Zakon o trgu vrednostnih papirjev

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o trgu vrednostnih papirjev Razglašam zakon o trgu vrednostnih papirjev, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. januarja 1994. Št. 0100-15/94 Ljubljana, dne 3. februarja 1994. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. ZAKON O TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV I. SPLOŠNE DOLOČBE

Ta zakon ureja pogoje in način poslovanja z vrednostnimi papirji. Za vrednostne papirje po tem zakonu se štejejo vrednostni papirji, ki so izdani v seriji.

Naloge v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji, določene v tem zakonu in zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, opravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) kot neodvisna organizacija.

Vlada Republike Slovenije spremeni tolarske zneske, določene v tem zakonu, če se spremeni razmerje tolarja proti ECU po tečaju Banke Slovenije za več kot 10%. II. JAVNA PONUDBA VREDNOSTNIH PAPIRJEV 1. Dovoljenje za javno ponudbo

Prva prodaja vrednostnih papirjev se lahko opravi le na podlagi javne ponudbe, če ni s tem zakonom drugače določeno. Javna ponudba vrednostnih papirjev je na nedoločen krog oseb naslovljeno javno objavljeno vabilo k javnemu vpisu vrednostnih papirjev. Prva prodaja vrednostnih papirjev je prodaja vrednostnih papirjev na podlagi izdajateljeve ponudbe ob izdaji vrednostnih papirjev. Vse ostale prodaje vrednostnih papirjev so nadaljnje prodaje. Ne glede na tretji odstavek tega člena se za prvo prodajo šteje tudi prodaja, ki jo kot prodajalec opravi pooblaščeni udeleženec, ki je od izdajatelja odkupil vrednostne papirje z namenom nadaljnje prodaje, če je takšno prodajo opravil v roku iz 23. člena tega zakona.

Za prvo prodajo vrednostnih papirjev ni potrebna javna ponudba v primeru: - simultane ustanovitve delniške družbe, - ponudbe vrednostnih papirjev, ki je namenjena največ tridesetim vnaprej znanim osebam, ki se zavežejo, da bodo odkupile celotno izdajo, - zamenjave vrednostnih papirjev zaradi pripojitve ali spojitve družb, če vrednostni papirji teh družb niso bili javno ponujeni, - druge ponudbe vrednostnih papirjev, če tako določa poseben zakon. Vrednostni papirji izdani na podlagi prvega odstavka tega člena se morajo glasiti na ime in je njihova prenosljivost omejena na način, določen v 8. členu tega zakona.

Pred objavo javne ponudbe mora izdajatelj pridobiti dovoljenje Agencije za javno ponudbo. Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena dovoljenje Agencije ni potrebno: - kadar je izdajatelj vrednostnih papirjev Republika Slovenija ali Banka Slovenije, - kadar je Republika Slovenija izdala jamstvo za celotno izdajo vrednostnih papirjev, - kadar vrednost celotne izdaje ne presega 7,000.000 tolarjev, - pri povečanju kapitala delniške družbe iz sredstev delniške družbe, - pri izdaji vrednostnih papirjev investicijskih skladov ustanovljenih po posebnem zakonu, - pri zamenjavi vrednostnih papirjev zaradi pripojitve ali spojitve družb, če so bili vrednostni papirji vsaj ene družbe javno ponujeni. Vrednostne papirje iz tretje alinee drugega odstavka tega člena lahko isti izdajatelj izda le enkrat na dve leti.

O nameravani ponudbi vrednostnih papirjev na podlagi 5. člena in drugega odstavka 6. člena tega zakona mora izdajatelj vrednostnih papirjev predhodno obvestiti Agencijo.

Osebe, ki so ob prvi prodaji pridobile vrednostne papirje iz 5. člena tega zakona, smejo prenašati te vrednostne papirje le na druge osebe, ki so te vrednostne papirje pridobile na podlagi iste prodaje.

Vrednostni papirji iz 5. člena tega zakona postanejo neomejeno prenosljivi, če izdajatelj pridobi dovoljenje Agencije za njihovo nadaljnjo javno prodajo. Za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 11. do 15. člena, 22. in 27. člena tega zakona.

Vrednostni papirji iz 5. člena tega zakona postanejo neomejeno prenosljivi tudi, če izdajatelj pridobi dovoljenje za javno ponudbo vrednostnih papirjev kasnejše izdaje, ki tvorijo z vrednostnimi papirji iz 5. člena tega zakona isti razred.

Dovoljenje za javno ponudbo izda Agencija na pisno zahtevo izdajatelja. Zahteva iz prvega odstavka tega člena mora obsegati: - firmo, sedež in matično številko izdajatelja, razen v primeru ustanovitve delniške družbe, - vrednost celotne izdaje, - zneske, na katere se glasijo vrednostni papirji, in pravice, ki iz vrednostnih papirjev izvirajo. Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti: - dva izvoda osnutka prospekta za javno ponudbo z vsebino, določeno v 13. členu tega zakona, - poročilo o revidiranih letnih računovodskih izkazih izdajatelja za zadnji dve leti poslovanja oziroma za krajše obdobje, če je bil izdajatelj ustanovljen kasneje, - veljaven sklep o izdaji vrednostnih papirjev oziroma, če gre za izdajo delnic zaradi sukcesivne ustanovitve delniške družbe, statut delniške družbe, - izpisek iz sodnega registra razen, če gre za izdajo delnic zaradi sukcesivne ustanovitve delniške družbe, - osnutek vrednostnega papirja z vsemi sestavinami, - osnutek javnega poziva za vpisovanje in vplačevanje iz 21. člena tega zakona, - drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, da je zahtevek za izdajo dovoljenja utemeljen. Če je izdajatelj delniška družba in se zahtevek nanaša na javno ponudbo delnic druge ali naslednjih izdaj, mora izdajatelj v zahtevi navesti tudi: - vrednost prejšnjih izdaj delnic, - razrede prej izdanih delnic z opisom vsebine pravic iz teh delnic in zneske, na katere se glasijo. Zahtevi iz četrtega odstavka tega člena je potrebno priložiti tudi notarsko overjeno prečiščeno besedilo statuta. Agencija določi seznam revizijskih gospodarskih družb, ki lahko revidirajo računovodske izkaze izdajatelja za potrebe javne ponudbe. Kadar je izdajatelj občina, je namesto poročila o revidiranih letnih obračunih iz druge alinee tretjega odstavka tega člena dolžna predložiti k izdaji vrednostnih papirjev soglasje ministra, pristojnega za finance.

Agencija izda dovoljenje za javno ponudbo, če ugotovi, da prospekt in poziv za vpisovanje in vplačevanje vsebujeta vse podatke iz 13. oziroma 21. člena tega zakona, in da ti podatki niso v nasprotju z listinami, ki so priložene zahtevi. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz listin, ki so priložene zahtevi, izhaja, da je sklep o izdaji vrednostnih papirjev v nasprotju z zakonom ali da ni bil sprejet po predpisanem postopku. 2. Prospekt za javno ponudbo

Prospekt za javno ponudbo je pisni dokument, ki vsebuje podatke, ki omogočajo kupcu vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: investitor) vpogled v pravni položaj izdajatelja, njegov finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: prospekt). Prospekt se izdela in objavi v slovenskem jeziku. Podrobnejšo vsebino prospekta določi Agencija.

Če so v prospektu navedeni neresnični podatki, so osebe, ki so izdale prospekt oziroma sodelovale pri izdaji prospekta (odgovorna oseba izdajatelja, revizor in druge osebe, ki so lahko vplivale na vsebino prospekta) solidarno odgovorne imetnikom takšnih vrednostnih papirjev za škodo, če so vedele ali bi morale vedeti za neresničnost podatkov. Osebe iz prvega odstavka tega člena odgovarjajo za škodo tudi, če v prospektu niso navedeni bistveni podatki o izdajatelju oziroma vrednostnem papirju, ki bi lahko vplivali na odločitev investitorja o nakupu vrednostnega papirja. Odgovornosti za škodo so osebe oproščene, če dokažejo, da je investitor v času pridobitve vrednostnih papirjev vedel za netočnosti oziroma nepopolnosti podatkov v prospektu.

Agencija ne odgovarja za resničnost in popolnost podatkov, navedenih v prospektu. 3. Postopek javne ponudbe

Izdajatelj je dolžan predložiti Agenciji dokončno oblikovani prospekt in specimen vrednostnega papirja najpozneje sedem dni pred pričetkom javne ponudbe. Končna vsebina prospekta se ne sme razlikovati od prospekta, ki ga je odobrila Agencija ob izdaji dovoljenja.

Med javno ponudbo izdajatelj ne sme spreminjati akta o ustanovitvi in drugih splošnih aktov, ki se nanašajo na pravice imetnikov vrednostnih papirjev kot so navedene v prospektu.

Vpisovanje javno ponujenih vrednostnih papirjev poteka pri borzno posredniških družbah in bankah, ki jih pooblasti izdajatelj. Borzno posredniška družba oziroma banka mora zagotoviti potek vpisovanja vrednostnih papirjev v skladu s predpisi in prospektom.

Vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe poteka pri bankah ali organizaciji za plačilni promet, ki jih pooblasti izdajatelj.

