6. sklepa dogovor o shemi za reševanje skupine, z upoštevanjem 75. do 77. člena tega zakona;
9
·
7. usklajuje obveščanje javnosti o strategijah reševanja skupine in sistemih za reševanje skupine;
9
·
7. usklajuje obveščanje javnosti o strategijah reševanja skupine in sistemih za reševanje skupine;
10
·
8. usklajuje uporabo shem za financiranje reševanja;
10
·
8. usklajuje uporabo shem za financiranje reševanja;
11
·
9. določa zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti za skupine na konsolidirani ali podrejeni ravni v skladu s tem zakonom;
11
·
9. določa zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti za skupine na konsolidirani ali podrejeni ravni v skladu s tem zakonom;
12
·
10. razpravlja o vseh vprašanjih, povezanih z reševanjem čezmejnih skupin.
12
·
10. razpravlja o vseh vprašanjih, povezanih z reševanjem čezmejnih skupin.
13
·
(3) V kolegiju za reševanje lahko sodelujejo:
13
·
(3) V kolegiju za reševanje lahko sodelujejo:
14
·
1. organ za reševanje na ravni skupine;
14
·
1. organ za reševanje na ravni skupine;
15
·
2. organi za reševanje držav članic, v katerih imajo sedež podrejene družbe, nad katerimi se izvaja konsolidirani nadzor;
15
·
2. organi za reševanje držav članic, v katerih imajo sedež podrejene družbe, nad katerimi se izvaja konsolidirani nadzor;
16
·
3. organi za reševanje držav članic, v katerih ima sedež družba, ki je nadrejena eni ali več institucijam iz skupine in ima položaj nadrejenega finančnega holdinga v državi članici, EU nadrejenega finančnega holdinga, nadrejenega mešanega finančnega holdinga v državi članici ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga;
16
·
3. organi za reševanje držav članic, v katerih ima sedež družba, ki je nadrejena eni ali več institucijam iz skupine in ima položaj nadrejenega finančnega holdinga v državi članici, EU nadrejenega finančnega holdinga, nadrejenega mešanega finančnega holdinga v državi članici ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga;
17
·
4. organi za reševanje držav članic, kjer imajo sedež pomembne podružnice;
17
·
4. organi za reševanje držav članic, kjer imajo sedež pomembne podružnice;
18
·
5. konsolidacijski nadzornik in pristojni organi držav članic, če je organ za reševanje član kolegija za reševanje, ki ga lahko spremlja predstavnik centralne banke države članice, kadar centralna banka ne izvaja nalog pristojnega organa države članice;
18
·
5. konsolidacijski nadzornik in pristojni organi držav članic, če je organ za reševanje član kolegija za reševanje, ki ga lahko spremlja predstavnik centralne banke države članice, kadar centralna banka ne izvaja nalog pristojnega organa države članice;
19
·
6. pristojna ministrstva držav članic, če organi za reševanje, ki so člani kolegija za reševanje, niso pristojna ministrstva;
19
·
6. pristojna ministrstva držav članic, če organi za reševanje, ki so člani kolegija za reševanje, niso pristojna ministrstva;
20
·
7. organ, odgovoren za sistem jamstva za vloge v državi članici, če je organ za reševanje te države članice član kolegija za reševanje;
20
·
7. organ, odgovoren za sistem jamstva za vloge v državi članici, če je organ za reševanje te države članice član kolegija za reševanje;
21
·
8. Evropski bančni organ, pod pogoji iz četrtega odstavka tega člena.
21
·
8. Evropski bančni organ, pod pogoji iz četrtega odstavka tega člena.
22
·
(4) Evropski bančni organ je vabljen na sestanke kolegija za reševanje z namenom, da spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegija za reševanje v skladu z mednarodnimi standardi, vendar nima glasovalnih pravic pri odločanju v okviru kolegija za reševanje.
22
·
(4) Evropski bančni organ je vabljen na sestanke kolegija za reševanje z namenom, da spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegija za reševanje v skladu z mednarodnimi standardi, vendar nima glasovalnih pravic pri odločanju v okviru kolegija za reševanje.
23
·
(5) K sodelovanju v kolegiju za reševanje so lahko kot opazovalci povabljeni tudi organi za reševanje iz tretjih držav, če ima nadrejena družba ali institucija s sedežem v državi članici podrejeno institucijo ali podružnico, ki bi štela za pomembno, če bi bila v državi članici, če organ za reševanje iz tretje države poda zahtevo za sodelovanje v kolegiju in za ta organ veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo, ki so po mnenju organa za reševanje na ravni skupine enakovredne zahtevam iz 18. do 20. člena tega zakona.
23
·
(5) K sodelovanju v kolegiju za reševanje so lahko kot opazovalci povabljeni tudi organi za reševanje iz tretjih držav, če ima nadrejena družba ali institucija s sedežem v državi članici podrejeno institucijo ali podružnico, ki bi štela za pomembno, če bi bila v državi članici, če organ za reševanje iz tretje države poda zahtevo za sodelovanje v kolegiju in za ta organ veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo, ki so po mnenju organa za reševanje na ravni skupine enakovredne zahtevam iz 18. do 20. člena tega zakona.
24
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena organ za reševanje na ravni skupine ni zavezan vzpostaviti kolegija za reševanje, če druge skupine ali kolegiji za reševanje opravljajo enake funkcije in izvajajo enake naloge ter spoštujejo vse pogoje in postopke, kot so določeni v tem zakonu za delovanje kolegija za reševanje, vključno s pravili glede članstva in sodelovanja v kolegijih za reševanje. V tem primeru se vsa sklicevanja na kolegije za reševanje v tem zakonu štejejo tudi kot sklicevanje na ustrezne druge skupine ali kolegije za reševanje.
24
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena organ za reševanje na ravni skupine ni zavezan vzpostaviti kolegija za reševanje, če druge skupine ali kolegiji za reševanje opravljajo enake funkcije in izvajajo enake naloge ter spoštujejo vse pogoje in postopke, kot so določeni v tem zakonu za delovanje kolegija za reševanje, vključno s pravili glede članstva in sodelovanja v kolegijih za reševanje. V tem primeru se vsa sklicevanja na kolegije za reševanje v tem zakonu štejejo tudi kot sklicevanje na ustrezne druge skupine ali kolegije za reševanje.
25
·
(7) Organ za reševanje na ravni skupine predseduje kolegiju za reševanje in v tej funkciji:
25
·
(7) Organ za reševanje na ravni skupine predseduje kolegiju za reševanje in v tej funkciji:
26
·
1. po posvetovanju z drugimi člani kolegija za reševanje pripravlja pisne dogovore in postopke za delovanje kolegija za reševanje;
26
·
1. po posvetovanju z drugimi člani kolegija za reševanje pripravlja pisne dogovore in postopke za delovanje kolegija za reševanje;
27
·
2. usklajuje vse dejavnosti kolegija za reševanje;
27
·
2. usklajuje vse dejavnosti kolegija za reševanje;
28
·
3. sklicuje seje kolegija za reševanje in jim predseduje ter vse člane kolegija za reševanje vnaprej celovito obvešča o organizaciji sej kolegija za reševanje, o temah, ki bodo obravnavane, in o glavnih vprašanjih za razpravo;
28
·
3. sklicuje seje kolegija za reševanje in jim predseduje ter vse člane kolegija za reševanje vnaprej celovito obvešča o organizaciji sej kolegija za reševanje, o temah, ki bodo obravnavane, in o glavnih vprašanjih za razpravo;
29
·
4. člane kolegija za reševanje obvešča o morebitnih načrtovanih sestankih, da lahko zaprosijo za sodelovanje na njih;
29
·
4. člane kolegija za reševanje obvešča o morebitnih načrtovanih sestankih, da lahko zaprosijo za sodelovanje na njih;
30
·
5. odloča o tem, kateri člani in opazovalci so še vabljeni na posamezne seje kolegija za reševanje, pri čemer upošteva pomen obravnavanega vprašanja za te člane in opazovalce, zlasti morebitni vpliv na finančno stabilnost v zadevnih državah članicah;
30
·
5. odloča o tem, kateri člani in opazovalci so še vabljeni na posamezne seje kolegija za reševanje, pri čemer upošteva pomen obravnavanega vprašanja za te člane in opazovalce, zlasti morebitni vpliv na finančno stabilnost v zadevnih državah članicah;
31
·
6. vse člane kolegija za reševanje pravočasno obvešča o sklepih in rezultatih sej.
31
·
6. vse člane kolegija za reševanje pravočasno obvešča o sklepih in rezultatih sej.
32
·
(8) Organi za reševanje lahko ne glede na 5. točko prvega odstavka tega člena zahtevajo sodelovanje na kolegiju za reševanje, kadar so na dnevnem redu zadeve, za katere se uporablja skupni postopek odločanja ali ki so povezane s subjektom v skupini, ki je v njihovi državi članici.
32
·
(8) Organi za reševanje lahko ne glede na 5. točko prvega odstavka tega člena zahtevajo sodelovanje na kolegiju za reševanje, kadar so na dnevnem redu zadeve, za katere se uporablja skupni postopek odločanja ali ki so povezane s subjektom v skupini, ki je v njihovi državi članici.
1
·
(1) Kadar ima institucija iz tretje države ali nadrejena družba iz tretje države, ki je nadrejena kreditni instituciji iz države članice, nadrejeno ali podrejene družbe s sedežem v dveh ali več državah članicah ali dve ali več podružnic v različnih državah članicah, ki jih pristojni organi teh držav članic ocenjujejo za pomembne, organi za reševanje teh držav članic, v katerih imajo sedež navedene podrejene družbe ali v katerih so navedene pomembne podružnice, vzpostavijo evropski kolegij za reševanje.
1
·
(1) Kadar ima institucija iz tretje države ali nadrejena družba iz tretje države, ki je nadrejena kreditni instituciji iz države članice, nadrejeno ali podrejene družbe s sedežem v dveh ali več državah članicah ali dve ali več podružnic v različnih državah članicah, ki jih pristojni organi teh držav članic ocenjujejo za pomembne, organi za reševanje teh držav članic, v katerih imajo sedež navedene podrejene družbe ali v katerih so navedene pomembne podružnice, vzpostavijo evropski kolegij za reševanje.
2
·
(2) Evropski kolegij za reševanje opravlja funkcije in izvaja naloge iz prejšnjega člena v zvezi s subjekti iz prejšnjega odstavka in njihovimi podružnicami, vključno z določitvijo minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, pri čemer člani evropskega kolegija za reševanje upoštevajo globalno strategijo reševanja, ki so jo sprejeli organi tretjih držav, če ta obstaja.
2
·
(2) Evropski kolegij za reševanje opravlja funkcije in izvaja naloge iz prejšnjega člena v zvezi s subjekti iz prejšnjega odstavka in njihovimi podružnicami, vključno z določitvijo minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, pri čemer člani evropskega kolegija za reševanje upoštevajo globalno strategijo reševanja, ki so jo sprejeli organi tretjih držav, če ta obstaja.
3
−
(3) Kadar v skladu z globalno strategijo reševanja podrejene družbe s sedežem v državah članicah ali EU nadrejena družba in njene podrejene institucije niso opredeljene kot subjekti v postopku reševanja, člani evropskega kolegija za reševanje pa se strinjajo z navedeno strategijo, podrejene družbe s sedežem v državah članicah ali, na konsolidirani podlagi, EU nadrejena družba zahtevo iz 58. člena tega zakona izpolni tako, da svoji končni nadrejeni družbi s sedežem v tretji državi ali podrejenim družbam te nadrejene družbe s sedežem v isti tretji državi ali drugim subjektom pod pogoji iz 1. točke petega odstavka in 2. točke šestega odstavka 58. člena tega zakona izda oziroma izdajo instrumente iz petega oziroma šestega odstavka 58. člena tega zakona.
3
+
(3) Kadar v skladu z globalno strategijo reševanja podrejene družbe s sedežem v državah članicah ali EU nadrejena družba in njene podrejene institucije niso opredeljene kot subjekti v postopku reševanja, člani evropskega kolegija za reševanje pa se strinjajo z navedeno strategijo, podrejene družbe s sedežem v državah članicah ali, na konsolidirani podlagi, EU nadrejena družba zahtevo iz 58. člena tega zakona izpolni tako, da svoji končni nadrejeni družbi s sedežem v tretji državi ali podrejenim družbam te nadrejene družbe s sedežem v isti tretji državi ali drugim subjektom pod pogoji iz 1. točke šestega odstavka in 2. točke sedmega odstavka 58. člena tega zakona izda oziroma izdajo instrumente iz šestega oziroma sedmega odstavka 58. člena tega zakona.
4
·
(4) Kadar ima ena sama EU nadrejena družba v lasti vse podrejene družbe s sedežem v državah članicah, ki pripadajo instituciji v tretji državi ali nadrejeni družbi v tretji državi, evropskemu kolegiju za reševanje predseduje organ za reševanje iz države članice, v kateri ima sedež EU nadrejena družba.
4
·
(4) Kadar ima ena sama EU nadrejena družba v lasti vse podrejene družbe s sedežem v državah članicah, ki pripadajo instituciji v tretji državi ali nadrejeni družbi v tretji državi, evropskemu kolegiju za reševanje predseduje organ za reševanje iz države članice, v kateri ima sedež EU nadrejena družba.
5
·
(5) V primerih, kjer se ne uporabi prejšnji odstavek, evropskemu kolegiju za reševanje predseduje organ za reševanje EU nadrejene družbe ali podrejene družbe s sedežem v državi članici, ki ima največjo vrednost skupnih bilančnih sredstev.
5
·
(5) V primerih, kjer se ne uporabi prejšnji odstavek, evropskemu kolegiju za reševanje predseduje organ za reševanje EU nadrejene družbe ali podrejene družbe s sedežem v državi članici, ki ima največjo vrednost skupnih bilančnih sredstev.
6
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena organi za reševanje niso zavezani vzpostaviti evropskega kolegija za reševanje, če druge skupine ali kolegiji za reševanje opravljajo enake funkcije in izvajajo enake naloge ter spoštujejo vse pogoje in postopke, določene s tem zakonom za delovanje evropskega kolegija za reševanje, vključno s pravili glede članstva in sodelovanja v kolegijih za reševanje. V tem primeru se vsa sklicevanja na evropski kolegij za reševanje v tem zakonu razumejo tudi kot sklicevanje na ustrezne druge skupine ali kolegije za reševanje.
