← Back to list
Zakon o sodniški službi
ZSS
115articles changed
+25added
+16removed
+74modified
added 7173removed 3104words
122paragraphs
Version history
1
−
Sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon o sodiščih in ta zakon. Sodnik je v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: sodniška služba).
1
+
Sodnica oziroma sodnik (v nadaljnjem besedilu: sodnik), izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Sodnik je v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: sodniška služba).
+
1
+
Sodniška služba se na sodniškem mestu opravlja v sodniških nazivih okrajni sodnik, okrožni sodnik, višji sodnik, vrhovni sodnik oziroma na položajih okrajni sodnik svetnik, okrožni sodnik svetnik, višji sodnik svetnik in vrhovni sodnik svetnik.
1
−
Sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic in svoboščin vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe.
1
+
Sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Sodnik se mora posvečati svoji službi s polno predanostjo in izpolnjevati svoje obveznosti po svojih najboljših močeh.
+
1
+
Sodnik mora biti osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije. Ni osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije tisti, ki sodniške funkcije ne opravlja strokovno, pošteno in vestno ali ne varuje sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja oziroma za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja in obnašanja utemeljeno sklepati, da ne bo tako ravnal.
1
−
Sodniku so zagotovljene pravica do napredovanja, do izobraževanja, do plače in druge pravice, ki izhajajo iz sodniške službe, in nikomur ni dovoljeno vanje posegati, razen v primerih in po postopkih, ki so določeni z zakonom. Sodnik je lahko začasno ali trajno premeščen na drugo sodišče ali na delo v drug organ samo z njegovo privolitvijo, brez njegove privolitve pa samo v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
1
+
Sodniku so zagotovljene pravica do napredovanja, do izobraževanja, do plače in druge pravice, ki izhajajo iz sodniške službe, in nikomur ni dovoljeno vanje posegati, razen v primerih in po postopkih, ki so določeni z zakonom. Sodnik, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost, lahko sodnemu svetu predlaga, da odpravi kršitev. Če sodni svet ugotovi, da je predlog utemeljen, lahko kršitev glede na njeno naravo odpravi oziroma zahteva ali predlaga njeno odpravo ter objavi svojo ugotovitev. Sodnik je lahko s svojo pisno privolitvijo trajno premeščen na drugo sodišče ali drug organ (premestitev) ali začasno dodeljen na drugo sodišče ali drug organ (dodelitev). Premestitev in dodelitev ne posegata v sodnikov položaj in sodnikovo plačo, ki ju ima sodnik na mestu, na katerega je imenovan. Brez sodnikove privolitve je premestitev ali dodelitev dopustna samo v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
+
1
+
Glede sodnikovih pravic in dolžnosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
1
−
V disciplinskih zadevah zoper sodnike odločajo disciplinska sodišča. Sodnika ni mogoče obtožiti pred disciplinskim sodiščem za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. II. poglavje IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO IN IMENOVANJA V SODNIŠKI SLUŽBI
1
+
V disciplinskih zadevah zoper sodnike odloča disciplinsko sodišče. Sodnika ni mogoče obtožiti pred disciplinskim sodiščem za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. II. poglavje IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO IN IMENOVANJA V SODNIŠKI SLUŽBI
2
·
1. oddelek Pogoji za izvolitev sodnika in imenovanje na sodniško mesto
2
·
1. oddelek Pogoji za izvolitev sodnika in imenovanje na sodniško mesto
1
·
Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
1
·
Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
2
·
1. da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
2
·
1. da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
3
·
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3
·
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
4
·
3. da je dopolnil 30 let starosti,
4
·
3. da je dopolnil 30 let starosti,
5
−
4. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,
5
+
4. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji,
6
·
5. da je opravil pravniški državni izpit,
6
·
5. da je opravil pravniški državni izpit,
7
−
6. da je osebnostno primeren za Opravljanje sodniške funkcije. Ni osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije, kdor se je ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljal pošteno in vestno. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.
7
+
6. da ni bil obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja,
+
8
+
7. da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.
1
−
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrajnem sodišču (okrajni sodnik), če je po opravljenem pravniškem državnem izpitu uspešno opravljala sodno prakso kot strokovni sodelavec v trajanju najmanj štirih let. Za okrajnega sodnika je lahko izvoljena tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, če je najmanj šest let opravljala funkcijo javnega pravobranilca, poklic odvetnika ali notarja, ali ki je po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj deset let opravljala pravna dela v državnem organu, pri pravni ali fizični osebi.
1
+
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrajnem sodišču (okrajni sodnik), če ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
1
−
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrožnem sodišču (okrožni sodnik), če je uspešno opravljala sodno prakso kot strokovni sodelavec v trajanju najmanj šest let ali sodniško funkcijo v trajanju najmanj treh let. Za okrožnega sodnika je lahko izvoljena tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je najmanj osem let opravljala funkcijo javnega pravobranilca, poklic odvetnika ali notarja, ali ki je po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj deset let opravljala pravna dela v državnem organu, pri pravni ali fizični osebi.
1
+
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrožnem sodišču (okrožni sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj treh let ali ima najmanj šest let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
1
−
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na višjem sodišču (višji sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj šest let. Za višjega sodnika je lahko izvoljena tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je najmanj deset let opravljala funkcijo javnega pravobranilca, poklic odvetnika ali notarja, ali ki je po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj petnajst let opravljala pravna dela v državnem organu, pri pravni ali fizični osebi. Za višjega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv docenta.
1
+
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na višjem sodišču (višji sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj šest let ali ima najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Za višjega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv docenta.
1
−
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na vrhovnem sodišču (vrhovni sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo najmanj petnajst let. Za vrhovnega sodnika je lahko izvoljena tudi oseba, ki ima opravljeno prakso iz drugega odstavka prejšnjega člena v trajanju najmanj dvajset let. Za vrhovnega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja.
1
+
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, je lahko izvoljena na sodniško mesto na vrhovnem sodišču (vrhovni sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj 15 let ali ima najmanj 20 let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Za vrhovnega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja.
1
−
Za izvolitev na sodniško mesto na specializiranem sodišču veljajo posebni pogoji iz 9. do 11. člena tega zakona glede na položaj sodišča, določen v zakonu o sodiščih. S sodniško funkcijo je izenačeno opravljanje funkcije državnega tožilca in sodnika za prekrške.
1
+
Za izvolitev na sodniško mesto na specializiranem sodišču veljajo posebni pogoji iz 9. do 11. člena tega zakona glede na položaj sodišča, določen v zakonu o sodiščih. S sodniško funkcijo je glede delovnih izkušenj izenačeno opravljanje funkcije državnega tožilca, sodnika za prekrške in državnega pravobranilca ter poklic odvetnika in notarja.
1
−
Sodnik izpolnjuje pogoje za imenovanje na višje sodniško mesto, če izpolnjuje pogoje, ki so s tem zakonom določeni za izvolitev na takšno sodniško mesto (10. do 12. člen), ter pogoje, ki so s tem zakonom določeni za napredovanje sodnika.
−
2
·
2. oddelek Postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika
1
·
2. oddelek Postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika
1
−
Prosta sodniška mesta razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje, v enem mesecu po prejemu predloga predsednika sodišča. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od petnajst dni. Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti po pridobljeni diplomi, dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona ter dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev za izvolitev oziroma imenovanje na posamezno sodniško mesto. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, posreduje kandidature vseh kandidatov, ki so se prijavili v razpisnem roku in ki izpolnjujejo pogoje iz 1. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, v roku petnajst dni po prejemu popolnih kandidatur personalnemu svetu sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto. Kandidature, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, ter kandidature, ki glede pogojev iz drugega odstavka tega člena niso popolne, po izvedenem upravnem postopku v skladu z zakonom ministrstvo, pristojno za pravosodje, zavrže. Zoper sklep ministrstva, pristojnega za pravosodje, iz prejšnjega odstavka je dovoljeno sprožiti upravni spor v roku petnajst dni od dneva vročitve sklepa. Pristojno sodišče mora odločiti v upravnem sporu v roku dveh mesecev od vložitve tožbe. Kadar je v primeru iz prejšnjega odstavka sprožen upravni spor, se nadaljnji postopek glede razpisanega prostega mesta, glede katerega je sprožen spor, prekine do pravnomočne odločbe pristojnega sodišča.
1
+
Prosta sodniška mesta razpiše Vrhovno sodišče Republike Slovenije v štirinajstih dneh od prejema obrazloženega mnenja predsednika sodišča. Predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije obrazloženega mnenja ni treba dati. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od petnajst dni. Prijava kandidata za sodniško funkcijo mora vsebovati naslednje podatke: osebno ter morebitno prejšnje osebno ime kandidata, datum in kraj rojstva, enotno matično številko občana (EMŠO), poštni naslov, na katerem je dosegljiv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter kontaktno telefonsko številko. Kandidat, ki še ni bil izvoljen v sodniško funkcijo, mora prijavi priložiti tudi dokazilo o splošni zdravstveni zmožnosti, ki na dan objave razpisa ni starejše od šest mesecev, podatke o uspešnosti kandidata v času študija prava, dokazilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni opravil pravniškega državnega izpita v Republiki Sloveniji, pisno izjavo kandidata o nekaznovanosti in pisno izjavo kandidata, da ni v kazenskem postopku, vsak kandidat pa tudi življenjepis z opisom strokovne dejavnosti po pridobitvi strokovnega naslova iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona z dokazili in dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev za izvolitev na razpisano sodniško mesto, ki jih kandidat izkaže z izpisom obdobij zavarovanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev iz prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Prijave, vložene po izteku razpisnega roka, in prijave, ki niso popolne, Vrhovno sodišče Republike Slovenije po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljeno v osmih dneh sprožiti upravni spor. Pristojno sodišče mora o tožbi oziroma pritožbi odločiti v tridesetih dneh od njene vložitve. Postopek glede razpisanega prostega mesta se prekine do pravnomočnosti sodne odločbe. Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izvolitev sodnika lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije pridobiva podatek o poslovni sposobnosti kandidata za sodniško funkcijo od upravljavca matičnega registra, podatek o državljanstvu pa od upravljavca centralne evidence o državljanstvu.
1
−
Personalni svet po obravnavi vseh kandidatur oblikuje mnenje o vseh prijavljenih kandidatih. Personalni svet posebej navede kandidate, ki jih šteje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega mesta, in to obrazloži. Personalni svet pošlje mnenje iz prejšnjega odstavka skupaj z vsemi razpisnimi spisi ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ki o kandidatih oblikuje svoje mnenje in ga skupaj z vsemi spisi predloži sodnemu svetu.
1
+
Vrhovno sodišče Republike Slovenije pošlje v petih delovnih dneh od prejema popolnih prijav in dokazil o izpolnjevanju pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo predsedniku sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, vse prijave, ki jih ni zavrglo. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, na zahtevo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za kandidate, ki prvič kandidirajo, v petih delovnih dneh predloži podatke o sodniškem pripravništvu in pravniškem državnem izpitu. Prijavam kandidatov, ki že opravljajo sodniško funkcijo, priloži Vrhovno sodišče Republike Slovenije ustrezne podatke iz centralne kadrovske evidence. Predsednik sodišča najpozneje v 20 dneh od dneva, ko prejme razpisno gradivo iz prejšnjih odstavkov, oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata, pri čemer se mora ravnati po kriterijih iz 28. člena tega zakona. Mnenje vroči kandidatu, ta pa lahko da nanj obrazložene pripombe v osmih dneh od prejema mnenja. Najpozneje v osmih dneh po prejemu pripomb oziroma poteku roka iz prejšnjega odstavka predsednik sodišča oblikuje dokončno mnenje, ki ga z razpisnim gradivom in morebitnimi pripombami kandidata pošlje sodnemu svetu. Predsednik sodišča lahko posebej navede, katere kandidate šteje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega mesta in to obrazloži.
1
−
Obrazložitev ocene ustreznosti kandidatov mora zajemati kandidatove osebne podatke ter podatke in mnenje o strokovnem znanju in drugih sposobnostih, ki se zahtevajo za opravljanje sodniške funkcije (v nadaljnjem besedilu: strokovna usposobljenost). Za sodnika, ki kandidira zaradi napredovanja, morajo podatki o strokovni usposobljenosti vsebovati tudi podatke o dotedanjem napredovanju ter oceno sodniškega dela za čas od nastopa sodniške službe oziroma od zadnjega napredovanja. Za osebo, ki prvič kandidira za izvolitev v sodniško funkcijo, morajo podatki o strokovni usposobljenosti vsebovati tudi podatke o uspešnosti kandidata v času študija prava ter podatke in oceno kandidatovega usposabljanju v. času pripravništva. Sodni svet ima pravico zahtevati vpogled v osebni spis sodniškega pripravnika. Za osebo, ki kandidira za izvolitev v sodniško funkcijo po določbah drugega odstavka 9., 10., 11. oziroma 12. člena tega zakona, morajo podatki o strokovni usposobljenosti vsebovati tudi oceno kandidatovega dela, če je v okviru opravljanja svojega dotedanjega poklica ali dela nastopala pred sodišči, za katera je pristojen personalni svet.
