Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti · Laws of the Republic of Slovenia

1

−

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenese Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L št. 132 z dne 21. 5. 2016, str. 21).

1

+

Ta zakon določa načela in cilje ter ureja način izvajanja politike raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki se financira iz državnega proračuna in drugih virov (iz evropskih programov in skladov, lokalnih skupnosti in gospodarstva) ter je usmerjena k doseganju ciljev družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije. Ta zakon določa tudi organizacijo raziskovalne in razvojne dejavnosti ter pogoje za opravljanje te dejavnosti, kar podpira prehod v na znanju temelječo družbo, ki postavlja raziskovalno in razvojno dejavnost kot razvojno prioriteto. S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenese Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L št. 132 z dne 21. 5. 2016, str. 21).

1

−

Osebam, ki opravljajo raziskovalno in razvojno dejavnost, je zagotovljena avtonomnost raziskovanja. Raziskovalna in razvojna dejavnost temelji na načelih etičnosti in odgovornosti za uresničevanje ciljev, zapisanih v Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu in v proračunskih memorandumih, ob spoštovanju socialnega, okoljevarstvenega in trajnostnega vidika družbenega razvoja, na načelu konkurenčnosti, kakovosti, učinkovitosti, odprtosti ter na medsebojnem interesnem sodelovanju in povezovanju v državnem in mednarodnem okolju. Financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti se izvaja na način, ki zagotavlja učinkovitost in preglednost uporabe javnih sredstev. Prednost pri mednarodnem sodelovanju ima vključevanje v skupni evropski prostor (ERA) in okvirne programe Evropske unije. Rezultati raziskovalne in razvojne dejavnosti, financirani iz državnega proračuna, so javni, z omejitvami, določenimi s predpisi, ki urejajo varstvo intelektualne lastnine in varstvo avtorskih pravic ter varstvo podatkov.

1

+

Osebam, ki opravljajo raziskovalno in razvojno dejavnost, je zagotovljena avtonomnost raziskovanja. Raziskovalna in razvojna dejavnost temelji na načelih etičnosti in odgovornosti za uresničevanje ciljev, zapisanih v Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije in v proračunskih memorandumih, ob spoštovanju socialnega, okoljevarstvenega in trajnostnega vidika družbenega razvoja, na načelu konkurenčnosti, kakovosti, učinkovitosti, odprtosti ter na medsebojnem interesnem sodelovanju in povezovanju v državnem in mednarodnem okolju. Financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti se izvaja na način, ki zagotavlja učinkovitost in preglednost uporabe javnih sredstev. Prednost pri mednarodnem sodelovanju ima vključevanje v skupni evropski prostor (ERA) in okvirne programe Evropske unije. Rezultati raziskovalne in razvojne dejavnosti, financirani iz državnega proračuna, so javni, z omejitvami, določenimi s predpisi, ki urejajo varstvo intelektualne lastnine in varstvo avtorskih pravic ter varstvo podatkov.

1

·

V tem zakonu imajo posamezni izrazi naslednji pomen:

1

·

V tem zakonu imajo posamezni izrazi naslednji pomen:

2

·

- raziskovalna in razvojna dejavnost obsegata temeljno in uporabno raziskovanje ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos znanja;

2

·

- raziskovalna in razvojna dejavnost obsegata temeljno in uporabno raziskovanje ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos znanja;

3

·

- raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) je fizična oseba, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost;

3

·

- raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) je fizična oseba, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost;

4

·

- tretja država je vsaka država, ki ni članica Evropske unije;

4

·

- tretja država je vsaka država, ki ni članica Evropske unije;

5

·

- raziskovalec oziroma raziskovalka iz tretje države (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec iz tretje države) je državljan tretje države z doktoratom ali ustrezno visokošolsko kvalifikacijo, ki mu omogoča vpis v programe doktorskih študijev, ki ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje raziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom;

5

·

- raziskovalec oziroma raziskovalka iz tretje države (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec iz tretje države) je državljan tretje države z doktoratom ali ustrezno visokošolsko kvalifikacijo, ki mu omogoča vpis v programe doktorskih študijev, ki ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje raziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom;

6

·

- raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, ki izvaja raziskovalno in/ali razvojno dejavnost pri osebah javnega ali zasebnega prava;

6

·

- raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, ki izvaja raziskovalno in/ali razvojno dejavnost pri osebah javnega ali zasebnega prava;

7

·

- raziskovalna organizacija je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti;

7

·

- raziskovalna organizacija je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti;

8

·

- javna raziskovalna organizacija je oseba javnega prava, katere ustanovitelj je Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava;

8

·

- javna raziskovalna organizacija je oseba javnega prava, katere ustanovitelj je Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava;

9

·

- javno službo na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti izvajajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega in javnega prava;

9

·

- javno službo na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti izvajajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega in javnega prava;

10

·

- programsko financiranje je financiranje programov javne službe, ki se izvaja v obliki raziskovalnih programov in infrastrukturnih programov.

10

·

- programsko financiranje je financiranje programov javne službe, ki se izvaja v obliki raziskovalnih programov in infrastrukturnih programov.