Izdajatelj je dolžan začeti s postopkom za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe v 30 dneh po pridobitvi dovoljenja za javno ponudbo. Ne glede na prvi odstavek tega člena sme izdajatelj vrednostnih papirjev, pri katerih celotne obveznosti izdajatelja zapadejo v roku, ki je krajši od 12 mesecev, začeti s postopkom vpisovanja in vplačevanja v roku, ki je daljši od 30 dni, vendar ne daljši od 9 mesecev od pridobitve dovoljenja za javno ponudbo.

Pred začetkom postopka za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe mora izdajatelj javno objaviti poziv za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev v dnevno informativnem časopisju, ki se prodaja na področju cele države. Poziv za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev mora vsebovati pomembnejše podatke o izdajatelju, značilnostih izdaje ter mesta, kjer je na voljo celoten prospekt in možen vpogled v drugo dokumentacijo.

Prospekt mora biti brezplačno, v obliki brošure, na voljo na sedežu izdajatelja in na vseh mestih za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev. Izdajatelj mora na vseh mestih za vplačevanje in vpisovanje vrednostnih papirjev omogočiti vpogled v zadnje računovodske izkaze in svoj statut oziroma ustanovitveni akt.

Vpisovanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe sme trajati največ tri mesece od dne, določenega za začetek vpisovanja in vplačevanja. Če je v roku iz prvega odstavka tega člena vpisanih najmanj 80% in vplačanih najmanj 50% vseh s prospektom ponujenih vrednostnih papirjev, lahko Agencija na zahtevo izdajatelja podaljša rok za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe največ za dva meseca, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Pravna oseba iz 18. člena tega zakona, ki izvede vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe, mora najpozneje v sedmih dneh po končani javni ponudbi obvestiti Agencijo o številu vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjev. Izdajatelj mora objaviti podatke o vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjih v dnevno informativnem časopisju najpozneje v desetih dneh po končanem vpisovanju in vplačevanju vrednostnih papirjev.

Javna ponudba se šteje za uspešno, če je v roku iz 23. člena vpisanih in vplačanih najmanj 80% vseh s prospektom ponujenih vrednostnih papirjev, razen če se javna ponudba nanaša na delnice. Če javna ponudba ni uspešna, je izdajatelj dolžan zagotoviti vrnitev vplačanih zneskov pri pravnih osebah, pri katerih je potekal vpis.

Vrednostnih papirjev, ki niso bili vpisani v roku, ki je predviden za vpisovanje vrednostnih papirjev z javno ponudbo, po preteku tega roka ni mogoče več vpisovati. Izdajatelj mora zagotoviti, da se nevpisani vrednostni papirji iz prvega odstavka tega člena uničijo.

Agencija vodi register izdanih dovoljenj za javno ponudbo, register prospektov in register vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi javne ponudbe. Vsebino registra iz prvega odstavka tega člena in način javnega dostopa do podatkov določi Agencija.

Izdajatelj vrednostnih papirjev, ki je uspešno izvedel postopek javne ponudbe, mora Agenciji predložiti revidirano letno poročilo v 30 dneh po prejemu revizijskega poročila, najkasneje pa v osmih mesecih po preteku poslovnega leta. Letno poročilo, ki vsebuje podatke o poslovnem izidu z obrazložitvijo in navedbo sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu, je javno dostopno. Izdajatelj, ki je izvedel javno ponudbo samo za dolžniške vrednostne papirje, mora predlagati revidirana letna poročila v skladu s prvim odstavkom tega člena dokler ne zapadejo celotne obveznosti iz teh vrednostnih papirjev.

Določbe tega poglavja o postopku javne ponudbe vrednostnih papirjev se ne uporabljajo za vrednostne papirje, izdane na podlagi 6. člena tega zakona. 4. Omejitev izdaje

Najvišja nominalna vrednost posamezne izdaje vrednostnih papirjev, ki se prodajajo na podlagi javne ponudbe in za katero ne jamči banka ali druga pravna oseba, ne sme presegati enkratnega zneska v sodni register vpisanega osnovnega kapitala, rezerv in nerazdeljenega dobička, izkazanega v revidirani letni bilanci stanja za zadnje leto poslovanja izdajatelja. Omejitve iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja pri izdaji delnic. 5. Ponudba vrednostnih papirjev tujega izdajatelja

Vrednostne papirje tujega izdajatelja, ki še niso bili ponujeni na področju Republike Slovenije, lahko ponudi samo borzno posredniška družba oziroma banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov iz pete alinee 39. člena tega zakona.

Pred pričetkom ponudbe iz 30. člena tega zakona mora borzno posredniška družba oziroma banka pridobiti dovoljenje Agencije za ponudbo vrednostnih papirjev na podlagi 30. člena tega zakona.

Zahtevi za izdajo dovoljenja iz 31. člena tega zakona je potrebno priložiti: - dva izvoda osnutka prospekta z vsebino, določeno v 13. členu tega zakona, - izjavo in ustrezno dokumentacijo iz katere je razvidno, da za izdajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja jamči banka oziroma druga pravna oseba iz 30. člena tega zakona, - drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, da je zahtevek za izdajo dovoljenja utemeljen. Izjave in dokumentacije iz druge alinee prvega odstavka tega člena ni potrebno priložiti pri izdaji delnic tujega izdajatelja.

Za postopek javne ponudbe vrednostnih papirjev iz 30. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe 11. do 15. člena, 22. in 27. člena tega zakona.

Za škodo iz 14. člena tega zakona odgovarja imetnikom vrednostnih papirjev tujega izdajatelja borzno posredniška družba oziroma banka solidarno z izdajateljem. 6. Nadzor

Nadzor nad izvajanjem javne ponudbe opravlja Agencija. Izvajanje posameznih nalog v zvezi z nadzorom lahko Agencija poveri drugi pravni osebi. Stroški nadzora bremenijo izdajatelja, kadar se ugotovijo nepravilnosti pri javni ponudbi oziroma če izdajatelj ravna v nasprotju z določbami, ki se nanašajo na javno ponudbo po tem zakonu.

Če Agencija pri opravljanju nadzora iz 35. člena tega zakona ugotovi nepravilnosti pri izvajanju postopka javne ponudbe, izda odredbo, s katero izdajatelju naloži, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo. V odredbi določi rok, v katerem je izdajatelj dolžan odpraviti pomanjkljivosti. Odredba se vroči tudi osebam iz 18. člena tega zakona. Izdajatelj je dolžan v roku iz prvega odstavka tega člena odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in Agenciji dostaviti sporočilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Poročilu je dolžan priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene. V času od vročitve odredbe Agencije iz prvega odstavka tega člena do odprave pomanjkljivosti mora izdajatelj ustaviti postopek vpisovanja in vplačevanja vrednostnih papirjev. V tem času rok iz prvega odstavka 23. člena tega zakona ne teče. Če izdajatelj ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, Agencija z odločbo razveljavi postopek vpisovanja in vplačevanja vrednostnih papirjev. V primeru iz četrtega odstavka tega člena se šteje, da javna ponudba ni uspešna. Zoper odredbo iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe. Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve. III. POOBLAŠČENI UDELEŽENCI TRGA VREDNOSTNIH PAPIRJEV 1. Pooblaščeni udeleženci in vrste poslov

Posle z vrednostnimi papirji, ki so bili javno ponujeni, lahko opravljajo le borzno posredniške družbe in banke. Poleg borzno posredniških družb in bank lahko opravljajo posle z vrednostnimi papirji, ki so bili javno ponujeni, tudi Republika Slovenija ali njen pooblaščen agent in Banka Slovenije po določbah posebnega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni udeleženci).

Borzno posredniška družba je delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Republiki Sloveniji, katere edini predmet poslovanja so posli iz prvega odstavka 39. člena tega zakona. Če je borzno posredniška družba ustanovljena kot delniška družba, je njen osnovni kapital sestavljen iz navadnih delnic istega razreda, ki se glasijo na ime.

Za posle z vrednostnimi papirji po tem zakonu se šteje: - sprejemanje nalogov investitorjev, ki se nanašajo na nakup ali prodajo vrednostnih papirjev ter izvrševanje takšnih nalogov na borzi ali izven nje za tuj račun in proti plačilu provizije (posredovanje), - kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev za svoj račun, z namenom pridobivanja dobička (trgovanje), - trgovanje z obveznostjo kupiti ali prodati za svoj račun vrednostne papirje, ki so predmet ponudbe in povpraševanja na borzi, po ceni, ki jo določi pooblaščeni udeleženec, v skladu s pravili borze (posebno borzno trgovanje), - gospodarjenje z vrednostnimi papirji po naročilu in za račun strank proti plačilu provizije (upravljanje s finančnim premoženjem strank), - organiziranje, priprava in izvedba odkupa novo izdanih vrednostnih papirjev oziroma odkup novo izdanih vrednostnih papirjev z namenom njihove nadaljnje prodaje javnosti (odkupovanje in priprava novih izdaj), - svetovanje strankam pri izdaji in nakupu oziroma prodaji vrednostnih papirjev (investicijsko svetovanje), - opravljanje storitev pri hranjenju vrednostnih papirjev strank, shranjenih v klirinško-depotni družbi in hramba vrednostnih papirjev, ki niso bili javno ponujeni. Posle iz pete alinee prvega odstavka tega člena lahko opravljajo le pooblaščeni udeleženci, pri čemer mora biti borzno posredniška družba organizirana kot delniška družba. Podrobnejše predpise o opravljanju posameznih poslov iz tega člena lahko določi Agencija. 2. Potrebni kapital

Osnovni kapital borzno posredniške družbe mora za posamezne posle iz prvega odstavka 39. člena tega zakona znašati najmanj: - 7,000.000 tolarjev za posle iz prve, šeste in sedme alinee v zvezi z opravljanjem storitev pri hranjenju vrednostnih papirjev strank, shranjenih v klirinško-depotni družbi, - 10,000.000 tolarjev za posle iz druge in četrte alinee, - 30,000.000 tolarjev za posle iz tretje alinee, - 100,000.000 tolarjev za posle iz pete in sedme alinee, če hrani vrednostne papirje, ki niso bili javno ponujeni.

