Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije

1

·

(1) Ta zakon ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije.

1

·

(1) Ta zakon ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije.

2

·

(2) Sodelovanje v kazenskih zadevah iz prejšnjega odstavka obsega:

2

·

(2) Sodelovanje v kazenskih zadevah iz prejšnjega odstavka obsega:

3

·

1. medsebojno priznavanje in izvrševanje:

3

·

1. medsebojno priznavanje in izvrševanje:

4

·

a) odločb pravosodnih organov zaradi prijetja in predaje oseb, zasega in odvzema predmetov, začasnega zavarovanja zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzema premoženjske koristi,

4

·

a) odločb pravosodnih organov zaradi prijetja in predaje oseb, zasega in odvzema predmetov, začasnega zavarovanja zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzema premoženjske koristi,

5

−

b) odločb sodišč ali drugih pristojnih organov za pridobitev predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih ter postopkih za prekrške,

5

+

b) odločb sodišč ali drugih pristojnih organov, s katerimi se izda oziroma potrdi evropski preiskovalni nalog,

6

·

c) odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti, č) odločb sodišč, s katerimi so izrečeni ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka,

6

·

c) odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti, č) odločb sodišč, s katerimi so izrečeni ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka,

7

·

d) odločb sodišč oziroma pristojnih organov, s katerimi so izrečene pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, pogojne odložitve izreka kazni, alternativne sankcije ter odločbe o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom,

7

·

d) odločb sodišč oziroma pristojnih organov, s katerimi so izrečene pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, pogojne odložitve izreka kazni, alternativne sankcije ter odločbe o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom,

8

−

e) odločb pristojnih organov, s katerimi so izrečene denarne sankcije;

8

+

e) odločb sodišč ali pristojnih organov, s katerimi se izda evropska odredba o zaščiti);

+

9

+

f) odločb pristojnih organov, s katerimi so izrečene denarne sankcije;

9

·

2. odstop in prevzem kazenskega pregona;

10

·

2. odstop in prevzem kazenskega pregona;

10

·

3. pravno pomoč v kazenskih zadevah, vključno z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih skupin in skupnim izvajanjem preiskovalnih ukrepov;

11

·

3. pravno pomoč v kazenskih zadevah, vključno z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih skupin in skupnim izvajanjem preiskovalnih ukrepov;

11

·

4. druge oblike sodelovanja v skladu s pravno ureditvijo v Evropski uniji in v njenih državah članicah. Uporaba tega zakona, drugih predpisov in prenos pravnih aktov Evropske unije

12

·

4. druge oblike sodelovanja v skladu s pravno ureditvijo v Evropski uniji in v njenih državah članicah. Uporaba tega zakona, drugih predpisov in prenos pravnih aktov Evropske unije

1

·

(1) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za vprašanja sodelovanja v kazenskih zadevah, ki so drugače urejena s pravnim aktom Evropske unije, ki se neposredno uporablja, ali z mednarodno pogodbo.

1

·

(1) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za vprašanja sodelovanja v kazenskih zadevah, ki so drugače urejena s pravnim aktom Evropske unije, ki se neposredno uporablja, ali z mednarodno pogodbo.

2

·

(2) Določbe II. dela tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopek predaje med Republiko Slovenijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško na podlagi Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško ter za postopek predaje med Republiko Slovenijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na podlagi Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani.

2

·

(2) Določbe II. dela tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopek predaje med Republiko Slovenijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško na podlagi Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško ter za postopek predaje med Republiko Slovenijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na podlagi Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani.

3

·

(3) Glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se v skladu z njihovo naravo po pravu Republike Slovenije smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške.

3

·

(3) Glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se v skladu z njihovo naravo po pravu Republike Slovenije smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške.

4

−

18. Direktivo (EU) 2019/884 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (sistem ECRIS) ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ (UL L 151, str. 143), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/884/EU).

4

+

(4) Ta zakon določa medsebojno priznavanje in izvrševanje odločb pravosodnih organov zaradi prijetja in predaje oseb, zasega in odvzema predmetov, začasnega zavarovanja zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzema premoženjske koristi, odločb sodišč ali drugih pristojnih organov, s katerimi se izda evropski preiskovalni nalog, odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti, odločb sodišč, s katerimi so izrečeni ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka, odločb sodišč oziroma pristojnih organov, s katerimi so izrečene pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, pogojne odložitve izreka kazni, alternativne sankcije ter odločbe o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom odločb sodišč ali pristojnih organov, s katerimi se izda evropska odredba o zaščiti, odločb pristojnih organov, s katerimi so izrečene denarne sankcije, ustanovitev skupnih preiskovalnih skupin in skupno izvajanje preiskovalnih ukrepov, izmenjavo podatkov iz kazenske evidence ter sodelovanje z Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo v skladu z:

5

·

1. Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami ( UL L 190, 18. 7. 2002, str. 1 ), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe ( UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ );

5

·

1. Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami ( UL L 190, 18. 7. 2002, str. 1 ), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe ( UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ );

6

·

2. Okvirnim sklepom Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah ( UL L 162, 20. 6. 2002, str. 15 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2002/465/PNZ );

6

·

2. Okvirnim sklepom Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah ( UL L 162, 20. 6. 2002, str. 15 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2002/465/PNZ );

7

·

3. Okvirnim sklepom Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji ( UL L 196, 2. 8. 2003, str. 45 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ );

7

·

3. Okvirnim sklepom Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji ( UL L 196, 2. 8. 2003, str. 45 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ );

8

·

4. Okvirnim sklepom Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji ( UL L 68, 15. 3. 2005, str. 49 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2005/212/PNZ );

8

·

4. Okvirnim sklepom Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji ( UL L 68, 15. 3. 2005, str. 49 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2005/212/PNZ );

9

·

5. Okvirnim sklepom Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni ( UL L 76, 22. 3. 2005, str. 16 ), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe ( UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ );

9

·

5. Okvirnim sklepom Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni ( UL L 76, 22. 3. 2005, str. 16 ), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe ( UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ );

10

·

6. Okvirnim sklepom Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi ( UL L 196, 2. 8. 2003, str. 45 ), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. 2. 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe ( UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ );

10

·

6. Okvirnim sklepom Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi ( UL L 196, 2. 8. 2003, str. 45 ), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. 2. 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe ( UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ );

11

·

7. Okvirnim sklepom Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji ( UL L 327, 5. 12. 2008, str. 27 ), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe ( UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ );

11

·

7. Okvirnim sklepom Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji ( UL L 327, 5. 12. 2008, str. 27 ), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe ( UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ );

12

·

8. Okvirnim sklepom Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami ( UL L 337, 16. 12. 2008, str. 102 ), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe ( UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ );

12

·

8. Okvirnim sklepom Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami ( UL L 337, 16. 12. 2008, str. 102 ), zadnjič spremenjenim z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 o spremembi okvirnih sklepov Sveta 2002/584/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ in 2008/947/PNZ zaradi krepitve procesnih pravic oseb ter spodbujanja uporabe načela vzajemnega priznavanja odločb, izdanih na sojenju v odsotnosti zadevne osebe ( UL L 81, 27. 3. 2009, str. 24 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ );

13

·

9. Sklepom Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži ( UL L 348, 24. 12. 2008, str. 130 ), (v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 2008/976/PNZ );

13

·

9. Sklepom Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži ( UL L 348, 24. 12. 2008, str. 130 ), (v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 2008/976/PNZ );

14

·

10. Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah ( UL L 130, 1. 5. 2014, str. 1 ), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/41/EU );

14

·

10. Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah ( UL L 130, 1. 5. 2014, str. 1 ), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/41/EU );

15

·

11. Okvirnim sklepom Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami ( UL L 93, 7. 4. 2009, str. 23 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ );

15

·

11. Okvirnim sklepom Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami ( UL L 93, 7. 4. 2009, str. 23 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ );

16

·

12. Sklepom Sveta 2008/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ ( UL L 93, 7. 4. 2009, str. 33 ), (v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 2008/316/PNZ );

16

·

12. Sklepom Sveta 2008/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ ( UL L 93, 7. 4. 2009, str. 33 ), (v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 2008/316/PNZ );

17

·

13. Okvirnim sklepom Sveta 2009/829/PNZ z dne 23. oktobra 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu ( UL L 294, 11. 11. 2009, str. 20 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2009/829/PNZ );

17

·

13. Okvirnim sklepom Sveta 2009/829/PNZ z dne 23. oktobra 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu ( UL L 294, 11. 11. 2009, str. 20 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2009/829/PNZ );

18

·

14. Okvirnim sklepom Sveta 2009/948/PNZ z dne 30. novembra 2009 o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih ( UL L 328, 15. 12. 2009, str. 42 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2009/948/PNZ );

18

·

14. Okvirnim sklepom Sveta 2009/948/PNZ z dne 30. novembra 2009 o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih ( UL L 328, 15. 12. 2009, str. 42 ), (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep Sveta 2009/948/PNZ );

19

·

15. Direktivo 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti (UL L 338/2, 21. 12. 2011, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/99/EU );

19

·

15. Direktivo 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti (UL L 338/2, 21. 12. 2011, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/99/EU );

20

·

16. Direktivo 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti ( UL L 294, 6. 11. 2013, str. 1 ), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/48/EU );

20

·

16. Direktivo 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti ( UL L 294, 6. 11. 2013, str. 1 ), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/48/EU );

21

·

17. Direktivo (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje ( UL L 297, 4. 11. 2016, str. 1 ), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/1919/EU );

21

·

17. Direktivo (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje ( UL L 297, 4. 11. 2016, str. 1 ), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/1919/EU );

22

·

18. Direktivo (EU) 2019/884 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (sistem ECRIS) ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ (UL L 151, str. 143), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/884/EU ).

22

·

18. Direktivo (EU) 2019/884 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (sistem ECRIS) ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ (UL L 151, str. 143), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/884/EU ).

23

·

(5) V razmerju do držav, ki niso prenesle aktov iz prejšnjega odstavka v notranjo zakonodajo, se namesto določb tega zakona uporabljajo ustrezne določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, in mednarodnih pogodb.

23

·

(5) V razmerju do držav, ki niso prenesle aktov iz prejšnjega odstavka v notranjo zakonodajo, se namesto določb tega zakona uporabljajo ustrezne določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, in mednarodnih pogodb.

24

·

(6) S tem zakonom se:

24

·

(6) S tem zakonom se:

25

·

1. za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ ( UL L 295, 21. 11. 2018, str. 138 ) določajo dostop do osebnih podatkov, ki jih obdeluje Eurojust, vlaganje zaprosil Eurojustu, postopek dogovora o napotitvi sodnika za zvezo iz Republike Slovenije v imenu Eurojusta v tretjo državo in sodelovanje med Evropsko pravosodno mrežo in Eurojustom;

25

·

1. za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ ( UL L 295, 21. 11. 2018, str. 138 ) določajo dostop do osebnih podatkov, ki jih obdeluje Eurojust, vlaganje zaprosil Eurojustu, postopek dogovora o napotitvi sodnika za zvezo iz Republike Slovenije v imenu Eurojusta v tretjo državo in sodelovanje med Evropsko pravosodno mrežo in Eurojustom;

26

·

2. za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu ( UL L 303, 28. 11. 2018, str. 1 ), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1805/EU ) določajo razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve ter postopek odločanja v zvezi s sklepi o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja, ki so v priznanje in izvršitev posredovani Republiki Sloveniji, v zvezi s sklepi, ki jih v priznanje in izvršitev pošljejo organi Republike Slovenije, pa se urejajo pristojnost za pošiljanje zahtevkov, odločanje o razpolaganju z odvzetim premoženjem in delitev stroškov;

26

·

2. za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu ( UL L 303, 28. 11. 2018, str. 1 ), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1805/EU ) določajo razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve ter postopek odločanja v zvezi s sklepi o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja, ki so v priznanje in izvršitev posredovani Republiki Sloveniji, v zvezi s sklepi, ki jih v priznanje in izvršitev pošljejo organi Republike Slovenije, pa se urejajo pristojnost za pošiljanje zahtevkov, odločanje o razpolaganju z odvzetim premoženjem in delitev stroškov;

27

·

3. za izvajanje Uredbe (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN) z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc, ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 ( UL L 135, 22. 5. 2019, str. 1 ), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/816/EU ) določajo naloge organa, pristojnega za obdelavo podatkov v sistemu ECRIS-TCN, namen uporabe podatkov iz sistema ECRIS-TCN ter odvzem in izmenjava prstnih odtisov;

27

·

3. za izvajanje Uredbe (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN) z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc, ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 ( UL L 135, 22. 5. 2019, str. 1 ), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/816/EU ) določajo naloge organa, pristojnega za obdelavo podatkov v sistemu ECRIS-TCN, namen uporabe podatkov iz sistema ECRIS-TCN ter odvzem in izmenjava prstnih odtisov;

28

·

4. za izvajanje Uredbe 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726 , (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 ( UL L 135, 22. 5. 2019, str. 85 ), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/818/EU ) določata pristojni organ in postopek preverjanja različnih identitet. Načelo vzajemnega priznavanja

28

·

4. za izvajanje Uredbe 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726 , (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 ( UL L 135, 22. 5. 2019, str. 85 ), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/818/EU ) določata pristojni organ in postopek preverjanja različnih identitet. Načelo vzajemnega priznavanja

1

−

V postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon. Načelo učinkovite pomoči

1

+

V postopkih po II. delu ter po 8., 9., 9.a, 12., 14., 16.,17.a, 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon. Načelo učinkovite pomoči

1

−

Stroške, ki nastanejo pri izvajanju določb tega zakona na ozemlju Republike Slovenije, krijejo državni organi in drugi nosilci javnih pooblastil, ki so pristojni za vodenje postopkov in izvrševanje ukrepov po notranjem pravu Republike Slovenije. Pomen izrazov

1

+

Če ni s tem zakonom določeno drugače, stroške, ki nastanejo pri izvajanju določb tega zakona na ozemlju Republike Slovenije, krijejo državni organi in drugi nosilci javnih pooblastil, ki so pristojni za vodenje postopkov in izvrševanje ukrepov po notranjem pravu Republike Slovenije. Pomen izrazov

1

·

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1

·

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

2

·

1. »država članica« je država članica Evropske unije;

2

·

1. »država članica« je država članica Evropske unije;

3

·

2. »tretja država« je država, ki ni članica Evropske unije;

3

·

2. »tretja država« je država, ki ni članica Evropske unije;

4

·

3. »država izdaje« ali »država odreditve« je država članica, katere pristojni organ je izdal odločbo ali ukrep, ki se izvršuje v drugi državi članici;

4

·

3. »država izdaje« ali »država odreditve« je država članica, katere pristojni organ je izdal odločbo ali ukrep, ki se izvršuje v drugi državi članici;

5

·

4. »država izvršitve« je država članica, katere pristojni organ izvrši odločbo ali ukrep za drugo državo članico;

5

·

4. »država izvršitve« je država članica, katere pristojni organ izvrši odločbo ali ukrep za drugo državo članico;

6

·

5. »centralni organ« je organ države članice, ki je po zakonodaji te države pristojen za administrativno pošiljanje in prejemanje nalogov, zaprosil za mednarodno pravno pomoč, drugih listin zaradi sodelovanja v kazenskih zadevah in s tem povezanim uradnim poslovanjem;

6

·

5. »centralni organ« je organ države članice, ki je po zakonodaji te države pristojen za administrativno pošiljanje in prejemanje nalogov, zaprosil za mednarodno pravno pomoč, drugih listin zaradi sodelovanja v kazenskih zadevah in s tem povezanim uradnim poslovanjem;

7

·

6. »ministrstvo« je ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki je v Republiki Sloveniji centralni organ za zadeve, za katere ta zakon tako določa;

7

·

6. »ministrstvo« je ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki je v Republiki Sloveniji centralni organ za zadeve, za katere ta zakon tako določa;

8

·

7. »odreditveni pravosodni organ« oziroma »pristojni organ države izdaje« je pravosodni organ države odreditve oziroma pristojni organ države izdaje, ki je po njenem pravu pristojen za izdajo odločbe ali ukrepa, ki se izvršuje po tem zakonu;

8

·

7. »odreditveni pravosodni organ« oziroma »pristojni organ države izdaje« je pravosodni organ države odreditve oziroma pristojni organ države izdaje, ki je po njenem pravu pristojen za izdajo odločbe ali ukrepa, ki se izvršuje po tem zakonu;

9

·

8. »izvršitveni pravosodni organ« je pravosodni organ države izvršitve, ki je po njenem pravu pristojen za odločanje o izvršitvi oziroma za izvršitev odločbe ali ukrepa, ki se izvršuje po tem zakonu;

9

·

8. »izvršitveni pravosodni organ« je pravosodni organ države izvršitve, ki je po njenem pravu pristojen za odločanje o izvršitvi oziroma za izvršitev odločbe ali ukrepa, ki se izvršuje po tem zakonu;

10

·

9. »domače sodišče« je pristojno sodišče Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno;

10

·

9. »domače sodišče« je pristojno sodišče Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno;

11

·

10. »evropski nalog za prijetje in predajo« (v nadaljnjem besedilu: nalog) je odločba, ki jo izda pravosodni organ države članice z namenom, da bi druga država članica prijela in ji predala osebo zaradi izvedbe kazenskega postopka ali izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti;

11

·

10. »evropski nalog za prijetje in predajo« (v nadaljnjem besedilu: nalog) je odločba, ki jo izda pravosodni organ države članice z namenom, da bi druga država članica prijela in ji predala osebo zaradi izvedbe kazenskega postopka ali izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti;

12

·

11. »predaja« je izvršitev naloga v državi članici s prepustitvijo zahtevane osebe pristojnemu organu druge države članice, ki je odredila nalog;

12

·

11. »predaja« je izvršitev naloga v državi članici s prepustitvijo zahtevane osebe pristojnemu organu druge države članice, ki je odredila nalog;

13

·

12. »prijetje« je odvzem prostosti osebi, zoper katero je odrejen nalog;

13

·

12. »prijetje« je odvzem prostosti osebi, zoper katero je odrejen nalog;

14

·

13. »odločba o zavarovanju« je vsaka odločba oziroma ukrep, ki ga sprejme pristojni organ države izdaje v kazenskem postopku ali zaradi njega, s katerim se prepreči kakršnokoli uporabo, prikritje, uničenje, spremembo, prenos, obremenitev ali odtujitev premoženja z namenom začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ali da se zaradi zavarovanja dokazov tako ravnanje prepreči glede predmetov, ki utegnejo biti dokaz ali se morajo odvzeti v kazenskem postopku;

14

·

13. »odločba o zavarovanju« je vsaka odločba oziroma ukrep, ki ga sprejme pristojni organ države izdaje v kazenskem postopku ali zaradi njega, s katerim se prepreči kakršnokoli uporabo, prikritje, uničenje, spremembo, prenos, obremenitev ali odtujitev premoženja z namenom začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ali da se zaradi zavarovanja dokazov tako ravnanje prepreči glede predmetov, ki utegnejo biti dokaz ali se morajo odvzeti v kazenskem postopku;

15

·

14. »premoženje« je vsaka materialna ali nematerialna, premična ali nepremična dobrina, dohodki ter pravna ali druga listina, ki daje pravni naslov ali pravni interes na premoženju, in ima denarno vrednost;

15

·

14. »premoženje« je vsaka materialna ali nematerialna, premična ali nepremična dobrina, dohodki ter pravna ali druga listina, ki daje pravni naslov ali pravni interes na premoženju, in ima denarno vrednost;

16

−

15. »Eurojust« je pravna oseba Evropske unije, ki je bila s Sklepom Sveta z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (2002/187/PNZ) (UL L 63, 6. 3. 2002, str. 1) ustanovljena za pospešeno preprečevanje hudih kaznivih dejanj;

16

+

15. »Eurojust« je pravna oseba Evropske unije, ki je bila s Sklepom Sveta z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (2002/187/PNZ) ( UL L 63, 6. 3. 2002, str. 1 ) ustanovljena za pospešeno preprečevanje hudih kaznivih dejanj;

17

−

16. »Evropska pravosodna mreža v kazenskih zadevah« ali »EPN« je povezava nacionalnih kontaktnih točk držav članic, namenjena olajšanju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki je bila ustanovljena s skupnim ukrepom Sveta o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže z dne 29. junija 1998. II. DEL POSTOPEK ZA PRIJETJE IN PREDAJO MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

17

+

16. »Evropska pravosodna mreža v kazenskih zadevah« ali »EPN« je povezava nacionalnih kontaktnih točk držav članic, namenjena olajšanju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki je bila ustanovljena s skupnim ukrepom Sveta o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže z dne 29. junija 1998. Zajem podatkov in statistično poročanje

18

−

1. poglavje Splošne določbe Dopustnost izvršitve naloga v Republiki Sloveniji

−

+

1

+

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije in Vrhovno sodišče Republike Slovenije o postopkih sodelovanja po tem zakonu ministrstvu do konca januarja za preteklo leto pošljeta naslednje podatke v strojno berljivi obliki in v obliki analize:

+

2

+

1. enolični identifikator zadeve;

+

3

+

2. pravna podlaga in oblika mednarodnega sodelovanja;

+

4

+

3. prejeta ali poslana zahteva ter država odreditve oziroma država izvršitve;

+

5

+

4. domači pristojni organ;

+

6

+

5. za fizično osebo, zoper katero se vodi postopek: oznaka, da gre za fizično osebo, državljanstvo, starost oziroma za pravno osebo, zoper katero se vodi postopek: oznaka, da gre za pravno osebo, in država sedeža;

+

7

+

6. zakonska označba kaznivega dejanja ali prekrška;

+

8

+

7. faza postopka (prejeta, priznana, zavrnjena, umaknjena, delno izvršena, izvršena ali drugače zaključena zahteva);

+

9

+

8. datum prejema, priznanja ali zavrnitve zahteve, datum izvršitve in zaključka zadeve;

+

10

+

9. vrednost ali ocenjena vrednost začasno zavarovanega oziroma odvzetega premoženja oziroma premoženjske koristi;

+

11

+

10. vrednost oziroma ocenjena vrednost predmetov, premoženja ali premoženjske koristi, kot jo navaja država odreditve;

+

12

+

11. podatek o tem, ali je bila oškodovancu odobrena povrnitev premoženja, odvzetega z izvršitvijo sklepa o odvzemu, in ali je oškodovanec prejel odškodnino ter njena višina. II. DEL POSTOPEK ZA PRIJETJE IN PREDAJO MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

+

13

+

1. poglavje Splošne določbe Dopustnost izvršitve naloga v Republiki Sloveniji

1

·

(1) Predaja osebe na podlagi naloga je dopustna, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, za katero je v državi odreditve kot zgornja meja predpisana kazen odvzema prostosti najmanj eno leto ali zaradi izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, najmanj štirih mesecev in če je dejanje, za katerega se zahteva predaja, kaznivo tudi po domačem kazenskem zakonu (dvojna kaznivost).

1

·

(1) Predaja osebe na podlagi naloga je dopustna, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, za katero je v državi odreditve kot zgornja meja predpisana kazen odvzema prostosti najmanj eno leto ali zaradi izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, najmanj štirih mesecev in če je dejanje, za katerega se zahteva predaja, kaznivo tudi po domačem kazenskem zakonu (dvojna kaznivost).

2

·

(2) Dvojne kaznivosti se ne ugotavlja, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, za katero je po pravu države odreditve kot zgornja meja predpisana kazen odvzema prostosti najmanj treh let in gre po pravu te države za eno izmed naslednjih kaznivih dejanj:

2

·

(2) Dvojne kaznivosti se ne ugotavlja, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, za katero je po pravu države odreditve kot zgornja meja predpisana kazen odvzema prostosti najmanj treh let in gre po pravu te države za eno izmed naslednjih kaznivih dejanj:

3

·

- pripadnost kriminalni združbi,

3

·

- pripadnost kriminalni združbi,

4

·

- terorizem,

4

·

- terorizem,

5

·

- trgovina z ljudmi,

5

·

- trgovina z ljudmi,

6

·

- spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,

6

·

- spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,

7

·

- nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami,

7

·

- nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami,

8

·

- nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,

8

·

- nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,

9

·

- korupcija,

9

·

- korupcija,

10

−

- goljufije, vključno s tistimi, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti kot jih določa Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995 (UL C 316, 27. 11. 1995),

10

+

- goljufije, vključno s tistimi, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti kot jih določa Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. julija 1995 ( UL C 316, 27. 11. 1995 ),

11

·

- pranje denarja,

11

·

- pranje denarja,

12

·

- ponarejanje denarja,

12

·

- ponarejanje denarja,

13

·

- kazniva dejanja, storjena z uporabo računalnika,

13

·

- kazniva dejanja, storjena z uporabo računalnika,

14

·

- kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine, vključno z nedovoljenim prometom z ogroženimi živalskimi ter rastlinskimi vrstami in podvrstami,

14

·

- kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine, vključno z nedovoljenim prometom z ogroženimi živalskimi ter rastlinskimi vrstami in podvrstami,

15

·

- omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,

15

·

- omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,

16

·

- umor in huda telesna poškodba,

16

·

- umor in huda telesna poškodba,

17

·

- nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

17

·

- nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

18

·

- ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

18

·

- ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

19

·

- rasizem in ksenofobija,

19

·

- rasizem in ksenofobija,

20

·

- rop v skupini ali oborožen rop,

20

·

- rop v skupini ali oborožen rop,

21

·

- nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

21

·

- nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

22

·

- preslepitev,

22

·

- preslepitev,

23

·

- izsiljevanje in oderuštvo,

23

·

- izsiljevanje in oderuštvo,

24

·

- ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,

24

·

- ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,

25

·

- ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

25

·

- ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

26

·

- ponarejanje plačilnih sredstev,

26

·

- ponarejanje plačilnih sredstev,

27

·

- nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti,

27

·

- nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti,

28

·

- nedovoljena trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

28

·

- nedovoljena trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

29

·

- trgovina z ukradenimi vozili,

29

·

- trgovina z ukradenimi vozili,

30

·

- posilstvo,

30

·

- posilstvo,

31

·

- požig,

31

·

- požig,

32

·

- kazniva dejanja iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, ustanovljenega z Rimskim statutom,

32

·

- kazniva dejanja iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, ustanovljenega z Rimskim statutom,

33

·

- ugrabitev letala ali ladje,

33

·

- ugrabitev letala ali ladje,

34

·

- sabotaža.

34

·

- sabotaža.

35

·

(3) Pravna opredelitev kaznivega dejanja in predpisana kazen za vrste kaznivih dejanj, naštete v prejšnjem odstavku, je v izključni pristojnosti odreditvenega pravosodnega organa.

35

·

(3) Pravna opredelitev kaznivega dejanja in predpisana kazen za vrste kaznivih dejanj, naštete v prejšnjem odstavku, je v izključni pristojnosti odreditvenega pravosodnega organa.

36

·

(4) Če je dovoljena predaja osebe zaradi kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena, se predaja lahko dovoli tudi za dejanja, ki se tako po zakonu države odreditve kot tudi po zakonu države izvršitve kaznujejo s kaznijo odvzema prostosti oziroma varnostnim ukrepom ali drugim ukrepom kazenskega sodišča, pa ne izpolnjujejo pogoja glede predpisane kazni iz prvega odstavka tega člena (akcesorna predaja). Razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe

36

·

(4) Če je dovoljena predaja osebe zaradi kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena, se predaja lahko dovoli tudi za dejanja, ki se tako po zakonu države odreditve kot tudi po zakonu države izvršitve kaznujejo s kaznijo odvzema prostosti oziroma varnostnim ukrepom ali drugim ukrepom kazenskega sodišča, pa ne izpolnjujejo pogoja glede predpisane kazni iz prvega odstavka tega člena (akcesorna predaja). Razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe

1

·

Predaja zahtevane osebe se zavrne v naslednjih primerih:

1

·

Predaja zahtevane osebe se zavrne v naslednjih primerih:

2

·

1. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki bi bilo v Republiki Sloveniji obseženo z amnestijo, če bi bili organi Republike Slovenije pristojni za pregon in sojenje storilki ali storilcu (v nadaljnjem besedilu: storilec) tega dejanja;

2

·

1. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki bi bilo v Republiki Sloveniji obseženo z amnestijo, če bi bili organi Republike Slovenije pristojni za pregon in sojenje storilki ali storilcu (v nadaljnjem besedilu: storilec) tega dejanja;

3

·

2. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila zahtevana oseba že pravnomočno oproščena ali obsojena v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni kazen že prestala ali jo prestaja ali se po zakonodaji države, ki je kazen izrekla, kazen ne more več izvršiti;

3

·

2. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila zahtevana oseba že pravnomočno oproščena ali obsojena v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni kazen že prestala ali jo prestaja ali se po zakonodaji države, ki je kazen izrekla, kazen ne more več izvršiti;

4

·

3. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ga je storila zahtevana oseba, ko še ni bila stara 14 let;

4

·

3. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ga je storila zahtevana oseba, ko še ni bila stara 14 let;

5

·

4. če obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da je bil nalog odrejen z namenom kazenskega pregona in kaznovanja zahtevane osebe zaradi njenega spola, rase, vere, etničnega porekla, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali bi bil lahko iz teh razlogov njen položaj bistveno slabši;

5

·

4. če obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da je bil nalog odrejen z namenom kazenskega pregona in kaznovanja zahtevane osebe zaradi njenega spola, rase, vere, etničnega porekla, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali bi bil lahko iz teh razlogov njen položaj bistveno slabši;

6

·

5. če odreditveni pravosodni organ ni podal zagotovil, določenih v 14. členu tega zakona. Fakultativni razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe

6

·

5. če odreditveni pravosodni organ ni podal zagotovil, določenih v 14. členu tega zakona. Fakultativni razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe

1

−

Predaja zahtevane osebe se lahko zavrne v naslednjih primerih:

1

+

(1) Predaja zahtevane osebe se lahko zavrne v naslednjih primerih:

2

−

1. če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, če bi se kazenski postopek očitno lažje izvedel v Republiki Sloveniji;

2

+

1. če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog;

3

·

2. če je bila v Republiki Sloveniji s pravnomočnim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila kaznivo dejanje, zaradi katerega je odrejen nalog in državni tožilec izjavi, da bo znova predlagal uvedbo kazenskega postopka;

3

·

2. če je bila v Republiki Sloveniji s pravnomočnim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila kaznivo dejanje, zaradi katerega je odrejen nalog in državni tožilec izjavi, da bo znova predlagal uvedbo kazenskega postopka;

4

−

3. če je odrejen nalog zaradi izvršitve kazni zapora in je zahtevana oseba državljan Republike Slovenije, ali državljan članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če zahtevana oseba izjavi, da želi prestajati kazen v Republiki Sloveniji, in če se domače sodišče zaveže, da bo izvršilo sodbo sodišča države odreditve v skladu z domačim zakonom, pod pogojem, da so podane okoliščine za izvršitev kazni v Republiki Sloveniji na podlagi tega zakona;

4

+

3. če je nalog odrejen zoper osebo, ki se nahaja v Republiki Sloveniji ali je njen državljan ali prebivalec, in če domače sodišče v skladu s 150. členom tega zakona odloči, da se kazen ali ukrep sodišča države odreditve izvrši v Republiki Sloveniji;

5

·

4. če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki se po domačem kazenskem zakonu obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali delno storjena na ozemlju Republike Slovenije in državni tožilec izjavi, da bo predlagal uvedbo kazenskega postopka;

5

·

4. če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki se po domačem kazenskem zakonu obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali delno storjena na ozemlju Republike Slovenije in državni tožilec izjavi, da bo predlagal uvedbo kazenskega postopka;

6

−

5. če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki so bila storjena zunaj ozemlja države odreditve, domač kazenski zakon pa ne dovoljuje pregona za ista dejanja, kadar so storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije. Omejitev predaje osebe z načelom specialnosti

6

+

5. če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki so bila storjena zunaj ozemlja države odreditve, domač kazenski zakon pa ne dovoljuje pregona za ista dejanja, kadar so storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije;

+

7

+

6. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila zahtevana oseba že pravnomočno oproščena ali obsojena v tretji državi, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni kazen že prestala ali jo prestaja ali se po zakonodaji države, ki je kazen izrekla, kazen ne more več izvršiti;

+

8

+

7. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil v Republiki Sloveniji zoper zahtevano osebo pravnomočno ustavljen kazenski postopek ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena ali kadar je pristojna državna tožilka ali pristojni državni tožilec (v nadaljnjem besedilu: državni tožilec) zavrgel kazensko ovadbo, ker je osumljenka ali osumljenec (v nadaljnjem besedilu: osumljenec) izpolnil sporazum v postopku poravnavanja ali ker je osumljenec po navodilih državnega tožilca izpolnil naloge za zmanjšanje ali odpravo škodljivih posledic kaznivega dejanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek;

+

9

+

8. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, za katero bi v Republiki Sloveniji kazenski pregon ali izvršitev kazni zastarala, če bi bilo domače sodišče pristojno za pregon ali za izvršitev kazni;

+

10

+

9. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ni kaznivo po domačem kazenskem zakonu, pa ni mogoče uporabiti izjeme iz drugega odstavka 9. člena tega zakona. Če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, povezanih z davki, dajatvami, carino in deviznim poslovanjem, se predaja ne sme zavrniti zaradi različne ureditve navedenih področij v državi odreditve, vključno z vrsto ter višino davkov in dajatev;

+

11

+

10. če je odrejen nalog zaradi izvršitve kazni zapora ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti in zahtevana oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, na podlagi katerega je bila izdana odločba, razen če so izpolnjeni pogoji za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti.