11

+

- raziskovalec oziroma raziskovalka iz tretje države (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec iz tretje države) je državljan tretje države z doktoratom ali ustrezno visokošolsko kvalifikacijo, ki mu omogoča vpis v programe doktorskih študijev, ki ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje raziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom;

+

1

−

Raziskovalno in razvojno dejavnost izvajajo raziskovalne organizacije v obliki programov in projektov ter zasebni raziskovalci v obliki projektov, ki izhajajo iz Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa. II. RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST

1

+

Raziskovalno in razvojno dejavnost izvajajo raziskovalne organizacije v obliki programov in projektov ter zasebni raziskovalci v obliki projektov, ki izhajajo iz Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije. II. RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST

2

−

1. Nacionalni raziskovalni in razvojni program

2

+

1. Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije

1

−

Podlaga za usmerjanje in določanje obsega sredstev državnega proračuna za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti je Nacionalni raziskovalni in razvojni program. Nacionalni raziskovalni in razvojni program določa izhodišča, cilje, obseg in način financiranja ter kazalce za spremljanje učinkovitosti nacionalne politike za izvajanje in pospeševanje raziskovalne in razvojne dejavnosti. Z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom se določajo strateška razvojna področja in nacionalne prioritete za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti ter s tem tudi vsebina in obseg javne službe ter obseg raziskovalne in razvojne dejavnosti, usposabljanje za raziskovalno delo na univerzah, raziskovalnih in razvojnih organizacijah, tako, da se zagotavlja povezava med raziskovalnim delom in gospodarstvom. Nacionalni raziskovalni in razvojni program izhaja iz sprejetih nacionalnih strateških dokumentov. Nacionalni raziskovalni in razvojni program se uresničuje z izvajanjem temeljnih raziskav, uporabnih raziskav, predkonkurenčnih razvojnih dejavnosti, industrijskih raziskav, študij tehnične izvedljivosti, s prenosom znanja in drugimi dejavnostmi s področja raziskovalne in razvojne politike.

1

+

Podlaga za usmerjanje in določanje obsega sredstev državnega proračuna za izvajanje raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti je Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije. Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije določa izhodišča, cilje, obseg in način financiranja ter kazalce za spremljanje učinkovitosti nacionalne politike za izvajanje in pospeševanje raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti. Z Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije se določajo strateška razvojna področja in nacionalne prioritete za financiranje raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti ter s tem tudi vsebina in obseg javne službe ter obseg raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, usposabljanje za raziskovalno delo na univerzah, raziskovalnih in razvojnih organizacijah, tako, da se zagotavlja povezava med raziskovalnim delom in gospodarstvom. Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije izhaja iz sprejetih nacionalnih strateških dokumentov.

1

−

Nacionalni raziskovalni in razvojni program sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije. Nacionalni raziskovalni in razvojni program se sprejme za obdobje petih let. Predlog Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa pripravi Vlada Republike Slovenije na podlagi izhodišč in usmeritev Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Za uresničevanje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa sta odgovorna minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo.

1

+

Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije. Predlog Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije pripravi Vlada Republike Slovenije na podlagi izhodišč in usmeritev Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Za uresničevanje Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije sta odgovorna minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo.

2

·

2. Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije

2

·

2. Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije

1

·

Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je strokovno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Svet opravlja naslednje naloge:

1

·

Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je strokovno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Svet opravlja naslednje naloge:

2

−

- predlaga Vladi Republike Slovenije izhodišča in usmeritve Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa;

2

+

- predlaga Vladi Republike Slovenije izhodišča in usmeritve Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije;

3

−

- predlaga izhodišča in usmeritve za politiko uresničevanja Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa v tekočem letu;

3

+

- predlaga izhodišča in usmeritve za politiko uresničevanja Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije v tekočem letu;

4

−

- spremlja rezultate in učinke delovanja na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, ocenjuje uresničevanje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa ter spremlja razvoj raziskovalne in razvojne dejavnosti;

4

+

- spremlja rezultate in učinke delovanja na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, ocenjuje uresničevanje Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter spremlja razvoj raziskovalne in razvojne dejavnosti;

5

·

- spremlja kakovost izvajanja programov dela javnih raziskovalnih organizacij in daje oceno o ustreznosti programov dela javnih raziskovalnih organizacij;

5

·

- spremlja kakovost izvajanja programov dela javnih raziskovalnih organizacij in daje oceno o ustreznosti programov dela javnih raziskovalnih organizacij;

6

·

- daje mnenje k metodologiji in merilom za vrednotenje znanstvene in razvojne uspešnosti, prenosa znanj in dela raziskovalnih organizacij;

6

·

- daje mnenje k metodologiji in merilom za vrednotenje znanstvene in razvojne uspešnosti, prenosa znanj in dela raziskovalnih organizacij;

7

·

- daje mnenja in pobude k programom mednarodnega sodelovanja;

7

·

- daje mnenja in pobude k programom mednarodnega sodelovanja;

8

·

- daje mnenje k poročilu o delu agencij, ustanovljenih na podlagi tega zakona;

8

·

- daje mnenje k poročilu o delu agencij, ustanovljenih na podlagi tega zakona;

9

·

- poroča Vladi Republike Slovenije o svojem delu najmanj enkrat letno;

9

·

- poroča Vladi Republike Slovenije o svojem delu najmanj enkrat letno;

10

·

- opravlja druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi. Svet imenuje strokovno komisijo za spremljanje kakovosti programov dela javnih raziskovalnih organizacij. Svet sodeluje pri vprašanjih, povezanih z raziskovalno dejavnostjo univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, s Svetom za visoko šolstvo Republike Slovenije. Delo sveta je javno.