Agencija lahko borzno posredniškim družbam določi obseg poslovanja za posamezne vrste poslov z vrednostnimi papirji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.

Borzno posredniška družba, njeni delničarji oziroma družbeniki in zaposleni v družbi ne smejo biti neposredno ali posredno lastniki več kot 5% celotnega števila delnic oziroma deležev druge borzno posredniške družbe.

Banka je lahko lastnik samo ene borzno posredniške družbe in ima lahko v lasti največ 5% celotnega števila delnic oziroma deležev drugih borzno posredniških družb. Banka, ki ima v lasti več kot 5% celotnega števila delnic oziroma deleža borzno posredniške družbe ne sme neposredno opravljati poslov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona. Banke, ki sestavljajo bančno skupino, smejo opravljati posle iz prvega odstavka 39. člena tega. zakona le preko ene banke iz bančne skupine ali preko ene borzno posredniške družbe.

Tuja oseba lahko postane delničar oziroma družbenik borzno posredniške družbe le s predhodnim soglasjem Agencije. Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko postane delničar oziroma družbenik le do višine 24% osnovnega kapitala borzno posredniške družbe. Pri izdaji soglasja iz prvega odstavka tega člena Agencija upošteva razpršenost lastništva delnic ter kapitalsko in upravljalsko povezanost med delničarji oziroma družbeniki. 3. Dovoljenje za opravljanje poslov

Borzno posredniške družbe morajo pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje poslov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona. Banka mora pred pričetkom opravljanja poslov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije izda dovoljenje po predhodnem mnenju Agencije.

Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona je potrebno priložiti: - akt o ustanovitvi in statut družbe, - opis poslov, ki jih bo opravljala družba ter načrt poslovanja za dve leti, - podatke o višini in lastnikih osnovnega kapitala družbe, - podatke o kapitalskih deležih ustanoviteljev družbe v drugih pravnih osebah, - dokumentacijo, ki jo določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je družba kadrovsko, tehnično, finančno in organizacijsko sposobna opravljati posle, predvidene s statutom.

Agencija izda dovoljenje za opravljanje poslov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, če ugotovi, da borzno posredniška družba izpolnjuje pogoje za opravljanje poslov, določene s tem zakonom. V izreku odločbe iz prvega odstavka tega člena Agencija določno navede, za katere posle dovoljenje velja. 4. Borzni posredniki

Posle iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, razen posle iz sedme alinee, opravljajo pri pooblaščenem udeležencu le osebe, ki so opravile poseben strokovni izpit, s katerim se preveri strokovna sposobnost za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji (v nadaljnjem besedilu: borzni posredniki). Agencija določi način in pogoje za opravljanje izpita iz prvega odstavka tega člena in pogoje za njegov odvzem.

Borzni posrednik ne sme spodbujati ali priporočati strankam nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev zgolj z namenom pridobitve provizije. 5. Vodenje knjig in računov

Pooblaščeni udeleženec vodi v zvezi s posli iz prve in druge alinee 39. člena tega zakona knjigo naročil, v katero vpisuje naročila strank, svoja naročila in naročila v zvezi z upravljanjem finančnega premoženja strank po časovnem vrstnem redu in preklic naročil. Podrobnejšo vsebino in način vodenja knjige naročil iz prvega odstavka tega člena določi Agencija.

Pooblaščeni udeleženec odpre poseben račun vrednostnih papirjev in poseben račun denarnih sredstev, preko katerih bo opravljal poslovanje z vrednostnimi papirji. Borzno posredniška družba oziroma banka mora izkazovati stanja vrednostnih papirjev in denarna stanja strank ločeno od svojih stanj.

Borzno posredniška družba uporablja pri vodenju poslovnih knjig kontni plan in kontne okvirje po predpisanih računovodskih standardih. 6. Združenje pooblaščenih udeležencev

Borzno posredniške družbe in banke, ki opravljajo posle z vrednostnimi papirji, lahko ustanovijo svoje združenje kot gospodarsko interesno združenje po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Agencija lahko s pogodbo pooblasti združenje za izvrševanje določenih nalog v skladu s tem zakonom. V primeru iz prejšnjega odstavka potrjuje Agencija spremembe in dopolnitve splošnih aktov združenja, ki se nanašajo na izvrševanje določenih nalog na podlagi drugega odstavka tega člena.

V primeru iz drugega odstavka 53. člena tega zakona združenje najmanj dvakrat letno poroča Agenciji o svojem delu. Agencija lahko od združenja zahteva dodatne informacije o delovanju združenja. 7. Prepovedi in omejitve

Pooblaščeni udeleženec ne sme opravljati poslov z vrednostnimi papirji, ki bi lahko ogrozili stabilnost trga vrednostnih papirjev, predvsem pa ne sme: - opravljati navideznih poslov z vrednostnimi papirji z namenom zavajanja investitorjev glede cen vrednostnih papirjev, - objavljati ali razširjati napačnih informacij z namenom spremembe cen vrednostnih papirjev, - neposredno ali posredno opravljati poslov z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v kotacijo na borzi, z namenom uravnavanja ali utrjevanja cen vrednostnih papirjev, razen pri opravljanju poslov določenih na podlagi tretje alinee 39. člena tega zakona, - posojati vrednostnih papirjev, ki so last strank, brez pismenega soglasja stranke.

Pooblaščeni udeleženec si sme izposojati in sme posojati vrednostne papirje le pod pogoji, ki jih določi Agencija. 8. Obveščanje Agencije

Borzno posredniška družba mora redno obveščati Agencijo o svojem finančnem stanju, statusnih spremembah, kapitalskih udeležbah v drugih pooblaščenih udeležencih, spremembah v lastništvu osnovnega kapitala ter o vsakem pojavu plačilne nesposobnosti.

Podrobnejši način obveščanja iz 57. člena tega zakona določi Agencija. 9. Poslovna skrivnost

Zaposleni pri pooblaščenih udeležencih morajo obdržati kot poslovno skrivnost informacije, ki jih pridobijo v zvezi z delom in ki še niso dostopne javnosti ter bi lahko vplivale na ceno vrednostnih papirjev. Pooblaščeni udeleženci morajo v svojih aktih zagotoviti varovanje poslovnih skrivnosti in preprečevanje zlorab poslovnih skrivnosti. Zagotoviti morajo tudi nadzor pretoka poslovnih skrivnosti znotraj in izven svojega poslovnega sistema.

Agencija lahko od borzno posredniške družbe oziroma banke zahteva, da tekoče sestavlja seznam vrednostnih papirjev s podatki o izdajateljih, od katerih bi lahko pridobila informacije iz 59. člena tega zakona oziroma notranje informacije iz 143. člena tega zakona. Takšen seznam mora biti objavljen v vseh oddelkih borzno posredniške družbe oziroma banke, v obliki in na način, kot ga določi uprava borzno posredniške družbe oziroma uprava banke. Vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni na seznam iz prvega odstavka tega člena, borzni posredniki, borzno posredniške družbe oziroma banke ne smejo priporočati strankam in jih tudi ne smejo kupovati ali prodajati za račun borzno posredniške družbe oziroma banke, v kateri so zaposleni. 10. Nadzor

Nadzor nad poslovanjem borzno posredniške družbe opravlja Agencija. Agencija opravlja nadzor tudi nad poslovanjem bank v zvezi s posli iz prvega odstavka 39. člena tega zakona. Agencija lahko brez omejitev pregleduje knjige, spise in druge dokumente borzno posredniške družbe in banke, ki se nanašajo na posle iz prvega odstavka 39. člena tega zakona. Za izvajanje posameznih nalog v zvezi z nadzorom iz drugega odstavka tega člena lahko Agencija zadolži borzo, združenje pooblaščenih udeležencev ali drugo pravno osebo.

Pri opravljanju nadzora iz 61. člena tega zakona lahko Agencija zahteva: - poročila in informacije o poslovnih zadevah borzno posredniške družbe oziroma banke, - poročilo o reviziji in dodatne informacije o opravljeni reviziji borzno posredniške družbe oziroma banke. - izredne preglede borzno posredniške družbe oziroma banke.

Če Agencija pri opravljanju nadzora oziroma pregledu iz 61. in 62. člena tega zakona ugotovi nepravilnosti pri poslovanju z vrednostnimi papirji ali nepravilnosti pri vodenju poslovnih knjig, izda odredbo, s katero naloži, da se ugotovljene nepravilnosti odpravijo. V odredbi določi rok, v katerem je borzno posredniška družba oziroma banka dolžna odpraviti pomanjkljivosti. Borzno posredniška družba oziroma banka je dolžna v roku iz prvega odstavka tega člena odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in Agenciji dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Poročilu je potrebno priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene.