+

12

+

(2) Pri odločanju o zavrnitvi predaje v primerih iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva okoliščine, ki jih šteje kot pomembne, kar lahko glede na dejstva posamezne zadeve vključuje tudi varstvo človekovih pravic ali spoštovanje temeljnih načel kazenskega prava. Omejitev predaje osebe z načelom specialnosti

1

−

(1) Zahtevana oseba mora imeti zagovornika ves čas postopka za predajo od privedbe k preiskovalnemu sodniku oziroma od prvega naroka o odločanju o predaji do izvršitve predaje. Če si zahtevana oseba ne vzame zagovornika, ji ga predsednik sodišča postavi po uradni dolžnosti.

1

+

(1) Zahtevana oseba mora imeti zagovornika ves čas postopka za predajo od privedbe k preiskovalnemu sodniku oziroma od prvega naroka o odločanju o predaji do izvršitve predaje. Če si zahtevana oseba ne vzame zagovornika, ji ga preiskovalni sodnik postavi po uradni dolžnosti.

2

−

(2) Zahtevana oseba ima pravico do prevajanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek. Zahtevani osebi mora biti, če tako zahteva, nalog pisno preveden v njen jezik ali v drug jezik, ki ga razume. Začetek postopka

2

+

(2) Zahtevana oseba ima pravico do prevajanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek. Zahtevani osebi mora biti, če tako zahteva, nalog pisno preveden v njen jezik ali v drug jezik, ki ga razume.

+

3

+

(3) Če zahtevana oseba ob privedbi k preiskovalnemu sodniku izjavi, da želi uveljaviti pravico do izbire odvetnika v državi odreditve, preiskovalni sodnik o tem nemudoma obvesti pristojni organ države odreditve. Preiskovalni sodnik zahtevani osebi posreduje informacije, prejete od pristojnega organa države odreditve, ki ji olajšajo izbiro odvetnika, vključno z informacijami glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Začetek postopka

1

−

(1) Ob prijetju mora policija zahtevano osebo poučiti, da ji je vzeta prostost na podlagi naloga ter o tem, katera država in zakaj zahteva njeno prijetje in predajo. Takoj mora biti poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njeno željo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje. Če zahtevana oseba ni državljan Republike Slovenije, mora biti poučena tudi o tem, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti tudi konzulat njene države.

1

+

(1) Ob prijetju mora policija zahtevano osebo poučiti, da ji je vzeta prostost na podlagi naloga ter o tem, katera država in zakaj zahteva njeno prijetje in predajo. Takoj mora biti poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, da je pristojni organ na njeno željo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje ter da ima v državi odreditve pravico izbrati si odvetnika, ki lahko z zagotavljanjem informacij in nasvetov pomaga zagovorniku pri učinkovitem uveljavljanju njenih pravic. Če zahtevana oseba ni državljan Republike Slovenije, mora biti poučena tudi o tem, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti tudi konzulat njene države.

2

·

(2) Prijeto osebo morajo policisti takoj, oziroma v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena najpozneje v štiriindvajsetih urah, privesti k pristojnemu preiskovalnemu sodniku. Ob privedbi policisti sporočijo preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila privedenemu odvzeta prostost. V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena policisti preiskovalnemu sodniku predložijo nalog ali kopijo naloga. Zaslišanje zahtevane osebe

2

·

(2) Prijeto osebo morajo policisti takoj, oziroma v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena najpozneje v štiriindvajsetih urah, privesti k pristojnemu preiskovalnemu sodniku. Ob privedbi policisti sporočijo preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila privedenemu odvzeta prostost. V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena policisti preiskovalnemu sodniku predložijo nalog ali kopijo naloga. Zaslišanje zahtevane osebe

1

−

Nalog se sme odrediti na predlog državnega tožilca ali po uradni dolžnosti, če je v Republiki Sloveniji zoper obdolženca odrejen pripor zaradi kaznivega dejanja, za katerega se storilec ali storilka (v nadaljnjem besedilu: storilec) preganja po uradni dolžnosti in je zanj v domačem kazenskem zakonu kot zgornja meja predpisana kazen odvzema prostosti najmanj eno leto ali zaradi izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, najmanj štirih mesecev. Vsebina in oblika naloga

1

+

(1) Nalog se sme odrediti na predlog državnega tožilca ali po uradni dolžnosti, če je v Republiki Sloveniji zoper obdolženca odrejen pripor zaradi kaznivega dejanja, za katerega se storilec ali storilka (v nadaljnjem besedilu: storilec) preganja po uradni dolžnosti in je zanj v domačem kazenskem zakonu kot zgornja meja predpisana kazen odvzema prostosti najmanj eno leto ali zaradi izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, najmanj štirih mesecev.

+

2

+

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je nalog dopustno izdati le, če je kazenski postopek ali kazenska sankcija v javnem interesu, sorazmernem s posegom v pravice posameznika, ki ga utegneta povzročiti prijetje in predaja, ki ju izvrši druga država članica. Vsebina in oblika naloga

1

·

(1) Če ni znano, kje se zahtevana oseba nahaja, pošlje domače sodišče nalog policiji, ki postopa v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek glede izvršitve tiralice.

1

·

(1) Če ni znano, kje se zahtevana oseba nahaja, pošlje domače sodišče nalog policiji, ki postopa v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek glede izvršitve tiralice.

2

−

(2) Zoper zahtevano osebo se lahko razpiše ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, skladno z določbami 95. člena Konvencije o postopni odpravi preverjanj na skupnih mejah z dne 19. junija 1985, oziroma zakona, ki ureja policijo. Ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, opremljen s podatki iz obrazca, ki je določen v Prilogi 1 tega zakona, je enakovreden nalogu. Zaslišanje ali začasna premestitev

2

+

(2) Zoper zahtevano osebo se lahko razpiše ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, skladno z določbami 95. člena Konvencije o postopni odpravi preverjanj na skupnih mejah z dne 19. junija 1985, oziroma zakona, ki ureja policijo. Ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, opremljen s podatki iz obrazca, ki je določen v Prilogi 1 tega zakona, je enakovreden nalogu. Pravice zahtevane osebe

+

1

+

(1) Prijeta zahtevana oseba ima pravico do pravne pomoči odvetnika, ki lahko z zagotavljanjem informacij in nasvetov pomaga zagovorniku, ki jo zastopa v državi izvršitve. Zahtevana oseba je do navedene pomoči odvetnika upravičena brezplačno pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

+

2

+

(2) Domače sodišče, ki je odredilo nalog, je dolžno po obvestilu pristojnega organa, da želi prijeta zahtevana oseba uveljavljati pravico iz prejšnjega odstavka, posredovati informacije, ki ji olajšajo izbiro odvetnika, vključno z informacijami glede brezplačne pravne pomoči. Zaslišanje ali začasna premestitev

1

−

(1) Delovanje tajnega delavca države članice v Republiki Sloveniji s pisno odredbo dovoli državni tožilec ali preiskovalni sodnik, pristojen za območje, na katerem naj bi se tajno delovanje predvidoma začelo izvajati, oziroma državni tožilec specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije pod pogoji in v trajanju, kot je določeno z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Pisna odredba se izda na podlagi prošnje pristojnega pravosodnega organa države članice, ki je tajno delovanje odobril v predkazenskem ali kazenskem postopku v tej državi.

1

+

Izvajanje tajnega delovanja

2

−

(2) Če je zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka v Republiki Sloveniji potrebno delovanje tajnega delavca iz Republike Slovenije v drugi državi članici, za tajno delovanje pristojni organ te države članice zaprosi organ, ki je pristojen za odreditev ukrepa v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Prošnji se priloži pisna odredba. Izvajanje tajnega delovanja

−

1

−

(1) Tajni delavec države članice deluje na ozemlju Republike Slovenije pod vodstvom in nadzorom policije, ki se ji odredba o dovolitvi delovanja tajnega delavca pošlje z označbo stopnje tajnosti »zaupno« v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke.

1

+

8. poglavje Priznanje in izvrševanje evropskega preiskovalnega naloga Predmet urejanja

2

−

(2) Tajni delavec je dolžan spoštovati pravni red Republike Slovenije in upoštevati vse odredbe pristojnih domačih organov. Za delovanje tajnega delavca veljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, pogoji in način njegovega delovanja pa se natančneje določijo v dogovoru z organom države prosilke in se vključijo v odredbo iz prvega odstavka prejšnjega člena.

−

3

−

(3) Na pobudo tajnega delavca lahko policija predlaga državnemu tožilcu, da s pisno odredbo dovoli ukrep navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnin v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek.

−

4

−

8. poglavje Priznanje in izvrševanje evropskega dokaznega naloga za namene pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov Predmet urejanja

−

1

−

To poglavje določa pravila, po katerih sodišče prizna evropski dokazni nalog, ki ga izda pristojni organ države članice za pridobitev predmetov, dokumentov in podatkov od druge države članice za namene kazenskih postopkov ter postopkov za prekrške. Pomen izrazov

1

+

To poglavje določa pravila, po katerih organ, ki je pristojen za odreditev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, prizna evropski preiskovalni nalog, ki ga je izdal ali potrdil pristojni odreditveni pravosodni organ države članice zaradi izvedbe enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v Republiki Sloveniji za namene kazenskih postopkov in postopkov za prekrške. Pomen izrazov

1

·

Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo naslednji pomen:

1

·

Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo naslednji pomen:

2

−

- »evropski dokazni nalog« je odločba, ki jo izda sodišče ali drug pristojni organ države članice za pridobitev predmetov, dokumentov in podatkov od druge države članice za uporabo v kazenskih postopkih ter postopkih za prekrške;

2

+

- »evropski preiskovalni nalog« je odločba, ki jo izda ali potrdi pristojni odreditveni pravosodni organ države članice zaradi izvedbe enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v drugi državi članici za uporabo v kazenskih postopkih ter postopkih za prekrške;

3

−

- »preiskava ali zaseg« zajemata vse ukrepe, določene v zakonu, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, na podlagi katerih mora pravna ali fizična oseba izročiti predmete, dokumente ali podatke ali omogočiti, da se zasežejo, če je to potrebno, tudi brez njenega dovoljenja. Pogoji za izvrševanje

3

+

- »preiskovalni ukrepi oziroma dejanja« so vsi ukrepi in dejanja, določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, za pridobitev dokazov za namene kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške,vključno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi in formalnimi preiskovalnimi dejanji. Pogoji za izvrševanje

1

−

Po tem poglavju se prizna in izvrši evropski dokazni nalog, izdan:

1

+

Po tem poglavju se prizna in izvrši evropski preiskovalni nalog, izdan:

2

·

a) za potrebe kazenskega postopka;

2

·

a) za potrebe kazenskega postopka;

3

·

b) v postopkih pred upravnimi organi v zvezi z dejanji, ki so po pravu države izdaje prekrški ali druga kršitev predpisa, če je po pravu te države oseba imela možnost zoper odločbo vložiti pravno sredstvo na sodišča, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve;

3

·

b) v postopkih pred upravnimi organi v zvezi z dejanji, ki so po pravu države izdaje prekrški ali druga kršitev predpisa, če je po pravu te države oseba imela možnost zoper odločbo vložiti pravno sredstvo na sodišča, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve;

4

·

c) v postopkih sodnih organov za dejanja, ki so po pravu države izdaje prekrški ali druga kršitev predpisa, če je po pravu te države oseba imela možnost zoper odločbo vložiti pravno sredstvo na sodišča, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve; in

4

·

c) v postopkih sodnih organov za dejanja, ki so po pravu države izdaje prekrški ali druga kršitev predpisa, če je po pravu te države oseba imela možnost zoper odločbo vložiti pravno sredstvo na sodišča, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve; in

5

·

d) v zvezi s postopki iz točk a), b) in c), ki se nanašajo na kazniva dejanja, prekrške ali druge kršitve predpisa, za katere lahko pravna oseba odgovarja, ali je lahko kaznovana v državi izdajateljici. Področje uporabe

5

·

d) v zvezi s postopki iz točk a), b) in c), ki se nanašajo na kazniva dejanja, prekrške ali druge kršitve predpisa, za katere lahko pravna oseba odgovarja, ali je lahko kaznovana v državi izdajateljici. Področje uporabe

1

−

(1) Po določbah tega poglavja sodišče prizna in izvrši evropski dokazni nalog, če je bil ta izdan za pridobitev predmetov, dokumentov ali podatkov, ki so v državi izdajateljici potrebni za izvedbo kazenskih ali postopkov za prekrške.

1

+

(1) Po določbah tega poglavja pristojni organ iz 64. člena tega zakona prizna oziroma izvrši evropski preiskovalni nalog, če je ta izdan zaradi izvedbe enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj, ki so v državi izdajateljici potrebni za namene kazenskih postopkov ter postopkov za prekrške.

2

−

(2) Po določbah tega poglavja se ne prizna in izvrši evropskega dokaznega naloga, ki se nanaša na posredovanje podatkov, dokumentov ali predmetov, če pristojni organ države izdaje od domačega sodišča zahteva izvršitev naslednjih preiskovalnih dejanj:

2

+

(2) Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za ukrepe iz 53. in 54. člena tega zakona.

3

−

- zaslišanje osumljencev, obdolžencev, prič, izvedencev ali drugih strank;

3

+

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena pristojni organ iz 64. člena tega zakona prizna oziroma izvrši evropski preiskovalni nalog, če se nanaša na dokaze, ki so bili pridobljeni že pred izdajo evropskega preiskovalnega naloga. Razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve

4

−

- opravljanje telesnih pregledov ali pridobivanje bioloških vzorcev ali biometričnih podatkov neposredno s telesa osebe, vključno z vzorci DNK ali prstnimi odtisi;

−

5

−

- pridobivanje informacij z neposrednim delovanjem v dejanskem času, na primer s prestrezanjem komunikacij, tajnim opazovanjem ali nadzorovanjem bančnih računov;

−

6

−

- opravljanje analiz obstoječih predmetov, dokumentov ali podatkov in pridobivanje podatkov o komunikacijah, ki jih hranijo ponudniki javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnega komunikacijskega omrežja.

−

7

−

(3) Ne glede na prejšnji odstavek sodišče prizna in izvrši evropski dokazni nalog, če se nanaša na predmete, dokumente ali podatke iz prejšnjega odstavka, ki jih je sodišče pridobilo že pred izdajo evropskega dokaznega naloga.

−

8

−

(4) Če organ izdaje to izrecno navede, se evropski dokazni nalog ne glede na določbe prejšnjih odstavkov nanaša tudi na vsak drug predmet, dokument ali podatek, ki ga domače sodišče odkrije med izvrševanjem naloga in ga šteje za bistvenega za postopke, za katere je bil evropski dokazni nalog izdan.

−

9

−

(5) Če organ izdaje to izrecno navede, se evropski dokazni nalog ne glede na drugi odstavek tega člena nanaša tudi na pridobitev izjav oseb, navzočih med izvrševanjem naloga, če imajo neposredno zvezo s predmetom evropskega dokaznega naloga. Izjave se pridobijo skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek oziroma postopek za prekrške. Razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve

−

1

−

(1) Priznanje in izvršitev evropskega dokaznega naloga se lahko zavrne:

1

+

(1) Priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga se zavrne, če:

2

−

- če je odrejen za izvršitev dejanj preiskave ali zasega za kaznivo dejanje, ki ni kaznivo po domačem kazenskem zakonu, pa ne gre za izjemo od ugotavljanja dvojne kaznivosti iz tretjega odstavka tega člena. Če je odrejen evropski dokazni nalog zaradi kaznivih dejanj, povezanih z davki in dajatvami, carino in deviznim poslovanjem, se izvršitve ne sme zavrniti iz razloga, da domača zakonodaja ne odmerja enakih davkov, dajatev ter carinskih in deviznih predpisov kot zakonodaja države odreditve;

2

+

- bi bila izvršitev v nasprotju s predpisi o imuniteti, ki veljajo v Republiki Sloveniji, oziroma obstajajo pravila o omejitvi kazenske odgovornosti v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih, ki onemogočajo izvršitev evropskega preiskovalnega naloga;

3

−

- če naloga ni mogoče izvršiti z nobenim od ukrepov, ki so glede na okoliščine primera dopustni po zakonu, ki ureja kazenski postopek oziroma postopek za prekrške;

3

+

- bi izvršitev škodila temeljnim interesom nacionalne varnosti, ogrožala vir informacij ali bi bilo treba zaradi nje uporabiti tajne podatke v zvezi z določenimi obveščevalnimi dejavnostmi;

4

−

- če naloga, ki se nanaša na izvršitev dejanj preiskave ali zasega, ni izdal ali potrdil sodnik ali državni tožilec;

4

+

- je odrejen v postopkih iz b) ali c) točke 60. člena tega zakona in preiskovalni ukrep oziroma dejanje ne bi bila odobrena v podobnem notranjem primeru v skladu s pravom Republike Slovenije;

5

−

- če bi izvršitev naloga škodila temeljnim interesom nacionalne varnosti, ogrozila vir informacij ali bi bilo treba zaradi tega uporabiti zaupne informacije v zvezi z določenimi obveščevalnimi dejavnostmi;

5

+

- je odrejen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila oseba že pravnomočno oproščena ali obsojena ali je bil zoper osebo pravnomočno ustavljen kazenski postopek ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena ali kadar je pristojni državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, ker je osumljenec izpolnil sporazum v postopku poravnavanja ali, ker je osumljenec po navodilih državnega tožilca izpolnil naloge za zmanjšanje ali odpravo škodljivih posledic kaznivega dejanja v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek; ali če je nalog odrejen v zvezi s prekrškom, za katerega je bila oseba s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno;

6

−

- če je obrazec iz Priloge 3 tega zakona očitno nepravilen in ni bil dopolnjen ali popravljen v roku, ki ga je določil pristojni domači organ;

6

+

- je odrejen za kaznivo dejanje, ki naj bi bilo storjeno zunaj ozemlja države odreditve in v celoti ali delno na ozemlju Republike Slovenije, in ravnanje, zaradi katerega je bil izdan, ni kaznivo dejanje po domačem kazenskem zakonu;

7

−

- če je odrejen evropski dokazni nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil v Republiki Sloveniji zoper zahtevano osebo pravnomočno ustavljen kazenski postopek ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena ali kadar je pristojni državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, ker je osumljenec izpolnil sporazum v postopku poravnavanja ali, ker je osumljenec po navodilih državnega tožilca izpolnil naloge za zmanjšanje ali odpravo škodljivih posledic kaznivega dejanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek;

7

+

- je mogoče utemeljeno domnevati, da bi bila izvršitev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, nezdružljiva z obveznostmi Republike Slovenije v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 202 z dne 7. 6. 2016, str. 13) in z Listino EU o temeljnih pravicah (UL C 202 z dne 7. 6. 2016, str. 389) ali s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije;

8

−

- če bi bila izvršitev v nasprotju s predpisi o imuniteti, ki veljajo v Republiki Sloveniji;

8

+

- je odrejen za ravnanje, ki ni kaznivo dejanje po domačem kazenskem zakonu, razen če po navedbi odreditvenega pravosodnega organa zadeva kaznivo dejanje iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, ali

9

−

- če je odrejen evropski dokazni nalog zaradi kaznivih dejanj, ki se po domačem kazenskem zakonu obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali delno storjena na ozemlju Republike Slovenije;

9

+

- je uporaba preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, v skladu s pravom Republike Slovenije omejena na seznam ali vrsto kaznivih dejanj ali na kazniva dejanja, za katera je določena najmilejša kazenska sankcija, ki ne vključujejo kaznivega dejanja, zajetega v evropskem preiskovalnem nalogu.

10

−

- če je odrejen evropski dokazni nalog zaradi kaznivih dejanj, ki so bila storjena zunaj ozemlja države odreditve, domač kazenski zakon pa ne dovoljuje pregona za ista dejanja, kadar so storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije.

10

+

(2) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka je pred odločitvijo o zavrnitvi evropskega preiskovalnega naloga iz razloga imunitete treba pridobiti odločitev o odvzemu imunitete. V primerih, ko je za odvzem imunitete pristojen organ v Republiki Sloveniji, pristojni organ iz 64. člena tega zakona od njega zahteva, da začne postopek odvzema. Če je za odvzem pristojen organ druge države članice ali mednarodna organizacija, odvzem zahteva odreditveni pravosodni organ.

11

−

(2) Domače sodišče zavrne priznanje in izvršitev evropskega dokaznega naloga iz razloga po osmi alineji prejšnjega odstavka le izjemoma, upoštevajoč posebne okoliščine vsakega posameznega primera, zlasti ali se je poglavitni ali bistveni del ravnanja izvrševal v državi izdaje ter ali se evropski dokazni nalog nanaša na dejanje, ki ni kaznivo dejanje po zakonodaji Republike Slovenije, in ali bi bilo za izvršitev evropskega dokaznega naloga treba izvesti preiskavo in zaseg.

11

+

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se priznanje ne more zavrniti iz razlogov po njegovi sedmi ali osmi alineji, kadar gre za preiskovalne ukrepe oziroma dejanja iz drugega odstavka 63.a člena tega zakona.

12

−

(3) Dvojne kaznivosti se ne ugotavlja, če je odrejen evropski dokazni nalog za preiskavo ali zaseg zaradi kaznivega dejanja, za katero je po pravu države odreditve kot zgornja meja predpisana kazen odvzema prostosti najmanj treh let in gre po pravu te države za eno izmed kaznivih dejanj iz drugega odstavka 9. člena tega zakona. Posvetovanje

12

+

(4) Če je odrejen evropski preiskovalni nalog zaradi kaznivih dejanj, povezanih z davki in dajatvami, carino in deviznim poslovanjem, se izvršitve ne sme zavrniti iz razloga, da domača zakonodaja ne odmerja enakih davkov, dajatev ter carinskih in deviznih predpisov kot zakonodaja države odreditve. Posvetovanje

1

−

(1) Sodišče se zaradi učinkovite izvedbe postopka ter pridobitve dokazov lahko kadarkoli med postopkom posvetuje z organom izdaje, zlasti glede izbire preiskovalnih dejanj, posebnostmi v zvezi izvršitvijo posameznih preiskovalnih dejanj, krajem kjer naj bi se predmeti, dokumenti ali podatki nahajali, itd.

1

+

(1) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona se zaradi učinkovite izvedbe postopka ter pridobitve dokazov lahko kadarkoli med postopkom posvetuje z odreditvenim pravosodnim organom, zlasti glede izbire preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v primerih iz prvega ali tretjega odstavka 63.a člena tega zakona, posebnosti v zvezi izvršitvijo posameznih preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj in podobno.

2

−

(2) Sodišče se mora v primerih iz četrte, pete in šeste alineje prvega odstavka prejšnjega člena, preden odloči, da bo bodisi v celoti bodisi delno zavrnilo priznanje in izvršbo evropskega dokaznega naloga, na primeren način posvetovati s pristojnim organom v državi izdajateljici in ga po potrebi zaprositi za posredovanje dodatnih informacij.

2

+

(2) Preden se pristojni organ iz 64. člena tega zakona v primerih iz prve, druge, četrte, pete in šeste alineje prvega odstavka prejšnjega člena odloči, da bo v celoti ali delno zavrnil priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga, se na primeren način posvetuje z odreditvenim pravosodnim organom in ga po potrebi zaprosi za dodatne informacije.

3

−

(3) Sodišče se mora v primerih iz osme alineje prvega odstavka prejšnjega člena, preden odloči, da bo bodisi v celoti bodisi delno zavrnil priznanje in izvršbo evropskega dokaznega naloga, posvetovati z Eurojustom. Če se sodišče ne strinja z mnenjem Eurojusta, mora to sporočiti ministrstvu, ki o tem obvesti Svet Evropske unije. Pristojnost

3

+

(3) Kadar pristojni organ iz 64. člena tega zakona upravičeno domneva, da preiskovalni ukrep oziroma dejanje, predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu, ob upoštevanju pravic osumljenca oziroma obdolženca ni nujen in sorazmeren za namene postopkov iz 60. člena tega zakona, ali da ne bi bil pod istimi pogoji odrejen v podobnem notranjem primeru države izdaje, se lahko posvetuje z odreditvenim pravosodnim organom o pomembnosti izvršitve evropskega preiskovalnega naloga oziroma o njegovem umiku. Uporaba drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja

+

1

+

(1) Če preiskovalni ukrep oziroma dejanje, predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu, v pravu Republike Slovenije ne obstaja, ali če ne bi bilo dovoljeno v podobnem notranjem primeru, pristojni organ iz 64. člena tega zakona lahko odredi preiskovalni ukrep oziroma dejanje, ki ni predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu.

+

2

+

(2) Ne glede na prejšnji odstavek uporaba drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja ni dovoljena, kadar se evropski preiskovalni nalog nanaša na:

+

3

+

- pridobitev informacij ali dokazov, ki jih pristojni organ iz 64. člena tega zakona že ima in bi jih v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, lahko uporabil za potrebe drugih kazenskih postopkov;

+

4

+

- pridobitev podatkov iz zbirk osebnih podatkov policije, državnega tožilstva ali sodišča, do katerih pristojni organ iz 64. člena tega zakona dostopa v okviru kazenskih postopkov;

+

5

+

- zaslišanje priče, izvedenca, oškodovanca, osumljenca oziroma obdolženca ali tretje osebe na ozemlju Republike Slovenije;

+

6

+

- neprisilni preiskovalni ukrep oziroma dejanje, ki je določen v zakonu, ki ureja kazenski postopek;

+

7

+

- identifikacijo oseb, ki so naročniki in imajo telefonsko številko ali IP naslov.

+

8

+

(3) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona lahko po posvetovanju (prvi odstavek 63. člena tega zakona) uporabi preiskovalni ukrep oziroma dejanje, ki ni predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu, če bo s tem dosežen enak rezultat na način, ki manj posega v pravice posameznika, kot pa predvideni preiskovalni ukrep oziroma dejanje.

+

9

+

(4) Če v primerih iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uporabiti drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, s katerim bi bil dosežen enak rezultat kot s tistim, ki je predviden z evropskim preiskovalnim nalogom, pristojni organ iz 64. člena tega zakona obvesti odreditveni pravosodni organ, da evropskega preiskovalnega naloga ne more izvršiti. Pristojnost

1

−

(1) Za odločanje o evropskem dokaznem nalogu, ki je bil izdan za namene kazenskega postopka, je pristojen preiskovalni sodnik, za odločanje o evropskem dokaznem nalogu, ki je bila izdan v postopku za prekrške, pa je pristojno okrajno sodišče, na območju katerega se mora opraviti dejanje oziroma ukrep.

1

+

(1) Za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu, ki je bil izdan za namene kazenskega postopka, sta v skladu s svojimi pristojnostmi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, pristojna okrožno sodišče ali državno tožilstvo, za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu, ki je bil izdan v postopku za prekrške, pa je pristojno okrajno sodišče.