6
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena organi za reševanje niso zavezani vzpostaviti evropskega kolegija za reševanje, če druge skupine ali kolegiji za reševanje opravljajo enake funkcije in izvajajo enake naloge ter spoštujejo vse pogoje in postopke, določene s tem zakonom za delovanje evropskega kolegija za reševanje, vključno s pravili glede članstva in sodelovanja v kolegijih za reševanje. V tem primeru se vsa sklicevanja na evropski kolegij za reševanje v tem zakonu razumejo tudi kot sklicevanje na ustrezne druge skupine ali kolegije za reševanje.
7
·
(7) Za delovanje evropskega kolegija iz četrtega do šestega odstavka tega člena se uporabljajo določbe prejšnjega člena.
7
·
(7) Za delovanje evropskega kolegija iz četrtega do šestega odstavka tega člena se uporabljajo določbe prejšnjega člena.
1
·
(1) Postopka prisilnega prenehanja banke sta:
1
·
(1) Postopka prisilnega prenehanja banke sta:
2
·
1. postopek prisilne likvidacije in
2
·
1. postopek prisilne likvidacije in
3
·
2. stečajni postopek.
3
·
2. stečajni postopek.
4
·
(2) Zoper banko ni dopustno začeti postopka zaradi insolventnosti ali postopka prisilnega prenehanja na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
4
·
(2) Zoper banko ni dopustno začeti postopka zaradi insolventnosti ali postopka prisilnega prenehanja na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
5
−
(3) Postopek prisilnega prenehanja banke se šteje za postopek prenehanja kreditnih institucij, kot ga določa Direktiva 2001/24/ES.
5
+
(3) Postopek prisilnega prenehanja banke se šteje za postopek prenehanja kreditnih institucij, kot ga določa Direktiva 2001/24/ES .
1
·
(1) Pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja se na prevzemnika prenesejo vsa ali posamezna sredstva, pravice ali obveznosti banke v prisilni likvidaciji, vključno s pogodbenimi razmerji glede izvajanja storitev banke, prevzemnik pa banki v zvezi s prenosom zagotovi ustrezno nadomestilo. Instrument prodaje poslovanja se lahko uporabi večkrat, da se tako zagotovijo dodatni prenosi na istega ali različne prevzemnike.
1
·
(1) Pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja se na prevzemnika prenesejo vsa ali posamezna sredstva, pravice ali obveznosti banke v prisilni likvidaciji, vključno s pogodbenimi razmerji glede izvajanja storitev banke, prevzemnik pa banki v zvezi s prenosom zagotovi ustrezno nadomestilo. Instrument prodaje poslovanja se lahko uporabi večkrat, da se tako zagotovijo dodatni prenosi na istega ali različne prevzemnike.
2
·
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se zagotovi v obliki prevzema obveznosti banke ali v obliki denarnega nadomestila.
2
·
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se zagotovi v obliki prevzema obveznosti banke ali v obliki denarnega nadomestila.
3
·
(3) Upravitelj sklene s prevzemnikom, ki je z upoštevanjem meril iz 204. člena tega zakona ponudil najugodnejše pogoje, pogodbo o prenosu pod odložnim pogojem, ki se izpolni, ko Banka Slovenije izda odločbo o prenosu v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
3
·
(3) Upravitelj sklene s prevzemnikom, ki je z upoštevanjem meril iz 204. člena tega zakona ponudil najugodnejše pogoje, pogodbo o prenosu pod odložnim pogojem, ki se izpolni, ko Banka Slovenije izda odločbo o prenosu v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
4
·
(4) Na podlagi pogodbe o prenosu Banka Slovenije izda odločbo o prenosu sredstev, pravic in obveznosti na prevzemnika (v nadaljnjem besedilu: odločba o prenosu), če prevzemnik najpozneje v roku, dogovorjenem v pogodbi:
4
·
(4) Na podlagi pogodbe o prenosu Banka Slovenije izda odločbo o prenosu sredstev, pravic in obveznosti na prevzemnika (v nadaljnjem besedilu: odločba o prenosu), če prevzemnik najpozneje v roku, dogovorjenem v pogodbi:
5
−
1. plača dogovorjeno denarno nadomestilo banki, če je v pogodbi v zvezi s prenosom dogovorjeno denarno nadomestilo, ali
5
+
1. plača dogovorjeno denarno nadomestilo ali
6
−
2. predloži izjavo in dokazila, da so pri njem izpolnjeni pogoji za prevzem obveznosti banke, če je v pogodbi v zvezi s prenosom dogovorjeno nadomestilo s prevzemom obveznosti banke.
6
+
2. predloži izjavo in dokazila, da so pri njem izpolnjeni pogoji za prevzem sredstev, pravic ali obveznosti banke.
7
·
(5) Če prevzemnik v dogovorjenem roku ne zagotovi pogojev iz prejšnjega odstavka, se pogodba o prenosu razveže.
7
·
(5) Če prevzemnik v dogovorjenem roku ne zagotovi pogojev iz prejšnjega odstavka, se pogodba o prenosu razveže.
8
·
(6) Za prenos sredstev, pravic ali obveznosti iz prvega odstavka tega člena se ne zahteva soglasje delničarjev banke ali soglasje upnika, dolžnika ali katere koli tretje osebe, ki na podlagi pogodbe ali drugega predpisa uveljavlja upravičenja v zvezi s sredstvi, pravicami ali obveznostmi, ki so predmet prenosa.
8
·
(6) Za prenos sredstev, pravic ali obveznosti iz prvega odstavka tega člena se ne zahteva soglasje delničarjev banke ali soglasje upnika, dolžnika ali katere koli tretje osebe, ki na podlagi pogodbe ali drugega predpisa uveljavlja upravičenja v zvezi s sredstvi, pravicami ali obveznostmi, ki so predmet prenosa.
1
·
(1) Družba za prevzem sredstev se ustanovi v obliki delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Družba za prevzem sredstev se ustanovi z namenom likvidacije prenesenih sredstev, pravic in obveznosti banke v postopku prisilne likvidacije s prodajo lastniškega deleža v družbi za prevzem sredstev.
1
·
(1) Družba za prevzem sredstev se ustanovi v obliki delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Družba za prevzem sredstev se ustanovi z namenom likvidacije prenesenih sredstev, pravic in obveznosti banke v postopku prisilne likvidacije s prodajo lastniškega deleža v družbi za prevzem sredstev.
2
·
(2) Za ustanovitev in delovanje družbe za prevzem sredstev se uporabljajo predpisi o ustanavljanju in poslovanju gospodarskih družb, če ni s tem zakonom določeno drugače.
2
·
(2) Za ustanovitev in delovanje družbe za prevzem sredstev se uporabljajo predpisi o ustanavljanju in poslovanju gospodarskih družb, če ni s tem zakonom določeno drugače.
3
·
(3) Ustanovni kapital družbe za prevzem sredstev se zagotovi iz sredstev:
3
·
(3) Ustanovni kapital družbe za prevzem sredstev se zagotovi iz sredstev:
4
·
1. banke v postopku prisilne likvidacije;
4
·
1. banke v postopku prisilne likvidacije;
5
−
2. sklada za reševanje, ki je ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja sklad za reševanje bank;
5
+
2. sklada za likvidacijo bank;
6
·
3. sklada za jamstvo vlog, ki je ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge.
6
·
3. sklada za jamstvo vlog, ki je ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge.
7
·
(4) Če ni v tem členu določeno drugače, se za upravljanje družbe za prevzem sredstev smiselno uporabljajo določbe tretjega do petega odstavka 122. člena tega zakona glede upravljanja premostitvene banke in pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z upravljanjem premostitvene banke.
7
·
(4) Če ni v tem členu določeno drugače, se za upravljanje družbe za prevzem sredstev smiselno uporabljajo določbe tretjega do petega odstavka 122. člena tega zakona glede upravljanja premostitvene banke in pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z upravljanjem premostitvene banke.
1
−
Sredstva sklada za reševanje bank, ustanovljenega v skladu z zakonom, ki ureja sklad za reševanje bank, se ne glede na navedeni zakon v postopku prisilne likvidacije banke lahko uporabijo za:
1
+
3.2.6.a Financiranje instrumentov za likvidacijo bank
2
−
1. vplačilo ustanovnega kapitala družbe za prevzem sredstev v skladu z 212. členom tega zakona, kadar je neto vrednost premoženja banke, ki se prenaša, višja ali enaka neto vrednosti obveznosti banke, ki se prenašajo na družbo za prevzem sredstev z uporabo instrumenta izločitve sredstev;
−
3
−
2. plačilo nadomestila banki, kadar sklad za reševanje z uporabo instrumenta prodaje poslovanja kot prevzemnik prevzame sredstva, pravice ali obveznosti banke v postopku prisilne likvidacije banke. 3.2.7 Poplačilo upnikov
−
+
1
+
(1) Banka Slovenije vzpostavi sklad, ki je namenjen financiranju izvajanja ukrepov in pooblastil, povezanih s postopkom prisilne likvidacije banke, ki jih banki lahko izreče Banka Slovenije v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: sklad za likvidacijo bank).
+
2
+
(2) Sklad za likvidacijo bank predstavlja premoženje bank, s katerim v skladu s tem zakonom upravlja Banka Slovenije. Banka Slovenije sklad za likvidacijo bank upravlja tako, da ga vodi, predstavlja in zastopa. Banka Slovenije v okviru vodenja sklada za likvidacijo bank tudi upravlja njegovo premoženje.
+
3
+
(3) Sklad za likvidacijo bank nima pravne osebnosti.
+
4
+
(4) Sredstva, ki predstavljajo premoženje sklada za likvidacijo bank, se lahko uporabijo le v skladu s tem zakonom.
+
5
+
(5) Obveznosti, ki jih prevzame sklad za likvidacijo bank, se poplačajo iz njegovega premoženja. Banka Slovenije in banke ne odgovarjajo za obveznosti sklada za likvidacijo bank.
+
1
+
Sklad za likvidacijo bank ima sposobnost biti stranka v sodnem postopku. Pri tem ga zastopa Banka Slovenije ali oseba, ki jo Banka Slovenije za to pooblasti.
+
1
+
(1) Premoženje sklada za likvidacijo bank je ločeno od drugega premoženja Banke Slovenije in od drugega premoženja v upravljanju Banke Slovenije.
+
2
+
(2) Če Banka Slovenije upravlja premoženje sklada za likvidacijo bank skupaj z drugim premoženjem Banke Slovenije ali drugim premoženjem v upravljanju Banke Slovenije, mora za sredstva in obveznosti sklada za likvidacijo bank voditi ločeno knjigovodsko evidenco.
+
3
+
(3) Banka Slovenije upravlja sredstva sklada za likvidacijo bank tako, da se zagotavlja ustrezna razpoložljivost njegovih naložb za potrebe financiranja ukrepov prisilne likvidacije v posamezni banki v skladu s prvim odstavkom 216.č člena tega zakona. 216.č člen (naložbena politika)
+
4
+
(1) Banka Slovenije določi naložbeno politiko za upravljanje sredstev sklada za likvidacijo bank tako, da se zagotavljajo njihova varnost, nizko tveganje in visoka likvidnost.
+
5
+
(2) Sredstva sklada za likvidacijo bank, ki pomenijo naložbo v družbi za prevzem sredstev, nastalo na podlagi drugega odstavka 216.e člena tega zakona, upravlja Banka Slovenije z upoštevanjem ciljev ukrepov prisilne likvidacije ter standardov skrbnega gospodarjenja.
+
6
+
(3) Banka Slovenije ovrednoti sredstva sklada za likvidacijo bank po pošteni vrednosti ter mesečno obvešča banke o vrednosti sklada za likvidacijo bank ter vrednosti naložbe posamezne banke v skladu za likvidacijo bank. Banka Slovenije ob koncu poslovnega leta sestavi računovodske izkaze sklada za likvidacijo bank, ki jih revidira pooblaščena revizorka ali revizor.
1
−
(1) Banka Slovenije določi naložbeno politiko za upravljanje sredstev sklada za likvidacijo bank tako, da se zagotavljajo njihova varnost, nizko tveganje in visoka likvidnost.
−
2
−
(2) Sredstva sklada za likvidacijo bank, ki pomenijo naložbo v družbi za prevzem sredstev, nastalo na podlagi drugega odstavka 216.e člena tega zakona, upravlja Banka Slovenije z upoštevanjem ciljev ukrepov prisilne likvidacije ter standardov skrbnega gospodarjenja.
−
3
−
(3) Banka Slovenije ovrednoti sredstva sklada za likvidacijo bank po pošteni vrednosti ter mesečno obvešča banke o vrednosti sklada za likvidacijo bank ter vrednosti naložbe posamezne banke v skladu za likvidacijo bank. Banka Slovenije ob koncu poslovnega leta sestavi računovodske izkaze sklada za likvidacijo bank, ki jih revidira pooblaščena revizorka ali revizor.
−
+
1
+
Stroški, povezani z revidiranjem računovodskih izkazov, ter drugi stroški Banke Slovenije, povezani z upravljanjem sklada za likvidacijo bank, se krijejo iz sredstev sklada za likvidacijo bank. Stroški upravljanja, ki jih zaračuna Banka Slovenije, ne smejo presegati dejanskih stroškov upravljanja sklada za likvidacijo bank.
+
1
+
(1) Sredstva sklada za likvidacijo bank se lahko uporabijo za financiranje izvajanja ukrepov prisilne likvidacije, ki jih izreče Banka Slovenije, če Banka Slovenije oceni, da je zagotovitev sredstev sklada za likvidacijo bank v zvezi z ukrepi prisilne likvidacije v posamezni banki nujna, da se uresničijo cilji prisilne likvidacije v skladu s tem zakonom.
