Skip to content
← Back to list

Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji

ZSOVA

Base

13. 6. 2006

ZSOVA-B · amendment

New

14. 7. 2006

ZSOVA-UPB2 · official consolidated text

45articles changed
+15added
+5removed
+25modified
added 2238removed 616words
94paragraphs
+
1
+
Za postopek izbire direktorja agencije se ne uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in 110/02-ZDT-B).
1
−
(1) Direktor agencije ima namestnika, ki mu pomaga pri vodenju agencije in ga nadomešča, kadar je le-ta odsoten ali zadržan. Namestnika direktorja agencije na predlog predsednika vlade imenuje in razrešuje vlada.
1
+
(1) Direktor agencije ima namestnika, ki mu pomaga pri vodenju agencije in ga nadomešča, kadar je le-ta odsoten ali zadržan.
2
·
(2) Namestnik direktorja agencije je za svoje delo odgovoren direktorju agencije.
2
·
(2) Namestnik direktorja agencije je za svoje delo odgovoren direktorju agencije.
1
·
(1) Agencija o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne ministre.
1
·
(1) Agencija o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednika Državnega zbora in pristojne ministre.
2
−
(2) Agencija posreduje pristojnim ministrom tudi podatke z njihovega delovnega področja z namenom, da bi lahko pristojni organi predlagali oziroma sprejeli določene ukrepe.
2
+
(2) Agencija posreduje podatke o svojih ugotovitvah pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, da bi ti lahko za izvrševanje njihovih zakonitih pristojnosti predlagali ali sprejeli določene ukrepe.
3
−
(3) Agencija pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja za potrebe Sveta za nacionalno varnost.
3
+
(3) Agencija pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja za potrebe Sveta za nacionalno varnost in za potrebe delovnih teles Državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega področja.
4
·
2. SODELOVANJE AGENCIJE Z DRŽAVNIMI ORGANI IN S SLUŽBAMI
4
·
2. SODELOVANJE AGENCIJE Z DRŽAVNIMI ORGANI IN S SLUŽBAMI
1
−
(1) Delavci agencije, ki opravljajo naloge agencije, opredeljene v 2. členu tega zakona, so uradne osebe agencije.
1
+
(1) Javni uslužbenci agencije, ki opravljajo naloge agencije, opredeljene v 2. členu tega zakona, so uradne osebe agencije.
2
·
(2) Uradne osebe agencije imajo službeno izkaznico, ki jo izda direktor agencije in s katero se izkazujejo pri izvajanju službenih nalog v Republiki Sloveniji.
2
·
(2) Uradne osebe agencije imajo službeno izkaznico, ki jo izda direktor agencije in s katero se izkazujejo pri izvajanju službenih nalog v Republiki Sloveniji.
3
·
(3) Vlada na predlog direktorja agencije določi grafično podobo agencije in obrazec službene izkaznice z besedilom, ki izkazuje pooblastila njenega imetnika.
3
·
(3) Vlada na predlog direktorja agencije določi grafično podobo agencije in obrazec službene izkaznice z besedilom, ki izkazuje pooblastila njenega imetnika.
1
·
V zvezi z delom agencije imajo uradne osebe agencije pravico, da se v postopkih pred sodišči in upravnimi organi izkazujejo s službeno izkaznico.
1
·
V zvezi z delom agencije imajo uradne osebe agencije pravico, da se v postopkih pred sodišči in upravnimi organi izkazujejo s službeno izkaznico.
2
−
4. ZBIRANJE, VARSTVO IN ZAVAROVANJE PODATKOV
−
+
1
+
(1) Agencija ima svojo službo varovanja, ki fizično in s pomočjo tehničnih sredstev varuje ograjeno območje, objekte in prostore Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (v nadaljnjem besedilu: varovano območje).
+
2
+
(2) Pri izvajanju nalog varovanja sme varnostnik izvajati naslednje ukrepe:
+
3
+
- opozoriti osebo, naj odide z območja, iz objekta ali prostora, ki ga varuje, če se ta tam neupravičeno zadržuje;
+
4
+
- ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju;
+
5
+
- površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, in če oseba s tem soglaša;
+
6
+
- preprečiti osebi vstop v varovano območje oziroma izstop iz njega, če ta odkloni pregled iz prejšnje alinee, če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali če so podani drugi razlogi, zaradi katerih je nujno potrebno, da se ji vstop v varovano območje oziroma izstop iz prepreči;
+
7
+
- zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali red na varovanem območju, da s tem takoj preneha ali varovano območje zapusti;
+
8
+
- zadržati osebo, ki so jo zalotili pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije;
+
9
+
- uporabiti sredstva za vklepanje, če osebe iz prejšnje alinee ni moč zadržati drugače;
+
10
+
- uporabiti fizično silo, če osebi ne more drugače preprečiti vstopa na varovano območje oziroma izstopa iz njega, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje, ali zadržati osebe do prihoda policije.