Če še pri opravljanju nadzora ugotovi, da borzno posredniška družba huje krši predpise o poslovanju z vrednostnimi papirji, lahko Agencija z odredbo iz 63. člena tega zakona tudi: - popolnoma ali delno prepove borzno posredniški družbi opravljanje posameznih poslov, - trajno ali začasno prepove borzno posredniški družbi opravljanje posameznih poslov, - javno objavi, da borzno posredniška družba krši predpise o poslovanju z vrednostnimi papirji.

Agencija odvzame borzno posredniški družbi dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji v naslednjih primerih: - če borzno posredniška družba huje krši predpise o poslovanju z vrednostnimi papirji, - če borzno posredniška družba ne začne poslovati v 12 mesecih od izdaje dovoljenja ali prekine poslovanje za več kot 6 mesecev, - če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov, - če borzno posredniška družba ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje poslovanje.

Če iz podatkov, s katerimi Agencija razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, izda odredbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja. Odredba iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati: - določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za začetek postopka, - navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Agencija zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena, - obrazložitev odločitve o začetku postopka. V odredbi Agencija določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni šteto od dneva vročitve odločbe borzno posredniški družbi, v katerem se borzno posredniška družba lahko izjavi o razlogih za začetek postopka. Zoper odredbo iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe.

V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko borzno posredniška družba navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se borzno posredniška družba v izjavi sklicuje na listinske dokaze, je dolžna te dokaze priložiti izjavi. Če borzno posredniška družba izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe tega zakona o nepopolnih vlogah, temveč Agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi. Po izteku roka za izjavo borzno posredniška družba nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Agencija mora odločiti o odvzemu dovoljenja v roku 30 dni od prejema izjave iz 67. člena tega zakona oziroma od izteka roka za takšno izjavo. Agencija sme odločati o odvzemu dovoljenja samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdala odredbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi tistih listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odredbi o začetku postopka, in ki jih je izjavi iz 67. člena tega zakona priložila borzno posredniška družba.

Agencija ustavi postopek za odvzem dovoljenja: - če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 68. člena tega zakona zaključi, da dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdala odredbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za odvzem dovoljenja, ali - če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 68. člena tega zakona zaključi, da ni dokazano, da je borzno posredniška družba storila dejanje, oziroma da so podane okoliščine, zaradi katerih je izdala odredbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja.

Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja mora obsegati: - odločitev o odvzemu dovoljenja, z označbo številke in datuma izdaje dovoljenja, - firmo in sedež borzno posredniške družbe, ki ji je dovoljenje odvzeto, - določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja. Odločba o odvzemu dovoljenja mora biti obrazložena.

Če se ugotovitve Agencije v zvezi z nadzorom nanašajo na banke ali če Agencija ugotovi, da banka krši predpise o poslovanju z vrednostnimi papirji, lahko Agencija banki začasno prepove opravljanje posameznih poslov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona ali predlaga Banki Slovenije, da sprejme ukrepe po zakonu, ki ureja bančno poslovanje. Agencija javno objavi ugotovitve in ukrepe iz prejšnjega odstavka.

Stroški nadzora bremenijo borzno posredniško družbo oziroma banko, pri kateri se opravlja nadzor, če se ugotovijo nepravilnosti pri poslovanju. IV. BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV 1. Status in dejavnosti

Za zagotavljanje pogojev, ki so potrebni za povezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih oziroma za poslovanje z vrednostnimi papirji, se ustanovi borza vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: borza) kot delniška družba.

Borza opravlja naslednje dejavnosti: - organiziranje povezovanja ponudbe in povpraševanja v prometu z vrednostnimi papirji, - informiranje o ponudbi, povpraševanju, tržni vrednosti in drugih podatkih o vrednostnih papirjih, - ugotavljanje in objavljanje tečajev vrednostnih papirjev. V zvezi s prvim odstavkom tega člena borza opravlja tudi druge naloge, za katere jo zadolži Agencija.

Delavci borze ne smejo biti člani organov borzno posredniških družb, bank in izdajateljev; katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi, in tudi ne smejo opravljati nalog za te pravne osebe. 2. Ustanovitev

Borzo lahko ustanovijo borzno posredniške družbe in banke, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji.

Za ustanovitev borze je potrebno dovoljenje Agencija. Agencija izda dovoljenja za ustanovitev borze, če ugotovi da ustanovitelji zagotavljajo pogoje za delovanje borze, določene s tem zakonom, in da je ustanovitev borze v interesu razvoja in delovanja trga vrednostnih papirjev.

Borza ima statut, v katerem sta določena organizacija in način poslovanja borze. Statut in druge splošne akte borze potrjuje Agencija.

Borza se vpiše v sodni register. V sodni register se ne sme vpisati ime "borza vrednostnih papirjev" oziroma izpeljanka iz te besede kot sestavni del firme pravne osebe, ki nima položaja borze po tem zakonu. 3. Osnovni kapital

Osnovni kapital borze, ki znaša najmanj 10,000.000 tolarjev, je razdeljen na navadne delnice istega razreda, ki se glasijo na ime. Delnice borze ne smejo biti sprejete v kotacijo na borzi.

Na borzi lahko poslujejo le pooblaščeni udeleženci (v nadaljnjem besedilu: člani borze). Delničarji borze so lahko le borzno posredniške družbe in banke, ki so člani borze. Vsi člani borze, razen Republike Slovenije in Banke Slovenije, imajo enako število delnic borze, ki jih ne smejo prenašati na drugega, razen ob prenehanju članstva na borzi. Ob prenehanju članstva na borzi mora član deponirati delnice borze do njihove prodaje in iz teh delnic ne more več izvrševati nikakršnih pravic. 4. Članstvo

O sprejemanju novih članov borze odloča organ borze, določen s statutom borze. Organ borze iz prejšnjega odstavka mora sprejeti za člana borze pooblaščenega udeleženca, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - da ima dovoljenje za opravljanje poslov v zvezi z nakupovanjem in prodajanjem vrednostnih papirjev iz 47. člena tega zakona, - da je pri klirinško-depotni družbi vplačal znesek v varnostni sklad po 120. členu tega zakona, ki predstavlja jamstvo za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz poslov, sklenjenih na borzi, - da ima na razpolago zadostno količino sredstev za odkup ustreznega števila delnic borze, - da izpolnjuje druge pogoje, ki jih lahko določi borza. Določbe tega člena se ne uporabljajo za Republiko Slovenijo in za Banko Slovenije.

Organ borze iz 82. člena tega zakona mora o odločitvi o zahtevi za sprejem v članstvo na borzi pismeno obvestiti pooblaščenega udeleženca, ki je vložil zahtevo, najpozneje v osmih dneh po odločitvi. Proti odločitvi pristojnega organa borze o zahtevi za sprejem v članstvo na borzi lahko pooblaščeni udeleženec vloži ugovor pri Agenciji najpozneje v petnajstih dneh po dnevu, ko mu je bilo vročeno obvestilo o odločitvi. O ugovoru iz prejšnjega odstavka Agencija odloči z odločbo. 5. Opravljanje poslov

Z vrednostnimi papirji, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi, lahko poslujejo le člani borze na borznem sestanku ali na drug način, v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti borze (v nadaljnjem besedilu: borzni posli).

Člani borze plačujejo borzi provizijo od sklenjenih borznih poslov po tarifi, ki jo določi borza.

V kotacijo na borzi so lahko sprejeti le vrednostni papirji, ki so v celoti vplačani, neomejeno prenosljivi, in ki glede na poslovanje izdajatelja in lastnosti vrednostnih papirjev izpolnjujejo pogoje, ki jih določi borza. Borza določi pogoje iz. prejšnjega odstavka za posamezne vrste kotacij zlasti glede na: - kapital izdajatelja, - obdobje poslovanja izdajatelja, - skupno nominalno ali tržno vrednost izdanih vrednostnih papirjev, na katere se nanaša zahteva za kotacijo na borzi, - število oseb, ki imajo v lasti vrednostne papirje, na katere se nanaša zahteva za kotacijo na borzi (razpršenost vrednostnih papirjev).

Pristojni organ borze odloča o sprejetju vrednostnih papirjev v kotacijo na borzi na podlagi zahteve, ki jo vloži izdajatelj ali oseba, ki jo pooblasti izdajatelj. Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti: - dve kopiji osnutka prospekta za kotacijo, - dokumentacijo, ki jo določi borza.

Če pristojni organ borze ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za kotacijo na borzi in da je prospekt za kotacijo sestavljen v skladu s predpisi, mora sprejeti vrednostni papir v kotacijo na borzi. Pristojni organ borze mora sprejeti odločitev iz prvega odstavka tega člena najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve za kotacijo na borzi.

Pristojni organ borze mora o odločitvi o zahtevi za sprejetje vrednostnega papirja v kotacijo na borzi pismeno obvestiti izdajatelja, ki je vložil zahtevo, najpozneje v osmih dneh po odločitvi. Proti odločitvi pristojnega organa borze o zahtevi za sprejetje vrednostnega papirja v kotacijo na borzi lahko izdajatelj vloži ugovor pri Agenciji v roku 15 dni po dnevu, ko mu je bilo vročeno obvestilo o odločitvi. O ugovoru iz drugega odstavka tega člena odloči Agencija z odločbo.