+
2
+
(2) Sredstva sklada za likvidacijo bank se lahko, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, uporabijo za:
+
3
+
1. vplačilo ustanovnega kapitala družbe za prevzem sredstev v skladu z 212. členom tega zakona, kadar je neto vrednost premoženja banke, ki se prenaša, višja ali enaka neto vrednosti obveznosti banke, ki se prenašajo na družbo za prevzem sredstev z uporabo instrumenta izločitve sredstev;
+
4
+
2. plačilo nadomestila banki, kadar sklad za likvidacijo bank z uporabo instrumenta prodaje poslovanja kot prevzemnik prevzame sredstva, pravice ali obveznosti banke v postopku prisilne likvidacije banke;
+
5
+
3. posojila, garancije, jamstva ali druga zavarovanja, dana v zvezi z ukrepi prisilne likvidacije banke;
+
6
+
4. posojilo skladu za jamstvo vlog, vzpostavljenemu na podlagi zakona, ki ureja sistem jamstva za vloge, za namene zagotavljanja potrebne likvidnosti za izplačilo kritja zajamčenih vlog.
+
7
+
(3) Sredstva sklada za likvidacijo bank se ne smejo uporabiti za pokrivanje preteklih izgub banke v postopku prisilne likvidacije.
+
1
+
V primeru uporabe sredstev na način iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena sklad za likvidacijo bank v razmerju do banke, ki je v postopku prisilne likvidacije, uveljavlja zahtevek za povračilo izplačanih zneskov.
+
1
+
(1) Sredstva sklada za likvidacijo bank zagotavljajo banke.
+
2
+
(2) Banke zagotovijo sredstva za delovanje sklada za likvidacijo bank z vplačilom ustanovnih denarnih sredstev in izrednim vplačilom denarnih sredstev.
+
1
+
(1) Ciljna raven sredstev sklada za likvidacijo bank znaša 3 odstotke vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji, pri čemer se sredstva v višini 1,3 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog zagotovijo z vplačanimi ustanovnimi denarnimi sredstvi v skladu z 216.i členom tega zakona. Za sredstva v višini 1,7 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog pa banke zagotavljajo likvidna sredstva kot zavarovanje za izredno vplačilo denarnih sredstev v skladu z 216.j in 216.k členom tega zakona.
+
2
+
(2) Za izračun ciljne ravni sredstev sklada za likvidacijo bank se kot vsota vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji upošteva podatek o stanju na dan 30. septembra 2014.
+
1
+
(1) Banke vplačajo denarna sredstva na podlagi odločbe Banke Slovenije, s katero ta določi višino sredstev, ki naj jih banka vplača.
+
2
+
(2) Banka Slovenije določi višino sredstev, ki jih v sklad za likvidacijo bank vplačajo vse banke tako, da vplačila vseh bank dosežejo skupno 1,3 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog. Če se premoženje sklada za likvidacijo bank zmanjša zaradi izplačila v skladu s 1. točko drugega odstavka 216.m člena tega zakona, preostale banke na podlagi zahteve Banke Slovenije sorazmerno zagotovijo sredstva v višini izplačanega zneska.
+
3
+
(3) Banka Slovenije pri določanju višine vplačil sredstev posamezne banke upošteva delež, ki ga glede na obveznosti vseh bank, zmanjšane za podrejene obveznosti, ki se upoštevajo kot kapital bank po 72. členu Uredbe 575/2013/EU , in za zajamčene vloge vseh bank, pomenijo obveznosti te banke, zmanjšane za podrejene obveznosti, ki se upoštevajo kot kapital te banke po 72. členu Uredbe 575/2013/EU , in za zajamčene vloge pri tej banki na dan 30. septembra 2014.
+
4
+
(4) Banka Slovenije ne zahteva vplačila denarnih sredstev, če ugotovi, da banka zaradi vplačila ne bo zagotavljala ali v naslednjih šestih mesecih verjetno ne bo izpolnjevala zahtev glede kapitalske ustreznosti in ustrezne likvidnosti v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali Uredbo 575/2013/EU in so oziroma bodo verjetno s tem podani razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev. V tem primeru Banka Slovenije od banke zahteva vplačilo denarnih sredstev, ko ugotovi, da so pri banki prenehali razlogi iz prejšnjega stavka. Banka Slovenije najmanj vsakih šest mesecev preverja, ali so pri banki še podani razlogi iz prvega stavka tega odstavka. Če banka preneha pred vplačilom denarnih sredstev, preostale banke na podlagi zahteve Banke Slovenije sorazmerno zagotovijo sredstva v višini zneska, ki bi ga morala vplačati banka, ki je prenehala pred vplačilom.
+
5
+
(5) Banka Slovenije v treh dneh od vplačil denarnih sredstev bank po prvem odstavku tega člena javno objavi seznam bank, ki so vplačale denarna sredstva, in višino vplačanih denarnih sredstev po posameznih bankah ter seznam bank, ki denarnih sredstev niso vplačale. Banka Slovenije v treh dneh od dneva izplačila javno objavi tudi seznam bank, ki so jim bila izplačana denarna sredstva na podlagi 1. točke drugega odstavka 216.m člena tega zakona, in višino teh izplačil po posamezni banki. Banka Slovenije v treh dneh od vplačil denarnih sredstev bank po prvem odstavku tega člena javno objavi tudi seznam bank, ki jim na podlagi prejšnjega odstavka ni bilo treba vplačati denarnih sredstev.
+
1
+
(1) Če sredstva, ki jih banke v sklad za likvidacijo bank vplačajo na podlagi prejšnjega člena, ne zadoščajo za financiranje izvajanja ukrepov prisilne likvidacije, Banka Slovenije naloži bankam, da v sklad za likvidacijo bank vplačajo dodatna denarna sredstva v obsegu, potrebnem za financiranje izvajanja teh ukrepov, vendar skupno največ v višini likvidnih sredstev, ki jih banke zagotavljajo na podlagi 216.k člena tega zakona.
+
2
+
(2) Delež posamezne banke pri vplačilu dodatnih sredstev v sklad za likvidacijo bank na podlagi zahteve iz prejšnjega odstavka se določi sorazmerno z deležem, ki ga predstavljajo likvidna sredstva te banke glede na likvidna sredstva pri vseh bankah.
+
3
+
(3) Posamezna banka zagotovi vplačilo dodatnih sredstev v sklad za likvidacijo bank največ v višini likvidnih sredstev, ki jih zagotavlja na podlagi 216.k člena tega zakona.
+
4
+
(4) Banka Slovenije v treh dneh od naložitve bankam, da v skladu s prvim odstavkom tega člena vplačajo dodatna sredstva, javno objavi seznam teh bank in višino dodatno vplačanih sredstev po posameznih bankah.
+
5
+
(5) Banka Slovenije naloži banki vplačilo dodatnih sredstev iz tega člena z odločbo o plačilu dodatnih sredstev. Za postopek izdaje odločbe o vplačilu dodatnih sredstev se uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o postopku odločanja Banke Slovenije v posamičnih zadevah, če ni v šestem odstavku tega člena določeno drugače.
+
6
+
(6) Banka Slovenije v odločbi o vplačilu dodatnih sredstev opredeli račun, na katerega banke plačajo dodatna sredstva. Banka dodatna sredstva vplača v osmih dneh od vročitve odločbe. Odločba o plačilu dodatnih sredstev je izvršljiva z dokončnostjo.
+
1
+
(1) Banke morajo biti sposobne, da skladu za likvidacijo bank kadarkoli zagotovijo denarna sredstva v skupnem znesku, ki znaša 1,7 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog pri vseh bankah. Višina zneska denarnih sredstev, ki ga mora biti sposobna zagotoviti posamezna banka, se določi v sorazmerju z deležem, ki ga glede na obveznosti vseh bank, zmanjšane za podrejene obveznosti, ki se upoštevajo kot kapital bank po 72. členu Uredbe 575/2013/EU , in za zajamčene vloge vseh bank, pomenijo obveznosti te banke, zmanjšane za podrejene obveznosti, ki se upoštevajo kot kapital te banke po 72. členu Uredbe 575/2013/EU , in za zajamčene vloge pri tej banki.
+
2
+
(2) Banke za zagotavljanje sposobnosti izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka zagotavljajo likvidna sredstva v obliki varnih in likvidnih naložb najmanj v višini, določeni v skladu s prejšnjim odstavkom.
+
3
+
(3) Likvidna sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko uporabijo izključno za namene izrednega vplačila denarnih sredstev bank v sklad za likvidacijo bank na podlagi zahteve Banke Slovenije v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena.
+
4
+
(4) Banka Slovenije s sklepom predpiše merila in pogoje za naložbe bank, ki se lahko upoštevajo kot likvidna sredstva za izpolnjevanje obveznosti iz tega člena, ter določi vsebino, roke in način poročanja bank glede izpolnjevanja te obveznosti.
+
1
+
(1) Ne glede na določbe 216.i člena tega zakona Banka Slovenije z odločbo zahteva od banke, ki pridobi dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, po ustanovitvi sklada za likvidacijo bank, vplačilo denarnih sredstev najpozneje v treh mesecih po pridobitvi dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
+
2
+
(2) Banka Slovenije določi višino denarnih sredstev, ki jih vplača banka, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, tako, da določi povprečno vrednost naložb bank v sklad za likvidacijo bank, ki jo prilagodi upoštevajoč predvideno stopnjo tveganosti poslovanja nove banke. Povprečna vrednost naložb bank v sklad za likvidacijo bank se določi na podlagi zadnjega revidiranega izkaza finančnega položaja banke.
+
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek zahteva Banka Slovenije od banke, ki pridobi dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, po ustanovitvi sklada za likvidacijo bank, da banka zagotovi likvidna sredstva najpozneje v treh mesecih po pridobitvi dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
+
4
+
(4) Banka Slovenije določi višino likvidnih sredstev, ki jih zagotavlja banka, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, tako, da določi povprečno višino likvidnih sredstev, ki jih zagotavljajo druge banke, in jo prilagodi upoštevajoč predvideno stopnjo tveganosti poslovanja nove banke.
+
1
+
(1) Sredstva, ki jih banka vplača v sklad za likvidacijo bank, predstavljajo naložbo te banke.
+
2
+
(2) Naložba posamezne banke v sklad za likvidacijo bank ni prenosljiva in se izplača banki iz sklada:
+
3
+
1. če banka preneha ali se zoper banko začne postopek prisilnega prenehanja, ali
+
4
+
2. ob prenehanju delovanja sklada za likvidacijo bank, z likvidacijo njegovih naložb.
+
5
+
(3) Naložba v sklad za likvidacijo bank se v primerih iz prejšnjega odstavka izplača banki glede na sorazmerni delež sredstev, ki jih je banka vplačala v sklad za likvidacijo bank. V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka se delež banke določi z upoštevanjem vrednosti sredstev sklada za likvidacijo bank, ki se določi na podlagi zadnjega razpoložljivega revidiranega izkaza finančnega položaja sklada za likvidacijo bank.
+
1
+
Sklad za likvidacijo bank preneha delovati 31. decembra 2030. 3.2.7 Poplačilo upnikov
1
−
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, glede prijave terjatev v stečajnem postopku sklad za jamstvo vlog predloži stečajnemu upravitelju zahtevek za vračilo kritja zajamčenih vlog, ki ga je sklad izplačal posameznim vlagateljem iz naslova jamstva za vloge v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, če terjatve sklada do banke niso bile poplačane v postopku prisilne likvidacije:
1
+
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, glede prijave terjatev v stečajnem postopku sklad za jamstvo vlog predloži stečajnemu upravitelju zahtevek za vračilo kritja stroškov v zvezi z izplačilom kritja zajamčenih vlog in vračilo kritja zajamčenih vlog, ki ga je sklad izplačal posameznim vlagateljem iz naslova jamstva za vloge v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, če terjatve sklada do banke niso bile poplačane v postopku prisilne likvidacije:
2
−
1. če je bilo izplačilo kritja izvedeno pred začetkom stečaja: v 15 delovnih dneh po začetku stečaja;
2
+
1. če je bilo izplačilo kritja izvedeno pred začetkom stečaja: v treh mesecih po začetku stečaja;
3
−
2. če je bilo izplačilo izvedeno po začetku stečaja: v osmih delovnih dneh po izplačilu zneska kritja izplačilni banki.
3
+
2. če je bilo izplačilo izvedeno po začetku stečaja: v treh mesecih po izplačilu zneska kritja izplačilni banki.
4
·
(2) Sklad za jamstvo vlog hkrati z zahtevkom iz prejšnjega odstavka predloži stečajnemu upravitelju seznam upravičenih vlog, ki se v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, upoštevajo pri določitvi zajamčene vloge posameznega vlagatelja, vključno s podatki o vlagatelju. Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se šteje, da so vse terjatve vlagateljev iz naslova upravičenih vlog pri banki prijavljene v stečajnem postopku z dnem, ko sklad za jamstvo vlog predloži upravitelju seznam upravičenih vlog.
4
·
(2) Sklad za jamstvo vlog hkrati z zahtevkom iz prejšnjega odstavka predloži stečajnemu upravitelju seznam upravičenih vlog, ki se v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, upoštevajo pri določitvi zajamčene vloge posameznega vlagatelja, vključno s podatki o vlagatelju. Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se šteje, da so vse terjatve vlagateljev iz naslova upravičenih vlog pri banki prijavljene v stečajnem postopku z dnem, ko sklad za jamstvo vlog predloži upravitelju seznam upravičenih vlog.
5
·
(3) Če sklad za jamstvo vlog v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, vlagatelju v zvezi z upravičeno vlogo pri banki izplača kritje zajamčene vloge v znesku, ki je višji od 100.000 eurov, mora v osmih dneh po izvršenem izplačilu o tem obvestiti stečajnega upravitelja.
5
·
(3) Če sklad za jamstvo vlog v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, vlagatelju v zvezi z upravičeno vlogo pri banki izplača kritje zajamčene vloge v znesku, ki je višji od 100.000 eurov, mora v osmih dneh po izvršenem izplačilu o tem obvestiti stečajnega upravitelja.
1
·
(1) V stečajnem postopku se iz splošne razdelitvene mase najprej poplačajo neporavnani stroški postopka prisilne likvidacije in stroški stečajnega postopka.
1
·
(1) V stečajnem postopku se iz splošne razdelitvene mase najprej poplačajo neporavnani stroški postopka prisilne likvidacije in stroški stečajnega postopka.