10

·

- opravlja druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi. Svet imenuje strokovno komisijo za spremljanje kakovosti programov dela javnih raziskovalnih organizacij. Svet sodeluje pri vprašanjih, povezanih z raziskovalno dejavnostjo univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, s Svetom za visoko šolstvo Republike Slovenije. Delo sveta je javno.

1

−

Za strokovno podporo pri sprejemanju odločitev pri izvajanju raziskovalne in razvojne politike se imenuje strokovne skupine in posamezne strokovnjake kot neodvisna strokovna telesa. Neodvisna strokovna telesa iz prejšnjega odstavka imenujejo, v okviru pooblastil določenih s tem zakonom in drugimi predpisi, minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo ter agenciji, ustanovljeni v skladu s tem zakonom. Podrobnejše določbe o pristojnostih in postopkih imenovanja neodvisnih strokovnih teles, ki jih imenujeta ministra iz prejšnjega odstavka, se določi s podzakonskima predpisoma, ki ju sprejmeta ministra v okviru svojih pristojnosti. V podzakonskih predpisih iz prejšnjega stavka se določijo tudi razlogi, zaradi katerih se morajo člani strokovnih teles izločiti pri sprejemanju odločitev iz pristojnosti strokovnega telesa. O izločitvi člana odloči predsednik strokovnega telesa, o izločitvi predsednika pa minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo. Podrobnejše določbe o pristojnostih in postopkih imenovanja neodvisnih strokovnih teles agencij se določi v aktu o ustanovitvi javnih agencij.

1

+

Za strokovno podporo pri sprejemanju odločitev pri izvajanju raziskovalne in razvojne politike se imenuje strokovne skupine in posamezne strokovnjake kot neodvisna strokovna telesa. Neodvisna strokovna telesa iz prejšnjega odstavka imenujejo, v okviru pooblastil določenih s tem zakonom in drugimi predpisi, minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo ter agenciji, ustanovljeni v skladu s tem zakonom. Podrobnejše določbe o pristojnostih in postopkih imenovanja neodvisnih strokovnih teles, ki jih imenujeta ministra iz prejšnjega odstavka, se določi s podzakonskima predpisoma, ki ju sprejmeta ministra v okviru svojih pristojnosti. V podzakonskih predpisih iz prejšnjega stavka se določijo tudi razlogi, zaradi katerih se morajo člani strokovnih teles izločiti pri sprejemanju odločitev iz pristojnosti strokovnega telesa. O izločitvi člana odloči predsednik strokovnega telesa, o izločitvi predsednika pa minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo. Podrobnejše določbe o pristojnostih in postopkih imenovanja neodvisnih strokovnih teles agencij se določi v splošnem aktu iz 43. člena tega zakona.

2

·

4. Financiranje

2

·

4. Financiranje

1

−

Sredstva za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti se zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov, skladno s cilji in prioritetami določenimi z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom, za naslednje namene:

1

+

Sredstva za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti se zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov, skladno s cilji in prioritetami določenimi z Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije, za naslednje namene:

2

·

- financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter raziskovalnih in razvojnih projektov;

2

·

- financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter raziskovalnih in razvojnih projektov;

3

·

- ustanoviteljske obveznosti Republike Slovenije do javnih raziskovalnih in javnih infrastrukturnih zavodov;

3

·

- ustanoviteljske obveznosti Republike Slovenije do javnih raziskovalnih in javnih infrastrukturnih zavodov;

4

·

- usposabljanje in razvoj raziskovalnih in razvojnih kadrov;

4

·

- usposabljanje in razvoj raziskovalnih in razvojnih kadrov;

5

·

- mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje;

5

·

- mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje;

6

·

- promocijo raziskovalne in razvojne dejavnosti;

6

·

- promocijo raziskovalne in razvojne dejavnosti;

+

7

+

- raziskovalne opreme in raziskovalne infrastrukture;

7

·

- financiranje znanstvenega publiciranja in komuniciranja;

8

·

- financiranje znanstvenega publiciranja in komuniciranja;

8

·

- za druge namene, določene s tem zakonom.

9

·

- za druge namene, določene s tem zakonom.

9

·

5. Normativi in standardi

10

·

5. Normativi in standardi

1

−

Normative in standarde ter merila za določanje sredstev za financiranje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa po tem zakonu sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za znanost, oziroma ministra, pristojnega za tehnologijo. Z normativi in standardi iz prejšnjega odstavka se podrobneje določi pogoje, kriterije, merila za določitev obsega sredstev za izvedbo raziskovalnih in razvojnih programov in projektov, ki se izvajajo v okviru Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa in spremljanje ter poraba proračunskih sredstev.

1

+

Normative in standarde ter merila za določanje sredstev za financiranje Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije po tem zakonu sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za znanost, oziroma ministra, pristojnega za tehnologijo. Z normativi in standardi iz prejšnjega odstavka se podrobneje določi pogoje, kriterije, merila za določitev obsega sredstev za izvedbo raziskovalnih in razvojnih programov in projektov, ki se izvajajo v okviru Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije in spremljanje ter poraba proračunskih sredstev.