1
+
Obrazložitev ocene ustreznosti kandidatov mora zajemati kandidatove osebne podatke ter podatke in mnenje o strokovnem znanju, osebnostnih lastnostih, veščinah in drugih sposobnostih, ki se zahtevajo za opravljanje sodniške funkcije. Za osebo, ki kandidira za izvolitev v sodniško funkcijo, mora ocena ustreznosti kandidatov vsebovati tudi podatke o uspešnosti kandidata v času študija prava, podatke in oceno kandidatovega usposabljanja v času pripravništva ter oceno kandidatovega dela, če je v okviru opravljanja svojega dotedanjega poklica ali dela nastopal pred sodišči, če je kandidat že bil sodnik, pa tudi podatke iz centralne kadrovske evidence. Sodni svet ima pravico zahtevati vpogled v osebni spis sodniškega pripravnika.
1
−
Sodni svet lahko v postopku izbire zahteva od personalnega sveta, da dopolni obrazložitev ocene ustreznosti, lahko pa zahteva na vpogled tudi prejšnje- ocene sodniškega dela za sodnika, ki mu personalni svet daje prednost zaradi napredovanja, in podatke o disciplinskih sodbah, ki so bile pravnomočno izrečene zoper sodnika v zadnjih petih letih. Sodni svet pri izbiri kandidata, ki ga bo predlagal v izvolitev oziroma imenoval na sodniški položaj, ni vezan na oceno ustreznosti personalnega sveta.
1
+
Nepopolne prijave, ki jih ni zavrglo Vrhovno sodišče Republike Slovenije in prijave kandidatov, ki ne izpolnjujejo splošnih in posebnih pogojev za razpisano sodniško mesto, zavrže oziroma zavrne sodni svet s sklepom. Sodni svet lahko v postopku izbire kandidatov zahteva od predsednika sodišča, v roku, ki ga določi sodni svet, da dopolni obrazložitev mnenja o ustreznosti kandidatov ali da mnenje o ustreznosti kandidatov ponovno oblikuje, in pri tem pridobi ter upošteva še dodatne podatke in dokazila. Sodni svet v izbirnem postopku ugotavlja, ali imajo kandidati strokovno znanje, osebnostne lastnosti, veščine in sposobnosti, potrebne za opravljanje sodniške službe. Izbirni postopek ima lahko več faz, tako da se kandidati postopno izločajo. Sodni svet pri izbiri upošteva pisno dokumentacijo, lahko pa opravi tudi preizkuse strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebni za opravljanje sodniške službe, psihološke preizkuse ter razgovore s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za zasedbo sodniškega mesta. Na razgovorih je lahko navzoč predsednik sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto. O razgovorih mora biti sestavljen zapisnik vprašanj kandidatom in odgovori kandidata na zastavljena vprašanja. Priloga zapisnika je tudi prepis zvočnega snemanja razgovora. Sodni svet opravi izbiro v 30 dneh po pridobitvi popolne dokumentacije in izvedbi postopka po prejšnjem odstavku tega člena. O posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka se vodi zapisnik. Sodni svet pri izbiri kandidata ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata. Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto. Obvestilo o neizbiri kandidata mora biti obrazloženo tako, da so navedeni razlogi za neizbiro posameznega kandidata.
1
−
Če sodni svet izbere kandidata, ki še ni izvoljen v sodniško funkcijo, ga je dolžan v skladu z določbami tega zakona predlagati državnemu zboru v izvolitev. Sodni svet predlaga državnemu zboru v izvolitev za vsako razpisano prosto sodniško mesto, za katerega je po opravljenem postopku izbire treba izvoliti sodnika, enega kandidata. Če državni zbor ne izvoli kandidata iz prejšnjega odstavka, sodni svet lahko opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in ravna v skladu z določbami tega zakona ali pa odloči, da se razpis sodniškega mesta ponovi.
1
+
Če sodni svet izbere kandidata, ki še ni izvoljen v sodniško funkcijo, ga je dolžan v skladu z določbami tega zakona predlagati državnemu zboru v izvolitev. Če sodni svet opravi izbiro, predlaga državnemu zboru v izvolitev za vsako razpisano prosto sodniško mesto, za katerega je po opravljenem postopku izbire treba izvoliti sodnika, enega kandidata. Če državni zbor ne izvoli kandidata iz prejšnjega odstavka, sodni svet lahko opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in ravna v skladu z določbami tega zakona ali pa odloči, da se razpis sodniškega mesta ponovi.
+
1
+
Z imenovanjem na sodniško mesto sodnik pridobi naziv, ki ustreza temu sodniškemu mestu.
1
−
Šteje se, da je z izvolitvijo v sodniško funkcijo sodnik imenovan na razpisano sodniško mesto. Ko sodni svet prejme akt o izvolitvi sodnika, odloči o uvrstitvi sodnika v plačilni razred, ki ustreza razpisanemu sodniškemu mestu.
1
+
Šteje se, da je z izvolitvijo v sodniško funkcijo sodnik imenovan na razpisano sodniško mesto. Akt o izvolitvi sodnika sodni svet po prejemu nemudoma pošlje pristojnemu predsedniku sodišča, ta pa sodnika uvrsti v plačni razred, ki ustreza pridobljenemu nazivu.
1
−
Če sodni svet izbere na sodniško mesto kandidata, ki je že izvoljen v sodniško funkcijo, ga imenuje na razpisano sodniško mesto, če ni s tem zakonom drugače določeno (četrti odstavek 24. člena).
1
+
Če sodni svet izbere na sodniško mesto kandidata, ki je že izvoljen v sodniško funkcijo, ga imenuje na razpisano sodniško mesto in premesti na sodišče, pri katerem je to mesto razpisano. Če gre za višje sodniško mesto, šteje imenovanje za napredovanje na višje sodniško mesto po 24. členu tega zakona. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloča o imenovanju kandidata na mesto vrhovnega sodnika in njegovi premestitvi državni zbor na predlog sodnega sveta. Imenovanje na sodniško mesto se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Premestitev se opravi trideseti dan po pravnomočnosti odločbe o imenovanju. Ta rok lahko sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča iz posebej utemeljenih razlogov skrajša.
+
1
+
Sodni svet vroči predlog za izvolitev iz 19. člena tega zakona oziroma odločbo o imenovanju iz 21. člena tega zakona vsem kandidatom, ki so se prijavili na prosto sodniško mesto, če njihove prijave niso bile zavržene oziroma zavrnjene po četrtem odstavku 15. člena oziroma prvem odstavku 18. člena tega zakona. Če je sprožen upravni spor, mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh.
1
−
Če je razpis prostega sodniškega mesta neuspešen, je ministrstvo, pristojno za pravosodje, dolžno v roku enega meseca ponoviti razpis.
1
+
Če je razpis za prosto sodniško mesto neuspešen, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dolžno v 15 dneh razpis ponoviti, razen če v tem času prejme izjavo predsednika sodišča, da razpisa ni treba ponoviti.
1
−
Z nastopom sodniške službe pridobi sodnik pravico do napredovanja. Napredovanje zajema napredovanje v plačilnih razredih, napredovanje na višje sodniško mesto in napredovanje na položaj svetnika. O napredovanju odloča sodni svet po izvedenem postopku ugotavljanja strokovnosti in uspešnosti sodniškega dela. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloča o napredovanju sodnika na mesto vrhovnega sodnika državni zbor na predlog sodnega sveta; o njegovem napredovanju na mestu vrhovnega sodnika in napredovanju na položaj svetnika vrhovnega sodišča pa odloča sodni svet. Imenovanje na podlagi napredovanja se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
+
Z nastopom sodniške službe pridobi sodnik pravico do napredovanja v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon. Napredovanje zajema napredovanje v plačnih razredih znotraj razpona plačnih razredov za posamezni sodniški naziv ter napredovanje v višji sodniški naziv, napredovanje na višje sodniško mesto in napredovanje na položaj svetnika. O napredovanju v plačnih razredih in na položaj svetnika odloča predsednik sodišča na predlog sodnika, pri čemer se mora ravnati po kriterijih iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. O napredovanju v višji sodniški naziv in o hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto ter o izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv odloča sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča. O napredovanju se odloča po izvedenem postopku ugotavljanja uspešnosti in strokovnosti sodnika. Če je bila pred odločanjem o napredovanju sodnika v višji plačni razred zahtevana izdelava ocene sodniške službe, se do zaključka postopka izdelave ocene odločanje o napredovanju odloži. Napredovanje na višje sodniško mesto se izvede po določbah 2. oddelka II. poglavja tega zakona.
1
−
Zoper odločbo sodnega sveta o imenovanju na sodniško mesto oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo glede uvrstitve v plačilni razred se sodnik lahko pritoži v roku osmih dni od njenega prejema. O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
1
+
Zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo glede uvrstitve v plačni razred se sodnik lahko pritoži v roku osmih dni od njenega prejema. O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
1
−
Sodnik napreduje v višji plačilni razred vsaka tri leta, razen v primeru, ko je za ta čas z oceno sodniškega dela ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, oziroma če tako določa pravnomočna sodba disciplinskega sodišča.
1
+
Okrajni, okrožni in višji sodnik napreduje v višji plačni razred vsaka tri leta v skladu z določbami tega zakona, razen v primeru, ko je za ta čas z oceno sodniškega dela ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, oziroma če tako določa pravnomočna sodba disciplinskega sodišča.
1
−
Sodnik lahko napreduje na prvo naslednje višje sodniško mesto. Sodnik lahko napreduje na višje sodniško mesto po drugem napredovanju v višji plačilni razred na istem sodniškem mestu, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Položaj svetnika pridobi višji oziroma vrhovni sodnik pri tretjem napredovanju na tem mestu, če ta zakon ne določa drugače. Položaj svetnika pridobi okrajni ali okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
1
+
Sodnik lahko napreduje na prvo naslednje višje sodniško mesto (okrožni, višji, vrhovni sodnik). Sodnik lahko napreduje na višje sodniško mesto po drugem napredovanju v višji plačni razred na istem sodniškem mestu, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Položaj svetnika pridobi višji sodnik pri tretjem napredovanju v višji plačni razred na istem sodniškem mestu, če ta zakon ne določa drugače. Položaj svetnika pridobi vrhovni sodnik po devetih letih opravljanja sodniške službe vrhovnega sodnika, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, če ta zakon ne določa drugače. Položaj svetnika pridobi okrajni ali okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
2
·
4. oddelek Kriteriji za izbiro in napredovanje sodnika in postopek ocenjevanja sodniškega dela
2
·
4. oddelek Kriteriji za izbiro in napredovanje sodnika in postopek ocenjevanja sodniškega dela
1
−
Sodni svet se mora pri izbiri kandidatov za sodniško službo in odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih določa ta zakon za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oziroma izpolnjuje pogoje za napredovanje. Kriteriji iz prejšnjega odstavka obvezujejo tudi personalne svete.
1
+
Pri izbiri kandidatov za sodniško mesto in odločanju o napredovanju se upoštevajo naslednji kriteriji:
+
2
+
- delovne sposobnosti in strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sposobnost pisnega in ustnega izražanja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost strukturiranega dela ter obseg strokovnega znanja s področja dela sodnika,
+
3
+
- osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost,
+
4
+
- socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in spretnosti obvladovanja konfliktnih situacij,
+
5
+
- sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na tako mesto, pri čemer se upoštevajo zlasti rezultati dela na področju, ki je sodniku zaupano. Kriteriji in postopek za izbiro kandidatov in kriteriji za napredovanje so podrobneje določeni v merilih za izbiro kandidatov na sodniško mesto oziroma v merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe.
1
−
Ocena sodniške službe se sestavi ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
1
+
Kriteriji in merila iz 28. člena tega zakona obvezujejo predsednike sodišč pri odločanju o napredovanju sodnikov, sodni svet v postopkih izbire kandidatov za sodniško mesto in personalne svete pri izdelavi ocene sodniške službe.
2
−
1. strokovno znanje in strokovna dejavnost,
−
3
−
2. delovne sposobnosti in sposobnost pravilnega obravnavanja pravnih vprašanj,
−
4
−
3. varovanje ugleda nepristranskega sodnika, vestnost, zanesljivost, odločnost in marljivost pri izvrševanju delovnih obveznosti,
−
5
−
4. sposobnost ustnega in pisnega izražanja,
−
6
−
5. sposobnost komuniciranja in dela s strankami,
−
7
−
6. odnos do sodelavcev in obnašanje zunaj službe, 7. sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na takšno mesto. V okviru kriterija iz 1. točke prejšnjega odstavka se upošteva predvsem strokovnost, ki je razvidna iz sodnikovega dela in se ugotavlja na podlagi ocenjene kvalitete sodnih odločb, strokovnost, ki je dosežena z opravljenim magistrskim ali specialističnim podiplomskim študijem oziroma pridobljenim naslovom doktorja znanosti, ter ugled, ki ga je sodnik dosegel s svojim delom v strokovni javnosti.
−
1
−
Za kandidate, ki se prvič potegujejo za sodniško službo, se smiselno uporabljajo kriteriji iz prejšnjega člena.
−
1
−
Za sodnike izdela personalni svet oceno sodniške službe vsakih šest let, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča ali sodnika, vendar ne prej kot v dveh letih po izdelani prejšnji oceni. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za sodnika v prvih dveh letih opravljanja sodniške funkcije izdela ocena sodniške službe vsako leto. Sodnikov, ki so imenovani na položaj svetnika, se ne ocenjuje, razen če to v zvezi z disciplinskim postopkom ali v zvezi z napredovanjem na višje sodniško mesto zahteva sodni svet.