2
·
(2) Po poplačilu stroškov iz prejšnjega odstavka se iz splošne razdelitvene mase poplačajo terjatve upnikov po naslednjem vrstnem redu:
2
·
(2) Po poplačilu stroškov iz prejšnjega odstavka se iz splošne razdelitvene mase poplačajo terjatve upnikov po naslednjem vrstnem redu:
3
−
1. prednostne terjatve;
3
+
1. prednostne terjatve, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
4
·
2. zajamčene vloge;
4
·
2. zajamčene vloge;
5
·
3. terjatve, katerih prvotna zapadlost je krajša od sedmih dni in katerih imetnik je:
5
·
3. terjatve, katerih prvotna zapadlost je krajša od sedmih dni in katerih imetnik je:
6
·
- institucija, ki ni del iste skupine, ali
6
·
- institucija, ki ni del iste skupine, ali
7
·
- plačilni ali poravnalni sistem oziroma upravljavec ali udeleženec tega sistema, če so terjatve posledica sodelovanja subjekta reševanja v plačilnem ali poravnalnem sistemu ter se za poravnavo v sistemu v skladu z zakonom, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, uporabljajo pravila o dokončnosti poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana;
7
·
- plačilni ali poravnalni sistem oziroma upravljavec ali udeleženec tega sistema, če so terjatve posledica sodelovanja subjekta reševanja v plačilnem ali poravnalnem sistemu ter se za poravnavo v sistemu v skladu z zakonom, ki ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, uporabljajo pravila o dokončnosti poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana;
8
·
4. upravičene vloge vlagateljev, ki so fizične osebe ali pravne osebe, ki ustrezajo merilom za mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v zneskih, ki presegajo zajamčene vloge, vključno z vlogami, ki bi se štele za upravičene, če ne bi bile vplačane pri podružnici banke v tretji državi;
8
·
4. upravičene vloge vlagateljev, ki so fizične osebe ali pravne osebe, ki ustrezajo merilom za mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v zneskih, ki presegajo zajamčene vloge, vključno z vlogami, ki bi se štele za upravičene, če ne bi bile vplačane pri podružnici banke v tretji državi;
9
·
5. druge upravičene vloge, ki niso zajete v 2. ali 4. točki tega odstavka;
9
·
5. druge upravičene vloge, ki niso zajete v 2. ali 4. točki tega odstavka;
10
·
6. vloge pri banki, ki se ne upoštevajo kot upravičene vloge, ali terjatve iz 3. točke tega odstavka, vključno z:
10
·
6. vloge pri banki, ki se ne upoštevajo kot upravičene vloge, ali terjatve iz 3. točke tega odstavka, vključno z:
11
·
- vlogami bank in investicijskih podjetij ter drugih finančnih institucij, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun;
11
·
- vlogami bank in investicijskih podjetij ter drugih finančnih institucij, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun;
12
·
- vlogami zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov;
12
·
- vlogami zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov;
13
·
- vlogami kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, vključno z naložbenimi podjemi zaprtega tipa;
13
·
- vlogami kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, vključno z naložbenimi podjemi zaprtega tipa;
14
·
- vlogami pokojninskih skladov in pokojninskih družb;
14
·
- vlogami pokojninskih skladov in pokojninskih družb;
15
·
- vlogami držav in centralnih bank ter vlogami subjektov, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna;
15
·
- vlogami držav in centralnih bank ter vlogami subjektov, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna;
16
·
- vlogami lokalnih skupnosti ter vlogami neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna lokalnih skupnosti;
16
·
- vlogami lokalnih skupnosti ter vlogami neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna lokalnih skupnosti;
17
−
7. nezavarovane terjatve, razen terjatev iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev in podobnih instrumentov, ki jih je izdala banka;
17
+
7. nezavarovane terjatve, razen dolžniških instrumentov iz 8. točke tega odstavka;
18
−
8. nezavarovane terjatve iz naslova dolžniških instrumentov in drugih podobnih finančnih instrumentov, ki jih je izdala banka, razen dolžniških instrumentov iz 9. točke tega odstavka;
18
+
8. nezavarovane terjatve iz naslova dolžniških instrumentov, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
19
−
9. nezavarovane terjatve iz naslova dolžniških instrumentov, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
−
20
·
- njihova prvotna pogodbena zapadlost je vsaj eno leto;
19
·
- njihova prvotna pogodbena zapadlost je vsaj eno leto;
21
·
- nimajo vgrajenih lastnosti izvedenih finančnih instrumentov in sami niso izvedeni finančni instrument;
20
·
- nimajo vgrajenih lastnosti izvedenih finančnih instrumentov in sami niso izvedeni finančni instrument;
22
−
- v zadevni pogodbeni dokumentaciji oziroma v prospektu v zvezi z njihovo izdajo je izrecno navedeno, da se terjatve iz teh instrumentov v primeru postopka prisilnega prenehanja banke poplačajo za terjatvami iz 1. do 8. točke tega odstavka in pred podrejenimi terjatvami iz 10. točke tega odstavka;
21
+
- v zadevni pogodbeni dokumentaciji oziroma v prospektu v zvezi z njihovo izdajo je izrecno navedeno, da se terjatve iz teh instrumentov v primeru postopka prisilnega prenehanja banke poplačajo za terjatvami iz 1. do 7. točke tega odstavka in pred podrejenimi terjatvami iz 9. točke tega odstavka;
23
−
10. podrejene terjatve, ki se na podlagi pogodbene ureditve med strankama v primeru postopka prisilnega prenehanja banke poplačajo za popolnim poplačilom terjatev iz 1. do 9. točke tega odstavka;
22
+
9. podrejene terjatve, ki se na podlagi pogodbene ureditve med strankama v primeru postopka prisilnega prenehanja banke poplačajo za popolnim poplačilom terjatev iz 1. do 8. točke tega odstavka;
24
−
11. terjatve iz naslova lastniških instrumentov, vključno s terjatvami iz naslova instrumentov, ki jih je izdala banka in izpolnjujejo pogoje za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke, ter druge podrejene terjatve, ki se glede na pogodbeno ureditev v primeru postopka prisilnega prenehanja banke poplačajo hkrati s terjatvami iz naslova lastniških instrumentov.
23
+
10. terjatve iz naslova postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke.
25
·
(3) Terjatve iz 2. točke prejšnjega odstavka v stečajnem postopku uveljavlja sklad za jamstvo vlog in vključujejo terjatve sklada za jamstvo vlog do banke iz naslova:
24
·
(3) Terjatve iz 2. točke prejšnjega odstavka v stečajnem postopku uveljavlja sklad za jamstvo vlog in vključujejo terjatve sklada za jamstvo vlog do banke iz naslova:
26
·
1. plačila kritja zajamčenih vlog v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, kjer se terjatve vlagateljev v višini izplačanega kritja prenesejo na sklad za jamstvo vlog;
25
·
1. plačila kritja zajamčenih vlog v skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, kjer se terjatve vlagateljev v višini izplačanega kritja prenesejo na sklad za jamstvo vlog;
27
·
2. plačila prispevka, ki ga v skladu s tem zakonom zagotovi sklad za jamstvo vlog pri reševanju ali v postopku prisilne likvidacije banke.
26
·
2. plačila prispevka, ki ga v skladu s tem zakonom zagotovi sklad za jamstvo vlog pri reševanju ali v postopku prisilne likvidacije banke.
28
−
(4) Podrejene terjatve iz 10. točke drugega odstavka tega člena se dodatno razvrstijo v prednostne vrstne razrede podrejenih terjatev in se poplačajo iz splošne razdelitvene mase po naslednjem vrstnem redu:
27
+
(4) Podrejene terjatve iz 9. točke drugega odstavka tega člena se dodatno razvrstijo v prednostne vrstne razrede podrejenih terjatev in se poplačajo iz splošne razdelitvene mase po naslednjem vrstnem redu:
29
·
1. podrejene terjatve, ki niso razvrščene v nobeno od kategorij iz 2. ali 3. točke tega odstavka;
28
·
1. podrejene terjatve, ki niso razvrščene v nobeno od kategorij iz 2. ali 3. točke tega odstavka;
30
−
2. terjatve iz naslova instrumentov, ki jih je izdala banka in izpolnjujejo pogoje za instrumente dodatnega kapitala banke, ter druge podrejene terjatve, ki se glede na pogodbeno ureditev v primeru insolventnosti banke poplačajo hkrati s terjatvami iz naslova instrumentov dodatnega kapitala;
29
+
2. terjatve iz naslova instrumentov, ki jih je izdala banka in izpolnjujejo pogoje za instrumente dodatnega kapitala banke;
31
−
3. terjatve iz naslova instrumentov, ki jih je izdala banka in izpolnjujejo pogoje za instrumente dodatnega temeljnega kapitala banke, ter druge podrejene terjatve, ki se glede na pogodbeno ureditev v primeru insolventnosti banke poplačajo hkrati s terjatvami iz naslova instrumentov dodatnega temeljnega kapitala.
30
+
3. terjatve iz naslova instrumentov, ki jih je izdala banka in izpolnjujejo pogoje za instrumente dodatnega temeljnega kapitala banke.
32
·
(5) Dolžniški instrumenti iz drugega do četrtega odstavka tega člena so obveznice in druge oblike prenosljivega dolga ter instrumenti, ki ustvarjajo ali potrjujejo dolg. Dolžniški instrumenti s spremenljivo obrestno mero, ki temelji na široko uporabljeni referenčni stopnji, in dolžniški instrumenti, ki niso denominirani v domači valuti izdajatelja, pod pogojem, da so glavnica, odplačila in obresti denominirani v isti valuti, se samo zaradi navedenih značilnosti ne štejejo za dolžniške instrumente z vgrajenimi lastnostmi izvedenega finančnega instrumenta.
31
·
(5) Dolžniški instrumenti iz drugega do četrtega odstavka tega člena so obveznice in druge oblike prenosljivega dolga ter instrumenti, ki ustvarjajo ali potrjujejo dolg. Dolžniški instrumenti s spremenljivo obrestno mero, ki temelji na široko uporabljeni referenčni stopnji, in dolžniški instrumenti, ki niso denominirani v domači valuti izdajatelja, pod pogojem, da so glavnica, odplačila in obresti denominirani v isti valuti, se samo zaradi navedenih značilnosti ne štejejo za dolžniške instrumente z vgrajenimi lastnostmi izvedenega finančnega instrumenta.
33
−
(6) Banka in subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki izda dolžniški instrument z lastnostmi iz 8., 9. ali 10. točke drugega odstavka tega člena, najpozneje na dan začetka prodaje tega dolžniškega instrumenta izdajo objavi na seznamu izdanih dolžniških instrumentov na svoji spletni strani. Ta za vsako posamezno izdajo oziroma serijo vsebuje naslednje podatke:
32
+
(6) Banka in subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki izda dolžniški instrument z lastnostmi iz 7., 8. ali 9. točke drugega odstavka tega člena, najpozneje na dan začetka prodaje tega dolžniškega instrumenta izdajo objavi na seznamu izdanih dolžniških instrumentov na svoji spletni strani. Ta za vsako posamezno izdajo oziroma serijo vsebuje naslednje podatke:
34
·
- oznako dolžniških instrumentov posamezne izdaje;
33
·
- oznako dolžniških instrumentov posamezne izdaje;
35
·
- znesek skupne obveznosti izdajatelja iz naslova posamezne izdaje;
34
·
- znesek skupne obveznosti izdajatelja iz naslova posamezne izdaje;
36
·
- skupno število dolžniških instrumentov, izdanih v posamezni izdaji;
35
·
- skupno število dolžniških instrumentov, izdanih v posamezni izdaji;
37
·
- datum izdaje in datum pogodbene zapadlosti obveznosti iz dolžniških instrumentov;
36
·
- datum izdaje in datum pogodbene zapadlosti obveznosti iz dolžniških instrumentov;
38
·
- zaporedno številko vrstnega reda poplačila obveznosti iz posamezne izdaje v primeru postopka prisilnega prenehanja z upoštevanjem prednostnega vrstnega reda poplačila iz drugega in četrtega odstavka tega člena.
37
·
- zaporedno številko vrstnega reda poplačila obveznosti iz posamezne izdaje v primeru postopka prisilnega prenehanja z upoštevanjem prednostnega vrstnega reda poplačila iz drugega in četrtega odstavka tega člena.
39
−
(7) Kadar subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona izda dolžniške instrumente z lastnostmi iz 8., 9. ali 10. točke drugega odstavka tega člena, ki se štejejo za postavke kapitala institucije, se v običajnem insolvenčnem postopku, ki velja za ta subjekt, ne glede na določbe drugih zakonov glede določanja prednostnega vrstnega reda pri poplačilu terjatev iz naslova teh instrumentov smiselno uporabljajo določbe tega člena. Če se posamezni instrument ali obveznost tega subjekta le deloma pripozna kot postavka kapitala, se celotni instrument oziroma obveznost šteje za terjatev iz postavk kapitala.
38
+
(7) Kadar subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona izda instrumente z lastnostmi iz 7. ali 8. točke drugega odstavka tega člena in 1. točke četrtega odstavka tega člena ali kadar izda instrumente, ki se štejejo za postavke kapitala, se v običajnem insolvenčnem postopku, ki velja za ta subjekt, ne glede na določbe drugih zakonov glede določanja prednostnega vrstnega reda pri poplačilu terjatev iz naslova teh instrumentov smiselno uporabljajo določbe tega člena.
+
39
+
(8) Če se posamezni instrument ali obveznost banke ali subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona le deloma pripozna kot postavka kapitala, se celotni instrument oziroma obveznost šteje za terjatev iz postavk kapitala.
+
40
+
(9) Terjatve upnikov v stečajnem postopku iz istega prednostnega vrstnega reda se poplačujejo sorazmerno ne glede na čas nastanka terjatve, tudi če je s pogodbo, ki velja za posamezni instrument oziroma terjatev, to drugače določeno.