+
11
+
(3) Uporaba ukrepov iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka zoper uradne osebe policije ter drugih uradnih oseb državnih organov, ko na varovanem območju opravljajo svoje uradne naloge, ni dovoljena.
+
1
+
(1) Uporaba ukrepov iz prejšnjega člena mora biti sorazmerna zakonitemu cilju njihove uporabe. Pri izvedbi ukrepov se nikogar ne sme mučiti ali z njim nečloveško ali ponižujoče ravnati.
+
2
+
(2) Varnostnik sme ukrepati samo tako, kot je določeno s tem zakonom, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Če je glede na okoliščine dopustno uporabiti več ukrepov, je dolžan uporabiti najprej tistega, ki osebi najmanj škoduje. Z uporabo ukrepa mora varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil uporabljen, ali če ugotovi, da naloge tako ne bo mogel opraviti.
+
3
+
(3) Omejitev gibanja osebi s preprečitvijo izstopa (četrta alinea drugega odstavka 11.a člena) ali z zadržanjem osebe do prihoda policije (šesta alinea drugega odstavka 11.a člena) ne sme trajati več kot dve uri.
+
1
+
(1) Med opravljanjem nalog varovanja sme varnostnik nositi strelno orožje v skladu z zakonom, ki ureja posest in nošenje orožja.
+
2
+
(2) Pri opravljanju nalog varovanja sme varnostnik uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
+
3
+
- zavarovati življenja ljudi;
+
4
+
- odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt;
+
5
+
- odvrniti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.
+
6
+
(3) Preden varnostnik uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.
+
1
+
(1) Varnostnik, ki osebi omeji gibanje (četrta in šesta alinea drugega odstavka 11.a člena), uporabi sredstva za vklepanje (sedma alinea drugega odstavka 11.a člena), fizično silo (osma alinea drugega odstavka 11.a člena) ali strelno orožje (drugi odstavek prejšnjega člena), je dolžan o tem takoj obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi oziroma strelno orožje uporabljeni, in svojega neposrednega predstojnika.
+
2
+
(2) Če je oseba pri uporabi ukrepov oziroma strelnega orožja iz prejšnjega odstavka telesno poškodovana, tako da potrebuje medicinsko pomoč, je varnostnik dolžan poskrbeti, da jo čim prej dobi, in o tem takoj obvestiti policijsko postajo.
+
3
+
(3) Agencija je dolžna najkasneje v 24 urah od uporabe ukrepov iz prvega odstavka tega člena o tem pisno obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi uporabljeni.
+
4
+
(4) Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka 18.a člena tega zakona.
+
1
+
Način izvajanja ukrepov varnostnikov iz tega zakona določi vlada na predlog direktorja agencije.
+
1
+
(1) Za varovanje varovanih območij in tajnih podatkov, ki se po določbah zakona, ki določa obravnavanje tajnih podatkov, obravnavajo na teh območjih, se lahko namestijo in uporabljajo videonadzorni sistemi.
+
2
+
(2) O izvajanju ukrepa uporabe videonadzornega sistema agencija pisno obvesti zaposlene. Kjer je to mogoče, mora biti obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe videonadzornega sistema vidno objavljeno na varovanem območju.
+
3
+
(3) Če želi posameznik pogledati posnetke, ki se nanašajo nanj, se njegov zahtevek rešuje na način, določen za varstvo osebnih podatkov.
+
4
+
(4) Način uporabe videonadzornega sistema, postopek odrejanja snemanja, ravnanje s posnetki ter vodenje razvidov in dnevnikov dela sistema ter nadzor določi direktor agencije.
+
1
+
(1) Uradne osebe agencije, ki neposredno izvajajo naloge tajnega pridobivanja podatkov, naloge obravnavanja tajnih podatkov na podlagi zakona in drugih predpisov, ki določajo tajne podatke, ali izvajajo druge naloge, pomembne za varnost nekaterih oseb in objektov, pri katerih obstaja povečana nevarnost za njihovo varnost, zdravje ali življenje, ter druge uradne osebe agencije, ki so posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti ter jih določi direktor agencije, imajo pravico imeti in nositi službeno orožje ter strelivo (v nadaljnjem besedilu: orožje). Strelno orožje smejo uporabiti le ob pogojih, ki jih kazenski zakonik določa v zvezi s silobranom in skrajno silo.