1
+
Personalni svet izdela za sodnike oceno sodniške službe vsaka tri leta, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, ministra, pristojnega za pravosodje, ali sodnika samega. Minister, pristojen za pravosodje, lahko zahteva oceno sodniške službe samo v okviru izvajanja svojih pristojnosti. Za sodnika se v prvih treh letih opravljanja sodniške službe izdela ocena sodniške službe vsako leto. Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 28. člena tega zakona. V okviru izdelave ocene sodniške službe se za ugotovitev izpolnjevanja kriterijev pregledujejo spisi zadev, dodeljenih sodniku, in zadev, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno. Osebni spis sodnika se vodi v uradu predsednika sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, za predsednika sodišča pa v uradu predsednika sodišča neposredno višje stopnje. Če je sodnik premeščen na drugo sodišče, se osebni spis prenese v urad predsednika tega sodišča. V osebni spis sodnika se po odredbi predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, personalnega sveta, sodnega sveta ali na zahtevo sodnika vnašajo vsi podatki, pomembni za izdelavo ocene sodniške službe. Z vsebino vsakega vnosa se takoj seznani sodnika, na katerega se spis nanaša. Podatke iz osebnega spisa lahko vpogledajo le osebe in organi iz prejšnjega odstavka, disciplinski tožilec in disciplinsko sodišče zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu in zakonu, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč. Sodnik ima pravico do vpogleda v svoj osebni spis.
1
·
Z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi, da sodnik:
1
·
Z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi, da sodnik:
2
·
1. ne ustreza sodniški službi;
2
·
1. ne ustreza sodniški službi;
3
·
2. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje;
3
·
2. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje;
4
·
3. izpolnjuje pogoje za napredovanje;
4
·
3. izpolnjuje pogoje za napredovanje;
5
−
4. izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
5
+
4. izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje;
+
6
+
5. izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv. Ocena iz 4. točke prejšnjega odstavka se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik nadpovprečno izpolnjuje kriterije iz 28. člena tega zakona. Ocena iz 5. točke prvega odstavka tega člena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izkazuje izjemno izpolnjevanje kriterijev iz 28. člena tega zakona.
1
−
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi, mu sodniška funkcija preneha. Oceno sodniške službe iz prejšnjega odstavka je treba pred njenim učinkovanjem predložiti v potrditev sodnemu svetu.
1
+
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi, mu sodniška funkcija preneha. Oceno sodniške službe iz prejšnjega odstavka je treba pred njenim učinkovanjem predložiti v potrditev sodnemu svetu. Sodni svet mora sprejeti odločitev o oceni sodniške službe iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh. Če sodni svet ocene ne potrdi, personalni svet ponovno izdela oceno sodniške službe, s katero ugotavlja, ali sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje.
1
−
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, ne more biti imenovan na višje sodniško mesto ali na položaj svetnika in ne more biti uvrščen v višji plačilni razred, dokler ni z oceno ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje. Če po določbah tega zakona ni ovir za napredovanje, oziroma če iz ocene izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje, ga sodni svet v skladu s pogoji tega zakona uvrsti v višji plačilni razred oziroma imenuje na položaj svetnika. Če iz ocene izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, lahko napreduje na višje sodniško mesto že po prvem napredovanju v višji plačilni razred ne glede na določbe 10. do 12. člena tega zakona, oziroma na položaj svetnika višjega ali vrhovnega sodišča že pri drugem napredovanju v višji plačilni razred, oziroma na položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodišča v skladu z določbo tretjega odstavka 27. člena tega zakona.
1
+
Če iz ocene izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, ne more biti imenovan na višje sodniško mesto ali na položaj svetnika in ne more biti uvrščen v višji plačni razred, dokler ni z oceno ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje. Če iz dveh zaporednih ocen, ki se izdelata vsake tri leta, izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, se mu izreče znižanje plače do višine 20% za čas do enega leta. Personalni svet predloži oceno sodniške službe iz prejšnjega odstavka sodnemu svetu, ki izda odločbo o znižanju plače. Če po določbah tega zakona ni ovir za napredovanje, oziroma če iz ocene izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje, ga predsednik sodišča v skladu s pogoji tega zakona uvrsti v višji plačni razred oziroma imenuje na položaj svetnika. Če iz ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, sodnik:
+
2
+
- napreduje v plačni razred, ki je po vrsti naslednji višji od plačnega razreda, na katerega bi napredoval po 26. členu tega zakona;
+
3
+
- lahko napreduje na višje sodniško mesto že po prvem napredovanju v višji plačni razred, ne glede na določbe 10., 11., 12. in prvega odstavka 27. člena tega zakona;
+
4
+
- napreduje na položaj svetnika višjega že pri drugem napredovanju v višji plačni razred oziroma na položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodišča v skladu s četrtim odstavkom 27. člena tega zakona. Vrhovni sodnik lahko napreduje na položaj svetnika po šestih letih opravljanja sodniške službe vrhovnega sodnika, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
+
1
+
Sodnik lahko iz posebno utemeljenih razlogov napreduje v neposredno višji sodniški naziv (okrožni, višji, vrhovni sodnik). O napredovanju odloči sodni svet na predlog personalnega sveta, ki je pristojen za oceno sodniške službe. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloči o izjemnem napredovanju v naziv vrhovni sodnik državni zbor na predlog sodnega sveta. Posebno utemeljeni razlogi iz prvega odstavka tega člena so dani, če iz ocene sodniške službe izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko okrajni oziroma okrožni sodnik svetnik na istem sodniškem mestu napreduje v neposredno višji sodniški naziv, če so pretekla najmanj tri leta od imenovanja sodnika na položaj svetnika in če iz ocene sodniške službe izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Pri tem napredovanju lahko doseže največ naziv višjega sodnika, na istem sodniškem mestu pa ne more biti imenovan na položaj višjega sodnika svetnika. Sodnika iz prejšnjega odstavka se z letnim razporedom dela v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, razporedi praviloma za sojenje v pomembnejših zadevah ter za opravljanje dodatnega dela pri izvrševanju sodne funkcije v okviru mentorstva, lahko pa se ga tudi dodeli na sodišče višjega položaja, ki ustreza njegovemu nazivu.
+
1
+
Sodnik, ki napreduje v višji sodniški naziv ali na višje sodniško mesto, se uvrsti v plačni razred v skladu s 45. členom tega zakona oziroma v plačni razred, ki je za en plačni razred višji od plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen pred napredovanjem. Sodnik, ki napreduje na položaj svetnika, se uvrsti v plačni razred svetnika ustreznega sodniškega naziva.
1
−
Oceno sodniške službe izdela personalni svet okrožnega sodišča za okrajne in okrožne sodnike, ki opravljajo sodniško službo v teh sodiščih, razen za predsednika in podpredsednika okrožnega sodišča. Personalni svet višjega sodišča izdela oceno sodniške službe za predsednike in podpredsednike okrožnih sodišč ter za sodnike, ki opravljajo sodniško službo na višjih sodiščih, razen za predsednika in podpredsednika tega sodišča. Personalni svet vrhovnega sodišča izdela oceno sodniške službe za predsednike in podpredsednike višjih sodišč ter za sodnike, ki opravljajo sodniško službo na tem sodišču.
1
+
Personalni svet višjega sodišča izdela oceno sodniške službe za okrajne in okrožne sodnike, ki opravljajo sodniško službo na okrajnih in okrožnih sodiščih na njegovem območju in za sodnike, ki so dodeljeni na višje sodišče. Personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izdela oceno sodniške službe za višje sodnike in vrhovne sodnike. Za sodnike, ki so dodeljeni na delo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, v strokovno službo sodnega sveta, v center za izobraževanje in v ministrstvo, pristojno za pravosodje, izdela oceno personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sodelovanju s predstojniki teh organov.
1
−
Oceno sodniškega dela pošlje personalni svet sodniku in predsedniku sodišča pisno in zaupno. Sodnik oziroma predsednik sodišča, ki se z oceno ne strinja, lahko ugovarja v roku osmih dni pri personalnem svetu neposredno višjega sodišča, ki lahko zahteva od pristojnega personalnega sveta ponovno izdelavo ocene z upoštevanjem mnenja personalnega sveta višjega sodišča. Personalni svet vrhovnega sodišča mora po ugovoru sodnika oziroma predsednika tega sodišča ponovno obravnavati izdelano oceno in jo, če večina članov meni, da je ugovor utemeljen, spremeniti. III. poglavje SODNIŠKE DOLŽNOSTI IN NEZDRUŽLJIVOST SODNIŠKE FUNKCIJE
1
+
Oceno sodniške službe pošlje personalni svet pisno in zaupno ocenjevanemu sodniku in predsedniku sodišča, na katerem sodnik opravlja sodniško službo, oceno za sodnika, ki je predsednik sodišča, predsedniku sodišča neposredno višje stopnje, za sodnika, ki je dodeljen po 71. členu tega zakona, pa predstojniku organa. Če je ocena sodniške službe izdelana na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča višje stopnje ali ministra, pristojnega za pravosodje, se pošlje pisno in zaupno tudi vlagatelju te zahteve iz prvega odstavka 31. člena tega zakona. Ocenjevani sodnik, predsednik sodišča ali predstojnik organa, ki se z oceno ne strinja, se lahko pritoži v osmih dneh pri personalnem svetu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Ko odloča o pritožbi zoper oceno iz prvega odstavka 35. člena tega zakona, personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pritožbo zavrne, oceno spremeni ali pa jo razveljavi in zahteva od personalnega sveta višjega sodišča ponovno izdelavo ocene. O pritožbi zoper oceno iz drugega odstavka 35. člena tega zakona odloča personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z večino glasov vseh članov. Po ponovni obravnavi ocene personalni svet oceno spremeni ali pa pritožbo zavrne. Kadar je ocena v skladu s prvim odstavkom tega člena poslana tudi vlagatelju zahteve in ta nima možnosti pritožbe po drugem odstavku tega člena, lahko od personalnega sveta Vrhovnega sodišča Republike Slovenije obrazloženo zahteva, da preveri utemeljenost ocene sodniške službe. V zvezi z reševanjem zahteve iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega člena glede pritožbe zoper oceno. III. poglavje SODNIŠKE DOLŽNOSTI IN NEZDRUŽLJIVOST SODNIŠKE FUNKCIJE
1
−
Če je sodnik izvoljen za predsednika republike, poslanca, sodnika ustavnega sodišča, predsednika vlade, varuha človekovih pravic oziroma njegovega namestnika ali imenovan za ministra, mu sodniška funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo.
1
+
Če je sodnik izvoljen za predsednika republike, poslanca državnega zbora, sodnika ustavnega sodišča, sodnika mednarodnega sodišča ali na drugo mednarodno pravosodno funkcijo, predsednika vlade, varuha človekovih pravic oziroma njegovega namestnika, imenovan za ministra ali državnega sekretarja, predsednika ali namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije, mu sodniška funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo. Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi, če je sodnik izvoljen za poslanca evropskega parlamenta, evropskega varuha človekovih pravic ali imenovan za člana Evropske komisije ali imenovan za evropskega glavnega tožilca. Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi v primeru, če je sodnik napoten v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali opravlja strokovne naloge na mednarodnem sodišču ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji s področja človekovih pravic.
+
1
+
Če je sodnik imenovan za sodnika mednarodnega sodišča in funkcijo opravlja za krajši delovni čas, je deloma oproščen opravljanja sodniške službe. Ne glede na 6. točko prvega odstavka 74. člena tega zakona mu sodniška funkcija ne preneha. Sodniku iz prejšnjega odstavka pripadajo plača in nadomestila ter pravica do izobraževanja v sorazmerju z obsegom opravljanja sodniške službe. Obseg oprostitve sodniške službe ugotovi predsednik sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, ob upoštevanju obsega dela na mednarodnem sodišču. Obseg oprostitve sodniške službe se lahko na predlog sodnika spremeni, če se spremeni obseg dela na mednarodnem sodišču.
1
−
O sprejemu dela, ki ga sodnik lahko opravlja poleg sodniške službe, mora sodnik predhodno pisno obvestiti predsednika sodišča, predsednik sodišča pa predsednika neposredno višjega sodišča. Če predsednik sodišča meni, da gre za delo, ki ga sodnik po določbah tega zakona ne sme opravljati, predlaga sodnemu svetu, da odloči o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo, in o tem obvesti sodnika. Če sodni svet odloči, da je delo nezdružljivo s sodniško funkcijo, ga sodniku prepove sprejeti. IV. poglavje SODNIŠKE PRAVICE
1
+
O sprejemu dela, ki ga sodnik lahko opravlja poleg sodniške službe, mora sodnik predhodno pisno obvestiti predsednika sodišča, predsednik sodišča pa predsednika neposredno višjega sodišča. Če predsednik sodišča meni, da gre za delo, ki ga sodnik po določbah tega zakona ne sme opravljati, predlaga sodnemu svetu, da odloči o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo, in o tem obvesti sodnika. Če sodni svet odloči, da je delo nezdružljivo s sodniško funkcijo, ga sodniku prepove sprejeti.
2
−
1. oddelek Sodniška plača in nadomestila
−
+
1
+
Mentorske zadolžitve v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit in izobraževanje za sodniško službo, so sestavni del sodniške dolžnosti.
