← Back to list
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
ZSDP-1
59articles changed
+3added
+5removed
+51modified
added 3287removed 2193words
54paragraphs
Version history
1
−
S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašata Direktiva Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (UL L št. 68 z dne 18. 3. 2010, str. 13) in Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS (UL L št. 348 z dne 28. 11. 1992, str. 1).
1
+
(1) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašata Direktiva Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (UL L št. 68 z dne 18. 3. 2010, str. 13) in Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS (UL L št. 348 z dne 28. 11. 1992, str. 1).
+
2
+
(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1), v delu, ki se nanaša na pravico do enakega obravnavanja glede področij socialne varnosti.
+
3
+
(3) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 79) v delu, ki se nanaša na očetovski in starševski dopust, plačilo in nadomestilo ter prožne ureditve dela.
1
−
Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka oziroma otrok v trajanju 30 dni. Pravica je neprenosljiva.
1
+
(1) Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka oziroma otrok v trajanju 15 dni. Pravica je neprenosljiva.
+
2
+
(2) Pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 dni ima tudi posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
+
3
+
(3) Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Očetovski dopust se za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša tudi ob posvojitvi ali namestitvi z namenom posvojitve ali podelitvi starševske skrbi sorodniku dveh ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do osmega leta starosti najstarejšega otroka.
1
·
(1) Oče nima pravice do očetovskega dopusta, če:
1
·
(1) Oče nima pravice do očetovskega dopusta, če:
2
·
1. mati rodi mrtvega otroka;
2
·
1. mati rodi mrtvega otroka;
3
−
2. mu je odvzeta roditeljska pravica, so mu prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja materi ali otroku po predpisih, ki urejajo naloge in pooblastila policije in preprečevanje nasilja v družini;
3
+
2. mu je odvzeta starševska skrb, so mu prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja materi ali otroku po predpisih, ki urejajo naloge in pooblastila policije in preprečevanje nasilja v družini;
4
−
3. je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja roditeljsko pravico, na podlagi mnenja pristojnega centra;
4
+
3. je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja starševsko skrb, na podlagi mnenja pristojnega centra;
5
·
4. na podlagi mnenja zdravnika, trajno ali začasno ni sposoben za nego in varstvo otroka.
5
·
4. na podlagi mnenja zdravnika, trajno ali začasno ni sposoben za nego in varstvo otroka.
6
·
(2) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastopom razlogov iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, mu pripada pravica v takem obsegu, kot ga je že izrabil preden so nastopili razlogi za prenehanje pravice.
6
·
(2) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastopom razlogov iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, mu pripada pravica v takem obsegu, kot ga je že izrabil preden so nastopili razlogi za prenehanje pravice.
7
−
(3) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastankom razloga iz 4. točke prvega odstavka tega člena, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do šestega meseca otrokove starosti.
7
+
(3) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastankom razloga iz 4. točke prvega odstavka tega člena, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do tretjega meseca starosti otroka.
8
−
(4) Če otrok umre v času očetovskega dopusta ima oče pravico do očetovskega dopusta v takem obsegu kot ga je do dneva smrti otroka že izrabil in še tri dni po smrti otroka, vendar ne dlje kot 30 koledarskih dni.
8
+
(4) Če otrok umre v času očetovskega dopusta, ima oče pravico do očetovskega dopusta v takem obsegu, kot ga je do dneva smrti otroka že izrabil in še tri dni po smrti otroka, vendar ne dlje kot 15 dni.
1
−
(1) Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Oče nima pravice do izrabe očetovskega dopusta, če koristi materinski dopust. Oče lahko izrabi očetovski dopust iz tega odstavka po dnevih. Trajanje pravice se v delovnih dnevih določi tako, da se upošteva 70 odstotkov pripadajočih koledarskih dni.
1
+
(1) Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka.
2
−
(2) Oče lahko izjemoma izrabi očetovski dopust iz prejšnjega odstavka do dopolnjenega 12. meseca otrokove starosti v primeru:
2
+
(2) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela v treh mesecih po namestitvi otroka z namenom posvojitve ali izvedeni posvojitvi ali podelitvi starševske skrbi sorodniku, vendar najdlje do osmega leta starosti otroka.
3
−
1. posvojitve po šestem mesecu otrokove starosti, razen enostranske posvojitve,
3
+
(3) Trajanje očetovskega dopusta se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.
4
−
2. zadržanosti očeta zaradi njegove neprekinjene službene odsotnosti,
4
+
(4) Oče, posvojitelj, oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ki pridobi dodatne dneve očetovskega dopusta v skladu s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona, izrabi dodatne dneve očetovskega dopusta v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
5
−
3. če je otrok zaradi zdravljenja neprekinjeno v zavodu ali zdravstveni ustanovi, v kateri ima celodnevno brezplačno oskrbo,
−
6
−
4. če je bilo njegovo očetovstvo naknadno ugotovljeno.
−
7
−
(3) Oče lahko izrabi nadaljnjih 15. koledarskih dni očetovskega dopusta v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela po poteku starševskega dopusta za tega otroka, najdalj pa do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center.
−
8
−
(4) Trajanje očetovskega dopusta se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.
−
1
−
(1) Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.
1
+
(1) Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.
2
−
(2) Ob rojstvu dvojčkov se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni tudi ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let.
2
+
(2) Ob rojstvu dveh ali več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se ob posvojitvi ali namestitvi z namenom posvojitve ali podelitvi starševske skrbi sorodniku dveh ali več hkrati živo rojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do osmih let najstarejšega otroka podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
3
−
(3) Ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se ob posvojitvi več hkrati živo rojenih otrok ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
3
+
(3) Ob rojstvu nedonošenčka se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor dni je bila nosečnost krajša od 260 dni.
4
−
(4) Ob rojstvu nedonošenčka se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor dni je bila nosečnost krajša od 260 dni.
4
+
(4) Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni na podlagi mnenja zdravniške komisije.
5
−
(5) Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni na podlagi mnenja zdravniške komisije.
5
+
(5) Starševski dopust se podaljša tudi v primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do osmega leta starosti za 30 dni, za tri otroke do osmega leta starosti za 60 dni in za štiri ali več otrok do osmega leta starosti za 90 dni.
6
−
(6) Starševski dopust se podaljša v primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, za 30 dni, za tri otroke do končanega prvega razreda osnovne šole, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, za 60 dni in za štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne šole, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, za 90 dni.
6
+
(6) Podaljšanja starševskega dopusta iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se seštevajo.
7
−
(7) Podaljšanja starševskega dopusta iz prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se seštevajo.
7
+
(7) Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta starosti otroka.
8
−
(8) Izraba dela starševskega dopusta v trajanju največ 75 dni se lahko prenese in izrabi najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka.
8
+
(8) Kjer drugi zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »starševski dopust«, ima ta enak pomen kot »dopust«, kot ga določa ta zakon.
9
−
(9) Kjer drugi zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »starševski dopust«, ima ta enak pomen kot »dopust«, kot ga določa ta zakon.
−
1
−
Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena lahko eden od staršev v celoti izrabi starševski dopust v trajanju 260 dni v primeru da:
1
+
Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena lahko eden od staršev v celoti izrabi starševski dopust v trajanju 320 dni v primeru da:
2
·
1. je drugi od staršev umrl,
2
·
1. je drugi od staršev umrl,
3
·
2. je drugi od staršev zapustil otroka,
3
·
2. je drugi od staršev zapustil otroka,
4
−
3. je drugemu od staršev odvzeta roditeljska pravica,
4
+
3. je drugemu od staršev odvzeta starševska skrb,
5
·
4. so drugemu od staršev prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma je bil drugemu od staršev izrečen ukrep prepovedi približevanja po predpisih, ki urejajo policijo in preprečevanje nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka,
5
·
4. so drugemu od staršev prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja oziroma je bil drugemu od staršev izrečen ukrep prepovedi približevanja po predpisih, ki urejajo policijo in preprečevanje nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka,
6
−
5. je drugi od staršev s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja roditeljsko pravico, na podlagi mnenja pristojnega centra,
6
+
5. je drugi od staršev s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka ali na drug način zanemarja starševsko skrb, na podlagi mnenja pristojnega centra,
7
·
6. če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka,
7
·
6. če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka,
8
·
7. da postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno nesposoben za nego in varstvo otroka,
8
·
7. da postane eden od staršev na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno nesposoben za nego in varstvo otroka,
9
·
8. drugi od staršev ni zavarovanec za starševsko varstvo.
9
·
8. drugi od staršev ni zavarovanec za starševsko varstvo.
1
·
(1) Starša nimata pravice do starševskega dopusta, če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugi osebi ali nameščen v rejniško družino ali zavod.
1
·
(1) Starša nimata pravice do starševskega dopusta, če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugi osebi ali nameščen v rejniško družino ali zavod.
2
·
(2) Eden od staršev nima pravice do starševskega dopusta, če:
2
·
(2) Eden od staršev nima pravice do starševskega dopusta, če:
3
·
1. je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka,
3
·
1. je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka,
4
·
2. je zapustil otroka,
4
·
2. je zapustil otroka,
5
−
3. mu je odvzeta roditeljska pravica,
5
+
3. mu je odvzeta starševska skrb,
6
·
4. so mu bili prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja,
6
·
4. so mu bili prepovedani stiki z otrokom v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja,
7
·
5. mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja v skladu s predpisi, ki urejajo naloge in pooblastila policije in preprečevanje nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka.