+
2
+
(2) Način in pogoje nabave, posesti in nošenja orožja uradnih oseb agencije določi vlada.
+
3
+
(3) Uradne osebe agencije, ki so pooblaščene za nošenje orožja, morajo biti za to posebej usposobljene. Program usposabljanja in postopek preizkusa znanja o ravnanju pri nošenju in uporabi orožja določi direktor agencije.
+
4
+
4. ZBIRANJE, VARSTVO IN ZAVAROVANJE PODATKOV
1
−
Agencija za uresničevanje nalog iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje osebne ter druge podatke in vodi ter uporablja evidence na podlagi predpisov o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače.
1
+
(1) Agencija za uresničevanje nalog iz prvega in drugega odstavka 2. člena tega zakona zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje osebne ter druge podatke in vodi ter uporablja evidence na podlagi predpisov o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače.
+
2
+
(2) Kadar agencija posreduje osebne podatke tujim obveščevalnim in varnostnim službam v skladu s tem zakonom, mora pred tem pridobiti zagotovila, da ima država, v katero podatke odnaša, urejeno varstvo osebnih podatkov in da bo tuja obveščevalna ali varnostna služba uporabila osebne podatke samo za namene, določene s tem zakonom.
1
−
(1) Agencija v okviru razvida iz prejšnjega člena vodi naslednji zbirki podatkov:
1
+
(1) Agencija v okviru razvida iz prejšnjega člena vodi zbirko podatkov o osebah, ki jih agencija sistematično operativno obravnava v določenem časovnem obdobju.
2
−
- o osebah, ki jih agencija operativno obravnava;
−
3
−
- o uporabi posebnih oblik pridobivanja podatkov.
−
4
·
(2) Zbirka podatkov o osebah, ki jih agencija operativno obravnava, obsega: ime in priimek, psevdonim, rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj, država), naslov stalnega in/ali začasnega bivališča, državljanstvo, šolsko izobrazbo, poklic, zaposlitev in razlog za operativno obravnavo.
2
·
(2) Zbirka podatkov o osebah, ki jih agencija operativno obravnava, obsega: ime in priimek, psevdonim, rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj, država), naslov stalnega in/ali začasnega bivališča, državljanstvo, šolsko izobrazbo, poklic, zaposlitev in razlog za operativno obravnavo.
5
−
(3) Zbirka podatkov o uporabi posebnih oblik pridobivanja podatkov obsega: evidenčno številko, podatek o uporabljeni posebni obliki, podatek o navedbi odredbe in čas trajanja.
3
+
(3) Osebni podatki iz prvega odstavka tega člena se shranjujejo in uporabljajo do zaključitve zadeve v razvidu, potem se iz zbirke osebnih podatkov izbrišejo oziroma blokirajo.
1
−
Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili, ki upravljajo z osebnimi in drugimi podatki, morajo agenciji na obrazloženo pisno zahtevo direktorja agencije, brez nadomestila, pisno posredovati osebne in druge podatke ali jih dati na vpogled.
1
+
(1) Upravljavci zbirk osebnih podatkov morajo agenciji na obrazloženo pisno zahtevo direktorja agencije pisno posredovati osebne in druge podatke ali jih dati na vpogled.
+
2
+
(2) Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili posredujejo osebne podatke brezplačno.
1
−
(1) Kadar agencija zbira osebne in druge podatke po določbah tega zakona, o tem ni dolžna obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.
1
+
(1) Kadar agencija zbira osebne in druge podatke po določbah 14. člena tega zakona, o tem ni dolžna obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, posameznik pa nima pravice do vpogleda v zbirko osebnih podatkov.
2
−
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko na zahtevo direktorja agencije državni organi in organizacije z javnimi pooblastili seznanijo osebo, na katero se osebni podatki nanašajo, šele po preteku petih let od posredovanja podatkov agenciji.
2
+
(2) Pravici posameznika iz prejšnjega odstavka se lahko omejita na način iz prejšnjega odstavka le, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev naloge.
+
3
+
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko na zahtevo direktorja agencije upravljavci zbirk osebnih podatkov seznanijo osebo, na katero se osebni podatki nanašajo, šele po preteku petih let od posredovanja podatkov agenciji.
1
·
Zaključena zadeva v razvidu se prenese v zbirko dokumentarnega gradiva agencije. Po roku, ki ga določita direktor agencije in direktor Arhiva Republike Slovenije in ki ne sme biti daljši od enega leta, se dokumentarno gradivo iz zbirke arhivsko uredi ter preda Arhivu Republike Slovenije.