+
1
+
Sodniki opravljajo sodniško službo v okviru delovnega časa, v poslovnem času sodišča, določenem v Sodnem redu, v dežurstvu in v pripravljenosti. Sodnik ima pravico do dnevnega počitka v trajanju nepretrgoma najmanj 12 ur in do tedenskega počitka v trajanju nepretrgoma 24 ur. V izjemnih primerih lahko sodnik pisno soglaša, da bo opravljanje sodniške službe preseglo omejitve iz prejšnjega stavka. S pripravljenostjo in dežurstvom se izven poslovnega časa sodišča zagotavlja opravljanje nujnih procesnih dejanj, določenih v zakonu. Pripravljenost pomeni dosegljivost sodnika po telefonu ali s pomočjo drugih sredstev za potrebe zagotavljanja opravljanja nujnih procesnih dejanj in potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje. Najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto ali na drug kraj, kjer se izvaja nujno procesno dejanje, se določi s Sodnim redom. Ure pripravljenosti se ne štejejo v delovni čas. V času dežurstva sodnik opravlja nujna procesna dejanja na delovnem mestu ali na kraju, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje. Ure dežurstva se štejejo v delovni čas. Predsednik sodišča lahko odredi zagotavljanje opravljanja nujnih procesnih dejanj izključno z dežurstvom, če zaradi pogostosti nujnih procesnih dejanj ni mogoče zagotoviti njihove učinkovite izvedbe s pripravljenostjo. Dežurstvo mora predhodno odobriti predsednik neposredno višjega sodišča na podlagi pisnega predloga predsednika sodišča. Ko sodnik v času dežurstva ne opravlja nujnih procesnih dejanj, mora biti dosegljiv na delovnem mestu. Sodišče vodi posebno evidenco o opravljanju dežurstva in pripravljenosti ter evidenco delovnega časa sodnikov, ki so dali soglasje po drugem odstavku tega člena. Evidenci mora na podlagi zahteve predložiti Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije ali ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. IV. poglavje SODNIŠKE PRAVICE
+
2
+
1. oddelek Sodniška plača in nadomestila
1
−
Sodnik ima pravico do plače, ki ustreza sodniškemu mestu oziroma položaju, na katerega je imenovan. Sodniki so razvrščeni v tri plačilne skupine, znotraj katerih so določeni plačilni razredi, ki so izraženi v koeficientih. V prvi plačilni skupini so okrajni in okrožni sodniki ter svetniki okrajnih sodišč. V drugi plačilni skupini so svetniki okrožnih sodišč, višji sodniki in svetniki višjih sodišč. V tretji plačilni skupini so vrhovni sodniki in svetniki vrhovnega sodišča.
1
+
Sodnik ima pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan, ali položaju, na katerega je imenovan. Sodnik ima pravico do dodatkov kot dela plače pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Sodniku se plača v času trajanja sodniške službe ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa zakon.
1
−
Osnova za obračun sodniške plače je enaka osnovi za obračun plače poslanca. Osnova iz prejšnjega odstavka se glede na proračunske možnosti zniža za odstotek, ki ga določi državni zbor za plače poslancev, in se usklajuje na enak način, kot se usklajuje osnova za obračun plač poslancev državnega zbora.
1
+
Sodnika v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uvrsti v plačni razred predsednik sodišča, predsednika sodišča predsednik neposrednega višjega sodišča in predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sodni svet. Ne glede na prejšnji stavek uvrsti sodnika v plačni razred sodni svet, če je imenovanje povezano s hitrejšim ali izjemnim napredovanjem. Uvrstitev v plačni razred je sestavni del odločbe o napredovanju oziroma imenovanju. Uvrstitev v plačni razred se ne objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Sodniška plača se določi tako, da se osnova iz prejšnjega člena pomnoži s koeficientom plačilnega razreda in poveča za sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije (v nadaljnjem besedilu: sodniški dodatek), skupni znesek pa poveča za odstotek za delovno dobo. Sodniški dodatek znaša za sodnike iz prve plačilne skupine 25%, za sodnike iz druge plačilne skupine 35% in za sodnike iz tretje plačilne skupine 50%. Sodniška plača se poveča za 0,5% za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ za 20%. Odstotek 0,5% se za sodnice, ki imajo več kot petindvajset let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako začeto leto nad petindvajset let. Sodnikom, ki opravljajo dežurno preiskovalno službo, pripada poseben dodatek za delo, ki se po veljavnih predpisih šteje kot poseben delovni pogoj. Dodatek se obračuna na način, ki je določen za zagotavljanje sredstev za dodatke v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden, organom, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
1
+
V okviru razponov, ki jih določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, lahko okrajni sodniki napredujejo za največ štiri, okrožni sodniki za največ tri in višji sodniki za največ dva plačna razreda. Vrhovni sodniki ne napredujejo v plačnih razredih. Sodnik se s pridobitvijo položaja svetnika uvrsti za en plačni razred višje od najvišjega plačnega razreda posameznega sodniškega naziva.
1
−
Znotraj posameznih plačilnih skupin se določijo naslednji plačilni razredi: Predsednikom oziroma predstojnikom sodišč se plača, določena po 46. členu tega zakona, poveča za dodatek na vodstveno funkcijo, ki znaša:
−
2
−
- za predstojnika okrajnega sodišča 9,5%. razen za predstojnika okrajnega sodišča v Ljubljani in Mariboru, ki znaša 10%;
−
3
−
- za predsednika okrožnega sodišča 10%;
−
4
−
- za predsednika višjega sodišča 10%;
−
5
−
- za predsednika vrhovnega sodišča 16%. Podpredsednik sodišča oziroma namestnik predstojnika ima enako plačo kot svetnik sodišča.
−
1
−
Sodnik, ki je dodeljen na delo na vrhovno sodišče, se uvrsti v prvi naslednji plačilni razred od dotedanjega, vendar najmanj v plačilni razred 2,40.
−
1
−
Okrajni sodnik se ob izvolitvi uvrsti v plačilni razred 2 in je lahko uvrščen največ v plačilni razred 2,73. Okrožni sodnik se ob izvolitvi uvrsti v plačilni razred 2,25. Višji ali vrhovni sodnik se ob izvolitvi uvrsti v prvi plačilni razred druge oziroma prvi plačilni razred tretje plačilne skupine, razen če sodni svet iz posebej utemeljenih razlogov odloči, da se uvrsti v višji plačilni razred. Posebej utemeljeni razlogi iz prejšnjega odstavka so podani, kadar je kandidat pred izvolitvijo dalj časa opravljal odvetniški ali notarski poklic ali funkcijo državnega tožilca ali drugo pravno delo in si je s svojim delom pridobil visok strokovni ugled.
1
+
Za ure pripravljenosti pripada sodniku dodatek za pripravljenost v višini, kot ga določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Če sodnik med pripravljenostjo prevzame opravljanje nujnih procesnih dejanj, se ta čas vrednoti in evidentira kot ure med dežurstvom, sodniku pa za ta čas ne pripada dodatek za pripravljenost. Za ure dežurstva, ki presegajo polni delovni čas, pripada sodniku dodatek za delo prek polnega delovnega časa v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
+
1
+
49.č člen (črtan)
1
−
Sodnik, ki napreduje na višje sodniško mesto, se uvrsti v plačilno skupino v skladu s 44. členom tega zakona in v plačilni razred, ki je po vrsti naslednji višji od plačilnega razreda, ki ga je imel sodnik na prejšnjem mestu. Sodnik, ki napreduje na položaj svetnika, se uvrsti v najvišji plačilni razred v svoji plačilni skupini, razen svetnika okrožnega sodišča, ki še uvrsti v plačilni razred 3,14.
−
1
−
Sodnika uvrsti v plačilni razred sodni svet. Če je uvrstitev v plačilni razred povezana ž imenovanjem na-višje sodniško mesto oziroma ha položaj svetnika, je uvrstitev v plačilni razred sestavni del odločbe o imenovanju. Uvrstitve v plačilni razred se ne objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
+
Sodnik, ki opravlja dežurstvo na dela proste dneve, ima pravico do tedenskega počitka na kakšen drug dan v tednu.
1
−
Sodniška plača, določena po določbah tega poglavja, se lahko zmanjša le na podlagi pravnomočne sodbe disciplinskega sodišča ali odločbe pristojnega organa za čas, ko je sodnik začasno odstranjen iz sodniške službe ali je zoper njega odrejen pripor.
1
+
Sodniška plača, določena po določbah tega poglavja, se lahko zmanjša le na podlagi pravnomočne sodbe disciplinskega sodišča, odločbe sodnega sveta ali odločbe pristojnega organa za čas, ko je sodnik začasno odstranjen iz sodniške službe ali je zoper njega odrejen pripor.
1
−
Sodnik ima pravico do nadomestila plače v višini plače za čas letnega dopusta, izrednega plačanega dopusta in za prvih trideset dni zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe.
1
+
Sodnik ima za čas letnega dopusta in izrednega plačanega dopusta pravico do nadomestila plače v višini 100% plače za pretekli mesec za polni delovni čas.
1
−
Sodnik ima pravico do drugih osebnih prejemkov in povračil:
1
+
Poleg povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so določeni z zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev, ima sodnik pravico do:
2
−
1. povračila stroškov za prevoz na delo in z dela,
2
+
- povračila stroškov prevoza ob dela prostih dnevih in praznikih, ki so dela prosti dnevi, ter enkrat tedensko ob sobotah in nedeljah, iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj, in sicer v enaki višini, kot je za javne uslužbence v državni upravi določeno povračilo stroškov prevoza na delo in z dela;
3
−
2. regresa za prehrano med delom,
3
+
- povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj in
4
−
3. regresa za letni dopust,
4
+
- povračila stroškov za izobraževanje.
5
−
4. nadomestila za ločeno življenje,
−
6
−
5. povračila stroškov prevoza ob dela prostih dneh iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj,
−
7
−
6. povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj,
−
8
−
7. povračila stroškov za izobraževanje,
−
9
−
8. jubilejne nagrade,
−
10
−
9. odpravnine ob odhodu v pokoj.
−
1
−
Sodnik ima pravico do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja).
−
1
−
Pogoje in višino prejemkov in povračil iz prejšnjih dveh členov določi sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje.
1
+
(1) Pogoje in višino povračila iz druge in tretje alineje 55. člena tega zakona določi predsednik vrhovnega sodišča, če s tem zakonom ni drugače določeno.
+
2
+
(2) Izplačilo prejemkov in povračil, do katerih je sodnik upravičen v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev, odobri predsednik sodišča.
2
·
2. oddelek Dopusti
3
·
2. oddelek Dopusti
1
−
Sodnik ima pravico do letnega dopusta v trajanju do štirideset delovnih dni, vendar ne manj kot trideset delovnih dni. Sodnik ima pravico do izrednega plačanega dopusta do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih razlogov. Če sodnik kandidira za poslanca ali predsednika republike, ima od dneva potrditve kandidature pravico do izrednega neplačanega dopusta za pripravo na volitve v trajanju trideset delovnih dni. V drugih izjemnih primerih se lahko sodniku odobri izredni neplačani dopust do trideset dni v koledarskem letu. Primere in pogoje iz prejšnjih odstavkov določi sodni svet.
1
+
Sodnik ima pravico do letnega dopusta v trajanju do štirideset delovnih dni, vendar ne manj kot trideset delovnih dni. Sodnik ima pravico do izrednega plačanega dopusta do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih razlogov. Če sodnik kandidira za poslanca ali predsednika republike, ima od dneva potrditve kandidature pravico do izrednega neplačanega dopusta za pripravo na volitve v trajanju trideset delovnih dni. V drugih izjemnih primerih se lahko sodniku odobri izredni neplačani dopust do trideset dni v koledarskem letu. Merila za trajanje dopusta ter primere in pogoje iz prejšnjih odstavkov določi minister, pristojen za pravosodje, v soglasju s sodnim svetom.
1
−
Sodnik mora poskrbeti, da izkoristi letni dopust tako, da ne bo ovirano opravljanje sodniške službe. Večji del letnega dopusta izkoristi sodnik v času sodnih počitnic, razen v primeru, kadar po razporedu opravlja sodniško službo v nujnih zadevah v času sodnih počitnic. Izraba letnega dopusta se določi z letnim razporedom dela. Sodnik lahko spremeni čas izrabe ob upoštevanju določbe prejšnjega odstavka in po vnaprejšnjem obvestilu predsednika sodišča.
1
+
Sodnik mora poskrbeti, da izkoristi letni dopust tako, da ne bo ovirano opravljanje sodniške službe. Večji del letnega dopusta izkoristi sodnik v času sodnih počitnic, razen v primeru, kadar po letnem razporedu opravlja sodniško službo v nujnih zadevah. Sodnik napove čas izrabe večjega dela letnega dopusta najkasneje do 31. maja za tekoče leto, o spremembi časa izrabe pa pravočasno obvesti predsednika sodišča. Če bi bilo zaradi napovedane izrabe ali spremembe izrabe letnega dopusta občutno ovirano redno izvajanje sodne oblasti, predsednik sodišča ne ugodi napovedani izrabi ali spremembi izrabe letnega dopusta. Proti odločitvi predsednika sodišča se sodnik lahko pritoži v treh dneh. O pritožbi okrajnega, okrožnega in višjega sodnika odloči personalni svet višjega sodišča, o pritožbi vrhovnega sodnika pa personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pritožba ne zadrži izvršitve odločitve.
1
−
Izredni dopust sodnika odobri predsednik sodišča, za predsednika sodišča predsednik neposredno višjega sodišča, za predsednika vrhovnega sodišča pa predsednik sodnega sveta. Če predsednik sodišča zavrne zahtevo za odobritev izrednega dopusta, ima sodnik pravico, da se zoper odločitev v roku petih dni pritoži. O pritožbi odloči personalni svet.