2

·

6. Projekti za doseganje ciljev nacionalnega razvoja

2

·

6. Projekti za doseganje ciljev nacionalnega razvoja

1

−

Javna agencija na področju raziskovalne dejavnosti in javna agencija na področju tehnološkega razvoja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je oseba javnega prava, ki jo ustanovi Republika Slovenija. Vloga agencije je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi z izvajanjem sprejetega Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa oziroma njegovih posameznih delov kakor tudi izvajanje drugih nalog pospeševanja raziskovalne in razvojne dejavnosti ter tehnološkega razvoja, skladno z namenom, določenim v aktu o ustanovitvi. Agencija opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna. Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/2002).

1

+

Javna agencija na področju raziskovalne dejavnosti in javna agencija na področju tehnološkega razvoja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je oseba javnega prava, ki jo ustanovi Republika Slovenija. Vloga agencije je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi z izvajanjem sprejete Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije oziroma njegovih posameznih delov kakor tudi izvajanje drugih nalog pospeševanja raziskovalne in razvojne dejavnosti ter tehnološkega razvoja, skladno z namenom, določenim v aktu o ustanovitvi. Agencija opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna. Zoper odločitev agencije o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna, in ki jo na prvi stopnji sprejme direktor agencije, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. O ugovoru odloči upravni odbor agencije v 30 dneh po njegovem prejemu ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper odločitev upravnega odbora agencije ni pritožbe. Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/2002).

1

·

Agencija na področju raziskovalne dejavnosti opravlja naslednje naloge:

1

·

Agencija na področju raziskovalne dejavnosti opravlja naslednje naloge:

2

−

- na podlagi neodvisnega ter po metodologiji in merilih mednarodno primerljivega preverjanja odloča o izbiri raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter projektov (v nadaljnjem besedilu: programi in projekti) in zagotavlja njihovo financiranje;

2

+

- na podlagi neodvisnega ter po metodologiji in merilih mednarodno primerljivega preverjanja odloča o izbiri raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter projektov in zagotavlja njihovo financiranje;

3

·

- nadzira relevantnost, inovativnost, učinkovitost, kakovost delovanja, konkurenčnost in strokovnost dela pravnih in fizičnih oseb, katerim dodeljuje finančna sredstva ali druge oblike spodbud;

3

·

- nadzira relevantnost, inovativnost, učinkovitost, kakovost delovanja, konkurenčnost in strokovnost dela pravnih in fizičnih oseb, katerim dodeljuje finančna sredstva ali druge oblike spodbud;

4

·

- spremlja in nadzira izvedbo programov in projektov;

4

·

- spremlja in nadzira izvedbo programov in projektov;

5

·

- skrbi za izvedbo programa mladih raziskovalcev in drugih programov;

5

·

- skrbi za izvedbo programa mladih raziskovalcev in drugih programov;

6

·

- spodbuja mednarodno sodelovanje;

6

·

- spodbuja mednarodno sodelovanje;

7

·

- vodi zbirke podatkov, določene s tem zakonom in drugimi predpisi;

7

·

- vodi zbirke podatkov, določene s tem zakonom in drugimi predpisi;

8

−

- skrbi za pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa;

8

+

- skrbi za pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije;

9

·

- sodeluje pri načrtovanju nacionalne raziskovalne politike;

9

·

- sodeluje pri načrtovanju nacionalne raziskovalne politike;

10

·

- v okviru svojih dejavnosti in pristojnosti se povezuje z agencijo na področju tehnološkega razvoja;

10

·

- v okviru svojih dejavnosti in pristojnosti se povezuje z agencijo na področju tehnološkega razvoja;

11

·

- skladno s predpisi pošilja letne programe dela, finančne načrte, letna poročila in poročila o periodičnih samoevalvacijah o kakovosti svojega delovanja ministrstvu, pristojnemu za znanost;

11

·

- skladno s predpisi pošilja letne programe dela, finančne načrte, letna poročila in poročila o periodičnih samoevalvacijah o kakovosti svojega delovanja ministrstvu, pristojnemu za znanost;

12

·

- spodbuja povezavo z uporabniki;

12

·

- spodbuja povezavo z uporabniki;

13

·

- opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila ustanovljena.

13

·

- opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila ustanovljena.

1

−

Agencija na področju tehnološkega razvoja opravlja naslednje naloge:

1

+

8. Nevladne organizacije v javnem interesu

2

−

- izvaja programe in ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti in tehnološkega razvoja v okviru Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa in politike ministrstva, pristojnega za tehnologijo;

−

3

−

- planira, usmerja in financira aktivnosti za promocijo inovativnosti in pospeševanje raziskovalne in razvojne dejavnosti ter prenos znanja;

−

4

−

- zagotavlja svetovanje in strokovno podporo nosilcem projektov za razvoj izdelkov, proizvodnih procesov in storitev pri pridobivanju informacij in finančnih virov;

−

5

−

- spodbuja mednarodno sodelovanje, prenos in uporabo mednarodnega tehnološkega znanja;

−

6

−

- spodbuja povezovanje in prenos znanja med institucijami znanja in gospodarstvom;