1
·
Zaključena zadeva v razvidu se prenese v zbirko dokumentarnega gradiva agencije. Po roku, ki ga določita direktor agencije in direktor Arhiva Republike Slovenije in ki ne sme biti daljši od enega leta, se dokumentarno gradivo iz zbirke arhivsko uredi ter preda Arhivu Republike Slovenije.
2
−
5. TAJNO PRIDOBIVANJE PODATKOV
−
+
1
+
(1) Agencija upravlja tudi evidenco o vstopih oseb v objekte agencije in na območje okolišev teh objektov in njihovem gibanju po njih, evidenco zadržanih oseb, evidenco uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje ter evidenco uporabe strelnega orožja.
+
2
+
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o posnetku videonadzornega sistema (sliko oziroma glas), osebno ime, naslov, številko in podatke o vrsti osebnega dokumenta, času vstopa na varovano območje in izstopa z njega ter razlog vstopa na varovano območje.
+
3
+
(3) Evidenca zadržanih oseb vsebuje podatke o zadržani osebi (osebno ime, rojstni podatki, začasno ali stalno bivališče), razlogu, času in kraju zadržanja, času obvestila policije in predaje zadržane osebe policiji, morebitnih telesnih poškodbah in uporabi sredstev za vklepanje.
+
4
+
(4) Evidenca uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje vsebuje podatke o varnostniku, ki je uporabil fizično silo oziroma sredstva za vklepanje (osebno ime, rojstni podatki), razlogu, načinu, kraju in času uporabe fizične sile oziroma sredstev za vklepanje, obvestilu policijske postaje ter morebitnih telesnih poškodbah.
+
5
+
(5) Evidenca uporabe strelnega orožja vsebuje podatke o uradni osebi agencije, ki je uporabila strelno orožje (osebno ime, rojstni podatki), razlogu, načinu, kraju in času uporabe strelnega orožja, obvestilu policijske postaje ter morebitnih telesnih poškodbah.
+
6
+
(6) Podatki v evidenci iz drugega odstavka tega člena se hranijo največ tri mesece, nato se uničijo. Če obstaja sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, se ti podatki hranijo največ eno leto, nato se uničijo.
+
7
+
(7) Podatki v evidenci iz tretjega odstavka tega člena se hranijo še pet let po vnosu podatkov o zadržanju osebe.
+
8
+
(8) Podatki v evidenci iz četrtega in petega odstavka tega člena se hranijo še pet let po uporabi fizične sile, sredstev za vklepanje in strelnega orožja.
+
9
+
(9) Po preteku rokov iz sedmega in osmega odstavka tega člena agencija podatke arhivira v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.
+
10
+
5. TAJNO PRIDOBIVANJE PODATKOV
1
−
(3) Uporaba posebne oblike pridobivanja podatkov iz prvega odstavka tega člena lahko traja največ tri mesece. Iz utemeljenih razlogov se lahko njena uporaba podaljša vsakič še za največ tri mesece, vendar skupno ne več kot 24 mesecev. Vsako podaljšanje odobri predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Uporaba posebne oblike pridobivanja podatkov iz prvega odstavka tega člena se odpravi takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. O prenehanju mora direktor agencije pisno obvestiti predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
−
1
−
(1) V primerih in pod pogoji iz prejšnjega člena lahko pristojno sodišče dovoli tudi nadzorovanje telekomunikacij v Republiki Sloveniji z izpisom telekomunikacijskega prometa.
1
+
(1) V primerih in pod pogoji iz prejšnjega člena lahko predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dovoli tudi nadzorovanje telekomunikacij v Republiki Sloveniji z izpisom telekomunikacijskega prometa.
2
·
(2) Izpis telekomunikacijskega prometa obsega izpis vseh dohodnih in odhodnih klicev na telekomunikacijskem sredstvu, vključno s podatki o lastnikih oziroma uporabnikih telekomunikacijskih sredstev, s katerimi se je oziroma se bo opravljal telekomunikacijski promet, četudi so tajni.
2
·
(2) Izpis telekomunikacijskega prometa obsega izpis vseh dohodnih in odhodnih klicev na telekomunikacijskem sredstvu, vključno s podatki o lastnikih oziroma uporabnikih telekomunikacijskih sredstev, s katerimi se je oziroma se bo opravljal telekomunikacijski promet, četudi so tajni.
3
·
(3) Ne glede na omejitve iz tretjega odstavka prejšnjega člena se pridobitev izpisa telekomunikacijskega prometa lahko dovoli za največ šest mesecev.
3
·
(3) Ne glede na omejitve iz tretjega odstavka prejšnjega člena se pridobitev izpisa telekomunikacijskega prometa lahko dovoli za največ šest mesecev.