7
·
5. mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja v skladu s predpisi, ki urejajo naloge in pooblastila policije in preprečevanje nasilja v družini ali je na prestajanju zaporne kazni v zavodu za prestajanje zaporne kazni in ne varuje in neguje otroka.
8
·
(3) Če razlog za prenehanje pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena nastopi v času trajanja dopusta, starša nimata pravice do neizrabljenega dela starševskega dopusta.
8
·
(3) Če razlog za prenehanje pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena nastopi v času trajanja dopusta, starša nimata pravice do neizrabljenega dela starševskega dopusta.
9
·
(4) V primerih, ko je razlog za pravico do daljšega starševskega dopusta rojstvo dveh ali več hkrati rojenih otrok oziroma posvojitev dveh ali več otrok hkrati, pa eden od otrok umre, staršema preneha pravica do pripadajočega dela daljšega starševskega dopusta.
9
·
(4) V primerih, ko je razlog za pravico do daljšega starševskega dopusta rojstvo dveh ali več hkrati rojenih otrok oziroma posvojitev dveh ali več otrok hkrati, pa eden od otrok umre, staršema preneha pravica do pripadajočega dela daljšega starševskega dopusta.
10
·
(5) Če otrok umre v času starševskega dopusta, ima tisti od staršev, ki izrablja pravico do starševskega dopusta, to pravico v takem obsegu kot jo je do dneva smrti otroka že izrabil in še deset dni po smrti otroka.
10
·
(5) Če otrok umre v času starševskega dopusta, ima tisti od staršev, ki izrablja pravico do starševskega dopusta, to pravico v takem obsegu kot jo je do dneva smrti otroka že izrabil in še deset dni po smrti otroka.
1
·
(1) Starševski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.
1
·
(1) Starševski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.
2
·
(2) Časovno razporeditev delne odsotnosti z dela medsebojno dogovorita starša in delodajalca. Če ne pride do dogovora, odloči o pravici do izrabe starševskega dopusta center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
2
·
(2) Časovno razporeditev delne odsotnosti z dela medsebojno dogovorita starša in delodajalca. Če ne pride do dogovora, odloči o pravici do izrabe starševskega dopusta center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
+
3
+
(3) Neprenosljiv del starševskega dopusta se lahko izrabi tudi v času materinskega dopusta.
1
·
(1) Oba starša ne moreta istočasno izrabljati starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela, razen ob rojstvu:
1
·
(1) Oba starša ne moreta istočasno izrabljati starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela, razen ob rojstvu:
2
·
1. dveh ali več hkrati živo rojenih otrok,
2
·
1. dveh ali več hkrati živo rojenih otrok,
3
·
2. otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
3
·
2. otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
4
−
3. otroka v družini, v kateri starša že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, oziroma, če varujeta in negujeta otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
4
+
3. otroka v družini, v kateri starša že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do osmega leta starosti najstarejšega otroka oziroma, če varujeta in negujeta otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
5
−
(2) Starša lahko istočasno izrabljata podaljšani del starševskega dopusta, ki jima pripada zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka.
5
+
(2) Starša lahko istočasno izrabljata podaljšani del starševskega dopusta, ki jima pripada zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, in neprenosljiv del starševskega dopusta.
1
−
(1) Starša, ki sta izrabo dela starševskega dopusta prenesla v skladu z osmim odstavkom 29. člena tega zakona, lahko ta del izrabita v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni.
1
+
(1) Starša, ki sta izrabo dela starševskega dopusta v polni odsotnosti z dela prenesla v skladu s sedmim odstavkom 29. člena tega zakona, lahko ta del izrabita v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj.
2
·
(2) Starša morata o izrabi prenesenega starševskega dopusta obvestiti pristojni center najpozneje 15 dni po nastopu dopusta.
2
·
(2) Starša morata o izrabi prenesenega starševskega dopusta obvestiti pristojni center najpozneje 15 dni po nastopu dopusta.
3
·
(3) Evidenco o izrabi prenesenega starševskega dopusta vodi center.
3
·
(3) Evidenco o izrabi prenesenega starševskega dopusta vodi center.
1
−
(1) Posvojitelj ali posvojiteljica (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole otroka v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, v istem obsegu in trajanju kot starša. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi.
1
+
(1) Posvojitelj ali posvojiteljica (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti otroka v obsegu kot ga imata mati oziroma oče. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka z namenom posvojitve ali izvedeni posvojitvi ali podelitvi starševske skrbi sorodniku.
2
−
(2) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, obvesti delodajalca o izrabi starševskega dopusta najpozneje v treh dneh od nastopa razloga za izrabo starševskega dopusta.
2
+
(2) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka z namenom posvojitve ali izvedeni posvojitvi ali podelitvi starševske skrbi sorodniku.
3
−
(3) Pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. III. poglavje: PRAVICA DO NADOMESTILA
3
+
(3) Rejnik ali rejnica (v nadaljnjem besedilu: rejnik), ki mu je v rejništvo nameščen otrok, za katerega ne more več izrabiti starševskega dopusta v skladu z 38. členom tega zakona in še ni dopolnil osem let starosti, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v rejništvo.
+
4
+
(4) Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 15 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v rejništvo.
+
5
+
(5) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ki je za istega otroka že izrabil pravico do starševskega dopusta kot rejnik, se prizna starševski dopust v obsegu iz prvega ali drugega odstavka tega člena, zmanjšan za dneve že izrabljenega starševskega dopusta.
+
6
+
(6) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali rejnik obvesti delodajalca o izrabi starševskega dopusta najpozneje v treh dneh od nastopa razloga za izrabo starševskega dopusta.
+
7
+
(7) Pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. III. poglavje: PRAVICA DO NADOMESTILA
1
·
(1) Pravico do nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu dan pred nastopom posamezne vrste dopusta.
1
·
(1) Pravico do nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu dan pred nastopom posamezne vrste dopusta.
2
·
(2) Pravico do nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila.
2
·
(2) Pravico do nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila.
3
·
(3) Enemu od staršev, ki mu je bila priznana pravica iz prejšnjega odstavka, ne more biti naknadno priznana pravica do dopusta za istega otroka, razen če se v času trajanja pravice iz prejšnjega odstavka zaposli.
3
·
(3) Enemu od staršev, ki mu je bila priznana pravica iz prejšnjega odstavka, ne more biti naknadno priznana pravica do dopusta za istega otroka, razen če se v času trajanja pravice iz prejšnjega odstavka zaposli.
4
·
(4) Pravica do nadomestila po tem zakonu za istega otroka izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, plačilo prispevkov v primeru štirih ali več otrok in prejemanje delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu.
4
·
(4) Pravica do nadomestila po tem zakonu za istega otroka izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, plačilo prispevkov v primeru štirih ali več otrok in prejemanje delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu.
+
5
+
(5) Ne glede na prejšnji odstavek pravica do očetovskega nadomestila po tem zakonu za istega otroka ne izključuje plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva matere, plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok matere in prejemanja delnega plačila za izgubljeni dohodek matere po tem zakonu.
1
·
(1) Ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena pripada zavarovancu:
1
·
(1) Ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena pripada zavarovancu:
2
·
1. v času materinskega dopusta pravica do materinskega nadomestila;
2
·
1. v času materinskega dopusta pravica do materinskega nadomestila;
3
−
2. v času očetovskega dopusta v trajanju 30 dni pravica do očetovskega nadomestila;
3
+
2. v času očetovskega dopusta pravica do očetovskega nadomestila;
4
·
3. v času starševskega dopusta pravica do starševskega nadomestila.
4
·
3. v času starševskega dopusta pravica do starševskega nadomestila.
5
·
(2) Če se posamezna vrsta dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu pripada pravica do nadomestila v sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.
5
·
(2) Če se posamezna vrsta dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu pripada pravica do nadomestila v sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.
6
·
(3) Nadomestilo po tem zakonu pripada za delovne dni ali delovne ure, ko je zavarovanec na starševskem dopustu, kot tudi za praznične in druge proste dni, določene z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dni v Republiki Sloveniji.
6
·
(3) Nadomestilo po tem zakonu pripada za delovne dni ali delovne ure, ko je zavarovanec na starševskem dopustu, kot tudi za praznične in druge proste dni, določene z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dni v Republiki Sloveniji.
1
·
(1) Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.
1
·
(1) Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.
2
·
(2) Za izračun osnove za posamezno vrsto nadomestila se ne glede na obračunane prispevke ne štejejo:
2
·
(2) Za izračun osnove za posamezno vrsto nadomestila se ne glede na obračunane prispevke ne štejejo:
3
·
1. prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (na primer delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja izven redne zaposlitve);
3
·
1. prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (na primer delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja izven redne zaposlitve);
4
·
2. prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, dodatek za prehrano, potni stroški, prevoz na delo);
4
·
2. prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, dodatek za prehrano, potni stroški, prevoz na delo);
5
·
3. regres za letni dopust;
5
·
3. regres za letni dopust;
6
·
4. nagrade ob delovnih jubilejih;
6
·
4. nagrade ob delovnih jubilejih;
7
·
5. prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki;
7
·
5. prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki;
8
·
6. odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev;
8
·
6. odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev;
9
·
7. prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev;
9
·
7. prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev;
10
·
8. drugi prejemki, ki so bili delavcu izplačani poleg plače;
10
·
8. drugi prejemki, ki so bili delavcu izplačani poleg plače;
11
·
9. drugi dohodki iz delovnega razmerja.
11
·
9. drugi dohodki iz delovnega razmerja.
12
−
(3) Če so bili za zavarovanca obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot je določeno v prvem odstavku tega člena, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55 odstotkov vrednosti minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 71/08, 73/08, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2).