−

7

−

- spremlja izvajanje programov in ukrepov in vrednoti učinke razvojne politike in vlaganj v raziskovalno in razvojno dejavnost na povečanje konkurenčnosti gospodarstva;

−

8

−

- vodi zbirke podatkov, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, zagotavlja informacijske podlage za usmerjanje in izvajanje politike ter v okviru svoje dejavnosti in pristojnosti sodeluje z agencijo na področju raziskovalne dejavnosti in drugimi organizacijami na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti;

−

9

−

- skrbi za pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa;

−

10

−

- sodeluje pri načrtovanju nacionalne tehnološko razvojne in inovacijske politike;

−

11

−

- skladno s predpisi skrbi za redno poročanje o izvajanju letnih programov, uresničevanju finančnih načrtov in učinkih ministrstvu, pristojnemu za tehnologijo;

−

12

−

- zagotavlja javnost dela in skrbi za informiranje javnosti o usmeritvah in učinkih razvojne politike;

−

13

−

- opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila ustanovljena. Ustanovitveni akt lahko določi, da agencija opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, če so povezane z nalogami iz prejšnjega člena ter prejšnjega odstavka oziroma če so nujen pogoj za opravljanje teh nalog.

−

14

−

7. Društva v javnem interesu

−

1

−

Društvu, ki deluje na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti v javnem interesu, katerega namen in delovanje presegata uresničevanje interesov njegovih članov ter je splošno koristno, se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: društvo, ki deluje v javnem interesu). Status društva, ki deluje v javnem interesu, se podeli v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek z odločbo, ki jo izda minister, pristojen za znanost, za področje raziskovalne dejavnosti, oziroma minister, pristojen za tehnologijo, za področje razvojne dejavnosti. Društvo mora za pridobitev statusa društva v javnem interesu izpolnjevati naslednje pogoje:

1

+

Nevladni organizaciji, ki deluje na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti v javnem interesu, katere namen in delovanje presegata uresničevanje interesov njenih članov in ustanoviteljev ter je splošno koristno, se lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nevladna organizacija v javnem interesu). Status nevladne organizacije v javnem interesu se podeli v skladu s predpisi, ki urejajo status nevladne organizacije v javnem interesu, in predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, z odločbo, ki jo izda minister, pristojen za znanost, za področje raziskovalne dejavnosti, oziroma minister, pristojen za tehnologijo, za področje razvojne dejavnosti.

2

−

- da deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu;

−

3

−

- da ima dejavnosti, ki so v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, opredeljene v temeljnem aktu društva;

−

4

−

- da je zadnji dve leti pred vložitvijo zahteve za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, sredstva društva pretežno uporabljalo za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti;

−

5

−

- da je v obdobju zadnjih dveh let redno izvajalo programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;

−

6

−

- da ima izdelane programe bodočega delovanja;

−

7

−

- da ima izkazane pomembne dosežke svojega delovanja. Postopek pridobitve statusa društva se podrobneje določi s podzakonskim predpisom.

−

1

−

Društvu, ki deluje v javnem interesu, se podeli status za dobo petih let, z možnostjo podaljšanja statusa. Društvo, ki deluje v javnem interesu, mora ministrstvu do konca meseca februarja predložiti poročilo o delu za preteklo leto. Društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, lahko, ob izpolnjevanju pogojev po tem zakonu, pridobi za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti in s tem povezane aktivnosti sredstva iz državnega proračuna.

1

+

Društvu, ki deluje v javnem interesu, se podeli status za dobo petih let, z možnostjo podaljšanja statusa. (prenehal veljati) Društvo, ki deluje v javnem interesu, mora ministrstvu do konca meseca februarja predložiti poročilo o delu za preteklo leto. (prenehal veljati) Nevladna organizacija, ki pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu lahko, ob izpolnjevanju pogojev po tem zakonu, pridobi za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti in s tem povezane aktivnosti sredstva iz državnega proračuna.

1

−

Zbirko podatkov društev, ki so pridobila status društva na podlagi 22. člena tega zakona, vodi ministrstvo. Vpis v zbirko podatkov se opravi na podlagi odločbe o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu. Izbris iz zbirke podatkov opravi ministrstvo na zahtevo društva, ki deluje v javnem interesu ali po uradni dolžnosti.

−

2

·

8. Zbirke podatkov

1

·

8. Zbirke podatkov

1

−

Za načrtovanje politike ter za potrebe izvajanja raziskovalne in razvojne dejavnosti, določene z zakonom, statistične namene in spremljanje stanja na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, se pri agenciji na področju raziskovalne dejavnosti, kot upravljavcu centralne zbirke podatkov, vodijo zbirke podatkov. Zbirke podatkov vsebujejo podatke o:

1

+

Za načrtovanje politike, za potrebe izvajanja raziskovalne in razvojne dejavnosti, določene z zakonom, statistične namene, spremljanje stanja na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti ter namene promocije raziskovalnega in razvojnega dela, se pri agenciji na področju raziskovalne dejavnosti, kot upravljavcu centralne zbirke podatkov, vodijo zbirke podatkov. Zbirke podatkov vsebujejo podatke o:

2

·

- prejemnikih sredstev iz državnega proračuna;

2

·

- prejemnikih sredstev iz državnega proračuna;

3

·

- izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti;

3

·

- izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti;