2

−

(2) Krajevna pristojnost domačega sodišča se določi glede na območje, na katerem se mora opraviti dejanje oziroma ukrep.

2

+

(2) Če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, za odreditev oziroma izvedbo preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, pristojno domače sodišče, je za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu stvarno pristojen preiskovalni sodnik okrožnega sodišča, na območju katerega se mora opraviti dejanje oziroma ukrep. Če je pristojnih več sodišč, je krajevno pristojen preiskovalni sodnik okrožnega sodišča, ki je pristojno za opravo prvega dejanja oziroma ukrepa, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu. Če ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, je pristojen preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani.

3

−

(3) Če se pristojnega sodišča ne da določiti po določbah prejšnjega odstavka, je v skladu s prvim odstavkom tega člena pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani oziroma Okrajno sodišče v Ljubljani.

3

+

(3) Če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, za odreditev oziroma izvedbo preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, predvidenega v evropskem preiskovalnem nalogu, pristojen državni tožilec, se za določitev stvarne in krajevne pristojnosti smiselno uporablja prejšnji odstavek.

4

−

(4) Če sodišče, ki je prejelo evropski dokazni nalog, ni pristojno, nemudoma odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Postopek odločanja

4

+

(4) Če se evropski preiskovalni nalog nanaša na dejanja, ki so po pravu države odreditve prekrški ali druga kazniva ravnanja, je za odločanje o evropskem preiskovalnem nalogu pristojno okrajno sodišče, na območju katerega se mora opraviti preiskovalni ukrep oziroma dejanje.

+

5

+

(5) Če so v evropskem preiskovalnem nalogu predvideni preiskovalni ukrepi oziroma dejanja, za katera so po pravu Republike Slovenije pristojni različni organi, se ta pošlje krajevno pristojnemu državnemu tožilstvu, ki odredi oziroma izvede tista preiskovalna dejanja oziroma ukrepe, za katera je pristojno po pravu Republike Slovenije, ter posreduje v odreditev oziroma izvedbo drugih preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj pristojnemu sodišču. Postopek odločanja

1

−

(1) Postopek za priznanje evropskega dokaznega naloga se začne, ko sodišče prejme obrazec iz Priloge 3 tega zakona.

1

+

(1) Postopek za priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga se začne, ko pristojni organ iz 64. člena tega zakona prejme obrazec iz Priloge 3, ki je sestavni del tega zakona, ki ga je izpolnil ali potrdil odreditveni pravosodni organ.

2

−

(2) Sodišče s sklepom odloči o priznanju ali zavrnitvi evropskega dokaznega naloga.

2

+

(2) Evropski preiskovalni nalog se prizna in izvrši na enak način in pod enakimi pogoji, kot če bi preiskovalni ukrep oziroma dejanje odredil pristojni organ Republike Slovenije, razen v primerih, ko drugače določa ta zakon.

3

−

(3) V skladu s prejšnjim odstavkom sodišče odloči tudi, kadar odreditveni organ, če je navzoč pri izvršitvi preiskovalnega dejanja, izda dopolnilni evropski dokazni nalog.

3

+

(3) Če pristojni organ iz 64. člena tega zakona evropski preiskovalni nalog prizna, ravna po določbah 66. člena tega zakona. Če evropski preiskovalni nalog zavrne, o tem izda sklep.

4

−

(4) Če so za izvršitev naloga bili uporabljeni prisilni ukrepi po pravu Republike Slovenije, se sklep o priznanju in izvršitvi evropskega dokaznega naloga vroči osebam, v katerih zakonite interese je bilo z izvršitvijo evropskega dokaznega naloga poseženo, vključno z dobrovernimi tretjimi osebami. Vročitev se opravi hkrati z izvršitvijo sklepa ali po izvršitvi, vendar brez nepotrebnega odlašanja.

4

+

(4) V skladu s prejšnjim odstavkom se odloči tudi, kadar odreditveni pravosodni organ, če je navzoč pri izvršitvi preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, izda dopolnilni evropski preiskovalni nalog, ki ga posreduje neposredno pristojnemu organu iz 64. člena tega zakona. Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga

5

−

(5) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka imajo osebe, v katere pravice se posega, pravico do pritožbe v treh dneh od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Izvenobravnavni senat oziroma senat višjega sodišča v primerih, če gre za izvršitev evropskega dokaznega naloga v postopkih za prekrške, mora o pritožbi odločiti v petih dneh od prejema spisov. S pritožbo je dovoljeno izpodbijati razloge za priznanje in izvršitev evropskega dokaznega naloga ter postopek izvrševanja, ne pa tudi razlogov za izdajo evropskega dokaznega naloga.

−

6

−

(6) O vložitvi pritožbe mora sodišče, ki je odločilo o priznanju in izvršitvi evropskega dokaznega naloga, nemudoma obvestiti organ države izdaje, ki lahko dodatno obrazloži utemeljenost izvršitve evropskega dokaznega naloga. Sodišče mora organ države izdaje obvestiti o izidu pritožbenega postopka. Izvršitev evropskega dokaznega naloga

−

1

−

(1) Če sodišče evropski dokazni nalog prizna, hkrati odredi način izvršitve in ustrezne ukrepe za izvršitev evropskega dokaznega naloga v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek oziroma postopek o prekršku, na način, ki omogoča pridobitev predmetov, dokumentov ali podatkov, zahtevanih v evropskem dokaznem nalogu, po potrebi tudi z uporabo prisilnih ukrepov.

1

+

(1) Če pristojni organ iz 64. člena tega zakona prizna evropski preiskovalni nalog, hkrati ob upoštevanju 63.a člena tega zakona odredi način izvršitve in ustrezne ukrepe za izvršitev v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek oziroma postopek za prekrške, na način, ki omogoča pridobitev dokazov, zahtevanih v evropskem preiskovalnem nalogu, po potrebi tudi z uporabo prisilnih ukrepov.

2

−

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče odredi izvršitev evropskega dokaznega naloga na način, kot je zaprosil odreditveni organ v evropskem dokaznem nalogu, če je takšen način izvedbe skladen s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije. Dopolnitev evropskega dokaznega naloga

2

+

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se odredi izvršitev evropskega dokaznega naloga na način, kot je zaprosil odreditveni pravosodni organ v evropskem preiskovalnem nalogu, če je takšen način izvedbe skladen s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije.

+

3

+

(3) Če odreditveni pravosodni organ v evropskem preiskovalnem nalogu zahteva, da eden ali več organov države izdajateljice sodeluje pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga v Republiki Sloveniji, pristojni organ iz 64. člena tega zakona odredi tak način izvršitve v primeru, ko bi organi države izdajateljice lahko sodelovali pri izvrševanju preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj, predvidenih v evropskem preiskovalnem nalogu, v podobnem domačem primeru in takšno sodelovanje ni v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli Republike Slovenije oziroma ne škodi temeljnim interesom nacionalne varnosti.

+

4

+

(4) Organi države izdajateljice, prisotni na ozemlju Republike Slovenije, med izvrševanjem evropskega preiskovanega naloga delujejo po pravu Republike Slovenije in na ozemlju Republike Slovenije nimajo pooblastil za odkrivanje, preiskovanje oziroma pregon, razen, če je izvrševanje takšnih pooblastil v skladu s pravom Republike Slovenije in poteka v obsegu, dogovorjenem med odreditvenim pravosodnim organom in pristojnim organom iz 64. člena tega zakona. Dopolnitev evropskega preiskovalnega naloga

1

−

Sodišče mora pristojnemu organu države izdaje določiti primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo priznanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo, če:

1

+

(1) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona odreditvenemu pravosodnemu organu določi primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni evropski preiskovalni nalog ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, in ga opozori, da bo sicer priznanje v celoti ali delno zavrnil, če:

2

−

1. je potrdilo v bistvenih delih nepopolno ali očitno nepravilno; ali

2

+

- je evropski preiskovalni nalog v bistvenih delih nepopoln ali očitno nepravilen,

3

−

2. evropskega dokaznega naloga ni potrdilo pristojno sodišče oziroma državno tožilstvo države izdaje. Roki za priznanje

3

+

- evropski preiskovalni nalog ni sestavljen v slovenskem jeziku ali mu ni priložen prevod v slovenski ali angleški jezik, ali

+

4

+

- evropskega preiskovalnega naloga ni izdalo ali potrdilo pristojno sodišče ali državno tožilstvo države izdaje.

+

5

+

(2) Kadar odreditveni pravosodni organ izda evropski preiskovalni nalog, ki dopolnjuje predhodni evropski preiskovalni nalog in to navede v Rubriki D na obrazcu iz Priloge 3 tega zakona, se za njegovo priznanje in izvršitev smiselno uporabljajo določbe tega poglavja. Roki za priznanje in izvršitev

1

−

(1) Sodišče mora o priznanju in izvršitvi naloga pravnomočno odločiti v 30 dneh od prejetja naloga.

1

+

(1) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona o priznanju in izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga odloči v rokih, ki so za preiskovalno dejanje oziroma ukrep določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, najpozneje pa v roku 30 dni od prejetja.

2

−

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora sodišče, če je to mogoče, upoštevati rok, ki ga je zaradi zagotovitve procesnih rokov ali drugih posebno nujnih okoliščin navedel odreditveni organ.

2

+

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora pristojni organ iz 64. člena tega zakona, če je to mogoče, upoštevati rok, ki ga je zaradi zagotovitve postopkovnih rokov, teže kaznivega dejanja ali drugih posebno nujnih okoliščin navedel odreditveni pravosodni organ. Če je odreditveni pravosodni organ v evropskem preiskovalnem nalogu navedel, da je treba preiskovalni ukrep oziroma dejanje izvršiti na določen datum, pristojni organ iz 64. člena tega zakona to v največji možni meri upošteva. Če je z evropskim preiskovalnim nalogom predlagan začasni ukrep, pristojni organ iz 64. člena tega zakona odločitev glede začasnega ukrepa sprejme čim prej in jo, če je to mogoče, sporoči v roku 24 ur po prejemu evropskega preiskovalnega naloga.

3

−

(3) Če ni razlogov za odložitev priznanja in izvršitve naloga po 69. členu tega zakona ali v primeru, da so bili zahtevani predmeti, dokumenti ali podatki, že pridobljeni za namene kazenskega oziroma postopka za prekrške v Republiki Sloveniji, jih mora izvršitveni organ pridobiti nemudoma oziroma najkasneje v roku 60 dni od prejema evropskega dokaznega naloga.

3

+

(3) Če ni razlogov za odložitev priznanja in izvršitve naloga po 69. členu tega zakona ali v primeru, da pristojni domači organi še ne razpolagajo z dokazi, zahtevanimi z evropskih preiskovalnim nalogom, mora izvršitveni organ izvršiti zahtevani preiskovalni ukrep oziroma dejanje brez odlašanja, najpozneje pa v roku 90 dni od priznanja evropskega preiskovalnega naloga.

4

−

(4) Če zaradi izjemnih okoliščin o priznanju in izvršitvi ni mogoče odločiti v roku iz prejšnjih odstavkov, mora sodišče o tem nemudoma obvestiti organ države izdaje ter navesti razloge za zamudo in predviden čas, v katerem bo lahko izvršil evropski dokazni nalog.

4

+

(4) Če o priznanju in izvršitvi ni mogoče odločiti v roku iz prvega ali drugega odstavka tega člena, mora pristojni organ iz 64. člena tega zakona o tem nemudoma obvestiti odreditveni pravosodni organ ter navesti razloge za zamudo in predviden čas, v katerem bo lahko izvršil evropski preiskovalni nalog. V takih primerih se rok iz prvega odstavka tega člena lahko podaljša za največ 30 dni.

5

−

(5) Če ni razlogov za odložitev izvršitve evropskega dokaznega naloga oziroma zoper preiskovalno dejanje ni bilo vloženo pravno sredstvo, mora sodišče predmete, dokumente ali podatke, pridobljene na podlagi evropskega dokaznega naloga, brez nepotrebnega odlašanja posredovati državi izdajateljici.

5

+

(5) Če zahtevanega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja ni mogoče izvršiti v roku iz tretjega odstavka tega člena, pristojni organ iz 64. člena tega zakona o tem nemudoma obvesti odreditveni pravosodni organ, navede razloge za zamudo in s posvetovanjem določi drug ustrezen rok. Posredovanje dokazov

6

−

(6) Sodišče ob posredovanju predmetov, dokumentov ali podatkov lahko navede, da zahteva njihovo vrnitev takoj, ko državi odreditve niso več potrebni. Odložitev izvršitve in posredovanja dokazov

−

+

1

+

(1) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona državi izdaje brez nepotrebnega odlašanja posreduje na podlagi evropskega preiskovalnega naloga pridobljene dokaze.

+

2

+

(2) Kadar je v evropskem preiskovalnem nalogu zahtevano takojšnje posredovanje dokazov in pravo Republike Slovenije to omogoča, se pridobljeni dokazi takoj posredujejo pristojnim organom države izdaje, ki v skladu s tretjim odstavkom 66. člena ali s 77.h členom tega zakona sodelujejo pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga v Republiki Sloveniji.

+

3

+

(3) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona ob posredovanju dokazov lahko navede, da zahteva njihovo vrnitev takoj, ko državi odreditve niso več potrebni, oziroma se z odreditvenim pravosodnim organom države odreditve dogovori, kdaj jih je treba vrniti. Odložitev priznanja in izvršitve

1

−

(1) Izvršitev evropskega dokaznega naloga se sme odložiti, če:

1

+

(1) Priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga se sme odložiti, če:

2

−

- bi njegova izvršitev lahko ogrozila kazenski postopek oziroma postopek za prekršek, ki teče v Republiki Sloveniji;

2

+

- bi njegova izvršitev lahko ogrozila potek kazenskega postopka oziroma postopka za prekršek, ki teče v Republiki Sloveniji;

3

−

- so predmeti, dokumenti ali podatki potrebni v postopkih v Republiki Sloveniji.

3

+

- če se zahtevani dokazi že uporabljajo v postopkih v Republiki Sloveniji.

4

−

(2) Po prenehanju razlogov za odložitev izvršitve naloga mora sodišče nemudoma izvršiti evropski dokazni nalog ter o tem na primeren način obvestiti organ izdaje.

4

+

(2) Po prenehanju razlogov za odložitev izvršitve evropskega preiskovalnega naloga ga mora pristojni organ iz 64. člena tega zakona nemudoma izvršiti ter o tem na primeren način obvestiti odreditveni pravosodni organ. Obveščanje

5

−

(3) Posredovanje dokazov se sme odložiti tudi zaradi postopka s pravni sredstvi. Obveščanje

−

1

−

(1) Sodišče mora pristojni organ države izdaje nemudoma obvestiti:

1

+

(1) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona, ki prejme evropski preiskovalni nalog, brez odlašanja, najpozneje pa v sedmih dneh po prejemu potrdi njegov prejem, tako da izpolni in odreditvenemu pravosodnemu organu pošlje obrazec iz Priloge 3a, ki je sestavni del tega zakona.

2

−

- če se pri izvrševanju evropskega dokaznega naloga ugotovi, da bi bilo primerno opraviti preiskovalne ukrepe, ki na začetku niso bili predvideni, ali jih ob izdaji evropskega dokaznega naloga ni bilo mogoče podrobno opredeliti, da lahko odreditveni organ odredi nadaljnje ukrepe;

2

+

(2) Pristojni organ iz 64. člena tega zakona brez odlašanja obvesti odreditveni pravosodni organ:

3

−

- če ugotovi, da evropski dokazni nalog ni bil izvršen v skladu s pravnim redom Republike Slovenije;

3

+

- če se pri izvrševanju evropskega preiskovalnega naloga ugotovi, da bi bilo primerno opraviti preiskovalne ukrepe oziroma dejanja, ki na začetku niso bili predvideni ali jih ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga ni bilo mogoče podrobno opredeliti, da lahko odreditveni pravosodni organ odredi nadaljnje ukrepe;

4

−

- če ugotovi, da v posameznem primeru ne more izpolniti posebnih zahtev in postopkov, ki so navedeni v evropskem dokaznem nalogu.

4

+

- če ugotovi, da v posameznem primeru ne more izpolniti posebnih zahtev in postopkov, ki so navedeni v evropskem preiskovalnem nalogu (drugi odstavek 66. člena tega zakona);

5

−

(2) Sodišče je dolžno na zahtevo odreditvenega organa brez odlašanja potrditi ter mu posredovati naslednje podatke:

5

+

- o odločitvah v zvezi z uporabo drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja (63.a člen tega zakona);

6

−

- o posredovanju evropskega dokaznega naloga organu, ki je pristojen za njegovo priznanje;

6

+

- o zavrnitvi priznanja in izvršitve evropskega preiskovalnega naloga (62. člen tega zakona), z obrazložitvijo takšne odločitve;

7

−

- o zavrnitvi priznanja evropskega dokaznega naloga na podlagi 62. člena tega zakona, z obrazložitvijo takšne odločitve;

7

+

- o odložitvi izvršitve ali priznanja evropskega preiskovalnega naloga (69. člen tega zakona), razlogih za odložitev in, če je mogoče, o njenem pričakovanem trajanju;

8

−

- o odložitvi izvršitve ali priznanja evropskega dokaznega naloga, razlogih za odložitev in, če je mogoče, o njenem pričakovanem trajanju;

8

+

- da pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga ne more izpolniti zahteve o zaupnosti.

9

−

- o nezmožnosti izvršitve evropskega dokaznega naloga, ker so predmeti, dokumenti ali podatki izginili, bili uničeni ali jih ni mogoče najti na kraju, navedenem v nalogu, in kraj, kjer naj bi bili predmeti, dokumenti ali podatki, tudi po posvetovanju s pristojnim organom države izdajateljice ni bil dovolj natančno opredeljen.

9

+

(3) Na zahtevo odreditvenega pravosodnega organa se informacije iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka ali iz prvega odstavka 67. člena tega zakona potrdijo brez odlašanja. Kazenska in civilna odgovornost uradnih oseb druge države članice

10

−

(3) Pristojni domači organ lahko od države izdaje zahteva, da ga glede na okoliščine primera obvesti o uporabi osebnih podatkov, ki jih je posredovala Republika Slovenija v postopku iz tega poglavja.

−

11

−

9. poglavje Posredovanje evropskega dokaznega naloga v priznanje in izvršitev drugi državi članici Predmet urejanja

−

+

1

+

(1) Kadar so uradne osebe države izdaje na podlagi tretjega odstavka 66. člena ali 77.h člena tega zakona prisotne na ozemlju Republike Slovenije, se glede kaznivih dejanj, storjenih proti njim, ali kaznivih dejanj, ki jih same storijo na ozemlju Republike Slovenije, obravnavajo kot uradne osebe Republike Slovenije.

+

2

+

(2) Kadar so uradne osebe države izdaje na podlagi tretjega odstavka 66. člena ali 77.h člena tega zakona prisotne na ozemlju Republike Slovenije, je za vso škodo, ki jo povzročijo, odgovorna država izdaje v skladu s pravom Republike Slovenije.

+

3

+

(3) Republika Slovenija škodo iz prejšnjega odstavka poravna pod enakimi pogoji, kot če bi jo povzročile njene uradne osebe.

+

4

+

(4) Država izdaje, katere uradne osebe so na ozemlju Republike Slovenije povzročile škodo katerikoli osebi, Republiki Sloveniji v celoti povrne odškodnine, ki jih je po prejšnjem odstavku izplačala tem osebam ali osebam, ki so upravičene do odškodnine namesto njih.

+

5

+

(5) Razen v primerih iz prejšnjega odstavka Republika Slovenija ne more zahtevati povračila škode, ki jo je utrpela, od države izdaje. Stroški

+

1

+

Če pristojni organ iz 64. člena tega zakona oceni, da bodo stroški izvrševanja evropskega preiskovalnega naloga presegli znesek, ki ga kazenski zakon določa za večjo premoženjsko korist, lahko seznani odreditveni pravosodni organ s specifikacijo takšnih stroškov ter se z njim posvetuje in dogovori o spremembi evropskega preiskovalnega naloga oziroma o delitvi stroškov.

+

2

+

9. poglavje Posredovanje evropskega preiskovalnega naloga v priznanje in izvršitev drugi državi članici Predmet urejanja

1

−

To poglavje določa pravila, po katerih se drugi državi članici posreduje v priznanje evropski dokazni nalog, izdan s strani pristojnega organa Republike Slovenije z namenom pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov od druge države članice za namene kazenskih postopkov ter postopkov za prekrške. Dopustnost izdaje in vsebina evropskega dokaznega naloga

1

+

To poglavje določa pravila, po katerih se drugi državi članici posreduje v priznanje evropski preiskovalni nalog, izdan s strani pristojnega organa Republike Slovenije z namenom pridobitve dokazov od druge države članice za namene kazenskih postopkov ter postopkov za prekrške. Dopustnost izdaje in vsebina evropskega preiskovalnega naloga

1

−

(1) Evropski dokazni nalog se sme izdati zgolj za pridobitev predmetov, dokumentov ali podatkov na obrazcu, ki je določen v Prilogi 3 tega zakona.

1

+

(1) Evropski preiskovalni nalog se sme izdati za izvršitev enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj za pridobitev dokazov za namene kazenskih postopkov in postopkov za prekrške na obrazcu, ki je določen v Prilogi 3 tega zakona.

2

−

(2) Ni dopustno izdati evropskega dokaznega naloga, ki se nanaša na posredovanje podatkov, dokumentov ali predmetov, s katerim se od pristojnega organa države izvršitve zahteva izvršitev naslednjih preiskovalnih dejanj:

2

+

(2) Ni dopustno izdati evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvedbe ukrepov iz 53. in 54. člena tega zakona.

3

−

- zaslišanje osumljencev, obdolžencev, prič, izvedencev ali drugih strank;

3

+

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se evropski preiskovalni nalog lahko izda tudi, če pristojni organ države izvršitve že pred izdajo evropskega preiskovalnega naloga razpolaga z dokazi, pridobljenimi z ukrepi iz 53. in 54. člena tega zakona.

4

−

- opravljanje telesnih pregledov ali pridobivanje bioloških vzorcev ali biometričnih podatkov neposredno s telesa osebe, vključno z vzorci DNK ali prstnimi odtisi;

4

+

(4) V evropskem preiskovalnem nalogu se lahko navede tudi:

5

−

- pridobivanje informacij z neposrednim delovanjem v dejanskem času, na primer s prestrezanjem komunikacij, tajnim opazovanjem ali nadzorovanjem bančnih računov;

5

+

- način izvršitve v skladu z zakonom, ki določa kazenski postopek ali postopek za prekrške, če je to potrebno zaradi uporabe dokazov v kazenskem postopku ali postopku za prekrške;

6

−

- opravljanje analiz obstoječih predmetov, dokumentov ali podatkov in pridobivanje podatkov o komunikacijah, ki jih hranijo ponudniki javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnega komunikacijskega omrežja.

6

+

- zahteva, da en ali več uradnih oseb pristojnih organov Republike Slovenije sodeluje pri izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga v drugi državi članici;

7

−

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se evropski dokazni nalog, če se nanaša na predmete, dokumente ali podatke iz prejšnjega odstavka, lahko izda, če je pristojni organ države izvršitve že pred izdajo evropskega dokaznega naloga razpolagal s temi predmeti, podatki ali dokumenti.

7

+

- rok za priznanje in izvršitev evropskega preiskovalnega naloga ter posredovanje pridobljenih dokazov, če je to potrebno zaradi zagotovitve postopkovnih rokov, teže kaznivega dejanja ali drugih posebno nujnih okoliščin v postopku v Republiki Sloveniji;

8

−

(4) V evropskem dokaznem nalogu se lahko navede tudi:

8

+

- razloge, zaradi katerih je bistvenega pomena za izvedbo preiskave ali za zavarovanje pravic posameznika, da se dokazi posredujejo v Republiko Slovenijo še pred odločitvijo pristojnega organa države izvršitve o pravnem sredstvu, vloženem v postopku priznanja in izvršitve evropskega preiskovalnega naloga;

9

−

- da se evropski dokazni evropski dokazni nalog nanaša na vsak drug predmet, dokument ali podatek, ki ga izvršitveni organ odkrije med izvrševanjem naloga in ga brez nadaljnjih poizvedovanj šteje za bistvenega za postopke, za katere je bil evropski dokazni nalog izdan.

9

+

- datum, na katerega naj se izvede preiskovalni ukrep oziroma dejanje.

10

−

- da se evropski dokazni evropski dokazni nalog nanaša tudi na pridobitev izjav oseb, prisotnih med izvrševanjem naloga, če imajo le te neposredno zvezo z vsebino evropskega dokaznega naloga.

10

+

(5) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo evropskega preiskovalnega naloga po tem zakonu, lahko domači organ izda evropski preiskovalni nalog tudi, ko je navzoč pri izvršitvi posameznih preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj na ozemlju države izvršitve. Izdaja in posredovanje naloga

11

−

(5) V primeru, da je evropski dokazni nalog izdan kot posledica izvršitve sklepa o zasegu, izdanega na podlagi in skladno z določbami 20. poglavja tega zakona, je to potrebno izrecno navesti v evropskem dokaznem nalogu.

−

12

−

(6) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo evropskega dokaznega naloga po tem zakonu, lahko domači organ izda evropski dokazni nalog tudi, ko je navzoč pri izvršitvi posameznih preiskovalnih dejanj na ozemlju države izvršitve.

−

13

−

(7) V primerih, ko je potrebno iz druge države članice pridobiti tudi dokaze, za katere ni mogoče izdati evropskega dokaznega naloga po določbah prejšnjih odstavkov tega člena, se lahko zaradi lažjega ter učinkovitejšega sodelovanja izda enotno zaprosilo za pravno pomoč, ki zajema tudi ukrepe, za katere se sicer izda evropski dokazni nalog.

−

14

−

(8) Dejanja mednarodne pravne pomoči, za katera ni mogoče izdati evropskega dokaznega naloga, se izvajajo na podlagi mednarodnih pogodb in načela vzajemnosti. Izdaja in posredovanje naloga

−

1

−

(1) Organ, ki je pristojen za odreditev določenega ukrepa po zakonu, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, lahko posreduje v priznanje in izvršitev pristojnemu organu druge države članice evropski dokazni nalog, s katerim odredi pridobitev predmetov, dokumentov in podatkov, za katere domneva, da so na njenem ozemlju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1

+

(1) Organ, ki je pristojen za odreditev določenega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja po zakonu, ki ureja kazenski postopek ali postopek za prekrške, lahko posreduje v priznanje in izvršitev pristojnemu organu druge države članice evropski preiskovalni nalog, s katerim odredi pridobitev dokazov, za katere domneva, da so na njenem ozemlju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2

−

- pridobitev je nujna in sorazmerna za izvedbo kazenskega postopka ali postopka za prekrške,

2

+

- pridobitev je ob upoštevanju pravic osumljenca oziroma obdolženca nujna in sorazmerna za izvedbo kazenskega postopka ali postopka za prekrške in

3

−

- predmeti, dokumenti ali podatki bi bili lahko v takem primeru za potrebe kazenskega postopka ali postopka za prekrške skladno s pravom Republike Slovenije pridobljeni tudi, če bi bili na njenem ozemlju, ne glede na vrsto ukrepa, ki bi bil pri tem uporabljen.

3

+

- izvedba preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja bi bila dopustna v podobnem notranjem primeru po pravu Republike Slovenije.

4

−

(2) Evropski dokazni nalog, ki ga ni izdalo sodišče oziroma državno tožilstvo, mora biti pred posredovanjem v izvršitev potrjen s strani preiskovalnega sodnika oziroma okrajnega sodnika v postopku za prekrške. Sodišče v postopku potrditve preveri le, ali so izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa po pravu Republike Slovenije.

4

+

(2) Evropski preiskovalni nalog, ki ga predlaga organ, ki ni domače sodišče oziroma državno tožilstvo, mora biti pred posredovanjem v priznanje in izvršitev drugi državi članici potrjen s strani:

5

−

(3) Pristojni domači organ sme v nalogu zahtevati, da se določen ukrep izvede na način, določen v zakonu, ki ureja kazenski postopek oziroma postopek za prekrške, prav tako pa lahko določi roke, v katerih je potrebno izvršiti določeno dejanje. Posvetovanja

5

+

- preiskovalnega sodnika, če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, on pristojen za odreditev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, ki je predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu,

+

6

+

- državnega tožilca, če je po zakonu, ki ureja kazenski postopek, on pristojen za odreditev preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja, ki je predvideno v evropskem preiskovalnem nalogu,

+

7

+

- okrajnega sodnika v postopku za prekrške.

+

8

+

(3) V postopku potrditve se preveri le, ali so izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa po pravu Republike Slovenije. Posvetovanje

1

−

Pristojni domači organ se lahko kadarkoli posvetuje s pristojnimi organi države izvršitve, zlasti glede načina izvršitve ukrepov, navzočnosti ali morebitne izdaje dopolnilnega dokaznega naloga. Obveščanje

1

+

(1) Pristojni domači organ se lahko kadarkoli posvetuje z izvršitvenim pravosodnim organom, zlasti glede izbire načina izvršitve preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj, navzočnosti pri izvrševanju ali morebitne izdaje dopolnilnega preiskovalnega naloga.

+

2

+

(2) Če pristojni domači organ prejme obvestilo izvršitvenega pravosodnega organa s specifikacijo tistih stroškov, ki jih v zvezi z izvršitvijo evropskega preiskovalnega naloga šteje za izjemno visoke, se z njim posvetuje in dogovori o delitvi teh stroškov oziroma spremembi izdanega evropskega preiskovalnega naloga.