12
+
(3) Če so bili za zavarovanca obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot je določeno v prvem odstavku tega člena, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave. Če so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo za manj kot mesec dni ali za krajši delovni čas in če je v teh primerih osnova nižja, kot je določena v prejšnjem stavku, se kot osnova za ta mesec upošteva osnova na način, kot je določeno v prejšnjem stavku.
13
−
(4) Za zavarovanca iz drugega odstavka 41. člena tega zakona se kot osnova upošteva 55 odstotkov vrednosti minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 71/08, 73/08, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2). Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga je imel v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, poveča za 2 odstotka vrednosti minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 71/08, 73/08, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2) vendar največ za 50 odstotkov vrednosti minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 71/08, 73/08, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2).
13
+
(4) Za zavarovanca iz drugega odstavka 41. člena tega zakona se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave. Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga je imel v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, poveča za 20 eurov bruto, vendar največ za 340 eurov bruto.
+
14
+
(5) Zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega odstavka tega člena prejel delno nadomestilo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se v osnovo upošteva bruto delno nadomestilo, preračunano na polni delovni čas.
1
·
(1) Če zavarovanec izrabi posamezne vrste dopusta v strnjenem nizu brez prekinitve oziroma je prekinitev krajša kot 365 dni, je osnova enaka osnovi, ki je bila določena ob izrabi prve vrste dopusta.
1
·
(1) Če zavarovanec izrabi posamezne vrste dopusta v strnjenem nizu brez prekinitve oziroma je prekinitev krajša kot 365 dni, je osnova enaka osnovi, ki je bila določena ob izrabi prve vrste dopusta.
2
·
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi pri določitvi osnove za izračun nadomestila iz drugega odstavka 41. člena tega zakona.
2
·
(2) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi pri določitvi osnove za izračun nadomestila iz drugega odstavka 41. člena tega zakona.
3
−
(3) Če zavarovanec izrabi posamezne vrste dopusta v več delih in je prekinitev daljša kot 365 dni, se osnova za izračun nadomestila določi na novo v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena.
3
+
(3) Če zavarovanec izrabi posamezne vrste dopusta v več delih in je prekinitev daljša od 365 dni, se osnova za izračun nadomestila določi na novo v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
4
−
(4) Osnova za določitev nadomestila v času prenesenega dopusta je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vsakokratne izrabe prenesenega dopusta.
4
+
(4) Osnova za določitev nadomestila v času prenesenega dopusta in plačila prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti iz šestega odstavka 50. člena tega zakona je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vsakokratno izrabo prenesenega dopusta ali krajšega delovnega časa.
1
−
(1) Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, ne more biti višje od dvainpolkratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena Zakona, o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 10/08 - ZVarDod, 71/08, 98/09 - ZIUZGK, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 -ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2).
1
+
(1) Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
2
−
(2) Izplačilo nadomestila ne more biti nižje od 55 odstotkov vrednosti minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 10/08 - ZVarDod, 71/08, 98/09 - ZIUZGK, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2).
2
+
(2) Izplačilo nadomestila za polno odsotnost z dela ne more biti nižje od seštevka usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
1
−
(1) Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do devetega meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno in sicer v višini sorazmernega dela minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 10/08 - ZVarDod, 71/08, 98/09 - ZIUZGK, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2).
1
+
(1) Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno, in sicer v višini sorazmernega dela osnove iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 43. člena in 46. člena tega zakona.
2
−
(2) Materi, zaposleni za polni delovni čas zagotavlja Republika Slovenija v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, od devetega do 18. meseca starosti otroka, plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 10/08 - ZVarDod, 71/08, 98/09 - ZIUZGK, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2).
2
+
(2) Mati nima pravice do nadomestila v času odmora za dojenje, če je upravičena do nadomestila po tem zakonu ali do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu za istega otroka. IV. poglavje: PRAVICA STARŠEV DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA IN DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZARADI STARŠEVSTVA
3
−
(3) Mati nima pravice do nadomestila v času odmora za dojenje, če je upravičena do nadomestila po tem zakonu ali do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu za istega otroka. IV. poglavje: PRAVICA STARŠEV DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA IN DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZARADI STARŠEVSTVA
−
1
·
(1) Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega.
1
·
(1) Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega.
2
−
(2) Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, pri čemer je eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neprenosljivo za vsakega od staršev.
2
+
(2) Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
3
−
(3) Ne glede na prejšnji odstavek ima samo eden od staršev pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, če obstajajo razlogi iz 30. člena tega zakona.
3
+
(3) Eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.
4
−
(4) Eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.
4
+
(4) Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja pri centru na podlagi mnenja zdravniške komisije.
5
−
(5) Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja pri centru na podlagi mnenja zdravniške komisije.
5
+
(5) Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka.
6
−
(6) Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima roditeljsko pravico in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka.
6
+
(6) V primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela osnove iz 43. člena in prvega odstavka 46. člena tega zakona, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.
7
−
(7) V primerih iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.
7
+
(7) Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delavec obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom.
8
−
(8) Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delavec obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom.
8
+
(8) Pravico iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
1
−
(1) Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, s katerimi ima skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz sedmega odstavka 50. člena tega zakona do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo.
1
+
(1) Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, s katerimi ima skupno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od najnižje osnove za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače iz četrtega odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 - uradno prečiščeno besedilo) do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
2
−
(2) Šteje se, da oseba neguje in varuje otroka, če ima roditeljsko pravico in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka.
2
+
(2) Šteje se, da oseba neguje in varuje otroka, če ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka.
3
·
(3) Šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če ni več zavarovana za starševsko varstvo skladno z 8. členom tega zakona ali če je zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb oziroma v ta register ni vpisana.
3
·
(3) Šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če ni več zavarovana za starševsko varstvo skladno z 8. členom tega zakona ali če je zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb oziroma v ta register ni vpisana.
4
·
(4) V primeru prenehanja pravice iz prvega odstavka tega člena ima eden od staršev, ki mu je pravica prenehala, pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde.
4
·
(4) V primeru prenehanja pravice iz prvega odstavka tega člena ima eden od staršev, ki mu je pravica prenehala, pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde.
1
·
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo se uveljavljajo pri centru, ki je krajevno pristojen po:
1
·
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo se uveljavljajo pri centru, ki je krajevno pristojen po:
2
·
1. materinem stalnem prebivališču,
2
·
1. materinem stalnem prebivališču,
3
·
2. materinem začasnem prebivališču, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča,
3
·
2. materinem začasnem prebivališču, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča,
4
·
3. sedežu materinega delodajalca oziroma dejavnosti, če nima stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Slovenije,
4
·
3. sedežu materinega delodajalca oziroma dejavnosti, če nima stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Slovenije,
5
·
4. kraju rojstva otroka,
5
·
4. kraju rojstva otroka,
6
−
5. po stalnem prebivališču posvojitelja ali osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve.
6
+
5. po stalnem prebivališču posvojitelja ali osebe, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve.
1
·
(1) Pravico do materinskega dopusta in materinskega nadomestila se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog in najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka. Center v ta namen izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti do delodajalca ter jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter tudi s posledicami zamude rokov iz 18., 24., 33., 36., 37. in 39. člena tega zakona.
1
·
(1) Pravico do materinskega dopusta in materinskega nadomestila se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog in najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka. Center v ta namen izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti do delodajalca ter jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter tudi s posledicami zamude rokov iz 18., 24., 33., 36., 37. in 39. člena tega zakona.
2
·
(2) Pravica do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila se uveljavlja po rojstvu otroka, najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem vložitve vloge.
2
·
(2) Pravica do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila se uveljavlja po rojstvu otroka, najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem vložitve vloge.
3
·
(3) Pravica do starševskega dopusta in starševskega nadomestila se uveljavlja skupaj s pravico do materinskega dopusta, vendar najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta. Kadar za otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se uveljavlja pravica do starševskega dopusta 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka. Če se uveljavlja po izteku materinskega dopusta se pravica do starševskega dopusta prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je minilo od izteka materinskega dopusta. Če se uveljavlja po poteku 77 dni starosti otroka, se prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star na dan vložitve vloge, zmanjšano za 77 dni.
3
·
(3) Pravica do starševskega dopusta in starševskega nadomestila se uveljavlja skupaj s pravico do materinskega dopusta, vendar najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta. Kadar za otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se uveljavlja pravica do starševskega dopusta 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka. Če se uveljavlja po izteku materinskega dopusta se pravica do starševskega dopusta prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je minilo od izteka materinskega dopusta. Če se uveljavlja po poteku 77 dni starosti otroka, se prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star na dan vložitve vloge, zmanjšano za 77 dni.
4
−
(4) Ne glede na prejšnji odstavek, posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, uveljavlja pravico do starševskega dopusta in starševskega nadomestila najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta. Po tem roku pravice ne more uveljaviti.
4
+
(4) Pravica do neprenosljivega dela starševskega dopusta in starševskega nadomestila se lahko uveljavlja najpozneje do nastopa tega dopusta.
5
−
(5) Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja vlagatelj ali vlagateljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega. V tem primeru se mu pravica prizna z dnem, ko začne delati s krajšim delovnim časom od polnega. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost z dnem vložitve vloge.
5
+
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena, posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, uveljavlja pravico do starševskega dopusta in starševskega nadomestila najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta. Po tem roku pravice ne more uveljaviti.