4

·

- programih in projektih na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Zbirke podatkov iz druge alinee prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje osebne podatke:

4

·

- programih in projektih na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Zbirke podatkov iz druge alinee prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje osebne podatke:

5

·

- osebno ime raziskovalca;

5

·

- osebno ime raziskovalca;

6

·

- rojstne podatke;

6

·

- rojstne podatke;

7

·

- spol;

7

·

- spol;

8

·

- enotno matično številko občana;

8

·

- enotno matično številko občana;

9

·

- davčno številko;

9

·

- davčno številko;

10

·

- podatke o državljanstvu;

10

·

- podatke o državljanstvu;

11

·

- podatke o prebivališču;

11

·

- podatke o prebivališču;

12

·

- podatke o naslovu, kjer opravlja raziskovalno oziroma razvojno dejavnost;

12

·

- podatke o naslovu, kjer opravlja raziskovalno oziroma razvojno dejavnost;

13

·

- podatke o zaposlitvi;

13

·

- podatke o zaposlitvi;

14

·

- podatke o izobrazbi. Posamezne zbirke podatkov vsebujejo tudi podatke, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena. Osebni podatki iz tretjega odstavka tega člena se hranijo pet let. Po preteku roka, se podatki arhivirajo. Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo do poteka namena iz prvega odstavka tega člena.

14

·

- podatke o izobrazbi. Posamezne zbirke podatkov vsebujejo tudi podatke, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena. Osebni podatki iz tretjega odstavka tega člena se hranijo pet let. Po preteku roka, se podatki arhivirajo. Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo do poteka namena iz prvega odstavka tega člena.

1

−

S sporazumom se raziskovalec iz tretje države zaveže, da si bo prizadeval dokončati raziskovalno dejavnost, raziskovalna organizacija pa se zaveže, da bo gostila raziskovalca iz tretje države za namene dokončanja raziskovalne dejavnosti.

1

+

Raziskovalne organizacije morajo za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti zagotoviti ustrezno usposobljene raziskovalce, organizirane v raziskovalne skupine, vodje projektov, raziskovalno opremo in prostore ter infrastrukturo za podporo tej dejavnosti. Raziskovalne organizacije, ki izvajajo javno službo, morajo za izvajanje raziskovalnih programov, poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, zagotoviti tudi vodjo programske skupine. Raziskovalne organizacije, ki opravljajo infrastrukturno dejavnost, morajo za opravljanje te dejavnosti zagotoviti vodjo infrastrukturne skupine, ustrezno usposobljene sodelavce, opremo in prostore. Raziskovalna organizacija, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, določene s tem zakonom in je vpisana v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca raziskovalnih organizacij) pri javni agenciji na področju raziskovalne dejavnosti, lahko sklepa sporazume o gostovanju z raziskovalci iz tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: sporazumi). S sporazumom se raziskovalec iz tretje države zaveže, da si bo prizadeval dokončati raziskovalno dejavnost, raziskovalna organizacija pa se zaveže, da bo gostila raziskovalca iz tretje države za namene dokončanja raziskovalne dejavnosti. Če raziskovalna organizacija ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, določene s tem zakonom, izgubi pravico do sklepanja sporazumov oziroma mora odstopiti od že sklenjenih sporazumov z dnem izbrisa iz evidence raziskovalnih organizacij. Raziskovalne organizacije, ki imajo sklenjene sporazume, morajo obveščati javno agencijo na področju raziskovalne dejavnosti o sklenjenih sporazumih in o prenehanju veljavnosti teh sporazumov. Javna agencija na področju raziskovalne dejavnosti objavi seznam raziskovalnih organizacij, ki lahko sklepajo sporazume. Nadzor nad izvajanjem sporazumov opravlja ministrstvo, pristojno za znanost, ki lahko prenese nadzor na javno agencijo na področju raziskovalne dejavnosti. Vsebino, obliko in način sklepanja sporazumov iz četrtega odstavka tega člena, način obveščanja iz šestega odstavka tega člena, vsebino in način objave seznama iz sedmega odstavka tega člena ter način nadzora nad izvajanjem sporazumov iz osmega odstavka tega člena, s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za znanost.

+

2

+

2. Raziskovalci

1

−

Raziskovalec, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost v raziskovalni organizaciji, mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo in mora izpolnjevati druge predpisane pogoje. Raziskovalci so razvrščeni v raziskovalne nazive. Raziskovalni nazivi in minimalni pogoji za izvolitve v nazive se določijo s podzakonskim predpisom in so primerljivi z nazivi na področju visokega šolstva. Raziskovalec iz tretje države, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati raziskovalno delo, mora z raziskovalno organizacijo skleniti sporazum. Raziskovalec iz tretje države, s katerim ima raziskovalna organizacija sklenjen sporazum, mora izpolnjevati pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena.

1

+

Raziskovalec, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost v raziskovalni organizaciji, mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo in mora izpolnjevati druge predpisane pogoje. Raziskovalci so razvrščeni v raziskovalne nazive. Raziskovalni nazivi in minimalni pogoji za izvolitve v nazive se določijo s podzakonskim predpisom in so primerljivi z nazivi na področju visokega šolstva. Raziskovalec iz tretje države, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati raziskovalno dejavnost, mora z raziskovalno organizacijo skleniti sporazum. Raziskovalec iz tretje države, s katerim ima raziskovalna organizacija sklenjen sporazum, mora izpolnjevati pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena.