+

3

+

(3) V primerih, ko dogovora po prejšnjem odstavku ni mogoče doseči, pristojni domači organ lahko:

+

4

+

- popolnoma ali delno umakne evropski preiskovalni nalog ali

+

5

+

- obdrži evropski preiskovalni nalog v veljavi in državi izvršitve krije tiste stroške, ki so izjemno visoki. Obveščanje

1

−

Pristojni domači organ lahko zahteva, da ga izvršitveni organ obvesti o:

1

+

Pristojni domači organ lahko zahteva, da ga pristojni organ države izvršitve obvesti o:

2

−

- posredovanju evropskega dokaznega naloga organu, ki je pristojen za njegovo priznanje;

2

+

- posredovanju evropskega preiskovalnega naloga organu, ki je pristojen za njegovo priznanje;

3

−

- o zavrnitvi priznanja evropskega dokaznega naloga in razlogih za takšno odločitev;

3

+

- zavrnitvi priznanja evropskega preiskovalnega naloga in razlogih za takšno odločitev;

4

−

- o odložitvi izvršitve ali priznanja evropskega dokaznega naloga, razlogih za odložitev in, če je mogoče, o njenem pričakovanem trajanju;

4

+

- odložitvi izvršitve ali priznanja evropskega preiskovalnega naloga, razlogih za odložitev in, če je mogoče, o njenem pričakovanem trajanju;

5

−

- o nezmožnosti izvršitve evropskega dokaznega naloga, ker so predmeti, dokumenti ali podatki izginili, bili uničeni ali jih ni mogoče najti na kraju, navedenem v nalogu, in kraj, kjer naj bi bili predmeti, dokumenti ali podatki, tudi po posvetovanju ni bil dovolj natančno opredeljen. Uporaba osebnih podatkov

5

+

- odločitvah v zvezi z uporabo drugega preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja (63.a člen tega zakona). Uporaba osebnih podatkov

1

−

(1) Osebne podatke, pridobljene na podlagi evropskega dokaznega naloga, se lahko uporabi zgolj za:

1

+

(1) Osebni podatki, pridobljeni na podlagi evropskega preiskovalnega naloga, se lahko uporabijo samo za:

2

−

- postopke, za katere se lahko izda evropski dokazni nalog;

2

+

- postopke, za katere se lahko izda evropski preiskovalni nalog;

3

−

- druge sodne postopke in postopke za prekrške, ki so neposredno povezan s postopki iz prejšnje alineje;

3

+

- druge sodne postopke in postopke za prekrške, ki so neposredno povezani s postopki iz prejšnje alineje;

4

·

- preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti.

4

·

- preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti.

5

−

(2) Za druge namene, določene z zakoni, se osebni podatki iz prejšnjega odstavka lahko nadalje obdelujejo le na podlagi predhodnega soglasja države izvršiteljice in če njihova nadaljnja obdelava za uradne postopke ni nezdružljiva s prvotnim namenom zbiranja teh podatkov, razen če je država izdajateljica pridobila privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

5

+

(2) Za druge namene, določene z zakoni, se osebni podatki iz prejšnjega odstavka lahko nadalje obdelujejo le na podlagi predhodnega soglasja države izvršiteljice, in če njihova nadaljnja obdelava za uradne postopke ni nezdružljiva s prvotnim namenom zbiranja teh podatkov, razen če je država izdajateljica pridobila privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

6

·

(3) Določbi prejšnjih odstavkov se ne uporabljata za osebne podatke, ki jih pristojni domači organ pridobi v skladu s tem poglavjem in izvirajo iz Republike Slovenije. Odškodninska odgovornost

6

·

(3) Določbi prejšnjih odstavkov se ne uporabljata za osebne podatke, ki jih pristojni domači organ pridobi v skladu s tem poglavjem in izvirajo iz Republike Slovenije. Odškodninska odgovornost

1

−

Republika Slovenija je dolžna državi izvršiteljici povrniti vse izplačane odškodnine iz naslova odškodninske odgovornosti, kadar je ta država po svoji zakonodaji odgovorna za škodo, ki je nastala osebi, v katere zakonite interese je bilo poseženo z izvršitvijo evropskega dokaznega naloga, razen če je škoda nastala zaradi ravnanja organov države izvršiteljice.

1

+

Republika Slovenija je dolžna državi izvršitve povrniti vse izplačane odškodnine iz naslova odškodninske odgovornosti, kadar je ta država po svoji zakonodaji izplačala odškodnino, ki je nastala osebi zaradi delovanja pristojnih organov Republike Slovenije v zvezi z izvršitvijo evropskega preiskovalnega naloga na ozemlju države izvršitve. 9.a poglavje Posebne določbe za nekatere preiskovalne ukrepe oziroma dejanja v okviru evropskega preiskovalnega naloga Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi začasne premestitve priprtih oseb v Republiko Slovenijo zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja

2

−

10. poglavje Izvajanje pristojnosti v vzporednih kazenskih postopkih Splošna določba

−

+

1

+

(1) Domače sodišče lahko izda evropski preiskovalni nalog zaradi premestitve osebe, priprte v drugi državi članici, v Republiko Slovenijo, zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja na ozemlju Republike Slovenije.

+

2

+

(2) O posameznih praktičnih vidikih začasne premestitve osebe, vključno s podrobnostmi pripora v Republiki Sloveniji, in datumih, do katerih mora biti premeščena z ozemlja države izvršitve oziroma se mora vrniti nanj, se pristojni domači organ dogovori neposredno s pristojnim organom države izvršitve. Pri tem se zagotovi, da sta upoštevana fizično in duševno stanje osebe ter ustrezna raven varnosti.

+

3

+

(3) V skladu z dogovorjenimi pogoji po prejšnjem odstavku predajo zahtevane osebe izvrši policija, ki se o načinu, času in kraju predaje dogovori s pristojnimi organi države izvršitve.

+

4

+

(4) Premeščena oseba ostane v Republiki Sloveniji priprta zaradi dejanj ali obsodb, zaradi katerih je bila v priporu v državi izvršitve, razen, če ta država zaprosi za njeno izpustitev.

+

5

+

(5) Za tranzit priprte osebe preko ozemlja tretje države članice je potreben zahtevek, ki so mu priloženi vsi potrebni dokumenti.

+

6

+

(6) Osebe, ki je v Republiko Slovenijo premeščena po tem členu, se v Republiki Sloveniji ne sme preganjati ali ji kakor koli omejevati osebne svobode zaradi dejanj, ki so bila storjena, ali obsodb, ki so bile izrečene pred njenim odhodom z ozemlja države izvršitve in niso navedena v evropskem preiskovalnem nalogu.

+

7

+

(7) Prepoved iz prejšnjega odstavka preneha, če premeščena oseba, potem, ko je imela možnost odhoda petnajst zaporednih dni od datuma, ko je pristojni domači organ odločil, da njena navzočnost ni več potrebna, kljub temu ostane na ozemlju Republike Slovenije ali pa ga zapusti in se nato vrne.

+

8

+

(8) Stroške, ki nastanejo zaradi postopkov po tem členu, krije Republika Slovenija. Začasna premestitev priprtih oseb iz Republike Slovenije zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja

1

·

(1) Domače sodišče izvrši evropski preiskovalni nalog, ki je izdan zaradi začasne premestitve osebe, priprte v Republiki Sloveniji, zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja z namenom zbiranja dokazov, pri katerem je potrebna njena navzočnost na ozemlju države izdaje.

1

·

(1) Domače sodišče izvrši evropski preiskovalni nalog, ki je izdan zaradi začasne premestitve osebe, priprte v Republiki Sloveniji, zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja z namenom zbiranja dokazov, pri katerem je potrebna njena navzočnost na ozemlju države izdaje.

2

·

(2) Za odločanje o izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga, ki je izdan zaradi začasne premestitve osebe iz Republike Slovenije, je pristojen preiskovalni sodnik sodišča, na območju katerega ima zahtevana oseba stalno ali začasno prebivališče oziroma na območju katerega je priprta.

2

·

(2) Za odločanje o izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga, ki je izdan zaradi začasne premestitve osebe iz Republike Slovenije, je pristojen preiskovalni sodnik sodišča, na območju katerega ima zahtevana oseba stalno ali začasno prebivališče oziroma na območju katerega je priprta.

3

·

(3) Ko preiskovalni sodnik prejme evropski preiskovalni nalog, preveri, ali vsebuje potrebne podatke za odločanje o njegovi izvršitvi. Če je nalog v bistvenih delih nepopoln, preiskovalni sodnik odreditvenemu pravosodnemu organu določi primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje dodatne podatke za začetek postopka odločanja.

3

·

(3) Ko preiskovalni sodnik prejme evropski preiskovalni nalog, preveri, ali vsebuje potrebne podatke za odločanje o njegovi izvršitvi. Če je nalog v bistvenih delih nepopoln, preiskovalni sodnik odreditvenemu pravosodnemu organu določi primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje dodatne podatke za začetek postopka odločanja.

4

·

(4) Po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, preiskovalni sodnik izda odredbo za privedbo zahtevane osebe.

4

·

(4) Po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, preiskovalni sodnik izda odredbo za privedbo zahtevane osebe.

5

·

(5) Preiskovalni sodnik preveri istovetnost privedene osebe, nato pa jo pouči o njenih pravicah ter seznani z vsebino naloga. Preiskovalni sodnik zasliši privedeno osebo v zvezi z okoliščinami s podajo njenega soglasja.

5

·

(5) Preiskovalni sodnik preveri istovetnost privedene osebe, nato pa jo pouči o njenih pravicah ter seznani z vsebino naloga. Preiskovalni sodnik zasliši privedeno osebo v zvezi z okoliščinami s podajo njenega soglasja.

6

·

(6) Preiskovalni sodnik o začasni premestitvi osebe odloči s sklepom, ki vsebuje naslednje podatke:

6

·

(6) Preiskovalni sodnik o začasni premestitvi osebe odloči s sklepom, ki vsebuje naslednje podatke:

7

·

- ime, priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo zahtevne osebe,

7

·

- ime, priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo zahtevne osebe,

8

−

(8) Poleg razlogov za zavrnitev iz 62. člena tega zakona se začasna predaja lahko zavrne tudi, če priprta oseba s predajo ne soglaša, pri čemer sodišče upošteva predvsem:

8

+

- državo članico, kateri se zahtevana oseba začasno predaja,

9

−

- dolžnost udeležbe priprte osebe pri preiskovalnem dejanju,

−

10

−

- nevarnost podaljšanja trajanja pripora,

−

11

−

- možnost izvedbe drugih preiskovalnih dejanj, ki manj posegajo v pravice priprte osebe,

−

12

−

- telesno in duševno stanje priprte osebe ter njeno varnost,

−

13

−

- obstoj okoliščin iz 10. in 11. člena tega zakona.

−

14

·

- navedbo, da je zahtevana oseba z začasno predajo soglašala,

9

·

- navedbo, da je zahtevana oseba z začasno predajo soglašala,

15

·

- navedbo, da se zahtevane osebe ne sme preganjati ali ji kakor koli omejevati osebne svobode zaradi dejanj, ki so bila storjena, ali obsodb, ki so bile izrečene, pred njenim odhodom z ozemlja države odreditve, ki niso navedena v evropskem preiskovalnem nalogu,

10

·

- navedbo, da se zahtevane osebe ne sme preganjati ali ji kakor koli omejevati osebne svobode zaradi dejanj, ki so bila storjena, ali obsodb, ki so bile izrečene, pred njenim odhodom z ozemlja države odreditve, ki niso navedena v evropskem preiskovalnem nalogu,

16

·

- navedbo, kdaj je bila zahtevani osebi odvzeta prostost in koliko časa je odvzem prostosti trajal.

11

·

- navedbo, kdaj je bila zahtevani osebi odvzeta prostost in koliko časa je odvzem prostosti trajal.

17

·

(7) Sklep o predaji preiskovalni sodnik nemudoma pošlje v izvršitev policiji. Policija se s pristojnimi organi države odreditve dogovori o načinu, času in kraju predaje zahtevane osebe.

12

·

(7) Sklep o predaji preiskovalni sodnik nemudoma pošlje v izvršitev policiji. Policija se s pristojnimi organi države odreditve dogovori o načinu, času in kraju predaje zahtevane osebe.

18

·

(8) Poleg razlogov za zavrnitev iz 62. člena tega zakona se začasna predaja lahko zavrne tudi, če priprta oseba s predajo ne soglaša, pri čemer sodišče upošteva predvsem:

13

·

(8) Poleg razlogov za zavrnitev iz 62. člena tega zakona se začasna predaja lahko zavrne tudi, če priprta oseba s predajo ne soglaša, pri čemer sodišče upošteva predvsem:

19

·

- dolžnost udeležbe priprte osebe pri preiskovalnem dejanju,

14

·

- dolžnost udeležbe priprte osebe pri preiskovalnem dejanju,

20

·

- nevarnost podaljšanja trajanja pripora,

15

·

- nevarnost podaljšanja trajanja pripora,

21

·

- možnost izvedbe drugih preiskovalnih dejanj, ki manj posegajo v pravice priprte osebe,

16

·

- možnost izvedbe drugih preiskovalnih dejanj, ki manj posegajo v pravice priprte osebe,

22

·

- telesno in duševno stanje priprte osebe ter njeno varnost,

17

·

- telesno in duševno stanje priprte osebe ter njeno varnost,

23

·

- obstoj okoliščin iz 10. in 11. člena tega zakona.

18

·

- obstoj okoliščin iz 10. in 11. člena tega zakona.

24

·

(9) Obdobje pripora v državi odreditve se odšteje od obdobja pripora, ki ga je oseba že ali ga še mora prestati na ozemlju Republike Slovenije. Začasna premestitev priprtih oseb v državo izvršiteljico zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja a77.b člen

19

·

(9) Obdobje pripora v državi odreditve se odšteje od obdobja pripora, ki ga je oseba že ali ga še mora prestati na ozemlju Republike Slovenije. Začasna premestitev priprtih oseb v državo izvršiteljico zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja a77.b člen

25

·

(1) Kadar druga država članica na podlagi evropskega preiskovalnega naloga domačega sodišča izvršuje preiskovalno dejanje, domače sodišče izda poseben evropski preiskovalni nalog o začasni premestitvi v Republiki Sloveniji priprte osebe v državo izvršitve, če ima oseba, na katero se nalog o začasni premestitvi nanaša, pravico ali dolžnost sodelovati pri preiskovalnem dejanju.

20

·

(1) Kadar druga država članica na podlagi evropskega preiskovalnega naloga domačega sodišča izvršuje preiskovalno dejanje, domače sodišče izda poseben evropski preiskovalni nalog o začasni premestitvi v Republiki Sloveniji priprte osebe v državo izvršitve, če ima oseba, na katero se nalog o začasni premestitvi nanaša, pravico ali dolžnost sodelovati pri preiskovalnem dejanju.

26

·

(2) Nalog o začasni premestitvi se zoper osumljenca ali obdolženca v kazenskem postopku, v okviru katerega se izvaja preiskovalno dejanje v drugi državi članici, odredi le, če osumljenec ali obdolženec zahteva sodelovanje pri izvedbi preiskovalnega dejanja. Če se nalog o začasni premestitvi izdaja zoper drugo priprto osebo, njena privolitev ni potrebna.

21

·

(2) Nalog o začasni premestitvi se zoper osumljenca ali obdolženca v kazenskem postopku, v okviru katerega se izvaja preiskovalno dejanje v drugi državi članici, odredi le, če osumljenec ali obdolženec zahteva sodelovanje pri izvedbi preiskovalnega dejanja. Če se nalog o začasni premestitvi izdaja zoper drugo priprto osebo, njena privolitev ni potrebna.

27

·

(3) Sodišče ne izda naloga o začasni premestitvi, če bi lahko samo izvedlo preiskovalno dejanje ali če obstaja verjetnost, da priprti osebi v drugi državi ne bodo zagotovljene enake pravice kot v Republiki Sloveniji. Začasna premestitev traja največ 14 dni.

22

·

(3) Sodišče ne izda naloga o začasni premestitvi, če bi lahko samo izvedlo preiskovalno dejanje ali če obstaja verjetnost, da priprti osebi v drugi državi ne bodo zagotovljene enake pravice kot v Republiki Sloveniji. Začasna premestitev traja največ 14 dni.

28

·

(4) Preiskovalni nalog o začasni premestitvi se vroči osebi, na katero se nanaša. Zoper odločitev je mogoče v oseminštiridesetih urah od vročitve vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev. O pritožbi odloči višje sodišče v oseminštiridesetih urah.

23

·

(4) Preiskovalni nalog o začasni premestitvi se vroči osebi, na katero se nanaša. Zoper odločitev je mogoče v oseminštiridesetih urah od vročitve vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev. O pritožbi odloči višje sodišče v oseminštiridesetih urah.

29

·

(5) Za preiskovalni nalog o začasni premestitvi, izdan v skladu s tem členom, se smiselno uporabljajo drugi, tretji, peti in osmi odstavek 77.a člena tega zakona ter šesti in deveti odstavek prejšnjega člena. Začasna premestitev priprtih oseb v Republiko Slovenijo kot državo izvršiteljico zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja b77.b člen

24

·

(5) Za preiskovalni nalog o začasni premestitvi, izdan v skladu s tem členom, se smiselno uporabljajo drugi, tretji, peti in osmi odstavek 77.a člena tega zakona ter šesti in deveti odstavek prejšnjega člena. Začasna premestitev priprtih oseb v Republiko Slovenijo kot državo izvršiteljico zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja b77.b člen

30

·

(1) Domače sodišče, ki na podlagi evropskega preiskovalnega naloga druge države članice izvršuje preiskovalno dejanje, izvrši evropski preiskovalni nalog za začasno premestitev v državi odreditve priprte osebe v Republiko Slovenijo, da se zagotovi navzočnost te osebe pri izvedbi preiskovalnega dejanja.

25

·

(1) Domače sodišče, ki na podlagi evropskega preiskovalnega naloga druge države članice izvršuje preiskovalno dejanje, izvrši evropski preiskovalni nalog za začasno premestitev v državi odreditve priprte osebe v Republiko Slovenijo, da se zagotovi navzočnost te osebe pri izvedbi preiskovalnega dejanja.

31

·

(2) Sklep, s katerim domače sodišče odloči o izvršitvi naloga o začasni premestitvi, se vroči osebi, na katero se nanaša, najpozneje šest ur po tem, ko je predana organom Republike Slovenije. Zoper odločitev o priznanju naloga o začasni premestitvi je mogoče v oseminštiridesetih urah od vročitve vložiti pritožbo, ki ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloči višje sodišče, pristojno za območje, na katerem se izvršuje pripor, v oseminštiridesetih urah. Če pritožbi ugodi, se oseba nemudoma vrne državi odreditve, razen če ta soglaša z izpustitvijo.

26

·

(2) Sklep, s katerim domače sodišče odloči o izvršitvi naloga o začasni premestitvi, se vroči osebi, na katero se nanaša, najpozneje šest ur po tem, ko je predana organom Republike Slovenije. Zoper odločitev o priznanju naloga o začasni premestitvi je mogoče v oseminštiridesetih urah od vročitve vložiti pritožbo, ki ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloči višje sodišče, pristojno za območje, na katerem se izvršuje pripor, v oseminštiridesetih urah. Če pritožbi ugodi, se oseba nemudoma vrne državi odreditve, razen če ta soglaša z izpustitvijo.

32

·

(3) Stroške predaje nosi država odreditve.

27

·

(3) Stroške predaje nosi država odreditve.

33

·

(4) Za izvrševanje preiskovalnega naloga v skladu s tem členom se smiselno uporabljajo drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 77.a člena ter tretji odstavek 77.b člena tega zakona. Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi zaslišanja preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom

28

·

(4) Za izvrševanje preiskovalnega naloga v skladu s tem členom se smiselno uporabljajo drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 77.a člena ter tretji odstavek 77.b člena tega zakona. Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi zaslišanja preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom

1

+

Začasna premestitev priprtih oseb v državo izvršiteljico zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja a77.b člen

+

2

+

(1) Kadar druga država članica na podlagi evropskega preiskovalnega naloga domačega sodišča izvršuje preiskovalno dejanje, domače sodišče izda poseben evropski preiskovalni nalog o začasni premestitvi v Republiki Sloveniji priprte osebe v državo izvršitve, če ima oseba, na katero se nalog o začasni premestitvi nanaša, pravico ali dolžnost sodelovati pri preiskovalnem dejanju.

+

3

+

(2) Nalog o začasni premestitvi se zoper osumljenca ali obdolženca v kazenskem postopku, v okviru katerega se izvaja preiskovalno dejanje v drugi državi članici, odredi le, če osumljenec ali obdolženec zahteva sodelovanje pri izvedbi preiskovalnega dejanja. Če se nalog o začasni premestitvi izdaja zoper drugo priprto osebo, njena privolitev ni potrebna.

+

4

+

(3) Sodišče ne izda naloga o začasni premestitvi, če bi lahko samo izvedlo preiskovalno dejanje ali če obstaja verjetnost, da priprti osebi v drugi državi ne bodo zagotovljene enake pravice kot v Republiki Sloveniji. Začasna premestitev traja največ 14 dni.

+

5

+

(4) Preiskovalni nalog o začasni premestitvi se vroči osebi, na katero se nanaša. Zoper odločitev je mogoče v oseminštiridesetih urah od vročitve vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev. O pritožbi odloči višje sodišče v oseminštiridesetih urah.

+

6

+

(5) Za preiskovalni nalog o začasni premestitvi, izdan v skladu s tem členom, se smiselno uporabljajo drugi, tretji, peti in osmi odstavek 77.a člena tega zakona ter šesti in deveti odstavek prejšnjega člena. Začasna premestitev priprtih oseb v Republiko Slovenijo kot državo izvršiteljico zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja b77.b člen

+

7

+

(1) Domače sodišče, ki na podlagi evropskega preiskovalnega naloga druge države članice izvršuje preiskovalno dejanje, izvrši evropski preiskovalni nalog za začasno premestitev v državi odreditve priprte osebe v Republiko Slovenijo, da se zagotovi navzočnost te osebe pri izvedbi preiskovalnega dejanja.

+

8

+

(2) Sklep, s katerim domače sodišče odloči o izvršitvi naloga o začasni premestitvi, se vroči osebi, na katero se nanaša, najpozneje šest ur po tem, ko je predana organom Republike Slovenije. Zoper odločitev o priznanju naloga o začasni premestitvi je mogoče v oseminštiridesetih urah od vročitve vložiti pritožbo, ki ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloči višje sodišče, pristojno za območje, na katerem se izvršuje pripor, v oseminštiridesetih urah. Če pritožbi ugodi, se oseba nemudoma vrne državi odreditve, razen če ta soglaša z izpustitvijo.

+

9

+

(3) Stroške predaje nosi država odreditve.

+

10

+

(4) Za izvrševanje preiskovalnega naloga v skladu s tem členom se smiselno uporabljajo drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 77.a člena ter tretji odstavek 77.b člena tega zakona.

+

1

+

(1) Kadar se oseba nahaja na ozemlju druge države članice in jo morajo domači pravosodni organi zaslišati kot pričo ali izvedenca, lahko izdajo evropski preiskovalni nalog za zaslišanje priče ali izvedenca preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom.

+

2

+

(2) Evropski preiskovalni nalog se lahko izda tudi za zaslišanje osumljenca ali obdolženca prek videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom.

+

3

+

(3) Evropski preiskovalni nalog za namen zaslišanja preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom se lahko izda v primerih, ko zakon, ki ureja kazenski postopek, dopušča takšno zaslišanje.

+

4

+

(4) Če pristojni organ države izvršitve nima dostopa do tehničnih sredstev za zaslišanje preko videokonference, mu takšna sredstva po skupnem dogovoru lahko zagotovi Republika Slovenija. Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga zaradi zaslišanja preko videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom 77.č člen

+

5

+

(1) Preiskovalni sodnik pristojnega sodišča odloči o izvršitvi evropskega preiskovalnega naloga, izdanega zaradi zaslišanja priče, izvedenca, osumljenca ali obdolženca, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije preko videokonference, po postopku in pod pogoji, ki jih predpisuje zakon, ki ureja kazenski postopek.

+

6

+

(2) Poleg razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 62. člena tega zakona se evropski preiskovalni nalog iz prejšnjega odstavka zavrne tudi, če osumljenec ali obdolženec ne privoli v zaslišanje, pri tem pa sodišče upošteva predvsem, ali ima osumljenec ali obdolženec dolžnost sodelovati pri preiskovalnem dejanju oziroma pričati.

+

7

+

(3) Preiskovalni sodnik pristojnega sodišča se o praktičnih vidikih izvedbe evropskega preiskovalnega naloga iz prvega odstavka tega člena dogovori neposredno z odreditvenim organom. Za izvedbo evropskega preiskovalnega naloga mora:

+

8

+

- pričo ali izvedenca povabiti na zaslišanje ter navesti čas in kraj zaslišanja;

+

9

+

- osumljenca ali obdolženca povabiti na zaslišanje v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in ga poučiti o pravicah, ki jih ima v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in

+

10

+

- zagotovil identiteto zaslišane osebe.

+

11

+

(4) Zaslišanje prek videokonference ali z drugim avdiovizualnim prenosom ter priprava zapisa oziroma prepisa se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek. Zaslišanje priče ali izvedenca preko telefonske konference

1

−

(2) Poleg razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 62. člena tega zakona se evropski preiskovalni nalog iz prejšnjega odstavka zavrne tudi, če osumljenec ali obdolženec ne privoli v zaslišanje, pri tem pa sodišče upošteva predvsem, ali ima osumljenec ali obdolženec dolžnost sodelovati pri preiskovalnem dejanju oziroma pričati.

−

+

1

+

Ob smiselni uporabi določb 77.c in 77.č člena tega zakona se lahko izda in prizna oziroma izvrši tudi evropski preiskovalni nalog, izdan zaradi zaslišanja priče ali izvedenca preko telefonske konference. Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvršitve preiskovalnih ukrepov, pri katerih se dokazi zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju

+

1

+

(1) Pristojni preiskovalni sodnik ali državni tožilec lahko v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, izda evropski preiskovalni nalog za izvršitev preiskovalnega ukrepa, pri katerem se podatki zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju, kot so:

+

2

+

- tekoče spremljanje bančnih ali drugih finančnih poslov oziroma finančnega poslovanja, ki se vrši prek enega ali več določenih računov;

+

3

+

- nadzorovanje pošiljk na ozemlju države izvršiteljice in

+

4

+

- drugi primeri zbiranja dokazov v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju.

+

5

+

(2) V evropskem preiskovalnem nalogu iz prejšnjega odstavka se navede, zakaj so zahtevne informacije pomembne za posamezni kazenski postopek.

+

6

+

(3) Kadar je to potrebno, se pristojni organ iz prvega odstavka tega člena in pristojni organ države izvršitve dogovorita o praktičnih vidikih v zvezi z izvršitvijo zaprošenega preiskovalnega ukrepa. Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga izdanega zaradi preiskovalnih ukrepov, pri katerih se dokazi zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju

+

1

+

(1) Pristojni preiskovalni sodnik ali državni tožilec prizna in odredi izvršitev evropskega preiskovalnega naloga, prejetega zaradi izvedbe preiskovalnih ukrepov iz prvega odstavka prejšnjega člena po postopku in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek.

+

2

+

(2) Evropski preiskovalni nalog iz prejšnjega odstavka se zavrne, če je podan razlog iz 62. člena tega zakona, ali če izvršitev zahtevanega preiskovalnega ukrepa ne bi bila odrejena v podobnem notranjem primeru. Izdaja evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvedbe tajnega delovanja

+

1

+

(1) Pristojni preiskovalni sodnik ali državni tožilec lahko v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, izda evropski preiskovalni nalog za izvedbo preiskovalnega ukrepa tajnega delovanja z uradnimi osebami, ki delujejo pod prirejeno identiteto.

+

2

+

(2) Pristojni organ iz prejšnjega odstavka ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga navede, zakaj meni, da bo tajno delovanje pomembno za posamezen kazenski postopek. Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga zaradi izvedbe tajnega delovanja

+

1

+

(1) Evropski preiskovalni nalog zaradi izvedbe tajnega delovanja v Republiki Sloveniji prizna in odredi njegovo izvršitev državni tožilec ali preiskovalni sodnik, pristojen za območje, na katerem naj bi se tajno delovanje predvidoma začelo izvajati, pod pogoji in v trajanju, kot je določeno z zakonom, ki ureja kazenski postopek.

+

2

+

(2) Poleg razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 62. člena tega zakona, se evropski preiskovalni nalog iz prejšnjega odstavka zavrne tudi, če izvršitev zahtevanega preiskovalnega ukrepa ne bi bila odobrena v podobnem notranjem primeru, ali če ni bilo mogoče doseči dogovora o ureditvi tajnega delovanja po tretjem odstavku tega člena.

+

3

+

(3) Tajno delovanje se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Domači organi, ki izvršujejo evropski preiskovalni nalog iz prvega odstavka tega člena, imajo izključno pravico, da usmerjajo in nadzorujejo operacije v zvezi s tajnim delovanjem. O trajanju tajnega delovanja, pogojih in pravnem statusu uradnih oseb, vključenih v tajno delovanje, se domači organi dogovorijo neposredno z državo izdaje.

+

4

+

(4) Tajni delavec druge države članice deluje na ozemlju Republike Slovenije pod vodstvom in nadzorom policije, ki se ji odredba o dovolitvi delovanja tajnega delavca pošlje z označbo »interno« v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke. Izdaja evropskega preiskovalnega naloga za nadzor telekomunikacij s tehnično pomočjo druge države članice

+

1

+

(1) Pristojni preiskovalni sodnik lahko izda evropski preiskovalni nalog za nadzor telekomunikacij v državi članici, katere tehnična pomoč je potrebna. Ob izdaji se navede, zakaj je predvideni preiskovalni ukrep pomemben za posamezen kazenski postopek.

+

2

+

(2) Kadar lahko vso potrebno tehnično pomoč zagotovi več kot ena država članica, se evropski preiskovalni nalog pošlje samo eni od njih. Prednost ima vedno država članica, v kateri se oseba, katere telekomunikacije se nadzirajo, nahaja ali se bo nahajala.

+

3

+

(3) Evropski preiskovalni nalog mora vsebovati naslednje podatke:

+

4

+

- informacije za namene identifikacije osebe, katere telekomunikacije se nadzirajo;

+

5

+

- zaželeno trajanje nadzora telekomunikacij in

+

6

+

- dovolj tehničnih podatkov, zlasti številka ali druga oblika identifikacije elektronskega komunikacijskega sredstva, da se zagotovi izvršitev evropskega preiskovalnega naloga.