6
−
(6) Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok uveljavlja vlagatelj najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela. V tem primeru se mu pravica prizna z naslednjim dnem po zapustitvi trga dela. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok z dnem vložitve vloge.
6
+
(6) Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja vlagatelj ali vlagateljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) največ 30 dni pred začetkom in najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega. V tem primeru se mu pravica prizna z dnem, ko začne delati s krajšim delovnim časom od polnega. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost z dnem vložitve vloge.
7
−
(7) Pravico do nadomestila v času odmora za dojenje uveljavlja vlagateljica najpozneje 30 dni po pridobitvi pravice do odmora za dojenje pri delodajalcu. V tem primeru se ji pravica prizna z dnem, ko je pridobila pravico do odmora za dojenje pri delodajalcu. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, ji pripada pravica do nadomestila v času odmora za dojenje z dnem vložitve vloge.
7
+
(7) Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok uveljavlja vlagatelj najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela. V tem primeru se mu pravica prizna z naslednjim dnem po zapustitvi trga dela. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok z dnem vložitve vloge.
8
−
(8) Roki iz tega člena ne veljajo v primerih, kjer ta zakon določa krajše roke za obveščanje delodajalca.
8
+
(8) Pravico do nadomestila v času odmora za dojenje uveljavlja vlagateljica najpozneje 30 dni po pridobitvi pravice do odmora za dojenje pri delodajalcu. V tem primeru se ji pravica prizna z dnem, ko je pridobila pravico do odmora za dojenje pri delodajalcu. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, ji pripada pravica do nadomestila v času odmora za dojenje z dnem vložitve vloge.
+
9
+
(9) Roki iz tega člena ne veljajo v primerih, kjer ta zakon določa krajše roke za obveščanje delodajalca.
1
·
(1) Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po tem zakonu.
1
·
(1) Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po tem zakonu.
2
−
(2) Starševski dodatek znaša 252,04 eurov mesečno.
2
+
(2) Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
1
−
(1) Pravico do starševskega dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita pred uveljavljanjem pravice.
1
+
(1) Pravico do starševskega dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, če imata mati in otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita pred uveljavljanjem pravice.
2
·
(2) Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati, če je mati:
2
·
(2) Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati, če je mati:
3
·
1. umrla,
3
·
1. umrla,
4
·
2. zapustila otroka,
4
·
2. zapustila otroka,
5
·
3. na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka.
5
·
3. na podlagi mnenja zdravnika trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka.
6
·
(3) Pravica do starševskega dodatka iz prejšnjega odstavka se skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče pridobi pravico do starševskega dodatka in za toliko dni, kolikor je mati pravico že izrabila.
6
·
(3) Pravica do starševskega dodatka iz prejšnjega odstavka se skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče pridobi pravico do starševskega dodatka in za toliko dni, kolikor je mati pravico že izrabila.
7
·
(4) Glede prenehanja in spremembe pisnega dogovora iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe 33. člena tega zakona, razen določbe prvega odstavka in 1. točke tretjega odstavka navedenega člena.
7
·
(4) Glede prenehanja in spremembe pisnega dogovora iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe 33. člena tega zakona, razen določbe prvega odstavka in 1. točke tretjega odstavka navedenega člena.
8
·
(5) Če se starša v skladu s prvim odstavkom tega člena ne moreta dogovoriti o izrabi starševskega dodatka ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
8
·
(5) Če se starša v skladu s prvim odstavkom tega člena ne moreta dogovoriti o izrabi starševskega dodatka ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
9
·
(6) Druga oseba ima pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka, zmanjšano za toliko dni, kolikor sta starša to pravico že izrabila.
9
·
(6) Druga oseba ima pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka, zmanjšano za toliko dni, kolikor sta starša to pravico že izrabila.
1
·
(1) Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva otroka.
1
·
(1) Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva otroka.
2
−
(2) Za podaljšanje starševskega dodatka se smiselno uporabljajo določbe drugega do sedmega odstavka 29. člena tega zakona in četrtega odstavka 31. člena tega zakona.
2
+
(2) Za podaljšanje starševskega dodatka se smiselno uporabljajo določbe drugega do šestega odstavka 29. člena tega zakona in četrtega odstavka 31. člena tega zakona.
1
−
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za otroka. Pomoč znaša 280 eurov.
1
+
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme oziroma potrebščin za otroka. Pomoč znaša 350 eurov.
1
−
(1) Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji.
1
+
(1) Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji.
2
·
(2) Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima tudi druga oseba in posvojitelj, ki izpolnjujeta pogoje iz prejšnjega odstavka, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka.
2
·
(2) Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima tudi druga oseba in posvojitelj, ki izpolnjujeta pogoje iz prejšnjega odstavka, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka.
3
·
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice do pomoči ob rojstvu otroka nima rejnik ali rejnica (v nadaljnjem besedilu: rejnik). IV. poglavje: OTROŠKI DODATEK
3
·
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice do pomoči ob rojstvu otroka nima rejnik ali rejnica (v nadaljnjem besedilu: rejnik). IV. poglavje: OTROŠKI DODATEK
1
·
(1) Glede vprašanj postopka uveljavljanja otroškega dodatka, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino otroškega dodatka, postopka, obdobja prejemanja in izplačila otroškega dodatka, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do otroškega dodatka, nadzora nad delom centrov pri dodeljevanju otroškega dodatka ter zbirk podatkov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
1
·
(1) Glede vprašanj postopka uveljavljanja otroškega dodatka, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino otroškega dodatka, postopka, obdobja prejemanja in izplačila otroškega dodatka, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do otroškega dodatka, nadzora nad delom centrov pri dodeljevanju otroškega dodatka ter zbirk podatkov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
2
−
(2) Dohodkovni razred je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo vloge.
2
+
(2) (prenehal veljati)
1
·
(1) Kadar otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
1
·
(1) Kadar otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
2
−
(2) Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 odstotkov.
2
+
(2) Enostarševska družina je:
3
−
(3) Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z enim ali več otrokom, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema.
3
+
1. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali prejema družinsko pokojnino, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali je drugi od staršev neznan, ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema;
+
4
+
2. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev in je upravičen do nadomestila preživnine po zakonu, ki ureja pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom v višini, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom nad zneskom nadomestila preživnine, kadar pristojni center za socialno delo na podlagi vloge in ustreznih dokazil upravičenca presodi, da gre za izjemno socialno situacijo, kjer materialne, zdravstvene ali varnostne okoliščine bistveno ogrožajo socialni položaj otroka.
1
−
Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev ali druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka.
1
+
(1) Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev ali druga oseba za otroka s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka.
+
2
+
(2) Če je otrok, skladno z zakonom, ki ureja družinska razmerja, zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, pravico do otroškega dodatka uveljavlja tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Če se starši skladno z zakonom, ki ureja družinska razmerja, sporazumejo, da imajo oziroma obdržijo skupno varstvo in vzgojo otroka, se starši sporazumejo, kdo uveljavlja pravico do otroškega dodatka. Če se starši o tem ne sporazumejo, uveljavlja pravico do otroškega dodatka tisti izmed staršev, pri katerem ima otrok prijavljeno stalno prebivališče ali začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.
1
−
(1) Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini, ki ima v koledarskem letu vsaj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če so otroke starši dolžni preživljati v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja.
1
+
(1) Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.
2
·
(2) Dodatek za veliko družino s tremi otroki znaša 395 eurov.
2
·
(2) Dodatek za veliko družino s tremi otroki znaša 395 eurov.
3
·
(3) Dodatek za družino s štirimi ali več otroki znaša 480 eurov.
3
·
(3) Dodatek za družino s štirimi ali več otroki znaša 480 eurov.
+
1
+
(1) Eden od staršev ali druga oseba, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se v skladu s predpisom, ki ureja cestninske ceste in cestnine, razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila v skladu z zakonom, ki ureja letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, uveljavil pravico do 50-odstotnega znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, ki je v predpisu, ki ureja cestninske ceste in cestnine, določena za drugi cestninski razred A.
+
2
+
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je treba vlogi za uveljavljanje pomoči pri nakupu letne vinjete priložiti kopijo računa o nakupu letne vinjete za vozilo drugega cestninskega razreda B. VI. poglavje: DODATEK ZA NEGO OTROKA
1
−
(1) Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji.
1
+
(1) Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji.
2
·
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.
2
·
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.
1
−
(1) Pravice do dodatka za nego otroka nima eden od staršev ali druga oseba za otroka v primerih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona.
1
+
(1) Pravice do dodatka za nego otroka nima eden od staršev ali druga oseba za otroka v primerih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona ter rejnik, če ima za istega otroka zvišano oskrbnino, ki je povezana z zdravjem otroka, v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.
2
·
(2) Glede priznanja sorazmerne višine dodatka za nego otroka se smiselno uporablja določba drugega odstavka 74. člena tega zakona.
2
·
(2) Glede priznanja sorazmerne višine dodatka za nego otroka se smiselno uporablja določba drugega odstavka 74. člena tega zakona.
1
−
(1) Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebna nega zaradi zdravstvenih razlogov, vendar najdalj do 18. leta starosti, po 18. letu pa, če so ga starši dolžni preživljati v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja.
1
+
(1) Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebna nega zaradi zdravstvenih razlogov, vendar najdlje do njegovega 18. leta starosti, po 18. letu starosti pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do njegovega 26. leta starosti.
2
·
(2) Pravica do dodatka za nego otroka preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem zakonu. VII. poglavje: DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK
2
·
(2) Pravica do dodatka za nego otroka preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem zakonu. VII. poglavje: DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK
1
−
(1) Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona.