1
·
(1) Operaterji telekomunikacijskih storitev in izvajalci poštnih storitev morajo agenciji omogočiti ter zagotoviti pogoje za izvršitev sodno odobrenih posebnih oblik pridobivanja podatkov, operaterji telekomunikacij pa tudi omogočiti in zagotoviti pogoje za izvršitev posebnih oblik pridobivanja podatkov, ki se ne odobravajo s sodno odločbo.
1
·
(1) Operaterji telekomunikacijskih storitev in izvajalci poštnih storitev morajo agenciji omogočiti ter zagotoviti pogoje za izvršitev sodno odobrenih posebnih oblik pridobivanja podatkov, operaterji telekomunikacij pa tudi omogočiti in zagotoviti pogoje za izvršitev posebnih oblik pridobivanja podatkov, ki se ne odobravajo s sodno odločbo.
2
·
(2) Operaterji telekomunikacijskih storitev so v zvezi z nadzorom telekomunikacijskega prometa, ne glede na določbe zakona, ki ureja nadzor telekomunikacijskega prometa, poleg dolžnosti, določenih z zakonom, ki ureja telekomunikacije, dolžni tudi:
2
·
(2) Operaterji telekomunikacijskih storitev so v zvezi z nadzorom telekomunikacijskega prometa, ne glede na določbe zakona, ki ureja nadzor telekomunikacijskega prometa, poleg dolžnosti, določenih z zakonom, ki ureja telekomunikacije, dolžni tudi:
3
·
- na pisno zahtevo direktorja agencije, sporočiti podatke o naročniku telekomunikacijskega priključka, čeprav je tajen;
3
·
- na pisno zahtevo direktorja agencije, sporočiti podatke o naročniku telekomunikacijskega priključka, čeprav je tajen;
4
−
- na podlagi odredbe sodišča sporočiti podatke (številko ali identifikacijo klicočega in klicanega, naslov naročnika in tip terminala, vrsto, datum, čas in trajanje klica oziroma količino prenesenih podatkov), ki se nanašajo na naročnika in uporabnika ter so potrebni za vzpostavljanje zveze;
4
+
- na podlagi odredbe predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sporočiti podatke (številko ali identifikacijo klicočega in klicanega, naslov naročnika in tip terminala, vrsto, datum, čas in trajanje klica oziroma količino prenesenih podatkov), ki se nanašajo na naročnika in uporabnika ter so potrebni za vzpostavljanje zveze;
5
−
- zagotoviti na svojem omrežju ustrezno programsko opremo in primeren vmesnik za nadzor telekomunikacijskega prometa na način, v obsegu in trajanju, kot to določa odredba pristojnega sodišča ali odredba direktorja agencije.
5
+
- zagotoviti na svojem omrežju ustrezno programsko opremo in primeren vmesnik za nadzor telekomunikacijskega prometa na način, v obsegu in trajanju, kot to določa odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali odredba direktorja agencije.
+
1
+
V primeru odsotnosti predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opravlja njegove pristojnosti iz 24., 24.a in 24.b člena tega zakona podpredsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
1
−
(1) Za delavce agencije veljajo splošni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev v državnih organih ter varnost in zaščito pri delu, če s tem zakonom ni določeno drugače.
1
+
(1) Za javne uslužbence agencije veljajo splošni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev ter varnost in zdravje pri delu, če s tem zakonom ni določeno drugače.
2
·
(2) Delavci agencije so uradne osebe agencije in druge osebe, ki so zaposlene v agenciji.
2
·
(2) Delavci agencije so uradne osebe agencije in druge osebe, ki so zaposlene v agenciji.
3
·
(3) V aktu o sistemizaciji se posebej določijo delovna mesta uradnih oseb agencije.
3
·
(3) V aktu o sistemizaciji se posebej določijo delovna mesta uradnih oseb agencije.
1
−
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog v agenciji lahko sklene kandidat, čigar zaposlitev poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja v državnih organih, in aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v agenciji, ne pomeni varnostnega tveganja za agencijo.
1
+
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog v agenciji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
+
2
+
1. da je v skladu z določbami akta o sistemizaciji delovnih mest ustrezno psihično in telesno pripravljena;
+
3
+
2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti ali ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
+
4
+
3. da je izključno državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
+
5
+
4. da je bila varnostno preverjena in njena zaposlitev ne pomeni varnostnega tveganja za agencijo.
2
·
(2) Agencija lahko zahteva od kandidata, ki želi skleniti delovno razmerje v agenciji, tudi podatke, na podlagi katerih ugotavlja varnostne zadržke za delo v agenciji in jih tudi preveri.