+

7

+

(4) Ob izdaji evropskega preiskovalnega naloga ali med nadzorom lahko domače sodišče, kadar ima za to poseben razlog, zaprosi tudi za prepis, dekodiranje ali dešifriranje posnetka, če se izvršitveni organ s tem strinja. Izvršitev evropskega preiskovalnega naloga za nadzor telekomunikacij s tehnično pomočjo Republike Slovenije

+

1

+

(1) Evropski preiskovalni nalog za nadzor telekomunikacij s tehnično pomočjo v Republiki Sloveniji prizna in odredi izvršitev pristojni preiskovalni sodnik pod pogoji in v trajanju, kot je določeno z zakonom, ki ureja kazenski postopek.

+

2

+

(2) Pristojno sodišče se z odreditvenim pravosodnim organom posvetuje ali bo nalog izvršen:

+

3

+

- s prenosom telekomunikacij neposredno državi izdaje ali

+

4

+

- z nadzorom telekomunikacij in naknadnim prenosom državi izdaje.

+

5

+

(3) Poleg razlogov za nepriznanje ali neizvršitev iz 62. člena tega zakona se izvršitev evropskega preiskovalnega naloga za nadzor telekomunikacij zavrne tudi, če preiskovalni ukrep ne bi bil odobren v podobnem notranjem primeru. Domače sodišče lahko svoje soglasje pogojuje z izpolnitvijo katerega koli pogoja, ki bi ga bilo treba izpolniti v podobnem notranjem primeru.

+

6

+

(4) Stroški, ki nastanejo ob uporabi tega člena, se krijejo v skladu s smiselno uporabo drugega in tretjega odstavka 74. člena tega zakona, razen stroškov prepisa, dekodiranja in dešifriranja prestreženih komunikacij, ki jih krije država odreditve. Uradno obvestilo države članice, v kateri se nahaja oseba, katere telekomunikacije se nadzirajo, in katere tehnična pomoč ni potrebna

+

1

+

(1) Kadar preiskovalni sodnik pristojnega domačega sodišča odredi nadzor telekomunikacij in se številka ali druga oblika identifikacije elektronskega komunikacijskega sredstva osebe, katere telekomunikacije se nadzirajo po odredbi, uporablja na ozemlju druge države članice, katere tehnična pomoč za izvedbo nadzora ni potrebna, organ, ki izvaja nadzor, o tem nemudoma obvesti državnega tožilca, ta pa uradno obvesti pristojni organ te države članice:

+

2

+

- pred nadzorom ali ob njegovi odreditvi, če ve, da oseba, katere telekomunikacije se nadzirajo, je ali bo na ozemlju obveščene države članice;

+

3

+

- med nadzorom ali po njem in sicer takoj, ko izve, da se ali se je izvajalo nadziranje telekomunikacije osebe, medtem ko je ali je bila na ozemlju obveščene države članice.

+

4

+

(2) Za uradno obvestilo iz prejšnjega odstavka se uporablja obrazec iz Priloge 3b, ki je sestavni del tega zakona.

+

5

+

(3) Kadar se oseba, katere telekomunikacije se nadzirajo, nahaja na ozemlju Republike Slovenije, vendar Republika Slovenija ne nudi tehnične pomoči pri izvedbi preiskovalnega ukrepa, je za prejem obvestila iz prejšnjih odstavkov pristojno sodišče, izključno pristojno v skladu z zakonom, ki ureja sodišča. Pristojno sodišče po predhodnem mnenju pristojnega državnega tožilca brez odlašanja in najpozneje v 96 urah po prejemu uradnega obvestila obvesti pristojni organ države članice, ki nadzira telekomunikacije:

+

6

+

- če nadzora ne dovoli ali da naj bo končano, ker ne bi bilo dovoljeno v podobnem notranjem primeru, in

+

7

+

- če se po potrebi gradivo, ki je že bilo pridobljeno z nadzorom, medtem ko je bila oseba, katere telekomunikacije se nadzirajo, na ozemlju Republike Slovenije, ne sme uporabiti oziroma se sme uporabiti samo pod pogoji, ki jih določi sodišče.

+

8

+

10. poglavje Izvajanje pristojnosti v vzporednih kazenskih postopkih Splošna določba

1

·

(1) Pristojni organi Republike Slovenije in pristojni organi drugih držav članic si medsebojno izmenjujejo podatke o obstoju vzporednih predkazenskih ali kazenskih postopkov, ki se v teh državah vodijo na podlagi istih dejstev zoper isto fizično ali pravno osebo (v nadaljnjem besedilu: vzporedni postopek).

1

·

(1) Pristojni organi Republike Slovenije in pristojni organi drugih držav članic si medsebojno izmenjujejo podatke o obstoju vzporednih predkazenskih ali kazenskih postopkov, ki se v teh državah vodijo na podlagi istih dejstev zoper isto fizično ali pravno osebo (v nadaljnjem besedilu: vzporedni postopek).

2

−

(2) Postopek izmenjave podatkov iz prejšnjega odstavka in postopek neposrednega posvetovanja iz 81. člena tega zakona se ne uporabljata za postopke, ki jih pristojni organi vodijo na podlagi 5. in 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz 81. in 82. člena Pogodbe o Evropski uniji (UL L 1, 4. 1. 2003, str. 1).

2

+

(2) Postopek izmenjave podatkov iz prejšnjega odstavka in postopek neposrednega posvetovanja iz 81. člena tega zakona se ne uporabljata za postopke, ki jih pristojni organi vodijo na podlagi 5. in 13. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz 81. in 82. člena Pogodbe o Evropski uniji ( UL L 1, 4. 1. 2003, str. 1 ).

3

·

(3) Pristojni organ za izmenjavo podatkov po prvem odstavku tega člena in za postopek neposrednega posvetovanja po 81. členu tega zakona v Republiki Sloveniji je pred izdajo sklepa o preiskavi pristojni državni tožilec, med preiskavo pristojni preiskovalni sodnik, po vložitvi obtožnega akta pa pristojno sodišče. Zaprosilo o obstoju vzporednega postopka v drugi državi članici

3

·

(3) Pristojni organ za izmenjavo podatkov po prvem odstavku tega člena in za postopek neposrednega posvetovanja po 81. členu tega zakona v Republiki Sloveniji je pred izdajo sklepa o preiskavi pristojni državni tožilec, med preiskavo pristojni preiskovalni sodnik, po vložitvi obtožnega akta pa pristojno sodišče. Zaprosilo o obstoju vzporednega postopka v drugi državi članici

1

·

(1) Zahteva druge države članice, naj se v Republiki Sloveniji prevzame pregon državljana Republike Slovenije ali osebe, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zaradi kaznivega dejanja, storjenega v drugi državi članici, se pošlje s spisi pristojnemu državnemu tožilstvu, na katerega območju ima ta oseba stalno ali začasno prebivališče.

1

·

(1) Zahteva druge države članice, naj se v Republiki Sloveniji prevzame pregon državljana Republike Slovenije ali osebe, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zaradi kaznivega dejanja, storjenega v drugi državi članici, se pošlje s spisi pristojnemu državnemu tožilstvu, na katerega območju ima ta oseba stalno ali začasno prebivališče.

2

·

(2) Če je pri pristojnem organu druge države članice podan premoženjskopravni zahtevek, se ravna, kot da bi bil ta zahtevek podan pri pristojnem domačem sodišču.

2

·

(2) Če je pri pristojnem organu druge države članice podan premoženjskopravni zahtevek, se ravna, kot da bi bil ta zahtevek podan pri pristojnem domačem sodišču.

3

·

(3) O zavrnitvi prevzema kazenskega pregona in o pravnomočni odločbi, izdani v kazenskem postopku, se obvesti državo članico, ki je poslala zahtevo.

3

·

(3) O zavrnitvi prevzema kazenskega pregona in o pravnomočni odločbi, izdani v kazenskem postopku, se obvesti državo članico, ki je poslala zahtevo.

4

−

11. poglavje Sodelovanje z Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo Eurojust

4

+

11. poglavje Sodelovanje z Eurojustom in Evropsko pravosodno mrežo

1

−

(1) Če se odkrivanje ali preiskovanje kaznivega dejanja ali ukrepi kazenskega pregona nanašajo vsaj na dve državi članici ali na državo članico in tretjo državo, če je s to državo Eurojust sklenil sporazum o sodelovanju oziroma je v konkretnem primeru ta pomoč bistvena, lahko pristojno domače sodišče ali državno tožilstvo zahteva, da Eurojust izvede ustrezne ukrepe za omogočanje hitrega in učinkovitega sodelovanja.

−

2

−

(2) Eurojust lahko za izvršitev namenov iz prejšnjega odstavka preko nacionalnega predstavnika Eurojusta iz Republike Slovenije ali kadar deluje kot Kolegij:

−

3

−

1. deluje za olajševanje, pospešitev in uskladitev sodelovanja med pristojnimi organi držav članic pri izvajanju zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje in uveljavljanje načela vzajemnega priznavanja;

−

4

−

2. svetuje oziroma predlaga izboljšanje sodelovanja med pristojnimi organi držav članic na področju pravne pomoči, izročitve in izvajanja evropskega naloga za prijetje in predajo;

−

5

−

3. z nasveti in drugo podobno pomočjo poveča učinkovitost odkrivanja ali preiskovanja kaznivega dejanja in ukrepov kazenskega pregona,

−

6

−

4. izvršuje druge naloge, za katere je pooblaščen z akti Evropske unije o ustanovitvi in delovanju Eurojusta.

−

7

−

(3) Vse informacije, ki si jih izmenjujejo Eurojust in pristojni organi Republike Slovenije, se pošiljajo preko nacionalnega predstavnika Eurojusta iz Republike Slovenije. Nacionalni predstavnik Eurojusta iz Republike Slovenije

−

1

−

(1) Predstavnica oziroma predstavnik Eurojusta iz Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nacionalni predstavnik Eurojusta), njegov namestnik in pomočnik imajo pri izvrševanju svojih pristojnosti v Eurojustu pooblastila in pravice, ki jih določa zakon, ki ureja državno tožilstvo in ta zakon.

−

2

−

(2) Ministrstvo, pristojno za državno tožilstvo, o vrsti in obsegu pooblastil obvesti Eurojust in generalni sekretariat Sveta EU ob imenovanju nacionalnega predstavnika Eurojusta in nacionalnih korespondentov Eurojusta ter ob vsaki spremembi njihovih pooblastil. Izvrševanje pooblastil nacionalnega predstavnika Eurojusta

−

1

−

(1) Nacionalni predstavnik Eurojusta svoja pooblastila v zvezi s prenesenim sodelovanjem Republike Slovenije v Eurojustu izvršuje z naslednjimi dejanji:

1

+

Dostop do osebnih podatkov

2

−

a) sprejme, prenese, olajša, spremlja in zagotavlja dodatne informacije v zvezi z izvršitvijo zaprosil in sprejemom odločitev glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah;

−

3

−

b) v soglasju ali na prošnjo pristojnega organa Republike Slovenije v okviru svojih pristojnosti v posameznih zadevah izjemoma:

−

4

−

- izdaja oziroma predlaga izdajo zaprosil za pravosodno sodelovanje,

−

5

−

- izvršuje oziroma predlaga izvršitev zaprosil za pravosodno sodelovanje,

−

6

−

- na usklajevalnem sestanku, ki ga Eurojust organizira s pristojnimi domačimi organi, odreja oziroma predlaga odreditev potrebnih preiskovalnih ukrepov,

−

7

−

- dovoli in usklajuje nadzorovane pošiljke v Republiki Sloveniji;

−

8

−

c) v nujnih primerih ali če pristojni domači organ ni znan ali dosegljiv, lahko dovoli in usklajuje nadzorovane pošiljke ter izvrši ali predlaga izvršitev zaprosila brez soglasja pristojnega organa, mora pa ga o tem obvestiti takoj, ko je to mogoče.

−

9

−

(2) Nacionalni predstavnik Eurojusta sodeluje s tujimi pravosodnimi organi v skladu z določbami zakonov, pogodb in drugih pravnih aktov, ki urejajo mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah. Izmenjava informacij

−

1

−

(1) Nacionalni predstavnik Eurojusta je pooblaščen, da z neposrednimi stiki s pristojnimi organi Republike Slovenije, predvsem z državnimi tožilstvi in sodišči ter s policijo, pridobi tiste osebne in druge podatke, ki jih ti organi obdelujejo in so potrebni za opravljanje oziroma izpolnjevanje nalog Eurojusta in so določeni v aktih Evropske unije o ustanovitvi in delovanju Eurojusta.

1

+

Vsak posameznik ima pravico zahtevati dostop do osebnih podatkov, ki jih Eurojust obdeluje v zvezi z njim, v primeru, če so ti podatki nepravilni ali nepopolni, pa tudi pravico zahtevati popravek, omejitev obdelave in izbris teh podatkov v skladu z akti o ustanovitvi in delovanju Eurojusta, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Zahteva se vloži pri Eurojustu ali pri Informacijskem pooblaščencu, ki jo nemudoma, najpozneje pa v enem mesecu, posreduje Eurojustu.

2

−

(2) Nacionalni predstavnik Eurojusta lahko pridobljene podatke posreduje organom Evropske unije, mednarodnim organizacijam in organom kazenskega pregona drugih držav članic v skladu z njihovimi pravnimi ureditvami oziroma pravnimi redi.

−

3

−

(3) Nacionalni predstavnik Eurojusta mora zagotoviti takšen način poslovanja, da lahko pristojni organi Republike Slovenije naknadno dobijo informacijo o tem, komu, kdaj in na kateri pravni podlagi so bili posredovani podatki iz prejšnjih odstavkov.

−

4

−

(4) Nacionalni predstavnik Eurojusta sme Eurojustu in drugim članom Eurojusta iz držav članic posredovati podatke v tistem obsegu, v katerem je dopustno dajanje pravne pomoči v kazenskih zadevah po predpisih Republike Slovenije in obvezujočih mednarodnih pogodbah.

−

5

−

(5) Vsak posameznik ima pravico zahtevati dostop do osebnih podatkov, ki jih Eurojust obdeluje v zvezi z njim, v primeru, če so ti podatki nepravilni ali nepopolni, pa tudi pravico zahtevati popravek, začasno prepoved dostopa in izbris teh podatkov v skladu z akti o ustanovitvi in delovanju Eurojusta, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

−

6

−

(6) Zahteva iz prejšnjega odstavka se vloži pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS, ki jo posreduje nacionalnemu predstavniku Eurojusta, ta pa jo nemudoma posreduje Eurojustu. Zoper odločitev Eurojusta o zahtevi je dovoljena pritožba na Skupni nadzorni organ Eurojusta v tridesetih dneh od prejema odločitve. Dolžnost obveščanja

−

1

−

(1) Pristojni domači organ nacionalnega predstavnika v Eurojustu brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vseh zadevah pravosodnega sodelovanja, v katerih:

1

+

Zaprosilo Eurojustu

2

−

- so bila poslana zaprosila vsaj v dve državi članici;

−

3

−

- so bile ustanovljene skupne preiskovalne skupine;

−

4

−

- potekajo nadzorovane pošiljke v najmanj treh državah, od katerih sta najmanj dve državi članici;

−

5

−

- je prišlo ali bi lahko prišlo do spora o pristojnosti z drugo državo;

−

6

−

- prihaja do ponavljajočih se težav ali zavrnitev v zvezi z izvrševanjem zaprosil oziroma pravosodnim sodelovanjem.

−

7

−

(2) Obveščanje po prejšnjem odstavku ni potrebno, če bi škodilo temeljnim interesom državne varnosti, ogrozilo varnost posameznikov ali posegalo v pogoje, določene z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi s tretjimi državami. Zaprosilo Eurojustu

−

1

·

(1) Pristojni pravosodni organ Republike Slovenije lahko v okviru domačega kazenskega postopka vzpostavi neposredni stik z nacionalnim predstavnikom Eurojusta in vloži zaprosilo za pomoč v skladu s pristojnostmi Eurojusta. Policija mora vložiti zaprosila prek pristojnega pravosodnega organa. Predlagatelj lahko vloži zahtevo, da se zaprosilo nemudoma pošlje tudi predstavniku države članice, na ozemlju katere bi bilo treba zaprosilo izvršiti.

1

·

(1) Pristojni pravosodni organ Republike Slovenije lahko v okviru domačega kazenskega postopka vzpostavi neposredni stik z nacionalnim predstavnikom Eurojusta in vloži zaprosilo za pomoč v skladu s pristojnostmi Eurojusta. Policija mora vložiti zaprosila prek pristojnega pravosodnega organa. Predlagatelj lahko vloži zahtevo, da se zaprosilo nemudoma pošlje tudi predstavniku države članice, na ozemlju katere bi bilo treba zaprosilo izvršiti.

2

−

(2) Zaprosila za pravosodno sodelovanje se v nujnih zadevah lahko vložijo pri nujni koordinacijski enoti Eurojusta prek enotne kontaktne točke pri Eurojustu. Zaprosilo Eurojusta

2

+

(2) Zaprosila za pravosodno sodelovanje se v nujnih zadevah lahko vložijo pri nujni koordinacijski enoti Eurojusta prek enotne kontaktne točke pri Eurojustu.

1

−

(1) Če pristojno domače sodišče ali državno tožilstvo ne ugodi obrazloženemu zaprosilu nacionalnega predstavnika Eurojusta oziroma kolegija Eurojusta, o svoji odločitvi z obrazložitvijo obvesti Eurojust.

1

+

Sodniki za zvezo

2

−

(2) Če obrazložitve odločitve o zavrnitvi zaprosila ni mogoče posredovati, ker bi to lahko škodovalo interesom varnosti Republike Slovenije, zlasti varovanja njene ustavne ureditve ali ozemeljske celovitosti ali pa bi ogrozilo tekoča odkrivanja ali preiskovanja kaznivega dejanja ali varnost fizičnih oseb, zlasti varnost zaščitenih prič, se Eurojustu pošlje pojasnilo, da obstajajo operativni razlogi za zavrnitev. Sodniki za zvezo

−

1

−

V postopku dogovora o napotitvi sodnika za zvezo iz Republike Slovenije v imenu Eurojusta v tretjo državo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno tožilstvo, in tega zakona o nacionalnem predstavniku Eurojusta. Evropska pravosodna mreža

1

+

V postopku dogovora o napotitvi sodnika za zvezo iz Republike Slovenije v imenu Eurojusta v tretjo državo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno tožilstvo. Evropska pravosodna mreža

1

·

(1) Domače sodišče lahko posreduje v priznanje in izvršitev pristojnemu organu druge države članice odločbo, s katero je za zagotovitev navzočnosti obdolženca, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka ter za izboljšanje varstva žrtev in širše javnosti, obdolžencu izreklo enega ali več izmed naslednji nadzornih ukrepov po zakonu, ki ureja kazenski postopek:

1

·

(1) Domače sodišče lahko posreduje v priznanje in izvršitev pristojnemu organu druge države članice odločbo, s katero je za zagotovitev navzočnosti obdolženca, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka ter za izboljšanje varstva žrtev in širše javnosti, obdolžencu izreklo enega ali več izmed naslednji nadzornih ukrepov po zakonu, ki ureja kazenski postopek:

2

·

a) pouk obdolžencu, da mora na vabilo priti in domačemu sodišču takoj sporočiti spremembo naslova, kot tudi namen, da spremeni prebivališče in z opozorilom na posledice, določene z zakonom, ki ureja kazenski postopek, če ne bo tako ravnal;

2

·

a) pouk obdolžencu, da mora na vabilo priti in domačemu sodišču takoj sporočiti spremembo naslova, kot tudi namen, da spremeni prebivališče in z opozorilom na posledice, določene z zakonom, ki ureja kazenski postopek, če ne bo tako ravnal;

3

·

b) zavezo obljube obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča;

3

·

b) zavezo obljube obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča;

4

·

c) prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi;

4

·

c) prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi;

5

·

d) javljanje na policijski postaji;

5

·

d) javljanje na policijski postaji;

6

·

e) varščina;

6

·

e) varščina;

7

·

f) hišni pripor;

7

·

f) hišni pripor;

8

·

g) odvzem vozniškega dovoljenja za čas, dokler traja postopek.

8

·

g) odvzem vozniškega dovoljenja za čas, dokler traja postopek.

9

·

(2) Odločbo, s katero je obdolžencu izreklo nadzorni ukrep iz prejšnjega odstavka, domače sodišče lahko z njegovo privolitvijo posreduje v priznanje in izvršitev pristojnemu organu:

9

·

(2) Odločbo, s katero je obdolžencu izreklo nadzorni ukrep iz prejšnjega odstavka, domače sodišče lahko z njegovo privolitvijo posreduje v priznanje in izvršitev pristojnemu organu:

10

·

- druge države članice, v kateri ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče; ali

10

·

- druge države članice, v kateri ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče; ali

11

·

- katere koli druge države članice, ki jo je obdolženec predlagal namesto države članice, v kateri ima stalno ali začasno prebivališče, če njen pristojni organ, v skladu s pogoji, ki veljajo v tej državi, soglaša s posredovanjem odločbe v izvršitev.

11

·

- katere koli druge države članice, ki jo je obdolženec predlagal namesto države članice, v kateri ima stalno ali začasno prebivališče, če njen pristojni organ, v skladu s pogoji, ki veljajo v tej državi, soglaša s posredovanjem odločbe v izvršitev.

12

−

(3) Izvršitev nadzornih ukrepov iz e) in g) točke prvega odstavka tega člena se lahko posreduje le državi članici, ki je na podlagi drugega odstavka 8. člena Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ z dne 23. oktobra 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu (UL L 294, 11. 11. 2009, str. 20-40) obvestila generalni sekretariat Sveta, da je take ukrepe pripravljena izvrševati. Pristojnost

12

+

(3) Izvršitev nadzornih ukrepov iz e) in g) točke prvega odstavka tega člena se lahko posreduje le državi članici, ki je na podlagi drugega odstavka 8. člena Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ z dne 23. oktobra 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu ( UL L 294, 11. 11. 2009, str. 20 -40) obvestila generalni sekretariat Sveta, da je take ukrepe pripravljena izvrševati. Pristojnost

1

−

(1) Če je osebi z odločbo domačega sodišča ali drugega pristojnega organa izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom ali odločba o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom , lahko domače sodišče posreduje odločbo v priznanje in izvršitev:

1

+

(1) Če je osebi z odločbo domačega sodišča ali drugega pristojnega organa izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom ali odločba o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom ali če se osebi izvrševanje kazni zapora omogoči z delom v splošno korist, lahko domače sodišče posreduje odločbo v priznanje in izvršitev:

2

·

a) državi članici, v kateri ima obsojena oseba stalno ali začasno prebivališče; ali

2

·

a) državi članici, v kateri ima obsojena oseba stalno ali začasno prebivališče; ali

3

·

b) kateri koli drugi državi članici, katere pristojni organ soglaša s posredovanjem sodbe in potrdila, če bo izvrševanje ukrepa v tej državi pripomoglo k socialni rehabilitaciji obsojene osebe.

3

·

b) kateri koli drugi državi članici, katere pristojni organ soglaša s posredovanjem sodbe in potrdila, če bo izvrševanje ukrepa v tej državi pripomoglo k socialni rehabilitaciji obsojene osebe.

4

·

(2) Domače sodišče ali drugi pristojni organ lahko posreduje odločbo v priznanje in izvršitev drugi državi članici samo, če je obsojena oseba izrazila soglasje, da se odločba pošlje v to državo članico. Posredovanje potrdila in odločbe

4

·

(2) Domače sodišče ali drugi pristojni organ lahko posreduje odločbo v priznanje in izvršitev drugi državi članici samo, če je obsojena oseba izrazila soglasje, da se odločba pošlje v to državo članico. Posredovanje potrdila in odločbe

1

·

(1) Po prejemu obvestila o pravnomočnosti odločbe v državi izvršitve preneha pristojnost organov Republike Slovenije za izvrševanje ukrepa varstvenega nadzorstva ali alternativne sankcije.

1

·

(1) Po prejemu obvestila o pravnomočnosti odločbe v državi izvršitve preneha pristojnost organov Republike Slovenije za izvrševanje ukrepa varstvenega nadzorstva ali alternativne sankcije.

2

·

(2) Pristojni organi v Republiki Sloveniji ponovno pridobijo pristojnost za izvrševanje ukrepa varstvenega nadzorstva ali alternativne sankcije, če pristojni organ države izvršitve zaradi pobega obsojene osebe ali prenehanja bivanja osebe v državi izvršitve obvesti domače sodišče o vrnitvi pristojnosti na organe Republike Slovenije.

2

·

(2) Pristojni organi v Republiki Sloveniji ponovno pridobijo pristojnost za izvrševanje ukrepa varstvenega nadzorstva ali alternativne sankcije, če pristojni organ države izvršitve zaradi pobega obsojene osebe ali prenehanja bivanja osebe v državi izvršitve obvesti domače sodišče o vrnitvi pristojnosti na organe Republike Slovenije.

3

·

(3) Pristojni organi v Republiki Sloveniji ponovno pridobijo pristojnost za izvrševanje ukrepa varstvenega nadzorstva ali alternativne sankcije tudi, če pristojni organ države izvršitve ugodi prošnji domačega sodišča za vrnitev pristojnosti v Republiko Slovenijo, ker zoper obsojeno osebo teče nov kazenski postopek v Republiki Sloveniji.

3

·

(3) Pristojni organi v Republiki Sloveniji ponovno pridobijo pristojnost za izvrševanje ukrepa varstvenega nadzorstva ali alternativne sankcije tudi, če pristojni organ države izvršitve ugodi prošnji domačega sodišča za vrnitev pristojnosti v Republiko Slovenijo, ker zoper obsojeno osebo teče nov kazenski postopek v Republiki Sloveniji.

4

−

(4) V primeru, ko se izvrševanje ukrepa v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena nadaljuje v Republiki Sloveniji, domače sodišče upošteva dobo trajanja ukrepa varstvenega nadzorstva ali alternativne sankcije v državi izvršitve.

4

+

(4) V primeru, ko se izvrševanje ukrepa v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena nadaljuje v Republiki Sloveniji, domače sodišče upošteva dobo trajanja ukrepa varstvenega nadzorstva ali alternativne sankcije v državi izvršitve. 17.a poglavje Priznanje in izvršitev evropske odredbe o zaščiti, ki jo je sprejel pravosodni ali enakovreden organ druge države članice ter izdaja evropske odredbe o zaščiti s strani pristojnega domačega sodišča Temeljne določbe o zaščitnih ukrepih

5

−

18. poglavje Priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen Pogoji za priznanje in izvršitev

−

+

1

+

(1) To poglavje določa pravila, po katerih domače sodišče izda evropsko odredbo o zaščiti ali prizna evropsko odredbo o zaščiti, ki jo je izdal pristojni pravosodni organ ali enakovredni organ druge države članice, ter pravila glede izvrševanja evropskih odredb o zaščiti, ki so bile priznane s strani domačih sodišč.

+

2

+

(2) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo naslednji pomen:

+

3

+

- »evropska odredba o zaščiti« pomeni odločbo, ki jo izda pravosodni ali enakovredni organ države članice z namenom, da na njeni podlagi pravosodni ali enakovredni organ druge države članice, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo odredi in izvrši ustrezne ukrepe za neprekinjeno zaščito zaščitene osebe;

+

4

+

- »zaščitni ukrep« pomeni odločbo v kazenski zadevi, izdano v državi izdaje v skladu z nacionalno zakonodajo in postopki, s katero se osebi, ki ogroža, izreka eno ali več prepovedi ali omejitev iz tretjega odstavka 184.č člena tega zakona za zaščito zaščitene osebe pred kaznivim dejanjem, ki lahko ogrozi njeno življenje, telesno ali duševno celovitost, dostojanstvo, osebno svobodo ali spolno nedotakljivost;

+

5

+

- »zaščitena oseba« pomeni fizično osebo, ki je zaščitena na podlagi zaščitnega ukrepa, sprejetega v državi izdaje; tudi sorodnik glavne zaščitene osebe, kot je določen v zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, lahko zaprosi za evropsko odredbo o zaščiti, če je bil tudi zanj sprejet zaščitni ukrep;

+

6

+

- »oseba, ki ogroža« pomeni fizično osebo, ki ji je izrečena ena ali več prepovedi ali omejitev iz tretjega odstavka 184.č člena tega zakona;

+

7

+

- »država izdaje« pomeni državo članico, v kateri je bil sprejet zaščitni ukrep, na podlagi katerega se izda evropska odredba o zaščiti;

+

8

+

- »država izvršitve« pomeni državo članico, ki ji je bila posredovana evropska odredba o zaščiti z namenom, da bi to odredbo priznala;

+

9

+

- »država nadzora« pomeni državo članico, ki ji je bila posredovana odločba na podlagi 178. člena tega zakona ali odločba o nadzornih ukrepih na podlagi 118. člena tega zakona.

+

10

+

(3) Pristojni organ države izvršitve v skladu z zakonodajo ni dolžan sprejeti enakega zaščitnega ukrepa, kot je bil sprejet v državi izdaje, in lahko ustrezno presodi, da sprejme zakonit ukrep, za katerega odloči, da je v primerljivem primeru v skladu z zakonodajo ter primeren za zagotavljanje neprekinjene zaščite zaščitene osebe z vidika zaščitnega ukrepa, sprejetega v državi izdaje in navedenega v evropski odredbi o zaščiti. Uporaba drugih predpisov in razmerje do drugih predpisov

+

1

+

(1) Pristojni organi v Republiki Sloveniji ob uporabi tega poglavja upoštevajo tudi določbe drugih predpisov glede zaščite žrtev, splošne varnosti ter varovanja javnega reda in miru.

+

2

+

(2) To poglavje ne vpliva na uporabo Uredbe (ES) št. 44/2001 , Uredbe (ES) št. 2201/2003 , ter na uporabo Uredbe (EU) št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah, Haaške konvencije iz leta 1996 o pristojnosti, veljavni zakonodaji, priznanju, izvrševanju in sodelovanju v zvezi z odgovornostjo staršev in ukrepih za varstvo otrok ali na uporabo Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok.

+

3

+

(3) To poglavje ne vpliva na izvajanje določb iz 12., 13., 16. in 17. poglavja tega zakona. Pristojni organi

+

1

+

(1) Za izdajo evropske odredbe o zaščiti in za odločanje o njenem priznanju ter za posvetovanje s pristojnim organom države izdaje oziroma države izvršitve, je pristojno okrožno sodišče na območju stalnega ali začasnega prebivališča zaščitene osebe v Republiki Sloveniji.