1

−

Raziskovalna organizacija lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, daljši od dveh let, če gre za usposabljanje in izobraževanje za pridobitev magisterija največ tri leta, doktorata znanosti pet let oziroma doktorata znanosti s specializacijo na področju medicine šest let in podoktorskega usposabljanja do treh let. V primeru, da gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je programsko ali projektno organizirano, lahko sklene raziskovalna organizacija pogodbo o zaposlitvi za določen čas, potreben za dokončanje dela, ki ne sme biti daljši od petih let. Delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so izvoljeni v najvišje raziskovalne nazive oziroma v nazive visokošolskih učiteljev, imajo pravico, da v obdobju šestih let lahko preidejo za eno leto iz raziskovalne v visokošolsko dejavnost. V tem času pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati.

1

+

Raziskovalna organizacija lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, daljši od dveh let, če gre za usposabljanje in izobraževanje za pridobitev magisterija ali doktorata, za obdobje, ki ga za pridobitev naziva predpisuje program, ob upoštevanju upravičene odsotnosti mladega raziskovalca med trajanjem sofinanciranja. Delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so izvoljeni v najvišje raziskovalne nazive oziroma v nazive visokošolskih učiteljev, imajo pravico, da v obdobju šestih let lahko preidejo za eno leto iz raziskovalne v visokošolsko dejavnost. V tem času pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati.

2

·

3. Javni raziskovalni in javni infrastrukturni zavod

2

·

3. Javni raziskovalni in javni infrastrukturni zavod

1

−

Javni raziskovalni zavod je zavod, ki ga ustanovi Republika Sloveije ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava za izvajanje javne službe po tem zakonu. V aktu o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda se opredeli njegovo poslanstvo. Javni infrastrukturni zavod je zavod, ki ga ustanovi Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava za izvajanje infrastrukturne dejavnosti kot podpore raziskovalni dejavnosti, ki je javna služba po tem zakonu.

1

+

Javni raziskovalni zavod je zavod, ki ga ustanovi Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava za izvajanje javne službe po tem zakonu. V aktu o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda se opredeli njegovo poslanstvo. Javni infrastrukturni zavod je zavod, ki ga ustanovi Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava za izvajanje infrastrukturne dejavnosti kot podpore raziskovalni dejavnosti, ki je javna služba po tem zakonu.

1

−

Organi javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda so upravni odbor, znanstveni oziroma strokovni svet in direktor. Javni raziskovalni zavod in javni infrastrukturni zavod (v nadaljnjem besedilu: javni zavod) upravlja upravni odbor, v katerem je tretjina predstavnikov ustanovitelja, tretjina predstavnikov zaposlenih in tretjina uporabnikov storitev javnega zavoda. Znanstveni oziroma strokovni svet obravnava vprašanja s področja znanstvenega in strokovnega dela javnega zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali drugih splošnih aktih javnega zavoda, pripravlja strokovne podlage za programe dela in razvoja javnega zavoda, daje upravnemu odboru in direktorju mnenja in predloge o organizaciji dela in pogojih za razvoj dejavnosti ter opravlja druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom, statutom ali drugimi splošnimi akti javnega zavoda. Sestava, način oblikovanja in naloge znanstvenega sveta oziroma strokovnega sveta se določijo s statutom javnega zavoda skladno z aktom o ustanovitvi.

1

+

Organi javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda so upravni odbor, znanstveni oziroma strokovni svet in direktor. Javni raziskovalni zavod in javni infrastrukturni zavod (v nadaljnjem besedilu: javni zavod) upravlja upravni odbor, v katerem so predstavniki ustanoviteljice, predstavniki zaposlenih in predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Upravni odbor ima od pet do devet članov. Število članov mora biti liho, pri čemer nobena od treh strani v upravnem odboru ne sme imeti večine. Število članov upravnega odbora in način njihovega imenovanja oziroma izvolitve se določita z aktom o ustanovitvi, podrobnejši način imenovanja oziroma izvolitve članov upravnega odbora pa se lahko določi s statutom javnega zavoda. Znanstveni oziroma strokovni svet obravnava vprašanja s področja znanstvenega in strokovnega dela javnega zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali drugih splošnih aktih javnega zavoda, pripravlja strokovne podlage za programe dela in razvoja javnega zavoda, daje upravnemu odboru in direktorju mnenja in predloge o organizaciji dela in pogojih za razvoj dejavnosti ter opravlja druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom, statutom ali drugimi splošnimi akti javnega zavoda. Sestava, način oblikovanja in naloge znanstvenega sveta oziroma strokovnega sveta se določijo s statutom javnega zavoda skladno z aktom o ustanovitvi.

1

−

Na področju raziskovalne dejavnosti predstavlja javno službo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Slovenijo, da obstaja državni interes, opredeljen v Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu, za dolgoročno raziskovanje programske skupine na tem področju. Infrastrukturna dejavnost, ki je podpora raziskovalni dejavnosti, se opravlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo.

1

+

Na področju raziskovalne dejavnosti predstavlja javno službo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Slovenijo, da obstaja državni interes, opredeljen v Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije, za dolgoročno raziskovanje programske skupine na tem področju. Infrastrukturna dejavnost, ki je podpora raziskovalni dejavnosti, se opravlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo.