6
·
(2) Agencija lahko zahteva od kandidata, ki želi skleniti delovno razmerje v agenciji, tudi podatke, na podlagi katerih ugotavlja varnostne zadržke za delo v agenciji in jih tudi preveri.
+
7
+
(3) Če zoper kandidata, ki želi skleniti delovno razmerje v agenciji, teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočnosti sodbe v tem postopku.
+
8
+
(4) Preverjanje podatkov (v nadaljnjem besedilu: varnostno preverjanje) obsega preveritev podatkov, določenih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, ter podatkov, določenih s tem zakonom.
+
9
+
(5) Pri varnostnem preverjanju se pri ugotavljanju psihične in telesne pripravljenosti preverjajo tudi odvisnost od alkohola in narkotičnih sredstev, kar se preverja v zdravstveni organizaciji, ki jo določi agencija.
+
10
+
(6) Pri varnostnem preverjanju uslužbencev agencije za dostop do tajnih podatkov TAJNO in STROGO TAJNO se opravi tudi varnostno preverjanje v skladu z določbami tega zakona.
+
11
+
(7) Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja v agenciji.
+
1
+
Varnostno tveganje v smislu 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena pomeni, da dejansko ugotovljene okoliščine iz varnostnega preverjanja kažejo na:
+
2
+
- utemeljene dvome o zanesljivosti posameznika za izvajanje nalog v agenciji,
+
3
+
- posebno ogroženost agencije zaradi poskusov navezovanja stikov in poskusov rekrutiranja tujih obveščevalnih služb, zlasti na podlagi izsiljevanja,
+
4
+
- utemeljene dvome o opredelitvi posameznika za svobodno in demokratično ustavno ureditev ali o tem, da se je v vsakem času pripravljen zavzemati za njeno ohranitev.
1
−
Uradnim osebam agencije, ki opravljajo naloge v izpostavljenih sredinah na delovnih mestih, na katerih delavci tajno delujejo v varnostno nevarnih strukturah in okoljih ali vodijo in usmerjajo tajne sodelavce v strukturah, ki s svojo dejavnostjo ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države, njeno ustavno ureditev ali druge interese države ali delujejo v posebnih delovnih okoljih in je pri izvajanju nalog posebej ogroženo njihovo življenje in integriteta njihove osebnosti, se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovanja.
1
+
Uradnim osebam agencije, ki opravljajo naloge v izpostavljenih sredinah na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci tajno delujejo v varnostno nevarnih strukturah in okoljih ali vodijo in usmerjajo tajne sodelavce v strukturah, ki s svojo dejavnostjo ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države, njeno ustavno ureditev ali druge interese države ali delujejo v posebnih delovnih okoljih in je pri izvajanju nalog posebej ogroženo njihovo življenje in integriteta njihove osebnosti, se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovanja.
1
−
Uradni osebi agencije, ki je zaradi opravljanja njenih z zakonom določenih nalog v sodnem postopku in je po oceni agencije naloge izvrševala v skladu s predpisi, agencija omogoči strokovno pravno pomoč.
−
1
−
Zaradi nemotenega opravljanja nalog agencije in na podlagi sporazuma med direktorjem agencije in predstojnikom drugega državnega organa je lahko uradna oseba agencije začasno razporejena v drug državni organ.
1
+
(1) Uradna oseba agencije je zaradi nemotenega opravljanja nalog agencije lahko začasno premeščena na delo v diplomatsko-konzularno ali drugo predstavništvo pravne osebe iz Republike Slovenije v tujini ali v organ mednarodne organizacije.
+
2
+
(2) Podrobnosti, ki se nanašajo na naloge uradne osebe ter na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, se uredijo s sporazumom med direktorjem agencije in predstojnikom državnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, predstojnikom drugega predstavništva pravne osebe iz Republike Slovenije v tujini ali po postopku, predvidenem za imenovanje predstavnikov Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah in z aneksom k pogodbi o zaposlitvi.
1
−
(1) Direktor agencije lahko zaradi nemotenega opravljanja nalog agencije začasno razporedi delavca agencije, ki nima statusa uradne osebe agencije, na delovno mesto, ki je opredeljeno kot delovno mesto uradne osebe agencije.
1
+
(1) Direktor agencije lahko zaradi nemotenega opravljanja nalog agencije začasno razporedi javnega uslužbenca agencije, ki nima statusa uradne osebe agencije, na delovno mesto, ki je opredeljeno kot delovno mesto uradne osebe agencije.