1
+
Izredni dopust sodnika odobri predsednik sodišča, za predsednika sodišča predsednik neposredno višjega sodišča, za predsednika vrhovnega sodišča pa predsednik sodnega sveta. Če predsednik sodišča zavrne zahtevo za odobritev izrednega dopusta, ima sodnik pravico, da se zoper odločitev v roku petih dni pritoži. O pritožbi odloči personalni svet, ki je pristojen po četrtem odstavku prejšnjega člena.
2
·
3. oddelek Službeno oblačilo
2
·
3. oddelek Službeno oblačilo
1
−
Sodniške štipendije se pod pogoji tega zakona podeljujejo sodnikom za podiplomski študij prava ter za specialistični študij prava v državi ali v tujini oziroma za strokovno usposabljanje na kakšnem drugem strokovnem področju, ki je povezano s sodniškim delom. Sodniška štipendija predstavlja povračilo stroškov izobraževanja, vključno z nabavo potrebne strokovne literature, če mora sodnik "v času izobraževanja bivati zunaj svojega stalnega prebivališča, pa tudi povračilo stroškov bivanja. Sredstva za sodniške štipendije se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v okviru sredstev ministrstva, pristojnega za pravosodje.
1
+
Sodniške štipendije se pod pogoji tega zakona podeljujejo sodnikom za podiplomski študij prava ter za specialistični študij prava v državi ali v tujini oziroma za strokovno usposabljanje na kakšnem drugem strokovnem področju, ki je povezano s sodniškim delom. Sodniška štipendija predstavlja povračilo stroškov izobraževanja, vključno z nabavo potrebne strokovne literature, če mora sodnik v času izobraževanja bivati zunaj svojega stalnega prebivališča, pa tudi povračilo stroškov bivanja. Sredstva za sodniške štipendije se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v okviru sredstev ministrstva, pristojnega za pravosodje.
1
−
Štipendije se podeljujejo na podlagi razpisa ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki zbere prijave in jih s svojim mnenjem posreduje sodnemu svetu. Sodni svet odloči, katerim najboljšim kandidatom se glede na letna razpoložljiva sredstva za štipendije dodelijo štipendije. Postopek in pogoje za podelitev štipendij predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če izobraževanje zahteva sodnikovo odsotnost, ima sodnik, ki mu je štipendija podeljena, pravico do odsotnosti s pravico do nadomestila plače v višini plače.
1
+
Štipendije se podeljujejo na podlagi razpisa ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki zbere prijave in jih s svojim mnenjem posreduje sodnemu svetu. Sodni svet odloči, katerim najboljšim kandidatom se glede na letna razpoložljiva sredstva za štipendije dodelijo štipendije. Pred odločitvijo sodni svet pridobi mnenje predsednika sodišča, na katerem kandidat opravlja sodniško funkcijo, če gre za predsednika sodišča, pa predsednika sodišča neposredno višje stopnje. Postopek in pogoje za podelitev štipendij predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če izobraževanje zahteva sodnikovo odsotnost, ima sodnik, ki mu je štipendija podeljena, pravico do odsotnosti s pravico do nadomestila plače v višini plače, vendar največ trideset dni v koledarskem letu. O odsotnosti odloča predsednik sodišča, za predsednika sodišča predsednik neposredno višjega sodišča, za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa predsednik sodnega sveta. Če predsednik sodišča zavrne zahtevo za odobritev odsotnosti, ima sodnik pravico, da se zoper odločitev v osmih dneh pritoži. O pritožbi odloča personalni svet, ki je pristojen po četrtem odstavku 59. člena tega zakona.
1
−
Sodnik ima pravico do udeležbe v izobraževalnih oblikah, na posvetovanjih ali na drugih srečanjih pravnih-strokovnjakov. V primerih iz prejšnjega odstavka ima sodnik pravico biti odsoten v času, ki je potreben za udeležbo, s pravico do nadomestila v višini plače in povračila stroškov po določbah tega zakona. O udeležbi sodnika odloči na podlagi prijav sodnikov predsednik sodišča, ki mora skrbeti, da se sodniki z določenega pravnega področja enakomerno izmenjavajo v udeležbi izobraževalnih ali posvetovalnih oblik iz prvega odstavka tega člena.
1
+
Sodnik ima pravico do udeležbe v izobraževalnih oblikah, na posvetovanjih ali na drugih srečanjih pravnih strokovnjakov. V primerih iz prejšnjega odstavka ima sodnik pravico biti odsoten v času, ki je potreben za udeležbo, s pravico do nadomestila v višini plače in povračila stroškov po določbah tega zakona. O udeležbi sodnika odloči na podlagi prijav sodnikov predsednik sodišča, ki mora skrbeti, da se sodniki z določenega pravnega področja enakomerno izmenjavajo v udeležbi izobraževalnih ali posvetovalnih oblik iz prvega odstavka tega člena.
1
·
Pravico do odsotnosti po določbi četrtega odstavka 63. člena tega zakona s pravico do nadomestila v višini plače ima tudi sodnik, ki se na svoje stroške izobražuje na podiplomskem študiju prava ali v drugih oblikah usposabljanja po določbi prvega odstavka 62. člena tega zakona.
1
·
Pravico do odsotnosti po določbi četrtega odstavka 63. člena tega zakona s pravico do nadomestila v višini plače ima tudi sodnik, ki se na svoje stroške izobražuje na podiplomskem študiju prava ali v drugih oblikah usposabljanja po določbi prvega odstavka 62. člena tega zakona.
2
−
5. oddelek Premestitev sodnika in dodelitev sodnika drugemu sodišču
2
+
5. oddelek Premestitev in dodelitev sodnika
1
−
Sodnika ni dovoljeno premestiti na drugo sodišče ali na delo v drug organ brez njegove vnaprejšnje pisne privolitve, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. Izjemoma je lahko sodnik premeščen na drugo sodišče brez njegove privolitve:
1
+
Sodnika se lahko na predlog predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in s soglasjem predsednikov obeh pristojnih sodišč po njegovi vnaprejšnji pisni privolitvi premesti na drugo sodišče istega ali nižjega položaja in pristojnosti. Izjemoma je lahko sodnik premeščen na drugo sodišče brez njegove privolitve:
2
·
1. če se odpravi sodišče, v katerem sodnik opravlja sodniško službo;
2
·
1. če se odpravi sodišče, v katerem sodnik opravlja sodniško službo;
3
−
2. če se bistveno za daljši, čas zmanjša obseg dela sodišča, v katerem sodnik opravlja sodniško službo;
3
+
2. če se bistveno za daljši, čas zmanjša obseg dela sodišča ali se zaradi zmanjšanega obsega dela zmanjša število sodniških mest pri sodišču, v katerem sodnik opravlja sodniško službo;
4
·
3. če se spremeni organizacija sodišč;
4
·
3. če se spremeni organizacija sodišč;
5
−
4. v drugih primerih, ko zakon tako določa. V primerih iz prejšnjega odstavka je treba sodniku zagotoviti enako sodniško mesto in enak plačilni razred, ki ga je imel pred premestitvijo. Če to ni mogoče, se sodnika razporedi na drugo sodniško mesto, ima pa pravico zadržati svoj prejšnji sodniški položaj kot naziv in svoj prejšnji plačilni razred, če sta bila višja, in pravico do napredovanja, kot jo je imel pred premestitvijo.
5
+
4. v drugih primerih, ko zakon tako določa. V primerih iz prejšnjega odstavka je treba sodniku zagotoviti enako sodniško mesto in enak plačni razred, ki ga je imel pred premestitvijo. Če to ni mogoče, se sodnika premesti na drugo sodišče, ima pa pravico zadržati svoj prejšnji sodniški položaj kot naziv in svoj prejšnji plačni razred, če sta bila višja, in pravico do napredovanja, kot jo je imel pred premestitvijo. O premestitvi sodnika po določbah prejšnjih odstavkov odloča oziroma jo, v primeru izrečenega disciplinskega sklepa, izvede sodni svet brez razpisa. Šteje se, da je s premestitvijo sodnik imenovan na sodniško mesto pri sodišču, na katerega je premeščen. O vseh drugih premestitvah sodni svet odloča na podlagi razpisa.
1
−
O premestitvi oziroma dodelitvi sodnika odloča sodni svet, razen v primeru disciplinske sodbe, ko sodni svet izvede premestitev sodnika.
1
+
Sodnik je lahko, tudi brez privolitve, dodeljen, da opravlja sodniško službo na drugem sodišču istega ali nižjega položaja, za polni delovni čas ali za del polnega delovnega časa:
+
2
+
- če je to potrebno, da se omogoči redno izvajanje sodne oblasti pri sodišču,
+
3
+
- če je to potrebno, da se odpravijo zaostanki pri delu sodišča,
+
4
+
- če na sodišču, na katero je imenovan, zaradi začasno zmanjšanega pripada zadev ne more dosegati pričakovanega obsega dela. Soglasje sodnika za dodelitev po prejšnjem odstavku je potrebno, če gre za dodelitev na sodniško mesto na sodišču, ki je od kraja sodišča, na katerem je imenovan, oddaljeno več kakor 70 kilometrov oziroma več kakor eno uro vožnje z javnim prevoznim sredstvom, če je sodnica noseča ali doji otroka in če sodnik ali sodnica neguje otroka, starega do treh let. Dodelitev po tem členu lahko, glede na potrebe, traja največ dve leti, s soglasjem sodnika pa se lahko podaljša.
+
1
+
Sodnik, ki napreduje na višje sodniško mesto in ima v reševanju zadeve, ki so mu bile dodeljene v času opravljanja sodniške službe pred imenovanjem na razpisano višje sodniško mesto in so določene kot sodni zaostanek, je lahko pod pogoji iz 67. člena tega zakona istočasno z imenovanjem na višje sodniško mesto dodeljen na prejšnje sodniško mesto. Sodnik opravlja sodniško službo na sodniškem mestu, na katerega je dodeljen, in na sodniškem mestu, na katerega je imenovan, v skladu s sporazumom oziroma odločitvijo iz tretjega odstavka 67. člena tega zakona. O dodelitvi iz prejšnjega odstavka odloči predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog predsednika sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo pred napredovanjem na višje sodniško mesto. Zoper odločitev se dodeljeni sodnik lahko pritoži v skladu z drugim odstavkom 68. člena tega zakona. O obremenitvi sodnika na posameznem sodniškem mestu sporazumno odločata predsednik sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo pred napredovanjem, in predsednik neposredno višjega sodišča, na katerega je sodnik imenovan. Če do sporazuma o razporeditvi obremenitve na posameznem sodišču ne pride, o tem odloči predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
1
−
Okrajni ali okrožni sodnik je lahko dodeljen na delo na vrhovno sodišče. O dodelitvi odloča sodni svet na predlog predsednika vrhovnega sodišča po pisni privolitvi sodnika.
1
+
O dodelitvi odloči predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, na predlog predsednika sodišča, na katero bo sodnik dodeljen, če to ni mogoče, pa na predlog predsednika sodišča višje stopnje. Zoper odločitev se dodeljeni sodnik lahko pritoži v treh dneh od prejema odločbe. O pritožbi, ki ne zadrži izvršitve odločitve, odloči sodni svet v petnajstih dneh.
1
−
Sodnik je lahko največ za dobo šestih mesecev dodeljen opravljati sodniško službo na drugo sodišče, če je to potrebno zaradi izjemno povečanega obsega dela tega sodišča ali zaradi drugih razlogov, ki so povzročili izreden zaostanek v delu tega sodišča. V primerih iz prejšnjega odstavka je višji sodnik lahko dodeljen opravljati službo na okrožno sodišče in okrožni sodnik na okrajno sodišče. Začasna dodelitev ne posega v sodniški položaj in sodniško plačo. O začasni dodelitvi odloča sodni svet na skupni predlog predsednikov obeh pristojnih sodišč po pisni privolitvi sodnika.
−
+
1
+
Za reševanje zadev iz pristojnosti specializiranih oddelkov okrožnih sodišč na sedežih višjih sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: specializirani oddelek), je specializiranemu oddelku lahko dodeljen sodnik okrožnega sodišča na območju višjega sodišča, na sedežu katerega deluje specializirani oddelek, ali sodnik višjega sodišča, na sedežu katerega deluje specializirani oddelek, ali sodnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Za opravljanje preiskovalnih dejanj in sojenje o kaznivih dejanjih iz pristojnosti specializiranega oddelka je specializiranemu oddelku lahko dodeljen tudi sodnik okrajnega sodišča na območju višjega sodišča, na sedežu katerega deluje specializirani oddelek. Predsedniki okrožnih sodišč na sedežih višjih sodišč pošljejo predloge za objavo pozivov k prijavi za dodelitev sodnikov v specializirane oddelke ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, najkasneje v treh mesecih pred prenehanjem dodelitve oziroma nemudoma, če sodniku dodelitev preneha pred iztekom roka dodelitve, ali v enem mesecu po spremembi določitve števila dodeljenih sodnikov v specializiranih oddelkih. Poziv k prijavam za dodelitev objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v 15 dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka. Poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.