1
+
(1) Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona. Do delnega plačila je upravičen tudi zakonec ali zunajzakonski partner, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če te pravice ne koristi mati oziroma oče otroka in izpolnjuje druge s tem zakonom predpisane pogoje.
2
·
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi eden od staršev ali druga oseba, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo.
2
·
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi eden od staršev ali druga oseba, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo.
3
−
(3) O pravici iz prvega in drugega odstavka tega člena se odloči na podlagi mnenja zdravniške komisije.
3
+
(3) O pravici iz prvega, drugega in desetega odstavka tega člena se odloči na podlagi mnenja zdravniške komisije.
4
·
(4) Šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če ni več zavarovana za starševsko varstvo v skladu z 8. členom tega zakona ali, če je zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb ali v ta register ni vpisana.
4
·
(4) Šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če ni več zavarovana za starševsko varstvo v skladu z 8. členom tega zakona ali, če je zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb ali v ta register ni vpisana.
5
·
(5) Šteje se, da oseba dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi v primeru, če je že pred uveljavljanjem pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek delala krajši delovni čas od polnega.
5
·
(5) Šteje se, da oseba dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi v primeru, če je že pred uveljavljanjem pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek delala krajši delovni čas od polnega.
6
−
(6) Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima roditeljsko pravico in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka.
6
+
(6) Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka.
7
−
(7) Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je 734,15 eurov mesečno. Če eden od staršev dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek.
7
+
(7) Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je 1,2-kratnik bruto minimalne plače mesečno. Če eden od staršev ali druga oseba neguje in varuje dva ali več otrok iz prvega odstavka tega člena, se višina delnega plačila za izgubljeni dohodek poveča za 30 odstotkov. Če eden od staršev dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek.
8
·
(8) Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa Republika Slovenija.
8
·
(8) Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa Republika Slovenija.
9
·
(9) Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Prispevek plačuje upravičenec.
9
·
(9) Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Prispevek plačuje upravičenec.
+
10
+
(10) Pravico iz prvega in drugega odstavka tega člena imata lahko hkrati tudi oba starša, drugi osebi ali eden od staršev in njegov zakonec ali zunajzakonski partner, kadar začneta delati krajši delovni čas od polnega, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 40 ur tedensko.
1
−
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev ali druga oseba, če imata otrok in eden od staršev ali druga oseba stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
1
+
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev ali druga oseba, če imata otrok in eden od staršev ali druga oseba stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
1
−
(1) Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev ali druga oseba, če je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu oziroma zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.
1
+
(1) Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev ali druga oseba, če je otrok zaradi usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu oziroma zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.
2
·
(2) Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev, če je otrok v rejništvu.
2
·
(2) Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev, če je otrok v rejništvu.
+
3
+
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se enemu od staršev, ki bi bil na podlagi mnenja zdravniške komisije upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek, pravica prizna za deset ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 90 dni bival doma, oziroma za 20 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 dni bival doma, oziroma za 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 270 dni bival doma in so starši v teh primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Upravičenci, ki jim je priznana pravica za deset ur za obdobje enega leta, so zavarovani skladno z osmim in devetim odstavkom 83. člena tega zakona za deset ur tedensko. Upravičenci, ki jim je priznana pravica za 20 ur za obdobje enega leta, so zavarovani skladno z osmim in devetim odstavkom 83. člena tega zakona za 20 ur tedensko. Upravičenci, ki jim je priznana pravica za 30 ur za obdobje enega leta, so zavarovani skladno z osmim in devetim odstavkom 83. člena tega zakona za 30 ur tedensko.
1
·
(1) O pravici do družinskih prejemkih na prvi stopnji odloča center, ki ga določi minister.
1
·
(1) O pravici do družinskih prejemkih na prvi stopnji odloča center, ki ga določi minister.
2
·
(2) O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo.
2
·
(2) O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo.
3
·
(3) Odločba, s katero se odloči o pravici do družinskih prejemkov, se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi.
3
·
(3) Odločba, s katero se odloči o pravici do družinskih prejemkov, se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi.
4
·
(4) Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršljiva z dnem odpreme odločbe vlagatelju.
4
·
(4) Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršljiva z dnem odpreme odločbe vlagatelju.
5
·
(5) Pritožba na odločbo centra ne zadrži izvršitve odločbe.
5
·
(5) Pritožba na odločbo centra ne zadrži izvršitve odločbe.
6
·
(6) V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.
6
·
(6) V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.
7
·
(7) Določbe tega člena ne veljajo za pravico do otroškega dodatka.
7
·
(7) Določbe tega člena ne veljajo za pravico do otroškega dodatka.
+
8
+
(8) Do pravic do družinskih prejemkov niso upravičeni državljani tretjih držav, ki jim je bilo dovoljeno delati na ozemlju Republike Slovenije za obdobje, krajše od šestih mesecev, državljani tretjih držav, ki so bili v Republiko Slovenijo sprejeti za namen študija, ali državljani tretjih držav, ki jim je dovoljeno delati na podlagi vizuma.
1
·
(1) Pravica do starševskega dodatka in pravica do pomoči ob rojstvu otroka se uveljavljata pri centru, ki je krajevno pristojen na podlagi 58. člena tega zakona.
1
·
(1) Pravica do starševskega dodatka in pravica do pomoči ob rojstvu otroka se uveljavljata pri centru, ki je krajevno pristojen na podlagi 58. člena tega zakona.
2
−
(2) Za otroke, ki ne živijo s starši, center, kjer ima otrok stalno prebivališče, po uradni dolžnosti uvede postopek za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka. Če otrok nima stalnega prebivališča, je krajevno pristojen center, v katerem je nastal povod za postopek.
2
+
(2) Za otroke, ki ne živijo s starši, center, kjer ima otrok stalno ali začasno prebivališče, po uradni dolžnosti uvede postopek za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka. Če otrok nima stalnega ali začasnega prebivališča, je krajevno pristojen center, v katerem je nastal povod za postopek.
3
−
(3) Pravica do dodatka za veliko družino se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine.
3
+
(3) Pravica do dodatka za veliko družino se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na stalno ali začasno prebivališče družine.
4
−
(4) Pravica do dodatka za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče.
4
+
(4) Pravica do dodatka za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno ali začasno prebivališče.
1
·
(1) Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog in najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.
1
·
(1) Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog in najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.
2
−
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja najpozneje 30 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve oziroma po izvedeni posvojitvi.
2
+
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja najpozneje 30 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve oziroma po izvedeni posvojitvi.
1
−
(1) Pravico do dodatka za veliko družino določi center enkrat letno po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega dodatka . Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok pozneje v tem letu poveča, je upravičen do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki. Center o tem odloči pri obravnavi vloge ob povečanju števila otrok.
1
+
(1) Pravico do dodatka za veliko družino določi center enkrat letno po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega dodatka ali državne štipendije. Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok pozneje v tem letu poveča, je upravičen do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki. Center o tem odloči pri obravnavi vloge ob povečanju števila otrok.
2
−
(2) Kdor ni prejemnik otroškega dodatka , mora ob prvem uveljavljanju v tekočem letu vložiti vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino za tekoče leto. Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok kasneje v tem letu poveča, mora vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo. Po prvem uveljavljanju center enkrat letno po uradni dolžnosti določi pravico do dodatka za veliko družino za tega upravičenca.
2
+
(2) Kdor ni prejemnik otroškega dodatka ali državne štipendije, mora ob prvem uveljavljanju v tekočem letu vložiti vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino za tekoče leto. Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok kasneje v tem letu poveča, mora vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo. Po prvem uveljavljanju center enkrat letno po uradni dolžnosti določi pravico do dodatka za veliko družino za tega upravičenca.
+
1
+
Pravica do pomoči pri nakupu letne vinjete se uveljavlja do konca veljavnosti vinjete. Po tem roku pravice za to letno vinjeto ni mogoče uveljaviti.
1
·
(1) Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialno ekonomska varnost otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju, ampak v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.
1
·
(1) Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialno ekonomska varnost otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju, ampak v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.
2
−
(2) Center odloči v skladu s prejšnjim odstavkom, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti. II. poglavje: USKLAJEVANJE PREJEMKOV
2
+
(2) Center odloči v skladu s prejšnjim odstavkom, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti.
+
3
+
(3) Če inšpekcija, pristojna za šolstvo, z dokončno odločbo v prekrškovnem postopku po zakonu, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, ugotovi, da učenec iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole, o tem obvesti center, ki odloči, da se otroški dodatek enemu od staršev ali drugi osebi, ki za otroka prejema otroški dodatek v skladu s prvim odstavkom 73. člena tega zakona, tri mesece izplačuje v obliki, kot je ta opredeljena v prvem odstavku tega člena.