+

2

+

(2) Če se pristojnega sodišča ne da določiti po prejšnjem odstavku, je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

+

3

+

(3) Če sodišče, ki je prejelo evropsko odredbo o zaščiti, ni pristojno, da bi jo priznalo, nemudoma odstopi zadevo po uradni dolžnosti pristojnemu sodišču in o tem pisno obvesti pristojni organ države izdaje, ki je evropsko odredbo o zaščiti poslal v priznanje in izvršitev ter o tem pisno obvesti zaščiteno osebo. Postopek za izdajo evropske odredbe o zaščiti 184.č člen

+

4

+

(1) Evropsko odredbo o zaščiti izda domače sodišče na predlog zaščitene osebe, ki želi, da se zaščita, ki jo uživa v Republiki Sloveniji, izvaja v drugi državi članici, v kateri bo prebivala ali tam že prebiva, ali če se zaščitena oseba odloči, da se bo zadrževala ali se že zadržuje v drugi državi članici. Predlog lahko vloži tudi skrbnik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zaščitene osebe.

+

5

+

(2) Zaščitena oseba ima pravico do prevajanja in tolmačenja ter do brezplačne pravne pomoči v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek, in zakonom, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

+

6

+

(3) Domače sodišče lahko izda evropsko odredbo o zaščiti le, če je pristojni organ v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ali v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, predhodno sprejel zaščitni ukrep za neprekinjeno zaščito zaščitene osebe, s katerim je bila zoper osebo, ki ogroža, izrečena ena ali več izmed naslednjih prepovedi ali omejitev:

+

7

+

a) prepoved vstopa na določene kraje, mesta ali območja, na katerih zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje;

+

8

+

b) prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo v kakršni koli obliki, tudi po telefonu, elektronski ali navadni pošti, telefaksu ali kako drugače;

+

9

+

c) prepoved ali ureditev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane.

+

10

+

(4) Če vloži zaščitena oseba prošnjo za izdajo evropske odredbe o zaščiti pri domačem sodišču, jo domače sodišče nemudoma posreduje pristojnemu organu v državi izdaje oziroma centralnemu organu, če ni možno določiti pristojnega organa. Upoštevanje posebnih okoliščin

+

1

+

Pri odločitvi o izdaji evropske odredbe o zaščiti domače sodišče upošteva predvsem nujnost potrebe po zaščiti ter čas, v katerem namerava zaščitena oseba prebivati ali se zadrževati v državi izvršitve. Domače sodišče lahko zahteva od zaščitene osebe dodatne informacije, za katere oceni, da so potrebne za njegovo odločitev. Pravice osebe, ki ogroža

+

1

+

(1) Oseba, ki ogroža, ima pred izdajo evropske odredbe o zaščiti pravico do zaslišanja glede zaščitnega ukrepa, ki je bil sprejet na podlagi zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, ali na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, pred pristojnim domačim sodiščem.

+

2

+

(2) Oseba, ki ogroža, ima pravico do prevajanja in tolmačenja ter do brezplačne pravne pomoči v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek, in zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

+

3

+

(3) Zaslišanje osebe, ki ogroža, se lahko opravi tudi z uporabo videokonference po postopku in pogojih, ki jih zakon določa v skladu z ustrezno ureditvijo pomoči in sodelovanja po mednarodnem pravu in pravu Evropske unije. Rok v katerem odloči domače sodišče o predlogu za izdajo evropske odredbe o zaščiti

+

1

+

Pristojno domače sodišče s sklepom odloči o priznanju ali zavrnitvi evropske odredbe o zaščiti v roku deset dni od prejema zaprosila za izdajo evropske odredbe o zaščiti. Oblika in vsebina evropske odredbe o zaščiti

+

1

+

(1) Evropska odredba o zaščiti se izda na obrazcu iz Priloge 17, ki je sestavni del tega zakona, in mora vsebovati naslednje podatke:

+

2

+

a) identiteto in državljanstvo zaščitene osebe ter identiteto in državljanstvo skrbnika ali zastopnika, če je zaščitena oseba mladoletna ali poslovno nesposobna;

+

3

+

b) datum, od katerega namerava zaščitena oseba prebivati ali se zadrževati v državi izvršitve, in obdobje oziroma obdobja bivanja v tej državi, če je to znano;

+

4

+

c) ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov pristojnega domačega sodišča; č) navedbo pravnega akta (na primer številko in datum), ki vsebuje zaščitni ukrep, na podlagi katerega se izda evropska odredba o zaščiti;

+

5

+

d) povzetek dejstev in okoliščin, zaradi katerih je bil v Republiki Sloveniji sprejet zaščitni ukrep;

+

6

+

e) prepovedi ali omejitve, izrečene osebi, ki ogroža, z zaščitnim ukrepom, na katerem temelji evropska odredba o zaščiti, njihovo trajanje in navedbo morebitne sankcije v primeru kršitve kakršnih koli prepovedi ali omejitve;

+

7

+

f) uporabo morebitnega tehničnega pripomočka, ki je bil priskrbljen zaščiteni osebi ali osebi, ki ogroža, kot sredstvo za izvršitev zaščitnega ukrepa;

+

8

+

g) identiteto in državljanstvo osebe, ki ogroža, ter kontaktne podatke te osebe;

+

9

+

h) navedbo, ali sta bila zaščitena oseba oziroma oseba, ki ogroža, v državi izdaje deležna brezplačne pravne pomoči, kadar ima pristojni organ države izdaje, brez dodatnega poizvedovanja, na voljo ta podatek;

+

10

+

i) kjer je to primerno, opis drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na oceno ogroženosti, ki preti zaščiteni osebi;

+

11

+

j) po potrebi izrecno navedbo, da je bila odločba na podlagi člena 178. tega zakona, ali odločba o nadzornih ukrepih na podlagi 118. člena tega zakona že posredovana državi nadzora, če ta ni država izvršitve evropske odredbe o zaščiti, in podatke o pristojnem organu te države za izvršitev takšne odločbe;

+

12

+

k) druge podatke, ki so nujni ali potrebni za odločanje o odredbi.

+

13

+

(2) Pristojno domače sodišče izvod odredbe iz prejšnjega odstavka posreduje zaščiteni osebi. Posredovanje evropske odredbe o zaščiti pristojnim organom izvršitve druge države članice ter občevanje med organi

+

1

+

(1) Pristojno domače sodišče posreduje evropsko odredbo o zaščiti pristojnemu organu izvršitve v pisni obliki ter pod pogoji, ki omogočajo prejemniku, da preveri verodostojnost, skupaj s prevodom ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države izvršitve ali v enem od uradnih jezikov institucij Evropske unije, ki ga ta država sprejema.

+

2

+

(2) Če domače sodišče ne more identificirati pristojnega organa v državi izvršitve, posreduje evropsko odredbo o zaščiti centralnemu organu, ali ministrstvu, pristojnemu za pravosodje države izvršitve.

+

3

+

(3) Pristojno domače sodišče pošlje kopijo evropske odredbe o zaščiti tudi organu Republike Slovenije, ki je sprejel zaščitni ukrep, na podlagi katerega je bila izdana evropska odredba o zaščiti.

+

4

+

(4) Domače sodišče se nemudoma odzove na pozive pristojnega organa v državi izvršitve glede izvrševanja ukrepov. Zavrnitev izdaje evropske odredbe o zaščiti

+

1

+

Če domače sodišče zavrne izdajo evropske odredbe o zaščiti, zaščiteno osebo pisno obvesti o možnosti pritožbe. Rok za pritožbo je osem dni. Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča mora o pritožbi odločiti v osmih delovnih dneh. Sprememba ali prenehanje nacionalnega zaščitnega ukrepa, ki je podlaga evropske odredbe o zaščiti

+

1

+

(1) Domači pristojni organi in sodišča imajo izključno pristojnost za sprejemanje odločitev v skladu z zakonodajo Republike Slovenije o:

+

2

+

a) podaljšanju, preverjanju, spremembi, preklicu in umiku zaščitnega ukrepa in posledično evropske odredbe o zaščiti;

+

3

+

b) izreku ukrepa odvzema prostosti kot posledica preklica zaščitnega ukrepa, če je bil zaščitni ukrep izrečen z odločbo na podlagi 178. člena tega zakona, ali z odločbo o nadzornih ukrepih na podlagi 118. člena tega zakona.

+

4

+

(2) Če je bila odločba na podlagi 178. člena tega zakona, ali odločba o nadzornih ukrepih na podlagi 118. člena tega zakona že posredovana drugi državi članici ali se ji posreduje po izdaji evropske odredbe o zaščiti, se nadaljnje odločitve sprejmejo v skladu z določbami 13. ali 17. poglavja tega zakona.

+

5

+

(3) Če je z odločbo v skladu s 178. členom tega zakona izrečen zaščitni ukrep, ki je bila drugi državi članici že posredovana ali se ji posreduje po izdaji evropske odredbe o zaščiti, ter je pristojni organ države nadzora sprejel nadaljnje odločitve v skladu s 175. členom tega zakona, ki vplivajo na obveznosti ali navodila iz zaščitnega ukrepa, domače sodišče evropsko odredbo o zaščiti nemudoma ustrezno podaljša, preveri, spremeni, prekliče ali umakne.

+

6

+

(4) Domače sodišče nemudoma pisno obvesti pristojni organ države izvršitve o vsaki odločitvi, sprejeti v skladu s prvim ali tretjim odstavkom tega člena. Priznanje evropske odredbe o zaščiti in prilagoditev

+

1

+

(1) Domače sodišče o priznanju evropske odredbe o zaščiti odloča na podlagi obrazca iz Priloge 17, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. Če evropska odredba o zaščiti ni sestavljena v slovenskem jeziku ali ji ni priložen prevod v slovenski ali angleški jezik, domače sodišče o tem pisno obvesti pristojni organ države izdaje ter mu določi primeren rok, da predloži prevod v slovenski ali angleški jezik. Glede na okoliščine primera lahko tudi domače sodišče odredi prevod evropske odredbe o zaščiti v slovenski ali angleški jezik.

+

2

+

(2) Če domače sodišče meni, da so informacije, prejete z evropsko odredbo o zaščiti nepopolne, o tem nemudoma pisno obvesti pristojni organ države izdaje in mu določi primeren rok za posredovanje potrebnih informacij.

+

3

+

(3) Domače sodišče v postopku odločanja o priznanju preveri, ali so podani vsi pogoji za priznanje posredovane evropske odredbe o zaščiti. Domače sodišče lahko zahteva, da mu pristojni organ države izdaje pošlje izvirnik odločbe evropske odredbe o zaščiti.

+

4

+

(4) Domače sodišče brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v roku deset dni po prejemu evropske odredbe o zaščiti, s sklepom prizna navedeno odredbo in določi kazenske ali civilne ukrepe, ki v največji možni meri ustrezajo zaščitnemu ukrepu, sprejetemu v državi izdaje, in so dopustni v skladu z zakonom, ki ureja naloge ali pooblastila policije, ali v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, ali v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanja nasilja v družini, razen v primeru izpolnjenih pogojev za zavrnitev iz 184.m člena tega zakona. Evropska odredba o zaščiti se prizna z enakim prednostnim redom, kot bi veljal v podobnem primeru, urejenem s pravim redom države izdaje te odredbe, ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin primera, vključno z nujnostjo zadeve, predvidenim datumom prihoda zaščitene osebe na ozemlje države izvršitve in, če je možno, stopnjo ogroženosti zaščitene osebe.

+

5

+

(5) Domače sodišče pisno obvesti osebo, ki ogroža, pristojni organ države izdaje in zaščiteno osebo o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena. Osebi, ki ogroža, se ne razkrije naslov ali drugi kontaktni podatki zaščitene osebe, razen če to ni potrebno zaradi izvrševanja ukrepa. Zaslišanje osebe, ki ogroža

+

1

+

(1) Domače sodišče lahko v postopku odločanja o priznanju evropske odredbe o zaščiti ali v primeru njenega kršenja zasliši osebo, ki ogroža, tudi če ta na ozemlju Republike Slovenije nima stalnega ali začasnega prebivališča:

+

2

+

- glede prilagoditve zaščitnih ukrepov,

+

3

+

- glede kršitve zaščitnih ukrepov.

+

4

+

(2) Oseba, ki ogroža, ima pravico do prevajanja in tolmačenja ter do brezplačne pravne pomoči v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek, in zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

+

5

+

(3) Zaslišanje osebe, ki ogroža, se lahko opravi tudi z uporabo videokonference po postopku in pogojih, ki jih zakon določa v skladu z ustrezno ureditvijo pomoči in sodelovanja po mednarodnem pravu in pravu Evropske unije. Razlogi za zavrnitev priznanja evropske odredbe o zaščiti

+

1

+

(1) Domače sodišče s sklepom zavrne priznanje evropske odredbe o zaščiti, če:

+

2

+

a) se zaščitni ukrep nanaša na dejanje, ki po zakonu Republike Slovenije ni določeno kot kaznivo dejanje;

+

3

+

b) gre za mladoletno osebo, mlajšo od 14 let, ki ne more biti kazensko odgovorna;

+

4

+

c) je osebi, ki ogroža, v skladu z zakonodajo Republike Slovenije, podeljena imuniteta, kar onemogoča sprejetje ukrepov na podlagi evropske odredbe o zaščiti; č) je kazenski pregon zoper osebo, ki ogroža, za dejanje ali ravnanje po zakonodaji Republike Slovenije zastaral in sodi to dejanje ali ravnanje v pristojnost Republike Slovenije;

+

5

+

d) zaščita izhaja iz izvršitve sankcije ali ukrepa, za katerega v skladu z zakonom Republike Slovenije velja amnestija in sodi to dejanje ali ravnanje v pristojnost Republike Slovenije;

+

6

+

e) bi bilo priznanje evropske odredbe o zaščiti v nasprotju z načelom prepovedi ponovnega obravnavanja;

+

7

+

f) se zaščitni ukrep nanaša na kaznivo dejanje, ki se po zakonodaji Republike Slovenije obravnava, kot da je bilo v celoti ali v pretežnem ali bistvenem delu storjeno na njenem ozemlju.

+

8

+

(2) Domače sodišče lahko zavrne priznanje evropske odredbe o zaščiti, če:

+

9

+

a) evropska odredba o zaščiti ni popolna ali ni bila dopolnjena v roku, ki ga je določilo domače sodišče;

+

10

+

b) zahteve glede evropske odredbe o zaščiti niso izpolnjene, ker ni izrečena ena ali več naslednjih prepovedi ali omejitev:

+

11

+

- prepoved vstopa na določene kraje, mesta ali območja, na katerih zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje,

+

12

+

- prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo v kakršni koli obliki, tudi po telefonu, elektronski ali navadni pošti, telefaksu ali kako drugače, ali

+

13

+

- prepoved ali ureditev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane.

+

14

+

(3) Če domače sodišče zavrne priznanje evropske odredbe o zaščiti zaradi enega od razlogov iz prvega ali drugega odstavka tega člena:

+

15

+

- nemudoma pisno obvesti organ izdaje evropske odredbe o zaščiti in zaščiteno osebo o zavrnitvi in o razlogih za zavrnitev;

+

16

+

- če je to primerno, pisno obvesti zaščiteno osebo o možnosti, da zaprosi za sprejem zaščitnega ukrepa v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ali v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, ali v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanja nasilja v družini;

+

17

+

- pisno obvesti zaščiteno osebo o vseh veljavnih pravnih sredstvih, ki so po zakonodaji Republike Slovenije dopustna zoper sklep o zavrnitvi. Sklep o priznanju ali zavrnitvi evropske odredbe o zaščiti

+

1

+

(1) Sklep o priznanju evropske odredbe o zaščiti mora obsegati naslednje podatke:

+

2

+

- podatke o osebi, ki ogroža, iz Priloge 18, ki je sestavni del tega zakona, in o zaščiteni osebi iz Priloge 17 v skladu z omejitvami iz četrtega odstavka tega člena,

+

3

+

- naziv organa, katerega odločba je predmet odločanja,

+

4

+

- opravilno številko in datum izdaje evropske odredbe o zaščiti,

+

5

+

- vrsto zaščitnega ukrepa oziroma ukrepov,

+

6

+

- opis kaznivega dejanja oziroma ocena ogroženosti,

+

7

+

- predpise države izdaje, ki so bili uporabljeni pri izdaji evropske odredbe o zaščiti,

+

8

+

- vrsto in naravo zaščitnega ukrepa (oziroma ukrepov), ki ustreza evropski odredbi o zaščiti in se bo izvrševal v Republiki Sloveniji, po potrebi pa tudi natančnejši obseg in način njegovega izvrševanja zaradi prilagoditve zakonodaji Republike Slovenije,

+

9

+

- čas trajanja zaščitnega ukrepa,

+

10

+

- najdaljši možni čas izvrševanja zaščitnega ukrepa v skladu z zakonodajo Republike Slovenije in zakonske zahteve glede podaljševanja ali preizkušanja razlogov za njegovo izvrševanje,

+

11

+

- pristojne organe, ki bodo sodelovali pri izvrševanju zaščitnih ukrepov, in njihove naloge,

+

12

+

- druge podatke, ki so nujni ali potrebni za izvrševanje evropske odredbe o zaščiti.

+

13

+

(2) Sklep o zavrnitvi evropske odredbe o zaščiti mora obsegati zlasti:

+

14

+

- podatke o osebi, ki ogroža, in o zaščiteni osebi pod pogojem iz četrtega odstavka tega člena,

+

15

+

- naziv organa, katerega odločba je predmet odločanja,

+

16

+

- opravilno številko in datum izdaje evropske odredbe o zaščiti,

+

17

+

- zavrnitvene razloge.

+

18

+

(3) Sklep o priznanju ali zavrnitvi priznanja mora biti obrazložen.

+

19

+

(4) Sklep o priznanju ali zavrnitvi priznanja se vroči osebi, ki ogroža, in zaščiteni osebi. Osebi, ki ogroža, se ne razkrije naslova ali drugih kontaktnih podatkov zaščitene osebe, razen če to ni potrebno zaradi izvrševanja ukrepa.

+

20

+

(5) Zoper sklep o priznanju ali zavrnitvi priznanja se smeta oseba, ki ogroža, in zaščitena oseba pritožiti v roku osmih dni od vročitve sklepa. Sodišče pisno obvesti osebo, ki ogroža, in zaščiteno osebo, o možnosti pritožbe. Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča mora o pritožbi odločiti v roku osmih delovnih dni. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve. Odreditev izvršitve zaščitnih ukrepov in njihovo izvrševanje

+

1

+

(1) Domače sodišče brez odlašanja odredi izvršitev evropske odredbe o zaščiti, ki jo je priznalo, in jo pošlje enoti policije, ki je po zakonodaji Republike Slovenije pristojna za neposredno izvrševanje zaščitnih ukrepov.

+

2

+

(2) Domače sodišče lahko kadarkoli med izvrševanjem zaščitnih ukrepov pozove pristojni organ v državi izdaje, da se opredeli, ali je v okoliščinah konkretnega primera izvrševanje zaščitnega ukrepa še potrebno oziroma primerno. Sprememba evropske odredbe o zaščiti

+

1

+

Domače sodišče po prejemu obvestila, da je pristojni organ države izdaje izdal, podaljšal, preveril, spremenil, preklical ali umaknil evropsko odredbo o zaščiti, po potrebi:

+

2

+

a) spremeni ukrepe, sprejete na podlagi evropske odredbe o zaščiti, v skladu s 184.k členom tega zakona, ali

+

3

+

b) zavrne izvršitev spremenjene prepovedi ali omejitve, če ta ne ustreza vrstam prepovedi ali omejitev iz b) točke drugega odstavka 184.m člena tega zakona, ali če so podatki, poslani z evropsko odredbo o zaščiti nepopolni ali niso bili dopolnjeni v roku, ki ga je določil pristojni organ države izvršitve v skladu z drugim odstavkom 184.k člena tega zakona. Razlogi za prenehanje izvrševanja zaščitnih ukrepov, sprejetih na podlagi evropske odredbe o zaščiti

+

1

+

(1) Domače sodišče lahko odredi policiji, da preneha izvrševati ukrepe, ki so bili sprejeti zaradi izvršitve evropske odredbe o zaščiti:

+

2

+

a) če obstajajo okoliščine, ki jasno kažejo, da zaščitena oseba ne prebiva ali se ne zadržuje več na ozemlju Republike Slovenije, ali da je dokončno zapustila ozemlje Republike Slovenije,

+

3

+

b) če se v skladu z nacionalno zakonodajo izteče najdaljši možni čas trajanja ukrepov, sprejetih zaradi izvršitve evropske odredbe o zaščiti,

+

4

+

c) v primeru iz točke b) prejšnjega člena, ali č) če je po priznanju evropske odredbe o zaščiti domače sodišče pristojnemu organu v Republiki Sloveniji posredovalo odločbo, izdano na podlagi 162. člena tega zakona, ali odločbo o nadzornih ukrepih po 97. členu tega zakona.

+

5

+

(2) Domače sodišče o odločitvi iz prejšnjega odstavka nemudoma obvesti pristojni organ države izdaje, če je to mogoče, pa tudi zaščiteno osebo.

+

6

+

(3) Pred prenehanjem izvrševanja ukrepov v skladu s točko b) prvega odstavka tega člena lahko domače sodišče pozove pristojni organ države izdaje, da zagotovi informacije o tem, ali je zaščita, ki se izvaja na podlagi evropske odredbe o zaščiti, še vedno potrebna glede na okoliščine konkretnega primera. Kršitev ukrepa ali ukrepov, sprejetih na podlagi evropske odredbe o zaščiti ter obveščanje države izdaje in nadzora

+

1

+

(1) Domače sodišče pisno obvesti pristojni organ države izdaje ali države nadzora o vsaki kršitvi ukrepa ali ukrepov, sprejetih na podlagi evropske odredbe o zaščiti. Obvestilo se posreduje na obrazcu iz Priloge 18, ki se mu predloži prevod v angleškem jeziku oziroma se obrazec izpolni v angleškem jeziku.

+

2

+

(2) V primeru kršitve enega ali več ukrepov, ki jih je izreklo po priznanju evropske odredbe o zaščiti, je domače sodišče v skladu s prejšnjim odstavkom pristojno, da:

+

3

+

a) izreče kazenske sankcije in vse ustrezne ukrepe zaradi kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja po zakonodaji Republike Slovenije;

+

4

+

b) v zvezi s kršitvijo izreče vse potrebne dodatne ukrepe, ki nimajo kazenskopravne narave;

+

5

+

c) izreče vse nujne in začasne ukrepe v skladu z zakonodajo Republike Slovenije, da se prepreči kršitev, dokler država izdaje, kadar je to potrebno, ne sprejme nadaljnje odločitve.

+

6

+

(3) Domače sodišče lahko pristojnemu organu v državi izdaje ali državi nadzora posreduje kakršne koli podatke o tveganju, ki ga oseba, ki ogroža, utegne predstavljati za zaščiteno osebo in širšo oziroma splošno javnost.

+

7

+

18. poglavje Priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen Pogoji za priznanje in izvršitev

1

·

Brez ugotavljanja dvojne kaznivosti se pod pogoji iz tega zakona priznajo in izvršijo denarne sankcije, izrečene za kršitve, ki so po zakonu države izdaje opredeljene kot:

1

·

Brez ugotavljanja dvojne kaznivosti se pod pogoji iz tega zakona priznajo in izvršijo denarne sankcije, izrečene za kršitve, ki so po zakonu države izdaje opredeljene kot:

2

·

1. kazniva dejanja iz drugega odstavka 9. člena tega zakona;

2

·

1. kazniva dejanja iz drugega odstavka 9. člena tega zakona;

3

·

2. ravnanja, ki so v nasprotju s predpisi o varnosti v cestnem prometu, vključno s kršitvami pravil o številu ur vožnje in času počitka, ter predpisov o nevarnem blagu;

3

·

2. ravnanja, ki so v nasprotju s predpisi o varnosti v cestnem prometu, vključno s kršitvami pravil o številu ur vožnje in času počitka, ter predpisov o nevarnem blagu;

4

·

3. tihotapljenje blaga;

4

·

3. tihotapljenje blaga;

5

·

4. kršitve pravic intelektualne lastnine;

5

·

4. kršitve pravic intelektualne lastnine;

6

·

5. grožnje in nasilna dejanja nad osebami, vključno z nasiljem na športnih prireditvah;

6

·

5. grožnje in nasilna dejanja nad osebami, vključno z nasiljem na športnih prireditvah;

7

·

6. kaznivo povzročanje škode;

7

·

6. kaznivo povzročanje škode;

8

·

7. tatvina;

8

·

7. tatvina;

9

−

8. kršitve, ki jih država izdaje določi pri izvrševanju obveznosti, ki izhajajo iz pravnih aktov, sprejetih na podlagi Pogodbe o Evropskih skupnostih ali naslova VI Pogodbe o Evropski uniji. Pristojnost

9

+

8. kršitve, ki jih država izdaje določi pri izvrševanju obveznosti, ki izhajajo iz pravnih aktov, sprejetih na podlagi Pogodbe o Evropskih skupnostih ali naslova VI Pogodbe o Evropski uniji . Pristojnost

1

·

(1) Če je bil vložen predlog za izvrševanje denarne sankcije v drugi državi članici, izvrševanje v Republiki Sloveniji ni dopustno.

1

·

(1) Če je bil vložen predlog za izvrševanje denarne sankcije v drugi državi članici, izvrševanje v Republiki Sloveniji ni dopustno.

2

·

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se izvrševanje v Republiki Sloveniji lahko nadaljuje:

2

·

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se izvrševanje v Republiki Sloveniji lahko nadaljuje:

3

·

1. potem ko je bil pristojni organ države izvršitve obveščen, da se izvrševanje ne zahteva več;

3

·

1. potem ko je bil pristojni organ države izvršitve obveščen, da se izvrševanje ne zahteva več;

4

·

2. če je v državi izvršitve izvrševanje ustavljeno zaradi pomilostitve ali amnestije;

4

·

2. če je v državi izvršitve izvrševanje ustavljeno zaradi pomilostitve ali amnestije;

5

·

3. če izvrševanje v državi izvršitve zaradi neizterljivosti ni mogoče;

5

·

3. če izvrševanje v državi izvršitve zaradi neizterljivosti ni mogoče;

6

·

4. če država izvršitve zavrne izvrševanje, razen iz razloga po 3. točki 186. člena tega zakona.

6

·

4. če država izvršitve zavrne izvrševanje, razen iz razloga po 3. točki 186. člena tega zakona.

7

−

20. poglavje Priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečen zaseg predmetov in začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi Pogoji za izvrševanje

7

+

20. poglavje Priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečen zaseg predmetov in začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi Uporaba določb 20., 21., 22. in 23. poglavja

+

1

+

Določbe 20., 21., 22. in 23. poglavja se uporabljajo za priznanje in izvršitev odločb držav, ki jih ne zavezuje Uredba 2018/1805/EU , ter za posredovanje odločb domačega sodišča tem državam. Pogoji za izvrševanje

1

·

Domače sodišče, ki je izdalo odločbo o odvzemu na prvi stopnji, mora pristojni organ države izvršitve nemudoma obvestiti, če:

1

·

Domače sodišče, ki je izdalo odločbo o odvzemu na prvi stopnji, mora pristojni organ države izvršitve nemudoma obvestiti, če:

2

·

1. obstaja nevarnost, da bi izvrševanje preseglo skupni znesek, določen v odločbi, ki se glasi na denarni znesek, in da je taka nevarnost prenehala;

2

·

1. obstaja nevarnost, da bi izvrševanje preseglo skupni znesek, določen v odločbi, ki se glasi na denarni znesek, in da je taka nevarnost prenehala;

3

·

2. je bila odločba v domači državi ali v drugi državi v celoti ali delno izvršena in navede morebitni znesek, glede katerega odvzem še ni bil izvršen;

3

·

2. je bila odločba v domači državi ali v drugi državi v celoti ali delno izvršena in navede morebitni znesek, glede katerega odvzem še ni bil izvršen;

4

·

3. je oseba na podlagi odločbe že plačala denarni znesek;

4

·

3. je oseba na podlagi odločbe že plačala denarni znesek;

5

−

4. je bila odločba ali njena izvršljivost naknadno razveljavljena ali spremenjena ali se izvrševanje zaradi drugih razlogov ne zahteva več. V. DEL IZMENJAVA PODATKOV IZ KAZENSKIH EVIDENC MED DRŽAVAMI ČLANICAMI Namen izmenjave podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami

5

+

4. je bila odločba ali njena izvršljivost naknadno razveljavljena ali spremenjena ali se izvrševanje zaradi drugih razlogov ne zahteva več.

+

6

+

24. poglavje Priznanje in izvršitev sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu Uporaba določb tega poglavja

1

·

(1) To poglavje za izvajanje Uredbe 2018/1805/EU , ki se uporablja neposredno, ureja razloge za zavrnitev priznanja in izvršitve ter postopek odločanja v zvezi s sklepi o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja, ki so v priznanje in izvršitev posredovani Republiki Sloveniji, v zvezi s sklepi, ki jih v priznanje in izvršitev pošljejo organi Republike Slovenije, pa ureja pristojnost za pošiljanje zahtevkov, odločanje o razpolaganju z odvzetim premoženjem in za delitev stroškov.

1

·

(1) To poglavje za izvajanje Uredbe 2018/1805/EU , ki se uporablja neposredno, ureja razloge za zavrnitev priznanja in izvršitve ter postopek odločanja v zvezi s sklepi o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja, ki so v priznanje in izvršitev posredovani Republiki Sloveniji, v zvezi s sklepi, ki jih v priznanje in izvršitev pošljejo organi Republike Slovenije, pa ureja pristojnost za pošiljanje zahtevkov, odločanje o razpolaganju z odvzetim premoženjem in za delitev stroškov.

2

·

(2) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo, kot je določeno v 2. členu Uredbe 2018/1805/EU . Razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve

2

·

(2) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo, kot je določeno v 2. členu Uredbe 2018/1805/EU . Razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve

3

+

(1) To poglavje za izvajanje Uredbe 2018/1805/EU, ki se uporablja neposredno, ureja razloge za zavrnitev priznanja in izvršitve ter postopek odločanja v zvezi s sklepi o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja, ki so v priznanje in izvršitev posredovani Republiki Sloveniji, v zvezi s sklepi, ki jih v priznanje in izvršitev pošljejo organi Republike Slovenije, pa ureja pristojnost za pošiljanje zahtevkov, odločanje o razpolaganju z odvzetim premoženjem in za delitev stroškov.