+
1
+
O dodelitvi sodnika iz 69.a člena tega zakona odloča sodni svet, ki posebno usposobljenost in izkušenost za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev ocenjuje tako, da upošteva:
+
2
+
1. mnenje sodnikov kazenskega oddelka pristojnega višjega sodišča;
+
3
+
2. trajanje sodniške službe sodnika na kazenskem področju;
+
4
+
3. veljavno oceno sodniške službe;
+
5
+
4. dokazila o posebnih izkušnjah in dodatnem strokovnem usposabljanju sodnika na področju kazenskega prava. Dodelitev za polni ali del polnega delovnega časa traja do dveh let in se lahko s soglasjem dodeljenega sodnika ponovi enkrat ali večkrat. Če se dodelitev izteče pred izdajo odločbe v sodniku dodeljeni zadevi, se dodelitev podaljša do izdaje te odločbe.
+
1
+
Plačo dodeljenih sodnikov za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, določa zakon, ki ureja sodišča. V času trajanja dodelitve se dodeljenemu sodniku obseg dela na sodišču, na katerem je imenovan, zmanjša za toliko, kolikor je treba zaradi reševanja zadev v specializiranem oddelku. Če se predsednika sodišč ne moreta sporazumeti o obsegu zmanjšanja dela, o tem odloči predsednik višjega sodišča na sedežu okrožnega sodišča, pri katerem deluje specializirani oddelek.
1
−
Sodnik je lahko za največ šest let dodeljen za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog ministrstvu, pristojnem za pravosodje. Sodnik iz prejšnjega odstavka obdrži pravico uporabljati naziv sodnik, vendar ne more hkrati opravljati sodniške funkcije in mu vse druge pravice in obveznosti iz sodniške službe mirujejo. Sodniku iz prvega odstavka tega člena pripada najmanj takšna plača, kot bi jo prejemal, če bi opravljal sodniško službo, varovane pa so tudi vse njegove pravice do napredovanja na višje sodniško mesto oziroma položaj oziroma višji plačilni razred po izteku dela v ministrstvu. O dodelitvi odloči sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po sodnikovi pisni privolitvi.
1
+
Dodelitev po 67., 67.a, 69.a in 71. členu tega zakona ne posega v sodnikov položaj in sodnikovo plačo, ki ju ima sodnik na mestu, na katerega je imenovan, razen če ta zakon določa drugače. Napredovanje sodnika v času dodelitve ne vpliva na čas trajanja dodelitve. Že dodeljene zadeve, ki so določene kot zaostanek, se sodniku, dodeljenem po 67. in 69. členu tega zakona dodelijo na novo, ob upoštevanju načela zakonitega sodnika.
+
1
+
Trajanje dodelitve po 67., 67.a, 69., 69.a in 71. členu tega zakona se lahko skrajša na dobo, krajšo od dobe, za katero je bil sodnik dodeljen, oziroma mu dodelitev predčasno preneha:
+
2
+
1. na predlog predstojnika organa, ki mu je bil sodnik dodeljen, če prenehajo razlogi ali se spremenijo okoliščine, zaradi katerih je bila izvedena dodelitev, ali če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi;
+
3
+
2. na predlog dodeljenega sodnika, če za to obstajajo utemeljeni razlogi;
+
4
+
3. na podlagi sporazumnega predloga predstojnika organa, ki mu je bil sodnik dodeljen, in dodeljenega sodnika. O skrajšanju trajanja dodelitve oziroma predčasnem prenehanju odloča sodni svet. Pred odločitvijo na podlagi 2. točke prvega odstavka tega člena je treba pridobiti mnenje predstojnika organa, ki mu je bil sodnik dodeljen.
1
−
Sodnik je lahko za največ pet let dodeljen v strokovno službo sodnega sveta. Sodnik iz prejšnjega odstavka je lahko v času dela v strokovni službi v celoti ali deloma oproščen opravljanja sodniške službe. O dodelitvi in oprostitvi opravljanja sodniške službe odloči sodni svet po sodnikovi pisni privolitvi. V. poglavje OSEBNA EVIDENCA SODNIKOV
1
+
Sodnik je lahko dodeljen na delo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, višje sodišče, v strokovno službo sodnega sveta, v center za izobraževanje v pravosodju ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih del na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Poziv k prijavam za dodelitev in predviden čas dodelitve objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v petnajstih dneh od prejema predloga predstojnika organa iz prejšnjega odstavka. O dodelitvi odloča sodni svet na predlog predstojnika organa, kateremu bo sodnik dodeljen. Sodni svet pred odločitvijo pridobi pisno privolitev sodnika in mnenje predsednika sodišča, kjer sodnik opravlja sodniško službo. Prijava sodnika na poziv k prijavam za dodelitev šteje za pisno privolitev iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona. Dodelitev lahko traja največ tri leta, in se lahko s soglasjem dodeljenega sodnika ponovi.
+
1
+
Če se na poziv iz drugega odstavka prejšnjega člena ne prijavi nihče ali ni izbran noben kandidat, razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje, prosto sodniško mesto za sodnika, ki bo takoj po izvolitvi dodeljen na podlagi prejšnjega člena, če tako skupaj predlagata predsednika sodišča, na katero bo sodnik imenovan, in predstojnik organa iz prvega odstavka prejšnjega člena, kateremu bo sodnik dodeljen. Prosto sodniško mesto se razpiše v petnajstih dneh od prejema skupnega predloga. Prijava kandidata na tako sodniško mesto šteje za pisno privolitev iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona. V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je sodnik z izvolitvijo dodeljen za čas, ki je bil naveden v razpisu.
+
1
+
Osebni spis za sodnika, dodeljenega po 71. členu tega zakona, se vodi v uradu oziroma kabinetu predstojnika organa, kateremu je dodeljen. Pooblastila iz tega zakona v razmerju do sodnika, dodeljenega po 71. členu tega zakona, izvršujeta predstojnik organa, kateremu je sodnik dodeljen, in personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za sodnike, dodeljene na višje sodišče, pa personalni svet višjega sodišča.
+
1
+
Sodnik, ki je dodeljen na višje sodišče ali Vrhovno sodišče Republike Slovenije ali v strokovno službo sodnega sveta je lahko v tem času v celoti ali deloma oproščen opravljanja sodniške službe. O oprostitvi opravljanja sodniške službe odloča sodni svet. Sodnik, ki je dodeljen na Ustavno sodišče Republike Slovenije, v center za izobraževanje v pravosodju za vodenje centra ali za opravljanje drugih nalog v centru ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog na ministrstvo, pristojno za pravosodje, obdrži pravico uporabljati naziv sodnik, vendar ne more hkrati opravljati sodniške službe in mu obveznosti iz sodniške službe mirujejo. Dodeljen sodnik lahko v času dodelitve kandidira in je imenovan za predsednika sodišča, podpredsednika sodišča ali na druga vodstvena mesta na sodišču pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja sodišča. Ne glede na določbe 28. člena ter drugega in tretjega odstavka 32. člena tega zakona se pri oceni sodniške službe za čas dodelitve upošteva mnenje o delu sodnika, ki ga za namene ocene sodniške službe izdela predstojnik organa, pri katerem je oziroma je bil sodnik dodeljen. Sodniku iz tretjega odstavka tega člena pripada najmanj takšna plača, kot bi jo prejemal, če bi opravljal sodniško službo, varovane pa so tudi vse njegove pravice do napredovanja v skladu s tem zakonom. Sodniku iz tretjega odstavka tega člena, razen sodniku, ki je dodeljen na Ustavno sodišče Republike Slovenije, pripada pod pogojem, da opravlja povečan obseg dela oziroma je dodatno delovno obremenjen, dodatno plačilo za povečan obseg dela oziroma za nadpovprečno delovno obremenjenost, skladno s pogoji, merili in obsegom plačila za povečan obseg dela oziroma dodatno delovno obremenjenost, ki jih določi Vlada Republike Slovenije z uredbo. Sodnik iz tretjega odstavka tega člena, razen sodnik, ki je dodeljen na Ustavno sodišče Republike Slovenije, predsednik sodišča, pri katerem je sodnik iz tretjega odstavka tega člena opravljal sodniško službo pred dodelitvijo, in predstojnik organa, na katerega je sodnik dodeljen, sklenejo pisni sporazum o višini dodatnega plačila za povečan obseg dela oziroma za nadpovprečno delovno obremenjenost in o načinu povračila plače, nadomestila plače, dodatnega plačila za povečan obseg dela oziroma za nadpovprečno delovno obremenjenost in drugih osebnih prejemkov ter povračil dodeljenega sodnika sodišču, pri katerem je sodnik opravljal sodniško službo pred dodelitvijo. V. poglavje CENTRALNA KADROVSKA EVIDENCA
1
−
Za potrebe izvajanja tega zakona ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi osebno evidenco sodnikov, ki zajema naslednje podatke:
1
+
Za urejanje položaja, pravic, dolžnosti in odgovornosti sodnikov ter omogočanje opravljanja zadev sodne uprave Vrhovno sodišče Republike Slovenije upravlja centralno kadrovsko evidenco sodnikov po določbah zakona, ki ureja sodišča.
2
−
1. osebne podatke,
−
3
−
2. odločbe o izvolitvi in imenovanju sodnika,
−
4
−
3. podatke o uspešnosti v času študija,
−
5
−
4. podatke o sodniškem pripravništvu,
−
6
−
5. ocene sodniškega dela,
−
7
−
6. evidenco napredovanj,
−
8
−
7. disciplinske sodbe. Osebni podatki zajemajo podatke o imenu in priimku, datumu rojstva, stalnem prebivališču, šolanju, izobraževanju in znanju tujih jezikov ter podatke o družinskem stanju. Podatki iz osebne evidence so tajni, razen podatkov iz 2. in 6. točke prvega odstavka tega člena. Organi, ki so pristojni sprejemati odločitve, o katerih se po določbi prvega odstavka tega člena vodi osebna evidenca, so dolžni posredovati podatke ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, če podatki niso javno dostopni.
−
1
−
Podatki iz 1., 5. in 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena se pošiljajo v zapečateni pisemski ovojnici z oznako "zaupno", ki jo lahko odpre le pristojni delavec, ki je v ministrstvu, pristojnem za pravosodje, pooblaščen za vodenje kadrovske evidence. Podatki iz prejšnjega odstavka se pošljejo sodnemu svetu na njegovo zahtevo na način, ki je določen v prejšnjem odstavku, s tem, da se ovojnica odpre med zasedanjem sodnega sveta, po končani obravnavi pa zapečati in vrne ministrstvu, pristojnem za pravosodje. VI. poglavje PRENEHANJE SODNIŠKE FUNKCIJE IN RAZREŠITEV SODNIKA
1
+
Podatki iz centralne kadrovske evidence, ki vsebujejo osebne podatke, oceno sodniške službe in podatke o učinkovitosti sodnikovega dela ter disciplinske sklepe, se pošiljajo in vračajo v zapečateni pisemski ovojnici z oznako »zaupno«. VI. poglavje PRENEHANJE SODNIŠKE FUNKCIJE, POSEBNE PRAVICE SODNIKA, KI JE PRIDOBIL PRAVICO DO POKOJNINE, IN RAZREŠITEV SODNIKA
2
−
1. oddelek Prenehanje sodniške funkcije
2
+
1. oddelek Prenehanje sodniške funkcije in sodniške službe
1
·
Sodniku preneha sodniška funkcija po zakonu:
1
·
Sodniku preneha sodniška funkcija po zakonu:
2
−
1. z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti;
2
+
1. če ne priseže najpozneje v šestdesetih dneh od dneva izvolitve v sodniško funkcijo, razen če ne priseže iz razlogov, na katere sam ne more vplivati;
3
·
2. če izgubi državljanstvo Republike Slovenije;
3
·
2. če izgubi državljanstvo Republike Slovenije;
4
·
3. če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost za opravljanje službe;
4
·
3. če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost za opravljanje službe;
5
−
4. če se odpove sodniški službi;
5
+
4. če se odpove sodniški službi s pisno vlogo, ki se pošlje sodnemu svetu po predsedniku sodišča;
6
·
5. če se odpravi sodišče in sodniku ni mogoče zagotoviti, da nadaljuje z opravljanjem sodniške službe v drugem sodišču;
6
·
5. če se odpravi sodišče in sodniku ni mogoče zagotoviti, da nadaljuje z opravljanjem sodniške službe v drugem sodišču;
7
−
6. če sodnik sprejeme funkcijo, začne opravljati dejavnost ali sklene delovno razmerje oziroma kljub prepovedi opravlja delo, ki ni združljivo s sodniško funkcijo (41. člen, tretji odstavek 42. člena in tretji odstavek 43. člena);
7
+
6. če sodnik sprejme funkcijo, začne opravljati dejavnost ali sklene delovno razmerje oziroma kljub prepovedi opravlja delo, ki ni združljivo s sodniško funkcijo (41. člen, tretji odstavek 42. člena in tretji odstavek 43. člena);
8
−
7. če iz ocene njegove službe izhaja, da ne ustreza sodniški službi (33. člen). Šteje se, da je razlog iz 1. točke prejšnjega odstavka nastopil z iztekom leta, v katerem je sodnik dosegel starostno mejo za upokojitev, razlog iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa, razlog iz 5. točke prejšnjega odstavka z dnem prenehanja dela sodišča, razlog iz 7. točke prejšnjega odstavka pa z dnem, ko sodni svet potrdi oceno. Sodniška funkcija iz razloga po 4. točki prvega odstavka tega člena preneha šestdeseti dan po prispetju sodnikove odpovedi v državni zbor, iz razloga po 6. točki prvega odstavka tega člena pa z dnem nastopa funkcije oziroma dela, ki ni združljivo s sodniško funkcijo.
