Zakon o sodniških plačah in drugih prejemkih

Na podlagi prvega odstavka 107. in drugega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi Zakona o sodniških plačah in drugih prejemkih Razglašam zakon o sodniških plačah in drugih prejemkih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. januarja 1993 in o njeni ponovno odločal na seji dne 23. februarja 1993. Št. 0100-24/93 Ljubljana, dne 24. februarja 1993. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. ZAKON O SODNIŠKIH PLAČAH IN DRUGIH PREJEMKIH

Plača sodnika se določi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s koeficientom za določitev plače in poveča za sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti, skupni znesek pa poveča za odstotek za delovno dobo.

Osnova za obračun plače znaša 30.236 tolarjev. Osnova iz prejšnjega odstavka se povečuje ob upoštevanju eskalacijske lestvice: - ob rasti cen življenjskih potrebščin glede na pretekli mesec do vključno 3% se osnova ne poveča, - ob rasti cen življenjskih potrebščin nad 3% do vključno 5% se osnova poveča za 70% rasti cen življenjskih potrebščin, - ob rasti cen življenjskih potrebščin nad 5% do vključno 8% se osnova poveča za 80% rasti cen življenjskih potrebščin, - ob rasti cen življenjskih potrebščin nad 8% do vključno 10% se osnova poveča za 90% rasti cen življenjskih potrebščin. Če v dveh zaporednih mesecih mesečna rast cen življenjskih potrebščin ne preseže 3%, se izhodiščna plača za. zadnji mesec določi ob upoštevanju kumulativne rasti cen življenjskih potrebščin za ta dva meseca in eskalacijske lestvice iz prejšnjega odstavka. Osnovo za obračun plače iz prejšnjih dveh odstavkov ugotovi sodni svet.

Sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti znaša za sodnike prvostopnih sodišč 15%, za sodnike drugostopnih sodišč 20% in za sodnike Vrhovnega sodišča Republike Slovenije 25%. Sodniška plača se poveča za 0,5% za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ za 20%. Odstotek 0,5% se za sodnice, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako začeto leto delovne dobe nad 25 let.

Sodnikom, ki opravljajo dežurno preiskovalno službo, pripada poseben dodatek za delo, ki se po veljavnih predpisih šteje kot posebni delovni pogoj. Dodatek iz prejšnjega odstavka se obračuna na način, ki je določen za zagotavljanje sredstev za dodatke v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, organom, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.

Za koeficiente za določanje plač po določbah tega zakona se štejejo koeficienti, ki jih je na podlagi 9. člena zakona o funkcionarjih v državnih organih določila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 42/90).

Sodnik ima pravico do nadomestila plače v višini plače za čas letnega dopusta in za prvih 30 dni zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe.

Sodnik ima pravico do drugih osebnih prejemkov in povračil: - povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, - regresa za prehrano med delom, - regresa za letni dopust, - nadomestila za ločeno življenje, - povračila stroškov za izobraževanje, - jubilejne nagrade, - odpravnine ob odhodu v pokoj. Sodnik ima pravico do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja).

Pogoje in višino prejemkov iz prejšnjega člena določi sodni svet na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje.

Sodnikova plača se med letom ugotavlja in izplačuje kot mesečna akontacija; akontacija se lahko izplačuje tudi večkrat mesečno, vendar le za že opravljeno delo. Ob izplačilu akontacije in ob ugotovitvi plače za preteklo leto se sodniku vroči pismen obračun po vseh kriterijih, po katerih so se delila sredstva za plače.

Sodnik lahko zahteva varstvo svojih pravic, ki jih daje ta zakon, pred sodiščem, pristojnim za delovne spore, v roku 30 dni od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Varstva iz prejšnjega odstavka ni mogoče uveljavljati po preteku treh let od kršitve.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, dobijo sodniki sodišč združenega dela, ki so v delovnem razmerju v delovnih skupnostih sodišč, glede plač, drugih prejemkov ter izvolitve in razrešitve položaj, ki je z zakonom o rednih sodiščih določen za sodnike rednih sodišč. Volilni postopki za sodnike iz prejšnjega odstavka, ki do uveljavitve tega zakona niso končani, se nadaljujejo pred organi, pristojnimi za izvolitev sodnikov rednih sodišč.

Določbe tega zakona o določitvi plač in drugih prejemkov se primerno uporabljajo tudi za javne tožilce in njihove namestnike ter za sodnike Republiškega senata za prekrške, Javnega pravobranilca Republike Slovenije in njegove namestnike ter Družbenega pravobranilca samoupravljanja Republike Slovenije in njegove namestnike. Naloge, ki jih po tem zakonu za sodnike opravlja sodni svet, opravlja za druge pravosodne funkcionarje ministrstvo, pristojno za pravosodje. Dodatek zaradi nezdružljivosti za javne tožilce in njihove namestnike se določi v enaki višini kot za sodnike glede na to, pred katerimi sodišči nastopajo. Dodatek za druge funkcionarje iz prvega odstavka tega člena znaša 20%.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se glede sodnikov rednih sodišč in sodišč združenega dela ter javnih tožilstev in njihovih namestnikov ter drugih funkcionarjev iz prvega ostavka prejšnjega člena prenehajo uporabljati določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91 in 2/91-I) za vprašanja, ki so s tem zakonom drugače urejena.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 430-03/92-5/2-1 Ljubljana, dne 23. februarja 1993. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r.