40
·
4. POGLAVJE: POSTOPEK ODLOČANJA IN SODNEGA VARSTVA TER RAZMERJA Z MEDNARODNIM ELEMENTOM 4.1 Postopek odločanja Banke Slovenije 4.1.1 Splošno
41
·
4. POGLAVJE: POSTOPEK ODLOČANJA IN SODNEGA VARSTVA TER RAZMERJA Z MEDNARODNIM ELEMENTOM 4.1 Postopek odločanja Banke Slovenije 4.1.1 Splošno
1
·
(1) Določbe podpoglavja 4.1.3 tega poglavja se uporabljajo za postopek z izdajo odločbe Banke Slovenije na podlagi tega zakona, če ni v drugem odstavku tega člena določeno drugače.
1
·
(1) Določbe podpoglavja 4.1.3 tega poglavja se uporabljajo za postopek z izdajo odločbe Banke Slovenije na podlagi tega zakona, če ni v drugem odstavku tega člena določeno drugače.
2
−
(2) Za odločanje Banke Slovenije v postopku za izdajo odločbe o ugovoru in odločbe o plačilu prispevka, ki jo izda Banka Slovenije na podlagi tega zakona, se uporabijo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o postopku odločanja Banke Slovenije v posamičnih zadevah.
2
+
(2) Za odločanje Banke Slovenije v postopku za izdajo odločbe o ugovoru in odločbe o plačilu prispevka, ki jo izda Banka Slovenije na podlagi tega zakona, se smiselno uporabijo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o postopku odločanja Banke Slovenije v posamičnih zadevah.
1
−
(1) Banka Slovenije v treh dneh po začetku postopka reševanja oziroma prisilne likvidacije na svoji spletni strani objavi obvestilo o začetku postopka ter glavne informacije o učinkih sprejetih ukrepov za delničarje, upnike in druge osebe.
1
+
(1) Banka Slovenije v treh dneh po začetku postopka reševanja oziroma prisilne likvidacije na svoji spletni strani objavi obvestilo o začetku postopka ter glavne informacije o učinkih sprejetih ukrepov za delničarje, upnike in druge osebe. Banka Slovenije v roku iz prejšnjega stavka zagotovi tudi objavo obvestila iz prejšnjega stavka na spletni strani Evropskega bančnega organa.
2
·
(2) Subjekt reševanja obvestilo in informacije iz prejšnjega odstavka:
2
·
(2) Subjekt reševanja obvestilo in informacije iz prejšnjega odstavka:
3
·
1. objavi tudi na svoji spletni strani;
3
·
1. objavi tudi na svoji spletni strani;
4
·
2. objavi v skladu s pravili organiziranega trga, na katerem se trguje z delnicami ali drugimi dolžniškimi instrumenti banke;
4
·
2. objavi v skladu s pravili organiziranega trga, na katerem se trguje z delnicami ali drugimi dolžniškimi instrumenti banke;
5
·
3. pošlje delničarjem in drugim imetnikom dolžniških instrumentov, ki niso uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, in sicer z uporabo evidenc, s katerimi razpolaga banka, oziroma z uporabo drugih razpoložljivih registrov in zbirk podatkov.
5
·
3. pošlje delničarjem in drugim imetnikom dolžniških instrumentov, ki niso uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, in sicer z uporabo evidenc, s katerimi razpolaga banka, oziroma z uporabo drugih razpoložljivih registrov in zbirk podatkov.
6
·
(3) Banka Slovenije o začetku postopka reševanja oziroma postopka prisilne likvidacije banke obvesti naslednje organe in subjekte:
6
·
(3) Banka Slovenije o začetku postopka reševanja oziroma postopka prisilne likvidacije banke obvesti naslednje organe in subjekte:
7
·
1. pristojni organ države članice, v kateri je podružnica banke, zoper katero se uvede postopek;
7
·
1. pristojni organ države članice, v kateri je podružnica banke, zoper katero se uvede postopek;
8
·
2. enotni odbor za reševanje;
8
·
2. enotni odbor za reševanje;
9
·
3. po potrebi organ za reševanje na ravni skupine in konsolidacijskega nadzornika;
9
·
3. po potrebi organ za reševanje na ravni skupine in konsolidacijskega nadzornika;
10
·
4. pristojno ministrstvo;
10
·
4. pristojno ministrstvo;
11
·
5. Odbor za finančno stabilnost in ESRB;
11
·
5. Odbor za finančno stabilnost in ESRB;
12
·
6. Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko, Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Evropski organ za zavarovanje in poklicne pokojnine, vzpostavljen z Uredbo 1094/2010EU, in Evropski bančni organ;
12
·
6. Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko, Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Evropski organ za zavarovanje in poklicne pokojnine, vzpostavljen z Uredbo 1094/2010EU, in Evropski bančni organ;
13
·
7. upravljavce plačilnih in poravnalnih sistemov, v katere je vključen subjekt reševanja.
13
·
7. upravljavce plačilnih in poravnalnih sistemov, v katere je vključen subjekt reševanja.
14
·
(4) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vključuje kopijo odločbe o začetku postopka reševanja oziroma odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije in informacijo o datumu, od katerega ukrep ali ukrepi za reševanje oziroma prisilno likvidacijo učinkujejo.
14
·
(4) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vključuje kopijo odločbe o začetku postopka reševanja oziroma odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije in informacijo o datumu, od katerega ukrep ali ukrepi za reševanje oziroma prisilno likvidacijo učinkujejo.
15
−
(5) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma drugih javnih koristi z izdajo odločbe o prisilnem prenehanju iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije pristojni organ države članice obvesti takoj po izdaji odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije. 4.2 Postopek sodnega varstva
15
+
(5) Banka Slovenije informacije iz prvega odstavka tega člena predloži na evropsko enotno točko dostopa, vzpostavljeno na podlagi Uredbe 2859/2023/EU v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v 3. točki 2. člena Uredbe 2859/2023/EU , in z metapodatki, ki vključujejo:
+
16
+
- vsa imena zadevnega subjekta, na katerega se informacije nanašajo;
+
17
+
- kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov zadevne institucije, kot je določen na podlagi točke (b) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU ;
+
18
+
- vrsto informacij glede na razvrstitev na podlagi točka (c) četrtega odstavka 7. člena Uredbe 2859/2023/EU ;
+
19
+
- oznako, iz katere je razvidno, ali te informacije vsebujejo osebne podatke.
+
20
+
(6) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma drugih javnih koristi z izdajo odločbe o prisilnem prenehanju iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije pristojni organ države članice obvesti takoj po izdaji odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije. 4.2 Postopek sodnega varstva
1
·
(1) Sodišče v postopku sodnega varstva po tem zakonu preizkusi odločbo Banke Slovenije v mejah tožbenega zahtevka in mejah razlogov, navedenih v tožbi.
1
·
(1) Sodišče v postopku sodnega varstva po tem zakonu preizkusi odločbo Banke Slovenije v mejah tožbenega zahtevka in mejah razlogov, navedenih v tožbi.
2
·
(2) Za bistveno kršitev pravil postopka se po tem zakonu šteje, če:
2
·
(2) Za bistveno kršitev pravil postopka se po tem zakonu šteje, če:
3
·
1. je odločbo izdala oseba ali organ Banke Slovenije, ki ni pristojen za izdajo,
3
·
1. je odločbo izdala oseba ali organ Banke Slovenije, ki ni pristojen za izdajo,
4
·
2. je kot stranka nastopal nekdo, ki ni subjekt nadzora,
4
·
2. je kot stranka nastopal nekdo, ki ni subjekt nadzora,
5
·
3. je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, ali
5
·
3. je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, ali
6
·
4. se odločbe ne da preizkusiti.
6
·
4. se odločbe ne da preizkusiti.
7
·
(3) Sodišče v postopku sodnega varstva zoper odločbo o preizkusu uporabi:
7
·
(3) Sodišče v postopku sodnega varstva zoper odločbo o preizkusu uporabi:
8
·
1. kompleksne ekonomske ocene, ki jih izdela Banka Slovenije in so podlaga za odločitev o uporabi ukrepov za reševanje ali za prisilno prenehanje;
8
·
1. kompleksne ekonomske ocene, ki jih izdela Banka Slovenije in so podlaga za odločitev o uporabi ukrepov za reševanje ali za prisilno prenehanje;
9
·
2. neodvisno oceno vrednosti sredstev in obveznosti subjekta reševanja, izvedeno v skladu s prvim odstavkom 80. člena tega zakona;
9
·
2. neodvisno oceno vrednosti sredstev in obveznosti subjekta reševanja, izvedeno v skladu s prvim odstavkom 80. člena tega zakona;
10
·
3. neodvisno oceno obravnave upnikov in delničarjev, izvedeno v skladu s 153. členom tega zakona.
10
·
3. neodvisno oceno obravnave upnikov in delničarjev, izvedeno v skladu s 153. členom tega zakona.
11
·
(4) Sodišče v postopku sodnega varstva izvede dokaze za ugotovitev okoliščin iz prejšnjega odstavka, če:
11
·
(4) Sodišče v postopku sodnega varstva izvede dokaze za ugotovitev okoliščin iz prejšnjega odstavka, če:
12
·
1. ocene temeljijo na očitno napačnih podatkih in informacijah;
12
·
1. ocene temeljijo na očitno napačnih podatkih in informacijah;
13
·
2. so podane očitne nedoslednosti in nasprotja med posameznimi ocenami;
13
·
2. so podane očitne nedoslednosti in nasprotja med posameznimi ocenami;
14
·
3. obstaja resen dvom o neodvisnosti osebe, ki je izdelala ocene, ki kaže, da teh ocen ni mogoče upoštevati kot ustrezno podlago za odločitev.
14
·
3. obstaja resen dvom o neodvisnosti osebe, ki je izdelala ocene, ki kaže, da teh ocen ni mogoče upoštevati kot ustrezno podlago za odločitev.
15
·
(5) Sodišče v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva novo neodvisno oceno, z upoštevanjem 80. in 153. člena tega zakona, če oceni, da so bili zaradi napak in pomanjkljivosti delničarji in upniki subjekta reševanja verjetno obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja začet običajni insolvenčni postopek. Stroški v zvezi z izdelavo nove neodvisne ocene, ki jo odredi sodišče, se plačajo iz proračuna Republike Slovenije.
15
·
(5) Sodišče v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva novo neodvisno oceno, z upoštevanjem 80. in 153. člena tega zakona, če oceni, da so bili zaradi napak in pomanjkljivosti delničarji in upniki subjekta reševanja verjetno obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja začet običajni insolvenčni postopek. Stroški v zvezi z izdelavo nove neodvisne ocene, ki jo odredi sodišče, se plačajo iz proračuna Republike Slovenije.
16
−
(6) Sodišče je v postopku sodnega varstva zoper odločbo, ki jo je izdala Banka Slovenije zaradi izvajanja odločitev enotnega odbora za reševanje na podlagi prvega odstavka 29. člena Uredbe 806/2014/EU, vezano na odločitev enotnega odbora za reševanje, ki je podlaga za odločbo Banke Slovenije. Sodno varstvo zoper odločitev, ki jo v skladu z Uredbo 806/2014/EU sprejme enotni odbor za reševanje, se uveljavlja v skladu s 85. in 86. členom Uredbe 806/2014/EU.
16
+
(6) Sodišče je v postopku sodnega varstva zoper odločbo, ki jo je izdala Banka Slovenije zaradi izvajanja odločitev enotnega odbora za reševanje na podlagi prvega odstavka 29. člena Uredbe 806/2014/EU , vezano na odločitev enotnega odbora za reševanje, ki je podlaga za odločbo Banke Slovenije. Sodno varstvo zoper odločitev, ki jo v skladu z Uredbo 806/2014/EU sprejme enotni odbor za reševanje, se uveljavlja v skladu s 85. in 86. členom Uredbe 806/2014/EU .
1
·
(1) V podpoglavju 4.3 tega poglavja se urejajo pravila glede:
1
·
(1) V podpoglavju 4.3 tega poglavja se urejajo pravila glede:
2
·
- učinkov in izvajanja odločitev, ki jih sprejme Banka Slovenije v zvezi z reševanjem in prisilnim prenehanjem bank in drugih subjektov reševanja na podlagi tega zakona, kadar imajo te odločitve učinke ali se izvajajo v drugih državah članicah;
2
·
- učinkov in izvajanja odločitev, ki jih sprejme Banka Slovenije v zvezi z reševanjem in prisilnim prenehanjem bank in drugih subjektov reševanja na podlagi tega zakona, kadar imajo te odločitve učinke ali se izvajajo v drugih državah članicah;
3
·
- učinkov ukrepov, ki jih v okviru svojih pristojnosti uvedejo ustrezni sodni ali upravni organi druge države članice za prisilno prenehanje ali reorganizacijo kreditnih institucij s sedežem v drugih državah članicah, kadar ti učinki nastopijo ali se izvajajo na območju Republike Slovenije;
3
·
- učinkov ukrepov, ki jih v okviru svojih pristojnosti uvedejo ustrezni sodni ali upravni organi druge države članice za prisilno prenehanje ali reorganizacijo kreditnih institucij s sedežem v drugih državah članicah, kadar ti učinki nastopijo ali se izvajajo na območju Republike Slovenije;
4
·
- prava, ki se uporabi pri določanju pravnih posledic ukrepov za prenehanje in reorganizacijo kreditnih institucij v razmerjih z mednarodnim elementom.
4
·
- prava, ki se uporabi pri določanju pravnih posledic ukrepov za prenehanje in reorganizacijo kreditnih institucij v razmerjih z mednarodnim elementom.
5
−
(2) Določbe tega dela tega zakona se uporabljajo tudi, kadar se na podlagi tega zakona ali notranje zakonodaje druge države članice, ki prenaša Direktivo 2014/59/EU, uporabijo ukrepi za reševanje v zvezi subjektom reševanja, ki sodijo na področje uporabe Direktive 2014/59/EU.
5
+
(2) Določbe tega dela tega zakona se uporabljajo tudi, kadar se na podlagi tega zakona ali notranje zakonodaje druge države članice, ki prenaša Direktivo 2014/59/EU , uporabijo ukrepi za reševanje v zvezi subjektom reševanja, ki sodijo na področje uporabe Direktive 2014/59/EU .