Borza mora odločitev o sprejetju vrednostnega papirja v kotacijo na borzi objaviti v prostorih borze in v dnevno informativnem časopisju, najpozneje osem dni po odločitvi o zahtevi za sprejetje vrednostnega papirja v kotacijo na borzi. Z vrednostnim papirjem, ki je bil sprejet v kotacijo na borzi, se lahko prične poslovati na borzi po objavi odločitve o sprejetju vrednostnega papirja v kotacijo na borzi in objavi prospekta za kotacijo na borzi.

Če se z vrednostnim papirjem, ki je bil sprejet v kotacijo na borzi, ne prične poslovanje na borzi v treh mesecih od sprejema vrednostnega papirja v kotacijo na borzi, se tak vrednostni papir umakne iz kotacije.

Borza lahko umakne posamezni vrednostni papir iz kotacije in o tem predhodno obvesti Agencijo: - če se z vrednostnim papirjem na borzi ne posluje več kot šest mesecev, - če izdajatelj vrednostnega papirja ali vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za kotacijo na borzi ali če je to potrebno za zaščito investitorjev, - v drugih primerih določenih v splošnih aktih borze. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora borza na zahtevo Agencije začasno ali trajno umakniti posamezni vrednostni papir iz kotacije na borzi, če Agencija ugotovi, da bi lahko nadaljnje poslovanje z določenim vrednostnim papirjem na borzi resneje ogrozilo delovanje trga vrednostnih papirjev.

Izdajatelj, katerega delnice so bile sprejete v kotacijo na borzi, mora najpozneje v treh mesecih po končanem polletnem obračunskem obdobju objaviti polletno poročilo o svojem poslovanju. Polletno poročilo vsebuje minimalne podatke o poslovnem izidu z obrazložitvijo, navedbo sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu in druge podatke, ki jih določi Agencija.

Polletno poročilo mora biti objavljeno v dnevno-informativnem časopisju ali v obliki brošure, ki je brezplačno na voljo na mestih, ki morajo biti navedena v oglasu. Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora izdajatelj pred objavo posredovati borzi in Agenciji. 6. Prospekt za kotacijo na borzi

Izdajatelj, katerega vrednostni papir je bil sprejet v kotacijo na borzi, mora objaviti prospekt za kotacijo na borzi. Prospekt za kotacijo na borzi mora vsebovati podatke iz !3. člena tega zakona, ki morajo biti tekoče ažurirani in ki omogočajo investitorjem vpogled v pravni položaj izdajatelja, njegov finančni položaj in oceno poslovnih možnosti izdajatelja ter v pravice, ki izhajajo iz vrednostih papirjev.

Prospekt za kotacijo na borzi mora biti v obliki brošure brezplačno na voljo v prostorih borze, v poslovalnicah izdajatelja in pri članih borze.

Podrobnejšo vsebino prospekta za kotacijo na borzi določi Agencija.

Za odgovornost za škodo, ki izhaja iz neresničnih podatkov v prospektu za kotacijo na borzi, se uporabljajo določbe 14. člena tega zakona. 7. Ugotavljanje tečaja vrednostnih papirjev

Tečaje vrednostnih papirjev, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi, ugotavlja in objavlja borza. 8. Obveščanje Agencije in omejitve

Borza mora obveščati Agencijo: - o opravljenih poslih z vrednostnimi papirji na borzi. - o vloženih zahtevah za sprejem v članstvo na borzi, o sprejemu članov na borzo in o prenehanju članstva na borzi. - o vloženih zahtevah za sprejem vrednostnih papirjev v kotacijo na borzi o sprejemu vrednostnih papirjev v kotacijo na borzi ter o umiku vrednostnih papirjev iz kotacije na borzi. - o nameravanem povečanju osnovnega kapitala borze. Podrobnejši način obveščanja določi Agencija. 9. Nadzor

Nadzor nad poslovanjem borze opravlja Agencija.

Pri opravljanju nadzora nad poslovanjem borze lahko Agencija zahteva: - poročila in informacije o poslovnih zadevah borze, - poročilo o reviziji in dodatne informacije o opravljeni reviziji borze, - izredne preglede borze, - spremembo ali dopolnitev statuta ali drugega splošnega akta borze.

Če se pri opravljanju nadzora ugotovi, da borza huje krši predpise o poslovanju z vrednostnimi papirji, lahko Agencija sprejme naslednje ukrepe: - popolnoma ali delno prepove opravljanje dejavnosti borze, - začasno prepove sklepanje poslov z določenim vrednostnim papirjem na borzi.

Stroški nadzora bremenijo borzo, kadar se pri opravljanju nadzora ugotovijo nepravilnosti pri poslovanju borze. V. TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI IZVEN BORZE

Posle z vrednostnimi papirji, ki niso bili sprejeti v kotacijo na borzi, opravljajo pooblaščeni udeleženci izven borze.

Pooblaščeni udeleženec mora obveščati Agencijo o vseh sklenjenih poslih z vrednostnimi papirji, ki niso bili sprejeti v kotacijo na borzi, in sicer najkasneje naslednji delovni dan po sklenitvi posla. Na podlagi prejetih podatkov po prvem odstavku tega člena Agencija ugotavlja in javno objavlja tečaje vrednostnih papirjev.

Agencija lahko s pogodbo pooblasti drugo pravno osebo za opravljanje dejavnosti iz 106. člena tega zakona. V primeru iz prvega odstavka tega člena potrjuje Agencija vse spremembe in dopolnitve splošnih aktov pravne osebe, ki se nanašajo na izvrševanje nalog iz 106. člena tega zakona. VI. PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI NA PODLAGI SKLENJENIH POSLOV IN ZBIRNA HRAMBA VREDNOSTNIH PAPIRJEV 1. Splošne določbe

Ugotavljanje in poravnavanje obveznosti na podlagi sklenjenih poslov z vrednostnimi papirji in zbirna hramba vrednostnih papirjev se opravlja pri organizaciji, ki se organizira kol delniška družba (v nadaljnjem besedilu: klirinško-depotna družba. Klirinško-depotna družba lahko opravlja posle iz prvega odstavka tega člena le za pooblaščene udeležence, sklade, ustanovljene po posebnem zakonu, in druge pravne osebe, ki jih določi Agencija.

Delničarji klirinško-depotne družbe so lahko le pravne osebe iz drugega odstavka 108. člena tega zakona. Razen Republike Slovenije in Banke Slovenije ima lahko posamezni delničar iz prejšnjega odstavka v lasti posredno ali neposredno največ 10 vseh delnic klirinško-depotne družbe.

Klirinško-depotna družba lahko izda samo navadne imenske delnice istega razreda. Delnice klirinško-depotne družbe ne smejo biti sprejete v kotacijo na borzi.

Za poslovanje klirinško-depotne družbe je potrebno dovoljenje Agencije. Agencija izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za poslovanje klirinško-depotne družbe določa ta zakon in predpisi, ki urejajo izdajo vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki.

Statut in druge splošne akte klirinško-depotne družbe, ki urejajo njeno poslovanje, potrjuje Agencija.

Delavci klirinško-depotne družbe, ki imajo pri svojem delu vpogled v poslovanje z vrednostnimi papirji, ne smejo biti člani organov borzno posredniških družb oziroma bank in tudi ne smejo opravljati nalog za te družbe oziroma banke.

Za opravljanje storitev klirinško-depotne družbe plačujejo pravne osebe, določene z drugim odstavkom 108. člena tega zakona, klirinško-depotni družbi nadomestila po tarifi, ki jo določi ta družba.

2. Plačevanje denarnih obveznosti

Pooblaščeni udeleženci plačujejo denarne obveznosti na podlagi sklenjenih poslov z vrednostnimi papirji preko posebnih računov denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet.

Organizacija za plačilni promet mora opraviti prenos denarnih sredstev na podlagi sklenjenih poslov z vrednostnimi papirji v skladu z obvestilom, ki ga pridobi od klirinško-depotne družbe. Organizacija za plačilni promet mora obveščati klirinško-depotno družbo in pooblaščenega udeleženca o stanju na njegovem računu.

Pooblaščeni udeleženec je na posebnem denarnem računu pri organizaciji za plačilni promet dolžan zagotoviti zadostno kritje za plačilo svojih denarnih obveznosti na podlagi sklenjenih poslov.

Klirinško-depotna družba oblikuje varnostni sklad. Varnostni sklad sestavljajo vplačila pooblaščenih udeležencev. Iz sredstev varnostnega sklada poravna klirinško-depotna družba obveznost pooblaščenega udeleženca, kadar na njegovem posebnem računu pri organizaciji za plačilni promet ni dovolj sredstev. Način in višino vplačila posameznega pooblaščenega udeleženca v varnostni sklad določi klirinško-depotna družba.

Pooblaščeni udeleženec, katerega obveznost je bila plačana iz varnostnega sklada po 120. členu tega zakona, mora v varnostni sklad vplačati znesek, ki je bil uporabljen za poravnavo njegovih obveznosti, skupaj z nadomestilom za uporabo varnostnega sklada. Višino nadomestila za uporabo varnostnega sklada in rok za plačilo zneska iz prvega odstavka tega člena v varnostni sklad določi klirinško-depotna družba. 3. Zbirna hramba in prenos vrednostnih papirjev

Klirinško-depotna družba, mora hraniti vrednostne papirje vsakega pooblaščenega udeleženca in drugih pravnih oseb z navzven razpoznavno oznako, ločeno od svojih vrednostnih papirjev, vrednostnih papirjev drugih pooblaščenih udeležencev in pravnih oseb, določenih z drugim odstavkom 108. člena tega zakona.