+
4
+
(4) Če se v primeru iz prejšnjega odstavka odločba pozneje pravnomočno razveljavi ali na drug način odpravi, inšpekcija, pristojna za šolstvo, o tem obvesti center, ki izplačevanje otroškega dodatka v obliki, kot je ta opredeljena v prvem odstavku tega člena, spremeni. II. poglavje: USKLAJEVANJE PREJEMKOV
1
−
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, nadomestilo v času odmora za dojenje, znesek najnižjega in najvišjega izplačila nadomestila ter zneski družinskih prejemkov se usklajujejo po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 10/08 - ZVarDod, 71/08, 98/09 - ZIUZGK, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2). III. poglavje: POVRNITEV ŠKODE
1
+
(1) Na podlagi zakona, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, se usklajujejo zneski družinskih prejemkov iz 1. do 5. točke 62. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo ter nadomestilo v času odmora za dojenje se ne usklajujejo. III. poglavje: POVRNITEV ŠKODE
1
·
Ministrstvo in centri vodijo zbirke podatkov o:
1
·
Ministrstvo in centri vodijo zbirke podatkov o:
2
·
1. materinskem dopustu in materinskem nadomestilu,
2
·
1. materinskem dopustu in materinskem nadomestilu,
3
·
2. očetovskem dopustu in očetovskem nadomestilu,
3
·
2. očetovskem dopustu in očetovskem nadomestilu,
4
·
3. starševskem dopustu in starševskem nadomestilu ter prenesenem dopustu,
4
·
3. starševskem dopustu in starševskem nadomestilu ter prenesenem dopustu,
5
·
4. dobroimetju,
5
·
4. dobroimetju,
6
·
5. posvojiteIjskem dopustu in posvojiteljskem nadomestilu,
6
·
5. posvojiteIjskem dopustu in posvojiteljskem nadomestilu,
7
·
6. nadomestilu v času odmora za dojenje,
7
·
6. nadomestilu v času odmora za dojenje,
8
·
7. delu s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva,
8
·
7. delu s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva,
9
·
8. plačilu prispevkov v primeru štirih ali več otrok,
9
·
8. plačilu prispevkov v primeru štirih ali več otrok,
10
·
9. starševskem dodatku,
10
·
9. starševskem dodatku,
11
·
10. pomoči ob rojstvu otroka,
11
·
10. pomoči ob rojstvu otroka,
12
·
11. dodatku za veliko družino,
12
·
11. dodatku za veliko družino,
13
·
12. dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
13
·
12. dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
14
·
13. delnem plačilu za izgubljeni dohodek,
14
·
13. delnem plačilu za izgubljeni dohodek,
15
−
14. zavarovancih za starševsko varstvo.
15
+
14. zavarovancih za starševsko varstvo,
+
16
+
15. pomoči pri nakupu vinjete.
1
·
(1) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o materinskem dopustu in materinskem nadomestilu iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
1
·
(1) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o materinskem dopustu in materinskem nadomestilu iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
2
·
- ime in priimek,
2
·
- ime in priimek,
3
·
- spol,
3
·
- spol,
4
·
- enotna matična številka občana,
4
·
- enotna matična številka občana,
5
·
- državljanstvo,
5
·
- državljanstvo,
6
·
- prebivališče,
6
·
- prebivališče,
7
·
- podatki o izobraževanju,
7
·
- podatki o izobraževanju,
8
·
- predviden datum poroda,
8
·
- predviden datum poroda,
9
·
- zaposlitev,
9
·
- zaposlitev,
10
·
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
10
·
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
11
·
- davčna številka,
11
·
- davčna številka,
12
·
- davčna olajšava,
12
·
- davčna olajšava,
13
·
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
13
·
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
14
·
- bonitete,
14
·
- bonitete,
15
·
- zavarovalna podlaga,
15
·
- zavarovalna podlaga,
16
·
- številka transakcijskega računa.
16
·
- številka transakcijskega računa.
17
·
(2) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o očetovskem dopustu in očetovskem nadomestilu iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
17
·
(2) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o očetovskem dopustu in očetovskem nadomestilu iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
18
·
- ime in priimek,
18
·
- ime in priimek,
19
·
- spol,
19
·
- spol,
20
·
- enotna matična številka občana,
20
·
- enotna matična številka občana,
21
·
- državljanstvo,
21
·
- državljanstvo,
22
·
- prebivališče,
22
·
- prebivališče,
23
·
- podatki o izobraževanju,
23
·
- podatki o izobraževanju,
24
·
- predviden datum poroda,
24
·
- predviden datum poroda,
25
·
- dejanski datum poroda,
25
·
- dejanski datum poroda,
26
·
- zaposlitev,
26
·
- zaposlitev,
27
·
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
27
·
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
28
·
- davčna številka,
28
·
- davčna številka,
29
·
- zavarovalna podlaga,
29
·
- zavarovalna podlaga,
30
·
- številka transakcijskega računa.
30
·
- številka transakcijskega računa.
31
·
(3) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o starševskem dopustu in starševskem nadomestilu ter prenesenem dopustu iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
31
·
(3) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o starševskem dopustu in starševskem nadomestilu ter prenesenem dopustu iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
32
·
- ime in priimek,
32
·
- ime in priimek,
33
·
- spol,
33
·
- spol,
34
·
- enotna matična številka občana,
34
·
- enotna matična številka občana,
35
·
- državljanstvo,
35
·
- državljanstvo,
36
·
- prebivališče,
36
·
- prebivališče,
37
·
- podatki o izobraževanju,
37
·
- podatki o izobraževanju,
38
·
- predviden datum poroda,
38
·
- predviden datum poroda,
39
·
- zaposlitev,
39
·
- zaposlitev,
40
·
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
40
·
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
41
·
- davčna številka,
41
·
- davčna številka,
42
·
- davčna olajšava,
42
·
- davčna olajšava,
43
·
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
43
·
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
44
·
- sodba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo,
44
·
- sodba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo,
45
·
- bonitete,
45
·
- bonitete,
46
·
- zavarovalna podlaga,
46
·
- zavarovalna podlaga,
47
·
- številka transakcijskega računa.
47
·
- številka transakcijskega računa.
48
·
(4) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o dobroimetju iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
48
·
(4) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o dobroimetju iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
49
·
- ime in priimek,
49
·
- ime in priimek,
50
·
- spol,
50
·
- spol,
51
·
- enotna matična številka občana,
51
·
- enotna matična številka občana,
52
·
- državljanstvo,
52
·
- državljanstvo,
53
·
- prebivališče,
53
·
- prebivališče,
54
·
- podatki o izobraževanju,
54
·
- podatki o izobraževanju,
55
·
- predviden datum poroda,
55
·
- predviden datum poroda,
56
·
- zaposlitev,
56
·
- zaposlitev,
57
·
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
57
·
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
58
·
- davčna številka,
58
·
- davčna številka,
59
·
- davčna olajšava,
59
·
- davčna olajšava,
60
·
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
60
·
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
61
·
- podatki o vključenosti v zavod (številka in datum odločbe),
61
·
- podatki o vključenosti v zavod (številka in datum odločbe),
62
·
- bonitete,
62
·
- bonitete,
63
·
- zavarovalna podlaga,
63
·
- zavarovalna podlaga,
64
·
- številka transakcijskega računa fizične ali pravne osebe za nakazilo dobroimetja.
64
·
- številka transakcijskega računa fizične ali pravne osebe za nakazilo dobroimetja.
65
·
(5) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o posvojiteljskem dopustu in posvojiteljskem nadomestilu iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
65
·
(5) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o posvojiteljskem dopustu in posvojiteljskem nadomestilu iz prejšnjega člena za vlagatelja, otrokovo mater oziroma otroka so:
66
·
- ime in priimek,
66
·
- ime in priimek,
67
·
- spol,
67
·
- spol,
68
·
- enotna matična številka občana,
68
·
- enotna matična številka občana,
69
·
- državljanstvo,
69
·
- državljanstvo,
70
·
- prebivališče,
70
·
- prebivališče,
71
·
- odločba o posvojitvi,
71
·
- odločba o posvojitvi,
72
·
- zaposlitev,
72
·
- zaposlitev,
73
·
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
73
·
- plača in osnova za plačevanje prispevka,
74
·
- davčna številka,
74
·
- davčna številka,
75
·
- davčna olajšava,
75
·
- davčna olajšava,
76
·
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
76
·
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
77
·
- bonitete,
77
·
- bonitete,
78
·
- zavarovalna podlaga,
78
·
- zavarovalna podlaga,
79
·
- številka transakcijskega računa.
79
·
- številka transakcijskega računa.
80
·
(6) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o nadomestilu v času odmora za dojenje iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
80
·
(6) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o nadomestilu v času odmora za dojenje iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
81
·
- ime in priimek,
81
·
- ime in priimek,
82
·
- spol,
82
·
- spol,
83
·
- enotna matična številka občana,
83
·
- enotna matična številka občana,
84
·
- državljanstvo,
84
·
- državljanstvo,
85
·
- prebivališče,
85
·
- prebivališče,
86
·
- podatek o šolanju,
86
·
- podatek o šolanju,
87
·
- zaposlitev,
87
·
- zaposlitev,
88
·
- davčna številka,
88
·
- davčna številka,
89
·
- zavarovalna podlaga.
89
·
- zavarovalna podlaga.
90
·
(7) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o delu s krajšim delovnim časom zaradi starševstva iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroke so:
90
·
(7) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o delu s krajšim delovnim časom zaradi starševstva iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroke so:
91
·
- ime in priimek,
91
·
- ime in priimek,
92
·
- spol,
92
·
- spol,
93
·
- enotna matična številka občana,
93
·
- enotna matična številka občana,
94
·
- državljanstvo,
94
·
- državljanstvo,
95
·
- prebivališče,
95
·
- prebivališče,
96
·
- podatki o izobraževanju,
96
·
- podatki o izobraževanju,
97
·
- zaposlitev,
97
·
- zaposlitev,
98
·
- davčna številka,
98
·
- davčna številka,
99
·
- zavarovalna podlaga.
99
·
- zavarovalna podlaga.
100
·
(8) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o pravici do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroke so:
100
·
(8) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o pravici do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroke so:
101
·
- ime in priimek,
101
·
- ime in priimek,
102
·
- spol,
102
·
- spol,
103
·
- enotna matična številka občana,
103
·
- enotna matična številka občana,
104
·
- državljanstvo,
104
·
- državljanstvo,
105
·
- prebivališče,
105
·
- prebivališče,
106
·
- podatek o šolanju,
106
·
- podatek o šolanju,
107
·
- zaposlitev,
107
·
- zaposlitev,
108
·
- davčna številka.