1

−

Javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava. Infrastrukturno dejavnost opravljajo v obliki infrastrukturnih programov infrastrukturne skupine v javnih zavodih in na podlagi koncesije pri osebah zasebnega ali javnega prava.

1

+

Javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava. Infrastrukturno dejavnost opravljajo v obliki infrastrukturnih programov infrastrukturne skupine v javnih zavodih in na podlagi koncesije pri osebah zasebnega ali javnega prava.

2

·

5. Izvajanje javne službe na podlagi koncesije

2

·

5. Izvajanje javne službe na podlagi koncesije

1

−

Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesionarji morajo izpolnjevati pogoje, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, določeni za programsko financiranje javne raziskovalne organizacije v delu, ki se nanaša na programsko financiranje. Vsebina in postopek javnega razpisa se določi s podzakonskim predpisom, ki ga sprejme minister, pristojen za znanost. Koncesijo za opravljanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister, pristojen za znanost, z odločbo. Koncesija se podeli za določen čas. Število in vrste koncesij vsako leto določi minister, pristojen za znanost, na podlagi Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa.

1

+

Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesionarji morajo izpolnjevati pogoje, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, določeni za programsko financiranje javne raziskovalne organizacije v delu, ki se nanaša na programsko financiranje. Vsebina in postopek javnega razpisa se določi s podzakonskim predpisom, ki ga sprejme minister, pristojen za znanost. Koncesijo za opravljanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister, pristojen za znanost, z odločbo. Koncesija se podeli za določen čas. Število in vrste koncesij vsako leto določi minister, pristojen za znanost, na podlagi Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije.

1

−

Razmerja med koncedentom in koncesionarjem se uredijo s pogodbo o koncesiji, ki se sklene v pisni obliki in jo v imenu koncedenta podpiše direktor agencije. Če koncesionar ne opravlja javne službe skladno s predpisi in pogodbo, se na podlagi predloga upravnega odbora agencije in predhodnega mnenja sveta koncesija odvzame z odločbo ministra, pristojnega za znanost. Koncesijsko razmerje preneha z dokončnostjo odločbe, in to ne glede na koncesijsko pogodbo.

1

+

Razmerja med koncedentom in koncesionarjem se uredijo s pogodbo o koncesiji, ki se sklene v pisni obliki in jo v imenu koncendenta podpiše direktor agencije. Če koncesionar ne opravlja javne službe skladno s predpisi in pogodbo, se na podlagi predloga upravnega odbora agencije in predhodnega mnenja znanstvenega sveta koncesija odvzame z odločbo ministra, pristojnega za znanost. Koncesijsko razmerje preneha z dokončnostjo odločbe, in to ne glede na koncesijsko pogodbo.

2

·

6. Javno pooblastilo

2

·

6. Javno pooblastilo

1

−

Nadzor, ki ga opravlja agencija, vključuje nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela vseh, ki se financirajo iz državnega proračuna na podlagi tega zakona. Nadzor agencije nad pravnimi osebami zasebnega in javnega prava, ki izvajajo javno službo oziroma dejavnost, ki se izvaja kot javna služba po tem zakonu, vključuje nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela teh pravnih oseb. Nadzor nad namensko porabo proračunskih sredstev pri pravnih in fizičnih osebah iz prejšnjega odstavka se izvaja skladno s predpisi Vlade Republike Slovenije in ministrstev ter drugimi predpisi. Pravne in fizične osebe, ki se financirajo na podlagi tega zakona, so skladno s predpisi dolžne agenciji pošiljati podatke o porabi proračunskih sredstev. O opravljanju nadzora izdaja agencija poročila, ki morajo biti objavljena in dostopna javnosti. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

1

+

Nadzor, ki ga opravlja agencija, vključuje nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela vseh, ki se financirajo iz državnega proračuna na podlagi tega zakona. Nadzor agencije nad pravnimi osebami zasebnega in javnega prava, ki izvajajo javno službo oziroma dejavnost, ki se izvaja kot javna služba po tem zakonu, vključuje nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela teh pravnih oseb. Nadzor nad namensko porabo proračunskih sredstev pri pravnih in fizičnih osebah iz prejšnjega odstavka se izvaja skladno s predpisi Vlade Republike Slovenije in ministrstev ter drugimi predpisi. Pravne in fizične osebe, ki se financirajo na podlagi tega zakona, so skladno s predpisi dolžne agenciji pošiljati podatke o rezultatih raziskovalne in razvojne dejavnosti ter porabi proračunskih sredstev. O opravljanju nadzora izdaja agencija poročila, ki morajo biti objavljena in dostopna javnosti.

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD-D) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. januarja 2019. Št. 003-02-1/2019-3 Ljubljana, dne 8. februarja 2019 Borut Pahor l.r. predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RAZISKOVALNI IN RAZVOJNI DEJAVNOSTI (ZRRD-D)

−

1

−

Podzakonski akt iz devetega odstavka 27. člena zakona se uskladi z določbami tega zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

−

1

−

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 630-01/18-4/11 Ljubljana, dne 31. januarja 2019 EPA 291-VIII Državni zbor Republike Slovenije mag. Dejan Židan l.r. predsednik

−