1
·
(1) Upravitelj v postopku prenehanja kreditne institucije, ki se uvede v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: upravitelj države članice), lahko opravlja dejanja v Republiki Sloveniji v mejah pristojnosti, ki jih ima v državi članici, razen tistih dejanj, ki pomenijo uporabo prisilnih ukrepov ali odločanje o vprašanjih, za katera je v skladu s predpisi Republike Slovenije pristojen javni organ, nosilec javnih pooblastil ali sodišče.
1
·
(1) Upravitelj v postopku prenehanja kreditne institucije, ki se uvede v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: upravitelj države članice), lahko opravlja dejanja v Republiki Sloveniji v mejah pristojnosti, ki jih ima v državi članici, razen tistih dejanj, ki pomenijo uporabo prisilnih ukrepov ali odločanje o vprašanjih, za katera je v skladu s predpisi Republike Slovenije pristojen javni organ, nosilec javnih pooblastil ali sodišče.
2
·
(2) Upravitelj države članice mora v zvezi z izvajanjem dejanj na območju Republike Slovenije v zvezi s postopkom prisilnega prenehanja kreditne institucije države članice zagotoviti, da se v javne registre, ki so vzpostavljeni v Republiki Sloveniji, vpišejo vsa dejstva v zvezi s postopkom prenehanja kreditne institucije države članice, ki se v skladu s predpisi vodijo v teh registrih.
2
·
(2) Upravitelj države članice mora v zvezi z izvajanjem dejanj na območju Republike Slovenije v zvezi s postopkom prisilnega prenehanja kreditne institucije države članice zagotoviti, da se v javne registre, ki so vzpostavljeni v Republiki Sloveniji, vpišejo vsa dejstva v zvezi s postopkom prenehanja kreditne institucije države članice, ki se v skladu s predpisi vodijo v teh registrih.
3
−
(3) Likvidacijski upravitelj države članice se mora pri izvajanju pristojnosti po prvem odstavku tega člena izkazati z overjenim izvodom izvirnika odločbe o imenovanju, ki jo je izdal organ države članice, v kateri ima sedež kreditna institucija države članice, ki ji priloži prevod v slovenski jezik. 4.3.2 Priznanje in izvajanje ukrepov za reorganizacijo in prisilno prenehanje kreditne institucije s čezmejnimi učinki
3
+
(3) Likvidacijski upravitelj države članice se mora pri izvajanju pristojnosti po prvem odstavku tega člena izkazati z overjenim izvodom izvirnika odločbe o imenovanju, ki jo je izdal organ države članice, v kateri ima sedež kreditna institucija države članice, ki ji priloži prevod v slovenski jezik. 4.3. 2 Priznanje in izvajanje ukrepov za reorganizacijo in prisilno prenehanje kreditne institucije s čezmejnimi učinki
1
·
(1) Ukrepi za reorganizacijo in prisilno prenehanje, ki jih v skladu s predpisi, ki veljajo v tretji državi, sprejme pristojni organ v tretji državi, se na območju Republike Slovenije priznajo na podlagi odločitve o priznanju in izvajanju ukrepov, ki je sprejeta v skladu s tem zakonom.
1
·
(1) Ukrepi za reorganizacijo in prisilno prenehanje, ki jih v skladu s predpisi, ki veljajo v tretji državi, sprejme pristojni organ v tretji državi, se na območju Republike Slovenije priznajo na podlagi odločitve o priznanju in izvajanju ukrepov, ki je sprejeta v skladu s tem zakonom.
2
·
(2) Če ni v petem odstavku tega člena določeno drugače, Banka Slovenije odloči o priznanju in izvajanju ukrepov za reorganizacijo ali prisilno prenehanje, ki jih je sprejel organ v tretji državi v zvezi s kreditno institucijo ali nadrejeno družbo s sedežem v tretji državi, ki:
2
·
(2) Če ni v petem odstavku tega člena določeno drugače, Banka Slovenije odloči o priznanju in izvajanju ukrepov za reorganizacijo ali prisilno prenehanje, ki jih je sprejel organ v tretji državi v zvezi s kreditno institucijo ali nadrejeno družbo s sedežem v tretji državi, ki:
3
·
1. ima podrejene družbe s sedežem v Republiki Sloveniji ali EU podružnico, ki je ustanovljena v Republiki Sloveniji, ali
3
·
1. ima podrejene družbe s sedežem v Republiki Sloveniji ali EU podružnico, ki je ustanovljena v Republiki Sloveniji, ali
4
·
2. ima sredstva, pravice ali obveznosti, ki so Republiki Sloveniji ali jih ureja pravo Republike Slovenije.
4
·
2. ima sredstva, pravice ali obveznosti, ki so Republiki Sloveniji ali jih ureja pravo Republike Slovenije.
5
·
(3) Banka Slovenije pri odločanju o priznanju in izvajanju ukrepov za reorganizacijo in prisilno prenehanje, ki jih je sprejel organ v tretji državi, ustrezno upošteva interese vsake posamezne države članice, v kateri deluje kreditna institucija ali nadrejena družba tretje države, zlasti glede na možni učinek priznanja in izvedbe ukrepa ali postopka tretje države na druge dele skupine in na finančno stabilnost v teh državah članicah.
5
·
(3) Banka Slovenije pri odločanju o priznanju in izvajanju ukrepov za reorganizacijo in prisilno prenehanje, ki jih je sprejel organ v tretji državi, ustrezno upošteva interese vsake posamezne države članice, v kateri deluje kreditna institucija ali nadrejena družba tretje države, zlasti glede na možni učinek priznanja in izvedbe ukrepa ali postopka tretje države na druge dele skupine in na finančno stabilnost v teh državah članicah.
6
·
(4) Banka Slovenije zavrne priznanje in izvajanje ukrepov za reorganizacijo ali prisilno prenehanje, ki jih je sprejel organ v tretji državi, če oceni, da:
6
·
(4) Banka Slovenije zavrne priznanje in izvajanje ukrepov za reorganizacijo ali prisilno prenehanje, ki jih je sprejel organ v tretji državi, če oceni, da:
7
·
1. bi postopek tretje države imel negativne učinke na finančno stabilnost v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
7
·
1. bi postopek tretje države imel negativne učinke na finančno stabilnost v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
8
·
2. je v zvezi z EU podružnico, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, za doseganje enega ali več ciljev reševanja nujen neodvisni ukrep za reševanje v skladu s 167. členom tega zakona;
8
·
2. je v zvezi z EU podružnico, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, za doseganje enega ali več ciljev reševanja nujen neodvisni ukrep za reševanje v skladu s 167. členom tega zakona;
9
·
3. upniki, vključno z imetniki vlog, ki se nahajajo ali so vplačane Republiki Sloveniji, v postopkih tretje države ne bi bili obravnavani enakopravno z upniki iz tretje države s podobnimi zakonitimi pravicami v postopku reševanja ali prisilnega prenehanja;
9
·
3. upniki, vključno z imetniki vlog, ki se nahajajo ali so vplačane Republiki Sloveniji, v postopkih tretje države ne bi bili obravnavani enakopravno z upniki iz tretje države s podobnimi zakonitimi pravicami v postopku reševanja ali prisilnega prenehanja;
10
·
4. bi imelo priznanje ali izvedba postopka tretje države za reševanje bistvene fiskalne posledice za Republiko Slovenijo;
10
·
4. bi imelo priznanje ali izvedba postopka tretje države za reševanje bistvene fiskalne posledice za Republiko Slovenijo;
11
·
5. bi bil učinek priznanja ali izvedbe v nasprotju s pravom Republike Slovenije.
11
·
5. bi bil učinek priznanja ali izvedbe v nasprotju s pravom Republike Slovenije.
12
·
(5) O priznanju in izvajanju ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ iz tretje države, odloča v obliki skupne odločitve evropski kolegij za reševanje, kadar se ukrep nanaša na kreditno institucijo tretje države ali nadrejeno družbo, ki:
12
·
(5) O priznanju in izvajanju ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ iz tretje države, odloča v obliki skupne odločitve evropski kolegij za reševanje, kadar se ukrep nanaša na kreditno institucijo tretje države ali nadrejeno družbo, ki:
13
·
1. ima podrejene družbe s sedežem v dveh ali več državah članicah oziroma dve ali več EU podružnic, ki so ustanovljene v dveh ali več državah članicah in se v teh državah štejejo za pomembne podružnice, ali
13
·
1. ima podrejene družbe s sedežem v dveh ali več državah članicah oziroma dve ali več EU podružnic, ki so ustanovljene v dveh ali več državah članicah in se v teh državah štejejo za pomembne podružnice, ali
14
·
2. ima sredstva, pravice ali obveznosti, ki so v dveh ali več državah članicah oziroma jih ureja pravo teh držav članic.
14
·
2. ima sredstva, pravice ali obveznosti, ki so v dveh ali več državah članicah oziroma jih ureja pravo teh držav članic.
15
·
(6) Kadar o priznanju in izvajanju ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ iz tretje države, odloča evropski kolegij za reševanje, Banka Slovenije sodeluje kot član evropskega kolegija za reševanje, če so hkrati izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, ter pri delovanju kolegija ustrezno upošteva tretji in četrti odstavek tega člena. Banka Slovenije upošteva skupno odločitev evropskega kolegija o priznanju in izvajanju oziroma odločitev o zavrnitvi priznanja in izvajanja ukrepov kot dokončno. Kadar skupna odločitev ni sprejeta, Banka Slovenije sama odloči o priznanju in izvajanju ukrepov ter pri tem upošteva tretji in četrti odstavek tega člena.
15
·
(6) Kadar o priznanju in izvajanju ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ iz tretje države, odloča evropski kolegij za reševanje, Banka Slovenije sodeluje kot član evropskega kolegija za reševanje, če so hkrati izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, ter pri delovanju kolegija ustrezno upošteva tretji in četrti odstavek tega člena. Banka Slovenije upošteva skupno odločitev evropskega kolegija o priznanju in izvajanju oziroma odločitev o zavrnitvi priznanja in izvajanja ukrepov kot dokončno. Kadar skupna odločitev ni sprejeta, Banka Slovenije sama odloči o priznanju in izvajanju ukrepov ter pri tem upošteva tretji in četrti odstavek tega člena.
16
·
(7) Odločitev o priznanju in izvajanju ukrepov za reševanje tretje države v Republiki Sloveniji ne vpliva na običajne insolvenčne postopke, ki se vodijo v Republiki Sloveniji.
16
·
(7) Odločitev o priznanju in izvajanju ukrepov za reševanje tretje države v Republiki Sloveniji ne vpliva na običajne insolvenčne postopke, ki se vodijo v Republiki Sloveniji.
17
−
(8) Ta člen se uporablja za priznanje in izvajanje ukrepov za reševanje, ki jih izrečejo organi za reševanje v tretji državi, če ta razmerja niso urejena v sporazumu, ki se sklene v skladu s prvim odstavkom 93. člena Direktive 2014/59/EU.
17
+
(8) Ta člen se uporablja za priznanje in izvajanje ukrepov za reševanje, ki jih izrečejo organi za reševanje v tretji državi, če ta razmerja niso urejena v sporazumu, ki se sklene v skladu s prvim odstavkom 93. člena Direktive 2014/59/EU .
1
−
Kadar je v skladu s prejšnjim členom ali sporazumom, ki se sklene v skladu s prvim odstavkom 93. člena Direktive 2014/59/EU, sprejeta odločitev o priznanju ukrepov za reševanje, ki so bili uporabljeni v postopku tretje države za reševanje, lahko Banka Slovenije z namenom izvajanja teh ukrepov v Republiki Sloveniji odloči o:
1
+
Kadar je v skladu s prejšnjim členom ali sporazumom, ki se sklene v skladu s prvim odstavkom 93. člena Direktive 2014/59/EU , sprejeta odločitev o priznanju ukrepov za reševanje, ki so bili uporabljeni v postopku tretje države za reševanje, lahko Banka Slovenije z namenom izvajanja teh ukrepov v Republiki Sloveniji odloči o:
2
·
1. uporabi pooblastil za reševanje v zvezi s:
2
·
1. uporabi pooblastil za reševanje v zvezi s:
3
·
- sredstvi kreditne institucije ali nadrejene družbe iz tretje države, ki so v Republiki Sloveniji ali jih ureja pravo Republike Slovenije;
3
·
- sredstvi kreditne institucije ali nadrejene družbe iz tretje države, ki so v Republiki Sloveniji ali jih ureja pravo Republike Slovenije;
4
·
- pravicami ali obveznostmi kreditne institucije iz tretje države, ki se vodijo v okviru EU podružnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji, ali jih ureja pravo Republike Slovenije oziroma kadar so zahtevki v zvezi s temi pravicami in obveznostmi izvršljivi v Republiki Sloveniji;
4
·
- pravicami ali obveznostmi kreditne institucije iz tretje države, ki se vodijo v okviru EU podružnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji, ali jih ureja pravo Republike Slovenije oziroma kadar so zahtevki v zvezi s temi pravicami in obveznostmi izvršljivi v Republiki Sloveniji;
5
·
2. prenosu delnic ali drugih lastniških instrumentov podrejene družbe s sedežem v Republiki Sloveniji;
5
·
2. prenosu delnic ali drugih lastniških instrumentov podrejene družbe s sedežem v Republiki Sloveniji;
6
·
3. uporabi pooblastil iz 149. do 151. člena tega zakona v zvezi s pravicami nasprotnih strank na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena s podrejeno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, če so ta pooblastila potrebna za izvajanje ukrepov za reševanje, uporabljenih v postopku tretje države za reševanje;
6
·
3. uporabi pooblastil iz 149. do 151. člena tega zakona v zvezi s pravicami nasprotnih strank na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena s podrejeno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, če so ta pooblastila potrebna za izvajanje ukrepov za reševanje, uporabljenih v postopku tretje države za reševanje;
7
·
4. uporabi pooblastil za mirovanje izvršljivosti vsakršne pogodbene pravice do odpovedi, likvidacije ali takojšnje zapadlosti pogodb ali nastanka učinkov na pogodbene pravice podrejenih družb s sedežem v Republiki Sloveniji in drugih subjektov v skupini, če z upoštevanjem prava tretje države te pravice nastanejo pri postopkih tretje države za reševanje za subjekte reševanja, nadrejene družbe teh subjektov ali drugih subjektov v skupini ter se še naprej izpolnjujejo bistvene pogodbene obveznosti, vključno z obveznostmi plačila, izročitve in zagotavljanja zavarovanja s premoženjem.