+

4

+

(2) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo, kot je določeno v 2. členu Uredbe 2018/1805/EU.

+

1

−

(1) Sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu premoženja, ki ga v priznanje in izvršitev Republiki Sloveniji posreduje druga država izdajateljica, se ne prizna in izvrši iz razlogov, ki jih določa Uredba 2018/1805/EU, in če:

1

+

(1) Sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu premoženja, ki ga v priznanje in izvršitev Republiki Sloveniji posreduje druga država izdajateljica, se ne prizna in izvrši iz razlogov, ki jih določa Uredba 2018/1805/EU , in če:

2

−

- se postopek, v katerem je bil sklep izdan, vodi zaradi ravnanja, ki ni kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku, razen če gre za ravnanje, glede katerega pogoj dvojne kaznivosti v skladu z Uredbo 2018/1805/EU ni dopusten;

−

3

−

- potrdilu o začasnem zavarovanju ali odvzemu ni priložen sklep o začasnem zavarovanju ali odvzemu v izvirniku ali njegov overjeni prepis.

−

4

·

- se postopek, v katerem je bil sklep izdan, vodi zaradi ravnanja, ki ni kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku, razen če gre za ravnanje, glede katerega pogoj dvojne kaznivosti v skladu z Uredbo 2018/1805/EU ni dopusten;

2

·

- se postopek, v katerem je bil sklep izdan, vodi zaradi ravnanja, ki ni kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku, razen če gre za ravnanje, glede katerega pogoj dvojne kaznivosti v skladu z Uredbo 2018/1805/EU ni dopusten;

5

·

- potrdilu o začasnem zavarovanju ali odvzemu ni priložen sklep o začasnem zavarovanju ali odvzemu v izvirniku ali njegov overjeni prepis.

3

·

- potrdilu o začasnem zavarovanju ali odvzemu ni priložen sklep o začasnem zavarovanju ali odvzemu v izvirniku ali njegov overjeni prepis.

6

·

(2) Pred zavrnitvijo priznanja in izvršitve se pristojni organ posvetuje z organom izdajateljem v skladu z drugim odstavkom 8. člena oziroma drugim odstavkom 19. člena Uredbe 2018/1805/EU . Pristojnost

4

·

(2) Pred zavrnitvijo priznanja in izvršitve se pristojni organ posvetuje z organom izdajateljem v skladu z drugim odstavkom 8. člena oziroma drugim odstavkom 19. člena Uredbe 2018/1805/EU . Pristojnost

+

1

+

(1) Za odločitev o priznanju in izvršitev sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu, ki jih v priznanje in izvršitev Republiki Sloveniji posreduje druga država izdajateljica, je pristojen preiskovalni sodnik.

+

2

+

(2) Kadar za izvršitev sklepa iz prejšnjega odstavka na podlagi smiselne uporabe določb zakona, ki ureja kazenski postopek, ni pristojno sodišče, pač pa drug organ, preiskovalni sodnik sklep pošlje v izvršitev temu organu.

+

3

+

(3) Krajevna pristojnost domačega sodišča se določi po kraju, kjer je predmet ali premoženje, ki ga je treba začasno zavarovati ali odvzeti. Če je v potrdilu navedenih več predmetov ali vrst premoženja, je krajevno pristojno za odločitev tisto sodišče, ki je pristojno po prvem navedenem predmetu ali premoženju.

+

4

+

(4) Če se krajevne pristojnosti ne da določiti po prejšnjem odstavku, se določi po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, zoper katero je odrejeno začasno zavarovanje ali odvzem, za pravno osebo pa se določi po sedežu; če ima podružnico, pa po kraju, kjer ima podružnico.

+

5

+

(5) Če se pristojnega sodišča ne da določiti po določbah tretjega in četrtega odstavka tega člena, je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Postopek priznanja in izvršitve sklepov o začasnem zavarovanju 224.č člen

+

6

+

(1) Preiskovalni sodnik o prejemu potrdila organa izdajatelja druge države izdajateljice, s katerim zahteva priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju, obvesti državnega tožilca, ki sme v treh dneh, v nujnih primerih, ko se zahteva takojšnja izvršitev, pa v štiriindvajsetih urah, predlagati odlog izvršitve. Sklep se sme izvršiti pred iztekom tega roka, če državni tožilec izjavi, da zadržanja ne predlaga.

+

7

+

(2) Preiskovalni sodnik v sklepu, s katerim prizna sklep o začasnem zavarovanju, opredeli priznani sklep in organ, ki ga je izdal, določi osebo, zoper katero se odreja zavarovanje, premoženje, ki je predmet zavarovanja, način zavarovanja, ki lahko vključuje tudi zaseg, ter navede, da se zavarovanje odreja za nedoločen čas. Pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja kazenski postopek, lahko zaradi zasega predmetov odredi tudi hišno preiskavo. Obrazložitev sklepa vsebuje razloge za priznanje sklepa ter določitev predmeta in načina zavarovanja, pa tudi kratek povzetek razlogov za izdajo sklepa v državi izdajateljici, kot jih je sporočil organ izdajatelj.

+

8

+

(3) Če zavarovanja ni mogoče deloma ali v celoti izvršiti, organ izdajatelj pa podrejeno zahteva zavarovanje na nadomestnem premoženju enake vrednosti, preiskovalni sodnik opravi poizvedbe o obstoju takega premoženja v ustreznih evidencah, registrih in javnih knjigah ali podatke zahteva od bank ali drugih institucij, ki zagotavljajo storitev hrambe ali upravljanja premoženja. Če je nadomestno premoženje najdeno, preiskovalni sodnik izda nov sklep o priznanju, prejšnjega pa razveljavi.

+

9

+

(4) Sklep, s katerim je bil sklep o začasnem zavarovanju priznan, se hkrati z njegovo izvršitvijo ali po izvršitvi, vendar brez nepotrebnega odlašanja, vroči osebi, zoper katero je bilo začasno zavarovanje odrejeno, skupaj s poukom o ugovoru. Če organ izdajatelj zahteva odlog obveščanja, se sklep vroči po umiku zahteve.

+

10

+

(5) Sklep, s katerim preiskovalni sodnik odloči o priznanju sklepa o začasnem zavarovanju, in sklep, s katerim odloči o ugovoru, se vroči državnemu tožilcu, ki zoper sklep lahko vloži pritožbo.

+

11

+

(6) Če organ izdajatelj zahteva, da se začasno zavarovano premoženje vrne oškodovancu, preiskovalni sodnik o tem odloči po pravnomočnosti sklepa o priznanju sklepa o začasnem zavarovanju. Oseba, zoper katero je zavarovanje odrejeno, se lahko zoper odločitev o povrnitvi premoženja oškodovancu pritoži.

+

12

+

(7) Če je verjetno, da bodo zaradi začasnega zavarovanja nastali visoki ali izredni stroški, ali če takšni stroški nastanejo, preiskovalni sodnik na to opozori organ izdajatelj in mu predlaga, da stroške nosi država izdajateljica.

+

13

+

(8) Za postopek priznanja in izvršitve sklepov o začasnem zavarovanju, ki jih izda organ druge države izdajateljice in ki z Uredbo 2018/1805/EU ali tem zakonom niso urejena, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, ki urejajo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Postopek priznanja in izvršitve sklepov o odvzemu

1

−

(1) Preiskovalni sodnik o prejemu potrdila organa izdajatelja druge države izdajateljice, s katerim zahteva priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju, obvesti državnega tožilca, ki sme v treh dneh, v nujnih primerih, ko se zahteva takojšnja izvršitev, pa v štiriindvajsetih urah, predlagati odlog izvršitve. Sklep se sme izvršiti pred iztekom tega roka, če državni tožilec izjavi, da zadržanja ne predlaga.

−

2

−

(2) Preiskovalni sodnik v sklepu, s katerim prizna sklep o začasnem zavarovanju, opredeli priznani sklep in organ, ki ga je izdal, določi osebo, zoper katero se odreja zavarovanje, premoženje, ki je predmet zavarovanja, način zavarovanja, ki lahko vključuje tudi zaseg, ter navede, da se zavarovanje odreja za nedoločen čas. Pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja kazenski postopek, lahko zaradi zasega predmetov odredi tudi hišno preiskavo. Obrazložitev sklepa vsebuje razloge za priznanje sklepa ter določitev predmeta in načina zavarovanja, pa tudi kratek povzetek razlogov za izdajo sklepa v državi izdajateljici, kot jih je sporočil organ izdajatelj.

−

3

−

(3) Če zavarovanja ni mogoče deloma ali v celoti izvršiti, organ izdajatelj pa podrejeno zahteva zavarovanje na nadomestnem premoženju enake vrednosti, preiskovalni sodnik opravi poizvedbe o obstoju takega premoženja v ustreznih evidencah, registrih in javnih knjigah ali podatke zahteva od bank ali drugih institucij, ki zagotavljajo storitev hrambe ali upravljanja premoženja. Če je nadomestno premoženje najdeno, preiskovalni sodnik izda nov sklep o priznanju, prejšnjega pa razveljavi.

−

4

−

(4) Sklep, s katerim je bil sklep o začasnem zavarovanju priznan, se hkrati z njegovo izvršitvijo ali po izvršitvi, vendar brez nepotrebnega odlašanja, vroči osebi, zoper katero je bilo začasno zavarovanje odrejeno, skupaj s poukom o ugovoru. Če organ izdajatelj zahteva odlog obveščanja, se sklep vroči po umiku zahteve.

−

5

−

(5) Sklep, s katerim preiskovalni sodnik odloči o priznanju sklepa o začasnem zavarovanju, in sklep, s katerim odloči o ugovoru, se vroči državnemu tožilcu, ki zoper sklep lahko vloži pritožbo.

−

6

−

(6) Če organ izdajatelj zahteva, da se začasno zavarovano premoženje vrne oškodovancu, preiskovalni sodnik o tem odloči po pravnomočnosti sklepa o priznanju sklepa o začasnem zavarovanju. Oseba, zoper katero je zavarovanje odrejeno, se lahko zoper odločitev o povrnitvi premoženja oškodovancu pritoži.

−

7

−

(7) Če je verjetno, da bodo zaradi začasnega zavarovanja nastali visoki ali izredni stroški, ali če takšni stroški nastanejo, preiskovalni sodnik na to opozori organ izdajatelj in mu predlaga, da stroške nosi država izdajateljica.

−

8

−

(8) Za postopek priznanja in izvršitve sklepov o začasnem zavarovanju, ki jih izda organ druge države izdajateljice in ki z Uredbo 2018/1805/EU ali tem zakonom niso urejena, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, ki urejajo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi.

−

+

1

+

(1) Preiskovalni sodnik o prejemu potrdila organa izdajatelja druge države izdajateljice, s katerim zahteva priznanje in izvršitev sklepa o odvzemu, obvesti državnega tožilca, ki sme v treh dneh predlagati odlog priznanja ali izvršitve. Preiskovalni sodnik postopek nadaljuje pred iztekom tega roka, če državni tožilec izjavi, da zadržanja ne predlaga.

+

2

+

(2) Če organ izdajatelj zahteva tudi priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju, se postopek odločanja o priznanju sklepa o odvzemu nadaljuje, ko je začasno zavarovanje izvršeno. Če je potreben odlog priznanja ali izvršitve sklepa o odvzemu zaradi kazenskega postopka, ki poteka v Republiki Sloveniji, se postopek nadaljuje, ko okoliščine, ki so razlog za odlog, prenehajo.

+

3

+

(3) Pred odločitvijo o priznanju sklepa o odvzemu se lastniku premoženja ali upravičencu do premoženja omogoči, da se o odvzemu izjavi.

+

4

+

(4) Preiskovalni sodnik v sklepu, s katerim prizna sklep o odvzemu, opredeli priznani sklep in organ, ki ga je izdal, določi osebo, zoper katero se odreja odvzem, ter premoženje, ki se odvzame. Obrazložitev sklepa vsebuje razloge za priznanje sklepa in določitev predmeta odvzema, pa tudi kratek povzetek razlogov za izdajo sklepa v državi izdajateljici, kot jih je sporočil organ izdajatelj.

+

5

+

(5) Sklep, s katerim je sklep o odvzemu priznan, se skupaj s poukom o pritožbi vroči osebi, zoper katero je izdan.

+

6

+

(6) Sklep iz prejšnjega odstavka, pa tudi sklep, s katerim je zahteva za priznanje in izvršitev zavrnjena, se vroči državnemu tožilcu, ki lahko vloži pritožbo.

+

7

+

(7) Ne glede na organ, ki izvršuje sklep o odvzemu, preiskovalni sodnik odredi izročitev premoženja oškodovancu, izplačilo odškodnine iz odvzetega premoženja, zadržanje prodaje odvzetega premoženja, prodajo ali izročitev odvzetega premoženja, ustavitev postopka ter nakazilo državi izdajateljici in proračunu Republike Slovenije.

+

8

+

(8) Če se odvzeto nedenarno premoženje ne vrne oškodovancu, se proda. Preiskovalni sodnik lahko s soglasjem organa izdajatelja ali na njegov predlog to premoženje prepusti državi izdajateljici, če tako določa mednarodna pogodba, če je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja v lasti države izdajateljice ali če premoženja iz razlogov javne varnosti, javne morale ali zaradi majhne vrednosti ni mogoče prodati. Če odvzetega nedenarnega premoženja ni mogoče prodati, organ izdajatelj pa ne privoli v njegov prenos na državo izdajateljico, se uniči ali brezplačno prepusti muzeju ali drugemu zavodu.

+

9

+

(9) Če je verjetno, da bodo zaradi odvzema in hrambe premoženja nastali visoki ali izredni stroški, ali če taki stroški nastanejo, preiskovalni sodnik na to opozori organ izdajatelj in mu predlaga, da stroške nosi država izdajateljica.

+

10

+

(10) Organ, ki izvršuje sklep o odvzemu, preiskovalnega sodnika sproti obvešča o poteku izvrševanja.

+

11

+

(11) Če odvzema ni mogoče deloma ali v celoti izvršiti, organ izdajatelj pa podrejeno zahteva odvzem nadomestnega premoženja enake vrednosti, preiskovalni sodnik opravi poizvedbe o obstoju takega premoženja v ustreznih evidencah, registrih in javnih knjigah ali podatke zahteva od bank ali drugih institucij, ki zagotavljajo storitev hrambe ali upravljanja premoženja. Če je nadomestno premoženje najdeno, preiskovalni sodnik izda nov sklep o priznanju s smiselno uporabo določb tega člena, prejšnji sklep pa deloma ali v celoti razveljavi. Priznanje in izvršitev v drugi državi članici

+

1

+

(1) Sodišče ali državni tožilec, ki odvzame predmete, ki se po kazenski zakonodaji smejo ali morajo vzeti, ali premoženjsko korist, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, odločitev pošlje v priznanje in izvršitev drugi državi članici, če je verjetno, da je sicer ne bo mogoče izvršiti.

+

2

+

(2) Ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja kazenski postopek, o začasnem zavarovanju odvzema premoženjske koristi sodišče odloči, da se odvzem iz prejšnjega odstavka zavaruje v drugi državi članici, če obstaja nevarnost, da odvzema sicer ne bo mogoče izvršiti. Ob tem ji sklep pošlje v priznanje in izvršitev. V sklepu sodišče določi osebo, zoper katero se sklep izdaja, in predmet zavarovanja ter navede, ali se zavarovanje lahko odredi na nadomestnem premoženju enake vrednosti.

+

3

+

(3) V primeru nevarnosti, da odvzema ne bo mogoče izvršiti, se lahko v priznanje in izvršitev pošlje tudi druga odločba o začasnem zavarovanju odvzema predmetov ali premoženjske koristi, ki jo je mogoče izvršiti v drugi državi članici.

+

4

+

(4) Sodišče na predlog oškodovanca, ki je na podlagi pravnomočne sodbe upravičen do odškodnine ali vrnitve stvari zaradi kaznivega dejanja, od organa izvršitelja zahteva, da odvzeto premoženje ali znesek od njegove prodaje v celoti ali deloma izroči oškodovancu. Če postopek za vrnitev stvari še poteka, sodišče od organa izvršitelja na predlog oškodovanca zahteva, da odloži prodajo odvzetega premoženja. Oškodovanec lahko poda predlog, če so izpolnjeni pogoji za poplačilo premoženjskega zahtevka iz odvzete premoženjske koristi v skladu s kazensko zakonodajo.

+

5

+

(5) Če so premoženje, zavarovano v drugi državi članici, stvari, ki nedvomno pripadajo oškodovancu, sodišče na predlog oškodovanca od organa izvršitelja zahteva, da jih vrne oškodovancu še pred izvršitvijo odvzema.

+

6

+

(6) Če organ izvršitelj predlaga delitev visokih ali izrednih stroškov, sodišče ali državni tožilec, ki je odločbo poslal v izvršitev, odloči, da se stroški krijejo iz sredstev sodišča oziroma državnega tožilstva, če zakonodaja države izvršiteljice določa vzajemno obveznost.

+

7

+

(7) Če organ izvršitelj ali drug organ države izvršiteljice predlaga dogovor, da se odvzeto premoženje prenese na Republiko Slovenijo, državni tožilec ali sodišče premoženje prevzame, če s tem ne bi nastali nesorazmerni stroški. S prevzetim premoženjem ravna kot s premoženjem, odvzetim v kazenskem postopku, ki teče v Republiki Sloveniji.

+

8

+

(8) Če organ izvršitelj ali drug organ države izvršiteljice predlaga dogovor, da se odvzeto nedenarno premoženje prepusti državi izvršiteljici za zadeve javnega interesa ali socialne namene, državni tožilec ali sodišče odvzeto premoženje prepusti državi izvršiteljici, če tako določa mednarodna pogodba ali če bi bilo v domačem postopku uničeno ali brezplačno odsvojeno. Povrnitev odškodnine

+

1

+

Dogovor o povrnitvi odškodnine iz prvega odstavka 34. člena Uredbe 2018/1805/EU sklene državno odvetništvo ob smiselni uporabi pravil o odškodninski odgovornosti države. V. DEL IZMENJAVA PODATKOV IZ KAZENSKIH EVIDENC MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

+

2

+

25. poglavje Izmenjava podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami Namen izmenjave podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami

1

−

(1) Pristojni organi Republike Slovenije in drugih držav članic si neposredno izmenjujejo podatke iz evidenc podatkov o pravnomočnih kazenskih obsodbah in posledicah teh obsodb (v nadaljnjem besedilu: kazenska evidenca), tako da lahko državni organi ali nosilci javnih pooblastil Republike Slovenije in organi javnih oblasti držav članic zakonito in učinkovito ukrepajo ali odločajo glede pravic ali obveznosti določenih posameznikov, katerih vpisi so vsebovani v kazenski evidenci, zlasti na področjih začasne ali trajne izgube njihovih določenih pravic ali izvrševanja obveznosti posameznikov.

1

+

(1) Pristojni organi Republike Slovenije in drugih držav članic si neposredno izmenjujejo podatke iz kazenskih evidenc, tako da lahko državni organi ali nosilci javnih pooblastil Republike Slovenije in organi javnih oblasti držav članic zakonito in učinkovito ukrepajo ali odločajo glede pravic ali obveznosti določenih posameznikov, katerih vpisi so vsebovani v kazenski evidenci, zlasti na področjih začasne ali trajne izgube njihovih določenih pravic ali izvrševanja obveznosti posameznikov.

2

·

(2) Podatki, ki se izmenjujejo ali drugače obdelujejo po V. delu tega zakona, se lahko na podlagi zahteve posameznika, na katerega se nanašajo, obdelujejo tudi za potrebe izvrševanja ali varstva njegovih pravic in obveznosti, zlasti s področja njegove zaposlitve. Pomen izrazov

2

·

(2) Podatki, ki se izmenjujejo ali drugače obdelujejo po V. delu tega zakona, se lahko na podlagi zahteve posameznika, na katerega se nanašajo, obdelujejo tudi za potrebe izvrševanja ali varstva njegovih pravic in obveznosti, zlasti s področja njegove zaposlitve. Pomen izrazov

1

−

Centralni organ Republike Slovenije za izmenjavo podatkov iz kazenske evidence Republike Slovenije s pristojnimi organi drugih držav članic, ki upravljajo njihove kazenske evidence, je oddelek ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki upravlja kazensko evidenco s podatki o pravnomočnih kazenskih obsodbah fizičnih in pravnih oseb v Republiki Sloveniji in pravnomočnih kazenskih obsodbah državljanov Republike Slovenije v tujini. Posredovanje podatkov drugim državam članicam brez zaprosila

1

+

Izrazi, uporabljeni v V. delu, pomenijo:

+

2

+

1. »centralni organ« je organ države članice, ki je pristojen za izmenjavo podatkov iz kazenskih evidenc;

+

3

+

2. »centralni organ Republike Slovenije« je ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki upravlja kazensko evidenco;

+

4

+

3. »država članica« pomeni država članica Evropske unije ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske;

+

5

+

4. »državljan tretje države« so oseba, ki ni državljan države članice, oseba, ki ima poleg državljanstva države članice tudi državljanstvo tretje države, oseba brez državljanstva in oseba, katere državljanstvo centralnemu organu ni znano;

+

6

+

5. »ECRIS« je sistem informacijskih povezav, ki uporablja informacijsko tehnologijo za izmenjavo podatkov in informacij iz kazenskih evidenc med centralnimi organi;

+

7

+

6. »ECRIS-TCN« je sistem za določitev držav članic, ki so izrekle obsodbo državljanu tretje države, vzpostavljen na podlagi Uredbe 2019/816/EU ;

+

8

+

7. »kazenska evidenca« je evidenca države članice o pravnomočnih kazenskih obsodbah in posledicah teh obsodb, vključno s kazensko evidenco Republike Slovenije;

+

9

+

8. »kazenska evidenca Republike Slovenije« je kazenska evidenca in evidenca vzgojnih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij;

+

10

+

9. »okvir za zagotavljanje interoperabilnosti« je sistem večinoma avtomatiziranih povezav med informacijskimi sistemi Evropske unije, kot jih določa Uredba 2019/818/EU . Posredovanje podatkov drugim državam članicam brez zaprosila

1

−

(1) Centralni organ Republike Slovenije nemudoma posreduje centralnemu organu druge države članice podatke o pravnomočni kazenski obsodbi iz kazenske evidence v zvezi z državljanom te države članice, potem, ko so vpisani v kazensko evidenco.

1

+

(1) Centralni organ Republike Slovenije centralnemu organu druge države članice posreduje naslednje podatke o pravnomočni kazenski obsodbi njenega državljana, ko je obsodba vpisana v kazensko evidenco, in sicer:

2

−

(2) Centralni organ Republike Slovenije nemudoma posreduje tudi podatke o izbrisu vpisa v kazensko evidenco ter druge spremembe podatkov, ki vplivajo na pravice ali obveznosti ali na osebno stanje državljana druge države članice, ki so bili v skladu s prvim odstavkom tega člena že posredovani centralnemu organu druge države članice.

2

+

- osebno ime, EMŠO, podatek o vrsti in številki osebnega dokumenta, datum, kraj in državo rojstva, spol, državljanstva, prejšnja osebna imena, osebna imena staršev in naslov stalnega ali začasnega prebivališča;

3

−

(3) Kadar je posameznik, ki je bil pravnomočno obsojen, državljan dveh ali več držav članic, centralni organ Republike Slovenije podatke posreduje vsaki od teh držav članic, ne glede na to ali je posameznik tudi državljan Republike Slovenije.

3

+

- datum izreka in opravilno številko obsodbe, ime sodišča, ki je obsodbo izreklo, ter datum pravnomočnosti;

4

−

(4) Centralni organ Republike Slovenije v posameznem primeru posreduje na zaprosilo centralnega organa druge države članice, ki mu je v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena posredoval podatke iz kazenske evidence, kopijo pravnomočne kazenske obsodbe, povezanih informacij iz kazenske evidence ter vseh nadaljnjih ukrepov, če so določeni z zakonom, v zvezi z državljanom te države članice. Posredovanje podatkov drugim državam članicam na zaprosilo

4

+

- čas izvršitve kaznivega dejanja;

+

5

+

- zakonsko podlago in označbo kaznivega dejanja ter

+

6

+

- vrsto in višino izrečene kazenske sankcije.

+

7

+

(2) Če podatek iz prejšnjega odstavka ni vpisan v kazensko evidenco Republike Slovenije, se kljub temu posreduje centralnemu organu druge države članice, če je vpisan v drugo evidenco, ki je povezana s kazensko evidenco Republike Slovenije. Spol obsojenega posameznika se lahko opredeli na podlagi EMŠO.

+

8

+

(3) Centralni organ Republike Slovenije nemudoma posreduje tudi podatke o izbrisu vpisa v kazensko evidenco ter druge spremembe podatkov, ki vplivajo na pravice ali obveznosti ali na osebno stanje državljana druge države članice, ki so bili v skladu s prvim odstavkom tega člena že posredovani centralnemu organu druge države članice.

+

9

+

(4) Kadar je posameznik, ki je bil pravnomočno obsojen, državljan dveh ali več držav članic, centralni organ Republike Slovenije podatke posreduje vsaki od teh držav članic, ne glede na to ali je posameznik tudi državljan Republike Slovenije.

+

10

+

(5) Centralni organ Republike Slovenije v posameznem primeru posreduje na zaprosilo centralnega organa druge države članice, ki mu je v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena posredoval podatke iz kazenske evidence, kopijo pravnomočne kazenske obsodbe, povezanih informacij iz kazenske evidence ter vseh nadaljnjih ukrepov, če so določeni z zakonom, v zvezi z državljanom te države članice. Obdelava podatkov v kazenski evidenci na podlagi obsodbe v drugi državi članici

+

1

+

(1) Centralni organ Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, v kazensko evidenco Republike Slovenije vpiše podatke o kazenski obsodbi državljana Republike Slovenije, ki jih posreduje centralni organ druge države članice, ki je izrekla obsodbo.

+

2

+

(2) Če centralni organ druge države članice pri posredovanju podatkov določi prepoved posredovanja podatkov drugim državam, razen če so potrebni za izvedbo kazenskega postopka, se vpiše tudi ta omejitev.

+

3

+

(3) Podatki iz prvega odstavka tega člena se v kazenski evidenci Republike Slovenije ne glede na deseti odstavek 250.a člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 - ZP-1G, 96/12 - ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 - ZOOMTVI, 141/22, 83/24 in 85/25; v nadaljnjem besedilu ZIKS-1) spremenijo ali brišejo, ko spremembo ali izbris podatkov v svoji kazenski evidenci sporoči centralni organ države članice, ki je izrekla obsodbo. Centralni organ Republike Slovenije sme kadarkoli preveriti, ali so podatki še vpisani v kazensko evidenco države članice, ki je podatke posredovala.

+

4

+

(4) Ne glede na enajsti odstavek 250.a člena ZIKS-1 je podatke o obsodbi, glede katere je določena prepoved iz drugega odstavka tega člena, tujim organom in drugim tujim subjektom dopustno dati le, če so potrebni za izvedbo kazenskega postopka.

+

5

+

(5) Ne glede na šesti odstavek 250.a člena ZIKS-1 je podatke o obsodbi, ki jo je izrekla druga država članica, slovenskim in tujim organom in drugim subjektom dopustno dati za druge namene kot za izvedbo kazenskega postopka le, če je obsodba izrečena za ravnanje, ki je po pravu Republike Slovenije kaznivo dejanje, ali če gre za obsodbo na kazen zapora nad šest mesecev, vključno s pogojno obsodbo. Ravnanja, ki po pravu Republike Slovenije niso kazniva dejanja, se z uporabo standardiziranih oznak iz drugega odstavka 235. člena tega zakona opredelijo v pravilniku, ki ureja kazenske evidence.

+

6

+

(6) Ne glede na šesti odstavek 250.a člena ZIKS-1 je podatke o obsodbi, ki jo je izrekla druga država članica, slovenskim in tujim organom ter drugim subjektom dopustno dati za druge namene kot za izvedbo kazenskega postopka le, če obsodba na podlagi določb kazenskega zakona o zakonski in sodni rehabilitaciji še ne bi bila izbrisana.

+

7

+

(7) Obsodbe, glede katerih velja omejitev dajanja podatkov v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena, ne vplivajo na pogoje za izbris obsodb, ki so jih izrekla sodišča Republike Slovenije in tretjih držav, iz kazenske evidence Republike Slovenije. Posredovanje podatkov drugim državam članicam na zaprosilo

1

−

(1) Centralni organ Republike Slovenije posreduje na zaprosilo centralnega organa druge države članice, ki je sestavljeno v obliki obrazca, ki je določen v Prilogi 13 tega zakona in je njegov sestavni del, podatke iz kazenske evidence v zvezi s posameznikom, ki je vpisan vanjo, pod pogoji, določenimi v tem zakonu ali v zakonu, ki ureja dajanje podatkov iz kazenske evidence. Odgovor na zaprosilo pošlje centralni organ Republike Slovenije centralnemu organu druge države članice nemudoma, najkasneje pa v desetih delovnih dneh po prejemu zaprosila, na obrazcu iz Priloge 13 tega zakona.

1

+

(1) Centralni organ Republike Slovenije na zaprosilo centralnega organa druge države članice posreduje podatke o obsodbah posameznika iz kazenske evidence Republike Slovenije, če so podatki potrebni za izvedbo kazenskega postopka.

2

−

(2) Če gre za zaprosilo centralnega organa druge države članice na podlagi prošnje posameznika, ki ima ali je imel v Republiki Sloveniji ali v državi prosilki stalno prebivališče oziroma je ali je bil državljan Republike Slovenije ali države prosilke, centralni organ Republike Slovenije posreduje podatke iz kazenske evidence v zvezi s posameznikom, ki je vpisan vanjo, pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja dajanje podatkov iz kazenske evidence. Odgovor na zaprosilo pošlje centralni organ Republike Slovenije centralnemu organu druge države članice nemudoma, najkasneje v dvajsetih delovnih dneh po prejemu zaprosila, na obrazcu iz Priloge 13 tega zakona.