2
−
(2) Status uradne osebe agencije imajo tudi delavci agencije, ki so zaradi svojih zmožnosti in potreb agencije z aktom direktorja agencije dodatno zadolženi za opravljanje nalog na delovnem mestu uradnih oseb za čas, ko takšne naloge dejansko opravljajo.
2
+
(2) Status uradne osebe agencije imajo tudi javni uslužbenci agencije, ki so zaradi svojih zmožnosti in potreb agencije z aktom direktorja agencije dodatno zadolženi za opravljanje nalog na delovnem mestu uradnih oseb za čas, ko takšne naloge dejansko opravljajo.
3
−
(3) Za čas začasne razporeditve iz prejšnjih dveh odstavkov ima delavec tudi pooblastila, ki so določena za opravljanje nalog na delovnem mestu uradne osebe agencije.
3
+
(3) Za čas začasne razporeditve iz prejšnjih dveh odstavkov ima javni uslužbenec tudi pooblastila, ki so določena za opravljanje nalog na delovnem mestu uradne osebe agencije.
1
−
Pogoji za delovanje sindikata se določijo s pogodbo, ki jo podpišeta direktor agencije in sindikalni zaupnik.
1
+
Pogoji za delovanje sindikata se lahko določijo s pogodbo, ki jo skleneta direktor agencije in sindikalni zaupnik.
1
·
(1) Uradne osebe agencije morajo med stavko opravljati naloge agencije, opredeljene v prvem in drugem odstavku 2. člena tega zakona.
1
·
(1) Uradne osebe agencije morajo med stavko opravljati naloge agencije, opredeljene v prvem in drugem odstavku 2. člena tega zakona.
2
−
(2) Drugi delavci agencije uresničujejo pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zakon za delavce v državnih organih, in morajo uradnim osebam agencije omogočiti izvršitev nalog agencije, ki so nujne in katerih opustitev bi lahko pomenila takojšnjo in neposredno nevarnost za varnost države.
2
+
(2) Drugi javni uslužbenci agencije uresničujejo pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zakon za javne uslužbence v državnih organih, in morajo uradnim osebam agencije omogočiti izvršitev nalog agencije, ki so nujne in katerih opustitev bi lahko pomenila takojšnjo in neposredno nevarnost za varnost države.
1
−
(1) Delavci agencije ne smejo opravljati dela, ki bi jih oviralo pri izvrševanju delovnih nalog, ali dela, ki bi škodovalo ugledu agencije, oziroma dela, ki ni združljivo z naravo dejavnosti agencije.
1
+
(1) Javni uslužbenci agencije ne smejo opravljati dela, ki bi jih oviralo pri izvrševanju delovnih nalog, ali dela, ki bi škodovalo ugledu agencije, oziroma dela, ki ni združljivo z naravo dejavnosti agencije.
2
−
(2) O tem, katerih del delavci agencije ne smejo opravljati, odloča direktor agencije.
2
+
(2) Uradna oseba agencije mora direktorja obvestiti o vsakem opravljanju pridobitne dejavnosti, tudi če gre za pridobitno dejavnost pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti. Opustitev navedene dolžnosti pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti.
+
3
+
(3) O tem, katerih del javni uslužbenci agencije ne smejo opravljati, odloča direktor agencije.
1
−
Za vrednotenje delovnih razmer, posebnih prepovedi in omejitev po določbah tega zakona določi vlada odstotek povečanja osnovne plače delavcem agencije.
1
+
Za vrednotenje delovnih razmer, posebnih prepovedi in omejitev po določbah tega zakona določi vlada odstotek povečanja osnovne plače javnim uslužbencem agencije.
1
·
(1) Uradni osebi agencije pripada za vsako začeto leto delovne dobe v agenciji nad pet let dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače.
1
·
(1) Uradni osebi agencije pripada za vsako začeto leto delovne dobe v agenciji nad pet let dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače.
2
−
(2) V delovno dobo se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah.
2
+
(2) V delovno dobo se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po Zakonu o notranjih zadevah. 6.A IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE
3
−
7. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
−
+
1
+
(1) Agencija skrbi za načrtovanje in izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za svoje potrebe.
+
2
+
(2) Izobraževanje poteka po javnoveljavnih izobraževalnih programih za pridobitev višje strokovne in visokošolske izobrazbe ter po programih poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja ter specializacije.
+
3
+
(3) Agencija lahko z visokošolskim zavodom sodeluje pri izobraževanju svojih uslužbencev po veljavnih študijskih programih, njeni uslužbenci pa lahko sodelujejo v izobraževalnem, pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem procesu.
+
1
+
(1) Javni uslužbenec agencije, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za opravljanje del in nalog uradne osebe agencije, je dolžan v roku, določenem v aktu o sistemizaciji delovnih mest, opraviti izpit za izvrševanje dolžnosti in pooblastil uradne osebe agencije.