7
·
4. uporabi pooblastil za mirovanje izvršljivosti vsakršne pogodbene pravice do odpovedi, likvidacije ali takojšnje zapadlosti pogodb ali nastanka učinkov na pogodbene pravice podrejenih družb s sedežem v Republiki Sloveniji in drugih subjektov v skupini, če z upoštevanjem prava tretje države te pravice nastanejo pri postopkih tretje države za reševanje za subjekte reševanja, nadrejene družbe teh subjektov ali drugih subjektov v skupini ter se še naprej izpolnjujejo bistvene pogodbene obveznosti, vključno z obveznostmi plačila, izročitve in zagotavljanja zavarovanja s premoženjem.
1
−
16. kot subjekt za likvidacijo, za katerega je Banka Slovenije določila vsebino in pogostost poročanja in javnih razkritij, te obveznosti ne izpolni (sedmi odstavek 62. člena);
1
+
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje banka, ki:
2
·
1. Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami o poslovanju banke (prvi odstavek 12. člena);
2
·
1. Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami o poslovanju banke (prvi odstavek 12. člena);
3
·
2. ne plača letnega nadomestila ali ga ne plača v roku (prvi odstavek 14. člena);
3
·
2. ne plača letnega nadomestila ali ga ne plača v roku (prvi odstavek 14. člena);
4
·
3. ne upošteva prepovedi izplačil iz 31. člena tega zakona (prvi odstavek 31. člena);
4
·
3. ne upošteva prepovedi izplačil iz 31. člena tega zakona (prvi odstavek 31. člena);
5
·
4. Banke Slovenije nemudoma ne obvesti o nastanku okoliščin iz drugega odstavka 31. člena tega zakona (tretji odstavek 31. člena);
5
·
4. Banke Slovenije nemudoma ne obvesti o nastanku okoliščin iz drugega odstavka 31. člena tega zakona (tretji odstavek 31. člena);
6
·
5. Banki Slovenije v roku ne predloži stališča v zvezi z oceno in ugotovljenimi ovirami za rešljivost ter predloga ustreznih ukrepov, s katerimi bodo ugotovljene ovire ustrezno zmanjšane ali odpravljene (drugi odstavek 34. člena);
6
·
5. Banki Slovenije v roku ne predloži stališča v zvezi z oceno in ugotovljenimi ovirami za rešljivost ter predloga ustreznih ukrepov, s katerimi bodo ugotovljene ovire ustrezno zmanjšane ali odpravljene (drugi odstavek 34. člena);
7
·
6. Banki Slovenije v roku ne predloži predloga možnih ukrepov, s katerimi bo zagotovila izpolnjevanje zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ter zahteve po skupnem blažilniku, in časovnega okvira za njihovo izvajanje (tretji odstavek 34. člena);
7
·
6. Banki Slovenije v roku ne predloži predloga možnih ukrepov, s katerimi bo zagotovila izpolnjevanje zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ter zahteve po skupnem blažilniku, in časovnega okvira za njihovo izvajanje (tretji odstavek 34. člena);
8
·
7. Banki Slovenije ne predloži načrta za uresničitev alternativnih ukrepov (osmi odstavek 34. člena);
8
·
7. Banki Slovenije ne predloži načrta za uresničitev alternativnih ukrepov (osmi odstavek 34. člena);
9
·
8. Banke Slovenije v treh delovnih dneh ne obvesti o spremembah, ki lahko bistveno vplivajo na način izvajanja načrta reševanja (tretji odstavek 39. člena);
9
·
8. Banke Slovenije v treh delovnih dneh ne obvesti o spremembah, ki lahko bistveno vplivajo na način izvajanja načrta reševanja (tretji odstavek 39. člena);
10
·
9. ne vzpostavi in vodi podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah ali te evidence ne predloži Banki Slovenije na njeno zahtevo (četrti odstavek 39. člena);
10
·
9. ne vzpostavi in vodi podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah ali te evidence ne predloži Banki Slovenije na njeno zahtevo (četrti odstavek 39. člena);
11
·
10. ne sodeluje pri izdelavi ali posodobitvi načrta reševanja ali ne predloži informacij, potrebnih za izdelavo in izvajanje načrta reševanja (prvi odstavek 41. člena);
11
·
10. ne sodeluje pri izdelavi ali posodobitvi načrta reševanja ali ne predloži informacij, potrebnih za izdelavo in izvajanje načrta reševanja (prvi odstavek 41. člena);
12
·
11. ne zagotavlja kapitala ali kvalificiranih obveznosti najmanj v obsegu, ki ga določi Banka Slovenije (prvi odstavek 49. člena);
12
·
11. ne zagotavlja kapitala ali kvalificiranih obveznosti najmanj v obsegu, ki ga določi Banka Slovenije (prvi odstavek 49. člena);
13
·
12. ne zagotovi, da skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti, ki je namenjena za prodajo investitorjem, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, znaša najmanj 50.000 eurov (prvi odstavek 51. člena);
13
·
12. ne zagotovi, da skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti, ki je namenjena za prodajo investitorjem, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, znaša najmanj 50.000 eurov (prvi odstavek 51. člena);
14
·
13. proda kvalificirane obveznosti investitorju, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, pri čemer skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti ne znaša najmanj 50.000 eurov (drugi odstavek 51. člena);
14
·
13. proda kvalificirane obveznosti investitorju, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, pri čemer skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti ne znaša najmanj 50.000 eurov (drugi odstavek 51. člena);
15
·
14. Banki Slovenije ne poroča o zneskih kapitala in drugih obveznostih (prvi odstavek 62. člena);
15
·
14. Banki Slovenije ne poroča o zneskih kapitala in drugih obveznostih (prvi odstavek 62. člena);
16
·
15. vsaj enkrat letno javno ne objavi informacij, ki se nanašajo na zneske kapitala in kvalificiranih obveznosti (peti odstavek 62. člena);
16
·
15. vsaj enkrat letno javno ne objavi informacij, ki se nanašajo na zneske kapitala in kvalificiranih obveznosti (peti odstavek 62. člena);
17
·
16. kot subjekt za likvidacijo, za katerega je Banka Slovenije določila vsebino in pogostost poročanja in javnih razkritij, te obveznosti ne izpolni (sedmi odstavek 62. člena);
17
·
16. kot subjekt za likvidacijo, za katerega je Banka Slovenije določila vsebino in pogostost poročanja in javnih razkritij, te obveznosti ne izpolni (sedmi odstavek 62. člena);
18
·
17. Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 69. člena tega zakona (drugi odstavek 70. člena);
18
·
17. Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 69. člena tega zakona (drugi odstavek 70. člena);
19
·
18. na zahtevo Banke Slovenije ne naveže stika z morebitnimi kupci (prvi odstavek 71. člena);
19
·
18. na zahtevo Banke Slovenije ne naveže stika z morebitnimi kupci (prvi odstavek 71. člena);
20
·
19. ne objavi informacije o izdani odločbi o uveljavitvi instrumenta mirovanja obveznosti na predpisani način (drugi odstavek 88. člena);
20
·
19. ne objavi informacije o izdani odločbi o uveljavitvi instrumenta mirovanja obveznosti na predpisani način (drugi odstavek 88. člena);
21
·
20. v pogodbe, ki so podlaga za nastanek kapitalskih instrumentov, kvalificiranih obveznosti ali drugih obveznosti, za katere se lahko uporabi instrument odpisa in konverzije v skladu s tem zakonom, in za katere se uporablja pravo tretje države, ne vključi pogodbene določbe o tem, da je obveznost lahko predmet odpisa in konverzije, oziroma o strinjanju z učinki znižanja glavnice ali preostalega neporavnanega zneska, konverzije ali razveljavitve, ki je posledica uporabe instrumenta odpisa in konverzije (prvi odstavek 103. člena);
21
·
20. v pogodbe, ki so podlaga za nastanek kapitalskih instrumentov, kvalificiranih obveznosti ali drugih obveznosti, za katere se lahko uporabi instrument odpisa in konverzije v skladu s tem zakonom, in za katere se uporablja pravo tretje države, ne vključi pogodbene določbe o tem, da je obveznost lahko predmet odpisa in konverzije, oziroma o strinjanju z učinki znižanja glavnice ali preostalega neporavnanega zneska, konverzije ali razveljavitve, ki je posledica uporabe instrumenta odpisa in konverzije (prvi odstavek 103. člena);
22
·
21. v finančno pogodbo ne vključi pogodbene določbe, na podlagi katere pogodbene stranke priznavajo, da Banka Slovenije v zvezi s finančno pogodbo lahko izvaja ukrepe, s katerimi odredi mirovanje pravic in obveznosti (prvi odstavek 152. člena);
22
·
21. v finančno pogodbo ne vključi pogodbene določbe, na podlagi katere pogodbene stranke priznavajo, da Banka Slovenije v zvezi s finančno pogodbo lahko izvaja ukrepe, s katerimi odredi mirovanje pravic in obveznosti (prvi odstavek 152. člena);
23
·
22. ne zagotovi ali ne zagotovi pravočasno predhodnega ali izrednega naknadnega prispevka za financiranje reševanja (prvi odstavek 158. člena).
23
·
22. ne zagotovi ali ne zagotovi pravočasno predhodnega ali izrednega naknadnega prispevka za financiranje reševanja (prvi odstavek 158. člena).
24
·
(2) Če je narava storjenega prekrška iz 8., 10. in 16. točke prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se banka kaznuje z globo v višini do:
24
·
(2) Če je narava storjenega prekrška iz 8., 10. in 16. točke prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se banka kaznuje z globo v višini do:
25
·
1. 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa v predhodnem poslovnem letu, vključno z bruto dohodkom v predhodnem poslovnem letu, v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe 575/2013/EU , pri čemer se, če je banka podružnica EU nadrejene družbe, upošteva skupni neto promet, ki je razviden iz konsolidiranih računovodskih izkazov EU nadrejene družbe, ali
25
·
1. 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa v predhodnem poslovnem letu, vključno z bruto dohodkom v predhodnem poslovnem letu, v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe 575/2013/EU , pri čemer se, če je banka podružnica EU nadrejene družbe, upošteva skupni neto promet, ki je razviden iz konsolidiranih računovodskih izkazov EU nadrejene družbe, ali
26
·
2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
26
·
2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
27
·
(3) Član uprave banke, ki krši dolžnosti člana uprave, določene z zakonom, ki ureja bančništvo, in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
27
·
(3) Član uprave banke, ki krši dolžnosti člana uprave, določene z zakonom, ki ureja bančništvo, in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
28
·
(4) Član nadzornega sveta banke, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta banke, določene z zakonom, ki ureja bančništvo, in je zato v banki podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
28
·
(4) Član nadzornega sveta banke, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta banke, določene z zakonom, ki ureja bančništvo, in je zato v banki podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
29
·
(5) Če je narava storjenega prekrška iz tretjega in četrtega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta banke kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.
29
·
(5) Če je narava storjenega prekrška iz tretjega in četrtega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta banke kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.
30
·
(6) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje oseba, zaposlena v banki, subjektu v skupini ali podružnici, ki Banki Slovenije na njeno zahtevo ne predloži poročil, informacij ali dokumentacije iz prvega odstavka 12. člena tega zakona (drugi odstavek 12. člena).
30
·
(6) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje oseba, zaposlena v banki, subjektu v skupini ali podružnici, ki Banki Slovenije na njeno zahtevo ne predloži poročil, informacij ali dokumentacije iz prvega odstavka 12. člena tega zakona (drugi odstavek 12. člena).
31
·
(7) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje član organa upravljanja banke, ki Banke Slovenije nemudoma ne obvesti, če meni, da banka propada ali bo verjetno propadla, z upoštevanjem razlogov iz 69. člena tega zakona (prvi odstavek 70. člena).
31
·
(7) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje član organa upravljanja banke, ki Banke Slovenije nemudoma ne obvesti, če meni, da banka propada ali bo verjetno propadla, z upoštevanjem razlogov iz 69. člena tega zakona (prvi odstavek 70. člena).
32
·
(8) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje oseba, zaposlena v banki, ki Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 69. člena tega zakona (drugi odstavek 70. člena).
32
·
(8) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje oseba, zaposlena v banki, ki Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 69. člena tega zakona (drugi odstavek 70. člena).
33
·
(9) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje član organov upravljanja banke, ki Banki Slovenije najmanj vsakih šest mesecev ne predloži poročila o napredku pri izvajanju načrta za reorganizacijo poslovanja (peti odstavek 107. člena).
33
·
(9) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje član organov upravljanja banke, ki Banki Slovenije najmanj vsakih šest mesecev ne predloži poročila o napredku pri izvajanju načrta za reorganizacijo poslovanja (peti odstavek 107. člena).
34
·
(10) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje izredni upravitelj banke, ki sprejme ukrepe za povečanje osnovnega kapitala, reorganizacijo, spremembo lastniške sestave banke ali statutarne spremembe v zvezi z banko brez predhodnega soglasja Banke Slovenije (četrti odstavek 142. člena).
34
·
(10) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje izredni upravitelj banke, ki sprejme ukrepe za povečanje osnovnega kapitala, reorganizacijo, spremembo lastniške sestave banke ali statutarne spremembe v zvezi z banko brez predhodnega soglasja Banke Slovenije (četrti odstavek 142. člena).
35
·
(11) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje izredni upravitelj banke, ki Banki Slovenije v roku ne predloži poročila o finančnem položaju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi ter druge zahtevane dokumentacije (prvi odstavek 143. člena).
35
·
(11) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje izredni upravitelj banke, ki Banki Slovenije v roku ne predloži poročila o finančnem položaju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi ter druge zahtevane dokumentacije (prvi odstavek 143. člena).
36
·
(12) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje izredni upravitelj banke, ki Banki Slovenije ne poroča o izvajanju ukrepov v okviru reševanja ali Banke Slovenije nemudoma ne obvesti o vseh pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na pogoje poslovanja banke v trajanju izredne uprave in na uresničitev ciljev reševanja (drugi odstavek 143. člena).