8
+
7. če iz ocene njegove službe izhaja, da ne ustreza sodniški službi (33. člen);
+
9
+
8. če mu je izrečena disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije. Sodniku preneha sodniška služba po zakonu z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti. Šteje se, da je razlog iz 1. točke prvega odstavka tega člena podan, ko preteče šestdeset dni od izvolitve sodnika v sodniško funkcijo, razlog iz 2., 3. in 8. točke prvega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa, razlog iz 5. točke prvega odstavka tega člena z dnem prenehanja dela sodišča, razlog iz 7. točke prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet potrdi oceno, razlog iz prejšnjega odstavka pa s potekom leta, v katerem je sodnik dosegel starostno mejo za upokojitev. Sodniška funkcija iz razloga po 4. točki prvega odstavka tega člena preneha šestdeseti dan po prispetju sodnikove odpovedi na sodni svet, iz razloga po 6. točki prvega odstavka tega člena pa z dnem nastopa funkcije oziroma dela, ki ni združljivo s sodniško funkcijo.
1
−
O nastopu razlogov iz prvega odstavka 74. člena tega zakona obvesti predsednik sodišča sodni svet, ki izda ugotovitveno odločbo o prenehanju sodniške funkcije.
1
+
O nastopu razlogov iz prvega in drugega odstavka 74. člena tega zakona obvesti predsednik sodišča sodni svet, ki izda ugotovitveno odločbo o prenehanju sodniške funkcije oziroma sodniške službe.
2
−
2. oddelek Razrešitev sodnika
2
+
2. oddelek Posebne pravice sodnika, ki je pridobil pravico do pokojnine
+
1
+
3. oddelek Razrešitev sodnika
1
−
Če je sodnik obsojen zaradi kaznivega dejanja na zaporno kazen, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati sodnemu svetu. Če je sodnik obsojen na zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev, sodni svet predlaga državnemu zboru, da sodnika razreši, o ostalih sodbah, s katerimi je sodnik obsojen za kaznivo dejanje, pa sodni svet državni zbor le obvesti. Če je sodnik obsojen zaradi kaznivega dejanja na zaporno kazen, ki je krajša od šestih mesecev ali na neprostostno kazen, sodni svet predlaga državnemu zboru, da sodnika razreši, če gre za kaznivo dejanje, zaradi katerega je osebnostno neprimeren za opravljanje sodniške funkcije.
1
+
Če je sodnik obsojen zaradi kaznivega dejanja na zaporno kazen, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati sodnemu svetu. Če je sodnik obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja na zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev, sodni svet predlaga državnemu zboru, da sodnika razreši, o ostalih sodbah, s katerimi je sodnik obsojen za kaznivo dejanje, pa sodni svet državni zbor le obvesti. Če je sodnik obsojen zaradi kaznivega dejanja na zaporno kazen, ki je krajša od šestih mesecev ali na neprostostno kazen, sodni svet predlaga državnemu zboru, da sodnika razreši, če gre za kaznivo dejanje, zaradi katerega je osebnostno neprimeren za opravljanje sodniške funkcije.
1
−
Oseba, ki ji je prenehala sodniška funkcija iz razloga 7. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona, oziroma oseba, ki je bila razrešena po določbah tega zakona, ne more kandidirati za izvolitev v sodniško funkcijo. VII. poglavje DISCIPLINSKI POSTOPKI IN ZAČASNA ODSTRANITEV IZ SODNIŠKE SLUŽBE
1
+
Oseba, ki ji je prenehala sodniška funkcija iz razloga 7. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona, oziroma oseba, ki je bila razrešena po določbah tega zakona, ne more kandidirati za izvolitev v sodniško funkcijo. VI.a SLUŽBENI NADZOR SODNIKOVEGA DELA
2
−
1. oddelek Disciplinska odgovornost in disciplinske kazni
−
+
1
+
Službeni nadzor sodnikovega dela (v nadaljnjem besedilu: službeni nadzor) je namenjen ugotavljanju izpolnjevanja sodniških dolžnosti po zakonu in sodnem redu ter zajema vse ukrepe za odpravljanje vzrokov za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost dela ter zaostanke pri delu. Pri službenem nadzoru ni dovoljeno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije. Službeni nadzor sodnikovega dela opravlja predsednik sodišča ali neposredno višje sodišče. Neposredno višje sodišče opravlja službeni nadzor po sodnikih, ki jih glede na delovno področje določi predsednik tega sodišča izmed sodnikov, ki so z letnim razporedom dela določeni za opravljanje službenega nadzora. Pri službenem nadzoru se lahko pregledujejo spisi vseh sodniku dodeljenih zadev in zadev, v katerih je že bilo pravnomočno odločeno, pridobijo in analizirajo podatki o sodnikovem delu ter opravi razgovor s sodnikom. Pri službenem nadzoru se sodniku lahko izreče opozorilo in določi obdobje, po katerem bo službeni nadzor ponovljen. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodnega sveta, disciplinski tožilec ali disciplinsko sodišče, minister, pristojen za pravosodje, predsednik sodišča višje stopnje in predsednik sodišča, na katerem opravlja sodniško funkcijo sodnik, nad čigar delom je bil opravljen službeni nadzor, lahko podatke oziroma ocene iz poročila iz prvega odstavka 79.c člena tega zakona uporabijo za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov po določbah tega zakona, zakona, ki ureja sodišča, zakona, ki ureja sodni svet, in zakona, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zlasti glede ocene sodniške službe, postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika, in za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov na podlagi drugih zakonskih pristojnosti ali obveznosti ministrstva, pristojnega za pravosodje. Podatki oziroma ocene iz poročila iz prvega odstavka 79.c člena tega zakona se pri odločanju o ukrepih ali postopkih iz prejšnjega stavka ne smejo uporabiti. Podatki oziroma ocene iz poročila iz prvega odstavka 79.c člena tega zakona se uporabljajo do dokončanja postopkov, ki so bili uvedeni na podlagi teh podatkov oziroma ocen. Če se pri službenem nadzoru ugotovi, da je ogrožena ali kršena pravica do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, se sodniku lahko odredi prednostno reševanje zadeve in določi rok, v katerem mora poročati o posameznih dejanjih v postopku.
+
1
+
Predsednik sodišča opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o sodnikovem delu ali na pobudo varuha človekovih pravic, obvezno pa na obrazloženo zahtevo predsednika neposredno višjega sodišča ali predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ministra, pristojnega za pravosodje, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta. Službeni nadzor se opravi v zahtevanem obsegu. Predsednik neposredno višjega sodišče opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o delu sodišča in delu posameznih sodnikov pri odločanju o pravnih sredstvih ali na predlog predsednika sodišča, predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ministra, pristojnega za pravosodje, pristojnega personalnega sveta ali sodnega sveta. Če predsednik neposredno višjega sodišča obrazloženo zavrne predlog za nadzor, lahko predlagatelj nadzora, razen če je predlagatelj nadzora sodni svet, zahteva, da o utemeljenosti predloga dokončno odloči sodni svet v 30 dneh po prejemu zahteve.
+
1
+
O ugotovitvah in ukrepih službenega nadzora se sestavi poročilo, ki se vroči sodniku, predsedniku sodišča, kadar nadzor opravi neposredno višje sodišče, pristojnemu personalnemu svetu in vlagatelju pobude, predloga ali zahteve ter shrani v sodnikovem osebnem spisu. Sodnik oziroma vlagatelj predloga ali zahteve, ki ne soglaša z ugotovitvami in ukrepi pri službenem nadzoru, lahko zahteva oceno sodniške službe v obsegu, ki ga je zajel službeni nadzor. VII. poglavje DISCIPLINSKI POSTOPKI IN ZAČASNA ODSTRANITEV IZ SODNIŠKE SLUŽBE
+
2
+
1. oddelek Disciplinska odgovornost, disciplinske kazni in zastaranje
1
−
Uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika ima pravico zahtevati predsednik sodišča. Na podlagi zahteve predsednika sodišča je disciplinski tožilec dolžan sprožiti disciplinski postopek. Minister, pristojen za pravosodje, lahko vloži pobudo za uvedbo disciplinskega postopka, če pri izvrševanju pristojnosti službenega nadzora odkrije kršitve, zaradi katerih je mogoče začeti disciplinski postopek zoper sodnika.
1
+
Sodniku ni mogoče izreči disciplinske sankcije, razen ob pogojih in po postopku, ki je predpisan v zakonu, ki ureja sodni svet. Disciplinski postopek je hiter. (prenehal veljati) Kazenska odgovornost in odgovornost za prekršek ne izključujeta disciplinske odgovornosti sodnika. V okviru disciplinskega postopka ni dovoljeno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije. (prenehal veljati)
1
−
Disciplinski postopek se uvede zoper sodnika, ki je obtožen, da krši sodniške dolžnosti oziroma neredno opravlja sodniško službo.
1
+
Sodniku, ki je z naklepom ali iz malomarnosti kršil sodniške dolžnosti, ki so predpisane z zakonom in sodnim redom, ali neredno opravljal sodniško službo, se lahko izreče disciplinska sankcija. Dejanja, ki pomenijo kršitev sodniške dolžnosti oziroma neredno opravljanje sodniške službe, so:
+
2
+
1. dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju sodniške funkcije;
+
3
+
2. neizpolnitev ali neupravičena odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti;
+
4
+
3. nevestno, nepravočasno, neustrezno ali malomarno opravljanje sodniške službe;
+
5
+
4. nezakonito ali nesmotrno razpolaganje s sredstvi;
+
6
+
5. izdajanje uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali sodnim redom;
+
7
+
6. zloraba položaja ali prekoračitev uradnih pooblastil;
+
8
+
7. zloraba pravice do odsotnosti z dela;
+
9
+
8. nedoseganje pričakovanih rezultatov dela več kot tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov;
+
10
+
9. kršitev z zakonom in sodnim redom določenega vrstnega reda oziroma prednostnega obravnavanja zadev;
+
11
+
10. opravljanje funkcij, dela ali dejavnosti, ki so po ustavi in zakonu nezdružljive s sodniško funkcijo;
+
12
+
11. opustitev obvestila predsedniku sodišča o sprejemu dela zaradi ocene nezdružljivosti s sodniško funkcijo;
+
13
+
12. opustitev sporočila o podanih zakonskih razlogih za izločitev sodnika ali nadaljevanje dela v zadevi, v kateri obstaja izločitveni razlog;
+
14
+
13. vnaprejšnje javno izražanje v sodni zadevi, o kateri še ni pravnomočno odločeno oziroma v kateri je vloženo izredno pravno sredstvo;
+
15
+
14. vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica;
+
16
+
15. neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje;
+
17
+
16. oviranje delovanja sodišča zaradi uveljavljanja lastnih pravic;
+
18
+
17. sprejemanje daril ali drugih koristi v zvezi s sodniško službo;
+
19
+
18. nepredložitev ali nepravočasna predložitev podatkov o premoženjskem stanju;
+
20
+
19. kršitev ali opustitev mentorskih zadolžitev;
+
21
+
20. nespoštovanje izdanih odločb o premestiti ali dodelitvi sodnika;
+
22
+
21. onemogočanje ali oviranje izvajanja določb zakona o službenem nadzoru sodnikovega dela in o nadzorstvenih pritožbah;
+
23
+
22. poslovanje s strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami v nasprotju z določbami sodnega reda;
+
24
+
23. neupoštevanje ukrepov za redno in učinkovito izvajanje sodne oblasti;
+
25
+
24. kršitev ali opustitev ukrepov po programu za reševanje zaostanka pri sodišču;
+
26
+
25. neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja;
+
27
+
26. kršitev predpisov o varstvu pri delu;
+
28
+
27. kršitev določb sodnega reda o uporabi službenega oblačila. Težjo disciplinsko kršitev iz petega odstavka 83. člena tega zakona predstavljajo dejanja po 1., 2., 3., 5., 6., 8., 10., 12., 13., 17., 18., 20., 21., 23. in 24. točki prejšnjega odstavka, dejanje po 14. točki prejšnjega odstavka pa le, če ima hujše posledice za sodniško neodvisnost oziroma ugled sodniškega poklica. Če sodni svet predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika po drugem ali tretjem odstavku 78. člena tega zakona, pa ga državni zbor ne razreši, sodni svet poda pobudo za uvedbo disciplinskega postopka.
1
−
Disciplinske sankcije po tem zakonu so: 1. premestitev na drugo sodišče;
1
+
Disciplinske sankcije po tem zakonu so:
+
2
+
1. pisni opomin;
2
·
2. ustavitev napredovanja;
3
·
2. ustavitev napredovanja;
3
−
3. zmanjšanje plače. Premestitev na drugo sodišče se lahko izreče za čas od šestih mesecev do treh let. Ustavitev napredovanja se izreče za čas treh let. Zmanjšanje plače se izreče do višine 20% za čas do enega leta.
4
+
3. znižanje plače;
+
5
+
4. premestitev na drugo sodišče;
+
6
+
5. prenehanje sodniške funkcije.
1
−
Če je sodnik kršil ustavo ali huje kršil zakon, pa državni zbor sodnika na predlog sodnega sveta ne razreši (78. člen), disciplinsko sodišče sodniku izreče eno od disciplinskih sankcij iz prvega odstavka prejšnjega člena. Če disciplinsko sodišče ugotovi, da je sodnik kršil sodniške dolžnosti ali neredno opravljal sodniško službo, mu izreče, odvisno, od teže disciplinske kršitve, eno od disciplinskih sankcij iz prvega odstavka prejšnjega člena. Če gre v primeru iz prejšnjega odstavka za lažjo disciplinsko kršitev in če sodnik pred tem ni bil disciplinsko kaznovan, mu sodišče lahko namesto disciplinske sankcije izreče ukor.