Ne glede na 122. člen tega zakona lahko klirinško-depotna družba oblikuje zbirni depozit za hranjenje istovrstnih vrednostnih papirjev, ki se lahko med seboj nadomeščajo.

Vsakemu pooblaščenemu udeležencu, ki ima deponirane istovrstne vrednostne papirje iz 123. člena tega zakona, pripada sorazmerni delež na zbirnem depozitu. Delež iz prvega odstavka tega člena se določi v sorazmerju z nominalno vrednostjo vrednostnega papirja, ki ga ima pooblaščeni udeleženec v zbirnem depozitu, glede na skupno nominalno vrednost vseh deponiranih istovrstnih vrednostnih papirjev v zbirnem depozitu.

Klirinško-depotna družba ni dolžna vrniti pooblaščenemu udeležencu iz zbirnega depozita istega vrednostnega papirja, kot ga je deponiral, mora pa mu vrniti istovrstni vrednostni papir.

Vrednostni papirji, ki so javno ponujeni, se hranijo pri klirinško-depotni družbi.

Klirinško-depotna družba ne sme posojati: shranjenih vrednostnih papirjev.

Klirinško-depotna družba mora skrbeti za hrambo vrednostnih papirjev s skrbnostjo, ki se zahteva od depozitarja za plačilo, in za pooblaščenega udeleženca storiti vse, kar je potrebno za varovanje in uveljavljanje njegovih pravic iz vrednostnih papirjev. Če se s pogodbo o deponiranju pogodbeni stranki nista drugače dogovorili, je klirinško-depotna družba dolžna za račun pooblaščenega udeleženca vnovčevati zapadle obresti, glavnico in druge pravice iz vrednostnih papirjev in sicer takoj, ko zapadejo v plačilo. Klirinško-depotna družba mora takoj dati pooblaščenemu udeležencu na razpolago vsa sredstva, ki jih je za njegov račun pridobila pri izvrševanju pravic iz vrednostnega papirja.

Klirinško-depotna družba sme hranili vrednostne papirje tudi pri drugem depozitarju, pri čemer odgovarja za tako shranjevanje vrednostnih papirjev, kot če bi jih hranila sama.

Klirinško-depotna družba ne odgovarja za vrednostne papirje, shranjene pri drugem depozitarju, če je takšno hrambo pisno zahteval pooblaščeni udeleženec.

Klirinško-depotna družba vodi na računih vrednostnih papirjev stanje deponiranih vrednostnih papirjev posameznih pooblaščenih udeležencev.

Prenos vrednostnih papirjev, ki se hranijo pri klirinško-depotni družbi, se opravi s preknjižbo na računih deponiranih vrednostnih papirjev pooblaščenih udeležencev. Klirinško-depotna družba mora zagotoviti enako stanje na računu vrednostnih papirjev kot je stanje deponiranih vrednostnih papirjev posameznega pooblaščenega udeleženca.

Pooblaščeni udeleženec mora na računu vrednostnih papirjev pri klirinško-depotni družbi zagotoviti kritje z vrednostnimi papirji, ki omogoča prenos vrednostnih papirjev na podlagi sklenjenih poslov.

Če stanje na računu vrednostnih papirjev pooblaščenega udeleženca ne zadošča za prenos vrednostnih papirjev na podlagi sklenjenega posla z vrednostnimi papirji, mora klirinško-depotna družba o tem nemudoma obvestiti pooblaščenega udeleženca in borzo, če gre za vrednostni papir, ki je uvrščen v kotacijo na borzi.

Klirinško-depotna družba mora voditi evidenco o: - pooblaščenih udeležencih v zvezi z deponiranimi vrednostnimi papirji, - vrsti, nominalnem znesku in številu deponiranih vrednostnih papirjev in drugih značilnostih deponiranih vrednostnih papirjev, - izvršenih pravicah iz deponiranih vrednostnih papirjev, - spremembah stanj deponiranih vrednostnih papirjev.

Klirinško-depotna družba najmanj enkrat mesečno poroča Agenciji o stanju deponiranih vrednostnih papirjev in o drugih podatkih v zvezi z vrednostnimi papirji, ki jih je dolžna voditi po tem zakonu. 4. Vrednostni papirji, izdani v nematerializirani obliki

Vrednostni papirji se smejo izdati v nematerializirani obliki, kadar tako glede na zagotovljene tehnične in druge potrebne pogoje odloči Vlada Republike Slovenije. V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko Vlada Republike Slovenije tudi odloči, da se smejo v nematerializirani obliki izdati samo vrednostni papirji določene vrste ali določenih izdajateljev. Vlada Republike Slovenije hkrati z odločitvijo iz prvega odstavka tega člena predpiše: - način izdaje vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki, - način prenosov vrednostnih papirjev, izdanih v nematerializirani obliki, - način in postopke zamenjave že izdanih vrednostnih papirjev z vrednostnimi papirji v nematerializirani obliki, - pogoje in omejitve dostopa do podatkov o imetnikih vrednostnih papirjev, izdanih v nematerializirani obliki. S predpisom iz tretjega odstavka tega člena določi Vlada Republike Slovenije tudi pravno osebo, ki je pooblaščena za vodenje registra nematerializiranih vrednostnih papirjev kot centralne informatizirane baze, ter tehnične in druge pogoje za poslovanje z vrednostnimi papirji, izdanimi v nematerializirani obliki. 5. Nadzor

Nadzor nad poslovanjem klirinško-depotne družbe opravlja Agencija. Opravljanje posameznih nalog v zvezi z nadzorom iz prvega odstavka tega člena lahko Agencija poveri ustrezni strokovni organizaciji.

Pri opravljanju nadzora nad poslovanjem klirinško-depotne družbe lahko Agencija zahteva: - potrebna poročila in informacije o poslovnih zadevah. poročilo o opravljeni reviziji in dodatne informacije o opravljeni reviziji, - spremembo splošnih aktov, ki urejajo njeno poslovanje.

Če se pri opravljanju nadzora ugotovi, da klirinško-depotna družba krši predpise o poslovanju z vrednostnimi papirji, lahko Agencija sprejme naslednje ukrepe: - popolnoma ali delno prepove delavcem s posebnimi pooblastili opravljanje določenih poslov, - trajno ali začasno prepove opravljanje poslov po tem zakonu.

Če se ugotovijo nepravilnosti pri poslovanju, bremenijo stroški nadzora klirinško-depotno družbo. VII. POSEBNE DOLOČBE O POSLOVANJU Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI

Delničarji oziroma lastniki poslovnih deležev pravne osebe, člani uprave in nadzornega sveta, osebe, ki so zaposlene pri pravni osebi ali ki zanjo opravljajo določene posle po pogodbi, osebe, ki imajo pri izvrševanju nalog poklica ali zaposlitve dostop do notranjih informacij, ne smejo pridobiti vrednostnih papirjev ali z njimi razpolagati na podlagi notranjih informacij, ki so jih pridobili kot delničarji oziroma lastniki poslovnih deležev oziroma pri opravljanju navedenih funkcij in nalog.

Za notranjo informacijo po tem zakonu se šteje vsaka natančna informacija, ki se nanaša na enega ali več izdajateljev vrednostnih papirjev ali na enega ali več vrednostnih papirjev, ki še ni postala dostopna javnosti in ki bi, če bi postala dostopna javnosti, verjetno imela pomembnejši vpliv na ceno vrednostnih papirjev.

Oseba, ki je pridobila notranje informacije iz 143. člena tega zakona, ne sme teh informacij razkrivati tretjim osebam ali na njihovi podlagi priporočati tretjim osebam pridobitve ali razpolaganja z vrednostnimi papirji.

Agencija lahko določi, da morajo osebe, ki imajo v lasti več kot 10 delnic, in člani uprave ter nadzornega sveta, delniških družb, katerih delnice so bile javno ponujene, in družb, ki jim Agencija izda dovoljenje oziroma soglasje za poslovanje, obveščati Agencijo o poslih z vrednostnimi papirji, ki so jih opravili za svoj račun. Način obveščanja in podatke o poslih iz prvega odstavka tega člena določi Agencija. Podatki o poslih iz tega člena so javno dostopni na način, ki ga določi Agencija.

Kadar posamezna oseba pridobi delnice posameznega izdajatelja, ki so bile sprejete v kotacijo na borzi in zaradi tega skupno število delnic tega izdajatelja, katerih imetnik je, preseže 10%, 25%, 50% ali 75% vseh delnic izdajatelja, ki zagotavljajo glasovalno pravico, mora o tem obvestiti izdajatelja, Agencijo in borzo in sicer v sedmih dneh od dneva, ko je izvedela ali bi morala izvedeti, da je imetnik takšnega števila delnic. Izdajatelj, ki je prejel obvestilo iz prvega odstavka tega člena, mora obvestilo javno objaviti v desetih dneh v dnevno-informativnem časopisju ali v prostorih borze; Če je izdajatelj objavil obvestilo v prostorih borze, mora z oglasom v dnevno-informativnem časopisju objaviti, da je celotno obvestilo objavljeno na borzi. Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi v primeru, ko oseba iz prvega odstavka tega člena odsvoji delnice, tako da se skupno število delnic izdajatelja, katerih imetnik je, zniža pod 10%, 25%, 50% ali 75% vseh delnic izdajatelja, ki zagotavljajo glasovalno pravico. VIII. AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV 1. Položaj in naloge

S tem zakonom se ustanovi Agencija za trg vrednostnih papirjev kot neodvisna organizacija. Agencija opravlja naloge določene s tem zakonom in zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Pri opravljanju nalog iz drugega odstavka tega člena Agencija deluje v javnem interesu z namenom zaščite investitorjev in razvoja trga vrednostnih papirjev.