36
·
(12) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje izredni upravitelj banke, ki Banki Slovenije ne poroča o izvajanju ukrepov v okviru reševanja ali Banke Slovenije nemudoma ne obvesti o vseh pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na pogoje poslovanja banke v trajanju izredne uprave in na uresničitev ciljev reševanja (drugi odstavek 143. člena).
37
·
(13) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje izredni upravitelj banke, ki Banke Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije ali organov odkrivanja in pregona nemudoma ne obvesti o vseh ugotovljenih sumih koruptivnih in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru svojega dela zaznal ali bil o njih obveščen (tretji odstavek 143. člena).
37
·
(13) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje izredni upravitelj banke, ki Banke Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije ali organov odkrivanja in pregona nemudoma ne obvesti o vseh ugotovljenih sumih koruptivnih in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru svojega dela zaznal ali bil o njih obveščen (tretji odstavek 143. člena).
38
·
(14) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje član uprave banke ali prokurist, ki po vročitvi odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije banki upravitelju ne omogoči dostopa do vse poslovne in druge dokumentacije banke, ne pripravi poročila o predaji poslov ali na zahtevo upravitelja ne poda vseh pojasnil oziroma dodatnih poročil in informacij o poslovanju banke (drugi odstavek 175. člena).
38
·
(14) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje član uprave banke ali prokurist, ki po vročitvi odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije banki upravitelju ne omogoči dostopa do vse poslovne in druge dokumentacije banke, ne pripravi poročila o predaji poslov ali na zahtevo upravitelja ne poda vseh pojasnil oziroma dodatnih poročil in informacij o poslovanju banke (drugi odstavek 175. člena).
39
·
(15) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje upravitelj, ki:
39
·
(15) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje upravitelj, ki:
40
·
1. v štirih mesecih po začetku postopka prisilne likvidacije Banki Slovenije ne predloži poročila o finančnem položaju banke in načrta prisilne likvidacije (prvi odstavek 193. člena);
40
·
1. v štirih mesecih po začetku postopka prisilne likvidacije Banki Slovenije ne predloži poročila o finančnem položaju banke in načrta prisilne likvidacije (prvi odstavek 193. člena);
41
·
2. za posle upravljanja predhodno ne pridobi soglasja Banke Slovenije (peti odstavek 198. člena);
41
·
2. za posle upravljanja predhodno ne pridobi soglasja Banke Slovenije (peti odstavek 198. člena);
42
·
3. v rokih, ki jih določi Banka Slovenije, ne poroča o izvajanju ukrepov in pooblastil v postopku prisilne likvidacije (prvi odstavek 201. člena);
42
·
3. v rokih, ki jih določi Banka Slovenije, ne poroča o izvajanju ukrepov in pooblastil v postopku prisilne likvidacije (prvi odstavek 201. člena);
43
·
4. Banke Slovenije nemudoma ne obvesti o vseh pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na pogoje poslovanja banke v prisilni likvidaciji in na uresničitev ciljev prisilne likvidacije (drugi odstavek 201. člena);
43
·
4. Banke Slovenije nemudoma ne obvesti o vseh pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na pogoje poslovanja banke v prisilni likvidaciji in na uresničitev ciljev prisilne likvidacije (drugi odstavek 201. člena);
44
·
5. Banke Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije ter organov odkrivanja in pregona nemudoma ne obvesti o vseh ugotovljenih sumih koruptivnih in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru svojega dela zaznal ali bil o njih obveščen (tretji odstavek 201. člena);
44
·
5. Banke Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije ter organov odkrivanja in pregona nemudoma ne obvesti o vseh ugotovljenih sumih koruptivnih in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru svojega dela zaznal ali bil o njih obveščen (tretji odstavek 201. člena);
45
·
6. za poravnavo obveznosti banke s pobotom ali za sklenitev poravnave ne pridobi predhodnega soglasja Banke Slovenije (peti odstavek 217. člena);
45
·
6. za poravnavo obveznosti banke s pobotom ali za sklenitev poravnave ne pridobi predhodnega soglasja Banke Slovenije (peti odstavek 217. člena);
46
·
7. v zvezi z naročilom storitev, pri katerih bodo nastali stroški v višini, ki skupno presega 10.000 eurov, predhodno ne pridobi soglasja Banke Slovenije (drugi odstavek 222. člena).
46
·
7. v zvezi z naročilom storitev, pri katerih bodo nastali stroški v višini, ki skupno presega 10.000 eurov, predhodno ne pridobi soglasja Banke Slovenije (drugi odstavek 222. člena).
1
·
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1
·
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
2
·
1. Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami o poslovanju subjekta v skupini oziroma o poslovanju podružnice ter informacij, ki jih potrebuje v zvezi z izvajanjem nalog in pristojnosti glede reševanja in postopkov prisilnega prenehanja banke (prvi in tretji odstavek 12. člena);
2
·
1. Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami o poslovanju subjekta v skupini oziroma o poslovanju podružnice ter informacij, ki jih potrebuje v zvezi z izvajanjem nalog in pristojnosti glede reševanja in postopkov prisilnega prenehanja banke (prvi in tretji odstavek 12. člena);
3
·
2. ne vzpostavi in vodi podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah ali te evidence ne predloži Banki Slovenije na njeno zahtevo (četrti odstavek 39. člena);
3
·
2. ne vzpostavi in vodi podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah ali te evidence ne predloži Banki Slovenije na njeno zahtevo (četrti odstavek 39. člena);
4
·
3. ne zagotovi, da skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti, ki je namenjena za prodajo investitorjem, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, znaša najmanj 50.000 eurov (prvi odstavek 51. člena);
4
·
3. ne zagotovi, da skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti, ki je namenjena za prodajo investitorjem, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, znaša najmanj 50.000 eurov (prvi odstavek 51. člena);
5
·
4. proda kvalificirane obveznosti investitorju, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, pri čemer skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti ne znaša najmanj 50.000 eurov (drugi odstavek 51. člena);
5
·
4. proda kvalificirane obveznosti investitorju, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, položaj neprofesionalne stranke, pri čemer skupni nominalni znesek posamezne kvalificirane obveznosti ne znaša najmanj 50.000 eurov (drugi odstavek 51. člena);
6
·
5. Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 69. člena tega zakona (drugi odstavek 70. člena);
6
·
5. Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 69. člena tega zakona (drugi odstavek 70. člena);
7
·
6. v pogodbe, ki so podlaga za nastanek kapitalskih instrumentov, kvalificiranih obveznosti ali drugih obveznosti, za katere se lahko uporabi instrument odpisa in konverzije v skladu s tem zakonom, in za katere se uporablja pravo tretje države, ne vključi pogodbene določbe o tem, da je obveznost lahko predmet odpisa in konverzije, oziroma o strinjanju z učinki znižanja glavnice ali preostalega neporavnanega zneska, konverzije ali razveljavitve, ki je posledica uporabe instrumenta odpisa in konverzije (prvi odstavek 103. člena);
7
·
6. v pogodbe, ki so podlaga za nastanek kapitalskih instrumentov, kvalificiranih obveznosti ali drugih obveznosti, za katere se lahko uporabi instrument odpisa in konverzije v skladu s tem zakonom, in za katere se uporablja pravo tretje države, ne vključi pogodbene določbe o tem, da je obveznost lahko predmet odpisa in konverzije, oziroma o strinjanju z učinki znižanja glavnice ali preostalega neporavnanega zneska, konverzije ali razveljavitve, ki je posledica uporabe instrumenta odpisa in konverzije (prvi odstavek 103. člena);
8
·
7. nove izdaje dolžniških instrumentov na predpisani način ne objavi na seznamu izdanih dolžniških instrumentov (šesti odstavek 230. člena).
8
·
7. nove izdaje dolžniških instrumentov na predpisani način ne objavi na seznamu izdanih dolžniških instrumentov (šesti odstavek 230. člena).
9
·
(2) Če je narava storjenega prekrška iz 5. točke prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se subjekt iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo v višini do:
9
·
(2) Če je narava storjenega prekrška iz 5. točke prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se subjekt iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo v višini do:
10
−
1. 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa v predhodnem poslovnem letu, vključno z bruto dohodkom v predhodnem poslovnem letu, v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe 575/2013/EU, pri čemer se, če je pravna oseba podružnica nadrejene družbe, upošteva skupni neto promet, ki je razviden iz konsolidiranih računovodskih izkazov nadrejene družbe, ali
10
+
1. 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa v predhodnem poslovnem letu, vključno z bruto dohodkom v predhodnem poslovnem letu, v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe 575/2013/EU , pri čemer se, če je pravna oseba podružnica nadrejene družbe, upošteva skupni neto promet, ki je razviden iz konsolidiranih računovodskih izkazov nadrejene družbe, ali
11
·
2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
11
·
2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
12
·
(3) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba subjekta iz prvega odstavka tega člena, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
12
·
(3) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba subjekta iz prvega odstavka tega člena, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
13
·
(4) Z globo od 40 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki Banki Slovenije na njeno zahtevo ne predloži informacij, ki jih Banka Slovenije potrebuje v zvezi z izvajanjem nalog in pristojnosti glede reševanja in postopkov prisilnega prenehanja banke (tretji odstavek 12. člena).
13
·
(4) Z globo od 40 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki Banki Slovenije na njeno zahtevo ne predloži informacij, ki jih Banka Slovenije potrebuje v zvezi z izvajanjem nalog in pristojnosti glede reševanja in postopkov prisilnega prenehanja banke (tretji odstavek 12. člena).
14
·
(5) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje član organa upravljanja subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki Banke Slovenije nemudoma ne obvesti, če meni, da subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona propada ali bo verjetno propadel, z upoštevanjem razlogov iz 69. člena tega zakona (prvi odstavek 70. člena).
14
·
(5) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje član organa upravljanja subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki Banke Slovenije nemudoma ne obvesti, če meni, da subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona propada ali bo verjetno propadel, z upoštevanjem razlogov iz 69. člena tega zakona (prvi odstavek 70. člena).
15
·
(6) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje član organov upravljanja ali oseba, zaposlena pri subjektu iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 69. člena tega zakona (drugi odstavek 70. člena).
15
·
(6) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje član organov upravljanja ali oseba, zaposlena pri subjektu iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki Banki Slovenije na njeno zahtevo ne pošlje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 69. člena tega zakona (drugi odstavek 70. člena).
16
·
(7) Če je narava storjenega prekrška iz petega in šestega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član organa upravljanja subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.
16
·
(7) Če je narava storjenega prekrška iz petega in šestega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član organa upravljanja subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.
17
·
(8) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje izredni upravitelj, ki Banki Slovenije najmanj vsakih šest mesecev ne predloži poročila o napredku pri izvajanju načrta za reorganizacijo poslovanja (peti odstavek 107. člena).
17
·
(8) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje izredni upravitelj, ki Banki Slovenije najmanj vsakih šest mesecev ne predloži poročila o napredku pri izvajanju načrta za reorganizacijo poslovanja (peti odstavek 107. člena).
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-03/21-3/15 Ljubljana, dne 27. maja 2021 EPA 1709-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. novembra 2024. Št. 003-02-1/2024-246 Ljubljana, dne 28. novembra 2024 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REŠEVANJU IN PRISILNEM PRENEHANJU BANK (ZRPPB-1B)
−
1
−
Vrednost denarnih sredstev sklada za likvidacijo bank se na podlagi zahteve Banke Slovenije uskladi s ciljno vrednostjo iz novega 216.h člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal reševanje investicijskih podjetij, se spremenjeni 230. člen zakona smiselno uporablja za investicijska podjetja v primeru njihovega postopka zaradi insolventnosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, pri čemer opravlja naloge organa za reševanje investicijskih podjetij agencija, pristojna za finančne trge. Pri smiselni uporabi za investicijska podjetja se v prvem in drugem poglavju ter 230. členu zakona namesto izraza »banka« uporablja izraz »investicijsko podjetje« in sklici na zakon, ki ureja bančništvo, se smiselno uporabljajo kot sklici na zakon, ki ureja bonitetni nadzor investicijskih podjetij.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona sklad za reševanje bank, ustanovljen na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank (Uradni list RS, št. 97/14, 91/15, 44/16 - ZRPPB in 27/17), nadaljuje poslovanje kot sklad za likvidacijo bank v skladu z novimi 216.a do 216.n členi zakona, ustanovna sredstva, ki so bila vplačana na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank (Uradni list RS, št. 97/14, 91/15, 44/16 - ZRPPB in 27/17), pa se štejejo kot vplačila v sklad za likvidacijo bank iz prvega odstavka novega 216.i člena zakona.
−
1
−
(1) Določbe spremenjenih 3. in 16. točke tretjega odstavka 40. člena zakona in določba spremenjenega drugega odstavka 41. člena zakona se uporabljajo od 17. januarja 2025.
−
2
−
(2) Določbe spremenjenega šestega odstavka 62. člena, novega drugega odstavka 67. člena, novega tretjega odstavka 88. člena, novega sedmega odstavka 139. člena in novega petega odstavka 250. člena zakona se uporabljajo od 10. januarja 2030.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
−
2
−
- Zakon o organu in skladu za reševanje bank (Uradni list RS, št. 97/14, 91/15, 44/16 - ZRPPB in 27/17),
−
3
−
- Sklep o likvidnih naložbah za namen sklada za reševanje (Uradni list RS, št. 6/15) in
−
4
−
- Sklep o likvidnih naložbah za namen sklada za reševanje (Uradni list RS, št. 87/22), ki pa se uporablja do uveljavitve podzakonskega akta, izdanega na podlagi četrtega odstavka novega 216.k člena zakona, pri čemer se namesto izraza »sklad za reševanje« uporablja izraz »sklad za likvidacijo bank«, namesto sklicevanja na Zakon o organu in skladu za reševanje bank (Uradni list RS, št. 97/14, 91/15, 44/16 - ZRPPB in 27/17) pa se uporablja sklic na zakon.
−
1
−
Banka Slovenije sprejme akt iz četrtega odstavka novega 216.k člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-03/24-10/10 Ljubljana, dne 20. novembra 2024 EPA 1711-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−