108
·
- davčna številka.
109
·
(9) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o starševskem dodatku iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
109
·
(9) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o starševskem dodatku iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
110
·
- ime in priimek,
110
·
- ime in priimek,
111
·
- spol,
111
·
- spol,
112
·
- enotna matična številka občana,
112
·
- enotna matična številka občana,
113
·
- državljanstvo,
113
·
- državljanstvo,
114
·
- prebivališče,
114
·
- prebivališče,
115
·
- predviden datum poroda,
115
·
- predviden datum poroda,
116
·
- dejanski datum poroda,
116
·
- dejanski datum poroda,
117
·
- davčna številka,
117
·
- davčna številka,
118
·
- davčna olajšava,
118
·
- davčna olajšava,
119
·
- številka transakcijskega računa.
119
·
- številka transakcijskega računa.
120
·
(10) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o pomoči ob rojstvu otroka iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
120
·
(10) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o pomoči ob rojstvu otroka iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
121
·
- ime in priimek,
121
·
- ime in priimek,
122
·
- spol,
122
·
- spol,
123
·
- enotna matična številka občana,
123
·
- enotna matična številka občana,
124
·
- državljanstvo,
124
·
- državljanstvo,
125
·
- prebivališče,
125
·
- prebivališče,
126
·
- predviden datum poroda,
126
·
- predviden datum poroda,
127
·
- dejanski datum poroda,
127
·
- dejanski datum poroda,
128
·
- davčna številka,
128
·
- davčna številka,
129
·
- številka transakcijskega računa.
129
·
- številka transakcijskega računa.
130
·
(11) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o dodatku za veliko družino iz prejšnjega člena, za vlagatelja oziroma otroke so:
130
·
(11) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o dodatku za veliko družino iz prejšnjega člena, za vlagatelja oziroma otroke so:
131
·
- ime in priimek,
131
·
- ime in priimek,
132
·
- spol,
132
·
- spol,
133
·
- enotna matična številka občana,
133
·
- enotna matična številka občana,
134
·
- državljanstvo,
134
·
- državljanstvo,
135
·
- prebivališče,
135
·
- prebivališče,
136
·
- upravičenost do otroškega dodatka (številka, datum odločbe),
136
·
- upravičenost do otroškega dodatka (številka, datum odločbe),
137
·
- podatki o izobraževanju,
137
·
- podatki o izobraževanju,
138
·
- davčna številka,
138
·
- davčna številka,
139
·
- številka transakcijskega računa.
139
·
- številka transakcijskega računa.
140
·
(12) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
140
·
(12) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
141
·
- ime in priimek,
141
·
- ime in priimek,
142
·
- spol,
142
·
- spol,
143
·
- enotna matična številka občana,
143
·
- enotna matična številka občana,
144
·
- državljanstvo,
144
·
- državljanstvo,
145
·
- prebivališče,
145
·
- prebivališče,
146
·
- podatki o izobraževanju,
146
·
- podatki o izobraževanju,
147
·
- podatki o vključenosti v zavod (številka, datum odločbe),
147
·
- podatki o vključenosti v zavod (številka, datum odločbe),
148
·
- podatki o zdravstvenem stanju otroka,
148
·
- podatki o zdravstvenem stanju otroka,
149
·
- davčna številka,
149
·
- davčna številka,
150
·
- številka transakcijskega računa.
150
·
- številka transakcijskega računa.
151
·
(13) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o delnem plačilu za izgubljeni dohodek iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
151
·
(13) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o delnem plačilu za izgubljeni dohodek iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroka so:
152
·
- ime in priimek,
152
·
- ime in priimek,
153
·
- spol,
153
·
- spol,
154
·
- enotna matična številka občana,
154
·
- enotna matična številka občana,
155
·
- državljanstvo,
155
·
- državljanstvo,
156
·
- prebivališče,
156
·
- prebivališče,
157
·
- podatki o zdravstvenem stanju otroka,
157
·
- podatki o zdravstvenem stanju otroka,
158
·
- davčna številka,
158
·
- davčna številka,
159
·
- davčna olajšava,
159
·
- davčna olajšava,
160
·
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
160
·
- sklep o izvršbi (številka, datum, veljavnost, naziv prejemnika, številka transakcijskega računa, znesek),
161
·
- zaposlitev,
161
·
- zaposlitev,
162
·
- zavarovalna podlaga,
162
·
- zavarovalna podlaga,
163
·
- številka transakcijskega računa.
163
·
- številka transakcijskega računa.
164
·
(14) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o zavarovancih za starševsko varstvo iz prejšnjega člena za zavarovance so:
164
·
(14) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o zavarovancih za starševsko varstvo iz prejšnjega člena za zavarovance so:
165
·
- ime in priimek,
165
·
- ime in priimek,
166
·
- spol,
166
·
- spol,
167
·
- enotna matična številka občana,
167
·
- enotna matična številka občana,
168
·
- zavarovalna podlaga,
168
·
- zavarovalna podlaga,
169
·
- zavezanec za prijavo,
169
·
- zavezanec za prijavo,
170
·
- število ur zavarovanja,
170
·
- število ur zavarovanja,
171
·
- datum vključitve v zavarovanje,
171
·
- datum vključitve v zavarovanje,
172
·
- datum prenehanja zavarovanja.
172
·
- datum prenehanja zavarovanja.
173
−
(15) Prijavno-odjavno službo za zavarovanje za starševsko varstvo opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Povračilo stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta ministrstvo in zavod za zdravstveno zavarovanje.
173
+
(15) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o pomoči pri nakupu vinjete iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroke so:
+
174
+
- ime in priimek,
+
175
+
- spol,
+
176
+
- enotna matična številka občana,
+
177
+
- državljanstvo,
+
178
+
- prebivališče,
+
179
+
- podatek o oprostitvi ali znižanju letne dajatve za vozilo,
+
180
+
- davčna številka,
+
181
+
- številka transakcijskega računa.
+
182
+
(16) Prijavno-odjavno službo za zavarovanje za starševsko varstvo opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Povračilo stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta ministrstvo in zavod za zdravstveno zavarovanje.
1
·
(1) Zbirke podatkov iz prejšnjega člena obdeluje ministrstvo kot upravljavec centralne zbirke podatkov.
1
·
(1) Zbirke podatkov iz prejšnjega člena obdeluje ministrstvo kot upravljavec centralne zbirke podatkov.
2
·
(2) Centri iz centralne zbirke podatkov obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o pravicah po tem zakonu, in sicer z enako vsebino kot ministrstvo.
2
·
(2) Centri iz centralne zbirke podatkov obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o pravicah po tem zakonu, in sicer z enako vsebino kot ministrstvo.
3
−
(3) Upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena DURS za potrebe ugotovitve in presoje dejstev glede vodenja postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njene z zakonom predpisane pristojnosti na njeno zahtevo v elektronski obliki posreduje podatke o osebah, ki so jim bile priznane pravice iz 14. in 62. člena tega zakona, in sicer osebno ime in davčna številka te osebe, podatek o vrsti priznane pravice, podatek o višini zneska priznane pravice in podatek o tem, kdaj je bila pravica priznana. DURS se omogoči neposredni elektronski vpogled v te podatke. DURS v zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem elektronskem vpogledu v navedene podatke navede osebno ime in EMŠO osebe, katere podatke zahteva.
3
+
(3) Upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) za potrebe ugotovitve in presoje dejstev glede vodenja postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njene z zakonom predpisane pristojnosti na njeno zahtevo v elektronski obliki posreduje podatke o osebah, ki so jim bile priznane pravice iz 14. in 62. člena tega zakona, in sicer osebno ime in davčna številka te osebe, podatek o vrsti priznane pravice, podatek o višini zneska priznane pravice in podatek o tem, kdaj je bila pravica priznana. FURS se omogoči neposredni elektronski vpogled v te podatke. FURS v zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem elektronskem vpogledu v navedene podatke navede osebno ime in EMŠO osebe, katere podatke zahteva.
1
·
(1) Podatki se zbirajo neposredno od posameznika oziroma njegovega zakonitega zastopnika za njega in njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.
1
·
(1) Podatki se zbirajo neposredno od posameznika oziroma njegovega zakonitega zastopnika za njega in njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.
2
−
11. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - podatek o številki transakcijskega računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datum zaprtja računa.