Agencija je pravna oseba. Sedež Agencije je v Ljubljani.

Agencija ima statut, ki določa organizacijo in poslovanje Agencije. Svet Agencije sprejme statut Agencije, ki ga potrdi Državni zbor Republike Slovenije.

Agencija ima pečat, na katerem sta ime "Agencija za trg vrednostnih papirjev" in grb Republike Slovenije.

Agencija polletno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju na trgu vrednostnih papirjev.

Agencija predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v potrditev letno poročilo o svojem delu. 2. Organi Agencije

Organi Agencije so strokovni svet, nadzorni svet in direktor Agencije. Nadzorni svet sestavljajo trije člani, ki jih imenuje Državni zbor Republike Slovenije za dobo štirih let.

Strokovni svet sestavlja devet članov, od tega šest članov iz vrst neodvisnih strokovnjakov, predstavnik Banke Slovenije, predstavnik ministrstva, pristojnega za finance in predstavnik ministrstva, pristojnega za ekonomske odnose in razvoj.

Člane strokovnega sveta in predsednika strokovnega sveta iz vrst neodvisnih strokovnjakov imenuje Vlada Republike Slovenije za dobo štirih let. Člani strokovnega sveta ne smejo biti pogodbeno vezani, zaposleni ali imeti lastniških deležev pravnih oseb. ki jim Agencija izdaja dovoljenje oziroma soglasje za poslovanje, in ne smejo opravljati nalog v organih političnih organizacij.

Direktorja Agencije imenuje Vlada Republike Slovenije za dobo štirih let.

Člani strokovnega sveta in delavci Agencije so dolžni varovati poslovno skrivnost, ki izhaja iz narave razmerja med Agencijo in tretjimi osebami, ter poslovno skrivnost, ki je določena s posebnimi predpisi, tudi po prenehanju njihove dolžnosti oziroma delovnega razmerja.

Direktor Agencije vodi poslovanje Agencije in organizira njeno delo. Nadzorni svet nadzira poslovanje Agencije.

Kadar je v tem ali drugem zakonu določeno, da Agencija podrobneje uredi posamezna vprašanja, sprejme takšen akt strokovni svet. Kadar je v tem ali drugem zakonu določeno, da Agencija odloča o posamičnih zadevah, odloča o teh zadevah strokovni svet z odločbo ali z odredbo o ukrepu nadzora.

Sklepi, odločbe in odredbe iz 159. člena tega zakona se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, če Agencija tako določi, pa tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja. 3. Postopek odločanja Agencije o posamičnih zadevah a) Splošne določbe

Agencija odloča o zahtevah za izdajo dovoljenj in soglasij, določenih v tem zakonu, in sprejema druge odločitve v konkretnih zadevah, za katere je pooblaščena s tem zakonom, v postopku, določenem v tem poglavju, če ni v drugih poglavjih zakona drugače določeno. Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopek odločanja Agencije smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, razen določb o zastojih postopka, vrnitvi v prejšnje stanje in izrednih pravnih sredstvih.

Agencija odloča o zadevah iz prvega odstavka 161. člena tega zakona v senatu, ki ga sestavljajo člani strokovnega sveta. Pristojnosti predsednika senata pri odločanju o posamezni zadevi opravlja član strokovnega sveta, določen z razporedom dela Agencije. Posamezna procesna dejanja, ki jih po določbah tega zakona opravlja predsednik senata, lahko opravi tudi strokovni delavec Agencije, če ga za opravilo teh dejanj pooblasti predsednik senata.

Udeleženec v postopku je vložnik zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljevanju: vložnik zahteve). Udeleženec v postopku je tudi oseba, katere pravni interes utegne biti z odločbo Agencije prizadet, če svojo udeležbo v postopku priglasi s pisno vlogo. Vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka. b) Začetek postopka in predhodni preizkus zahteve

Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljevanju: zahteva). Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa, začne Agencija postopek samo, kadar tako določa zakon.

Zahteva mora obsegati: - firmo, sedež in enotno matično številko vložnika zahteve, - določen zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja, - druge podatke, določene z zakonom. Zahtevi je potrebno priložiti listine, določene z zakonom, in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo dovoljenja, ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.

V postopku predhodnega preizkusa zahteve predsednik senata preizkusi ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi: - ali je zahtevo vložila upravičena oseba, - ali zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati, - ali so zahtevi priložene predpisane listine, - ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo Agencije, - ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi. Če predsednik senata ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo. Če predsednik senata ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku z odredbo, da pomanjkljivosti odpravi. V odredbi določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši kot petnajst dni. Če vložnik v primeru iz tretjega odstavka tega člena pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, predsednik senata zavrže zahtevo. Zoper odredbo: iz tretjega, odstavka tega člena ni posebne pritožbe. c) Odločanje o zahtevku za izdajo dovoljenja oziroma soglasja

Agencija odloči o zahtevku za izdajo dovoljenja oziroma soglasja praviloma na nejavni seji brez naroka. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko predsednik senata razpiše narok, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev. Senat lahko tudi izven naroka zasliši udeležence v postopku in druge osebe, če meni, da je to potrebno za razjasnitev posameznih vprašanj ali ugotovitev odločilnih dejstev.

O zahtevku za izdajo dovoljenja oziroma soglasja odloči Agencija z odločbo. Izrek odločbe obsega odločitev Agencije, s katero je ugodila zahtevku za izdajo dovoljenja oziroma soglasja ali pa ga zavrnila, in druge odločitve, ki jih mora po določbah tega zakona vsebovati odločba Agencije. Odločba mora biti obrazložena, če se z njo zavrne zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja ali zavrže zahteva vložnika ali če se z njo. odloči o zahtevkih udeležencev postopka, ki so si med seboj v nasprotju. Po potrebi je lahko obrazložena tudi v drugih primerih. č) Postopek s pritožbo zoper odločbo Agencije

Zoper odločbo Agencije se lahko pritoži udeleženec postopka v roku osem dni od vročitve prepisa odločbe. O pritožbi zoper odločbo Agencije odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov, ki po letnem razporedu dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije odločajo o revizijah v gospodarskih sporih. V pritožbi ni dopustno navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Pritožba se vloži neposredno pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Agencija je dolžna v roku treh dni po prejemu obvestila Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o vloženi pritožbi dostaviti temu sodišču spis v zadevi, v kateri je bila vložena pritožba. Postopek s pritožbo je hiter. Glede vprašanj v zvezi z vsebino pritožbe, razlogi, iz katerih se sme odločba izpodbijati, postopkom s pritožbo, mejami preizkusa odločbe Agencije in odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o pritožbi, ki v tem zakonu niso izrecno urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku v zvezi s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje.

Agencija v soglasju z Vlado Republike Slovenije izda tarifo, v kateri določi višino taks in nadomestil za odločanje o posameznih zadevah. 4. Sredstva za delo

Sredstva za delo Agencije se zagotavljajo: 1. iz taks od izdanih dovoljenj za javno ponudbo vrednostnih papirjev, 2. iz taks od izdanih dovoljenj za opravljanje poslov borzno posredniških družb in iz taks od izdanih dovoljenj borznim posrednikom za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji, 3. iz taks od izdanih dovoljenj za ustanovitev borze vrednostnih papirjev, 4. iz taks od izdanih dovoljenj za poslovanje klirinško-depotne družbe, 5. iz taks določenih na podlagi zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, 6. iz proračunskih sredstev Republike Slovenije, 7. iz drugih prihodkov, ki jih ustvari Agencija s svojim poslovanjem. Od prihodkov iz prvega odstavka tega člena, razen iz prihodkov po 6. točki, se izloči del v rezerve Agencije v višini, določeni s finančnim načrtom Agencije. Presežek prihodkov nad odhodki Agencije se usmeri v proračun Republike Slovenije.

Strokovni svet mora najpozneje do 30. junija vsakega leta sprejeti letni obračun za prejšnje leto. Finančni načrt in letni obračun Agencije sprejme strokovni svet, potrdi pa ju Državni zbor Republike Slovenije. Do sprejetja finančnega načrta Agencije se financiranje Agencije izvaja po sklepu o začasnem financiranju, ki ga sprejme strokovni svet.