1
+
Pisni opomin pomeni formalno grajo sodniku za disciplinsko kršitev, ki jo disciplinsko sodišče oceni kot lažjo, in se lahko izreče, če sodniku še ni bila izrečena disciplinska sankcija. Ustavitev napredovanja se izreče za čas največ treh let. Znižanje plače se izreče do višine 20% za čas do enega leta. Premestitev na drugo sodišče za eno stopnjo nižjega položaja ali na drugo sodišče enakega položaja v drugem kraju, se lahko izreče za čas od šestih mesecev do treh let. Te sankcije ni mogoče izreči vrhovnemu sodniku. Prenehanje sodniške funkcije se izreče sodniku, če zaradi težje disciplinske kršitve ni več primeren za opravljanje sodniške funkcije. Pravnomočen sklep o izrečeni disciplinski sankciji se pošlje predsedniku sodišča, ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, in sodnemu svetu, ki je pristojen za izvršitev disciplinske sankcije iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.
1
−
Disciplinska sankcija premestitve se lahko nanaša na sodišče za eno stopnjo nižjega položaja ali na sodišče enakega položaja v drugem kraju. V primeru iz prejšnjega odstavka sodnik nima pravice do povrnitve stroškov, ki so povezani s premestitvijo v drug kraj. Te sankcije ni mogoče izreči vrhovnemu sodniku.
1
+
Disciplinskega postopka zoper sodnika ni mogoče uvesti, ko pretečeta dve leti od dneva kršitve. Zastaralni rok začne teči s prenehanjem ravnanja ali opustitve, ki pomenita disciplinsko kršitev. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se lahko uvede disciplinski postopek zoper sodnika, ki je bil pravnomočno obsojen, najkasneje v treh mesecih od dneva pravnomočnosti kazenske obsodilne odločbe. Zastaranje pretrga vsako procesno dejanje pristojnega organa za pregon sodnika zaradi storjene disciplinske kršitve. Zastaranje se pretrga tudi, če sodnik v času, ko teče zastaralni rok, stori novo disciplinsko kršitev. Disciplinski pregon zastara v vsakem primeru, ko pretečejo štiri leta od storitve disciplinske kršitve. Izvršitev izrečene disciplinske sankcije zastara v šestih mesecih od pravnomočnosti sklepa.
1
−
Disciplinskega postopka zoper sodnika ni mogoče uvesti, ko pretečeta dve leti od dneva kršitve. Izvršitev izrečene disciplinske sankcije zastara v enem letu.
1
+
Kolikor ta zakon nima posebnih določb, se za disciplinsko odgovornost sodnikov smiselno uporabljajo določbe 22., 23., 24., 25., 26., 29., 30., 31. in 32. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 - uradno prečiščeno besedilo).
2
·
2. oddelek Disciplinski organi
2
·
2. oddelek Disciplinski organi
1
−
V disciplinskem postopku odloča na prvi stopnji disciplinsko sodišče, ki ga sestavlja vrhovni sodnik kot predsednik sodišča, dva višja sodnika ter okrajni in okrožni sodnik. Sodišče iz prejšnjega odstavka odloča v posamezni zadevi v senatu treh sodnikov, v katerem mora biti en član z enakim položajem sodnika, kot ga ima sodnik, ki je v disciplinskem postopku.
−
1
−
O pritožbah zoper sodbe disciplinskega sodišča prve stopnje odloča disciplinsko sodišče druge stopnje, ki ga sestavlja sedem sodnikov vrhovnega sodišča. Disciplinsko sodišče iz prejšnjega odstavka odloča v posamezni zadevi v senatu petih sodnikov.
−
1
−
Sestavo disciplinskega sodišča prve stopnje določi občna seja vrhovnega sodišča na predlog sodnega sveta, sestavo disciplinskega sodišča druge stopnje pa občna seja vrhovnega sodišča na predlog predsednika vrhovnega sodišča. Sestava disciplinskega sodišča se določi za čas dveh let.
−
1
−
Funkcijo disciplinskega tožilca pred disciplinskimi sodišči opravlja z letnim razporedom dela določeni vrhovni sodnik.
−
2
−
3. oddelek Disciplinski postopek
−
+
1
+
3. oddelek Disciplinski postopek
1
−
Kolikor nima ta zakon posebnih določb, se v disciplinskem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku.
−
1
−
Disciplinski postopek do pravnomočnosti sodne odločbe ni javen, razen če obtoženi sodnik izključitvi javnosti izrecno nasprotuje.
−
1
−
O uvedbi preiskave zoper sodnika odloča senat disciplinskega sodišča prve stopnje. Preiskavo opravlja sodnik disciplinskega sodišča, ki ga določi s sklepom senat sodišča iz prejšnjega odstavka.
−
1
−
Ko disciplinsko sodišče prejme obtožbo zoper sodnika, jo pošlje sodniku, ki ima pravico ugovarjati zoper obtožbo pisno ali ustno na zapisnik v roku osem dni po njenem prejemu.
−
1
−
Zapisnikar v disciplinskem postopku je sodnik. Zapisnikarja določi predsednik disciplinskega sodišča.
−
2
·
4. oddelek Začasna odstranitev iz sodniške službe
1
·
4. oddelek Začasna odstranitev iz sodniške službe
1
−
Zoper odločitev o suspenzu, ki mora biti obrazložena, se sodnik lahko pritoži v petnajstih dneh od prejema, odločbe na sodni svet, predsednik vrhovnega sodišča pa na državni zbor. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
1
+
Zoper odločitev o suspenzu, ki mora biti obrazložena, se sodnik lahko pritoži v petnajstih dneh od prejema odločbe na sodni svet, predsednik vrhovnega sodišča pa na državni zbor. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
1
−
Suspenz traja do dokončne odločitve pristojnega organa o razrešitvi sodnika. Če se postopek pred kazenskim sodiščem konča tako, da ni podlage za razrešitev sodnika po tem zakonu, suspenz preneha z dnem izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, z dnem pravnomočnosti take odločbe pa se odpravi skupaj z vsemi njegovimi posledicami.
1
+
Suspenz traja do dokončne odločitve pristojnega organa o razrešitvi sodnika. Če se postopek pred kazenskim sodiščem konča tako, da ni podlage za razrešitev sodnika po tem zakonu, suspenz preneha z dnem izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, z dnem pravnomočnosti take odločbe pa se odpravi skupaj z vsemi njegovimi posledicami. V primeru iz četrtega odstavka 91. člena tega zakona traja suspenz najdalj do dokončne odločitve pristojnega organa v disciplinskem postopku. (prenehal veljati)
1
−
Kadar je za začetek kazenskega postopka zoper sodnika potrebno dovoljenje državnega zbora, mora organ, ki je pristojen zahtevati dovoljenje, o vložitvi zahteve za dovoljenje obvestiti sodni svet ter ministrstvo, pristojno za pravosodje. Kadar je za odreditev pripora zoper sodnika potrebno dovoljenje državnega zbora, mora preiskovalni sodnik pred odreditvijo pripora zaprositi državni zbor za dovoljenje. Državni zbor odloči o dovoljenju po pridobitvi mnenja sodnega sveta.
1
+
Kadar je za odreditev pripora oziroma za začetek kazenskega postopka zoper sodnika potrebno dovoljenje državnega zbora, pristojno sodišče o tem, da je vložilo zahtevo za dovoljenje, obvesti sodni svet in ministrstvo, pristojno za pravosodje. Državni zbor odloči o dovoljenju po pridobitvi mnenja sodnega sveta.
1
−
Sodišče, ki odredi pripor zoper sodnika, mora o tem nemudoma obvestiti predsednika sodišča, v katerem opravlja sodnik sodniško službo, sodni svet ter ministrstvo, pristojno za pravosodje. Sodnik, ki je v priporu, ima pravico do nadomestila plače v enaki višini kot sodnik, ki je v suspenzu, če preživlja družino, sicer pa le v višini ene tretjine plače. VIII. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
Sodišče, ki odredi pripor zoper sodnika, mora o tem nemudoma obvestiti predsednika sodišča, v katerem opravlja sodnik sodniško službo, sodni svet ter ministrstvo, pristojno za pravosodje. Sodnik, ki je v priporu, ima pravico do nadomestila plače v enaki višini kot sodnik, ki je v suspenzu, če preživlja družino, sicer pa le v višini ene tretjine plače. VII.a poglavje POSEBNA DOLOČBA
+
1
+
VIII. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Za sodnike iz prvega odstavka 101. člena tega zakona in prejšnjega člena, ki prijavijo kandidaturo na razpisano prosto sodniško mesto, zahteva sodni svet izdelavo ocene sodniškega dela. Ocena sodniškega dela je sestavni del prijave sodnika. Ocena po prejšnjem odstavku je strokovna ocena sodniškega dela, ki jo za sodnike sodišč prve stopnje izdelajo pristojna višja sodišča, za sodnike višjih sodišč vrhovno sodišče, za sodnike vrhovnega sodišča pa to sodišče na občni seji. Strokovni oceni, ki se izdela po kriterijih iz 29. člena tega zakona, je treba priložiti poročila o opravljenih inštruktažnih pregledih, ki so jih opravila pristojna sodišča in se nanašajo na delo sodnika. Sodišča iz prejšnjega odstavka morajo predložiti sodnemu svetu oceno sodniškega dela v petnajstih dneh od zahteve. Do uveljavitve zakona, ki bo urejal pristojnost in organizacijo delovnih in socialnih sodišč, izdela oceno sodniškega dela za sodnike Sodišča združenega dela Republike Slovenije to sodišče na občni seji.
1
+
Za sodnike iz prvega odstavka 101. člena tega zakona in prejšnjega člena, ki prijavijo kandidaturo na razpisano prosto sodniško mesto, zahteva sodni svet izdelavo ocene sodniškega dela. Ocena sodniškega dela je sestavni del prijave sodnika. Ocena po prejšnjem odstavku je strokovna ocena sodniškega dela, ki jo za sodnike sodišč prve stopnje izdelajo pristojna višja sodišča, za sodnike višjih sodišč vrhovno sodišče, za sodnike vrhovnega sodišča pa to sodišče na občni seji. Strokovni oceni, ki se izdela po kriterijih iz 29. člena tega zakona, je treba priložiti poročila o opravljenih inštruktažnih pregledih, ki so jih opravila pristojna sodišča in se nanašajo na delo sodnika. Sodišča iz prejšnjega odstavka morajo predložiti sodnemu svetu oceno sodniškega dela v petnajstih dneh od zahteve. Do uveljavitve zakona, ki bo urejal pristojnost in organizacijo delovnih in socialnih sodišč, izdela oceno sodniškega dela za sodnike Sodišča združenega dela Republike Slovenije to sodišče na občni seji. Če se na sodniško mesto, ki je razpisano po drugem odstavku 101. člena ali 103. členu tega zakona, prijavi kot edini kandidat sodnik iz prvega odstavka tega člena in je ocena sodniškega dela iz drugega odstavka tega člena pozitivna, ga je sodni svet dolžan izbrati.
1
−
Z opravljanjem sodniške službe po določbah tega zakona je izenačeno opravljanje sodniške funkcije po dosedanjih predpisih, opravljanje funkcije javnega tožilca, funkcije sodnika za prekrške ter delo višjih strokovnih sodelavcev. Pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je pred 25. junijem 1991 pridobil strokovni naslov diplomirani pravnik v kateri od republik bivše SFRJ. Do uveljavitve zakona; ki bo urejal pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.
1
+
Z opravljanjem sodniške službe po določbah tega zakona je izenačeno opravljanje sodniške funkcije po dosedanjih predpisih, opravljanje funkcije državnega tožilca, sodnika za prekrške in javnega pravobranilca, poklic odvetnika, delo pravnega strokovnjaka v državnem organu, pri pravni ali fizični osebi ter delo višjih strokovnih sodelavcev. Pogoj iz 3. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor bo 30 let starosti dopolnil do 31. decembra 1997. Če se na razpis prostega sodniškega mesta na okrajnem sodišču ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz 8. in 9. člena zakona, je do 31. 12. 1999 ne glede na pogoje iz 3. točke prvega odstavka 8. člena in 9. člena tega zakona, lahko za sodnika okrajnega sodišča izvoljena oseba, ki je dopolnila 27 let starosti in ima po opravljenem pravniškem državnem izpitu najmanj eno leto delovnih izkušenj na sodišču, ali najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Za sodnika, izvoljenega pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena se v prvih treh letih izdela ocena sodniške službe za vsako leto. Pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je pred 25. junijem 1991 pridobil strokovni naslov diplomirani pravnik v kateri od republik bivše SFRJ. Do uveljavitve zakona, ki bo urejal pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-01/93-24/3 Ljubljana, dne 30. marca 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o dopolnitvi Zakona o sodniški službi (ZSS-N) Razglašam Zakon o dopolnitvi Zakona o sodniški službi (ZSS-N), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. junija 2023. Št. 003-02-3/2022-154 Ljubljana, dne 6. julija 2023 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O DOPOLNITVI ZAKONA O SODNIŠKI SLUŽBI (ZSS-N)
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-04/23-4/21 Ljubljana, dne 28. junija 2023 EPA 800-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−