2
+
(2) Ministrstvo in centri brezplačno pridobivajo osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev:
3
·
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve - podatke o posamezniku, družinskih članih in skupnem gospodinjstvu (osebno ime, datum rojstva, enotno matično številko občana, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče);
3
·
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve - podatke o posamezniku, družinskih članih in skupnem gospodinjstvu (osebno ime, datum rojstva, enotno matično številko občana, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče);
4
·
2. podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni oziroma visokošolski zavod (ime in priimek, ime vrtca ali osnovne šole ali srednje šole ali višje strokovne šole ali visokošolskega zavoda ter obdobje vključenosti, datum izpisa, datum dokončanja študijskega programa);
4
·
2. podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni oziroma visokošolski zavod (ime in priimek, ime vrtca ali osnovne šole ali srednje šole ali višje strokovne šole ali visokošolskega zavoda ter obdobje vključenosti, datum izpisa, datum dokončanja študijskega programa);
5
·
3. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podatke o izplačani pokojnini, dodatku za pomoč in postrežbo, nadomestilu iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja; podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času), in uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o vrsti, višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter nadomestila za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
5
·
3. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podatke o izplačani pokojnini, dodatku za pomoč in postrežbo, nadomestilu iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja; podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času), in uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o vrsti, višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter nadomestila za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
6
·
4. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času);
6
·
4. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času);
7
·
5. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje - podatke o brezposelnih osebah, izplačanem nadomestilu iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, denarni pomoči, štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova; podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb), podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci);
7
·
5. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje - podatke o brezposelnih osebah, izplačanem nadomestilu iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, denarni pomoči, štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova; podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb), podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci);
8
·
6. FURS - podatke o dohodkih davčnih zavezancev ter podatke o osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo in podatke o obračunanih prispevkih za socialno varnost, podatke o dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine, podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, in podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke, podatke o vzdrževanih družinskih članih, in podatke o številkah transakcijskega računa oseb v tujini;
8
·
6. FURS - podatke o dohodkih davčnih zavezancev ter podatke o osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo in podatke o obračunanih prispevkih za socialno varnost, podatke o dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine, podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, in podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke, podatke o vzdrževanih družinskih članih, in podatke o številkah transakcijskega računa oseb v tujini;
9
·
7. centrov za socialno delo - podatke o številki odločbe o pravici do prejemkov in subvencij iz javnih sredstev, izplačani rejnini, izplačanih prispevkih za rejnika, o številki in datumu izvršilnega naslova o pravici do preživnine, o višini preživnine, o številki in datumu odločbe o namestitvi otroka z namenom posvojitve;
9
·
7. centrov za socialno delo - podatke o številki odločbe o pravici do prejemkov in subvencij iz javnih sredstev, izplačani rejnini, izplačanih prispevkih za rejnika, o številki in datumu izvršilnega naslova o pravici do preživnine, o višini preživnine, o številki in datumu odločbe o namestitvi otroka z namenom posvojitve;
10
·
8. izvajalcev socialno varstvene dejavnosti - podatke o vključitvi v socialno varstveni zavod;
10
·
8. izvajalcev socialno varstvene dejavnosti - podatke o vključitvi v socialno varstveni zavod;
11
·
9. delodajalci - podatke o bonitetah in druge podatke, potrebne za odločanje o pravicah po tem zakonu;
11
·
9. delodajalci - podatke o bonitetah in druge podatke, potrebne za odločanje o pravicah po tem zakonu;
12
·
10. ministrstva, pristojnega za infrastrukturo - podatke o lastništvu vozila in o upravičencih, ki uveljavljajo oprostitev plačila letne dajatve oziroma 50-odstotno znižanja letne dajatve;
12
·
10. ministrstva, pristojnega za infrastrukturo - podatke o lastništvu vozila in o upravičencih, ki uveljavljajo oprostitev plačila letne dajatve oziroma 50-odstotno znižanja letne dajatve;
13
·
11. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - podatek o številki transakcijskega računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datum zaprtja računa.
13
·
11. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - podatek o številki transakcijskega računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datum zaprtja računa.
14
·
(3) Podrobnejšo opredelitev in postopek pridobivanja podatkov iz 6. točke prejšnjega odstavka tega člena določi minister, ob soglasju ministra, pristojnega za finance.
14
·
(3) Podrobnejšo opredelitev in postopek pridobivanja podatkov iz 6. točke prejšnjega odstavka tega člena določi minister, ob soglasju ministra, pristojnega za finance.
15
·
(4) Ministrstvo lahko zbirke podatkov iz 106. člena tega zakona z uporabo EMŠO poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena.
15
·
(4) Ministrstvo lahko zbirke podatkov iz 106. člena tega zakona z uporabo EMŠO poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena.
1
−
Podatki iz zbirk podatkov iz 105. člena tega zakona se hranijo pet let po prenehanju pravice, razen podatkov iz zbirk podatkov iz 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9. in 13. točke 105. člena tega zakona, ki se hranijo trajno. VI. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE
1
+
Podatki iz zbirk podatkov iz 105. člena tega zakona se hranijo deset let po prenehanju pravice, razen podatkov iz zbirk podatkov iz 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9. in 13. točke 105. člena tega zakona, ki se hranijo trajno. VI. poglavje: KAZENSKE DOLOČBE
1
−
O prekrških po tem zakonu v hitrem postopku odloča Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo. VII. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
O prekrških po tem zakonu v hitrem postopku odloča Inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo. VI.a POSEBNE DOLOČBE
+
1
+
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 46. člena tega zakona izplačilo nadomestila za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvakratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 10/08 - ZVarDod, 71/08, 98/09 - ZIUZGK, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF in 96/12 - ZPIZ-2).
+
2
+
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 47. člena tega zakona znaša nadomestilo, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela 90 odstotkov osnove. Nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove, kadar osnova ne presega minimalne plače.
+
3
+
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 78. člena tega zakona ima pravico do dodatka za veliko družino eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji in povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 odstotkov neto povprečne plače skladno z določbami zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki se uporabljajo za odločanje o pravici do otroškega dodatka oziroma za izdajo avtomatičnega informativnega izračuna.
+
4
+
(4) Za namen iz tretjega odstavka tega člena centri za socialno delo iz centralne zbirke podatkov skladno z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o pravicah po tretjem in četrtem odstavku tega člena. VII. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Ne glede na 46., 47., 63., 68. in 77. člen tega zakona se za najvišje izplačilo nadomestila, višino nadomestila, višino starševskega dodatka, pravico do pomoči ob rojstvu otroka in pravico do dodatka za veliko družino uporabljajo določbe od 145. do 149. člena in 151. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odločba US, 46/13 -ZIPRS1314-A, 47/13, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I in 63/13 - ZJAKRS-A) in določba 3. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (Uradni list RS, št. 63/13 - ZIUPTDSV).
1
+
Ne glede na 46., 47., 63., 68. in 77. člen tega zakona se za najvišje izplačilo nadomestila, višino nadomestila, višino starševskega dodatka, pravico do pomoči ob rojstvu otroka in pravico do dodatka za veliko družino uporabljajo določbe od 145. do 149. člena in 151. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12 , 25/13 - odločba US, 46/13 -ZIPRS1314-A, 47/13, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I in 63/13 - ZJAKRS-A) in določba 3. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (Uradni list RS, št. 63/13 - ZIUPTDSV).
1
·
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08, 62/10 - ZUPJS, 40/12 - ZUJF, 63/13 - ZIUPTDSV in 99/13 - ZSVarPre-C).
1
·
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08, 62/10 - ZUPJS, 40/12 - ZUJF, 63/13 - ZIUPTDSV in 99/13 - ZSVarPre-C).
2
−
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 2., 3., 4., 5. člen, prvi, drugi, četrti in peti odstavek 6. člena, 15., 16., 17. in 18. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 - ZDavP, 34/96, 87/97 - ZDavP-A, 3/98, 7/98 - odločba US, 106/99 - ZPIZ-1, 81/00 - ZPSV-C, 97/01, 97/01 - ZSDP, 62/10 - odločba US, 96/12 - ZPIZ-2, 91/13 - ZZVZZ-M in 99/13 - ZSVarPre-C), v delu, ki se nanašajo na prispevke za starševsko varstvo.
2
+
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 2., 3., 4., 5. člen, prvi, drugi, četrti in peti odstavek 6. člena, 15., 16., 17. in 18. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 - ZDavP, 34/96, 87/97 - ZDavP-A, 3/98 , 7/98 - odločba US, 106/99 - ZPIZ-1, 81/00 - ZPSV-C, 97/01, 97/01 - ZSDP, 62/10 - odločba US, 96/12 - ZPIZ-2, 91/13 - ZZVZZ-M in 99/13 - ZSVarPre-C), v delu, ki se nanašajo na prispevke za starševsko varstvo.
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe 49. člena, ki se začne uporabljati 1. septembra 2014. Št. 541-01/13-13/25 Ljubljana, dne 3. aprila 2014 EPA 1524-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe 49. člena, ki se začne uporabljati 1. septembra 2014.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. februarja 2026. Št. 003-02-1/2026-31 Ljubljana, dne 11. februarja 2026 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH (ZSDP-1H)
−
1
−
Postopki za uveljavljanje starševskega dopusta rejnika, otroškega dodatka in dodatka za veliko družino, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi, ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke ter uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
−
1
−
Do ureditve v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne glede na osmi odstavek 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 - odl. US, 51/16 - odl. US, 88/16, 61/17 - ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 - ZFRO, 54/22 - ZUPŠ-1, 76/23 - ZŠolPre-1B, 122/23 - ZŠtip1C, 22/25 - ZZZRO-1, 40/25 - ZINR in 90/25 - ZPIZ-2O; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) se za enostarševsko družino po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev šteje:
−
2
−
1. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali prejema družinsko pokojnino, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali je drugi od staršev neznan, ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema;
−
3
−
2. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev in je upravičen do nadomestila preživnine po zakonu, ki ureja pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom v višini, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom nad zneskom nadomestila preživnine, kadar pristojni center za socialno delo na podlagi vloge in ustreznih dokazil upravičenca presodi, da gre za izjemno socialno situacijo, kjer materialne, zdravstvene ali varnostne okoliščine bistveno ogrožajo socialni položaj otroka.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v 12. členu v prvem odstavku v 8. točki preneha veljati besedilo »in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec«, uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2026. Št. 541-01/25-11/17 Ljubljana, dne 3. februarja 2026 EPA 2158-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Meira Hot podpredsednica
−