Presežek odhodkov nad prihodki Agencije se krije iz rezerv Agencije, če pa sredstva rezerv ne zadostujejo, se presežek odhodkov krije iz proračuna Republike Slovenije. 5. Nadzor

Nadzor nad poslovanjem Agencije opravlja Državni zbor Republike Slovenije. Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev Agencije opravlja računsko sodišče. Način vodenja računovodstva predpiše ministrstvo, pristojno za finance. IX. KAZENSKE DOLOČBE

Izdajatelj ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki zanj pripravlja in izvaja javno ponudbo, se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev: 1. če je izvedena javna ponudba brez dovoljenja Agencije (6. člen), 2. če se izkaže, da je vsebina prospekta neresnična oziroma da zavaja investitorja (13. člen), 3. če izdajatelj ni objavil poziva za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev v skladu s tem zakonom (prvi odstavek 21. člena), 4. če izdajatelj ne omogoči vpogleda v zadnje računovodske izkaze poslovanja, statut oziroma ustanovitveni akt (drugi odstavek 22. člena), 5. če traja vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev dlje kot določa ta zakon (prvi in drugi odstavek 23. člena), 6. če izdajatelj ne objavi podatkov o vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjih v roku, določenim s tem zakonom (četrti odstavek 23. člena), 7. če se po končani javni ponudbi vpisuje, vplačuje ali kako drugače razpolaga z vrednostnimi papirji, ki niso bili vpisani ali vplačani v predpisanem roku (25. člen), 8. če pravna oseba iz 18. člena tega zakona po končani javni ponudbi ne pošlje Agenciji podatkov za register izdanih vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe (tretji odstavek 23. člena), 9. če izdajatelj, ki je izvedel javno ponudbo, ne predloži revidiranega letnega poročila o svojem poslovanju (27. člen). Z denarno kaznijo najmanj 450.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje tudi odgovorna oseba oziroma pooblaščeni zastopnik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek pravna oseba, pri kateri poteka vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe, če vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev ne poteka v skladu s prospektom in določbami, ki urejajo vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe (18. člen). Z denarno kaznijo najmanj 450.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje tudi odgovorna oseba v pravni osebi, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek pooblaščeni udeleženec, če pri njemu opravlja posle z vrednostnimi papirji oseba, ki nima opravljenega posebnega strokovnega izpita (48. člen).

Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek borzno posredniška družba in banka: 1. če opravlja posle z vrednostnimi papirji, preden dobi dovoljenje (45. člen), 2. če je pridobljeno dovoljenje za opravljanje poslov na podlagi zahteve, ki vsebuje neresnične podatke in neresnično dokumentacijo (46. člen), 3. če ne vodi knjige naročil ali če te knjige ne vodi v skladu s tem zakonom (50. člen), 4. če opravlja posle z vrednostnimi papirji, ki bi lahko ogrozili stabilnost trga vrednostnih papirjev (55. člen), 5. če ne obvešča Agencije v skladu s tem zakonom (57. in 58. člen). Z denarno kaznijo najmanj 450.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje tudi odgovorna in druga fizična oseba, zaposlena pri pooblaščenem udeležencu, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek ustanoviteljski ustanovi borzo, ne da bi imel dovoljenje Agencije (77. člen).

Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje borza, če ne obvešča Agencije v skladu s tem zakonom (102. člen). Z denarno kaznijo najmanj 450.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba borze, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 5,000:000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek izdajatelj: 1. če ne objavi polletnega poročila (93. in 94. člen),. 2. če objavljeni prospekt za kotacijo ne vsebuje predvidenih podatkov ali so podatki neresnični (drugi odstavek 95. člena). Z denarno kaznijo najmanj 450.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba pri izdajatelju, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek oseba iz 142. člena tega zakona, če ne obvesti Agencije o poslih z vrednostnimi papirji, ki jih je dolžna sporočiti Agenciji (145. člen).

Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek pravna oseba, če ne obvesti izdajatelja. Agencijo ali borzo v skladu s tem zakonom (146. člen). Z denarno kaznijo najmanj 450.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 450.000. tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. X. PREHODNE DOLOČBE

Določbe tega zakona se ne nanašajo na certifikat po zakonu o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ, št. 64/89 in 29/90).

Vlada Republike Slovenije zagotovi finančne, tehnične in druge materialne pogoje za delo Agencije. Agencija prične z opravljanjem nalog, ko Vlada Republike Slovenije imenuje člane strokovnega sveta. Do imenovanja članov strokovnega sveta opravlja naloge Agencije ministrstvo, pristojno za finance. Pri odločanju o pravicah in obveznostih oseb odloča ministrstvo, pristojno za finance po zakonu o splošnem upravnem postopku. Po imenovanju članov strokovnega sveta je Agencija pristojna za odločanje o vseh vlogah, o katerih do imenovanja članov Sveta Agencije, minister, pristojen za finance še ni izdal odločbe. O teh vlogah odloči po postopku, določenim s tem zakonom.

Postopki za izdajo vrednostnih papirjev, ki tečejo na dan uveljavitve tega zakona, se končajo po predpisih, ki se uporabljajo do uveljavitve tega zakona.

Občine, ki so izdale vrednostne papirje do uveljavitve tega zakona, in izdajatelji vrednostnih papirjev, ki jim je dovoljenje za izdajo vrednostnih papirjev izdala Komisija za vrednostne papirje v Beogradu po zakonu o vrednostnih papirjih, morajo Agenciji do 30. junija 1994 predložiti sklep o izdaji oziroma dovoljenje, za izdajo vrednostnih papirjev in naslednje podatke: - vrsta vrednostnega papirja, - ime in sedež izdajatelja, - celotni znesek in število vrednostnih papirjev, - serijska in kontrolna številka izdanih vrednostnih papirjev.

Za prodajo delnic, ki so bile izdane oziroma pridobljene na podlagi zakona, ki ureja lastninsko preoblikovanje podjetij, se ne uporabljajo določbe tega zakona o javni ponudbi, razen če predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, ne določajo drugače. S prosto prenosljivimi delnicami iz prvega odstavka tega člena lahko organizirano trgujejo samo pooblaščeni udeleženci.

Ne glede na šesti odstavek 11. člena tega zakona lahko do 31. 12. 1995 revidirajo računovodske izkaze izdajatelja za potrebe javne ponudbe vse revizijske gospodarske družbe. Seznam revizijskih gospodarskih družb iz šestega odstavka 11. člena tega zakona določi Agencija po 31. 12. 1995.

Obstoječe organizacije, ki se ukvarjajo s poslovanjem z vrednostnimi papirji, morajo svojo organizacijo, poslovanje in splošne akte uskladiti s tem zakonom ter pridobiti dovoljenje za opravljanje poslov najpozneje do 31. 12 1994. Organizacije, ki ne opravijo uskladitve in ne pridobijo dovoljenja za opravljanje poslov v roku iz prvega odstavka tega člena, morajo po preteku navedenega roka prenehati z opravljanjem poslov z vrednostnimi papirji po tem zakonu. Te dejavnosti izbriše iz registra sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo Agencije.

Ne glede na tretji odstavek 43. člena tega zakona smejo banke, ki sestavljajo bančno skupino, opravljati posle iz prvega odstavka 39. člena tega zakona do 31. 12. 1995.

Ljubljanska borza d.d., Ljubljana mora uskladiti svoje splošne akte, ki urejajo njeno poslovanje, razen določb o članstvu in lastništvu, s tem zakonom najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Obstoječi delničarji Ljubljanske borze d.d., Ljubljana morajo prenesti delnice borze na člane borze, ki so delničarji borze v skladu z določbami 81. člena tega zakona, najpozneje do 31. marca 1995.

Agencija izda dovoljenje Ljubljanski borzi d.d., Ljubljana na podlagi 77. člena tega zakona, če ugotovi, da je uskladila svojo organizacijo, poslovanje in splošne akte s tem zakonom v skladu z določbami iz 193. člena tega zakona. Če Ljubljanska borza d.d.. Ljubljana ne uskladi svoje organizacije, poslovanja in splošnih aktov z določbami 193. člena tega zakona, ne more opravljati dejavnosti borze po tem zakonu.

Agencija določi cenilca, ki oceni ceno delnic Ljubljanske borze d.d., Ljubljana po kateri morajo obstoječi delničarji Ljubljanske borze d.d.. Ljubljana prenesti delnice na delničarje borze po tem zakonu. Stroški določitve cene delnic na podlagi prvega odstavka se krijejo v breme Ljubljanske borze d.d., Ljubljana.

Izdajatelji vrednostnih papirjev, ki so bili sprejeti v kotacijo na Ljubljanski borzi d.d.. Ljubljana do uveljavitve tega zakona, razen Republike Slovenije in Banke Slovenije, morajo objaviti prospekt za kotacijo na borzi iz 95. člena tega zakona in izpolniti zahteve za sprejem v kotacijo na borzi po tem zakonu najpozneje do 30. septembra 1994. Če izdajatelj iz prejšnjega odstavka ne objavi prospekta za kotacijo na borzi do roka iz prvega odstavka tega člena, mora borza umakniti takšen vrednostni papir iz kotacije na borzi.

Agencija potrjuje provizijo od sklenjenih poslov, ki jo plačujejo člani borze na podlagi 85. člena tega zakona, dokler člani borze ne postanejo delničarji borze v skladu s tretjim odstavkom 81. člena tega zakona.

Določbe drugega odstavka 109. člena tega zakona glede števila delnic klirinško-depotne družbe, ki jih imajo pooblaščeni udeleženci, se lahko pričnejo uporabljati eno leto po pričetku dela klirinško-depotne družbe.

Varnostni sklad na podlagi 120. člena tega zakona se ne oblikuje pri klirinško-depotni družbi do 1. januarja 1996.

Ne glede na 155. člen tega zakona imenuje Vlada Republike Slovenije ob ustanovitvi Agencije tri člane iz vrst neodvisnih strokovnjakov za dobo dveh let in tri člane za dobo štirih let. XI. KONČNE DOLOČBE

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati: - določbe 2. do 8. člena in 43. do 48. člena zakona o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ, št. 64/89 in 29/90), - zakon o trgu denarja in trgu kapitala (Uradni list SFRJ, št. 64/89).

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-12/93-11/3 Ljubljana, dne 26. januarja 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r.