2

+

(2) Če so podatki potrebni za drug namen, se ob upoštevanju omejitev iz četrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena podatki posredujejo pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij. Če se na podatke nanaša prepoved posredovanja podatkov drugim državam, se centralni organ države članice prosilke obvesti o obstoju prepovedi in državi članici, ki jo je določila.

3

−

(3) Če centralni organ Republike Slovenije potrebuje več podatkov za identifikacijo osebe, na katero se zaprosilo nanaša, se nemudoma posvetuje z državo, ki je poslala zaprosilo, da lahko pošlje podatke iz kazenske evidence v roku desetih delovnih dni po prejemu dodatnih podatkov. Odgovor na zaprosilo za posredovanje podatkov drugim državam članicam

3

+

(3) Če je zaprosilo podano na podlagi zahteve posameznika za pridobitev lastnih podatkov, centralni organ Republike Slovenije odgovori v skladu s prejšnjim odstavkom, če je zahtevo pri centralnemu organu druge države članice vložil državljan ali nekdanji državljan Republike Slovenije ali državljan tretje države.

+

4

+

(4) Centralni organ Republike Slovenije v odgovoru na zaprosilo posreduje podatke, navedene v prvem odstavku 227. člena, če so vpisani v kazensko evidenco Republike Slovenije, v evidenco, ki je povezana s kazensko evidenco Republike Slovenije ali v evidenco iz prvega odstavka 232. člena tega zakona. Spol obsojenega posameznika se lahko opredeli na podlagi EMŠO.

+

5

+

(5) Centralni organ druge države članice zaprosilo poda na obrazcu iz priloge 13, ki je sestavni del tega zakona. Centralni organ Republike Slovenije na zaprosilo odgovori v desetih delovnih dneh na obrazcu iz priloge 14, ki je sestavni del tega zakona. Če se zaprosilo vloži na podlagi zahteve posameznika za pridobitev lastnih podatkov, se podatki sporočijo v dvajsetih delovnih dneh. Če centralni organ Republike Slovenije potrebuje dodatne podatke za identifikacijo posameznika, se nemudoma posvetuje z organom, ki je zaprosilo poslal, odgovor pa pošlje v desetih delovnih dneh po prejemu dopolnjenih podatkov.

1

−

Zaprosilo za posredovanje podatkov iz kazenske evidence druge države članice

−

1

−

(1) Na prošnjo organov ali upravičenih subjektov po zakonu, ki ureja dajanje podatkov iz kazenske evidence za pridobitev podatkov iz kazenske evidence druge države članice, posreduje centralni organ Republike Slovenije zaprosilo za podatke in povezane informacije iz kazenske evidence centralnemu organu te države članice. Zaprosilo se pošlje v obliki obrazca iz Priloge 13 tega zakona.

1

+

(1) Na podlagi zahteve za pridobitev podatkov iz kazenske evidence druge države članice, ki jo poda državni organ Republike Slovenije ali drug subjekt v Republiki Sloveniji, ki je na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, upravičen pridobiti podatke iz kazenske evidence Republike Slovenije, centralni organ Republike Slovenije ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka 235.c člena tega zakona pošlje centralnemu organu druge države članice zaprosilo za pridobitev podatkov o obsodbah posameznika, vpisanih v kazensko evidenco zaprošene države članice.

2

−

(2) Če centralni organ druge države članice potrebuje dodatne podatke za ugotovitev istovetnosti posameznika, na katerega se zaprosilo nanaša, mu jih centralni organ Republike Slovenije posreduje v najkrajšem možnem roku. Občevanje centralnih organov

2

+

(2) Centralni organ Republike Slovenije pošlje zaprosilo iz prejšnjega odstavka tudi na podlagi zahteve posameznika za pridobitev lastnih podatkov iz kazenske evidence druge države članice.

+

3

+

(3) Zahtevo je mogoče podati za pridobitev podatkov iz kazenske evidence države članice, katere državljan je ali je bil posameznik, na katerega se zahteva nanaša. Podatke o državljanu tretje države je mogoče pridobiti iz kazenskih evidenc vseh držav članic, vendar centralni organ Republike Slovenije zaprosilo pošlje le centralnim organom držav članic, za katere z vpogledom v sistem ECRIS-TCN ugotovi, da v svoji kazenski evidenci vodijo podatke o posamezniku, na katerega se zahteva nanaša.

+

4

+

(4) Če obstaja verjetnost, da ima podatke o obsodbah tudi druga država članica, se lahko podatki, potrebni za izvedbo kazenskega postopka, zahtevajo tudi od centralnega organa te države.

+

5

+

(5) Centralni organ Republike Slovenije prejete podatke o obsodbah oziroma odgovor zaprošene države članice posreduje vlagatelju zahteve ali pa ga obvesti, da druga država članica na zaprosilo ni odgovorila v desetih delovnih dneh oziroma, kadar se zahteva nanaša na pridobitev lastnih podatkov, v dvajsetih delovnih dneh. Če se zahteva nanaša na podatke o državljanu tretje države, se vlagatelj zahteve obvesti tudi, katerim državam članicam je bilo zaprosilo poslano.

+

6

+

(6) Zaprosilo se pošlje v obliki obrazca iz priloge 13, ki je sestavni del tega zakona, in je prevedeno v uradni jezik zaprošene države članice ali, če to dopušča pravo zaprošene države članice, v angleški jezik. Občevanje centralnih organov

1

−

(1) Centralni organ Republike Slovenije občuje neposredno s centralnimi organi drugih držav članic.

1

+

(1) Centralni organ Republike Slovenije občuje neposredno s centralnimi organi drugih držav članic. Centralni organi si zaprosila, odgovore na zaprosila in druge informacije izmenjujejo z uporabo sistema ECRIS, če ta način izmenjave ni dostopen, pa v skladu z naslednjim odstavkom.

2

−

(2) Zaprosila, odgovori in dodatni ter drugi primerni podatki se lahko posredujejo na način, ki omogoča pisni zapis, pod pogoji, ki centralnemu organu Republike Slovenije omogočajo, da je prepričan o verodostojnosti poslanih podatkov ter pošiljatelja. Pri prenosu zaprosil, odgovorov in dodatnih ter drugih primernih podatkov preko elektronskega komunikacijskega omrežja se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom. Obdelava posredovanih osebnih podatkov

2

+

(2) Zaprosila, odgovori in dodatni ter drugi primerni podatki se lahko posredujejo na način, ki omogoča pisni zapis, pod pogoji, ki centralnemu organu Republike Slovenije omogočajo, da je prepričan o verodostojnosti poslanih podatkov ter pošiljatelja. Pri prenosu zaprosil, odgovorov in dodatnih ter drugih primernih podatkov preko elektronskega komunikacijskega omrežja se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.

+

3

+

(3) Centralnim organom drugih držav članic ni dopustno omogočiti neposrednega dostopa do podatkov iz kazenske evidence Republike Slovenije. Obdelava osebnih podatkov

1

−

(1) Osebne podatke, katere je centralni organ druge države članice posredoval centralnemu organu Republike Slovenije v skladu z določbami tega dela zakona za namene kazenskih postopkov, lahko Republika Slovenija obdeluje le za kazenske postopke, za katere so bili podatki zahtevani, in kot je navedeno v obrazcu iz Priloge 13 tega zakona.

1

+

(1) Centralni organ za namene preverjanja točnosti obdelanih podatkov in zakonitosti izvajanja tega dela zakona ter obveščanja pristojnih organov Republike Slovenije, držav članic Evropske unije in Evropske unije upravlja evidenco posredovanih in prejetih zaprosil, odgovorov na zaprosila, obvestil ter drugih sporočil, izmenjanih s pristojnimi organi drugih držav članic oziroma pristojnim organom Evropske unije.

2

−

(2) Osebne podatke, katere je centralni organ druge države članice posredoval centralnemu organu Republike Slovenije v skladu z določbami tega dela zakona za druge namene, kot so kazenski postopki, lahko Republika Slovenija obdeluje, če tako določa drug zakon le za namen, za katerega so bili zahtevani in v okviru omejitev, ki jih je določila država članica, ki je podatke posredovala, v skladu s podatki iz obrazca iz Priloge 13 tega zakona.

2

+

(2) V evidenci iz prejšnjega odstavka se obdelujejo podatki o fizični oziroma pravni osebi, na katero se nanaša sporočilo (ime in priimek oziroma naziv, datum in kraj rojstva, državljanstvo, podatki o prebivališču oziroma sedežu ter EMŠO), izmenjani podatki iz kazenskih evidenc, podatki o pošiljatelju in prejemniku sporočila ter vsebina sporočila.

3

−

(3) Določbe prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v primeru, kadar zahteva podatke iz kazenske evidence Republike Slovenije za odločanje o pravicah ali obveznostih ali za odkrivanje ali pregon storilcev kaznivih dejanj ali odločanje o uvedbi ali v kazenskem postopku centralni organ druge države članice od centralnega organa Republike Slovenije.

3

+

(3) Evidenca iz prvega odstavka tega člena se za namen obdelave sporočil na podlagi imena in priimka ter rojstnega datuma ali prek EMŠO lahko povezuje s kazensko evidenco po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, za namen zagotovitve točnosti ali pridobitve matičnih podatkov o subjektu zaprosila pa na podlagi istih meril s centralnim registrom prebivalstva po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča.

4

−

(4) Izjemoma se lahko osebni podatki, ki jih je centralni organ druge države članice posredoval centralnemu organu Republike Slovenije v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, obdelujejo tudi za preprečitev neposredne in resne nevarnosti za javno varnost, v skladu z zakonom, ki ureja policijo ali zakonom, ki ureja obrambo ali zakonom, ki ureja Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Državni organ, ki je te podatke obdeloval za dodatne namene iz prejšnjega stavka, je dolžan vpisati informacijo o takšni uporabi v ustrezno zbirko osebnih podatkov za dobo desetih let. Posredovanje podatkov tretji državi

4

+

(4) Osebni podatki določenega posameznika iz evidence iz prvega odstavka tega člena se hranijo pet let po zaključku zadeve, nato pa se arhivirajo.

+

5

+

(5) Osebne podatke, katere je centralni organ druge države članice posredoval centralnemu organu Republike Slovenije v skladu z določbami tega dela zakona za namene kazenskih postopkov, lahko Republika Slovenija obdeluje le za kazenske postopke, za katere so bili podatki zahtevani, in kot je navedeno v obrazcu iz Priloge 13 tega zakona.

+

6

+

(6) Osebne podatke, katere je centralni organ druge države članice posredoval centralnemu organu Republike Slovenije v skladu z določbami tega dela zakona za druge namene, kot so kazenski postopki, lahko Republika Slovenija obdeluje, če tako določa drug zakon le za namen, za katerega so bili zahtevani in v okviru omejitev, ki jih je določila država članica, ki je podatke posredovala, v skladu s podatki iz obrazca iz Priloge 13 tega zakona.

+

7

+

(7) Določbe petega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, kadar zahteva podatke iz kazenske evidence Republike Slovenije za odločanje o pravicah ali obveznostih ali za odkrivanje ali pregon storilcev kaznivih dejanj ali odločanje o uvedbi ali v kazenskem postopku centralni organ druge države članice od centralnega organa Republike Slovenije.

+

8

+

(8) Izjemoma se lahko osebni podatki, ki jih je centralni organ druge države članice posredoval centralnemu organu Republike Slovenije v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena, obdelujejo tudi za preprečitev neposredne in resne nevarnosti za javno varnost, v skladu z zakonom, ki ureja policijo ali zakonom, ki ureja obrambo ali zakonom, ki ureja Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Državni organ, ki je te podatke obdeloval za dodatne namene iz prejšnjega stavka, je dolžan vpisati informacijo o takšni uporabi v ustrezno zbirko osebnih podatkov za dobo desetih let.

+

9

+

(9) Centralni organ Republike Slovenije sme s privolitvijo posameznika obdelovati njegove prstne odtise in podobo obraza, vključno z izmenjavo teh podatkov s centralnim organom druge države članice, da preveri, ali se obsodbe ali drugi podatki, ki jih je sporočila druga država članica ali so vpisani v sistem ECRIS-TCN, nanašajo na tega posameznika. Biometrične podatke centralni organ Republike Slovenije izbriše takoj, ko ugotovi, ali se podatki, ki jih je sporočila druga država članica, nanašajo na pravilno osebo, vendar najpozneje v šestih mesecih od pridobitve biometričnih podatkov. Posredovanje podatkov tretji državi

1

·

(1) Tretji državi lahko centralni organ Republike Slovenije informacije in podatke iz V. dela tega zakona pošlje za njene državljane in na podlagi obvezujoče mednarodne pogodbe ali, če gre za podatke in informacije, ki jih je o njenem državljanu poslala tretja država. Če bi pošiljanje podatkov povzročilo nevarnost za življenje ali telo posameznika ali mučenja, nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja, se informacije in podatki ne posredujejo.

1

·

(1) Tretji državi lahko centralni organ Republike Slovenije informacije in podatke iz V. dela tega zakona pošlje za njene državljane in na podlagi obvezujoče mednarodne pogodbe ali, če gre za podatke in informacije, ki jih je o njenem državljanu poslala tretja država. Če bi pošiljanje podatkov povzročilo nevarnost za življenje ali telo posameznika ali mučenja, nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja, se informacije in podatki ne posredujejo.

2

−

(2) Če je podatke ali informacije iz prejšnjega odstavka o državljanu Republike Slovenije centralni organ Republike Slovenije pridobil od centralnega organa druge države članice, jih lahko posreduje pristojnemu organu tretje države le za potrebe kazenskega postopka v tretji državi in ob upoštevanju prepovedi iz drugega stavka prejšnjega odstavka. Pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz kazenske evidence in čezmejno sodelovanje

2

+

(2) Če je podatke ali informacije iz prejšnjega odstavka o državljanu Republike Slovenije centralni organ Republike Slovenije pridobil od centralnega organa druge države članice, jih lahko posreduje pristojnemu organu tretje države le za potrebe kazenskega postopka v tretji državi in ob upoštevanju prepovedi iz drugega stavka prejšnjega odstavka.

1

−

Standardizirane oznake

−

1

−

(1) Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (v nadaljnjem besedilu: ECRIS) je sistem informacijskih povezav, ki uporablja informacijsko tehnologijo za izmenjavo podatkov in informacij iz samostojnih kazenskih evidenc vsake države članice.

1

+

(1) Centralni organ Republike Slovenije pri pošiljanju podatkov iz 227. in 228. člena tega zakona za vsako kaznivo dejanje, kazensko sankcijo ali drug ukrep določi ustrezno oznako. Če so podatki na voljo, se določijo oznake tudi o načinu storitve kaznivega dejanja, udeležbi pri storitvi kaznivega dejanja, o izključitvi ali delni izključitvi krivde in povratništvu obsojenca.

2

−

(2) V sistemu ECRIS v skladu z določbami tega dela zakona poteka elektronska izmenjava podatkov in informacij iz kazenske evidence Republike Slovenije in kazenskih evidenc drugih držav članic, z uporabo enotne standardizirane oznake, ki je določena v obrazcu, ki je Priloga 16 tega zakona.

2

+

(2) Oznake iz prejšnjega odstavka predpiše Evropska komisija.

3

−

(3) Podatki in informacije iz V. dela tega zakona se ne smejo izmenjevati z uporabo načina neposrednega spletnega dostopa.

3

+

26. poglavje ECRIS-TCN Uporaba določb tega poglavja

4

−

(4) Kazenska evidenca Republike Slovenije mora za potrebe izvrševanja tega člena, v skladu z določbami V. dela tega zakona, za vsako kaznivo dejanje, kazensko sankcijo ali za ukrep, določen z zakonom, določiti ustrezno oznako. Če kaznivo dejanje ne sodi pod nobeno posebno oznako, se za to kaznivo dejanje izjemoma navede oznaka »odprta kategorija« ustrezne ali najbližje kategorije kaznivih dejanj ali, če ta ne obstaja, oznaka »drugo kaznivo dejanje«. Oznake so določene v obrazcu iz Priloge 16 tega zakona.

−

5

−

(5) Če so na razpolago, kazenska evidenca Republike Slovenije zagotovi tudi informacije o načinu storitve kaznivega dejanja in vrsti udeležbe pri storitvi kaznivega dejanja ter, po potrebi, tudi informacije o izključitvi krivde, delni izključitvi krivde oziroma povratništvu obsojenca. VI. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

−

+

1

+

(1) To poglavje za namen sodelovanja v sistemu ECRIS-TCN ureja pristojnosti centralnega organa Republike Slovenije, pobudnike za izvajanje poizvedb, namen uporabe pridobljenih podatkov, vnos podatkov in pridobivanje prstnih odtisov obsojenih državljanov tretjih držav.

+

2

+

(2) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo, kot je določeno v 4. členu Uredbe 2019/816/EU . Pristojnost centralnega organa Republike Slovenije v okviru ECRIS-TCN

+

1

+

(1) Centralni organ Republike Slovenije v sistemu ECRIS-TCN opravlja vnose podatkov o identiteti v Republiki Sloveniji obsojenih državljanov tretjih držav, vključno s prstnimi odtisi, opravlja poizvedbe o obsodbah teh oseb v drugih državah članicah in izvaja druge naloge, ki jih centralnim organom nalaga Uredba 2019/816/EU .

+

2

+

(2) Prav tako opravlja druge naloge, kadar je za njihovo izvajanje v skladu z Uredbo 2019/816/EU pristojna Republika Slovenija, in sicer:

+

3

+

- zagotavlja pravilno in varno obdelavo podatkov, izvaja ukrepe v zvezi s pravico do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave podatkov, opozarja druge države članice na nepravilnost podatkov, preverja pravilnost podatkov na podlagi opozorila druge države članice in zagotavlja javno dostopne informacije glede obdelave podatkov;

+

4

+

- zagotavlja ustrezno programsko opremo in organizacijske pogoje za dostop do sistema ECRIS-TCN in

+

5

+

- Evropski komisiji sporoča statistične, kontaktne in druge podatke.

+

6

+

(3) Centralni organ Republike Slovenije odloča o zahtevkih za posredovanje podatkov iz sistema ECRIS-TCN tretjim državam in mednarodnim organizacijam, ki jih v skladu s tretjim odstavkom 17. člena Uredbe 2019/816/EU Republiki Sloveniji posreduje Eurojust. Zahtevku ugodi, če je razvidno, da je tretja država ali mednarodna organizacija upravičena pridobiti podatke iz kazenske evidence Republike Slovenije o obsodbah posameznika, na katerega se zahtevek nanaša. Poizvedbe in namen uporabe podatkov

+

1

+

(1) Centralni organ Republike Slovenije opravi poizvedbo v sistemu ECRIS-TCN, ko v skladu z 230. členom tega zakona prejme zahtevo za posredovanje podatkov o obsodbah državljana tretje države iz kazenskih evidenc drugih držav članic ali na podlagi posebne zahteve organa Republike Slovenije, ki podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka.

+

2

+

(2) Če so podatki potrebni za izvedbo kazenskega postopka, se poizvedba lahko opravi z uporabo prstnih odtisov, ki jih obdeluje vlagatelj zahteve.

+

3

+

(3) Podatki, pridobljeni s poizvedbo, se smejo uporabiti za izvedbo kazenskega postopka, varnostno preverjanje, izdajo dovoljenj, preverjanje v zvezi z javnimi naročili, za preverjanje za namene zaposlitve, preverjanje za prostovoljne dejavnosti, ki vključujejo stike z otroki ali ranljivimi osebami, za pridobitev državljanstva, pridobitev pravice do prebivanja ali vstopa v državo, v postopkih za pridobitev mednarodne zaščite ter za pridobitev lastnih osebnih podatkov. Vnos podatkov o identiteti 235.č člen

+

4

+

(1) Ko centralni organ Republike Slovenije v kazensko evidenco Republike Slovenije vpiše obsodbo v Republiki Sloveniji obsojenega državljana tretje države, v sistem ECRIS-TCN vnese podatke o identiteti obsojenega posameznika v skladu z Uredbo 2019/816/EU , razen podobe obraza.

+

5

+

(2) Če podatki iz podtočk (i) in (iii) točke (a) prvega odstavka 5. člena Uredbe 2019/816/EU v kazensko evidenco Republike Slovenije niso vpisani, jih Centralni organ Republike Slovenije pridobi v skladu z drugim odstavkom 227. člena tega zakona. Prstni odtisi

1

−

(1) Ko centralni organ Republike Slovenije v kazensko evidenco Republike Slovenije vpiše obsodbo v Republiki Sloveniji obsojenega državljana tretje države, v sistem ECRIS-TCN vnese podatke o identiteti obsojenega posameznika v skladu z Uredbo 2019/816/EU, razen podobe obraza.

−

2

−

(2) Če podatki iz podtočk (i) in (iii) točke (a) prvega odstavka 5. člena Uredbe 2019/816/EU v kazensko evidenco Republike Slovenije niso vpisani, jih Centralni organ Republike Slovenije pridobi v skladu z drugim odstavkom 227. člena tega zakona. Prstni odtisi

−

+

1

+

(1) Centralni organ Republike Slovenije ob vnosu podatkov v sistem ECRIS-TCN pridobi prstne odtise obsojenega državljana tretje države iz evidence daktiloskopiranih oseb v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije. V ta namen se kazenska evidenca lahko poveže z evidenco daktiloskopiranih oseb na podlagi EMŠO, odtisi pa se lahko izmenjajo tudi z neposredno elektronsko komunikacijo med organoma. Centralni organ Republike Slovenije in policija lahko skleneta sporazum, v katerem določita način izvajanja izmenjave prstnih odtisov.

+

2

+

(2) Če v evidenci policije ni prstnih odtisov državljana tretje države, ki je bil obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali več, centralni organ Republike Slovenije odvzem prstnih odtisov naloži zavodu, v katerem ta posameznik prestaja kazen zapora, razen če gre za državljana tretje države, ki je tudi državljan ene izmed držav članic.

+

3

+

(3) Policija in zavod za prestajanje kazni zapora prstne odtise posredujeta v skladu s podatkovnimi standardi, določenimi z Uredbo 2019/816/EU .

+

4

+

27. poglavje Okvir za zagotavljanje interoperabilnosti Uporaba določb tega poglavja

+

1

+

(1) To poglavje za namen sodelovanja v okviru za interoperabilnost ureja pristojnosti centralnega organa Republike Slovenije in postopek ročnega preverjanja različnih identitet.

+

2

+

(2) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo, kakor določa 4. člen Uredbe 2019/818/EU . Pristojnost centralnega organa Republike Slovenije glede zagotavljanja interoperabilnosti

+

1

+

(1) Centralni organ Republike Slovenije glede zagotavljanja interoperabilnosti izvaja ročno preverjanje različnih identitet in druge naloge, ki jih centralnim organom nalaga Uredba 2019/818/EU .

+

2

+

(2) Prav tako opravlja naloge, povezane z vnosi v sistem ECRIS-TCN, kadar je za njihovo izvajanje v skladu z uredbo iz prejšnjega odstavka pristojna Republika Slovenija, in sicer:

+

3

+

- zagotavlja pravilno in varno obdelavo podatkov, izvaja ukrepe v zvezi s pravico do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave podatkov ter zagotavlja javno dostopne informacije glede obdelave podatkov;

+

4

+

- poroča o varnostnih incidentih, kadar jih zazna pri svojem delu ali je o njih obveščen;

+

5

+

- Evropski komisiji sporoča statistične, kontaktne in druge podatke.

+

6

+

(3) Za izvajanje nalog iz tega člena ima centralni organ Republike Slovenije dostop do evropskega iskalnega portala, skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, detektorja več identitet in skupnega odložišča podatkov o identiteti v skladu z določili Uredbe 2019/818/EU . Ročno preverjanje različnih identitet

+

1

+

(1) Centralni organ Republike Slovenije v skladu z 29. členom Uredbe 2019/818/EU ročno preveri različne identitete, med katerimi je po vpisu podatkov v sistem ECRIS-TCN vzpostavljena rumena povezava, hitro in na podlagi podatkov v kazenski evidenci Republike Slovenije ali z uporabo orodij iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

+

2

+

(2) Če centralni organ Republike Slovenije na podlagi prejšnjega odstavka ne more zanesljivo ugotoviti, ali je povezavo med identitetami treba opredeliti kot rdečo ali zeleno povezavo, za dodatne podatke zaprosi druge državne organe in organe drugih držav članic. Policijo lahko zaprosi tudi za primerjavo biometričnih podatkov. V dvomu se povezava označi kot rdeča.

+

3

+

(3) Pred opredelitvijo povezave kot rdeče se centralni organ Republike Slovenije lahko posvetuje s posameznikom, na katerega se podatki o identiteti nanašajo, in v skladu z devetim odstavkom 232. člena tega zakona obdeluje njegove biometrične podatke.

+

4

+

(4) Če se na podlagi ročnega preverjanja različnih identitet vzpostavi rdeča ali bela povezava, centralni organ Republike Slovenije posameznika, na katerega se povezava nanaša, obvesti v skladu s četrtim in petim odstavkom 32. člena Uredbe 2019/818/EU , obvestilo pa se vroči osebno v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

+

5

+

(5) Zoper odločitev centralnega organa Republike Slovenije v postopku ročnega preverjanja različnih identitet ni pritožbe, posameznik, na katerega se odločitev nanaša, pa lahko vloži zahtevke, določene z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in uveljavlja sodno varstvo. VI. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

1

−

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po uveljavitvi. Št. 713-01/13-9/14 Ljubljana, dne 23. maja 2013 EPA 1062-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik Priloga 1: Evropski nalog za prijetje Priloga 2: Standardni obrazec odločitve o izdaji evropskega naloga za prijetje Priloga 3: Evropski dokazni nalog (EDN) Priloga 4: Potrdilo iz člena 10 Priloga 5: Potrdilo iz člena 9 Priloga 6: Potrdilo iz člena 4 Priloga 7: Uradno obvestilo obsojeni osebi Priloga 8: Potrdilo iz člena 6 Priloga 9: Potrdilo iz člena 17 Priloga 10: Potrdilo iz člena 4 Priloga 11: Potrdilo iz člena 9 Priloga 12: Potrdilo iz člena 4 Priloga 13: Potrdilo iz členov 6, 7, 8, 9 in 10 Priloga 14: Odgovor na zahtevek Priloga 15: Priloga A Priloga 16: Priloga B

1

+

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po uveljavitvi. Priloga 1: Evropski nalog za prijetje Priloga 2: Standardni obrazec odločitve o izdaji evropskega naloga za prijetje Priloga 3: Evropski preiskovalni nalog (EPN) Priloga 3.a: Potrditev prejema EPN Priloga 3.b: Uradno obvestilo Priloga 4: Potrdilo iz člena 10 Priloga 5: Potrdilo iz člena 9 Priloga 6: Potrdilo iz člena 4 Priloga 7: Uradno obvestilo obsojeni osebi Priloga 8: Potrdilo iz člena 6 Priloga 9: Potrdilo iz člena 17 Priloga 10: Potrdilo iz člena 4 Priloga 11: Potrdilo iz člena 9 Priloga 12: Potrdilo iz člena 4 Priloga 13: Potrdilo iz členov 6, 7, 8, 9 in 10 Priloga 14: Odgovor na zahtevek Priloga 15: Priloga A Priloga 16: Priloga B Priloga 17: Obrazec: Evropska odredba o zaščiti Priloga 18: Obrazec za uradno obvestilo o kršitvi ukrepa, izdanega na podlagi evropske odredbe o zaščiti

1

−

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1D) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. februarja 2026. Št. 003-02-1/2026-79 Ljubljana, dne 19. februarja 2026 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE (ZSKZDČEU-1D)

−

1

−

Za naslovom V. dela se doda naslov novega poglavja, ki se glasi: »25. poglavje Izmenjava podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami«.

−

1

−

(1) Državljane tretjih držav, ki so ob začetku delovanja sistema ECRIS-TCN vpisani v kazensko evidenco Republike Slovenije, ministrstvo obvesti o vpisu podatkov o njihovi identiteti v sistem ECRIS-TCN, če so podatki o njihovem naslovu za vročanje v centralnem registru prebivalstva.

−

2

−

(2) Ministrstvo ob začetku delovanja sistema ECRIS-TCN na spletni strani objavi splošna pojasnila o obdelavi podatkov.

−

1

−

(1) Določbe tega zakona, ki urejajo sistem ECRIS-TCN, se smiselno uporabljajo tudi za državljane tretjih držav, ki so v kazensko evidenco Republike Slovenije vpisani na dan začetka uporabe sistema ECRIS-TCN. V sistem ECRIS-TCN se podatek o prstnih odtisih teh oseb vnese le, če je v evidenci daktiloskopiranih oseb v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije.

−

2

−

(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za umrle posameznike, kar ministrstvo preveri z obdelavo podatkov iz centralnega registra prebivalstva.

−

1

−

(1) Določbe novega 26. poglavja zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka delovanja sistema ECRIS-TCN, določenim s sklepom Evropske komisije v skladu s petim odstavkom 35. člena Uredbe 2019/816/EU (v nadaljnjem besedilu: dan začetka delovanja ECRIS-TCN).

−

2

−

(2) Določbe novega 27. poglavja zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka delovanja Evropskega iskalnega portala, Skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, Skupnega odložišča podatkov o identiteti in Detektorja več identitet, določenim z izvedbenim aktom Evropske komisije v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom 68. člena Uredbe 2019/818/EU.

−

3

−

(3) Ne glede na tretji in peti odstavek spremenjenega 230. člena zakona se do dneva začetka delovanja ECRIS-TCN zaprosilo za pridobitev podatkov o državljanu tretje države pošlje vsem državam članicam, brez predhodnega vpogleda v sistem ECRIS-TCN, vlagatelja zahteve pa se ne obvešča, katerim državam članicam je bilo zaprosilo poslano.

−

4

−

(4) Ne glede na novi deveti odstavek 232. člena zakona centralni organ Republike Slovenije do dneva začetka delovanja ECRIS-TCN ne obdeluje prstnih odtisov in podobe obraza posameznika zaradi ugotavljanja, ali se podatki, vpisani v sistem ECRIS-TCN, nanašajo na tega posameznika.

−

1

−

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 713-01/25-12/18 Ljubljana, dne 11. februarja 2026 EPA 2368-IX Državni zbor Republike Slovenije Nataša Sukič podpredsednica

−