+
2
+
(2) Podrobnejšo vsebino programa in način opravljanja izpita iz prejšnjega odstavka določi direktor agencije.
+
3
+
(3) Javnemu uslužbencu agencije, ki tudi v drugem roku ne opravi izpita iz prvega odstavka tega člena, preneha delovno razmerje. 6.B PRIZNANJA
+
1
+
(1) Za krepitev motivacije in stimulacije pri izvajanju nalog agencije, za utrjevanje pripadnosti agenciji in z namenom, da so posebni delovni dosežki deležni odobravanja in priznanja, se uradnim osebam agencije podeljujejo priznanja.
+
2
+
(2) Vrste priznanj ter postopek podeljevanja določi direktor agencije.
+
3
+
7. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
1
−
V disciplinskih in odškodninskih zadevah zoper delavce agencije veljajo predpisi za delavce v državnih organih, če s tem zakonom ni določeno drugače.
1
+
V disciplinskih in odškodninskih zadevah zoper uslužbence agencije veljajo določbe zakona, ki velja za javne uslužbence.
1
−
Uradni osebi agencije, ki je začasno odstranjena z dela ali delovnega mesta v agenciji, se med trajanjem začasne odstranitve z dela ali delovnega mesta odvzame službena izkaznica.
1
+
Uradni osebi agencije, ki je začasno odstranjena z dela ali delovnega mesta v agenciji, se med trajanjem začasne odstranitve z dela ali delovnega mesta odvzame službena izkaznica in dodeljeno službeno orožje.
1
−
(1) Disciplinski postopek vodi in o disciplinski odgovornosti delavcev odloča na prvi stopnji direktor agencije ali od njega pooblaščeni delavec.
−
2
−
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka ima delavec agencije pravico do ugovora na disciplinsko komisijo vlade v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
−
3
·
8. POSEBNE DOLOČBE O FINANČNEM IN MATERIALNEM POSLOVANJU SLOVENSKE OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNE AGENCIJE
1
·
8. POSEBNE DOLOČBE O FINANČNEM IN MATERIALNEM POSLOVANJU SLOVENSKE OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNE AGENCIJE
+
1
+
(1) Od denarnih prejemkov, ki jih agencija izplačuje v zvezi s tajnim pridobivanjem podatkov za izplačilo stroškov in nagrad (v nadaljnjem besedilu: posebna sredstva), se ne plačujejo davki in prispevki za socialno varnost oziroma druge dajatve, ki jih določajo predpisi. Prejeta denarna ali materialna sredstva se ne štejejo v izračun davčne ali pokojninske osnove.
+
2
+
(2) V finančnem načrtu agencije se za posebna sredstva agencije v okviru proračuna določijo namenska finančna sredstva. Podatki o izplačilih se vodijo v ločenih evidencah, skladno s predpisi, ki urejajo posamezna področja.
+
3
+
(3) Postopek o poslovanju s posebnimi sredstvi določi direktor agencije. (Opomba: Določba 45.a člena se je v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila dohodnine prenehala uporabljati 1. 1. 2005.)
1
·
Agencija vodi evidence svojega finančno-materialnega poslovanja v skladu s predpisi, ki veljajo za finančno poslovanje državnih organov.
1
·
Agencija vodi evidence svojega finančno-materialnega poslovanja v skladu s predpisi, ki veljajo za finančno poslovanje državnih organov.
2
−
9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA-B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 31. maja 2006. Št. 001-22-91/06 Ljubljana, dne 8. junija 2006 dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLOVENSKI OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNI AGENCIJI (ZSOVA-B)
−
1
−
Uporaba posebnih oblik pridobivanja podatkov iz 24., 24.a in 24.b člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Uradni list RS, št. 20/04 - uradno prečiščeno besedilo in 54/04 - ZDoh-1), ki se na dan uveljavitve tega zakona izvaja na podlagi pisne odredbe predsednika okrožnega sodišča, na čigar območju je sedež agencije, se konča po Zakonu o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Uradni list RS, št. 20/04 - uradno prečiščeno besedilo in 54/04 - ZDoh-1). Morebitno podaljšanje uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov iz prejšnjega odstavka se odobri v skladu s tem zakonom. Na Vrhovno sodišče Republike Slovenije se prenesejo vse zadeve, evidence in arhivi, ki jih vodi pristojno sodišče, v zvezi z uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov na podlagi odredbe predsednika pristojnega okrožnega sodišča.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 211-01/98-6/9 Ljubljana, dne 31. maja 2006 EPA 765-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
−